OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo In napredek obrtništva dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK« 1 Izhaja tedensko, in sicer vsak petek in stane:	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Pomitiski dovoljeni Ie z navedbo vira.
polletno	Din 20.— posamezna številka Din 1.—	Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	številka pri poštni hranilnici, p podružnici v Ljubljani 10.860. 1
XVI. letnik.	V LJUBLJANI, dne 7. aprila 1933.	Štev. 8.
misli (rezno.
Kocka je padla, ako sploh smemo iz* i<j utemeljene borbe naših razsodnih obrtnikov za skupno zbornico tako imenovati. Naša zmaga je dosežena. Nismo se razveselili ugodnega izida, ker drugače ni moglo niti biti, razve? selili smo se le nepobitnega dejstva, da je ogromna večina, okrog 90 odst. vseh naših obrtnikov, s popolnim za? upanjem sklenila skupno nadaljevati delo z našo najvišjo obrtno ustanovo, pa ji je tako izrazila priznanje za do? sedanje delo in napore, ter zaupanje za delo v bodočnosti.
' 'V našem listu, pa tudi preko vseh naših dnevnikov, smo takoj po konČ? noveljavni odločitvi,- da v Ljubljani ostane skupna TOiI zbornica, povabili vse obrtnike na skupno delo, ker je vsako nasprotno delo v sedanjih raz? merah popolnoma pogrešeno in v ško? do obrtništva samega. Jasno sliko o položaju pristašev ločene zbornice nam je podalo nedavno njihovo zborovanje v Delavski zbornici. Od 630 članov, ko? liker jih ta organizacija po lastnem priznanju šteje za celo Dravsko bano? vino, se je tega zbora udeležilo le 70 članov. Izjavili so, da bo v kratkem v njihovi organizaciji združenih 2000 slo? venskih obrtnikov. Pa če tudi bi član? stvo res doseglo to število, še vendar ta organizacija ne bi predstavljala več, nego le 10 odst. obrtništva Dravske ba? novine, včlanjenih v tem; to izrecno in ponovno naglašamo svobodnemu udruženju. Društveni tajnik je dalje na tem zborovanju trdil, da njihovi čla? ni predstavljajo 130 milijonov sloven? skega kapitala in da je v delavnicah teh članov bilo lani za 240 milijonov di? narjev prometa. Predobro poznavajoč obupne razmere, s katerimi se danes bori naš mali podeželski obrtnik — okrog 18.000 njih — moramo dvomiti o resničnosti teh trditev, ker vsote če? trt milijarde dinarjev ni morda dose? gel ves obrtniški promet v naši bano? vmL Ako mogoče posamezni člani te? ga dru§tva predstavljajo milijonske kapital«,^ to še ne more brez omejitve pomeniti, da je vsled par njih. denar? n°	v. P^kižaj vseh obrtnikov ta?
ko odličen in sijajen, nakor se človeku mora zdeti, ako s številom članstva primerja višino kapitala in prometa.
IVI vrsti člankov se potem to društvo v svojem glasilu obreguje ob našo skupno zbornico in končni izid njej v prid. 'Gospodje v vodstvu menda zo? pet pozabljajo, kakor je to sploh nji= hova stara navada, da baš oni nimajo nikake legitimacije za zastopanje obrt? niških interesov in za dajanje mero? dajnih izjav, ker je društvo, kakor smo že omenili, le svobodna organizacija, osnovana na temelju zakona o dru? štvih in kot taka torej nima nikake podlage v obrtnem zakonu. Kako brez? pomembna je torej ta njihova trmasta borba in koliko škode prinaša obrtni? štvu, nam jasno pokazuje sorazmerje med pristaši skupne zbornice in nji? ho.vimi. Leto razpoložljivih dni jim po?
leg vseh sredstev agitacije sebi v prid ni zadoščalo, pa je zato tem bolj ne? koristno vsako njihovo sedanje delo, ker z njim le cepijo moči, ki bi v skupnem delu lahko donašale obilo ko? risti.
Očitek, da beograjski konferenci sa? mostojnih obrtnih zbornic ljubljanska TOI zbornica ni prisostvovala, je na? ravnost smešen. 'Naša zbornica nima navade nepovabljena sodelovati na konferencah. Kakor se niso obrtniki naše banovine nikdar mešali v odloči? tev za skupne ali ločene zbornice v drugih banovinah, tako niti sedaj ni potrebno, niti to ne želimo in dopu? ščamo, da se obrtniki drugih banovin mešajo v odločitev našega obrtnika kot nekaki pokrovitelji, ker je naš obrtnik tekom večih stoletij dokazal absolutno samostojno zmožnost prešo? je položaja in odločitve. Nerazumljivo je nasprotno, zakaj naša TOI zborni? ca na to beograjsko konferenco kot edini zakoniti predstavnik naše bano? vine sploh ni bila vabljena. Vzrok si lahko tolmačimo na več načinov, kate? rih pa nam ni potrebno iznašati. Odkrito se moramo čuditi le enemu dej? stvu. V zadnji številk; »Obrtnik« po? udarja, da so se v borbi za ločeno obrt? no zbornico v Ljubljani predstavniki njihovega društva potrkali na prsa. češ: ,»mi smo tukaj in z nami mnogi tisoči tovarišev v dravski banovini«, le 5 dni kasneje smo na javnem zbo? rovanju v Delavski zbornici iz poročila njihovega tajnika posneli, da nji? hova organizacija šteje »ie« 630 čla? nov. To je zadosten dokaz realnosti njihovega dela.
Kar se tiče konference obrtnih zbor? nic 10. marca t. 1. v Beogradu, pa mo? ramo še izrecno poudariti, da ta kon? ferenca sploh ni imela nikake pravice in nikakega pooblastila, da sestavlja ;n predlaga^ znano resolucijo, v kolikor se ta nanaša na razmere v naši banovi? ni, ker naša zbornica kot skupna s svojim avtonomnim obrtnim odse? kom, katera edina pravno zastopa vse obrtništvo dravske banovine brez raz? like, ni bila povabljena k sodelovanju na tej konferenci, da bi se lahko iz? jasnila o potrebnih vprašanjih. Da na? ša zbornica ni bila prisotna, so ugoto? vili tudi na konferenci sami; ta ugoto? vitev pa je tembolj žalostna, ker skli? catelji nje niso smatrali za potrebno, da našo zbornico k sodelovanju vsaj povabijo.
Nočemo voditi nobene polemike več, ker je naše obrtništvo že sito te bor? be in smatra upravičeno, da je zanj to vprašanje že rešeno. Današnje težke razmere odločno zahtevajo stvarno in solidno delo, kateremu bomo odslej posvetili1 vse svoje moči. Kdo pa bo nosil težko odgovornost in posledice zaradi cepljenja delovnih moči, je vsem jasno. Naša iskrena želja je, skupno sodelovanje z vsemi obrtniki: kdor m za to, bo sam moral nositi posledice. Mi jih ne želimo nikomur.
Pred socijalnim zavarovanjem obrtnikov
iV zadnji številki »Zanatlije« objav? I lja g. Milan Bcložanski iz Beograda svoje poglede na predstoječe obvezno zavarovanje obrtnikov. Iz njegovega članka navajamo njegove glavne misli, z namenom, da seznanimo tudi naše obrtništvo s pogledi in mislimi drugih obrtnikov. G. Bcložanski navaja:
O obrtniškem stanju kot takem se ne želim spuščati y vprašanja društve?
ne pozicije, ali smatram za potrebno konstatirati, da je vprašanje socialne? ga zavarovanja obrtnikov zelo važno. Gospodarski obstoj obrtništva je izpo? stavljen mnogobrojnim negotovostim in slučajnim neprijetnim posledicam, ki razdirajo gospodarske dobrine, za? postavljajoč reden potek pridobitve, zavirajoč delavno sposobnost ljudstva ali da ogražajo celo življenje pridobit?
nim subjektom, načenjajo vprašanje dotičnih dohodkov in premoženje, ter njih in njihove družine obstanek. Obrt? niki potrebujemo obvezno socialno za? varovanje, ki je z zakonom o obrtih tudi zagotovljeno. To obvezno zavaro? vanje bo obsegalo te?le vrste zavaro? vanja, in sicer: za primer bolezni, ne? sreče, onemoglosti, starosti in smrti; poleg njega ho pa tudi zavarovančeva družina deležna primerne zaščite. Si? stem socialnega zavarovanja obrtništva na bazi medsebojne pomoči bo prina? šal svoje koristne sadove.
