Leto LXVL, št. 98
LJubljana, sobota 29. aprila 19»
Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelj« m praznike. — Ineerati <k> 80 petft
a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din X,—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek pesebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 26,—. Rokopisi se ne vračajo.
•J H Ji i
►NISTVO TS UFRAVN1STVO LJUBLJANA, KnafUeva ulica »t. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem Čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
OBSODBA DR. MAČKA
Državno sodišče za zaščito države je obsodilo dr. Mačka zaradi zagrebških punktacij na tri leta strogega zapora
Beograd, 29. aprila. Ob 10.30 dopoldne je državno sodišče za zaščito države proglasilo razsodbo v procesu proti zagrebškemu odvetniku dr. Vladimir ju Mačku. Razsodbo je prečital in proglasil v imenu Nj. Vel kralja predsednik senata Vasa Petrovič. Sodišče je spoznalo, da je dr. Vladimir Maček kriv, da je v času od 5 do 7. novembra lanskega leta v Zagrebu s svojimi prijatelji izdelal, podpisal in zamenjal z gotovimi osebami znane zagrebške punktacije, ki zahtevajo, naj se naša država v državnopravnem pogledu povrne v stanie pred 1. decembrom 1. 1918, s čemer je zagrešil zločin po čl. 3 zakona o zaščiti države in se zato kaznuje na tri leta strogega zapora.
Herriotov uspeh
Franeosko-amerisko sodelovanje za ohranitev mira — Ureditev vojnih dolgov po svetovni gospodarski konferenci
VVaehington, 29. aprila. Herriot Je včeraj odpotoval v New York, kjer se bo danes vkrcal za povratek t Francijo. Pred njegovim odhodom je bil izdan Bkupen komunike Roosevelta in Herriota o poteku njunih razgovorov, ki ponovno poudarja, da bo Amerika tudi v bodoče sodelovala s Francijo in ukrenila vse potrebno za obnovo svetovnega gospodarstva, ni bilo se nikoli francosko-ameriško sodelovanje za ohranitev miru, ki naj bi pospešil enakomerno razorožitev in ustalil denarne razmere, v atmosferi splošne negotovosti bolj potrebno kakor sedaj. Že v prejšnjih komunikejih se je trdilo, da sta Roosevelt in Herriot odkrito in prijateljsko izmenjala misli o vprašanju vojnih dolgov. Kaki sklepi o tem niso bili sprejeti, vendar pa sta oba državnika mnenja, da so bili ti razgovori zelo važni za nadaljnji potek podajanj, ki se bodo nadaljevala med Wa-shin-gtonom   in Parizom.
Roosevelt je podaril Herriotu svojo fotografijo s posvetilom. Herriot je pri odhodu iz Bele hiše izjavil novinarjem, da Je treba ustvariti zvezo med sinovi izjave o neodvisnosti in sinovi deklaracije o človeških pravicah.
Washingtonski razgovori so zbudili vtis, da hoče predsednik Roosevelt združiti vprašanje vojnih dolgov s splošnimi sve-tovnogospodarskimi vprašanji. Roosevelt bi bil sicer pripravljen takoj dovoliti od-goditev 15. junija zapadlih plačil, da se da londonski gospodarski konferenci možnost pripraviti celotno ureditev nerešenih vprašanj, nakar bi se potem začela pogajanja med Zedinjenimi državami in dolžniki, toda kongres še ni pripravljen za ta odločilen ukrep. Zato kaže komunike Bele hiše, ki pravi, da pričakujejo Zedinjene države plačilo 15 junija zapadlih obrokov, da mora predsednik Roosevelt še računati z odporom demokratov. Senat je kljub temu sprejel predlog, ki pooblašča Roose-velta. da sme prevzeti v plačilo tudi srebro
do Tišine 200 milijonov dolarjev, kar pomeni toliko kakor dovoljenje skoraj 30 odstotnega popusta dolžniškim državam. Ta senatov sklep kaže, da ne stoji več v vprašanju vojnih dolgov na tako nepristopnem stališču, kakor ga je zavzemala republikanska stranka.
Kakor javljajo v Beli hiši, bo vprašanje rojnih dolgov prišlo t razpravo šele po svetovni gospodarski konferenci. Kot prva ameriška delegata na svetovni gospodarski konferenci v Londonu bosta bržkone imenovana pomožni državni tajnik Moley in senator Fittmann, predsednik senatnega zunanjega odbora.
Herriot optimist
Pariz, 29. aprila. AlA. Iz VVashingona poročajo, da je izredni francoski delegat na pn-ejumatnanna gospodarski konferenci ▼ Washiog,tonrn Herriot izjavi novinarjem, d« se jo razgoverjal s predsednikom Roo-sevekorn o skleni t v car* ruskega premirja med ZedfimjenifTK; državami in Francijo. O tem načrtu, je rekel Herriot, borno morali se govoriti in ga tzdelajfci v vseh po-dirobnostiih.
Glede ne svoje razgovore z Roosevel-tem o carinskih tSTrifah, razorožitrva in varnosti je Hennot itzrjaivvl: Mislim, da je Rooseveltova ideja o razširjenju Briando-vega - KeMogigoveg® paikts veliike ideja tj de je neobhodno potrebno da 6« ta pakt razširi in da se njegova določita bolj precizirajo. Predsednrk Zedfinjenih držav je ▼ veliki mer doprinese k oforainritvi svetovnega mvru s svoj:m delom v tej smeri.
Herriot je na koncu naglasi!, da so wash.ing^tonski racgovon veiiike koristi za bi ižnjo gospodarske kKnferenoo v Londonu. Svojo izjavo je zajkljufii z besedami: Odhajam iiz Zedinijenih d.ržjetv v zelo orptri-mi«rienem raspoloženju in vam Vahloo rečem, da sem tu pni vseh svojih prizadevanjih  ianei srečne roke
ftazorožitvena pogajanja
Nemčija obnavlja svojo staro zahtevo po enakoprav nos ti v oborožitvi — s™*«.**!«* oir^s«. a~~*_ss~ s— ^»—■
Sporedna žarslce
Avstrije in Mad-
ženeva, 29. aprila. Ker je predsedništvo razorožit vene konference sklenilo, naj glavni odbor konference nadaljuje svoje delo kljub predlogu ameriškega delegata Normana Davisa. da bi se razprava odgodila o I. dehi angleškega razoroži tvenoga načrta, ki se tiče vprašanja o mednarodni varnosti, se je včeraj popoldne sestal glavni odbor, da nadaljuje razpravo o drugem delu angleškega načrta, ki govori o razorožitvi.
Glavni odbor je sprejel VII. člen načrta, po katerem se sporazumejo prizadete države, da bodo omejile svoje oboroževanje po smernicah razorožitvene pogodbe, kakršna naj bi se sklenila na razorožitveni konferenci Sledila je razprava o efektivnih oboroženih silah.
Ameriški delegat Norman Daviš je takoj spočetka izjavil, da njegova delegacija ne bo stavila nikakih spreminjevalnih ali drugih predlogov k temu delu angleškega načrta, čeprav bi moral biti po ameriškem naziranju nekoliko širšL S tem upa, da bo olajšala skupno delo.
Nato ;e prečital nemški delegat poslanik Nade In v izjavo, ki so jo vsi delegati poslušali molče in je ni nihče odobraval. Na. dolny je še enkrat obrazložil glavna načela, ki vodijo nemško razorožitveno delegacijo.
Nemška delegacija je namreč predložila obsežne predloge, ki dokazujejo, da vztraja Nemčija še vedno trdovratno pri svojem znanem stališču glede oboroževanja in efektivnih vojaških sil ter da zahteva Še nadalje, da se reducira ali pa popolnoma
okine »Jebemo oboroževanje.  Zanimivo je,
da o civilnem letalstvu v teh predlogih ni najmanjše besede. Nemški predlogi vsebujejo staro nemško zahtevo, da se naj upoštevajo takozvane izvežbane vojaške rezerve in velike količine orožja in streliva, *i so se nagrmadile v sosednih državah. Posebno obširno pa je v njih razložena nemška definicija o vojaških formacijah. Nemški predlogi zavračajo mnenje, da spadajo k vojaškim formacijam tadi policij« in druge mi lične organizacije. Utemeljitev tega kriterija pravi, da so vojaškega značaja le take formacije, v katerih pridobijo njihovi člani popolno vojno izobrazbo, kar se o obstoječi nemški policiji in drugih nemškim miličnih organizacijah ne da trditi. Končno se poudarja v nemških predlogih, da je bila Nemčiij priznana ravnopravnost in da se mora sedaj izvršiti tudi dejansko. Zato Je treba dovoliti, da se v Nemčiji uvedejo vse vrste orožja, k\ so v rabi v drugi drž arah in glede katerih velja, da so potrebne za obrambo. V okvira tega se Nemčija tudi ne more zadovoljiti z 8 me sečno vojaško službo.
Na govor poslanika Na dome ga je odgovoril francoski zastopnik Massigfi, ki je izjavil med drugim, da države podpisnice versaillske pogodbe s svojimi obveznostmi nasproti Nemčiji niso v zaostanku in je menil, da je nemški zastopnik s svojimi izvajanji prekoračil okvir tehnične rasprave.
Razen nemške so predložile tudi avstrijska, madžarska, nizozemska in italijanska delegacija izpreminjevalne  predloge  k an-
gleškemu razorožitvenemu predlogu. Madžarski predlogi so glede problema o vojaških formacijah slični nemškim, avstrijski predlogi pa zahtevajo predvsem, n-aj se Avstriji zaradi njenega zemljepisnega položaja in zaradi okoliščine, da razpolagajo njene sosede s stotisoči izvežbanih rezervistov, poviša njen vojaški kontingent, predviden v angleškem načrtu, vsaj od 50 na 60 tisoč mož.
Takoj po zaključku včerajšnje seje glavnega odbora razoožitvene konference, je ameriški delegat Norman Daviš odpotoval v London, da se udeleži seje odbora pripravljalnega odbora svetovne gospodarske konference, ki se sestane danes popol-dne. Ženevski politični krogi sodijo o včerajšnji seji, da Je bila razprava prav za prav le akademskega značaja, ker se vedno ni rešeno vprašanje o mednarodni varnosti, o katerem bodo odločale Zedinjene države. Podeč po včerajšnjih izjavah Normana Davisa bo washmgtonska vlada podpirala strogi sistem oborožitvene kontrole, šele. ko bo padla odločitev o varnostnem problemu, bo mogoče definitivno sklepati tudi o efektivnih oboroženih silah posameznih držav. Splošno sodijo, da se Amerika vedno bolj približuje francoskemu stališču ter da tudi Francija že nekoliko popušča, tako da Je pričakovati, d* ho prišlo do sporazuma med Francijo, Ameriko in Anglijo, kar bi pomenilo veliko pridobitev za ženevska razo rož: t ven a pogajanja.
Program binkoštnega izleta JS
Kakor orno že obširno poročali, priredi tudi letos JS svoj obli saten izlet na morje, ki se ga. gotovo udeleži prav veliko Štev'lo našega občinstva, saj ti izleti spadajo med najpojčenejše in tudi najzabavnejše naše izlete. Letošnji izlet ima pred dosedanjimi to prednost, da si izletniki ogledajo samo manj znane kraje in otoke, zlasti pa Vi?» že prav sredi sinjega Jadrana. Izlet bo trajal polnih pet dni po naslednjem programu:
Sobota. 3. junija: Odhod iz Lhibljane z vlakom ob 13.55 uri. Nedelja, 4. junija: Prihod v Split ob 7.20 uri. Pred prihodom ▼ Split je iz postaje Labin krasen razgled, ki postaja vedno lepši in lepši, dokler se končno ne dospe do Kaštel stari. Od ba je videti vso kaštelansko rivijero. Trogir, otoke Brač, Sorta. Čiovo, v ozadju pa Hvar in morje. Na kopnem sta Kozjak in Mosor planina, kateri čuva starodavna trdnjava Klis, rezidenca junaških Subičev. Po prihodu v Split je zajutrk v kavami »na novi obali«. Ob 7.45 uri je odhod iz Splita v Komižo s pomikom. Kosilo na pamiku. Pamfk potuje iz 9plita v Supetar, Omiš, Jelša, Bol. Starigrad in Hvar, kamor prispe ob 17.30 ort Od tu nadaljuje pot proti Komiži, kamor pridemo ob 21.30 uri. Večerja in pre-nočišoe v hotelu.
Ponedeljek, 5. uo'ja: Komiša. Ogled mesta, krrarne sardin. BiŠevo (modra spilja), kopanje, izleti po želji. Opoldne kosilo. Po kosilu odhod na Vis z motornim čolnom ali iadrnico. Vis. Ogled mesta rn njeerovih znamenitosti, spomenik bitke na Visa, kopanje. Skjpna večerja. Prenočišče na Visu.
Torek, 6. junija: Zjutraj ob 5. uri odhod na Hvar. Ob prihodu zajutrk. razmeščanje po hotelih. Ogled mesta in njegovih znamenitosti. Skupno kosilo. Po kosilu ogled okolice. Skupna večerja in zabava. Prenočišče na Hvaru.
Sreda. 6. junija: Odhod iz Hvara v Spfrt. kamor dospemo ob 8.15 uri. Po zajutku ogled mesta. Znamenitosti: Marjan. Po volji kopanje. Skupno kosilo ob 12. ari. Ob 14.22 uri odhod iz Splita za Ljubljano. Ob 3.31 uri prihod v Karlovac. Ob 3.52 'jri odhod rz Karlovca m prihod v Ljubiaoo ob 8.45 uri dne 8. junija 1933.
V primeru z daljavo so tudi stroški zanj v resnici minimalni, saj je cena m prvi prostor le 960 Din, za drugi 850 Din, a podmladek plača le 500 Din. Kdor se prijavi, plača četrtino takoj, drugo četrtino do 10. maja. ostalo polovico zneska pa do 25. maja. Pri-javiti se mora najmanj 100 oseb. kar se pa gotovo tudi zeodi, saj je polovico tega števila že dosežena. Po 25. maju dospelih prijav gotovo ne bo mogoče več upoštevati, sedaj pa priiave še sprejema pisarna JS v GledaliSki ulici 8.
Ljubljana, 29. aprila.
Vodstvo Rdečega križa si je zbralo letos naše mesto za svojo glavno sJcupščino. Prvič v zgodovini Ljubljane zboruje ta največja, ve« »vet obsegajoča Človekoljubna organizacija pri nas, kar moramo smatrati za največjo priznanje in počastitev našega dela na humanitarnem polju. Samo v naši držvi ima RK nad 53.000 članov in samo v območju ljubljanskega oblastnega odbora obsega že 78 krajevnih edinic. V RK je pa združenih po vsem svetu 51 držav in število članstva presega že 35 milijonov. Vsi ti milijoni bodo zvedeli za nas in našo Ljubljano, zato pa dela Ljubljana prav, da izkaže zastopnikom tako mogočne organizacijo svoje spoštovanje tudi na zunaj.
Iz vseh banovin se zbero te dni delegati RK v Ljubljani. V naši državi je že 1200 odborov RK m samo v vojski je nad 10.000 članov. Raznih podpor je lani izdal glavni odbor nad 1,600.000 Din, iz fonda za prvo pomoč se posebej poldrugi milijon, raz n tega pa so oblastni odbori izplačali še nad en    milijon Dnn,    med    njimi ljubljanski
156.000 Din, razdelili so pa tudi mnogo obleke m obutve ter podprli tabo nad 4000 revežev. Za otroke j« žrtvoval RK nad 150.000 Din, za prehrano prebivalstva v pasivnih krajih pa blizu poldrugega milijona in 117 vagonov hrane za ljudi ter 9 vagonov krme za živino. Z nabranim denarjem je pa centralni odbor RK kupil še 400 vagonov hrane za ljudi in 300 vagonov za živino. Nad 4000 mladih pijonirjev lju~ .bežni do bližnjega je obiskovalo samaritanske tečaje in blizu 5000 bolnikov *e je doslej zdravilo v zdravilišču RK v Vrnjač-ki banji. RK ima v skladiščih v Beogradu, Nišu, Sarajevu, Bitolju in v Ljubljani ogromne množin« najrazličnejših priprav, zlasti pa posteljnine za primer velike nesreče.
Ko pozdravljamo v naši sredi požrtvovalne oznanjevalce miru in tolažnike trpečih in jim želimo pri njihovem vzvišenem delu čim več uspehov, izražamo iskreno željo, da bi ta človekoljubna ustanova nikoli več ne bila poklicana pobirali po krvavih bojnih poljanah strašne žetve vojno furije.
L pokrajinski zlet SKJ
V zletni pisarni in po zletnih odsekih je delo v polnem
razmahu
Ljubljana. 29. aprila.
Bliža se naš veliki praznik, na katerega se z vso intenzivnostjo pripravlja ne le jugoslovansko, temveč celokupno slovansko sokolstvo. Na zletu bo pokazalo sokolstvo ponovno narodu svojo moč in veličino, dokazalo pa bo tudi, da je m sile, ki bi ga ovirala v njegovem mogočnem pohodu v korist naroda, domovine in človečanstva.
Na zletišču, ki bo na letnem telovadisču L^bljanskega Sokola v Tivoliju, je nastalo živahno vrvenje, delavci, ki jih je sta. vila mestna občina zletnemu odboru iz vrst brezposelnih na razpolago, so zaposleni s planiranjem, tesarski mojstri pa medsebojno tekmujejo, kdo bo prej dovršil prevzeto delo. — Po pogodbi mora biti telo-vadjsče do 20. maja izgotovljeno in izročeno svojemu namenu
Zletni znak, delo akad. kiparja A. Dolinarja Beograd
V zletni pisarni in v vseh ostalih Ljub. Itjanskemu Sokolu odmerjenih prostorih v Narodnem domu, se vrše dnevno permanentne seje zletnih odsekov, ki sestavljajo celotni program do najmanjših podrobnosti.
Finančni odsek (predsednik br. dr. Fran Pavlin) in gospodarski od*ek (predsednik br. Leo Cebular) delujeta vzporedno in Iščeta novih virov, da se doseže za vsako ceno aktivnost zleta. — Prva pošiljatev zletnih znakov dospe prihodnji teden v Ljubljano ter se bo pričelo takoj z razprodajo istih v zletni pisarni v Narodnem do. nuu (vhod z Bleiweisove ceste), želeti je, da si članstvo in vsi udeleženci po možnosti čimprej nabavijo zletne znake, to pa iz dveh razlogov: 1. da se prepreči naval na pisarno v zadnjih predzletnlh dneh in 2. da se finančnemu odseku omogoči redno in nemoteno poslovanje.
Cena zletnemu znaku za članstvo je Din 25.—, za naraščaj Din 10.—. Zletni znak ho nudil naslednje ugodnosti: 1. brezplačen vstop k medzletnim telovadnim tekmam v dneh 25.. 26. in 27. junija; 2. prost vstop na pozdravni večer na Taboru dne 27. junija: 3. prost vstop h glavnim telovadnim nastopom v dneh 28. in 29. junija; 4. iz-posloval se bo tudi prost vstop v deželni muzej. — Izvenljubljansko članstvo pa bo imelo na podlagi zletnega znaka pravico do brezplačnega skupnega prenočišča in do voznih olajšav, telovadeče članstvo in naraščaj brezplačno, ostalo članstvo pa četrtinsko vožnjo; izdane bodo tudi Še posebne železniške legitimacije, ki bodo mo. rale biti za povratek žigosane od zletnega odbora.
Prireditveni odsek (predsednik: dr. dril
Pavlin) je med najvažnejšimi odseki in kot tak glavna opora finančnemu; v glavnem bo njegovo delo osredotočeno na veselič-nem prostoru velesejma, kjer se bodo vršile 27., 28. in 29. junija velike narodne veselice z raznimi prireditvami.
žele>zniSKi odsek (predsednik br. Miroslav Gregorka) vrši z vso intenzivnostjo važno delo, polno odgovornosti, vsaj je po. leg natrpanih rednih vlakov pričakovati mnogo posebnih vlakov iz vseh delov nase kraljevine in iz Češkoslovaške.
Redite!js^i o<jsek (predsednik br. Milko Krapež) je po Številu povsem naravno najmočnejši; v odseku je zbranih nad 400 bratov, ki bodo vršili v predzletnih in zletnih dnevih naporno in odgovorno rediteljslco službo. Odsekov izvrševalni odbor ima že sestavljen točen načrt. V nedeljo 14. maja ob 11. uri bo Informativen sestanek vseh. v odseku sodelujočih bratov, in sicer na zletišču samem.
Stanovanjski odsek (predsednik Drago. tin šebenik) je v permanenci ter ima v vsakem okraju svoj pododsek, skupaj 11 po številu. Članstvo bo nastanjeno po ljubljanskih in okoliških šolah; odsek si je za. gotovi! po vseh ljubljanskih hotelih čim največ sob, naravno, da apelira tudi na privatnike za prepustitev prenočišč, deloma brezplačnih, deloma po krajevno običajni ceni.
Prehranjevalni odsek (predsednik br. Ciril Majcen) bo poskrbel za dobro in zadostno prehrano telovadečega Članstva in naraščaja na zletišču. Cena obedu za članstvo je določena na Din 8.50, za naraščaj Din 6.50; jedilni pribor in skodelico — najbolje vojaško s pokrivalom, ki služi obenem za krožnik — si bo moral prinesti vsakdo s seboj. Odsek bo odredil, da bodo po vseh ljubljanskih restavracijah in gostilnah enotne cene, ki bodo morale biti vidno razobeše-ne in se bo v tem pogledu vršila stroga kontrola.
Tajniški odsek (predsednik Stane Fle-gar); člani tega odseka so porazdeljeni v ostale odseke kot tajniki, odnosno kot zapisnikarji; predsednik odseka pa zavzema mesto glavnega tajnika v zletnem odboru.
Razstavni odsek (predsednik France Ah-čin) zbira gradivo za razstavo, ki bo vsebovala zgodovino ljubljanskega Sokola od njegove ustanovitve pa do današnjega dne. Razstava bo na velesejmu.
Časnikarski odsek je v stalnih stikih z vsemi, sokolstvu naklonjenimi časopisi in obvešča javnost o zletnih pripravah,
O delovanju gradbenega in zletnega odseka smo že poročali. Točen spored vseh. izletov izide v »Zletnih. navodilih«.
Sprejemni odsek (predsednik br. Janko Bleiweiss-Trsteniški> in zdravniški odsek (predsednik dr. Ivan Jenko) sta tudi že sestavila svoj program, začela pa bosta poslovati tik pred zietom. Glavna ambulanca bo na zletišču v bivšem kinu Tivoli, kjer bodo imeli bratje zdravniki permanentno (dnevno in nočno) službo.