Vzajemno socialno obrtniško zava? rovanje sloni na izkustvih — utrjenih na opazovanju —, da je v vsaki orga? nizaciji izvestno število pridobitnih oseb stalno in redno izpostavljenih nekim slučajnostim, in da je nemogoče vedeti v naprej koga individualno bo? do zadeli ti neprijetni slučaji. Obrtni? ško socialno zavarovanje je vzajemno zavarovanje slabih neke gotove prido? bitne stroke proti slučajnostim, ki se v naprej predvideti ne morejo.
Socialno zavarovanje obrtništva je v današnjih prilikah zaščita socialno manj pridobitnih oseb. Naša država, ki koraka po potih naprednih držav, noče,-tla zaostane za praktičnimi in na? prednimi reformami, tudi pri obrtni? škem stanu noče zaostati. Skrbeti mo? ramo, da dobimo »Zakon o socialnem zavarovanju obrtništva« in da se s tem zakonom obrtništvo nasloni na kompe? tenco ministrstva socialne politike in narodnega zdravja. Centrala teh bla? gajn bi morala hiti oddvojena osred? ejemu uradu za zavarovanje delavcev, bila bi pa pod »Zvezno bolniško bla? I gajno obrtniških združenj« s centralo v Beogradu. Nadaljnja organizacija bi bila izvedena v okviru določenega pra? vilnika. Tako zakon, kakor tudi pro? jekt pravilnika je potrebno predložiti nadrejenim ministrstvom potom dr?
Banovinski proračuni
V finančnem ministrstvu se končana dela na bamovdmiskih proračunih za leto 1933-34, ki stopijo v veljavo 1. aprila, ■to je tedaj kalkor državni proračun. Vsi 'banovinlski proračuni v postavki izdatkov za leto 1933-34 so odobreni v skupni višini 726,752.081 Din .
Primerjalni pregled banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1933-34 in 1932-33 je sledeči za izdatke:
Banovinska ujprava 87,560.819 Din, banovinska gospodarska podjetja in ustanove 32,490.903 Din. Skupno odobren proračun za 1. 1933-34 120,051.722 Din; skupno odobren proračun za leto 1932-33 pa 147,452.142 Din.
Za dohodlke znašajo Skupni lastni banovinski dohodki, ki služijo za kritje upravnih stroškov (davki, doklade itd.), po proračunu za leto 1933-34 421 milijonov 827.793 Din, za leto 1932-33 pa 497,039.218 Din, ali za 74,171.425 Din manj, v odstotkih pa za 15.13 odstotka manj. f.
Državna podpora v banovihskih proračunih za leto 1933-34 je v celoti odmerjena na 90,463.257.88 Din, medtem ko je prejšlnlje leto znašala 106,319.897 Din. Redukcija znaša tedaj 15,856.639.12 Din.
Banovinski dohodki za drdvsko banovino za leto 1933-34 znašajo: doklade 45,071.636 Din, trošarina 19,450.000 Din, takse 12,550.000 Din, gospodarski dohodki 32,507.803 Din, državna podpora nič, ostali dohodki 10,473.283 Din, skupaj 120,051.722 Din.
Odobreni banovinski proračuni bodo poslani banovinam v izvršitev in objavljeni v banovinskih službenih listih.
žavne zveze obrtniških združenj (kor? poracij).
Nadalje je potrebna tudi teritorijal? na razdelitev tega socialnega zavarova? nja, in to na: Zvezne bolniške blagaj? ne obrtniških združenj. Uprava mesta Beograda z Zemunom in Pančevom, Dunavska, Moravska, Vardarska, Drin? ska in Vrbaska banovina naj hi bile vključene centrali v Beogradu, Savska, Primorska in Zetska banovina Zagre? bu in Dravska banovina centrali v Ljubljani. V Beogradu bi bila centrala vseh teh blagajn in še posebej centra? la svojih teritorijalno povezanih bano? vinskih central. Na vprašanje, da li se to socialno zavarovanje obrtništva izvede v pogledu denarnega zavoda, v katerega hi obrtniki vlagali svoje vlož? ke (za slučaj bolezni), istočasno pa da bi jim te bolniške blagajne služile kot kreditne ustanove, bi bil odgovor tale: »napak je mišljenje onih mnogobroj? niih struj«, da bi ta način kaj koristil. Zavarovanje za slučaj bolezni, nesre? če itd. ni zato, da se manipulira po bančni praksi; za to služi Zanatska banka.
Delavci, kakor tudi privatni name? ščenci vlagajo v okrožne urade svoje prispevke, pa niti ne zahtevajo in niti ne pride komu na um, da bi zahteval posojilo od okrožnega urada zato, ker »vlagajo«. V resnici imamo mnogo do? brih strokovnjakov v socialnem zava? rovanju in tudi obrtniška bolniška bla? gajna bi se mogla okoristiti z njihovim strokovnim znanjem.
Obrtniško socialno zavarovanje, od? nosno njegove bolniške blagajne, mo? rajo biti oddvojene delavskemu zava? rovanju, ne smeli pa bi jih odvračati, najmanj ne na levo ne na desno, od predpisanih določil delavskega zavaro? vanja. Stopnjo višinskega donosa je ugotoviti po obsegu delavnice; najbolj? še bi pa seveda bilo, ugotoviti jo po položaju.
Trgovanje z vložnimi knjižicami
Senator g. Ivam Hribar je vložil predlog zakona proti oderušškemu trgovanju s hranilnimi vlogami. Načrt zakona se glasi: 1. Kdor si s kupovanjem terjatev, ki so nastale iz hranilnih vlog ali Vlog na tekoči račun pri denarnih zavodih, ki imajb uredbo po (znanem) čl. 5. in uredbo po § 6. zakona o zaščiti kmeta, pogodi zase ali za koga drugega prekomerno imovLnsko korist, izkoriščajoč pomanjkanje likvidnih sredstev na denarnem trgu, se bo kaznoval po čl. 357. kazenskega zakona. 2. Kdor se s sklepanjem taJkih pogodb baivi obrtoma, bo kaznovan po čl. 359. kazenskega zakona. 3. Kdor v listih objavlja, da kupuje ali iprodaja terjatve, ki imajo podlago v 'hranilnih Vlogah v smislu čl. 1. zakona, bo kaznovan po § 357. kazenskega zakona. 4. Lastniki listov, v katerih bi bile tiskane objave v smislu čl. 3. tega zakona, bodo za vsako tako tiskanje kaznovani z globo 1000 Din. 5. Odredbe §
1.	in 2. tega zakona bodo veljale za čas, ko bo veljala uredba ministrskega sveta z dne 26. decembra o izplačevanju vlog pri denarnih zavodih. 6. Zakon stopi v veljavo, ko se objavi v Službenih novi-nah, obvezno moč dobiva 15 dni po tem.
Pridobivajte našemu listu vedno nove naročnike!
i
Delo v tvornicah Bat‘e v Borovu
f Andrej Marčan
Batcv sistem dela v Jugoslaviji. — Uslužbenci nikldar ne vedo, koliko bo znašala mezda. — Delavni čas je neomejen. — Prekoumo delo ni nagrajeno. — Visi uslužbenci deflajo prvih 14 dni povsem brezplačno. — Higienski pogoji za delo. — Odlpoma sila uslužbencev je toliko oslalbela, da je to doprineslo k šir-jenlju epMemij. — V [treh mesecih je obolelo okrog 600 uslužbencev na griži iii legarju. — Sedem smrtnih primerov.
Pod gornjim glavnim naslovom in gesli je priobčila 'beograjska »Politika* zanimiva, a olbenem žalostna razkritja. Da seznanimo s temi razkritji naie čitate-Ije, priobčujemo obširno .poročilo v točnem prevodu. Glasi se:
Konlkurenca Batovih čevljev, najprej iz Zlima v Češkoslovaški, a podtem iz tovarne, nastale v Borovu pri Vulkovaru, prisilila je domače tovamarj.e cbultve in obrl.nike čevljarje izdelovati obultev ceneje in bolje. Konisumen/t je torej imel koristi. Po (našem g]!obdkem prepričanju je hil Batov pritisk koristen tako za proizvajalce obutve kalkor za tovarnarje in obrtnike. Presekal je lenost in rutino, ki sta ise v domači proizvodnji obutve globoko ukoreninila. Zadostuje, ogledati si izložbe obutve v Beogradu, Zagrebu, Djiulbljani in drugih mesit ih in se prepričati o tem. Ne le večje tovarne, temveč tudi manjše, obrtniške delavnice bo zmožne danes, da konkurirajo Bati, pa to ne le v pogledu kakovosti, temveč tudi v pogledu cene nekaterim malo bolljšim vrstam izdelkov.