Dne 25. maja pa priredi »Ljubljanski Sokol« sokolski tabor v Vižmarjih s sodelovanjem > G Las bene Matice«, naslednice »Narodne čitalnice« kot spominsko proslavo narodnega tabora, ki se je vršil istotam 17. maja 1869. Istočasno razvije sokolsko društvo v Št. Vidu svojo zastavo. — Po taboru bo javen telovadni nastop ljubljanskega sokolskega okrožja na letnem telova-dišču v št. Vidu. Več o tej prireditvi, ki je zamišljena v najširšem obsegu, prihodnjič,
»8LOVIN8KI  rf A R O D«, dne ». apr**
Težak položaj državnih vpokojencev
Občni zbor Društva državnih vpokojencev *a vpoko-
Jen k v Ljubljani
LiuMjana. 29. morija. drhe.yrixi.ii vpokoJc*>cOY m vpo-kojeuk v LjubUjaru je meio a vodi v tivo-isaii DaaT&Lt zbornice roda. oh V zbor Dro6tvont predsednik g. H. LAeg je "tvu-na* /ixMXma\je s pr^r- mi pobiran um iti v«x*i^, posebno pa še 2aeqpoi!k<*ii tiska. Pred prehodom lm cfcnevnj <ed je -ui/dtravw Nj. VoL kralju m njego*reoju domu ter predtegMA a narwdusenj-«n aprenero vdar***-
Odbor je v or^t^k«*n loki siorki vs*. kar je bflo v ngogovrh močeh, p-a ui dosegel marsšičeaa, kar žele vpokojesi-c-i. Od-bant ne zadene ano-ne Knvd«a da sf pv ložau državnih vpoko j eru ev d- zbo:>ai. Vlada adikJajnju /xiyj vse amaadrnane, kc-r se nri$x-a/v4>a oc*iu*etk nov^u zekc»o vpokojeocao. N^štjibottj ogrožajo ekMiAicijcj -wpokojetioev pre/vieoKe stanarine. Stradati so k že nokoliako naivatik^ in Če r»e gre cku|jo6c, moreš bxti tud« razcapan, tcda b*Gu s&rehe ne moreš bwuL Najeraiiiaie pj«veg^>o 30 oddou-akov pnejorn-ko^ vpu-^u-jencev. Zato ud ouda, da vpokoienoi nestrpno pričakujejo, da bi se gloda starin kanj ufarenifto. Drostvo vpokogeri-cev sodeluie z DmšRTvom ticano vanjskih nejemnotk^v rn z ©edrateršmc n^w^>enskimi organizacijami T akcjj^kem odboru, da se najini« n-c /ni-
G^ede iu»oaooiiiju \ipoikoj<a>oev je- društvo tudi aoori»k> vse, kar je mo^bu in moralo, toda vse tu<c?je so briie zam*in, ker irc- pri-prarvtja kot reoooo, nov zakon. Prejemki državnih vg> -kojeocev so puri nas skoraj najnižji v veej Evropi, toda treba je pač počakati na bo>>*e čase. Vpokojoiei *e tudi že doi.go potegujejo za znižano v<w-nmo ua ckTŽivnvBh že».ezciwoajh. ki bi jkn bila z. ajo z&acsti ixnt»i>oConia laž^a puoskroa ce-jfcneni-h žrvil as. kAnotiih. Vpokojoaei n &o 1$. krivi, da je mjihoMa kupna inoč iako padla ki seveda se ki^puha inoč ik* bo zviaaJa, ce jirn ne bo dovoijona  /aiivžaaia voz.iicia.
O reŽJTtjah in ztfthftevOth društva je "poročal tajirik g. špeode. Najprej se je apom-n«4 43 v prerukitnn l-ctu umrlih otanov. ki so zoorovalei pooastift njihov spomin. Odbor je porabi vtkiiko pralno za uopujtaei.o. spomenice ki reso!»ucije, odkxino se jo zavzel -/:iac*ti 7-a od»pr<ir%-Hj nesoci^akiega ktiiu-ka tiii pa da bi se vsaj odn>e«tial \:j>oko-j^^com le od t**K*viKi in položajne plaoe. Prej so jim ovknorjoii kuhisk od celot >i i h pokoj rimskih prejamikov. prejšnja mesec je pa miiiTstratrvo od<redikx, da t^e itn bo od-.«4lej odmerjal ktwnj»k le od oanovue poJo-iajne plade, Ka.Toere gt^ede i^jdaoevanja pMkojrao so se adaij zboijšaJe.
Oiavne zacitev« vpoko jenom- ^redu, razen ....:;<'vv po ^i>.-0 3..<ni avjšau^u puk<j^-:t %} ia :ua. lia ae takoj vae^j dekno vvišajo prejemici starovpo^iouenoev, da bi se po-KojrUiiK.1 redno lu^pianj^vaie, da bi dobili ar-žavtui vpokojenvu polovi 6110 vozataoo iti da bi se pokoju ne uaka2o\aie takoj po vtpo-kojrtvi. Prod meseci je f iwidiK> mindstir-stvo ukJnriJo mpkioovaunjp pokojom našisn vpokojenceui v ieiozomsu>-u. L>ruš5\-u se ye pođreo U> urediti aulev« tatko. da prc^em^-jo uaši vpokojenoi pokom me preko poo»bla-iičeitcev. bivajočih v u država. V preie-klotn iho^eou yc druševo predik>iiilo fanamimTe-inu in.iLr^:r3^vu &4Xrin--:ii-oo aa bi prej-eiiiaii \-pokojenci, k.: Miiajo oLroke rokodcu&ke va.ian.ee, Dodbiucike doia.ade r*»di z« nad 16 k>t stajre. Fkuuiuni dw-oko^i >e bila p. J>uik>-žeiha prošmja. naj bi pospešila i^plo..'; .a.nje pokojtiMi ziast: po vpoko>i>ti\-i, ker eaikajo nekateri \Tpokojenci več mesecev na prve pokojninske rjrejemtke, in da r*aj bi obve-Hfefta, kadar se vp-4cojonou ustavljajo osebno dra^itnjeke dokladt, da imajo prizadeti prni^ko priizrva.
>W. bonska podriužiuJoa Vjubljaw«k«e^i drušrva se ye louiia od cenitr*ie in prešia v sftmostojaio druš^^. vendar je pa 86 vipokv^cncov u Ma.nb'»ru *c oiganiAinauih v ijinbijan^kem diruaDv*- u poročna bla^ag-u ;ik« g. i>ebeljaika je raz vini uo da so zaia-šaii odhodki b«2.177 D m, Ita^MM 46,330 Lhai. imoviua torej ziuaaa 33.6-41 L>im, V pre-rokioui leicu je pn^ocpnio J~LL članov, unar-k> j«h je 45, za.Kidf: nopianjane člauiarin« ;e biiio 6r:atiin 132. Zdaj šteje društvo 1272 Stanov, in sicer v Ljubj^ani 403, v Mor^boru bo. v ino^emsitvn 20, ositaui so pa po drugih kraijiui.
\ aa ;>o ročila in tudii prodik>4 giede VtklUtiaih r udiboroi so biila eogiasiiu sipreje-ta. Polt u je b*io izvoljenih pri u«*domeiitniih \olitva-h o namestnikov za pn-rjodnje leto, i« aioor iig. 1. Petrov«ii:ć 1. Lipogteivšeic, L. Penk*>, Br. Sinuiič. Fx. Simik im 1. Stien. Pri sluoajjnosrtih se ni nihče oglosi-l k besedi V zaJcljučnem go\oro }e predsedniik ne-i*iaišaJ, da težicjh rai/mor, v kaetermh žive v.pokojenci, niso zakrivili odločujoči čdn'i-tOjji iki pnsrtojiniib mestih, nego je to pojav splošne gospodarske depresije. Vendar se pa morajo vpokojenci tudi zavedafti, da. si morajo poma^aiti v prvi vrsti sami in da se morajo zato tem bolj okleniti svoje or<jartiz.icije. Ce prebrodimo krrbione fese, bo tireba takoj vipokojenoem zvišati pokojnine. Predsednice je se na^laAaL da je treba usranovafej zvezo organizacdij držaf\T-nih vpokojencev za vso državo.
marljivo pevko, ki pojde prav gotovo uapeeno k svojemu cilju.«
Nadejamo se, da Mezetova ne ostane v tujini, nago v domovini.
Strelska družina
v škof ji Loki
Sfcofja Laka, Sft. aprila. V nabito polni meatni posvet >valciei se je vrsiJ noči ustanovni občni x*»or sirei-ske d rutine za Škofjo Loko, ki bo po prijavah sode*, m**d n«jagilnejeimi organizacijami v mesta. Lon'e, reto.rvna oficirje in ostnJe strelee sta uvodoma kar oajpri-yrčne> poz Iravila vod>a mrevke iipostave •ivao £«ssjat in podpollcovnik Marknlj, ki je v vznesenih bes«»dah orisul .epe s-mot-e strelske družine, osnovane po ločeTih ju?o-slovenske edinosti in bratske skupnosti vseh   Cknih.   ki   imajo   veselje   do stTe.janja
Po razmotri vanju pravil so se vršile takoj volitve, ki pa »o se ;'ara*i štir;n predlaganih list nenavadno »V» ? > zaviekle Končno se je izglasoval me i vrvo !isto — 47 članov — in drugo isto — $6 članov — sporazum, ter so bili izza'ieni v odbn: davčni nad upravitelj Franc AJamič, prof. Franc Jesenovec, industrijec Franc DoVnc ml, lesni trgovec Pavel Hafner, hranilnie-ui uradnik Franc Debeljak, indastrijec J<>-ško Vober, podpolkovnik Ivan Ma/^u.j in posestnik Valentin Starman. Pregledniki pa so: sreski načelnik Ivan Legat, mdu-strijec Franc Heinrihar in organist Josip Matek. članarina se je določila na letnih 16 Din, oh zakljuOku pa je bila spre eta udanostna brzojavka Nj. Vel. kralja. V strelsko družino se je vpisalo doslej svojih 150 strelcev, pa bo število Se naraslo, ker prihajajo z vsakim dnem nove prijave.
NaSi najmlajši organrzaciji v mestu Selimo pri njenem delu čim največ uspehov za  napredek  naroda in države!
Ob dveh operah preteklega tedna
Samson in Dafrla — Drugo
Ljubljana, 29. aprila Operna upiava je nay.nandla. da se upri_ k>ri Saiiit-i>aerjsova opera >Samson in Da-ltla< zadnjič v sezoni, že zadnjič? Saj je bila premiera šele 23. marca L L! Umetnina mora torej izginiti z repertoarja, a veseli konjičOvi nemđtke, madjar^ke ali daL matinsfee pasme bodo lahko rezg-etali da-l^e... č&nTek bi moral postati žalosten nad tem dejstvom, če bi se ne zavedal, da je in da je bilo po vsem svetu vedno tako: ljudstvo se hoče le zabavati in smejati. Umetnost in ievpota mu ostaneta He&uba . .
Pa sem si šel za slovo še zadnjič poslušat in gledat r-Samsona in Dalilo«. In sem bil prav prijetno presenečen.' Predstava je po premieri kvalitetno vzrasla, dasi je bi. la že prvič prav dobra in iepa. M a r č e c je Samsonovo partijo, težko in naporno, že v 1. dej. skoro izčrpojočo, izvrstno ob-viadai, jo pevski izdatno popolnil, zlasti pa igralsiki ocrvidno poglobil. P^artija je zunanje mato aktivna, i^ečine pasivna in asketska. Marčec je dal Samsonu zdaj dramatičnost s prav okusno podčrtanostjo duševnega in srčnega valovanja. V mimiki, pogiedih. gestah in vsem držanju je prav dobro izražal razklanost svojega čustvovanja in podal sceno z Dalilo v 2. dej. naravnost odlično. Marčec še ni razvit igralec, a s poslednjim svojim Samsonom je dokazal, da je sposoben lepega razvoja, ki ga dv ig_ rte do močne nčankovitosti.
Da je VOma Thierv -Kavčnikova odKcna operna JgraJka, vemo. in smo ji to redtoo vTftno priznavali že neštetokrat-Njena Hasacraglnaca, Amneraa, Carmen, SaSome,    Marta,     Jaroslavna, Santnzza,
gostovanje Marija Šimenca
Charlotta in Kundrv ter še nekatere partije dokazujejo, da tiči v nji zaklad operne tragedke. Zaaj je imela velik uspeh zo_ pet z Daiilo. Svojo partijo resnično poje in je sploh opustila posiljevanje glasilk, obvladuje vlogo tako v nizkih. žametasto mehkih legah, kakor v srednjih in višjih brez napora ter podaja okusno izenačeno kreacijo. Zlasti pa se je razveseljivo dvignila v igri Dalile, pestre, žarke, strastne, mehke, a zopet satansko zlobne ženske. Izvrstna je bila v 1. dej., a nad vse odlična v 2. dej. Sceni s svečenikom in posebno s Samsonom je podajala močno, pristno in razigrano, kakor menda Še nikoli. In žela je z Marčecem prav viharno priznanje.
Lep večer smo imeli ob drugem gos to _ vanju popularnega rojaka Šimenca, ki je omogočil po daljšem času pompozni o, meverbeersko in cherubinsko opero >2idov-ko«. Gledališče je bilo prav dobro obiskano in občinstvo z vedno dobrodošlim gostom zelo zadovoljno. Šimenc ev naravno veliki, sladki, dojmljivo topli glas, v viši_ nah sočen in blesteč, ki zabrisal je razne razvade in šibkejše prehode, jasna izgovarjava in naturna igra so želi zopet velik uspeh, ki se je stopnje/al po ogromni ariji koncem 4. dej. do pravcatega viharja in brezkončnih pozivov pred rampo.
V splošnem pa predstava, v naglici le za silo pripravljena, ni bila vzorna. Zlasti so trpeli solisti pod zavlačevanimi temtpi in pod neraapoloženosfcjo. zlasti v prvih dveh aktih. Režija kriči po obnovi. Zbor se že sploh več ne šminka aH pa le diletantski maže ... Fr. G.
Trboveljski slavčki na češkoslovaškem
Trbovlje, 2«. aprila, sredo 3. maja krenejo naši slavčki na 14dnevno koncertno tarHtfJo na Češkoslovaško, kjer nastopijo v Badjejovioah. Phv ni, Pragi. Kladnu, KraL H radon, Ok>mncti. Moravski Ostrovi. Bran m Bratislavi. Zbor se je tako temeljito pripravil, da bo lahko mirno stopil pred češkoslovaško glasbeno kritiko. Pokrovi te rjs t ve nad rornejo je prevzel naš praćki poslanik g. ir. Gri-sogono. nad posamerainai koncerti pa občine dotičnih meet.
Največje prhmanje aa orgaoisac&o turneje gre J-C-ligi v Pragi, ki je prevseia ves aranžma ia skrb sa naše alavčke. Nedavno sta se mndlla na češkoslovaškem dva zastopnika 5bora in sioar novinar g. Skodla* ia ačttelj g. Drago Sapanejfe, ki sta nredila ia pripravi ia vse potrebo© sa turnejo, sa katero vlada povsod veliko zanimanje. Na Češkoslovaško od potaje 76 naših mladih pevcev, 46 jih pa <*etaoe doma. Udeleženci torneje bodo jatri popoldne v Delavskem doma še enkrat temeljito preizkušeni. To bo nekakšna, generalna skušnja, obenem pa slovo naših siavčkov pred odhodom na turnejo.
Mladi pevci se bodo vosfJg v posebnih vagonih in vodstvo turneje bo pazHo, da ne bodo trpeli prehudega napora. Določenih je nekaj dni sa počitek, dasiravno nastopijo nad 20krat. V prostem času si bodo mladi pevci ogledati lepote in zanimivosti bratske države. Prepričani smo, da bo češkoslovaška javnost z odprtimi rokami sprejela naše mlade pevee in da bo z nji-fcovim petjem zadovoljna,
vka ponosni, saj ponese naša rudarska mladina s svojo lepo pesmijo ime in sloves enega največjih radarskih revirjev Jugoslavije v tujino. Mladim pevcem želimo srečno pot in po novih uspehih arečeai povratek
Slovenska pevka v Badenu
Ljubljana, 29. aprila-Gospodična Anita -Mezetova, absolventka ljubljanskega konservatorija, ki je z izrednimi uspehi nastopala na odru nase opere (v »CarmaK in >Robinzoriacfa«) kot solistka in opetovano v Ljubljani in Beogradu kot koncertna pevka, nadaljnje svoje pevske študije na Dunaju, in sicer pod okriljem ljubljanskega Dramatičnega društva.
Nedavno je gdč, Mezetova nastopila na koncertu v Badenu, znanem zdravilišču pri Dunaju. Badener Ze£ttmg< (Štev. 2») je rx>ročala:
>Glasbeni direktor Wiesmann je predstavil na posebno presenečenje zelo mnogoštevilnega občinstva mlado jugoslovensko pevko, Anito Mezetovo, ki biva sedaj kot učenka znane pevske mojstrice gospe prof. Rado-Danielijeve v Študijske namene na Dunaju. Lepa, mlada dama ima lep, zvonk mladodramatski sopran, ki očituje v višjih legah naravnost čudovito glasovno toploto in blesteče silo. Pela je z dovršenim muzikalnim čutom vodno arijo iz »Mignon«, arijo iz *Butterfly«, nakitno arijo iz 2 Fausta* in kot viharno zahtevan dodatek še eno arijo iz Gounodove opere, čutili smo, da poslušamo ne le žeto nadarjeno, nego tudi
Fotoamaterska predavanja
Ljubljana, 29. aprila.
Ciklus foto amaterskih predavanj priredi Fotoklub prihodnje tedne, kar pomeni za Ljubljano posebno novost. Predavatelji bodo obdelali vse stroke fotografije in povedali tudi, kaj pričakuje javnost od nje in s čim lahko koristi najrazličnejšim panogam znanosti, narodnemu gospodarstvu in javnemu življenju sploh. Vaa predavanja bodo v kratkih presledkih v dvorani Delavske zbornice z vstopnino le 2 Din, da prireditelji pokrijejo vsaj del stroškov za dvorano. Že prihodnji torek zvečer predava klubov predsednik Lojze Pengal o por tre trn fotografiji in žanru, v četrtek 4 maja zvečer govori Karlo Kocjančič o pokrajinski fotografiji, drug itorek, to ie 9. majnika zvečer bo pa razpravljal Viktor Vodišek o športni in reportažna fotografiji, Ante Gaber pa o fotografiji^pomočoici do-moznanatva. Ze za ta predavanja je pripravi jenih preko 300 diapozitivov samih najboljših amaterjev Iva Ogoale. Avgusta Ivančica, Karla Kocjančiča, Petra Kocjan-čiča, An teta Kornioa, Karla Pečenka, Lojzeta Pengal a, Alberta Staržika, Cveta Šviglja, Viktorja Vodiaka itd- Za predavanja so izbrani le vzorni posnetki, ki pričajo, kako je tudi najpreprostejši motiv mogoče posneti originalno in slikovito, da dobi umetniško ceno.
Takšna javna serijska predavanja o fotografiji so za Ljubljano absolutno novitet in hočejo pokazati, kako široko delovno področje ima s pripirostrmi tehničnimi sredstvi fotoamater. Obenem naj pa ta predavanja dokažejo fotoamaterjem in javnosti sploh, da smo tudi pri nas že preživela dobo dolgočasne šablone ter se z vso vnemo pripravljamo, da koristimo na vseh poljih narodnega napredka. Predavanja pa ne bodo zanimiva samo za amaterje, temveč tudi za šrršo javnost, ker bomo spoznali, da je naša domovina s planinami in vasmi ter kotički naših starih mest mnogo lepša, kakor so nam jo predoče vale dose-daj navadne razglednice in albumi. Mnogo lenot so nam najboljši amaterji šele odkrili, zato pa ni več dolgo čas, ko bomo tudi pri nas o lepotah, zanimivostih in znameni tosih domovine publicirali taka dela, s kakršnimi se ponaša inozemstvo. Fotoklub gre s terad predavanji tudi v druge kraje ter se parv rad odzove vabilom z vseh strani.
Razstava škofjeloških mizarjev
Skofja Loka, 27. aprila.
V Ogorovčevi hiši in pa v dveh u£«ii.h sobah stare deške šole so otvorili mreza-rji škofjeloškega z»družeaja obrtu kov preteklo nedeljo »vqjo raasta-vo, k', je loški mizarski obrti v eaatt: in ponos. Razetavijene pir»arne, spalnice iti jediikkioe kažejo brez besed, da je starj sloves loaflcLh muza-»jev popoln o-»na ug>ra^Tičon im zttskižen m da se naši obrt-n-ifld brez »skrbi Kahko kosajo kjerkoli. Izdelki so elegajufcno, prakit 'čno in solidno delani, so tedaj na oko prijetni "u lep: in pa še zelo pocend. čitemo SteviJiike, o katerih si ne bi mogdri mislkti, da kup nvo lahko toliko dobro in prhpravno izdelanih kosov pohištva.
Prvenstveno mesto zavzemata gotovo predsed.Tuk združenja Ivan Lotrič, ki je razt*tarvi;l črno polJtirano hrastovo jedilndco, m pa Iv;vi Okorn 5 svojo res lepo sr>a>ln:oo iz kanadske breze. Slednji je razsto/v! še posebej sorvimo mrzo iz ebetioMine in pisalno mizo v eoaki jmlrlnurj ter koon.plet-no hoas*ovo in orehovo ^palniico. Nt manj <«rn,bicio79rio«(ri im riap^edika nit^o po>kaza?i PStali raG^avijslci. od katerih nač orneiii-mo Jurije Bogata.ja i<z Stare Loke. k; je »izdelal kuhinjsko kredenco; Jožeta Oblaka, ki nastavlja orehovo spalnico, iin Ježe ta Jemnika s hrastovo rtpa?nico. ^*seh raz-stavijenih kosov je čez 50 m je pogled na razstavljeni prosto' res učinkovit. V podkrepitev razstaive j p na ^"po<^ed 49 \rzor-cev fuimiria. vseh barv 'n tetiar'k. Pozornost wbuja iV vseh vr«t lesa sestavi if*na ««!ika rmzarske delavnice. Id to j«3 rrerf*d:l pornoonilk Ber^ant iv. .Stare loke.
Razstave, ki je narlepši dokaz obrrnške delavnosti, je imela dosJej. zlasti pa v nedeljo izredno ve'iflc obisk in se je nekaj *rvari ?e prodalo. Odr>rta bo oV> 1. jufoja in pse bo sipron-' iziPonoln-Ve^Ia z nOV-di h'
deJki mj?j5arsk"b, ddavaic.
Združenju, še posebeij mizarakemu odseku — na pametaem zamoaieku lokreoo če-sštamo ia upamo, da bo malo prite^oirt. v
svoj krog tudi one muz^rsike tnojstres ki jih na tej razntav pogrešamo, a vemo. da 90 moaje na svojem mertiu. Obiak razatave — vstop prostt — vsem zari imaocem naijtopleje priporočamo!
Narodna Gledališče
DRAMA
Začetoic   >b 2U. Sobota, 29. aprkia:   l^reobroitev Ferdiša
P:store. Premiera. Red B Nedelja, 30. apna: Ob 20 uri: Izpreobroi-rev  Ferdiaa   Pištore.    Izven. Zn*ža«e cene.
Ponedeljek. 1  maja: Daane z zek-Miirm Wo-
bukn. Red C. Torek, 2   mx«j«: Zopnto.
Opozarjamo aa nocoj!*!><j premier0 v ' !ubl\m>sk-  drarai. Uprizori t*e kcinedi'ja
češkega pisatelj« Langerja »Izpreobrnitev Fe.rdiša iHštorc«. Glavni rno^ki vlo^i imata gg. Cesar 10 Kraij. Režije je prof. šestova. Predstava je za red B.
V nedeljo 30. t. m. zvečer ob 20. uri je v drami prva re^rv« Češko komedije »Izpreobrnftev Ferdi«! Pastore«. Za reprizo  veljajo znižane  diameke cene.
»Dame z z lenim   klobuki«, izredno rabajv^a komedijaški obravana i^odo starih dervic. se ponovi v HttbijMMlM drami r ponedeljek  1. mara zrvečer za red C OPERA Začetek ob 20. Sobota, 2°. aprila: Manon. Red D. N« Ča«it
udeležencev kongresa  Rdeoag« kriza. Nedelja, 30. maja: Ob 20. uri: Pri belem
koriiji^ku. Izven. Znivaoe cene. Ponedeljek. 1. maja: Zaprto. Torek, 2. maja:  Ob po   10 ur*: Parsifal.
Po^ledn/ja upnizorte\*. Izven.
Opozarjamo, da se poje danes v operi M«-non za red D in ne kakor je bitlo prvotno javljeno opera Roštcina, katere irzvedba je vsled boleznii g. Primožiioa nemogoča. Vlogo Manon poje dre vi ga. Gjungjenac, mladega grofa des Grieuxa g. Gofltič. Opero dirigira kaipelntk i>trvtof. režija je Debevčeva.
Pri belem konjičku 7. za^LŽan nvi opernimi cenami se ponovi v nedeljo dne 30. aiprila zvečer ob 20. ur- Vlogo Metke, hčerke fabrkanta Koten w>e i-gra tokrat gdč. Oaimkarjeva. Vse ostale vloge kakor obioajino.
Parsifal. Opozarjamo, da je poslednja upnucoriitev Wagnerjeve opere Pansifol v letošaji sezom v torek dne 2. majnika ob pol 19 uri zveoetr Steltnn abonenti Narodnega g!e*d<ilišča imajo za to predstavo 30-odstotai popoidtt na vse sedeže. Pri uakuoJ vritoptiice s popustom pa dobe samo še v nedeljo in v ponedeiijeiK. V torek uc velja več popust pri nakupu vatoonice. Za-sodba kakor na premijeri.
Ljubljanska opera pripravlja prani-jero opore »Andree Chenier* pod tafchir-k» kapelnika Strirtofa in v režija prof. Se-sTa.
Iz Trebnjega
— Krajevna   organizacija   JRKD ob-
v'esča, da de vrši seja Ivanovi natega odt« ra JRKD v Novem mestu. Po seji se vršj i*a glavnem trgu ob 10. tiri velik avea poii-tičnd shod, na kater *>n bosta poročatla miDV stTa gg. dx. Albcnt Kramer n Ivan P u cel j o delu vlade, političnem in gospodajrsjcem poožajju v drraavi ter o razvoju srrank.ne organizacije. S tem, da se vrši T*cfa bano-vinskega odbora v Novem m -3«to, hoče vodstvo stranke podčrtati pomen. Ki ?a :ma za njo gibanje na Dolenjskem, poudariti pa hoče tudi to, da se zaveda Wžnos-ti, ki jih ima napram DoiMlalcL Za-to se udeležite  fiboda   v  e:m   večjim številu.
— Izlet na Čatež lutri popoldne e>e vrši peši'zlet na Čatež, tia priljubljeno Oolerij-sko izletno t^ico. Odhod lz TTcr«ivega preko Račjega sela, Sevnice *n Go-leka na Roje, od tam pa na Čatež. Iz Velike Loke pa pot škovec — Čatež. Povritek z avto-mobik*n do večernega vlaxa rvroti Ljubljani.
— Poverjeništvo dolenjskega društva
»Krka« ob vešča vse, vj so priijavili sv«xj \Tstop v društvo, da no ol cm zbor ^4: ;ian sredi majja Občni zbor bo med drugi m sprejel načrt ra-zstave Trebnjega ob vrili-ki razstave Dolenjske na valeaejanu Zato podpirajte stremljenje društva, ki delu e le /a razmah in napred■*k kraja, ter zbirajte vse. icarkoli bo prišlo m. to razpravo v poštev. Za*radi kratk'^a • isa bo fotografski odsek posnel moti v o Tre..njegrt m okolice že prihodrvji ted->n m 0*3 do občnega zbora pripora! ^lrke, ki L hio pr š:e na razstavi v upoštev.
— Kupujte zlate žebljičke za p;apor sokolskoga društva Trebnje ir pomnite, da bo ntzv»ntjc prapora dne 4. junija t i. i-b priliki   pro«sI.ajve   društvene   2>" leti lice.
— V nedeljo popoldne (30. r. m) cb 15. uri se vrši gasilska vaja '"tkartSniegs gosi'kie^i društva.
S Ponikev
— Prostovoljno    gasilno društvo poni-
k\e ima jutri ob 4. pop. vajo z motorko, pri gasilnem domu ob Temenici. Udeležba članov obvezna. V torek bo imelo pa diru »tvo pevsko vajo v šoli ob 8. zvečer. Pevci, pridite vtA in točno.
— Nastopili so lepi in topli dnevi, začelo se je ogTevati in prišli so na dan 2e_ nmi in neveete. tako da jih je bilo v nedelje že nekaj oklicanih, v kratkem jih bo pa še nekaj.
— Naročniki, ki ste prejeli včeraj položnice, oddajte naročnino K. Germovšku in pridobite de nove naročnike.
— Praznovanje pri rudniku. Rudniško vodstvo razg-laća, da se bo prihodnji mesec praznovalo 12 dni. in sicer 1.. 4.. 6., 8.. 13., 15., 18., 20., 22., 25.. 27. in 29. maja. delalo pa 15 delovnih dni. torej za 3 dni več kot v aprilu. Vsekakor je to razveseljiv znak zboljšanja težkih razmer, ce ae po. ložaj v maju zopet ne bo poslabšal.
— Nogometna tekma. Jutri ob 10. uri dr poldne «e bo vršila na igrišču SK Amaterja prijateljska nogometna tekma med ljubljansko Ilirijo in tukajšnjim Amater-iem. Za športno publiko bo to prvovrstna
senzacija, ker se ffovori, da je SK Amater nepremagljiv.
Koledar.
Dane-: Sobota, 29. aprila katoličani: Peter, Tankoelava, pravoslavni  10. aprila.
Jutri: Nedelja, 30. aprila katoličani: Katarina, Samorad. pravoslavni  17. aprila.
PojutriSnjem: Ponedeljek, 1. maja katoličani Filip ki Jakob. Žiga. pravoslavni 18. aprila.
I>anašnfo prireditve
Kino Matira: Kiki.
Kino Ideal: Dunajaki valček.
Kino Dvor:  Demon pustinje (Tom iMia.).
Kino Šiika: >Ljjbezen v snegu*.
šentjakobsko gledalište: >Liuhe*eri ▼ treh« ob 20.15 premiera).
Prosvetna »a podporno društvo >Zor*< v Šiški občni zbor ob 20. v dvorani gostilne >Raininghaua«.
Prireditve v nedelio.
Kino M&tica: Kiki.
Kino Ideal: Dunajski valček.
Kino Dvor: Denioci pustinje (Tom Mix>.
Kino ftiSka: >Lj ibezen v sneguc.
Združba fevlarjev občni zbor ob 8.90 v Delavski zbornici.
Rdeti križ glavna skupščina ob 9. v ■bornici univenae
Narodna manifestacija »a Rdeči križ ob 11.30 na Kongresnem trgu.
šentjakobsko rleriališ** ►L^ibew»n v treh< ob 20.15.
Glavna »kupseina Obl. aprave l-JNZB ob 8. v veliki dvorani Okrozrietra urada.
Ženska strokovna nadaljevalna Ma aa umetne in oblačilne obrti t Ljubljani razstava od 8—13 v tetovadni« na Soli pri Sv. Jakob j.
Prireditve v ponedeljek.
Kino Matira: Kiki.
Kino Ideal: Duria>*to valček.
Kino Dvor: Demon pustinje (Toni Mix^.
Kino Šiška; >Lj ibezen v snegu«.
Koncert lovskega »bora državne neitetj-ske šole ob 20. v Unionu.
Francobki institut preiiaviuije g. Jena Humberta ob 21. v društvenih pretetorih.
Klub balincarjev pri Tiekn; prvi k»toa-nji sestanek ob 16. istotam.
S|H>rt v nedeljo.
Ilirija : Rapid (Maribor) prvencev« na tekma na «n*i>ču Ilirije ob 15.30.
(trafika : Korotan ob 10.W na i^nščn Primorja.
Desame lekarne.
V >ol»o*o in nedeljo: Hohinec, Rimska ce«ita 24; dr. Kmet. TTršera reeta 41 tn Leust^k, Reslicva ces*a 1.
V ponedeljek: Dr. Piccoli, Tvr&eva cesta b" in Bakarč č. Sv. Jakoba tr^ 0.
0as.&od sita
MM
^M.rti občni zbor*
Ao otv&rfam dunašn/i <.*i>c;ii zbor ju *<e-/em v posebno čvaat, da morem pozdrmnti v na*' sredi tako odlične predstavnike civilnih, \*>faških in cerkvenih obtatti. Po~ zdra\'lfam j¥h tem prisrčnefe^ ker )e bito naše društvo vedno v tesnih stikih z oblastmi in je našlo pri nfih polno razumevanje. Sadaife mi je časi pozdraviti zastopnike udruženja reduciranih bančnih uradnikov. drv&H'a kmnskih upokojencev, zveze društev brezposelnih delavcev in sekcije počrvajočlh čevtjarje\>. V veliko čaM si štejem, da morem pozdraviti na našem občnem zboru tudi deputacijo anujočega se društva za zaščito fekalij v Ljubljanr-čvni strugi. Končno mi \>eleva dol znosi prisrčno pozdraviti tudi vas, drage članice m člani, ki ste se v tako častnem številu odzvali vabilu na občni zbor in s tem dokazali svojo visoko stanovsko za\'ednost. Pred prehodom na dne\ru red naj mt pa bo nazadnje do\"oljeno nasloviti pozdrav tudi na zastopnike našega tiska . . .
Vsem vtun, i'isokospoštovani predsedniki društev in korporacij, ki ste že in ki še boste takole ot\-arjali občne zbore, se pa ponižno zah\*aljuje v imenu s\*ojih brez~ imenih kolegov
prejenčni repek.
te Celfa
—c Celjski hišni posestniki za gasilce, DruStvo hišnih posestnikov za Celje in okolico je imelo v četrtek zvečer v Narodnem domu svoj redni letni občni zsbor, na katerem je bil sog'lasno izvoljen za predsednika doeedanjt podpredeecmik g. Karol Gregorič. Društvo je sklenilo predlagati mestni občini, da bi v 1. 1934. zvišala ob_ činske doklade na drž. neposredne davke za 1 odstotek m s tem pridobljeno vsoto nakazala. Prostovoljnem gaaiinernu in re-ševaineami društva v obliki podpore. Iz društvene blagajne je bilo obenem nakazanih celjskemu gaaimermi društvu 1000 Din, gasilnemu društvu v Oaberiu pa 500 dinarjev.
—c Shod v Št. Kuper111   nad Ii»ftklm.
Narodni poslanec g. ivan Prekoršek bo imel v nedeljo 30. t. m, ob S. zjutraj shod v Št. Rupe rtu nad Laškim. Vabljena so vsi somišljeniki vsedržavne stranke.
—c Koncert ljubljanskega aliademsk«, ga pevskega zboru 00 v nedeljo 30. t. m, ob 15.30 v dvorani Ljudske posojilnice ▼ Celju. Zbor, ki šteje 50 izvrstnih pevcev, bo izvajal najboljše Fcersterjeve zbore. S tem programom bo nastopil v prihodnjih daieh tudi v Mariboru, Ljubljani in Novem mestu. Celjski koncert bo gotovo nudil globek umetniški užitek. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goricarja vdove.
—c 1'mrta je v petek 28. C na, v celjski bolnici v 65. letu starosti v Bruck ob Muri pristojna vdova po strokovnem učitelju ga. Terezija Kolblova iz Mozirja. V Za. vodni pri Celju je umr1 v r>etek pehotni narednik Matija Tomašev.
—c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 5 maja lekarna >Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
MODERNA RODBINA. Uradnik:   Gospod   Šef. ali bi sme! ostati Dopoldne doma?
— Že zopet? Kaj pa imate tako važnega?
— Paziti moram na otroke, ker gro žena na koncert.
*
štev. g 5
>SLOVENSKI  NAROD«, fee 29.
1933
Načrti naših planincev
Kaj vse ima osrednji odbor SPD v načrtu, da se ljudem
olajša poset planin
LJubljana, 29. aprila Na občnem zboru osrednjega odbora SPD je spregovoril predsednik dr. Pretnar tudi o programu dela v bodočem letu. Glede administracije, je dejal, bo moral odbor posebno pozornost posvečati izboljšanju in preureditvi oskrbe v kočah. Težko delo ga čaka pri izpopolnitvi prenočišč. Potrebna bo poostritev kontrole. Sem spada pred vsem nadzorstvo nad cenami, pa tudi nad točnim izvajanjem načela, da imajo prednost pri prenočevanju člani SPD in da se sme z ležišči za nečlane razpolagati šele po določeni večerni uri. Treba je, da se bo član čutil v planinski koči kakor
aa svojem in se zavedal, da ima neko prednost, ko mora na drugi strani nositi za to tudi bremena, ki Jih nečlani ne nosijo. Treba pa je skrbeti budi za discipliniranost pooetnikov koč, da se bodo točno držali reda, da bodo obzirni do svojih soto-varišev. Pota in markacije so na mnogih kirajih potrebne popravila ali nove naprave. To se ne nanaša samo na letne, temveč tudi na zimske markacije. Odločiti se nam bo, ali naj se ustreze zahtevi, da se napravi nova pot iz Prisojnikovega okna naravnost proti Vršiču, da se nn ta način omogoči boljša zveza in prihrani na času za one, ki bi rajši hitreje dovršili turo Pri-sojnik—Mojstrovka. Koča na Gozdu zato gotovo ne bo trpela, temveč le pridobila, ker bo tvorila izhodiŠČc ali pa se bo nanjo vstopalo in bi taka zveza le dvignila frekvenco  v  tem sektorju.
Obsežno delo na katastru markiranih In nem ar ki ranih planinskih potov, steza tn smeri, ki se je že načelo, se bo moralo v tekočem letu v sporazumu z oblastjo krepko prijeti. Stiki, ki smo jih glede tega dela navezali z vojaško oblastjo, nam bodo pripomogli, da se bo z njeno pomočjo to težavno delo uspešno izvršilo. S tem v zvezi bo velike važnosti uveljavljenje naredbe o zaščiti planinskih naprav in markacij. Tozadevni osnutek je društvo skupno z vojaško oblastjo, bansko upravo, šumsko in finančno upravo, komando pograničnih čet in tujsko prometnimi korpora-cijami pred kratkim dovršilo. Skrbeti bomo morali, da se bo naredba strogo izvajala in da se razširi nje veljavnost bodisi r  zakonom   o   turizmu,  ali  pa   s posebno
uredbo centralne vlade na vso državo.
V zvezi z napravo potov in markacij mi >e izp regoviriti tudi o našem gradbenem programu v prihodnjem letu. V tem pogledu sta gradbeni odsek in odbor izdelala točen naCrt, upoštevaje na eni strani ono, kar s*1 ima najprvo in nujno izvršiti, na irugi strani pa razpoložljiva sredstva. V prvi vrsti je treba temeljito preurediti in popraviti kočo na Kamniškem sedlu in na Kokrškem sedlu, ki sta obe v dezolatnem stanju. Popravila je potrebna češka koča, koča na Krvavcu in spodnja koča na Golici, nekaj popravil potrebuje še Vršič, Aleksandrov dom, Koča pri Sedmerih jezerih,
Velika planina in Aljažev dom, končno pa še nekaj Zlatorog in Sv. Janez, pri katerem smo vezani na popravila že na podlagi dosedanje najemne pogodbe. Vsi ti stroški bodo znašali nad 200.000 Din, od česar odpade po proračunu za kočo na Kamniškem sedlu 46.000 Din, na Kokrškem sedlu pa 75.000 Din. Neodložljiva je nadalje ureditev zasilnega, neoekrbovanega zavetišča v območju škrlatice in Kriških podov, ako se ne bo ta svet smatral za zaščiteno pust ino. To bo sicer tvorilo pasivno postojanko v naših financah, pa bo velikega pomena za olajšanje pose ta tega planinskega terena.
Reševalna služba stavi na nas velike zahteve glede njene preureditve. Reševalni službi bo treba postaviti zdrav temelj s pravilnikom, ki je v osnutku že izdelan in ga ima redigicati le še širši osrednji odbor, na drugi strani pa z rešitvijo finančne strani, ki bo zahtevala pritegnitev celokupne planinske organizacije k prispevanju po gotovem ključu sorazmerno z dohodki. S tem v zvezi je tudi vprašanje zavarovanja članov. — Obmejni promet bomo skušali v prihodnjem letu s ponovnimi intervencijami pri vojaških oblastvih, osobito pri komandah pograničnih čet, po možnosti olajšati. Računamo na naklonjenost merodajnih činiteljev, ki so nam jo že dosedaj izkazali in ki nam bo pripomogla, da ne bo povoda ponovnim pritožbam. Seveda morajo planinci tudi upoštevati, da pogranične čete v svoji vojaški disciplini vrše in morajo vršiti svojo dolžnost in da se temu primerno vsakdo ravna, kadar ima opravka s stražami pograničnih čet.
Prihodnje leto bomo zastavili vse sile in angažirali tudi kongres Zveze planinskih društev kakor tudi vplivne osebe, da izposlujejo končno vendarle železniške olaj. šave vsaj za skupine štirih članov. Prav tako bomo stopili v stike z avtobusnimi podjetji, da bodo našim članom dajala popust.
Vprašanje izboljšanja prometnih zvez v interesu lažjega obiska planin, bo odbor moral smatrati za svojo važno nalogo. Kulturno delo planinskega društva se ima kretati v prihodnjem letu v smeri nadaljnje izpopolnitve >Planinskega vestnika*., prireditve čim zanimivejših predavanj alpinistične vsebine, po možnosti s strani domačih planincev, nadalje izdaje knjige o alpinski tehniki ter priprav za izdajo zemljevida naših planin v merilu 1 : 25.000. Zastaviti bo treba energično delo, da pridemo do prostorov vsaj za začasno ohram. bo predmetov, ki bi prišli v pošte v za alpinski muzej. Obsežno in intenzivno bo moralo biti delo za zbiranje umetniških fotografskih posnetkov naših planin in posvetiti bo treba pažnjo zaščiti flore in zaščiti rezerviranih planinskih pustinj.
Odbor čaka obilo dela za pripravo proslave 40-letnice obstoja SPD V organ iza-tornem pogledu bo treba dovršiti delo na novih pravilih. Posebno težke nalogo pa čakajo odbor pri ureditvi društvenih financ. Na eni strani se bo moral boriti za kritje naravnost ogromnih izdatkov za ra zna investicijska dela, na drugi strani pa bo moral gledati, da izvleče društvo iz dolgov iz prejšnjih časov, ki v tako občutni meri ovirajo vsako večjo finančno akcijo. Dolgov se nam je treba na vsak način iz-nebiti, če hočemo, da bomo mogli za popravila in za napravo koč in drugih planinskih naprav, pa tudi za izvedbo društvenega kulturnega programa dobiti na razpolago potrebna sredstva.
Kakor bo delo v bližnji bodočnosti obsežno in težko, se bo vendarle dalo izvršiti, ako bo novi odbor požrtvovalno in smotreno gospodaril in deloval, osobito pa. če ga bo pri tem podpiralo zaupanje članstva ter stvarna in dobronamerna kritika, pri čemer mora osobito odpasti zakotno intrigiranje in neumestno povzročanje afer, ki so morebiti dobra hrana senzacij željne javnosti, ki pa tako zelo ovirajo stvarno in smotreno delo.
Položaj obrtništva v radarskih revirjih
Obrtništvo je zdaj popolnoma navezano na zaslužek rudarjev
Celjske občinske zadev«
Snoči je imel celjski občinski svet pod županovim predsedstvom redno javno sejo
Celje, 29. aprila. Celjska občinski svet je imel sinoči redno javno sejo   pod predsedstvom župana dr. Goričana.
V tajni seji je bila dvema odpuščenima starima cestnima pometačema dovoljena redna mesečna milostna podpora. Mesto inkasanta mestnega knjigovodstva je bilo poverjeno šolskemu slugi Josipu Pozniču. Nekaterim policijskim stražnikom pripravnikom so bili prijemki zvišani.
V domovinsko zvezo so bili sprejeti: Ferdinand Hartman, Alojz Vrčkovnik, Urban Krivec, Marija Kolarjeva in Josip Delakorda. Za novo funkcijsko dobo je bil izvoljen zopet dosedanji upravni odbor mestnega avtobusnega podjetja.
V zvezi z načrtom, da bi mestna občina premestila sedaj zaprti Mestni kino v Mestno gledališče, bo tehnični oddelek napravil proračun za preureditev gledališča in preskrbel ponudbe za nabavo zvočne aparature, da bo mogoče ugotoviti rentabilnost načrta. Podpore mestne občine za prostore ekspoziture borze dela se zviša od 500 na 600 Din mesečno. Namesto dosedanjih prostorov v poslopju Delavske zbrnice naj bi ekspozitura vzela v najem prostore v hiši ge. Potznerjeve v Aškerčevi ulici, v nasprotnem slučaju pa bo mestna občina plačevala mesečno 600 Din in bo smatrala zadevo s tem za rešeno. Vprašanje nakupa posestva Savinjske podružnice SPD na Vipori je bilo odloženo.
Mestna občina je po prevratu prodala »Dijaški dom«, kjer je sedaj nastanjena Rudarska šola. državi za 450 000 Din. Ta znesek je bil določen za poznejšo ustanovitev Dijaškega doma v Celju V Celju se ie pred leti ustanovilo društvo Dijaški dom. ki je pred kratkim kupilo poslopje Zvezne tiskarne v Celju Mestna občina bo izplačala društvu 410 000 Din in bo zato najela posojilo pri Pokoimnskem zavodu v Ljubljani, za znesek 230.000 Din, ki bo potem
še vknjiženo kot dolg na poslopju, pa bo prevzela   jamstvo   pri Pokoj umskem sa-
vocru.
V občinski proračuni za L 1934. bo "vnesena podpora Sokolskemu društvu v Celju v znesku 4500 D.n. Izvedba načrta, da bi se na zemljišču pri »Savinjskem dvoru« ob Savinji zgradilo novo zasilno kopališče, ki bi stalo 77-200 l>in, je bila odložena. Javni bomieri v Celju se je znižata vodan na od 1. aprila dalje na 0.75 Din za m3, MraJnici v Vojniku pa na 1 Din.
Dva stara cestna pometača bosta odpuščena iz službe, število pometačev pa se zviša od 7 na 8, Najemna pogodba s trgovsko šolo se podaljša za 1 leto, najemnino pa bo določilo mestno načelstvo v sporazumu s finančnim referentom. Zavarovalnina za mesmo klavnico se zviša od 1,341.500 na 2 milijona dinarjev.
Občinski svet je zanikal krajevno potrebo koncesije ge. Helene Janvjeve za buffet, izrekel pa je krajevno potrebo za a v to taksno koncesijo  Karla Vrečka.
Ge. Ani Regulovi je bila odobrena stalna mesec rta podpora od 1. maja dalje v znevku 600 Din iz meščanskega oskrbovalnega sklada. Prošnja SK Jugoslavije, da bi ji občina dovoliLa uporabo GLazije za vežbe, je biLa odklonjena.
V prireditveni odbor za potujočo kmetijsko razstavo, ki prispe v juniju v Celje, so bili izvoljeni kot načelnik podžupan Ivan Ravnikar, kot podnačelnik obč odb Voglar, kot člana obč. odb. Bizjak in Re-beuschegg, kot namestnika pa obč. odb direktor Brinar in dr Skoberne. Občina bo ukrenila vse potrebno, da se bodo čim prej pričela izvrševati popravila v mestnih kopališčih ob Savinji in da se bodo ceste in ulice vedno škropile.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe.
Tebovije, ?S. aprila Poleg ruda-ajev so v rudarskih rwvirjA od krize najbolj prkadeti obrtniki, ki bije jo težak boj za svoj obatenek. V dobi ugodne konjunkture po prevratu se je obrtništvo v naš: dolrLoi mogočno razvilo; deloma so se nakay naselili obrtnki iz dsu-gih krajev, mnogi mlajši, podjetn^jai ki marjjuvejšj domaduna pa so si s tndroi in vat rajnim dolom ustvarili skromne solidne eksiseruce. Od okroglo 300 obrtnikov, kolikor iish šteje trboveljske koti ima, jih je
ludaajev idboijčaL, Lahko pričakujejo tudi ofertntk boljšiii časov, saj je obrtništvo dane« popolnoma navežemo na zaskržofc m UHrpevitnje res: h rudarjerv.