Resnica je, da ne gre vtsa zasluga za to ravno Batovim 'tovarnam. V tem prav-oii je delovala tudi in zelo mnogo pripomogla k temu tudi medsebojna konkurenca domačih proizvajalcev samih. Nihče ne more oporekati, da se ne vodi ravno glede boljših vnsit obutve najži-vahnejša konkurenca med domačimi proizvajalci. V vsakem pramenu pa je treba neoporečno priznati, da daitira pričetek stvarne in ostrejše konkurenčne borbe na domačem trgu v čas, ko se je pričela pri nias razvijati Batova prodajina onganiizacija. To je pozitivna stran uveljavljanja in prodiranja Bafove obutve.
Je pa tako rekoč še ena zelo negativna stran tega prodiranja. To negativno stran je ogledati v njegovi (Batovi) posebni organizaciji prodajnega aparata in sistema organizacije dela, odnosno v eks-ploajtiramju delavne sile v samih tovarnah. Tako o enem kakor o drugem se je že mnogo pisalo po vlsem svetu, pogosto in obširno. Tum knjige o tem eksistirajo in vršile so se številne obravnave pred sodišči.
Tajina Batovega velikega uspeha je v velikem detlu v tem, ker je umel znaten del rizilka in bremen konkurenčne borbe prevaliti na svoje »sodelavce«, to je: na svoje prodajalce in delavce, z ustvaritvijo posebnostmega tipa prodajne organizacije in delavmiih pogojev v svojih tovarnah. Nekatenmiki pač smatrajo, da se v tem krije vsa tajina njegovega uspeha, ker vse breme konkurenčne borbe pr e val ju:j e avtomatično na prodajalfte in delavce, doč&m sam nikdar nič ne žrtvuje.
Da je ta fcilditev v potankostih točna, je pač težko reči. Ker je razen tega Bata umel izvesti popollno mašimizacijo in tehnično racionalizacijo v svojih tovarnah, kar že samo po sebi povzroča riad-moč nad onimi, ki v tem pogledu zaostajajo. Razen tega itak že dejlstvo proizvodnje v ogromnih količinah s pomočjo izdelovanja po kombinirani industriji, kjer se v. isti tovarni usnje stroji, barva in predeluje, ustvarja pogoj za reduciranje proizvodnih stroškov. Možnost nakupa sirovin v večjih količinah tiudi precej doprinese k temiu.
Ali vendar, vse to še ne govori za to, da ne bi bilo vendar precej resnice v tr-di/tivi Batovih nasprotnikov in kritikov, ki kažejo na njegove prodajalce in delavce kot m glavni vir in prvo žrtev njegove konkurenčne sposobnosti in njegovih dosedairtjih zmag na tržiščih, kjer ni toliko povpraševanja po kvaliteti izdelkov kalkor pa po nMri ceni.
V interesu je prikazati prodajtno organizacijo zliniskih in borovskih tovarn dn pogledati, kako se preživljajo Batovi »sodelavci« na polTjiu trgovinskega dela, odlniosno na polju prodaje obutve. Toda mnenja smo, da je bolje, če prepustimo to zanimanje in besedo kakor inicijativo samim prodajalcem jin trgovstvu, odnosno njihovim stanovskim organizacijam. Ti so poiklicand, da pokrenejo in razči-sttiijo vprašanje, če je tako delo skladno z običaji in zakoni o trgovskem poslovanju. Počakajmo, da se oni najprej razgovore o tem, mi pa se pomudimo Ita čas !e pri vprašanju delovnih pogojtev, odnosno razglabljajmo vprašanje položaja
uslužbencev v Batovih tovarnah v Bo-rovoi pri Vuikovaru. Vse, kar navajamo, je sama čista resnica po prepričanju in utemeljena. Verujemo, da se bo marsikateri koncem članka povprašal, če je mogoče dopustiti, da bi se ta/ko dogajalo še vnaprej.
Kakor je iz njegove zelo hrumine in dovolj hvalisane reklame skoro vsem predobro znano, proglasil je pokojni Tomaž Bata na eni strani svoje delo kot samo »službo jaivnosti«, na drugi strani pa je zavračal pomisleke o »eksploataciji uslužbencev«, češ, da tega ne pozna, da pri njem mi mezdnilkov zaposlenih, am-paik da so vsi le »sodelavci«, ki iSo v polni meri soudeleženi na dobičku. Medtem pa je prevladovalo že davno prej javno mnenje v 'Češkoslovaški, da so •namreč »sodelavci« Bate bolj soudeleženi na izgubi kakor pa na dobičku. Za resnično, Bata je umel svoje razmerje do uslužbencev tako spretno uravnove-veisiiti, da je za svoja tovarniška podjetja popolnoma izoliral veljavnost zakonitih predpisov o zaščiti delavcev. Avtomatično, brez potrebe vodenja in sklepanja ugovorov z uslužbenstvom in njihovimi organizaoijami, oblastniki zliniskih fabrik (a zidaj tudi arfih v Vulkovaru) znižava-jo po svoji mili volji delavske mezde in zaslužek ter podaljšujejo delavni čas, prevaleči nanje ne le samo vise breme konkurenčne borbe, temveč tudi posledice vseh poslovnih neuspehov (verjetno, ali tiudi Bata ima neuspehe!) vseh padcev cen, razprodaj itd.
To je eden zelo kompliciranih sistemov poračunavanja delavskega zaslužka, sistem, po katerem delavec ni plačan ne po času, ne po kosu. Njegova mezda ni povečana z podaljšanjem delavnega časa, m budi ne v primeru, če doseže ta prelkomemost nekaj ur dnevno. Istota-ko ni mezda povečana, če doseže delo v akordnem pomenu nad preračuni e no produkcijo obutve ali pa magari le sestavnih delov.
Nikdar ne more uslužbenec točno vedeti, kolikšno plačo prejtme koncem ted-ina. Sprejeti mora pač toliko, kolikor mu dajo. Osnova in sistem, po katerem se njegovi prejemki izračunavajo, so ali injemu povsem neznani, ali pa da utegne jedlva razmišljati o tem. V ostalem pa sploh nima pravice, da bi o Višini svojega zaslužka vobče kaj razpravljali: ali diskutiral. Ta način obračunavanja delavskega zaslužka, izmišljen, izdelan, priučen in izpopolnjen v Zimi, prenesen je skoro v celoti k nam, to je prakticira se enako tudi v tovarnah v Borovu. Najbolje ga bomo osvetlili ta sistem, če navedemo nekaj primerov te tovarne.
Prvi korak, ki so ga naši domači delavci napravili na polljlu »sodelovanja« z Batovimi tovarnami v Borovu, je bil ta, da so prvih 14 dni delali povsem brezplačno. Plačo, odnosno izplačilo mezd prejmejo štele po treh t edinih, a to samo za zal dinji izmed teh treh tednov. To se prajvi, da njihovo delo prične s tem, ko svojemu »sodelavcu« — poslodavcu dajo brezobrestno in nepovračujočo vlogo štirina jstih dni docela nenagrajenega dela, vrh tega pa kreditirajo s svojo delavno sposobnostjo še nadaljlnjih 7 dni. To drugo je normalno v najemnem de-Hovtnern razmerju sploh. Toda ono prvo (14-dnevno brezplačno delo) je pa specialiteta Batovega sistema. »Nepoznanje najemne eksploatacije delavcev«, s čimer si ustvarjajo Batove tovarne reklamo, izpričuje danes že na prvem koraku kot prost izgovor, da bi se sploh delavske mezde kratkomalo ne izplačevale . - -
Tako lep pričetek »sodelovanja« v Ba-tovem sistemu se skuša opravičiti s tem, da je smatrati prvih 14 dni kot. poizkusni čas v svrho priučitive dela. To naj bi bila tako nekako kratka perijoda »uičenčevamija«. Medtem ko niti »učen-čevaJnje« ne bi smelo biti nehonorirano. Poglejmo le obrtnike, ki morajo dajati svojim učencem najmanj vsaj hrano.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
- or opor „.»»>r "trt s>ov tw>rr^[
ZAHVALA
Po smrti mojega moža g. Franca Vodiška mi je izplačala »Obrtniška samopomoč«, reg. pom. blagajna v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, posmrtnino, za katero je bil zavarovan, točno dn (kulant-no, za kar se ji tem potom najtopleje zahvali'jluijem dn to socialno ustanovo vsa. ikemu obrtniku zelo toplo priporočam.