Zato je med obrtniki tudi žavo zanama-nje za vsak uspeh vn napredek, ki ga dosežejo naši rudarji in nameščenci, ker pomeni to tudi uspeh in izboljšanje za imige acamove v revirjih. Naši obrtniki se pa zanimajo tudi z« svoje stanovske strokovne zadeve, katere skušajo reševati potom sv°-jjh staooviakin organizacij. Potreba po moč-
le malo, kj bri sri v za,-J n juh letm s truda-poln:rn delom ne zgradili vsaj skr<xnnega doma z Lastno objarovaJnico in delavnico. Mnoge pa je že zajel val težke krize sredi ustN^arjeT^i boljše bo^kK^n^tri. Ti so najhuje prizadeti, kejti zgradili r*o f-\ sicer domove, pri tem pa so se občutno zadolžili, računajoč na skorajšnje boLjše čase v rudarskih revirjih.
Naše obrtništvo se prav dobro ravede, d«a so interesi obrtnikov t ceno poveva-iu z interesi ruutdarj**v, ka^ti čim se bo položaj
»Prisegam, da ti bom izpolnil vsako željo, ki jo bom bral v tvojih očeh ...«
»In kaj bereš zdaj??«
»Da hočeš z menoj na Gregoričev foto-izlet v Belo Krajino!«
Zormanov večer „v Krki"
Krasno uspeHa prireditev, posvečena našim rojakom  v tuji«L
Ljubljana. 29. aprila. Agilna >Krka-c je snoči na svečan nač'n proslavila rojstni dan ameriško-sk>venske-ga pesnika in skladatelja Ivana Zormana. Večer je bil obenem posvečen našim izseljencem v Ameriki, ki bijejo prav sedaj obupen boj za svoj obstoj.
Večer z rekordno udeležbo je otvor U gospod Podbevšek, ki je v kratkem, zato pa jedrnatem govoru podal pesniški tik >ameriškega Zupančiča-«. Številne poslušalce so najbolj dojmila ona mesta, kjer govori Zcrman o Slovencih v stari in novi domovini. V tem o zim tvorita višek pesmi izseljencu in »Pesem naših dni<. V »Izseljencih« nam zlasti za današnji čas pomembno kliče: yO troimeni bratje dovolj bogate so vaše gore, polja in morje! Ne slutite, da ključ do dobe zlate drži ljubezni polno le src*> Vtopite se v ljubezen neomajno, ki vam rodila bo prežlahten sad, spojita v harmonijo, r lučjo bajno Ljubljano belo, Zagreb. Beligrad.« V >Pesmi naših dni< pa opredeljuje Zocman vlogo naših rojakov onkraj morja: >Neugmani zanos mladine ponesel bo naših očetov vrline v prihodnje dni. človeštvu bo služil: svetova dva (ameriškega in slovenskega) bo v enega združil, osrečil nam drznega duha z dobroto slovenskega srca.<
Koncertna pevka ga. Lovšetova je naco zapela več Zormanovih pesmi, ki jih je slavljenec sam vglasbil. Petje te naše priznane pevke je vzbudilo silno navdušenje in so ji poslušalci poklonili lep šopek rdečih nageljnov.
član drame g. Jan je recitiral iz Zortna-nove zadnje pesniške zbirke »Pota ljubez-ni< več pesmi, tako da si je moglo občinstvo ustvariti dovolj jasno sliko o slav-Ijenčevi pesniški tvornosti Film Clevehm da, ki ga je prof Jakac sam vrtel, ie nato pokazal, v kakšnem okolju živi pesnik, >©-
r*i im delavni obrtnički stanovski organizaciji se je zlasfci v zadnjem Času med našim obrtaTStvom vedno bolj čutila. Zato so si naši obrbnikri v nedeljo ustanovili novo obrtno društvo, ki bo gotovo uspešno delova-lo in ščitilo interese našega oort»j-štva. Na čeki novega diruštiva so a<_j:Wv m pozrrvovaikvi obrtniki, ki se zavedalo, da je prebroditev današnje težke krize mogoča ed:no le v slogti in en-ojfenri fronti z vsemi ostalimi stanovi v rudarskih revnrjui.
kazal pa je tudi trnjevo življenje, ki ga ri_ ve stotisoči naših Izseljencev. Vsi Jakčevi filmi so mojstrski še prav posebno pa oni iz Amerike. Razumljivo je tedaj, da je vzbudil tudi film Clevelanda viharno navdušenje, saj so bili deležni poslušalci kaj redkega užitka.
Pester program so dopolnile Zormanove pesmi, ki jih je pel operni pevec g. Bano-vec. Njegovo gorko lirsko predvajanje je seglo občinstvu globoko v srce. Poslušalci so se mu zahvalili z burnim ploska^em in mu istotako kot ge. Ix>všetovi poklonili lep šopek rdečih nageljnov.
V zahvali društvenega tajnika vsem so-trudnikom večera, posebej še prof. Sker-jancu, ki je spremljal na klavirju, 3o s,i-Šali, da je Zorman rojen v Šmarj^i-Sapu na Dolenjskem in ne v Velesovem pri Kranju. Večer je priredil >Krkin< odsek Klub ♦Ivana Zormana, ki bo skušal vzdrževati kulturne stike z ameriškimi Slovenci.
Tom Mix:
DEMON PUSTINJE
To je velenapeti film slovitega cowboja_ Predvaja ga. danes ob 4., *48. in Q. zvečer ter jutri ob 3., *£5, 6., ^8 in 9. uri zvečer ob dveh sijajnih šaloigrah in zanimivega tednika KTTsTO LJTJBLJA-NTSKI DVOR (telefon 2730) ob najnižjih ljudskih cenah. Ne zamudite tega sporeda!
Živilski trg
Ljubljana. 29. aprila Živilski trg je čedalje boli zaseden, čim toplejše vreme postaja in čim več je zelenjave. 'Letos bo prostor za živilski trg nedvomno pretesen, še bolj ko lani. Danes je bilo na trgu živahno kakor navadno ob sobotah in se ni poznalo, da je konec meseca.
2ivah.no je bilo tudi pri mesarjih, čeprav meso zadnje čase ni baš poceni. Podražilo se je prašičje meso in teletina. Naj. boljši kosi svežega prašičjega mesa so celo po 20 Din kg, dočim so bili lani poleti po 14 Din. Sveže prašičje meso je po 16 do 20 Din kg. prekajeno je pa še dražje. Teletina je po 14 Din, prvovrstna govedina pa po 12 Din, Če ni meso cenejše zdaj, ko je še cena živine nizka tako, da km^ tje obupa vajo, nedvomno ne bo potem, ko se bodo cene živini še dvignile.
Bolj razveseljiva perspektiva se nam nudi na perutninskem trgu, kjer je bilo tudi danes mnogo jajc po starih cenah, po po 16 do 20 komadov za 10 Din. Tudi kure so nekoliko cenejše, odkar jih meščani ne konzumiraju več toliko, kolikor so jih ob veliki noči. V splošnem ponujajo srednje težke putke po 26 Din komad. Nekatere gospodinje so  kupovale  kokoši  in peteline
Zvočni kino IDEAL
Danes premiera ob 4., 7. in 9. uri jutri ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer
Film pesmi, petja, veselja, smeha, zabave, mladosti in ljubezni
veticefk
Muzika Joh. Straussa
V glavnih vlogah
Gustav Frohlich
Hans Jnnkermann, Julia Serda. Haria PauMer. Julij Falkenstein
tudi danes, čeprav so imele neznansko gospodinjskih stroškov v tem mesecu.
Na zelenjadnem trgu Cene živil tudi ne kažejo tendence navzgor. Danes je bilo toliko kmetic, da jim niso mogli takoj po-streči s proriajalnimi mizami. Vse vrste zgodnjih salat, razen glavnate, so po dinarju merica. Mnogo je bilo krompirja, ki ga morajo zdaj kmetje hitiro prodati, ker odganja tudi v kleteh. Včasi je bil krompir spomladi po 1.2>5 Din kg, letos ga pa lahko dobiš po dinarju na drobno, na debelo pa vsak dan na Sv. Petra nasipu po 65 do 76 par kg. Na Sv. Petra nasipu ga je bilo danes i-zredno mnogo. Po dinarju je tudi čebula, ki je glavna hrana delavcev iz Prekmurja in nekaterih iirugih pokrajin. Pri nas je ne konzumirajo meščani sami mnogo.
Jabolk ne bo več dolgo na živilskem trgu. Lepša so se že precej podražila, po S do 7 Din kg so jih prodajali danes.
Jubilej na šentjakobskem odru
Ljublcanci, 29. ajpn.la. Sentjakfhsko gile>da!išie v Mc&4 tem domu uprizori dTevi Gotizovo komedajo »Ljubezen v treh«. S to pre<dsta/vo bo a^ini igralec in režiser tega v/ornega od-ra g. M>-nan PfMrrovčič probio vil svoj ^tot1 nastop. Kaj ro pomen,: za nepo*k'tionovi i^rolja, si more predstav''!jn/ti V oni, k ime PO^cd za kulise amaitensko<ja gledališča m ve, ko-likjo iju<be/ni, požrtvovalnosti m ideal-i/ma je treba, da fllovek rako dodgo wrtre.j«i pri tem dedu. Zato je gotovo v redu, da se tak jubilej  primemo prodlnvi.
G. Miran Petmcveič je se čel (*vojo teatre ko »kariero« že bo* rnAad aredo^jcAođec v Proporocki, kjer je uspešno vodnrt drndtrveno dramsico 9edac*>o Kot ajfoa«dernuk je mwia-lijevajl svoje dobo v Jtachrarmi m je niegojvo aVacriisiko sertoa^o po-rada^ml na izredno v#-šmo; s svojo mlado ^^xiatl±Soo oViriJ cfco je prepotoval veo Sloveča .-jo ia po»v»*xi pnre-jol predstave. Razumov© je, da je ostal Talijj zrveet tuda, ko se je poskml od što-dontovskfiii kat. Naae ne^ja&iloiejče asnafter-sko glodaJnšče, Serut^ejkobsko, jo prwi->bAo v njem požritr^vadinega SToma, od-lične^a igralca ki spretnega režaserja. V zadnjih letih meiKia na bik) predstave brez r*>eoa in tako bo slavil danes jubiiej svojega stotega nasirorpa na becn odru. Z noeg^D^rinr« sodelavci in 8 hrvailežtno publiko ^eotjadeob-skega odru mru ob tej prilnflci česrtiftajo iik£ vsi, (ki znatjo centioL (poirvovairno delo w sloižbd Takile.
Koncert naše mladine
Ljubljana,   29, aprila.
Primernejšega dne ai p*č m mo«la t»-brati za svoj koncert mladina nčrteJJak« šole, kakor > 1. majnilL, praznik ailado-
sti, cvetja ha nad. Obenem bo pa koncert mladine,   ki  danes  aH  jutri   prerume te£-
ko in odgovorno sku*bo vzgojiteljev rn svetovalcev naroda, v znamenju ljubezni In mira, saj koncert zajtlj*i«ei pomembne prireditve glavnega odbora RK. če bo Sla mladina z načeli svojega pokrovitelja t aren med narod, lahko pričakujemo od n$e, <|a bo prinesla narodu tudi blagoslov.
Pri koncertu bo sodelovalo 120 pevcev te pevk pod vodstvom *e saanega mladega mojstra proč. Ivana Repovsa m froJski godalni orkester, ki ga vodi prof. R. Proaeoe.
Prof. Ivan Repovš je absolvent našega ko n ser v a torija m učenec direktorja Mateja H ubada. V sedmih letih je priredil nad SO akademij, dijaških koncertov in javnih nastopov, sodeloval s svojim zborom tudi na novinarskem koncertu ter vodil mladinski koncert, ko je nastopilo 500 pevk in pevcev ter 100 mladih godbenikov. Vsi njegovi koncerti so vžgali, saj spadajo med najboljše glasbene prodnicije našega mesta, zato pa lahko rečemo, da toliko dela v koncertnem smislu za glasbo med sedanjo šolsko mladino ni še storil noben drug glasbeni pedagog. Koliko ta ugotovitev pomeni, lahko preračunamo po tem, če pomislimo, da je prof. Repovš še primeroma zelo mlad. Na učiteljski šoli je šele eno leto, ko je prevzel pouk petja po odhodu komponista in prof. Emila Adamiča. Poleg ju-goslovenskih narodnih bomo na ponedeljkovem koncertu čuli tudi umetne zbore avtorjev Adamiča, Ferjančiča, Grobminga, Vodopivca, Ocvirka, Pavčiča in Mokranj-ca.
Omeniti moramo, da bosta ženski in moški zbor nastopila tudi samostojno, a godalni orkester bo izvajal Ipavčevo serena-do in čajkovskega elegijo. Ker je tudi vstopnina za ta koncert v primeri z drugimi prav za prav le četrtinska bo gotovo v ponedeljek zvečer velika dvorana hotela >Union< polna do zadnjega kotička Pre-skrbite si torej vstopnice v Matični knjigarni ali pa uro pred koncertom pri blagajni v U&ioM.
SLOVENSKI NAROD«, dte 29. aprSa 1953
ftterv 98
Dnevne vesti
Je
, udeležence BflMaa piraln»«o četrtinaka vožnja. Prihodnje <tm bo KSZ laimoiaala vam podrua-naom tn < društvom hakaaMioa, s ka-
terimi bodo imeti floh'ilanr I pravico do če-trtinske vožnje. KSZ ponovno vabi vse delavstvo, rjrijataOe delavstva to ostalo javnost, da se v kar največjem Stmahi udeleži proslave 2?> letnice, ki se bo vrfiOa v dneh 1^ 14. in 15, maja v LJubljani.
— Qgta«i aa uaefon-*^ kuoDJke. DLrek. cija poŠte In tettegjretfa recqgža£a; Pramecno znioSstESfcvo jb Jcoeedeio, da nabirajo razni a^Evizkarji c%Iaoo za privatne tektonske vrnar<?\cA Ker al je sejanje teleronefcia imenikov priđrtofto prometno ministrstvo, ne sme torej ndb&e mlati imeafcov m tudi ne nabirati oglasov zanje. Stranke, pri katerih bi se zgiasffi kateri talci akvizlrterjt, naj naročilo odklonijo. — V kratkem izide dodatek k zađnjezmi unra/meirrm telefonskemu tmemSro, ko bo potrebe., bo pa prometno mlrifcttrstvo rađalo nov uradni Vmenik.
— OdvetnSka vest. Odvetnik v Brežicab dr. Anton Megufiar se je 8, t m. preselil s svojo pisarno v Kranj.
— poroki, v aedefjo se je poročil v Le_ petam (Boka. Kotorska) kamniflki rojak g. Jože Keceljzgrifc Marijo Budričevo 5» Donje Laabva. — PoroftUa sta se v pra-vofltetvd k.-rpti v LjufcOjani gdč. Stanislava Ktlkman iz I^fcibrjane tn g- taž. 2ivan P a n kor+i te Nov«i Kartovcerv. Obilo srečal
— Razstava slovenske cerkve, Umetnostno ^^iovinsko druiitjvo pmir^ii v ofcviiru jeHemke rar/stave ljubljanske««* ve-lesenima s sodelovanjem rv>ega uprave m ak.bd. sjnfluurja Toneta Kralja v paviljonu, v katerem se je lani vršite razstava *£ena v skwen*3ki umestnosti«, razstavo **= k-venske cenk/ve«. Raastarva noy pokaže "lepotno vlogo cenkjve v nasj (pokrajini, njeno umetnostno ki estetsko bogastvo v notr.mjščinM in podar>b«ostih, njen zgodov iciski razvoj in n<jeno sodobno stanje. Razstavljene bodo fotografije, rčsbe, načrti pa tudi rfeka<j offiifjinailov. Za i^RJsrtrCbai^o esteteUcn vrednot naših cerkva pa je potrebna zbirka slik, ki naj poicaže, kako je naša ucnetoos? gledata našo cerkev in kaj ;e lepega ne nji odkrila. D«, zadoste temu namenu, cbia-oa-jo prirredartelji na Likovne umetnike Slovenije, da jrm da^jo na razjpoUisjo za ta namen siSke, kd predstavij»ajo oerJkev v slr*-venetkli pokra^ni, notratijačine Itn isunan-j-S5ne cerkva ali tudi otočje al: drug« inneboA^ko pomembne predmete cerkvene oprave, nadolje sl3ke m x;pe mibožue vsebine i. t. d. Gradfifvo naj bi bi4o zbn.no do srede avguste t L, nakar *>a bo pre-Stedaib prireditvena toamasija, kj sestoji kz s*g-: monsKjnoT Horurilk Stežka. dr. Fr.^a 5ke£e, Tone Kreflij. Pavel W3nter, dr. Milem Duftar. Ze naprej apozarjauno, da bo pri izbiri odločevali edreno ume^no^ni kriterij. Prijave tiarj se vposlje do 1. ;u<nija t 1. — Razstavo sodobne cerkve Ko organiziral jfcftd. aVkar m kipar g. Tone Kralj po lastni presoji ti ureditvi.
— JTJIT — sresko dmStro v Litiji bo *borovThk> prihodnjo soboto 6. maja ob 9. uri* r Stični. Na dnevnem redu je predavanje šoL uprav. Samca i Muljave o računstvu v osnovni šoli ter predavanje pisatelja Ivana Zorca o zerodovini stisk et;a sanv>stana ter njegove okolice. V ostalem pa bodo na dnevnem redu 5e društvene nadeve. Ob tej prilfki bo zboroval tudi sreski JČi tel jeki odbor. k; prip1"3^!« srečko razstavo Šolskih vrtov, ki bo razstavljena tudi na ljubljanskem veleseimu ob priliki banovinske razstave šolskih vrtov.
— Vreme. Vremenska naooved pravi, da bo spremenljivo vreme. April ne more od nas ne da bi pomikal z repom. To mu moramo pač privoščiti, saj m j fe ostal tvarno se en dan. potem «*e bo pa menda vreme looncTto netalilo. Voerai je b lo lepo samo v Sarajevu, drueod pa spremenljivo. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 19. v Splitu 18. v Zatrrebu in Sarajevu 17. v Mariboru 15.6. v Ljubljani 14.3. v Skoplju 14 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.5. temperatura je znašala 4 stopi n;*.
— Nov jrroh. Snofi je umrla po kratkem trpljenju v Ljubljani gospa Marija Valenti i č roj. Pavlin. Poureb blace pokojnice bo rutri ob 15.30 iz mrtvaške veže splošne bolnice. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje;
— Živalske knžne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. t- m. je bila v dravski banovini svinjska ku?a na 23 dvorcih, svinjska rdečica na 15, perutninska kolera na 4, sjnloba cobelne zalege na 2, konjiški earji na 2, steklina na 14, sustavec na 1 in ovčje garje na 1.
— Razpisana sluiba. Banska uprava dravske banovine razpihuje službeno me<to tajnika sreske^a cestnega odbora v Konjicah. Prošnje je treba vložiti do 20. maja pri sreskem cestnem odboru v Konjicah.
— Krajevna protitnberkulozna lipa t Kranja ima svoj redni letoi občni zbor v nedeljo dne 30. aprila ob pol 10. uri dopoldne    v   gledališki    dvorani Narodnega
— Kodna letna sk^psetoa »reske ©rg*. nfaaeije JRKD v Kranju se bo vršila 8. maja ob 14 v knjižnični dvorani Narodnega doma z običajnem dnevu hm redom, dalje volitev nadzjoroega odbora, delegatov m namestnikov za barK>vineko sikiipščino In državni kongres.
— Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine St. 35 z dne 29. aprila objavlja popravek v naredbi o potrebi nameščanja zapriseženih gozdnih čuvajev v dravski banovini, popravek v razglasu kategorizacije dovoznih cest k železniškim postajam v dravski banovini, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. in razne objave iz >Službenih Novine.
— Dobave. Strojni odfcVelek direkcije drzav-niži železnic v Ljubljani sprejema do 6. maja ponudbe glede dobave 54.000 komadov zatikačev, 100 m plinskih cevi, 180 komadov kolen za plinske cevi m 10 kg železne pocinkane žične vrvi; do 8. maja pa glede dobave 1300 k^: mavca. 200 kg mangan kita 100 kg grafita, 30 komadov čo-pdčev. 20 kf ribjega olja *n 200 pol smir. kovega papirja. Predmetni pogoji so na vpogled pr istem oddelku. — Vršile se bodo naslednje Rcitadjer Dne 2. maja pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljub_ ija.tr glede dobave Svil  (rezanci, sočrvje,
pariHka, čebela, ofje, kava, čaj. sune slive, mast); dne 22. maja t L pri dravski ra-cttonfca v Ljubljani glede dobave 52 m* lasa, dne 31. maja pa glede dobave 15.000 kg nafte, 706 kg strojnega orja, 675 kg cSHn-derskega orja, 75 kg olja za ležišča, 75 kg dinamo orja, 100 kg kompresorskega olja, 200 kg petroleja m 200 kg bencina. Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenrtenth ko-naaađaa
— Nalezljive bolezni v dravski banovtaL
Od 8. do 14. L m. je bilo v dravski banovim 31 primerov trfuznih bolezni (smrten 1), 58 Skrlatinke, 17 ošpic (smrten 1), 73 da-vice, 17 šena, 212 hripe, 208 vnetja pri-ušesne slinovke. 5 rdečke, 6 noric, 4 otroc-niSke vročice (smrten 1), 3 otrpnenja tilnika (smrtni 1), 2 nalezljivega vnetja možganov, 1 dušljivega kašlja m 1 vraničnega prisada«
ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOMc
V bISKI (za mitnico). Tel. 33-87.
Danes ob 18 H ha 20%, jutri ob 15., 17„ 19.
in 21. uri, v ponedeljek ob 2014 Film, v katerem se združuje lepota narave s sportom, ljubeznijo in šalo
,XJUBEZEN V SNEGU44
'od eru jejo najboljši smučarji *vtce tr Nemči je! WaMer Rimi, Oozzi Lantsehner. TJli Ritzer
PRIDE! GUSTAV FROHLICH
»POD LAŽNO ZASTAVO!«
— Samomor služkinje v Zagrebu. V Tomi rev i ulici v Zagrebu se je včeraj zastrupila s plinom 20-letna služkinja Ana Flegar-jeva. zaposlena pri trgovej Ignacu Feld-mannu. Zapustila je pi«*mo. v katerem pravi, da ni šla v smrt zaradi nesrečne ljubezni, toda vsi znaki kažejo, da jo je baŠ ljubezen pocrnala v obup.
— Aretacija zloglasnega bandita. V Brč-kem v Slavoniji so te dni prijeli zloglasnega bandita Alojzija Horvata, znanega pod imenom >Kralj vlomilcev«. Horvat je bil zaradi raznih vlomov in tatvin obsojen na 49 let ječe. posrečilo se mu je pa pobegniti iz zapora. Ker ie na be^ru ustrelil orožnika, je bil pred <5odis?em v Mitrovici obsojen na smrt na vešalih. toda Stol sedmorice v Zagrebu mn je kazen znižal na dosmrtno ječo. Lani v decembru so mu sporočili, da je po-milošcen na dosmrtno ječo. toda še Igle noči je pobegnil s tovarišem iz ieče. Klatil =*e je po raznih krajih J igoslavije. naposled so ga pa le prijeli. Zdaj ne bo ušel zasluženemu plačilo.