Ljubljana VII., dne 27. marca 1933.
JosiLpina Vodišek, »vdova, Ljubljana VIL, Pollakova 11.
'Kdo bi pričakoval, da bo neizprosna viserazdruževalka segla zopet v naše vrste in iztrgala iz naše srede dobrega tovariša, vobče spoštovanega mojstra in uglednega ljubljanskega meščana g. Andreja Marčana.
Pokojnik se je rodil leta 1866. v Ohod-nici na Slovaškem, odkoder je že 1. 1877. prišel v naše kraje, šolo je ppsečal v Tržiču, ikjer se je pri mojlsitru Godunovu tudi izučil v mesarski obrti. Po odsluženi vojaški dobi je bil nekaj časa poslovodja pri Zormanu v Tržiču, naito pa se je 1. 1892. v Ljubljani osamosvojil in odprl mesnico na Sv. Petra cesti, od 1. 1906. do svoje smrti pa je domoval na Rimski cesti.
Med svojimi obrtniškimi tovariši je bil znain ikot izboren obrtnik. Lani je praznoval 40-letnico svoje lastne obrti in mestna občina ljubljanska ga je za zasluge imenovala za občana. Kakor je bi na zunaj Itrden človek, bolehal je že leto dni na nevarni notranji bolteznd, ki ji je kljub operaciji podlegel.
Bodi ohranjen dobremu tovarišu svetal spomin in zavest med nami lebdečega spomina naj bo spoštovanim njegovim domačim v tolažbo!
Mnenja
na&ifa cttateCjev
Tovariši obrtnjiki
Kakor Vam je gotovo znano, obsto* ja že od leta 1926. »Obrtniška samo« pomoč«, katere namen je zavarovati našega obrtnika kakor tudi njegove svojce in nameščence za posmrtnino. Naša ustanova je ena najstarejših,_ po* polnoma sigurna in zanesljiva, ter iz* plača v slučaju smrti zavarovanega obrtnika proti predložitvi sprejemnega in mrtvaškega lista, takoj in točno po* smrtnino za to določenemu upravičen* cu pokojnega zavarovanca.
Do danes smo izplačali že preko 700.000 Din posmrtnine. Zavaruje se lahko vsak obrtnik, kakor tudi njego* vi svojci do 4 kolena. Pravico zaivaro* vapja imajo tudi nameščenci obratov ter njihovi svojci. Dolžnost vsakega obrtnika je, da takoj pristopi v to pre* koristno socialno ustanovo. Vsa po* trebna pojasnila dobite brezplačno pri podpisan,! blagajni, ki Vam bo rade vo* lje sporočila vse potrebne podatke.
Spoštovani tovariši! Zavedajte se syoje stanovske dolžnosti. Naše geslo naj bode: »Svoji k svojim!«, zato ne odlašajte s pristopom v našo posmrt* ninsko ustanovo. Mesečni prispevki so tako inalenkostni. da jih lahko zmore vsak obrtnik, kljub temu, da so, težki časi za obstoj oprtnika. Ravno, po smr* i ti zavarovanca je njegovg, družina naj* bolj potrebna denarce podpore. Kje vzeti denar za pogreb umrlega iri osta* le stroške?
Naša ustanova ima pa ravno ta na* men, da nudi svpjcem ali družini po* kojnika z izplačilom posmrtnine mož* npst, da lahko krijejo stroške pogreba m. druge izdatke, ker ravno družine obrtnikov so v toh časih najbolj po* trebne po smrti očeta in prehranitelja družine, denarja.
Prosimo Vas, da v lastnem interesu takoj prijavite svoj in svojcev pristop v, posmrtninsko blagajno, prijožite 3 Din v znamkah, nakar Vam bqmo po* slali vse potrebne tiskovine in pojas* nji*. Naslovile pa:. ^Obrtniška $amo* pompt;« reg. pom. blagajna v Ljubija: ni, Beethovnova ul.,:10 (palača Zbor* niče za trgovino, obrt in industrijo, pritličje levo).
Novi mojstri
Kandidati, ki so opravili mojstrske izpite v dobi od 10. I. do 28. III. 1933.
Iz obrta frizerjev:
Kapus Fanči, Burger Vladislav, Pod* krajšek iMetod (vsi iz 'Ljubljane), Be* seničar Avgust, Rožna dolina, Hafner Anton, Stražišče pri Kranju; Frank Ivan, Ljubljana; iVorina Dragotin,
- Ljubljana.
Iz obrta mesarjev:
Aljančič Janez, Jezersko; Jagodic Jo* sip, Ljubljana; Peternel Ivan, iBistrica pri Podbrezju; Žveglič Alojz, Planina pri Sevnici; Vidic Leopold, Tržič; Stu* šek Alojzij, Boh. Bistrica; Grčar Vin* ko, Kamnik; Dolanc Leopold, Zagorje.
Iz obrta slaščičarjev:
Zalaznik Ivan, Ljubljana; Salamon Ed* gar, Ljubljana; Jerot Milan, Ljubljana; Pogačar Štefan, Ljubljana.
Iz obrta soboslikarjev:
Wollf Ferdinand, Kočevje.
Iz obrta čevljarjev:
Lavriša Ivan, Horjul; Učakar Maks, Podgor^ — Dol pri Ljubljani; Boštjan* čič Franc, Babna gorica * Rudnik; Ja* pelj Stanko, Tržič; Žepič Franc, Sebe* nje 46; Kristan Franc, Selo * Ivič; Kej* žar Anton, $P- Sorica; Mulec Josip, Cerknica; Truden Janez, Iga vas * Ra* kek; Mlakar Janez, Stara Fužina * Bo* hinj; Avanca Martin, Studenec4g; Šu* bic Franc,^Gorenje Brdo; Puželj Ivan, iBukovic^Ribnica; iPetrič Anton, Za* borštaKamnik; Primožič Anton, Zg. Vetcrno*iKriže; Osterman Josip, Krelj Peter, Grašič Franc, Šenčur; Dolinar Jože, Sebenje; Štefe Alojz, Tržič; Zu» pan Anton, Sclce*Dole pri Litiji; Frc* lih Leopold, Škofja Loka; Čufer Josip, Sp. Danje * Sorica; Likar Viljem, Ljub* ljana; .Zupan Jožef, Sebenje*Tržič.
Iz obrta zlatarjev:
Ochs Franc, Celje; Strajnar Josip, Ljubljana.
Iz obrta modistinj:
Podboj Mihaela, Ljubljana.
Iz obrta livarjev:
Mostar Franc, Ljubljana.
Iz obrta fotografov:
Perissich Adolf, Celje; Mavec Franc, Ljubljana; Dolenc Franjo, Ljubljana. Iz obrta izdelovanja perila:
Štrus Josipina, Ljubljana.
Iz obrta pasarjev:
Žmuc Alojzij.
Iz obrta damskih krojačic:
Selan Olga, Pibernik Milena, Pelc Da* niea, Pliberšek Vera (vse iz Ljubljane); Debevec Marija, Dol pri Borovnici; Zgonc Frančiška, Ljubljana.
tz obrta ličarjev in voznih tapetnikov Škander Ivan, Ljubljana.
iz obrta dimnikarjev:
Kunej -Ferdo, Krčevina pri Mariboru; Meniga Jožko, Maribor, Kerne Fride* rik, Štrukelj Ivan (oba Ljubljana).
Iz obrta košar jev:
Burnik Vaclav, Žiri.
Iz obrta mehanikov:
Remec Oskar, Kraljič Jože (oba Ljub* ljana); Oblak Janko, Vrhnika.
Iz obrta pekov:
Winkler Miroslav, Grahovo; Korbar Jernej, Javornik; Kukoviča Viktor, Studenec*Ig; Janžekovič Janez, Ljub* ljana; Mausser Viktor, Stari trg*Ko* čevje; Žirovnik Ivan, Mengeš; Skuber* Aljančič Terezija, Jezersko; Birtič Ivan, Ljubljana; Pirc Josip, Ljubljana;
Kokalj Franc, Zadvor*Dobrunje.