— Strašen fin blazne matere, V vasi Sekulic pri Jagodini ie pred dvema letoma zblaznela kmetica Gvozdenija Vasićeva. Zbežala je 7 doma in se klatila po okolici. Mož je sicer zelo pazil nanjo in jo često pri-vedel domov. Kadar ie bil pa zaposlen, je žena vedno znova zbežala. Ko je prišel mož pred dnevi domov, ni našel zene. *ie 3-let-ne hčerke. Obvestil je policijo, ki je kmalu nasla otroka zadavljenega v košari na polju, blizu je pa ležala mrtva mati.
— Nesreča motociklima. Mizarski moj-gfl n Jože Rožanc in Grape pri Št. Vidu se je včeraj popoldne peljal na motornem kolesu na Štajersko. Na Vranskem je pa na opolzkih tleh padel in si zlomil desno nogo. Ponesrečenca so prepeljali v bolnico.
— Kandidatinja smrti. Včeraj je pila lizol 29-letna Frančiška Planinškova. aena me-sar^keua pomočnika iz Kor»ez. V bolnici so ji izprali želodec in ji reš ii življenje. Kaj je bilo vzrok poskusenega samomora, ni znano.
Med. dr.
Ivo Rakfil]ic • Zelov
javlja, da se je z univerzitetne ženske Klinike v Grazu, kjer se je specijaliziral in vršil službo asistenta pri dvornem svetniku prof. dr. Knauerju preselil v Ljubljano in
ordinira ZA OPERATIVNO GINEKOLOGIJO (ŽENSKE BOLEZNI) EN PORODNIŠTVO s 24. aprilom t. i. na MIKLOŠIČEVI CESTI 34, L nadstropje od 9. do 11. in od 16. do 19. ure. — Telefon 20-25.
Iz Ljubljane
—ij Dnevi  Rdečega križa  v Ljubljani.
spored >aj\*j!ih prireditev je tale: V soboto 29. apr:ia ob 2U. v Oiperuem g-ledaJašou posebna predstava »JKiOtitane«. L^enjlyob^»inJš<ka udeie.::or*ca gie'vne akxupšoine R. k. pJučojo polov one oene. — V nedelo 30 .aprila: Ob 9. svečano zborovacLje društva R- k. kreajc-vine JugoeiJavujje v abonm dvorani univerze. Vhod kz Vegove u.iice. — Ob 10. promeiiad-ni koncent vojatške godlbe v drevoredu >.Zve/)di« in puvMuenadsnti konicert železaii-čttrske godbe »Siotge« na Kjnekovem tmgu pred M estnicn domom. — C^b M), se začno pri Mesnem donnu ;i>rrati vsa dmuatva. ki se udeleže manofeerjaeijškege obhoda po o>estu: s*jo>či p. t.i.ritski oddelki K. k., i\;ob-ljanslci Podmladek R. k. (z veeh osnovnih in rnešr-iri^ciih sol, z vseh <?>mrvaz.i'j ter z učiteljišča), akavti, gasilstvo. — Ob 11. od-rn^mfe^taoiosikega uziprevoda izpred Mestnega doma. Razpovrst'tev iaprevoda: Zastopsrtvo R. k. — Zastave R. k. ter Pod-naledlka R. k. — VojaSka godba. — Podmladek R k. z zastavioama (mnogo »tofj-n v itkfatopoab koraka jocih podmladkarjev obojega spoda) — Skavtu. — Samarutanskd oddelki R. k, v kroju. — Žole^ničarnka godba — Gasalcj (do petsto mož). — Iz-prevod krene miimo stolnice čez Marijin tog in po V/oifovi tn'iioi na Kongresna trg. Tem se razstavi tako. da zapre prostor, na kasterem se bo vršfta javna vaja sama-ritansSdii ga^ifekih leševaikev po sporedu, ki 5cno g« že objavili. — Po končana vaji se vse pri vaiji ki pri manifesecijn sodelmioce korporacrie — samantann hi gasilo z vsem svojim reševalnim orodjem uvrste v ieprevod. ki krene po Vegovi. Peternelovi in Gosposki uiici nazaj na Kongresni trg. da defilira pred zastopnikom" N j VeJiearistva krailij« in vrhovnimi pred«stan.TiiXi R. k., ki bodo zbrani na uni-verzifernem KaTkonu. in da se po ^elembur-govj urici vrne pred Mestmi dom kjer »e razrede. —   Ob  14.  odhod predsravriTkev
R. k. v peaebnJii a^tobuseh na Bled. — V pUDadeijek 1. majja ob 20. v ve'.Lki dvorana aoteia »Uniooa« kotioert pev^ega zbore IpuMjanake dri.  uabteLjake šole.
—^ jfcSovraže« aeroplan nad Ljubljano!« Na premnoga vprašanja šz občinsva odgovarjajo priredi tel ja: Pri ponarejenem izpod-nebmetn napadu bo aeroplan resničen ;n bodo eksplozage repične. Torej bo moauo pokak) v resniei. Vsa ta javna vaja *ama-ritaaov « gaeaVce\ se bo vrstila tako. da se bo vsakemu zdekx, da je priča resničnega izrpodnebnega napada. Nevarnostu «« gledalce pa seveda ne bo nobene, ker z teh bomb ne bodo leJteli resnična itzstrekni drob-oi ki ne bodo izhegadi resnični sOrupesin plini, ampak le povsem raedofežne megle. Vsaka bojazen je potem takem neosnovana. N« videz ranjeni in r>a vodez zastrupij^nn bodo samo v naprej v tO dotočeni člana vežbajočih izvajaikev.
—Ij Svetena. alcademija na predvečer velikega praznika, našega delavstva, katero priredi NSZ v dramskem gledališču, bo lep umetniSki večer. Na sporedu so naslednji nastopi: 1. Da v. Jenko: >Kosovo<, uvertura, izvaja orkester >Sloge«; 2. Uvodne besede, ki jih govori g. dr. Joža Bohinjec; 3. a) Vasilij Mirk: »Jutro«, b) Ivan pL Zaje: »Večer na Savi«; c) Anton Foerster: »Vencek slovenskih narodnih pesmic poje Zavrsanov pevski kvartet; 4. a) Slavko Osterc: >Na trojki«; b) Josip Pavcic: »Pred durmi«; c) Anton Lajovic: »Bujni ve tri v polju«, poje prof. kons. Milena Ver bičeva; 5. a) A_ Lajovic: »Plee kralja Matjaža«, mešan zbor; b) H. Sattner: »O nevihti«, mešan zbor s spremijevanjem orkestra, izvaja pevski zbor »Tabor«; 6. K. Kjuj: op.
43. Suita, izvaja orkester r Sloge«; 7. O. Zupančič: »Kladi varji«, izvaja govorilni zbor TSš; 8. a) Jos. PavČič: »Priplula je pomlad«; b) Slavko Osterc: »Juri in kaca Belouška«; c) Jos. Pavčič: »Potrkan ples« (narodna), poje operni pevec g. Julij Betet-to; 9. Nikolja M. čerepnin: Op. 6. 1. Noč, 1. Stara pesem, izvaja pevski zbor in orkester sSloge«. Za akademijo bodo veljale znižane dramske cene. Predprodaja vstopnic bo pri blagajni narodnega gledališča.
Pretresljiva Kalvarija ljubeče žene - matere in dveh nedolžnih otročičev se vam odkrije v nepozabnem romanu
ROKLETSTVO LJUBEZNI
ki ga dobite pri upravi »SLOVENSKEGA NARODA«, LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5.
Oba dela broširana 30.— dinarjev, (s poštnino Din 35.—), okusno vezano v platno s požtnino Din 50.—.
—Ij Vajeniška razstava na Obrtni nadaljevalni šoli za umetne in moške oblačilne obrti na IV. deški osnovni šoli v Ljubljani na Prulnh, ki bo odprta to nedeljo — 30. t. m. — od 8. ure dalje, se na izraženo željo Združbe čevljarjev za sodni okraj Ljubljana, ki ima ta dan dopoldne svoj občni zbor, ne bo zaključila ob 13,- ampak šele ob 15. uri. Vsi prijatelji mladega obrtnega naraščaja, dobrodošli! Vstop prost.
—Ij O naših podzemnih, nastajajočih straniščih se je govorilo že mnogo. Ta stranišča pa niso postala tako znamenita le zato, ker so naša prva podzemeljska stranišča, temveč zaradi tega, ker bodo baje neznansko lepa, kar radi verjamemo, kajti grade jih že, odikar so začeM grada U tromoatje, torej ze tretje leto. Prvo leto so zbetonrra±L zidove, drugo so jih izolirali in ometali, tretje so se pa lotili dela razni profesijonisrti. Zidarji so postavi H pisoar je (školjlke) v moškem (desnem) stranišču lani. Pečarji so letos obložili stene v obeh straniščih s keramičnimi ploščicami. mi_ zarji so pribili vratne obloge. Zdaj pa delo zopet počiva, ker bi bilo sicer seveda končano mnogo prezgodaj. Seveda pa ne počiva zaradi tega (kot bi mislil kdo, ki čita magistratna pojasnila) ker Se nista asfaltirani plosčadri nad pcKlzemeljskimi prostori, torej, ker se niso ti prostori dovolj izo-hrani (labko bi že bdii vsaj pred letom), nego iz razlogov, kS jih ne bodo pojasnili občinstvu, čeprav bodo Se tako pojasnjevati. V podzemlju je tudi transformator, ki ha mu vlaga prej škodovala kot stra_ nišenim školjkam, a ni bilo doslej še n-ič strašnega. Letos bodo torej še instalirali v straniščih školjke in pleskali vrata, prihodnje leto bo pa menda kljuto vsemu slavnostna otvoritev stranišč.
—rj Trdnjava na Marijinem trgu je nepremagljiva in ne sme nihče upati, da bo kdaj padla. Drugih njenih >vriin« in lepote pa ne treba nrti omenjati, saj je le red-kokaterc javno poslopje tako popularno kot ta nedotakrjiva rezidenca. Hudomušni Lj^ljaočand govore, da se gospodje ne morejo odJočrti. ali naj podre tromostje ali »trdnrjavo«. ki je tako sijajno protivesje Prešernovemu spomeniku. Gospodje baje vedo, da >rrnpozantno« poslopje in tromost, je ne harnaonirata. toda odločitev je res vražje te^Bka.
—Ij Umrli so v Ljubljani od 21. do *27. t m. Dolžan i Alojzija, 83 let. gospodinjska pomoi*nica. Stari trs t-IT; Bvic Jožefa, 72 let, trafikantinia. Židovska ul. 1; Levart A lozi], dri. podkovafki mojster v p... 4o let, Maistrova ul. 9: Mahkovec Janez. 37 let. delavec, bivahšee neznano: Fri&kovpc Mari in. roj. Petri?. 35 let, žena delavra. Vodovodna c. — jama: ProSek Jakob. 45 M, dHavec. Sv. Jakob ob Savi; Korirnik Francka. ^5 let, služkinja, Vidovdanska c. 9, — V Ljubljanski bolnici umrli: Koritnik Jernej. 53 let. delavec. Pokopališka »1. 29: Smelc^r Rozalija. 20 let Šivilja. MemreS. Vomanovic Feral 60 let. dninar. Tuzla: Pernat Štefan K4 let užitkar. Zasoriea 15 pri Kočevju: Seneeacnik Neža. 3 mesece, hči ključavničarja. Mestni log 53: Rus Katarina, roj. Sehaus. 76 let vdova mestnega sluge Nikolaja, Zelena pav 7. Bradfcšlu 01g>. 55 let.
ueitehra v p„ Poljanska c 16; Lesar Brvi na, 43 let, šolska sestra Poljanska c. 30.
Marijanišde;  Pirnat Marija,  roj. Purkat, let, zasebnica, Galjeviea 110: Bartolj Jernej, €9 let, posestnik, Hrib 7, obč. Loški potok.
—Ij Promenad ni koncert. Godba 40. peš polka Triglavskega priredi jjtri od 10. do 10.30 v prid Rdečega križa v Zvezdi pro-menadni koncert pod vodstvom dirigenta tambora mažora S. Markoviča. Spored: 1. Skorpik: >Daj-danK marš, *2. Fučik: Mari-nareila uvertura, 3. Dvorak: Iz lepih dana. potpuri; 4. Racha: >Ili - ili< mark.
—I, Razobesite zastave! Mestna občina ljubljanska bo razobesila o priliki zborovanja Rdečega križa v Ljubljani v času od 29. aprila do vštetega 1. maja državne zastave na svojih poslopjih. Vabimo vse hišne posestnike, da razobesijo državne zastave v pozdrav gostom.
Naznanilo preselitve
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem preselil čevljarsko delavnico » Krakovskega nasipa št. 10 v LIVARSKO ULICO ŠT. 2 (pri Tj*rševi cest! št. S7).
Prevzemam naročila vseh vrst čevljev v najboljSi izdelek, kakor tudi vsa popravila po solidnih cenah. Se priporoča
IVAM KOSTANJA EK, čevljarski mojster LJrBLI AN A. Livarska ulica si. 2
—I i Krajevni odbor Rdefe^a kri ca v Ljnb-ljUtni je izdal povodom kongresa v Ljjbljani
drjžtvene znamke po 25 para. komad. Dobe se v trafikah in centnimu m^ta in v društveni pisarni VVolfova 12. Sedajte pridno po njih in jih porabljajte pri korespondenci.
—Ij Koncert scenskega učiteljskega pe\-skeg^i zbora v Ljubljani. Učiteljski pevski zbor — ženski zbor pod vodstvom svojega zborovodje g. Srečka Kumar j a koneertira v Ljubljani v ponedeljek, dne 8. maja ob 8. uri zvečer v unioneki dvorani. Na koncertu sodeluje znamenita kon_ certna pevka ga. Strozzijeva. ki zapoje Djevojačke popijevke za sopran sok) s spremi jevanjem klavirja. Poleg- tega poje še sopran solo v Dedolicah za ženski zbor in klavir Obe deli je napisal nje sin skladatelj Papandoppolo. Poleg tega poje ženski zbor skladbe Adamiča. Matije Tomca, Bravničarja Matije, Osterca Slavka, dr. švara in Liadova. Vstopnice so v predpro-daji v Matični knjigarni.
—Ij Drpvi bo v Šentjakobskem gledališču prenuiera izvrstne komedije »Ljubezen v treh-«:. Komedija vsebuje mnogo prisrčnega duhovit'ca hnmorja in sitaacii^ke komike. Pri tei prire<litvi proslavi g. Miran Petrovčič, režiser in tajnik odra svoj Ktoti nastop. Cenjeno občinstvo vabimo, da z obilnim posetom dokumentira svoje zanimanje za naš pokret. — Vstopnice se dobe od 10.—12. in od 15.—17. ure pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. — Jutri v nedeljo ?e ob 20.15 uri komediia ponovi.
—Ij SokoNko društvo Ljubljana - .^iska priredi v nedeljo 31. t. društveni izlet k izvirom Ljubljanice in vrhniško okolico. Zbirališče ob 7.10 pred šišensko Solo, nato skupen odhod na postajo. Vožnja je polovično (7 Din). Povratek ob 18. Na izlet vabljeni tudi starši! Zdravo!
—Ij Glavna skupščina Oblastne nprave UJNŽB Ljubljana se vrši v nedeljo 30. aprila ob 8. uri v veliki dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Vabimo vee službe prosto članstvo, da se udeleži skupščine, kjer se bodo razpravljale jako važne strokovne zadeve. Oblastni odbor UJN2B.
—Ij Jutri ob 1L bo v tukajšnji pravoslavni kapel: sv. oca Nikole sv. liburgija v zvezi z glavno skupščino >Rdečega križa kraljevine Jugoslavije«.
—Ij Mornarska sekcija pri krajevnem odboru Jadranske straie v Ljubljani. Na prvi seji so mornarji včlanjeni v mornarski sekciji izvolili sledeči odbor: načelnik: Draso Drnovšek; odborniki: Vekoslav Bavdek. Ivan KnapiČ. Josip Makovec. Janko Bedrač, Viktor Kušar, Vlado Ražem. Viktor HavliČek, Borie Lampret, Avgust Krejjar. Avauert BelantiČ. Prihodnji sestanek mornarjev bo 6. maja t. 1. ob 20. uri v vrtnem salonu pri Klemenčiču (preje Koša k) na  Krekovem trgu. Pridite vsi!
—Ij Počitnice za dobrega fotoamaterja. Fotoklub je dobil od nekega velikega trgovca s fotografskimi potrebščinami iz Novega Sada prošnjo, da mu pošlje vsestransko izvežbanega  mladega  fotografskega »-
fitruktoria. Zaposlitev bi trajala od m aa a maja do septembra, kar ie zlasti primerno za amaterja med našo akademsko mladino. Fotomanufaktura ponuja brasptatoo letovanje, stanovanje in vso oskrbo v trco\ vi hiši. razen tega pa tudi nagrado po razumu in seveda tudi plačano vožnio nazaj. Tudi firma želi prod ime m pomagati kakemu visokošoleu, zato naj se pa intere^iiti javijo v Fotoklubu s Svojimi de4i Zelja uglednega novosadskoga trgovca je pač najlepši dokaz, kakšen ugled uživajo naš fotoamater j i po vsej državi.
—Jjj r>ruštvo za var**tvo in vzgojo ptit-pevk Ima svoj redni občni zbor dne 5. maja ob 20. uri v restavraciji Mrak (fledaj Tratnik) na Rimski cesti. Člani društva in ljubitelji ptic vljudno vabljeni. 271 n
— Dtinajftko pranje — *vctloli»tarije, Shnenc, K«MOdv<>rHka 8. 29/n
—Ij Sadjarska podružnica v ljubljeni
organizira majniško ropi/jen je sadnega drevja za svoje člane (proti škrlupu, za-vijaču, gosenicam itd). Škropljenje se bo vršilo približno pod Istimi pogoji, kakor letošnje zimake škropljenje z arborinom. čas za prvo škropljenje po končanem evet_ ju je kratek, zato je nujno potrebno, da se pri prexis»extaiiku podružnice (g. viS. nadz. StreJdju, Zvona raka ul.) takoj prijavijo vai člani, ki žele, da bo njihovo drevje pravočasno poškropljeno. Prvenstvo bodo ime H oni poeostniki sadnib vrtov, ki se prijavijo na.joozjneje do 4. maja.
—tj Običajno »jjurjevaiije« Seaatpeter-skfli in še^tjakotosko_taroovskih CM podružnic «e vrSi 7. maja na ljubljanskem gradu. 270'n
Pri ishiasn sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčioe, popite zjutraj na tešče, brez muke izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Jose-fova voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki ter pri krčnih žilah, hemoroidih, oboleli prostati in mehurnem kataru. »Franz Joae-fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Gozdni požari
skofja Loka, 88. aprila.
Včeraj okoii poldne «** j« pričel valiti ▼ gozdiče v ju nad škofjeloško elektrarno v Vincarjih gost dim, ki se je čedalje bolj širil in večal. Na doslej še nepojasnjen način je pričel goreti gozd, posajen z mladimi smrekovimi in borovimi nasadi, ta ao postali na površini okoli 400 m- irtev rdečega petelina Ogenj se je širil z veliko naglico, ker so bila tla nastlana z iistj.'.n, ki je izvrstno gorelo. Požar bi se bil Lahko prav nevarno razširil, pa so ga k sreči lJTtdje dovolj zgodaj opazili m tudi pogasili. Gorelo je na parcelah staro loškega župana Antona Hafnerja, posestnika Franca Trilerja in Matevža Berčiča, oba iz Stare Loke. Skoda ni velika. Uvedena preiskava je prišla do zaključka, da utegne biti po-žigalec neki domačin, slaboumne!, pri katerem so dobili škatljivo vžigalic in w> fanta tudi nekateri ljudi« vi-i^H potikati ae pri elektrarni.
še istega dne je izbruhnil pod Planico, sredi goščave drug požar, ki je bil po obsegu precej \*elik, ker ae ga je kljub veliki oddaljenosti videlo prav dobro v skof>i Loki. Gorel j« znaten komp.eks lesa prav do večernih ur. Kakor smo izvedeli, je gorelo na parceli poaeetnika Leona Dete e ix Straiišča pri Kranja.
Iz Novega mesta
— O^eboe v«ett. Z oJcrožcie^a sodidča so prreari.ed&eari k areskenou dnevnica rja slu žitelja Pran Korošec in Leopokl Povše ter <inevTiićarka zvaničrnca Angela Pucljeva,
— Tudi na« vino^pradni^i posetijo Novo mesto. Vmarstoo druStvo za dravsko bar*ovMvo pa-ireda 24 , 2S. ki 26. maja poleg rednega društvenega občnega zbora še vinarski kongres in vinako razstavo z vin. skim sejmom. Vmes se bodo vršili še poučni izleti v novomeško okolico in bližarle vinograde kot tudi v Belo krajino.
Zaradi reorganizacije prodajamo del naše zaloge po
polovičnih cenah
dokler traja zaloga, Navajamo le nekaj cen:
d. čepice, svilene   .   »   » »	Din	2.—	svila c repe de cnine vzorč. m Din		29.—
d. pulover, volnen ....	m	29.—	georgette, mouselme svilen m	»*	48.—
d. bluze......*	1	37.—	pralna svila, vzorcasta m .	M	29.—
šal, svilen, vzorčast   .   . »	m	18.—	brokat svila za podloge m	M	19.—
d. obleke tvveed ....	m	98—	rips svila za plašče m   . .	r*	49.—
d. obleke, svila vzore.   . .	m	60.—	baržun, enobarv. in vzorč. m	M	19.—
d. obleke, crep. volnene .	M	140.—	d. ovratniki, čipkasti, kos .	*•	5.—
kopalni čevlji.....		19.—	otroške kratke nogavice par	F>	1.—
kopalne obleke.....	t»	20.—	razpršilniki ......	H	15.—
kopalne obleke, volnene •	m	39.—		M	10.—
tenis čevlji, prvovrstni . .	trn	78.—	m. športne srajce ....	M	29.—
	m	10.—	m. puloverji, čista  volna .	V»	42.—
d. samoveznice, svilene . .	■	6,—	m. rokavice, usnjene   .   . .	»t	38.—
IJUBLJANA
Potovalni kovčki, usnjene torbice aluminijasta posoda za turiste te drugo blago — globoko pod nabavno ceno
Le nekaj dni! Zato fr**i**r
Stev Q8
»SLOVENSKI N A R O D«, dne 29. aprila 1932
Srnu* *
Mafniško škropljenje
sadnega drevja
Prvič škropite takoj po končanem cvetenju, drugič pa
čez z—3 tedne
Ljubljana, 29. aprila V nadih dnevnih listih in strokovnih časopisih smo letošnjo zimo in pomlad prav pogosto Čitali priporočila in oglase, ki so sadjarjem nasvetovali Škropljenje sadnega drevja, čez zimo in do časa odpiranja popkov. Kot sredstva so bili priporočeni najčešče razni drevesni karbolineji (arbo-rin. d^ndrin itd.) ali pa žveplenoapnena brozga, sol bar in dr. Nepoučen sadjar bi skoraj mogej dobiti vtis, da je storil za avoje drevje vse, ako je krone malo razredčil, staro skorjo okraspal in poškropil vse drevo n. pr. z arborinom. Res. uničil je kapar.a, listne uši, bolšice in Se kje ka-ke*sra drugega škodljivca. Onih škodljivcev pa, ki se čez zimo skrivajo v zemlji, T bližnjih stavbah, plotib itd., ali so skrb. ■o zaviti v zaščitno pajčevino — vseh teh tisočev požrešnežev arborin ni zadel in jih ni uničil Prav tako ne zarodkov raznih bo Jezni   (škodljivih glivic).
ftfed vsemi temi sta najhujša jabolčni zavijač, ki povzroča črvivost jabolk in hrušk, ter glivica fusicladium ali škrlup, ki dela nevšečne kraste na sadju in uničuje listje in cele vejice. Pri starejših hruškah in jablanah napravita ta dva škodljivca ogromno več Škode nego vsi oni nepridipravi, ki smo jih uničili z zimskim škropljenjem.