Iz obrta graverjev:
Dofenc Jožko, Ljubljana; Hribar Bo* rut, Maribor.
h kozmetike:
Gril Slava, Ljubljana.
Iz obrta knjigovezov:
Ogrinc Stanko, Ljubljana.
Iz obrta krojačev:
Treven ,Jože,, Ovšiše*Podnart; Preše* ren( Rudolf, Mojstrana; Žbontar Ivan, Jesenice; Pristov Simon, Višelnica, Gorje; Spreitzer Ivan, Gorenje * Stara
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
cerkev pri Kočevju; Šolar Alojzij, Ljubno*Podnart; Žen Vinko, Bohinska Bistrica.
Iz obrt a dežnikarjev:
Milavec Frančiška, Ljubljana.
Iz obrta mizarjev:
Jerman Lovro, Dobrunje; Smole Sta* nislav, Tacen; :Voč Janez, Selo*Žirov= nica; Grom iLovro, Dol. Logatec.
Iz obrta torbarjev:
Bergelj Ivan, Ljubljana; Golob Josip,
Ljubljana; Keber Ivan, Škofja Loka.
Iz obrta sedlarjev:
Kuhar Florijan, Boh. Bistrica; Debeljak Anton, iZasip*Bled; Jerovšek Josip, La* hovče; Križaj Jakob, Moste pri Ljub*
ljani; Košir Ivan, Primskovo*Kranj.
Iz obrta kovačev:
Pirman Mihael, Dole pri Litiji; Sodnik Valentin, Bukovica pri Vodicah; Sov* šak Franc, Korenč Franc, Meden Ivan.
v
Izpitov niso napravili (po strokah):
7 mesarjev, 3 slaščičarji, 1 sobosli* kar, 1 zlatar, 1 čevljar, 2 diminkarja, 2 peka, 2 krojača 2 mizarja. V skup* nem ni napravilo mojstrskega izpita 21 kandidatov.
Vsem novim mojstrom prav iskreno čestitamo k njih uspehom in pozdrav* ljamb jih kot stanovske tovariše!
Ha} /c novega ?
Na ljubljanski borzi je deviza Berlin ponovno nekoliko popustila, dočim sta se de-vizi London in Amsterdam dvignili. Avstrijski šilingi so se v privatnem kliringu trgovali po 8.50 — 8.60 (v Zagrebu 8.40, v Beogradu 8.805 — 8.40), grški boni pa po 37 (v Beograda 41 — 50).
Smrtna kosa. V Ljubljani so pokopali v četrtek, dne 6. aprila, popoldne mizarskega mojstra g. Ludvika Jakliča, člana združenja mizarjev v Ljubljani. N. v. m. p.!
Telesna kazen po saksonskih šolah. Hitlerjev režim v Nemčiji je dovolil po državnem komisarju na saksonskih šolah urvedbo teilesne kazni. Pač znak prosvetljenega stoletja v državi, ki se šteje za najbolj kuflltumo in tehnično na višku.
Povečan izvoz svinj v Češkoslovaško.
Po češkoslovaških podatkih je naš izvoz svdnlj v februarju zelo narasel. Lami smo izvodili v februarju na češkoslovaško 2445 svinj, letos pa 5439.
Mussolini bi rad spremenil ZN. Italijanski poslanik v- Parizu • Pigmattd je na sestanlbu s francoskim ministrom Bon-cauirjem podrobno dbradožil Vsebino in cilj Mussolinijevega načrta, po kaiterem hoče Mussolini reorganizacijo Zveze narodov, seveda po svojih zamislih.
Novi železniški ravnatelj v Ljubljani. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bila imenovan za ravnatelja državnih železnic v LjtuMjani Josip Cugurus, referent prometnega ministra.
Asfaltna cesta Beograd — Zagreb — Ljubljana. V ministrstvu za gradlbe so že izdelani načrti za predvideno asfaltiranje ceste Beogirad-Zagreb s podaljškom do LjulbUjane. To je velilka akcija za zaposlitev brezposelnih in talka javna _dela, M prinašajo tudi soedjalino pobolijšanje mas, najtopleje pozdravljamo in želimo le skorajšnjega pričetka.
120-letnica omnibusa. Letos mine 120 let, odkar so vozili v Parizu prvi omnibusi. Leta 1825. je namreč dal napraviti prvi omnibus Napoleonov oficir Baiidry.
Zapiranje židovskih trgovin. Vse židovske trgovine so zaprli po odiredlbi oblasti v Schweiinu. Prav tako so zaprte vse židovske trgovine v Essehu, Duisburgu, Bohumu in drugod. Hitler' se odločno zavzema za to, da iztrebi vse, kar je židovskega.
Fenomenalna krava. V Pariz — v klavnico Vilehte — je tula pripeljana čuldo-krava z dvema glavama, tremi očmi, dvema nosoma, Štirimi rogovi in dVema jezikoma.
Uradno pojasnilo o kolkovanju trgovskih listin
»'Službeni list« dravske banovine z dne 1. marca objavlja pojasnilo pomočnika finančnega ministra Nedeljikovi-ča o kolkovanju tngovisklh naročite: in sklepmic. Ker je to pojasnilo v resnici izčrpno in ker obstojajo še vedno nekateri divami o tem vprašanju, objavljamo to pojasnilo v celoti. Glasi se:
Zakon o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu državnih raizlhoidkov in dohodkov za teto 1932-33, z dne 23. cemebra 1932., št. 30040X11) odreja v paragrafu 12., točki 19., nastopno:
'V drugem stavku pripombe 5. k tar. post. 12. taksne tarife zakona o taksah je dodati .nov stavek, ki se glasi: »Vendar se mora vsaka listina o takem poslu [naročilo, naročilni list, slklepnica (zaključnica) in pod.] koikovati' z 1.— dinarjem.«
Ker so se sprožila različna vprašanja, kako je treba umeti ta zakonski predpis, daje ministrstvo :za finance, davčni oddelek, po naslednjem odstavku člena 43. zakona o taksah nastopno pojasnilo:
1. Predmetni zakonski predpis je treba razumeti v zvezi in nadaljevanju pripombe 5. k tar. post. 12. zakona o taksah, kt se- gHaisii:
Prvi stavek:	.»Glede plačevanja te
takse za kupone in prodajne pogodbe je 'Smatrati za pogodbe tudi vse tiste spise in ■ lajave, s katerimi se po-tnjude obstoj nakupa itn prodaje, kakor tudi vse tiste aklte, na katerih podstavi se izvršuje ali kakorkoli potrjuje prenos stvari.«
Grogi stavek; »Tej taksi niso zave-i žane pogodbe o nakupu in prodaji stvari ali bllaga, ki so namenjeni neposredni porabi ali za preprodajo (trgOv iin-slki sklepi).«
iViideti je, da ima iprvi stavek te pripombe v mislih samo takšne spise in izjave, s katerimi se potrjuje obstoj nakupa ta prodale kakor tudi vse tiste spise, »na katerih podstavi se izvršuje ali kakorkoli potrjuje prenos stvari.«
Tudi drugi, stavek govori samo o pogodbah o nakupu in prodaji stvari ali blaga, ki so namenjene neposredno porabi za prodajo (o trgovinskih sklepih).
Torej ima tako prvi stavek, kakor drugi stavek pripombe 5. k tar. post. 12. zakona o taksah v mislih samo takšne listine, t. j. spise in izjave, ki obsegajo ali ki se nanašajo na pogodbe o nalkupu ta prodaji, torej na pismeno ugotovitev soglasne pravne volje dveh ali več oseb o pravnem poslu kupoprodaje, ki so ga te osebe med seboj sklenile, natisi je sklemijeuia dotična pogodba šele z listino po občnem gra-janiskem zakonu (Ikomslttiltutivni značaj listine) ali pa z liisltino dotičina pogodba samo ppsveidočiuje (deklarativni značaj listine).
Toda v vseh teh primerih in samo v tiskanih primerih, ko dotične listine olbseizajo ali se nanašajo na kakšen trgovinski sklep, torej na trgovinsko pogodbo o kupoprodaji,, morajo biti — po novem zakonskem pristavku k drugemu sltaviku pripombe 5. k tar. post. 12. zakona o taksah koikovane s kolkom 1.— dinarja, in sicer ne glede na to, kako nazivaijo stranke same v konkretnem primeru dobičino listino, kakor n. pr. z izrazom »inaročba«, »naročilnica«, »naročilni list«, »isklepnica«, »zaključnica«, »sklepni« ali »zaključni list« in s podobnimi izrazi.
I ngoviiniski skilep sam pa na osnovi prvega dela drugega stavka pripombe
5.	k tar. post. 12. zakona o taksah ni zavezan plačilu 1-odstotne prenosne taikise za pravni posel.
2. Iiz zgoraj obrazloženega izhaja, da \teij taksi niso zavezana! navadna pisma in dopfsmioe, s katerimi naročalo katerekoli sitrainlke pri trgovcih določeno količino stvari določene kaikovoisti za določeno cenio, ker obseizajo taki spisi samo ponudbe za skilep kupoprodaje, torej .izpričujejo pravno voljo samo ene osebe, ne pa še pogodbe.
3. Nadalje iizthoiz zgioraj obrazloženega, da neobvezno dopisovanje, ki
se vrši pred trgovinskim sklepam, n. pr. informacije, ali ima kalkšen obrat naprodaj kakšno blago, ki se išče, nadalje Informacije 4'edle cene, glede načina ekspedicije, načina plačila, glede rizika ali časa tir-fti-^orta iitd., m zavezano taksi.
Nadalje niso zavezane telj taksi vse tiste listine, ki se izdajo brez zaveze, n. pr. v obliki ceinovnilkov, popisa stroškov in podobno.
4. Nadalje izhaja iz zgoraj obrazloženega tudi to. da je oblika trgovin-slkeiga sklepa za taksno dolžinoist brez pomena.
.Zaito so zavezane tej taksi ne samo skleipnlce, odnosno naročilnice, ki jih imajo s seboj trgavinsiki potniki, na-vadlno naitlisnjene v vezanih knjigah z raznimi podrobnimi pogoji., im ki. j-'lh ob sklepu pogodbe podpišeta tudi stranka, ki 'kupuje, iin trgovinski potnik' v prodajalčevem iimeniu; ampak so zavezane tej taksi tudi sklepnice, sklepni listi, naisprotine isklepmiee, nasprotni sklepni liislti, ki imajo v obliki trgovinskega dopisovanja podpis vselej ali samo .prodajalčev ali samo kupčev.
5. če se Izdajo poleg lizvinmika naročilnice allii sklepniee tudi še kopije, n. pr. trgovinski potnik pošlje izvirnik naročilnice svojemu posl oda. vicu, eno kapijo odda naročniku blaga, drugo kopijo pa obdrži sam, mora biti kolko-van tisti primerek, ki je namenjen za osebo, ki naj v naši državi naročilo izvrši, t, j. V Zgoraj navedenem primeru posHodavec. tvrdka — prodajalec.
Na vseh kopijah pa je treba po členu 215., točki 5., taksnega zakona in prl-'slbolbilnislkega pravilnika označiti, pri kom je primerek (izvirnik) s kolkom Gin 1.—.
6. Pravica države do predmetne takse nastane že isti dan; ko se napravi v mejah naše dlržave listina o trgovinskem sklepu, odnosno z dnem, ko se napiše v mejah, naše države pismo, ki obseza trgovinski sklep.
Toda glede naročiDnic in sklepnic, ki prihajajo iz inozemstva, nastane pravica naše države do predmetne takse z dlnem, ko se je prenesla dotična listina, njen prepis ali prevod na ozemlje kraljevine.
Na taksno obveznost ne vpliva ofcol-niost, ali je sklenjen pravni poseli z od-fožljiivim ali razvezmim pogojem ali pa je, vezan s kakršnimkoli rokom.
7. Predmetno takso sita dolžna plačati , solidarno izdajatelj listine .in njen prejemnik,
•Ce pride naročilnica ati slklepnica iz inozemstva, je dolžan — naravno — plačati to takso samo prejemnik listine. .
■Ce je prejemnik naročilnice ali sklep-niice v inozeimštvu, mora biti kolkov a-na kopija, 'ki ostane pri izdlajaiteliju naročilnice ali slkUepnice v mejiah naše države.
8. Ta taksa se plača, s tem, da se prilepi v kolkih na naročilnico ali sklep-nico in se uničuje tako, da se napiše prva vrsta besedila naročilnice ali sklepniice čez kolike, im sicer takio, da se začne pisanje pa čistem papirju in se nadaljuje čez kolke (glej taksni in pristojbinski pravilnik, člen 42., točko 53).
Razen tega se kolki lalhlko uničijo tudi tako, da se prilepi kolek na izpisano mesto naročilnice ali slkfleipnlce in da se prepečati s pečatom firme ali pečatom imena izdajateljevega, odnosno prejemnikovega, in to talko, da obseza pečat z enim delom kolek, z drugim delom pa čisti papir.
9. Ge se ne nalepi na naročilnico ali skfepnlco nobena taksa ali še. pril e,p! nepopolna taksa ali se taksa predpisno ne prilepi in uniči, pa pridejo takšne naročilnice ali sklepniee kakorkoli pred oblaistivo, je pobralti po članu 51. zakona o taksah poleg doplačila redne takse kazensko takso v znesku trikratne neplačane, nezadostno ali nepredpisno položene takse .in tudi takse po tar. post. 229. zakona o taksah, hi znaša najmanj 30 dinarjev za vsako obsoje-
no osebo.
Doplačilo redne in kazenske takse plača lastnik listine.
■Cie se ugotovi nezmožnost plačila po (lastniku, se obsodi izdajatelj na plačilo prednje takse.
Za izvršitev sodbe so pristojna vsa ohlaisltva, pred katera taka listina pri-, de..
10.	Naroča se finančnim direkcijam, naj priobčijo to pojasnilo vsem podrejenim davčnim upravam, kakor tudi glavnim oddelkom finančne kontrole v zinaime in ravnanje s tenn, da je uvesti, kazensko postopanje (točka 9. bega pojasnila) samo za tiste primere, ko je nastala .pravica države do predmetne takse (točka 6. tega pojasnila) šele izza dne razglasitve tega pojasnila v »Službenih navinah«, a ni bilo taksni dolžnosti predpisno zadoščeno.
Po predmetih pa, po katerih je nastopila taksna dolžnost v času oid dne ■26.. decembra 1932. do din e1 razglasil ve tega pojasnila v »Službenih1 noviiinah«, naj skrb e finančne direkcije za to, da se v redu pobere samo redna taksa.
V 'Beogradu, dne 26. januarja 1933.; štev. 4085-33.
Pomočnik ministra za finance ing. St Nedeljko vid s. r.
Krajnc Ivan, Laško*>Rečica:
Usodni molk
Pridružujem se tovarišu Hugonu Rojniku za članek v »Obrtnem Vest* niku«, ker ako si res sami v skupnem ne bomo pomagali, bomo doživeli še večje presenečenje. Tudi zbornica bi se morala zavedati, da je nujno po* trebno osnovanje produktivne zadruge kovinarjev; v zadnjih letih se pojavlja vedno več domačih izdelkov na našem trgu, ki jih je samo trdba od mero« dajnih strani tudi vpoštevati. Zato bi bilo dobro, da bi se urad za PO pri zbornici za TOll — kot vrhovni zaščit* nik splošnega obrta z vsemi svojimi sredstvi podprlo in izvedlo načrt, o kakršnem se že skozi leta pisari v na* šem glasilu. Koliko predmetov uvaža* <mp iz inozemstva, ki jih veliko draž* je plačujemo kakor pa iste vrste blaga — izdelke domačega obrtnika, ki so v mnogih primerih še mnogo boljši od tujega. Prav v teh težkih časih nam je nujno potrebno, da spoznamo Važnost gospodarske stiske, ter da kupujemo in podpiramo samo domače izdelke. S tem krepimo domačo obrt in povečuje* mo narodno gospodarstvo. Obrtnikom, ki imajo dobro voljo, sposobnost in veselje do zadruge, pa je treba pre* skrbeti tudi cenejši kredit. Ce šo ban* ke uslužne neobrtinkom, ki se pečajo z industrijo in se imenujej'o d. z o. z. in d. d., izkoriščajo pa le njih kapital, seveda toliko časa, dokler pač kaj ne* se, končno pa ko kapital izkoristijo, utrpe škodo žirantje, zakaj ne bi bile uslužne nam. Poglejmo samo našo in* dustrijo, pri kateri je v mnogoterih primerih krit z besedo »jugoslovenski« le inozemski delničar. Koliko naših do* brih moči je zaposlenih v industriji, naravno, ker nobena industrija ne mo* re obstojati brez obrtnikov. Ravno obrtniki in drugi delavci so tisti, ki ustvarjajo vse proizvode v industriji, ne pa tuji in domači delničarji. Če bo* demo še tako naprej dremali in se de* la za izboljšanje ne poprijeli, takd bo* mo sami zlonamerno pomagali, da bo kmalu ves obrtni stan pokopan. Imam vagonska naročila za svoje iznajdbe: zavore in brzoklepalnike, kako pa eks* ploatirati te iznajdbe brez kapitala, brez potrebne reklame, brez potrebne pisarne in drugega, vedi iBog?!