Da se ubranimo teh dveh Škodljivcev in mnogih drugih, ki uničujejo listje, zelene vejice, nagrizajo plodove itd., je treba v času vegetacije izvršiti ponovna škropljenja z drugačnimi škropivi, škodljivim glivicam branijo razvoj bakrene spojine, od katerih največkrat rabimo modro galico, (""esto uporabljamo tudi žvepleno apneno brozgo. Za uničenje požrešnih gosenic in hrošče v pa uporabljamo razne arzen i ko ve spojine, ki so hudi strupi tudi za človeka. Pri nas so letos v prometu pred vsem urani zelen'Jo. silesia zelenilo, arsola in dr. Od teh strupov je treba vzeti razmeroma male količine, največkrat samo eno os m i riko do ene petinke k*r za 100 1 škropiva, medtem ko je modre galice treba vzeti 1 do enega in pol kg na 100 litrov škropiva. V vseh teh primerih je treba dodati še ži-w«gn ali gaženoga apna po potrebi
Priprava škropiva tedaj ne sme biti samo poljubna, ampak je treba točno paziti na množino dodanih snovi. Zaradi tega mnogokdo rajši žrtvuje malo več in si nabavi že gotov preparat nosprazit ali tudi nosprns*'ii. ki mu je pa treba dodati še apna. Sicer pa lahko dobi vsakdo pri prodajalcu t?h sredstev natančna navodila.
Jako važno je dalje tiudi. da se škropljenje pravilno opravi, škropivo mora namreč padati v obliki najfinejše meglice; ne sme se zbirati v večje kapljice in poškropljeni morajo biti vsi zeleni organi sadnega drevesa prav na drobno.
Šele potem Je dana sigurnost, da bo gosenica ali mladi črviček (ličinka) ali hrošč itd. prav kmalu pojedel s koščkom lista vred tudi malo arzenikovega strupa in poginil Pri jabolčnem zavijaču tedaj morajo biti poškropljeni mladi plodiči, da se bo črviček (gosenica) zastrupil, še preden se zaje v notranjost ploda. Uprav zato je treba škropljenje obaviti pravočasno, to je takoj, ko so odpadli cvetni lističi. Opaženo je namreč, da se črviček pregrize v notranjost ploda največkrat iz notranjosti muhe. Mušjo votlino je tedaj treba najfineje posipati s strupenim škropivom: mogoče je pa to samo takoj po odcvetenju, dokler se muha ne zapre, kar se zgodi pa že čez nekaj  dni po odcvetenju.
Rastlinske požrešne zajed avce pomori tedaj na dobro in pravočasno škropljenem sadnem drevesu arzenikov strup, klicam škodljivih glivic (predvsem fusicladiju) pa ne pusti vzkaliti spojina bakra (modra galica).
Spomladi na drevju vsi zeleni deli in plodovi bujno cveto in se kmalu razvijejo novi deli (listi, mladice), ki nimajo na sebi nič več škropiva. Glivicam bi tako ostala odprta pot v notranjost, gosenice bi lahko mirno glodale Ustje in novi črvički bi mir. no poglodali plod. Zato je treba čez 2 do 3 tedne brezpogojno ponoviti prvo škropljenje z enakim škropivom in na isti način.
škropite tedaj prvič takoj po končanem cvetenju!
Škropite v drugič čez 2—3 tedne! škropite pravilno!   Škropite pravočasno!
Inž. L.
S Sotokamero po Metliki
in okolici
Kaj bodo videli fotoamater]! na svojem izletu prihod'
njo nedeljo
Ljubljana, 29. aprila. Starodavna Me t Lika, zgodovinsko in kulturno središče Bele Krajine, je skrita v mali globeli. Oceni potnika v vlak j dado naslutiti večje naselje le Lepa in župna cer ker? z mogočno Komendo-gradom nemškega viteškega reda in veliko šok*. V teh krajih so se v davnih časih imeli svoje postojanke Rimljani, pozneje pa je bila Metlika vedno močan branik slovenstva tik ob hrvaški meji. Metliški Sokol je lani praznoval 25-letnico tsvojoga obstoja, iz nje je izšel naš dolgoletni sokolski starosta En gel beri Gangl in mnogi drugi sokolski in narodni borci. Tud: prvi somišljenik slavnega kmet-skega kraAja Matije Gubca Ilija GregoriČ ie rojen v Metliki. Junaki za pravično borbo so tod doma, sicer pa ljudje mehke duše in zidane volje, gostoljubni, plemeniti in prisrčni. Dekleta ljubka in lepa, en sam smeh. kakor prvo cvetje po bresvah in ma-reiirAh.
Clovek bi ne mogel jetvariti lepše narave, kakršna je ona. v metliški okolici. Izletniki se bodo razdelili na vse strani, ker nobena lepota ne sme ta dan ostati očesu fotokamere neodkrita. Naša mirna in krotka Kolpa, ob kateri šume mlini in voden ee. ki s svojimi kolesi drobe vodo v tisoče biserov, da jih potem vrnejo zeleni, bistri reki, je vodnik do rJožakovega. Vasica gnezdi s svojo prijazno cerkvico vrh kršne zemlje, da je podobna od daleč Bled j s cerkvijo Bogorodice izpolnjenih želja. Povsod okoli »o raztreseni vinogradi, med njimi bele. bleščeče se zidanice s polnimi sodi belokranjskega terana. Vožnje s čolni po Kolpi in cez na hrvaško stran vso to lepoto le se izpopolnjujejo. Blizu je starodavni grad Brlog m podzemna jama Vrlovka. zanimiva s svojimi kapniki in drugimi krasotami podzemnega carstva za vsakega izletnika, se posebno jamarja.
Po drugi cesti iz Metlike proti razglednim Drašičem gremo med samimi vinskimi gonra m i. Med potjo nas radovedno ogleduje
Ljubljana ima največjo greznico
Ljubljana, 29. aprila.
Pod tem nosi ovom smo priobčili 23. t. m. daljši članek, na katerega nam pošilja mestno načelstvo strokovno pojasnilo terenske tehnične sekcije za regulacijo Ljubljanice, ki se glasi:
Predmetni članek vsebuje v svoja sestavi netočne podatke, ki so v stanu, da zadevo regulacije Ljubljanice prikažejo ljudem v nepravi luči.
Trditev pisca o prepovedi obrata z lokomotivami je pomotna. ker je Ljubljanski gradbeni družbi izdana koncesija za polaganje in obratovanje ozkotirne železnice in v kateri je izrecno navedeno — pod točko 1. obratnih pogojev —, da je obratovanje s parno lokomotivo dovoljeno. Podjetje bo tudi v prihodnjih dneh zamenjalo dosedanji način transporta z parnim pogonom.
S sanacijo Ljubljaničine struge pod šentpetrsko vojašnico se bo v prihodnjih dneh začelo, čim bo nivo Ljubljanice toliko padel, da bo delo sploh mogoče.
Kot glavno oviro odtoku iz bazena Ljubljanice je smatrati umetno barijero, Id jo je svoječasno postavilo podjetje Czeczoviczka S pripiranjem zatvornic v Gruberjevem   kanalu bo oinogočen odtok
ljubka cerkvica sv. Ane med cvetjem. Od ondot je krasen razgled po vsej okolici Nedaleč zagledamo najbolj znano belokranjsko božio pot pri Treh farab. kjer so nekdaj domovali vitezi templarji. Razgledi z Dra-šičev so nepozabni, pa tudi rujno vince tam v draMekih zidanicah bo marsikomu prineslo vriskov in veselja. Radovica. Ostriž in Suhor so desno od nas. če se zagledamo proti metliški kotlinici. Tudi v teh krajih je narava tako lepa in pestra, da bi si človek zaželel dolgega počitka vse do noči. dokler bi mrak ne skril vseh lepot. Za hrbtom mogočni Gorjanci z očakom Trdinovim vrhom, ki bo ravno letos praznoval svojo desetletnico, ker se je preje ta vrh imenoval Sv. Jera. Visoko gori kraljujejo še drjge vasice našega Zumberka s simpatičnim ljudstvom, vse skrite med cvetjem in zelenjem prve pomladi.
In naša Metlika sama. Patrijarhalno mestece s stoletnimi tradicijami. Pred več kot petimi stoletji je dobila svoje mestne pravice. Polna je zanimivih starodavnih hiš in crradov. Njen položaj je posebno zanimiv, ker se nad spodnjim delom mesta na skoro navpičnem nizkem hribčku dviga gornje mesto. Nekdaj ga ie ločil prekop kot obramba pred sovražnikom. Še danee ©o vidni sledovi teora obmestnega jarka. Posebno je skrit med drevjem in cvetjem Sv. Rok. večni dom MetliČanov. Zanimiva dvostolpa cerkev, kakršna je v Beli Krajini le še v Dragatušu.
Nedaleč pod nami pa se vije zelenosre-brna struga Kolpe, vsa sijajna v pomladnem solneu. Onkraj vode hrvaške vasice in hribi. Kolna bo že topla, prijetna za kopanje, pa se bodo fotoamater ji po dnevnem trudu lahko prijetno osvežili.
Pojdite vsi za en sam dan tja čez Gorjance, med solnčne vinorodne holme in prijazne bele rojake, pa se boste še in še radi tja povrnili. Vsa živopisnost narodnega življenja in narodnih noš bo ta dan prebujena.
fekakiega bazena od šentpetrske vojašnice do Mladinskega doma, kjer danes zastaja nesnaga. Na ta način bo dosežen odtok iz bazena in dalekosežno razredčen je fekalij kot najboljše sredstvo zoper razširjenje smradu.
Ce bi opisani način ne zadostoval, se bo v poletnih mesecih razredčila fekalna voda v levem zbiralnem kanalu z uvajanjem Gradaščice, kar bo povzročilo v omenjenem bazenu večjo brzino in s tem tudi boljši in hitrejši odtok tekalnih voda.
Ljubljanska gradbena družba je montirala pod frančiškanskim mostom črpalko, ki bo s črpanjem po 300 litrov na sekundo iz struge črpala v levobrežni kanal. To množino mora podjetje propuščati skozi strugo Ljubljanice. Tudi ta vodna množina bo pomagala razredčenju fekalij v kanalih in pripomogla k boljšemu toku istih iz Lj ubijan čine struge ob deželni bolnici.
Prediagano podaljšanje zbiralnega kanala potom lesene kinete do jezu ob -zto-ku Gruberjevega pretoka v Ljubljanico — kakor predlaga to pisec članka — m č-pa-njt fekalij preko omenjenega jezu. je bilj od vseh interesentov ob priliki diskus-je predmetne zadeve, ki se je vršila dne 22 aprila pri sekciji za regulacijo Ljubljanice — in to radi dragih instalacij m pa. da se je našla za to opisana reši t e« — odklonjeno.
Zato j« bojazen, izražena v gori označenem članku, da bi zastale fekalije zarad: visoke vode iz Gruberjevega prekopa ;n bi bi<e iste potisnjene navzgor prav oo frančiškanskega mostu, prav nepotrebna in je rudi nemogoča. V slučaju tako visokega nivoja vode se mora zasilna zatvornica v Prulah odpreti in bi v tem primeru pretaka joča voda po Ljubljaničini stiugi lo po-i-iagsla temeljito očistiti bazen v poglob-!>rt>m delu Ljubljaničine strug- od šentpe? rske vojašnice navzdol vseh usedlin — tem bolj, če se bo v prihodrj'h mesecih prekopala današnja naravna barijera na mestu bodoče zatvomice na Ljubljanici — pri bivši cukrarni.
Sekcija za regulacijo Ljubljanice bo ukrenila vse, da se zmanjša kvarni vpliv uvajanja ljubljanske kanalizacije v s-ttugo Ljubljanice v območju mesta.
Glasbeni večer
loških Sokolov
§kofja Loka, 36. aprila. V vrsto uspelih prireditev, ki nam jih nudi škofjeloški Sokol poslednja leta, smemo izven vsakega dVoma šteti tudi nedeljski glasbeno-dramatični večer, ki je z vso svojo silo dokumentiral kulturno a m bici-joznost tako prirediteljev, kakor tudi vseh nastopajočih bratov in sester. Pevci, solisti in igralci so v dobri poldrugi uri podal i 12 spretno izbranih točk; vsi nastopajoči so seveda želi zasluženo priznanje občinstva, ki pa je dvorano nekam pičlo napolnilo. Naše mnenje je, da bi idealna stremljenja sodelujočih pač zaslužila večji odziv.
Dobršen del sporeda je izpolnil društveni moški zbor, ki je bil videti ta večer številčno okrnjen, kar se je tudd poznalo. Pevci so kajpak kljub temu odnesli svojo lavoriko, nastopili so samozavestno, zapeli so izglajeno, umerjeno in zvočno. Pevo-vodja br. Fr. Adamič dosega s svojo pevsko družino najlepše uspehe, to pa le zategadelj, ker je on sam največji ljubitelj glasbe, nad vse priden in vseletni predstavnik te močne (29 pevcev), homogene društvene skupine. Vsa čast in priznanje našemu vrlemu zborovodji! V prvi polovici sporeda so zapeli pevci dovolj naporno Volaričevo Colničku, nadalje dve kitici E. Adamičeve Serenade, ki je v nji briljiral br. Sink s svojim krasnim, bronastim glasom in pa ljubko koroško Sem se rajtov ženit ... V lepo izvedeni recitaciji Zupančičevih Kvartopircev je pokazal br. Zega, da se dado tudi take stvari prav efektno prednašati v dramatični obliki. Vrhunec v interpretaciji pa je odnesla s. Mana Maca-kova na glasovir}u z Lisztovo Ogrsko rapsodijo 11, in je avditorij s svojim znanjem, zanosom in umetniško silo viharno navdušila. Br. Stojan Plantarič je izvajal na Čelu Georg Goltermanovo romanco in pa August Ndlckov op. 29 Bouree, ter je pokazal prav presenetljivo lep napredek. Po odmoru je recitiral br. Dominik Bizjak Zupančičevo Kovaško, potem pa je izvajal zbor težavno Križkovskijevo L'topljenko, Sončevo Na srčku bolan in Adamičevo Molitev. Br. Ivan Les jak nam je zaigral to pot 3 /mek iz Verdijevega Trubadurja, nato pa je sledila sklepna točka B. Smetane, scena iz opere Prodana nevesta, ki ge je pri njej dramatični odsek prav lepo uveljavil.
Posebej naj še omenimo, da je dobršen del sporeda spremljala na glasovir ju stud. phil. s. Mana Macakova, ki zasluži še posebno pohvlo.
Ves večer je bil lep. združen z znatnim naporom predvsem glasbenega in dramatičnega odseka, skrbno pripravljen in do potankosti naštudiran. Prav je, da se prosvetno delo tako izdatno in krepko vzpo-reja k ostalim smerem sokolskoga dela. Takih večerov si želimo še več.
Lastnega otroka je hotel zastrupiti
T robuje, 26. aprila.
Razmerje, ki ga je ^mel neki posestnikov sin v bližin ji vasi z neko deklo. n1 ostalo brez posledic Dekle je povLo krepkege otroČcča in srečna nezatkonska maiti je čakala, da jd faot izpolni obljube, k- jiih je dajal — da jo porodi, kar ga je imela v resnici rwde — m želela je, da s: postavita sfcnpem dom v zadovoljstvu in ljubezni, s katero jo je iizvoljenec obsipal. Zadovoljstvo in ljubezen sta se pa skotila, sad prepovedane kjubezmii — kreipak otrok — ju je razdvojil, farot se je odtujil prevaranemu dekletu in hotel se je je znebifo za vsako ceno. Tako je prišlo, da je morajo sodišče odloČiti mesečno vtzdrževa.Vi.ino za otroka, in razmere so Se še poslabšale. Obkjuibe. kd jo je famtt dal dekletu, ni i-zspolniiil. pač pa se ji je ponovno prSbl'žal in zopet ste se shajala. Dekle je pač venjelo in upalo, vrnn»lo se je k njemu, ki ga je l^ubiTo in kateremu je verovalo.
Tako jo je obistkoval še potem, ko je biilo dete že pol leta staro, nezakonske mata je upala, on pa je med tem snoval strašen rieort, da se znebi nje in otroka. Redno ob nedeljah zjutraj jo je poseč«;l. ko so Sti domači k maš , dobnikaj se ji je in bil je z njo orgazem Tudi preteJok) nedeljo jo je poseitrid že pred jutranjo prvo mašo, razgovor jala sta se, snova« sta, nedolžno dete pa je ležalo povito v zafeeli-Ker je pa dekleta priganjalo delo, je za čas zaipustUa njega ter otroka in odšla je v hlev, da pomolze krave. Zadovoljna je bila, sajj se je zopet vrni. skoro bo njegova žena in oe bo ji treba z detetom več ah*žka Ljudem, ki iti nezoikonskege otroka le oponaša/jo. Med tem pa je fant v kuhi-njri izvrši'] v naprej zasnovan zločin. S sebaj je bil pr-nesel stelelemoo l;zola, ka ga je pričel viirvari otroo;o3cu v usta in le sreča, da otrok lizola rri pogoltnil. Zbuje»n je pričel jokatti tako. da ga je sHšala tudi n č hudega sksteiča mati, ki je v hlevu motala in misrtrifa na oba: rm otroka in na njega, kn se ie hotel znebiti obeh
Na neobičajen jok je prihteki v kammjo in nudfl se ji ie strohovlit rurSzoT. Oče. njem fant. bodoči mož. ie vlival otroku v usta nekaj — sama nr vedela kaj — prepričana pa je bita. da pomene* to o«roči<čSa>
Vesela revijska opereta!
sijajnih šlager Je v, opojne muzike, razkošnega
smeha in zabave!
Danes premiera!
baleta, duhovitih dovtipov,
V glavni vlogi ženski Charlie Chaplin temperamentna ln nadvse priljubljena
ANI 0NDRA
KIKI
Danes premiera ob 4., jutri ob 3., 5.,  H 8 in
V*8 in
3410 zvečer.
ELITNI KINO MATICA
Telefon 2124
Življenjski roman male prodajalke ča soplsov, ki je postala od neznatne ko ris tke slavna revijska zvezda!
3odelujejo:
I1KK>!.\\ THIMIG BERTA OSTVN PAUL OTTO
Danes nov Foxov zvočni tednik!
vo smrt. Kriku k je, zagnala se je v nečloveškega ooota ki preprečila je umor 6 tom. da mu je izbila steklenico iz rok, na kar je aiočinec pobegnil.
Takoj je bil pcJcKcan zdravnik, kn je otroku izipral usita in ugotovil, da otrok li-zoLa ni pogoitniJ. Pač pa je bil hudo ranjen odnosno poškodovan po obroku, saj mu je jedika tekooina ožgata obraiz tako, da je hudo izkaicn.
PodoKcanri sđnmMfc je tudi '.zvršM prijavo in orozništvo je nečloveškega očeta aretiralo. Zagovarjati se bo moral zaradi poazkušenega umoru-.
Iz Kranja
— SoKotsJto treznostno predavanje. Sokolsko društvo piiredi d revi ob pol 21. v knjižnična dvorani Narodnega doma predavanje o kvarnih vplivih alkohola s poseb. ni m ozirom na sokoistvo. Predava br. Rudolf Horvat iz Škofje Loke. Vstopnine ni, vse vabljeni.
— Otvoritev strelišča. Strelska družina priredi jutri v nedeljo otvoritev svojega strelišča v 9t ruže v eni pri Kranju. Ob 9. dopoldne odhod strelcev izpred hotela Stara pošta na strelišče. Ob 10. pričetek streljanja, ki bo trajalo do večera. Streljalo se bo z vojaškimi puškami, k! so na razpolago na strelišču, na daljavo 200 do 300 ko_ rakov, poleg tega Se z malokalibrsikirni puškami. Vsi elani Strelske družine, Lovskega društva in prijatelji stielatva vabljeni.
— Občni zbor Pro ti tuberkulozne lige. Jutri ob 11. dopoldne bo v Narodnem domu občni zbor osrednje Protituberkulozne lige v Kranju. Od 30. aprila do 6. maja se bodo vršili po vsej državi proti tuberkulozni dnevi pod geslom: Dajmo otroku solnca in zraka.
— Ve4i*tonOcna obdaritev reveže v. Kolo jugoslovenskih sester v Kranju je za veliko noč obdarilo z izkupičkom za prodane olj_ ke 30 mestnih revežev in 19 rodbin z živili: moko. sladkorjem, mastjo in klobasami. Nekaj oseb je dobilo denar ali blago za obleko. Dijaška kuhinja 500 Din, ubožna deca v Marijanlšču 250 Din Vsem Kranjčanom hvala za izdatni izkupiček.
— Bratje ć^hi za brezposelne. Bratje cehi, člani češke besede ki so zaposleni v tukajšnjih podjetjih Tugobruna, Jugočeška in Tekstilindms, so poklonili Pomožnemu odboru za pomoč brezposelnim v Kranju skupno podporo 3180 Din. Češki malčki pa so zbrali za svoje revne bratce tn sestrice 360 Din. V imenu brezposelnih iskrena tavala.
— Nogometna tekma. Jutri ob 14. se vrši nogometna tekma med I. moštvom ljubljanskega SK Hermesa in domačim Korotanom Tekma bo zero zanimiva, ker je Hermes eden najmočnejših ljubijansk:h klubov. To je obenem zadnja tekma pred odločilno prvenstveno tekmo.
% Jesenic
— N°v gasilni dom se bo gradil v do-glednem času Gasilni dom na Jesenicah je v takem stanju, da ga bo morda kmalu veter podrl in je že skrajni čas. da dobimo kraju m potrebam odgovarjajočo stavbo za shrambe gasilnega orodja Mestni občinski odbor, zavedajoč se važnosti gasilstva je stavil v proračun Din 400.000 za zgradbo novega gasilnega doma. ki se bodo odplačevali v 4 letnih obrokih po Din 100.000 Če pa bo mestni občini uspele dobiti investicijsko posojilo, bo izplačala vseh 400.000 Din naenkrat, da s tem še bolj pospeši gradnjo prepotrebnega gasilnega doma. Načrt za novi gasilni dom je že napravil arhitekt g. Dragotin Fatur :z Ljubljane. Iz načrta je razvidno, da bo novi gasilni dom moderna in impozantna stavba, ki bo v kras Jesenic. Novi dom se bo gradil na kraju sedanjega doma in so vsa gradbena dela proračunana na okroglo 600.100 Din. Na desni strani bodočega gasilnega doma se predvideva velika shramba za gasilno orodje, srednji trakt, ki sega v tn nadstropja, je predviden za pisarne m stanovanja, v levem traktu pa bo velika dvorana z odrom, ki bo primerna za razne pri_ reditve večjega obsega.
_ Ureditev nasada ob žele-znici. V minulem tednu so pred kuri mišk o stanovanjsko hiso podrli dolgo in razpadajočo lopo, ki je skEžila kot skladišče za premog. Na mestu te neprijazne barake, ki je skoraj docela zakrivala veliko stanovanjsko hišo, pa so sedaj uredili železničarji lop vrt tn zasadili na njem mlada drevesa, ki bodo v nekaj letih v kras hiša in vsemu okolju. Tako bodo vsi, predvsem pa inozemci, ki so tod mimo po železnici vozijo, dobili o naših napravah boljši vtis, stanovalci hiše pa prost razgled na jeseniško polje, ki ga jim je do sedaj zaparala ta grda baraka. Zasluge na tem ima šef kurilnice g. Franc Thuma, svetovali ps bi mu tudi da bi odpravil še eno kolibo na zgornjem koncu hiše. ki je tudi odveč.