Vsem cenjenim naročnikom! Da bo mogoče list redno izdajati, prosimo vse cenj. naročnike, da takoj poravnajo vso zaostalo naročnino.
Vlte&tna PnantCnica v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3, s n • O (j* £> podružnico na Miklošičevi cesti št. 13, ClffAltCt je največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 4-30,000.000 Din, rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev. Za pupilne naložbe pa sodni depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna Občina z vsem svojim pre-moženjem in d&včno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi de-1 vize in valute najkulantneje. Ta po3el m opravlja v svoji podružnici na Mikloši-/Al čevi cesti. Telefon centrale št. 2016 in 2616, podružnice št. 2367, poštni čekov-ni račun centrale št. 10.533, podružnice št.. 16.138.	
Uradne ure za stranke so od 8—12.	
Zasedanje zbornice za TOI
Ljubljana, 6. aprila
Glede na jutrišnjo plenarno sejo Zbornice za TOI so se danes dopoldne in popoldne vršile v zbornici seje posameznih odsekov. V vseh treh zborničnih odsekih se je razpravljalo o poročilu o zborničnem de. tovanju v prvem letošnjem tromesečju in o novem zborničnem statutu. Na seji trgovskega odseka je bua vrhu tega razprava o predlogih za opredelitev raznih trgovskih strok, o obdavčenju konsumov, o rentnem davku na obresti trgovskih terjatev, o kazenskih zadevah zaradi kršitev obrtnega zakona, o reviziji železniških ta. rif in o noveliranju zakona o prisilni poravnavi.
Obrtni odsek se je bavil med drugim z izvajanjem zakona o inšpekciji dela, z izvršilno uredbo k obrtnemu zakonu glede Številčnega razmerja in odškodnine vajencev in o delovanju zborničnega zavoda o pospeševanju obrti.
Industrijski odsek pa je razpravljal o splošnem položaju industrije v zibomičnem področju, o trgovsflco političnih odnošajih z inozemstvom ter o prošnjah in podporah. Vsi trije odseki so se vrhu tega bavili s samostojnimi predlogi posameznih zborničnih članov.
ctlačno
— Tudi rumunska Narodna banka znižala diskont. Rumiiinskia Narodjia banka je znižala diskontno mero otl 7 na 6%, Jombairdno obrestno moro pa od 8 na 7%• Tako ima sedaj tudi Ruaiunija nižji diskont nego Jugoalaivija.
a— Koliko trgovskih obratov je v Mariboru. Z 31. marcem jc bilo v Mariboru: 31 agentur tn komisij. 7 avtomobilskih, 8 trgovin z barvami, 9 bencinskih črpalk, 10 cvfctlifiam, 18 trgovin s čevlji, 34 z delikatesami, 22 z deželraimi pridelki in južnim sadjem, 32 galanterijskih, 2 kemična laboratorija, 22 trgovin s kurivom, 21 z lesom. 65 manuifaktumih in modnih, 7 mlekarn, 21 papirnic, 10 pohištvenih, 7 perutninskih, 70 raznih, 10 s steklom, 2 stari-narici, 16 slaščičarn, 20 špedicij in carinskih posredništev, 130 špecerijskih, 4 tor-barske, 10 z usnjem. 16 z urami in zlatnino, 10 z vinom, žganjem in likerji na drobno in debelo, 30 z železnino m pisnimi ter šivalnimi stroji in 40 branjerij. Skupno imamo v Mariboru 700 protokoli-ranih trgovskih obratov.
OUZD v februarju
OUZD v Ljubljani objavlja statistično podatke o stanju zavarovanja v februarju. Povprečno je bilo članov 68.601 (v primeri z lanskim letom 6149 manj), od teh moških. 41.338	(—4683), žensk pa 27.263
(—146€) Bolnikov je bilo poviprečno 1712 (—177) ali v odstotkih 2.50 (—0.03). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala 23.02 (—1.61), celokupna zavarovana dnevna mezda pa 1 milijon 579.360.80 (—261.489.60).
Zaustavljanje gospodarske krize je pokazalo v februarju slabejši tempo nego preijšnije mesece. Deloma se je to opazilo Že v januarju. Lot.ne razlike števila zavarovanih delavcev, poviprečne dnevne zavarovane mezde (t. j. faktičnega dnevnega zaslužka povprečnega delavca) in celokupne dnevne zavarovane mezde so se tudi v februarju nekoliko zboljšale, vendar mnogo manj, kot sicer poprej od septembra 1932 dalje.
Nazadovanje števila-članov je bilo največje lani v avgustu, ko je znašalo 18.251, v decembru je znašalo 7436, letos v februarju pa samo še 6149. Celokupna dnevna zavarovana mezda je padla lani v avgustu za nekaj nad 681.000, letos v februarju pa za. 261.489.60.
Zdravstvene razmere zavarovanega delavstva so bile v februarju neznatno po-voljneijše od istega meseca lanskega leta. Odstotek bolnikov (vštevši porodnice) je. za 0.03% manjši. Iz dejstva, da je imel OUZD pred enim letom še bolnike s podporno dobo od 26 do 52 tednov, kateri so pozneje zaradi skrajšanja bolnoipodporne dobe na pol leta odpadli, sledi, da je delavstvo letos v februarju bolj bolehalo kot lansko leto. Februarsko vreme (sneg in dež) je brez dvoma vsaj deloma temu krivo. Iz istega vzroka je tudi bila zaposlenost nekoliko manjša.
Dobava lesa. Dne 26. apnila 1.1. se bo vršila piri Dravski radionici v Ljubljani ofertna licitacija glede dobave 52 kub. metrov bukovega in jesenovega lesa. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogojli pa pri isti delavnici, Kobaridlslka ulica 43).
Oddaja zgradbe dvonadstropne stanovanjske hiše v Ljubljani se bo vršila potom. ofenbne licitacije dne 20. aprila t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železmic v Ljubljani. (Razpis je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji, načrti in proračun pa pri istem odideiliku, Ljubljanski dvor, II. nadstropje, soba št. 116).
Prodaja gnoja se ho vršila potom uslhmeme licitacije dne 8. aprila t. 1. pri Komatnidi dlravislkega žauidainmerijsfkega pollka v Ljubljani. Rdinsika cesta št. 22.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Btetrik se ;ho vršila poit o ofe.rtine lici-itaoije dliie 12. aioirila t. L pri Direkoici dinžavniih žeteznic v Sarajevu.
Oddaja zakupa restavracije na postaji Don® Vakuf se bo vršilla poitoui ofe.rtine liciitacije dine 19. aipmila t. 1. pri Direkciji drž a vrnili železnic v Sarajevu.
Vsem cen j. naročnikom koledarčka!
Prosimo vse cenj. naročnike našega koledarčka, da pregledajo odrezke po* ložnic in se prepričajo, če so poslali odpadajoči znesek po pravi položni* ci. Nekateri so nakazali po napačnih položnicah, da smo jih še enkrat opo* minjali, kar naj pa oproste! Kdor smatra, da je bil neopravičeno opo* minjan, naj nam blagovoli sporočiti kdaj in po kateri položnici je znesek nakazal.
Uprava koledarčka.
Važnejše določbe zakona o obrtih
naročite pri svojd zadrugi za ceno Din 15.— za izvod. Na 100 straneh brošure so vse važnejše določbe obrtnega zakona zbrane v najpregttedneJSi obliki, pridejana so pravila zidružb in dozdaj iašfli pravilniki in uredlbe.
Vsakemu obrtniku in izpitnemu kandidatu nujno potreben priročnik.