— Bat'a ne pride na Je*eniee. Naše poročilo, da otvor* Bat'a v novi Vilmanovl hiši trgovino s čevlji je bilo preuranjeno, ker pogajanja za najem lokalov med ra. stopnikom Bat'e in g. Vilmanora niso uspela in so lokali še vedno na razpolago.
— Tvornica elektrod na Blejf^i Dobravi obratuje zadnji čas zaradi malih nara. čil v zelo skrčenem obsegu. Zato je vodstvo tovarne nekaj delavcev odpustilo, nekaj jih poslalo na dopust, nekaj pa premestilo v železarno na Javo mik.
Iz Litije
— Naši trgovci in obrtniki na Sv. Gori.
V četrtek so litijski trgovci m obrtniki skupno z za gorskima tovariši pohiteli na pomladanski izlet na mično Sv Goro. Izletniki so imeli dan 'epega užitka, ter so si na medsebojnem sestanku okrepili že itak iskrene vezi. ki vladajo med zasavskimi pridobitniki. Sv. Gora, koder imajo izletniki v novi planinski koči gostoljubno in ceneno zavetišče, je zarad svoje tihe lepo. te in ne prevelike oddaljenosti od železnice pripravna kot nalašč za skupne sestanke. Zato opozarjamo na njo vse, ki si žele prijetnega razvedrila na krom Zasavja.
— živahno gibanje med litijskimi šahisti. V nedeljo popoldne bodo igrali naši šahisti v Zagorju s tamkajšnjimi tovariši medkrajevni m a teh. Za zanimivo šahovsko prireditev se zanimajo tudi številni kibici, ki bodo spremil; igralce kot > na vi jači« za naše šahiste. V nedeijo se bodo naši šahisti dogovorili z Zagorjam zaradi nadaljnjega sodelovanja. Upamo da bomo v kratkem pozdravili v naši sredi tudi zagorske viteze na Črno-beiih poljih. V pomladanski sezo. ni pa bodo litijski šahosti odigrali medkrajevni mateh tudi s tovariši iz višnjegorsike strani. V Višnjo goro se bodo podali naši z avti. Informacije onim, ki se žele izletu pridružiti, daje tajnik ŠK akademik goap. Zdravko Flis Po navedenih turnirjih pa se bodo spoprijeli šahisti vseh navedenih krajev za prvenstvo litijskega sreza. Za tem pa bo sledilo tekmovanje za prvenstvo Za-Bi vja.
— Mladinca soko|ska akademija. Pred-
njacki zbor m prosvetni odbor Sokolskega društva Litija-šmartno priredita jutri ob 20. uri na Stavbah mladinsko akademijo s pestrim programom. Starši sokolske deee in prijatelji Sokolstva naj pridejo pogledat, kaj se je naša mladež naučila v zimskem času v telovadnici, ki naj bo edina pot v sokolsko življenje.
Drevesničarji in sadjarji v škotjo Loko!
V soboto dne b. maja bo v Skofj Loki redno letno zboro\anje drevesničarskega odseka Sadjarskega in vrtnarskega društva. S tem zborovanjem je združen tudi izlet drevesni carje v in sadjarjev v to prastaro postojanki* slovenskega sadjarstva in to let starega gorenjskega drevesničarstva.
V vseh slovenskih pokra j mah današnje dravske banovine in po vseh slovenskih krajih nekdanje Goriške in Koroške raste škofjeloško drevje. Zato *n hočemo dre-vesnioarji tudi iz drugih krajev ogledati ta kraj in njegove zanimivosti ter s tem pripomoči k medsebojnemu spoznavanju. Vabljeni so tudi vsi napredni sadjarji, kajti nič ni bolj zaželeno kot sodelovanje drevesni Carjev m sadjarjev v vprašanjih vzgoje sadnega naraščaja DrevesniČarji bodo veseli, ako jih sadjarji o po zore na njihove napake in bodo radi upoštevali njih želje. Zao vsi napredni sadjarji v Skofjo Loko dne 6. maja! Dnevni red: Ob 12. odhod z vlakom iz Ljubljane v Škofjo Loko. Po prihodu ogled drevesnic v Zabnici in v i>)rfarjih pri Skofji Loki.
Ob pol 4. zborovanje drevesničarjev in sadjarjev (drevesničarskega odseka m vrtnarskega društva v društvenem domu v Skofji Loki po temle sporedu: 1. Nagovor predsednika Sadjarskega in vrtnarskega društva 2. Nagovor predsednika drevesnv čarsekga odseka 3 Poročila tajnika 4. Volitve novega odbora drevesničarskega odseka. 5. Predavanje o metodah drevesničarstva. 6. Zahteve sadjarjev do drevesničar-jev.
Zvečer povratek v Ljubljano V nedeljo dopoldne se zberemo ob času. ki se določi na zborovanju, pred poslopjem Kmetijske družbe v Ljubljani in se odpeljemo na ogled drevesnice Kmetijske družbe na Boka vcih. Ob 10. vsi na redno letno skupščino Sadjarskega in vrtnarskega društva v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti št. 22.
LJdeležencem letne skupščine ra drevesničarskega shoda je dovoljena polovična vožnja do Ljubljane m nazaj. Posetniki naj kupijo do Ljubljane celo vozovnico, ki bo veljala tudi za vožnjo nazaj. Ta vozna olajšava velja od 4 do 10 maja. ( Po naredbi prometnega ministrstva br. 71562 dne 15 aprila 1933.)
Pred sodiščem. Predsednik obtožencu: K obtožnici bi prirx>mnil, da ste se polastili dela ded-ščine, ki je pripadala vašemu bratu.
— Gospod predsednik, moj brat je bil takrat v Ameriki.
— Kaj pa hočete reči s tem?
— Misli] sem, da lahko smatram hra-ta za daljnega sorodnika.
lm«.
»8L0TIN8KI NAKOIk, dne 29. aprfta
Ste?. O p
VOJNA MED JAPONSKO IN RUSIJO
ZELO VERJETNA
Rusija otegne postati
Kdo bo
>Lidove Noviny« 00 priobčile v eni zadnjih številk Izpod peresa H. Fal-ka zelo zanimiv članek o vprašanju Daljnega vzhoda. Na Daljnem vzhodu se de facto neprestano vojuje, pravi Falk, in je do gotove meje uspeh japonske politike, da gre svet tako lahko preko tega na dnevni red. Zadnje čase pa dogodki kažejo, da je Japonska prekoračila tu nekakšno tiho mejo, za katero se molči k njenemu osvajanju Kitajske, V Ameriki govori Roosevelt o prepovedi uvoza orožja na Japonsko, ne več na Japonsko in Kitajsko, kakor se govori v Angliji. Francija se zbližuje z Rusijo in z Ameriko, s tem pa pada za Ameriko zadnja ovira na poti k oficijelnemu sodelovanju s sovjeti. O neoficijelnem sodelovanju se govori že od lanske jeseni. Japonci pripravljajo za poletje
voj)no s sovjetsko Rusijo. Provokacija z  motenjem prometa na vzhocmo-ki tajski železnici v Mandžuriji
za Japonsko v doglednem času nepremagljiva gospodar na Daljnem vzhodu?
Vrhovni   poveljnik   Bovjjetahe   armade na Dat^ieni vriiodu BJOcher
in zahteva po vrnitvi baje mandžurskih vagonov, to je samo iskanje povoda za vojno. V Moskvi so že lani govorili o bližajoči se vojni z Japonsko kot o gotovem dejstvu. Toda ne več z onim strahom ,ki ga opisuje v svojih spominih Besed ovskL Tudi japonska delegacija v Ženevi je govorila jasno o nameravanem napadu na Rusijo pred svojim odhodom v nadi, da si tako pridobi zlasti francoske in angleške simpatije, da bi svet presojal japonsko akcijo na Kitajskem kot neobhodno potrebno za ustanovitev baze za napad na Rusijo.
Že Besedovski je vedel o nekakšni pogodbi med Rusijo in Japonsko, čeprav je šlo po njegovem mnenju samo za zasebna pogajanja, Toda pozneje, ko Besedovski ni bil več v sovjetski službi, je Rusija res sklenila z Japonsko pogodbo, po kateri je privolila v okupacijo Mandžurije pod pogojem, da se bo Japonska s tem grižljajem zadovoljila. Zato so Japonci tudi tako naglašali, da pripada Džehol Mandžuriji. Z okupacijo Džehola je pa pogodba med Rusijo in Japonsko faktično padla. Rusko prizadevanje glede pakta o nenapadanju iz dobe pred okupacijo Džehola je bila samo diplomatska poteza, ki si je z njo Rusija hotela ohraniti stališče napadenega za primer poznejšega konflikta. Pogled na zemljevid nam takoj pove, da je rusko-sibirsko po-morje kakor v kleščah med Japonsko, Mandžurijo in Korejo. V letih 1918-1922 je japonska armada zasedla to po morje pod pretvezo, da Rusija odtod osrroža Japonsko s komunistično propagando.
Zdaj Japonci s taVim-j razlogi ne operirajo vež. Zdaj odkrito priznavajo, da hočejo imeti to pomorje, ker preprečuje neposredno zvezo Japonske z Mandžurijo, ker je bogata na rudah in lesu, ker je Vladivostok kot letalska baza nevaren Japonski, ker je zunanja Mongolija, mongolska sovjetska republika s svojim vplivom na notranjo Mongolijo in Džehol nevarna za mandžursko suverenost v tej deželi. Japonski vojni minister general ArafcL, ki je zdaj nekakšen japonski diktator, je dejal lani v oktobru o Mongoliji: >Japonska ne bo nikoli dovolila, da bi prišel tudi najmanjši del Mongolije pod vpliv katerekoli tuje države. Mogoče je, da bo Japonska v svoji mirovni misiji v Mongoliji naletela na večji odpor, kakor pri uvajanju reda v Mandžuriji. Toda Japonska je tudi za ceno miru pripravljena doprinesti vsako žrtev.«
Pri presojanju vloge sovjetov na Daljnem vzhodu ne smemo pozabiti, da pomeni ime Vladivostok »Vlada vzhoda« in da je to res. Kdor ima v rokah to mesto,
je gospodar vzhoda.
Rusko vzhodno pomorje v rokah sovjetov pomeni za Japonce neprestano nevarnost. Japonska vojaška stranka hoče še pred zaključkom druge petletke, še p redno dobi sibirska magistrala nov tir in še p redno bo v Sibiriji sistematično izgrajena industrija, dobojevati spopad z Rusijo, ki se ji zdi neizbežen. Ce bi se Rusiji posrečilo v miru izpolniti te tri naloge,
bo praktično za Japonsko nepremagljiva. Japoncem se zdi, da je napočil baš
zdaj ugoden čas, Armado imajo na pragu Rusije in poseči bi morali globoko v državno blagajno, če bi jo hoteli držati tam pripravljeno za vojno delj časa. Tudi niso sigurni, kako dolgo bo japonsko javno mnenje na strani vojaške stranke. Poleg tega se Japonska boji vpliva Rusije na Kitajsko in hoče jo ločiti od nje s pasom mongolskih držav pod japonskim protektoratom. To je označil lord Lvtton kot enega glavnih vzrokov japonske akcije na Kitajskem v svojem govoru v Parizu 20. februarja. Lord Lvtton je šel še dalje. Dejal je, da bo nadaljevanje japonske vojaške akcije Japonce nedvomno zapletlo v vojno z Rusijo in da se bosta Rusija in Kitajska v doglednem času
kot zaveznici borili proti Japonski.
Japonska delegacija v Ženevi je sijajno potrdila njegove besede z brošuro, ki jo je razdelila pred svojim odhodom med diplomate in novinarje. Brošura ima naslov: »Japonski primer na izrednem zasedanju Društva narodov«. Brošuro je podpisal šef japonske delegacije Macuoka, ki pravi v nji, da zahteva japonsko javno mnenje obrambno vojno proti Rusiji, ker Rusija napada Japonsko s svojo komunistično propagando in s svojim oboroževanjem. V Rusiji sami so priprave na vojno z Japonsko v polnem razmahu. Vorošilov je dejal 22. februarja, da so se vsi poskusi najti mirno ureditev japonskih in ruskih interesov, izjalovili, in da je treba to, kar se je zgodilo, pripisati Japoncem, ki odklanjajo vsak sporazum. Za temi besedami je treba videti kršitev obljube Japonske, ki je Rusiji obljubila, da se bo zadovoljila z Mandžurijo. Sicer so pa Japonci že itak pričeli prodirati proti Pekingu, Japonci dosledno uveljavljajo svoj načrt, hoteč se polastiti vse Mongolije. Med kitajsko in rusko Mongolijo pa točne meje še vedno ni. To stanje je lahko trajalo dolga leta med Rusijo in Kitajsko, povzročilo bo pa konflikt takoj, čim bodo Japonci gospodarji v takozvani notranji Mongoliji.
Japonski cesar Hirohito
Vojna med Rusijo in Japonsko ni neizogibna, pač pa je zelo verjetna, O tem, kakšna bi bila, so mnenja strokovnjakov deljena. Nekateri očividno precenjujejo japonsko vojno »mašino« po njenih uspehih v rusko-japonski vojni in v sedanji kitajski vojni. Toda dejstva, da se je mogla slabo oborožena in demoralizirana kitajska vojska japonskim četam dokaj uspešno upirati, nam kaže to vprašanje v drugačni luči. Veliko vprašanje je, kako bi se obnesla japonska vojska proti tehnično sijajno oboroženi ruski armadi, ki prekaša japonsko kar se tiče terena na Daljnem vzhodu po temeljitem poznavanju vseh njegovih posebnosti in po tem, da služijo zlasti v vzhodni Blucher-jevi armadi kot inštruktorji možje, ki so šli skozi ogenj svetovne vojne, a vojaki so naravnost grozni pustolovci, kar se tiče umetnosti dobiti sovražnika na muho strojnice ali puške, V Moskvi dobro vedo, da bi ne mogli preprečiti začasne okupacije pomorja po Japoncih. Bojišče bi se ustalilo nekje v Mandžuriji pri C5-cikaru in
vojna bi lahko trajala več let.
Čas bi namreč pomagal Rusom proti finančno izčrpanim Japoncem in samo popoln polom Japonske in izgon Japoncev z azijske celine bi lahko zagotovil Rusom trajno oblast nad pomorjem, seveda v zvezi z Mandžurijo in Mongolijo, In v tem je jedro vzhodnega spora: te dežele bodo pod japonskim ali pa pod ruskim vplivom, tretje možnosti ni.
Po zadjih vesteh gre razvoj na Daljnem vzhodu k neizogibnemu koncu, k vojni med Japonsko in Rusijo. Celi vrsti japonskih provokacij se je pridružila zdaj še zadnja, ki na njo Rusija gotovo ne bo molčala. Gre za zahtevo, naj Rusija izroči vse vagone in lokomotive vz-hodno-kitajske železnice mandžurski državi, ki ji niso nikoli pripadali. Mandžurija je zahtevala toliko vagonov, kolikor jih vzhodna železnica nikoli ni imela. Železniški materijal, ki ga hočejo dobiti Japonci potom svojega mandžurskega
vazala, spada večinoma v območje prometnega komisarijata v Čiti. To so novi vagoni, ki baš zaradi nevarnosti komplikacije nikoli niso bili izročeni vzhodno-
kitajski železnic. Vest, da- je Rusija to zahtevo odklonila, nam pojasnjuje tudi druge vesti, ki so se nam zdele brez podlage, da se namreč Port Artur znova utrjuje in da so se Japonci na Kitajskem umaknili za Veliki zid.
Vrhovni poveljnik japonskih čet proti Kitajski, general Minami
Vzhodna sovjetska armada, ki šteje 12 divizij, je za zunanji svet presenečenje. Leta 1930. je bilo na Daljnem vzhodu samo pet sovjetskih divizij, lani poleti pa devet. Baza ruskih vojaških operacij je Ćita. Iz dte vodijo na vse strani stare in nove železnice, iz Cite je bil zadan prvi močni udarec proti Mandžuriji in na jug proti Mongoliji. Nekakšna druga baza bi bila reka Amur, na kateri ima Rusija
mnogo motornih s topovi opremljenih čolnov.
Tretja baza bi bila pa zračno morje z letališči v \Tadivostoku, Nikolajevsku in Habarovsku. 300 sovjetskih letal čaka na povelja za napad japonskih otokov. Napadu preobljudenih japonskih mest pripisuje vrhovno poveljstvo sovjetske armade velik pomeri, kajti nikjer drugje na svetu, niti na Kitajskem, ni prodrla komunistična propaganda tako globoko med ljudstvo, kakor na Japonskem. Bombardiranje bi vzbudilo po mnenju boljše-vikov nemire, morda celo revolucijo na Japonskem,
Rojstvo Napoleonovega sina
Vafctor Bi bel opisuje rojstvo Napoleonovega sina takole: Slednjič se je približala Mariji Luizi odločilna ura. 19. marca 1811 je klical veliki zvon katedrale Notre Dame vernike k 40-uxi molitvi in oznanjal začetek poroda Napoleonovega sina. Toda stvar ni šla tako gladko. Nesreča je hotela, da je bila potrebna operacija. Napoleon, ki je ohranil tudi v najbolj krvavi bitki mirno kri, je popolnoma izgubil duševno ravnotežje, ko je videl, kako trpi Marija Luiza. In postavili so ga pred usodno vprašanje, ali naj ohranijo zdravniki življenje otroku aH materi. Kaj bi storili, če bi šk> za ženo navadnega Parižana? — je vprašal Napoleon zdravnika Duboisa. —- Rabil bi svoje instrumente, — se je glasil odgovor. — Storite tako, kaikor da bi bili v hiši trgovca v ulici Saint Deras, skrbite za mater in otroka, če pa ne morete rešiti obeh, mi ohranite mater, — je ukazal Napoleo«n.
je pa vendarle vzklikrrila: Torej, ker sem cesarica, se moram žrtvovati? Napoleon si je prizadeval pomiriti jo in držal jo je za roko. Možu, ki je imel sicer v sebi nekaj nadčloveškega, so bile tisti hip odpovedale moči. Mrtvaško bled je odšel v svoj kabinet, kamor so mu morah vsak hip poročati, kako gre operacija.
Končno je prišla vest, da je mati rešena, otrok pa najbrž mrtev. Cesar jc pJanil k postelji svoje žene in ves iz sebe objel Marijo Luizo. D očim so se vsi sukali okrog cesarice, je ležal novorojenček ob strani na tleh. šele čez nekaj Časa se je zdravnik Corvisartes spomnil, da bi kazalo pogledati, kaj je z otročičkom. Nakapal mu je v usta malo alkohola in ga zavil v toplo odejo. Čez nekaj minut je začel kazati novorojenček znake življenja. Tedaj je pristopil k njemu tudi cesar in ga ves srečen poljubil, potem se je pa vrnil k Mariji Louizi, jo objel in se ji zahvalil, da mu je rodila sina. Potem sta kancelar Cam-baceres in maršal Berthier kot najvišji častnik uradno pregledala novorojenega princa, Napoleon je pa stopil k vratom predsobe m zapovedal, naj oznani 101 topovski strel francoskemu narodu, da je dobil prestolonaslednika.
Žaba požrla krokodila
V Ameriki so imeli dva zanimiva primera iz življenja živali. Miš je ogrizla kačo, žaba je pa požrla krokodila. Vsaka naravoslovna knjiga pravi, da kače zelo rade požirajo miši, v nobeni pa menda ni omenjeno, da bi si pohlevna miška pripravila obed rz velike prerijske kače. In baš to se je zgodilo v Carne-gijevem muzeju v Pittsburgu. Tam imajo v oddelku plazilcev krasen eksemplar prerijske kače, ki meri od repa do glave sedem čevljev. Za priboljsek so dali kači nekega dne sivo mišico, da bi jo s slastjo pohrustala. Miška pa še ni hotela končati svojega življenja, temveč je začela kačo grizti. Grizla jo je od repa proti glavi in najbrž bi jo bila izgrizia po vsej dolžini, da niso posegli vmes pazniki, ki so bojevito miško vzeli iz kletke. Kačo zdaj lečijo in pravijo, da ji miši ne bodo dajali več za priboljsek.
Junak drugega dogodka v živalskem svetu je bila velika žaba v zoološkem laboratoriju univerze v Tulsd, ki je nenadoma zbolela. Prof. H. Chase je hotel dognati, kaj ji je, mečkal ji je trebuh in pretipal vso od nog do glave, pa ni mogel dognati bolezni. Žaba je sedela žalostna v kotu in težko dihala. Končno je pa nekdo opazil, da je izginil iz laboratorija majhen aligator. Začeli so ga iskati in ker ga niso mogli najti, so začeli domnevati, da ga je morda požrla velika žaba. Zdravniki so žabo pregledali in domneva se je potrdila. Žaba je svojega malega tovariša, s katerim se je rada igrala, kratkomalo pogoltnila.
Novi nemški poslanik v Washingtonu
Napoleonu je bilo mnogo ležeče na rojstvu prestolonaslednika, vendar je pa zmagala v njem ljubezen do žene in spoštovanje do matere. Marija Luiza je v svojih pismih večkrat zagotavljala očeta, da se nikogar ne boji, ko je pa zagledala zdravnika s kleščami v rokah,
Za nemškega poslanika v VVaehingtona Je bil Imenovan dosedanji predsednik državne banke dr. Tjuther (levo)
Obtoženi ukrajinski separatisti
Iz Moskve poročajo, da so odkrili v Ukrajini novo nacionalistično organizacijo med uslužbenci prosvetnega komisarijata in profesorji srednjih ter učitelji ljudskih šol. Aretirali so med drugimi profesorja filološkega zavoda v Harkovu Kurila in Trohimenka. Profesorja sta obtožena, da sta iz slovarja ukrajinskega jezika kot urednika črtala vse izraze ruskega izvora in da propagirata latinizacijo ukrajinske abecede. Nekateri uslužbenci prosvetnega komisarijata v Harkovu so obtoženi, da so izdali seznam obveznih šolskih knjig za visoke in srednje šole, ki v njih priporočajo samo dela ukrajinskih in zapadnoevropskih avtorjev, dočim ruske avtorje popolnoma ignorirajo. Končno očitajo obtožencem, da so v Harkovu in Odesi prisilno ukrajinizirali več ruskih šol.
Politična uprava je sestavila proti obtožencem obširno obtožnico, v kateri je rečeno, da je razkrinkana ukrajinska delegacija nadaljevala separatistično akcijo L 1928 iikvidirane »Zveze osvoboditve Ukrajine«. V zvezi s tem političnim dogodkom v Ukrajini so pro-sve*ni konv<=qrijat v Harkovu temeljito »očistili«. V r»T-oresu proti ukrajinskim separatistom bo nastonal kot izvedenec in priča t7 Prarre odpoklicani sovjetski poslanik Arosjev ali s pravim imenom
Pančenko. Njegova naloga bo potrditi, da so imeli ukrajinski učenjaki v Harkovu konspirativne stike z ukrajinskimi učenjaki v emigraciji.
Da se obvarujete gub
Ameriški strokovnjak v higijeni in kozmetiki je sestavil deset zapovedi za ženske, ki se hočejo obvarovati neprijetnih gub na obrazu. Zapovedi se glase:
1. Ne jezi se. 2. Spi tako dolgo, kolikor ti dovoljujejo razmere. 3. Premagaj se .4. Ne jemlji raznih križev in težav vsakdanjega življenja preveč tragično, 5. Ne prizadevaj si hitro shujšati. 6. Ne hodi nikoli spat, dokler si nisi temeljito umila obraza. 7. Neguj pravilno svojo polt. 8. Privošči tudi svoji polti počitek. 9. Bodi več na svežem zraku, nego v zakajenih prostorih. 10. Živi in jej, kolikor mogoče zmerno.
Veleindttstrijec Conrad Borsig
Znani   nenoMd   veleindustartjec, dolgoletni vodja znamenite »trojne tovarne, Je pva»-mrvnJ te dni 6t> letnico
Vse je pozabit
— Čuj, prijatelj, ti pa zadnje čase zelo mnogo piješ.
— Da, toda samo zato, da bi pozabil.
— Kaj pa hočeš pozabiti?
— To sem že pozabil.
Izkušen zdravnik. Mlad zdravnik: Gospod prirnarij, katere vrste botaike je najtežje zdraviti?
— Najtežje zdravimo trste bolnike, ki jbn nič ni.
Kdo je starejši.
— Dečko, ti si v rodbini najstarejši, ali ne?
— Ne, moj oče je mnogo starejši.
^urlWro^r ezrsn
Nedelja, SO. aprila, 7.45: Gunnastika (Dobovšek); 8.15: Poročila; 8.30: Stanje našega kmetijstva (dipl. agr. Jamnik); 9: Božja postava (dr. Tomi-nec); 9.SO: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 10: Živalska etika (dr. Veble); 10.30: Čudežne dogodivščine strica Gašperja (v idrij. dialektu), recitira Valo Bratina; 11: Samospevi Dermote s sprem-Ijevanjem salonskega kvinteta; 11.30: Salonski kvintet; 15: Pomen društva za varstvo deklet (Le bar jeva); 15.30: Magistrov šramel kvartet; 16.30: »Gospod senator«, komedija, igra šentjakobski gledališki oder; 20: Pevski solistični koncert Pavle Lovše-tove; 20.45: Kuplete poje Bajde; 22: Cas, poročila.
Ponedeljek, 1. maja, 12.1&; Plošče; 12.45: Poročila; 13: čas, pioSče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Esperanto (Kozlevčar); 19.30: Srbohrvaščina (dr. Rupel); 20: Prenos opere iz Beograda, vmes poročila.
Torek, 2. maja
1X36C Šolska ura; 12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Nemščina (dr. Grafenauer); 19.30: Novodobno gospodinjstvo (Kraigherjeva); 20: Prenos iz Zagreba; 22: Cas. poročila, salonski kvintet.
Sreda, 3. maja.
12.15: Plošče; 12.45: Poročila, 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Otroški kotiček (Ga-brijelčičeva); 18: Angleška glasba na ploščati; 18.30: Letošnje hrošč:evo leto (sadj. nadzornik: Humek); 19: Ruščina (dr. Pre-obraženski); 19.30: Literarna ura: Shakes-peare-Zupančič: Hamlet (prof. dr. Koblar); 20: Sistematična nega zob pri šolski mladini (dr. Tavčar); 20.30: Pomlad v glasbi, izvaja salonski kvintet; 22: Cas, poročila, plošče; 22.30: Napoved programa za naslednji dan.
Četrtek, 4. maja,
12.15: Radio-kvartet; 12.45: Poročila; 13: Cas, radio-kvartet, borza; 18: Salonski kvintet; 19: It^ijausčina (dr. Leben); 19.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj); 20: Pevski solistični koncert J. Betetta; 20.40: Internacionalni prenos iz Helsing-forsa; 22: Cas, poročila, lahka glasba. Petek, 5. maja,
11.15: Šolska ura; 12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: Cas, plošče, borza; 18: Ljubljanski šramel kvartet, sodelujejo: dr. Kar-lin, Gošičar, Dežela in Prinčic»; 19: Franr coščina; 19.30: Kako nastanejo vulkani (prof. Peterlin); 20: Glasbeno predavanje: Na pragu novejše glasbe (dr. Dolinar); 20.30: Komorni trio (sodelujejo: Gregorec, Hauck in Svetel); 21.30:: Prenos iz kavarne >Zve?:da<!:; 22.15: Cas, poročila.
Sobota, 6. maja,
12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: Cas, plošče; 17: Salonski kvintet (po želji poslušalcev); 18: O Uskokih (Pirnat); 18.30: Angleščina (Orthaber); 19: Zavarovanje starih in onemoglih delavcev (Smersu); 18.30: Zgodovina filozofije (dr. Veber); 20: Koncert pevskega zbora »Ljubljanski Zvone; 20.45: Citraški tercet >Vesna«; 21.30: Salonski kvintet; 22: Cas, poročila
9t*v. Q*
>SLOTIN8KI N A R O D«, dne _9. aprila 1988
A. D čnaenr. C9
siroti
W o m a»
In Peter je tako žival trpel m se krivil brez cttja v življenju, brez nade! Veselii se je celo svoje zapuščeno-sti, ker je razume*, da srn obglavljenega zločinca ne sme imeti prijateljev.
Toda od trenutka, ko je bil srečal Luizo in zvedel, da bo prebivalo to nesrečno bitje z njim pod isto streho, da bosta živela skupaj, je začutil do dekleta tisto tiho, podzavedno nagnjenje, ki ga začuti pes brez gospodarja do prvega človeka, ki ga sreča m ki ga ne brcne.
Zadostovalo je. da se mu je Lurza s tako nežnim glasom zahvalila za uslugo, ki ji jo je bil storil, pa je bil že nepopisno srečen. Toda to veselje i»i trajalo dolgo.
Ne, zdaj ni bil več sam; toda Luiza mm ni bila samo družica, bila ie nova žrtev, obsojena skupaj z njim na strašno življenje.
Tn trpljenje slepe sirote naj bi se pričelo sodeč po Frocharcrkinem početju taikorj drug"! dam.
Frochardka je res razložna Ijnizi
vzeto obleko po svojem ležiSčo in ogledovala kos za kosom.
— Ali ni to prava sreča, — je dejala Petru, — da najde človek vso to lerpo obleko v trenutku, ko cape na njem že razpadajo?
Peter jo je debelo pogledal. Groza ga je obšla pri misli, da je ostala uboga Luiza na podstrešju skoraj naga.
Celo on. ki je bil že vsega vajen, ni verjel, da bi mogla njegova mati misliti na o ropanje svoje žrtve.
— No, kaj ti pa je, da me tako debelo gledaš? Mar te bofc zavest, da bo tvoja uboga mati za zimo preskrbljena s toplo obleko in ruto? Kako bi ne imela pravice poskrbeti, da mi bo toplo, kot >e tem prokletim meščanom.
Te besede je izgovorila z osornim glasom, ki ni bil prav nič podoben pro-sečemu, ponižnemu glasu stare berači-ce. Ogrnila si je šal in se pogledala v razbitem ogledalu na steni tako koket-no. da je postala na mah še osoKkiej-ša.
— Daj mi ruto! — je dejala svojemu sinu. ki je bi odvrnil pogled in se zamislil v svojo usodo.
Peter >o >e takoj ubogal. Vzei je ruto in jo podal materi, ki je zamrmrala:
— Pasja noga! V tej družini se jim pa m godilo slabo ... Le poglej, kako
lepo je ta ruta otrSita; človek bi mislil,
da jo je nosila princesa.
In ovijajoč si jo okrog vratu je nadaljevala:
— To bo za nedeljo, ko pojdem k maši, da se bom lahko pob aha la ... seveda samo pred vrati.
Veselje, ki ga je imela mati, ko se je ogledovala v LuiznU obleki, je trgala srce Petru tem boU, ker je moral vse to mimo gledati in poslušati.
Da bi mu ne bilo treba odgovarjati, je primakniJ svoj stol k mizi in si podprl z rokami glavo, da bi mati mislila, d_ dremlje.
— Lenoba lena! — je zakričala FrochardJka, — nima poguma niti toliko, kolikor je za nohtom črnega.
In zgrabila ga je za rame.
— Dovoij časa imaš za s-panje. saj smo se vrnili danes zelo zgodaj___Sicer mi pa moraš pomagati.
— Kaj na: storim? — je vprašal Peter začudeno.
— Večerjo pripravi.
— Saj nisem lačen.
— Pač sem pa jaz žejna.
Te besede so bile naglašene z enim tjstfh hladnih pogledov, ki je z njimi babaica krotila svojega sina, da jo je brezpogojno ubogal.
Peter je odpri omaro, vzel fe nje
steklenico žganja in jo postavil s ča-šico vred na mizo.
Frochardka je opazovala njegovo početje.
— Saj znaš čisto dobro strečn, — je dejala smeje.
Brusač ji je naltl ckrkasto čašico do četrtine, a starka ga je nepremično gledala.
— Ah. tako, odmeriti mi ga hočeš? — je vzkliknila. — Ce nisi žejen ti, tem bolje! Mene pa peče zgaga. Moram si ohladiti grlo!
In iztrgala je sinu steklenico iz rok ter si natočila polno čašico.
V tistem hipu je bila Frochardka res ostudna. Obraz se ji je svetil in na nagubanih licih so se ji napele modre žile.
Oči. že rtak majhne, so ji bile zlezle po krokanju v krčmi še globlje pod Čelo. Njena upadsla usta, skoraj brez ustonic so kazala brezzobe čeljusti, sežgane po čezmernem uživanju alkohola.
Zdelo se je, da se ji bodo zdaj zdaj pretrgale žile na vratu, ker n je kri tako pogosto in močno pritiskala v glavo.
Pnsa, zavita v cape, so bila skrivltfe-na v križ nad boki, roke je imela koščene in v kremplje zakrivljeni nohti so se n kar sami krčili.
Ostudna babnica   je   izpraznila v
dušku čašico do dna. Potem je pa za-godrnjala:
— Fej. to so pomije!... Ti prokleti prekupčevalci ti krstijo žlahtno kapljico, da« se človeku želodec obrača. Čim se nam dohodki povečajo, dobim drugega dobavitelja.
In z roko si je obrisala mokre ustnice.
Ta čas je razobesila Luizino ob4c» ko. da bi se preveč ne pomečkaia
Peter zadnjih materinih besed ni več slišal. Zagjedal je bil čeveljčke slepe sirote, ki so bili ostali na tleh sredi sobe. Od teh čeveljčkov ni mogel odvrniti pogleda.
Mislil je. da je mati pozabila na nje, in upal je, da jih bo mogel vzeti, skriti in vrniti Luizi. Toda babnica se G ta čas spomnila na lepe čeveljčke, ki jfh je bila slepa sirota sezula vpričo nje.
Planila je k ndim m zaklicala:
— S tem pa ne bo nič, s temi Pepel-ničnimi čeveljčki... To bi pogoreli z našo obrtjo!
Potem jih je pa obrisala z rokavom in si jih postavila k nogam kakor bi jih hotela poravnati.
Otvoritev 3. maja
Najnovejši modeli dvokoies. otrofikfb ta Igraćnib vozičkov prevoznih tricikljev, motorjev tn šivalnih strojev. — Velika tmotra. — Najnižje cene, — Ce*> w franko.
»TRIBUNA« F, B. L*, tovarna dvokote*. ui otroških vozičkov, v UBLJANA, Karlovčka cesta ftt 4.
Špečijel entel oblek
ateriranje, predOsk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pn
Matek & Mikeš. Ljubljana
poteg boteda Stroke*}
Vtuenjc rajmovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; •otlanje.  izdelovanje gumbnic. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene.
(pe&atete
se dobe v kakovostih haUor doslej
Vsako beseda M> par.   Plača me lahka tudi # ta odgovor znamko! - Na vprašanja brez znamke me «___—> ndonimrirtrna Hormoni & otffrn« Wi» •>—- mmmmem
		■
-v i < ■		
■ : ! -	Potrtih src javljamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nepozabna soproga, nrrr hči, sestra, gospa aa                ff   |       ■ • v	1 • **'. i'
•	Mama Vaientic roj. Pavlin	■
- t	danes v petek 28. aprila ob 2L uri po kratkem trpljenju preminula v 34. letu svojega življenja. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 30. aprila ob 3.30 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.	-  . * ■ ■
	Ljubi Jana-Prxlbrra je, dne 28. aprila 2933.	-
	ERVTN, soprog	
	In ostalo sorodstvo	
-i --rrz    i -■—-—---i--- .    -   -    B (		
250.— DIN MESEČNO dvosobno stanovanje s pritikli-namj in vrtom.  —  Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2036
BATERIJO
(akumulatorsko) kupi Kuhar, Mokronog. 2059
LOKOMOBDLO
Lanz ali Wolff, 35—50 HP — kupi parna žaga Freiber, Nede-lisče, Medjimurje. 2031
DROBDLCA KAMENJA za pogon eletr. motor 10^—12 Ks, 220 voltov, kupim. — Ponudbe na: Banko, Domžale.
2056
AVTOLIMTZINO kupim. — Ponudbe: Belak, trgovina,  Celje,  Spodnja  H udinja št. 43. 2043
FOTOAPARAT
kupi Podkersnik, Crna pri Pre-valjah. 2072
HMELJA
okrog 1000 kg prodam. — Str-nad, Sevnica. 2073
KLAVIRJI. IMANLM prvovrstnih uiozemsklh tnumK od Din il.OOO naprej. — »MUZIKA«.   Ljubljana.   9v. Petra
•t. 40. 9/L
STROJEPISNI POUK Novi večerni tečaj za začetnike in izvežbance. — Vpisovanje L in 2. maja od 6. do 8. ure zvečer. Začetek 3. maja Šolnina znižana. — Chrtstofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15 (nova vila). 2060
SODAVICARSKO TRGOVINO prodam ali oddam v najem. — Poizve se: Povalej, Celje, Ipav-čeva ulica št. 3- 2057
POSESTVO 12 oralov prodam. — Spodnje Radvanje št. 47 pošta Maribor.
2024
'mm
PER.TE PO DIN 8.— kg
čisto, prodaja: Sega, Ljubljana, Wolfova ulica 12 (dvorišče)
1973
_________
proda — Grm, Poljane «L 14, pošta Toplice. 2042
VEO CEVU. STROJEV proda Klofutar v Tržiču. 2045
25 INSTRUMENTOV rta pihala ceno naprodaj. — Informacije:  Radiona instrumenata. aZgreb, Gajeva ulica 20.
2046
KDOR IMA HRANILNO KNJIŽICO mestne  hranilnice Mariborske ali pa Ljubljanske cirka 30 tisoč dinarjev, jo lahko popolnoma vnovči v treh mesecih. _
Ponudbe pod > Sigurno 2065* na upravo »Slov. Naroda«.
MAHA GONI JEDILNICO in več drugih stvari prodam. — K_dovljica, Gorenjsko, vila FeaC 2071
PRODAM ZEMLJIŠČE 1300 m2 veliko v krasni legi, 2 postaji od Ljubljane — skupaj ali v delih, — Ponudbe na upravo >Slov. Narodac pod »14 2033«.
IZPOSOJAMO piočče^ gramofone.
»«LAGJ_<,
Ltelma-m e. 4.
fprebod »VUrtorla« palače)
Klavirji!
Planini!
Kupujte na utao_i
od Din 400.—
prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, 9tetnway, Fdrater, Petrof, H5_J, Sttng) original, t_ so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih tzldjačno le sodni izvedenec tn bivši učitelj Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Aleksandrova ocrta ftt. 7 (vogal BeethoTDove oUoe)
PFEJJV_KJ_V CVIČEK iz Leskovca toči restavracija >PRI LEVU<. 1910
BRITJE EN STRIŽENJE za najboljšo postrežbo. — Briv-nica hotela »Slon«. 27/L
ČOLNI NA LJUBLJANICI
se že izposojajo na Trnovskem pristanu. 2051
Novootvorjeni dameki salon JOŽICE KUMELJ, Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/1, izvež-bane v inozemstvu, se priporoča cen j. damam za najfinejšo izdelavo oblek in plaščev. Cene konkurenčne! 2066
TUDI NARAVA MENJA OBLAČILO
Ljudje sledimo njenemu primeru. Samo s to razliko, da mi izbiramo. Velika izbira staro-znane tvrdke
R. MIKLAUC,
LJUBLJANA, poleg Škofije,
vas bo presenetila Veselilo nas bo, ako nas počastite z obiskom
SPALNICE Masivne poli tirane   Din 5000.-šperane > 3200.-
pleskane, kompletne s psiho m ogledalom > 2000--V zalogi imam vsakovrstne moderne spalnice in kuhinjske oprave po najnižjih cenah. Sprejemam naročila. M. ANDLOVIC, strojno mizarstvo Ljubljana, Komenskega oL 94.
34VL
_____    pomsTVO ——
Na obroke! — Na hranilne
knjižice:
masivne spalnice Din 4900.-Sperače spalnice > 3000.-pleskane spalnice > 1800.-Kuhinjska oprava > 850.-Kuhinjska kredenca > 450.-omare > 380.-
postelje > 180.-
Vse drugo pohištvo se dob) najceneje pri nas. Sprejemamo vsakovrstna naročila tn popravila po Konkurenčnih cenah, MIZARSTVO »SAVA«, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica U$ — Miklošičeva oesva 6-Tctef oo 27-60. 1 70«
V bližini lepe žene A. Žlender, Mestni trg 22
Modna konSekcifa
Najboljši nakup A    PKLSKKK. LJUBLJANA S<v. Petra ce«ta 14 11T
VRTNE ŠKROPILNICE
iz prima pocinkane pločevine, solidno delo, vsebine 10 litrov komad Din 28.- Din, 12 litrov 32.- Din, 15 litrov 34.- Din —. nudi Matija Jankovič, splošno kleparstvo. Rimska cesta 19.
Moderni slamniki pod lastno ceno
vsled opustitve trgovine.
StuchJy - Maske,
LJUBLJANA Židovska al. S.
28/L
RAZGLEDNICE
pokrajinske v bromsrebru, imitacija z bleskom, prvovrsten domač izdelek nudi Jugobrom, Zagreb, Kraljice Marije ul. 28.
DRUŽABJVLKA ali finance rja iščem za lepo in zdravo trgovino v centru mesta. — Ponudbe z visino kapitala na upravo >Sloveskega Naroda« pod >Edina v tej stroki 2082«.
SLUŽBE
PRODAJALKO
zmožno samostojnega vodstva trgovine v Beogradu ali Ljubljani s kavcijo iščemo takoj. — Takojšnje ponudbe na upravo >Slov. Naroda« pod >Dobra moč 88/2081«.
ĆRKOSI—KARJA išče Šafran. Maribor, Slovenska ulica št. 16. 2074
BRIVSKI POMOČNIK
išče službo. — Loncarević, Varaždin, salon Kristek. 2070
ŠTIRJE KALINI
raznih poklicev v lepem dolenjskem kraju I&ČEJO ZNAN-STVA s štirimi simpatičnimi deklicami, s katerimi bi prepevali lepo majniško pesem, ženitev ni izključena. Predpogoj: oaklonjer^c* i o železničarjev, mizarskega mojstra in trgov ca. — Cenj. dopise na upravo >S1. Naroda-* pod   1 ! SŽ076C
v strogem centru z najmanj tremi prostori — iščemo za takoj. — Cenj. ponudbe pod »Banka 2080« na upravo »Slovenskega Naroda«. 10&>0
PRED NAKUPOM SI OGLEJ NOVA CHROM-PONIKLANA
PUCH KOLESA!
Ugodne  cene in plačilni pogoji.
IGN. V0K, LJUBLJANA
Tavčarjeva aH ca štev. 7 !**
1933
§t©v. 08
Spomladi nimate pravega
OTROKOM:
19.-
Vrata 4431-00
JjahM otrofiki čeveljčki za vsakdanjo nofinjo ob toplih dnevih. Izdelani so iz platna z gumijastim podplatom.
35.-
Vrsta 3661-00
Najdražjim — najboljše! Za Vaše ljubljenčke te močne in udobne čeveljčke iz najfinejšega usnja,
39.
Vrsta 2942-00
Zračne in lahke sandale s podplatom iz crep-gumija. Za tople sončnp "^obhodno potrebne.
45.-
Vrsta 3922-00
Za nemirne dečke nizke čevlje iz boksa i močnim podplatom^ iz^ kiTipona. Zelo trpežni.
Štev. 35—38 Din 69.
49.-
Vrsta 5851-30
Za Vaše ljubljenčke te kombiiiirane čeveljčke iz laka ali v rjavi barvi. Zelo lepi in okusni.
69.-
Br: 27-34
Vrsta 5842-40
Za deklice te udobne, kombinirane fle-ksibl-čeveljcke, žs laka ali rjavega boksa.
brez novih čevljev
Z našimi novimi cenami smo omogočili letos vsakomur, da se lahko dobro obu je po potrebi, vremenu in za vsak poklic.
ŽENAM:
49.
69.
Vrsto 3335-10
Ženski sivi platneni nizki čeveljčki s gumijastim podplatom. Za lepe sončne dni.
Vrsta 3925-23
Za hišne gospodinje, kadar gredo kupovati na trg, te praktične in trpežne čevlje iz boksa z gumijastim podplatom,
69.-
79.-
Vrsta 394503
Praktičen in udoben Čevelj iz Črnega boksa z gumijastim podplatom. Nenadomestljiv za vsakdanjo uporaba
Vesta 8865-11
K lahki letni obleki te idealne in okusno kombinirane opanke, Zelo so zračne, lahke in udobne. Rdeče in modre.
99.-
129.-
Vrsta 2845-1.1
Za navadne dni te čevlje iz črnega ali rjavega boksa. Ravnotake iz laka za nedeljo in praznik za Din 90,'—v
Vrsta 1805-68
Eleganten lakast čeveljček kombiniran z ranjenim podplatom. Idealen čevelj za vsako damo, kadar gre v družbo ali na obiske.
129.-
129.
iS
Vrsta 2605-16
Zeio okusno okrašeni čevlji k športnemu kostimu. Izdelani m iz teimronavega boksa.
Vrsta 9645-381
Eleganten čevelj iz rjavega boksa ali črnega laka s kombinacijo iz kačje koze.
149.
MASI ŠPORTNI ČEVLJI, PRAKTIČNI IN POCENI
DIN.
Vrsta 95059?
Vedno eleganten pems-čeveljček iz laka ali rjavega boksa z okusnim okraskom.
<!«WKirB-MPOAVlCE rZ PRVOVRSTNEGA >L\TERIJAIA
VeL 24—28, Najidealnejša obutev za vsa* sport ta vsako Igro ▼prirod. S temi čevlji boste pristedili mnogo denarja m^^^ W rojene torfte.   VeL 2S>-44 Dm 35.—, 35^-38 Dm 39.—, maski
Dki ~
OTROŠKE NOGAVICE:
Dolge bambažaste &, 10
in 12 Din Kratke iz sukanca
Din 7.-, &r-Za sport Din 10.—, 12.-
MOfiKE NOGAVICE:
1* sukanca aH poi-
svfle     .... Din lfv—
Egiptovski bombaž z ajeoem » » . Din 10.—
Močne bambažaste
2ENSKE NOGAVICE:
Najfin. svilene Din 29.— Svilene vose osa > 25.— Svilene     ....   > 19.—
Ia flor..... > 19.—
Bombažaste . . > 15.— Bombaž., normal » 9.— Iz sukanca za sport 10.—
CfetŽte §voje čevlje z
Din -4.
MOŽEM:
69.-
Vrsta 2947-00
Sandale, ki ne žulijo ne nog ne žepa-
lo so lahke zračne in udobne. Ženske
Din 49.—.
89.-.
Vrsta 2927-41
Zračne tn lahke sandale s chrom-podpla-tom neobhodno potrebne za tople dni.
89.-
>" o
Vrsta 1937-29
Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo. Rjavi ali črni.
129.
Vrsta 1637-21
Nizki čevlji iz dobrega črnega aH rjavega boksa z usnjenim podplatom.
149
Vrsta 1637-80
Nizki čevlji iz prvovrstnega telečjega boksa, okrašeni s perforacijo. Nosijo se k športni obleki. Usnjena peta.
99.
Vrsta 3967-22
Visoki čevlji iz močnega boksa s široko in udobno obliko in z močnim gumijastim podplatom. Zelo trpežni.