3$ organizacij
koslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani naznanja, da se nahaja njeno sta-rjalšče v Vegovi ullici št. 8. Uradne ure za stranke so vsak ponedeljek, torek in sredo od 1. do 2. ure, izvzemši praznike.
*
Občni zbor Zadruge mizarjev za Ljublja-ljano, Vič in Moste v Ljubljani se je
vršil v nedeljo, 12. marca 1933, ob 9. uri dopoldne v salonu gostilne »Usenik«. Udeležilo se ga je 42 članov, navzoča pa sta bila tudi zastopnika Zbornice za TOI podpredsednik in predsednik obrtnega odseka g. Rebek in tajnik g. dr. Pretnar, dočim je okrožni odbor zastopal predlsednik g. Pristou. Na zborovanju so govorili g. načelnik o organiza-cijlskem delu in smernicah za bodoče delo, g. Rebek o položa ju v zbornici ter g. Pristou o namenu ustanovljenega okrožnega odlbora. Po običajnem dnevnem redu so sledile volitve in so bili izvoljeni na predlog g. Kočevarja za predsednika g. Ferdo Primožič, za podpredsednika g. Ivan Praznik, odbor pa sestavljajo gg.: Lancoš Daimiltrij, Lojlk Josip, šemerl Iv., Golijar Ivan, Dovgan Ivan, Andlovec J., Praprotnik Franc in Vehar Ignac; namestniki so gg.: Ahačič Luka, Demiko-vič Andrej, Umek Ivan in Josip Mrak; v nadzorni odbor pa so bili izvoljeni kot redni člani gg.: Senica Jože, Andlovec Matija in Tabor Josip; kot namestniki pa gg.: Dolničar Matija in Dolinar Jakob. Glasom z‘diružibenih praivdl je bilo volita še častni odbor, ki ga po teh sestavljajo gg.: Repše Ignac, Malavašič A., Ahačič Luka, Sajovec Jože in Povše Av. Občni zbor je poteke1! v najlepšem redu in jfe nulddl sliikio, kako se ima dandanašnji mizarski obrtnilk boriti za svojo eksistenco.
★
Občni zbor Združenja dimnikarjev za dravsko banovino se je vršil na praznik, dlne 25. marca t. 1., v hotelu »Metropol« v Ljubljani ob navzočnosti 75 članov, kar predstavlja skoro tri četrtine vseh članov. Zlbor je vodlil načefadk Arfdrej Udovič, ki je v svojem izičmpnem poročilu poudarjal, da je bdlo delovanje združenja v preteklem leitu zelo pomembno za dimnikarski obrt, ker je doseglo, da je bil izdan »Pravilnik o izvrševanju dimmdkareke obrti«, ki odreja obvezno ometanje vseh kurilnih naprav povsod in brez izjeme. Načelnikovo kalkor tudi itajniktovo in blagajnikovo poročilo je bilo soglasno odobreno. Pri valitvah članov uprave združenja so bili po večini izvoljeni člani prejšnjega odbora. Pri sestavi uprave je bil izvoljen za predsednika g. Udovič Andrej iz Ljubljane, za podpredsednika g. Šetina Luka iz Ljubljane, za odbornike pa gg.: Deisinger Srečko iz Ljubljane, Ribič Janko iz Ljubljane, Lapuh Gustav z Brezovice pri Ljubljani, Zakrajšek Alojzij iz Kranja, Bernard Franic iz Novega mesta, Majzelj Viktor iz Dolnje Lendave, Ratej Franjo dz Maribora in Hmelina Karl iz Slovenj-gradca.
Obrtniki!
Zavedajte se svoje stanovske dolž^ nosti in pristopajte k svoji posmrtnim ski ustanovi »Obrtniška samopomoč«, reg. pom. blagajna v Ljubljani, Bee* thovnova ulica 10 (palača Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, pritličje levo). Najstarejša ustanova za po» smrtnino. Najmanjši mesečni prispev« ki. Popolnoma varna in sigurna usta* nova. Izplačuje posmrtnino hitro, točno in najkulantneje. Dosedaj izpla* čane posmrtnine preko Din 660.000.—.
Pojasnila daje brezplačno.
Pišite še danes.
»Obrtniška samopomoč«, reg. pom. blagajna v Ljubljani, Beethovnova
ulica št. 10.
Zahtevamo znižanje vseh dajatev, ki nas težijo in z ločenimi zbornicami tudi sebi nočemo nalagati večjih.
Naše gospodarstvo v februarju
po podatkih ljubljanskega OUZD Z
Kljub splošni depresiji se gospodarske razmere letos v gotovem pogledu povolj-nejše razvijajo kakor pred enim letom. Res je zaposlenost delavstva za 8 odst. manjša od lanskega, vendar opažamo letos četudi ne posebno izrazito, naraščanje zaposlitve, ki bo najbrže sezonskega izvora, že od prvo polovice februarja dalje. Lani 6mo dočakalo ta pojav šele v začetku aprila. Glede na število delavcev si je najbolj opomogla v februarju gozdno-planinska industrijo. Prirastek znaša 201 delavca ali 3.71 odst. Ta industrija je padla od decembra 1. 1932. do januarja 1. 1933. za 5.55 odst.
Od januarja do februarja so v glavnem nazadovale, in sicer zaradi sezone, nastopne industrije:	Čevljarj! in krojači imajo
po božičnih praznikih vedno počitnice nekaj mesecev. Ljudje hočejo imeti nove obleke šele za Veliko noč in tako pomladjia s»zona v tej stroki še ni nastopila. Oblačilna industrija ;n predelovanje kože std morala zaradi tega pasti. Stavbarstvo v svojih najrazličnejših oblikah mora zaradi vremenskih razmer istotako počivati. Zaradi tega so padle: gradnja železnic, cest in vodnih zgradb, industrija kamenja in zemlje in naposled gradnje nad zemljo. Teh 5 industrij je izgubilo 158 delavcev. Celoten padec pa znaša 1259.
Naslednji pregled nam kaže stanje po strokah	(prve	številke	povprečna	števila
zavarovanih delavcev v februarju, druge številke	razlike	nasproti januarju,	tretje
številke	razlike nasproti	januarju v	odstot-
kih, četrte številke razlike januarja nasproti decembru v odstotkih): kemična industrij« 1435, +56. +3.90 odst. (—8.56 odst.); občinski	obrati	1331, +51,	+3.83
odst. (+10.16); gozdno-planinska industri-
ja 5425, +201, +3.71 odst. (—5.55 odst.): denarni zavodi in slično 563, +9, +1.60 odst. (+4.69 odst.); gledališča, svobodn’ poklici in elitno 1219, +13,	+1.07 odst.
(-j-0.66 odst.); gostilne, kavarne, krčmi 2876. +20, +0.70 odst. (—0.67 odst.); hi.V na služinčad 8246,	+48,	+0.58 odst.
(—0.04 odst.); industrija kože in gume 1450, +5, +0.34 odst. (—2.63 odst.); industrija tobaka 872, +1, +0.11 odst. —; rudarstvo 1. —, —, —; tekstilna industrija 9381, —37. —0.39 odst. (—0.07 odst.); gradnja prevoznih sredstev 240,	—2. —0.83
odst. (—10.74 odet.); zasebna prometna podjetja 827, —9, —1.09 odst. (—3.35 odst.); industrija papirja 1718, —20. —1.16 odst. (—0.52 odst.); industrija hrane in pijače 3528, —45, —1.28 odst. (—0.34 odst.); centrale za proizvajanje sile in za preskrbo z vodo 512, —8. —1.56 odst. (—8.65 odst.); lavni promet 561. —9, —1.60 odst. (—10.— odst.); higijena 1631, —27,	—1.66 odst.
(—3.38 odst.); kmetijstvo 517, —9, —1.74 odst. (—1.52 odst.):	kovinska industrija
6058, —111, —1.83 odst. (—2.63 odst.); trgovina 3856, —100.	—2.59 odst. (—4.10
odst.): industrija za predelovanje lesa in rezbarstvo 3714, —99, —2.67 odst. (—5.38 odst.); grafična industrija 1048,	—29,
2.77 odst. (—2.88 odst.); oblačilna industrija in čiščenje	4011,	—173,	—4.31	odst.
(—10.18 odst.); gradnja železnic, cest in vodnih zgradb	1296.	—71,	—5.48	odst.
(—24.95 odst.);	predelovanje kože in	njenih
surogatov 2909,	—216,	—7.43	odst. (—14.18
odst.); industrija kamenja in zemlje 1954. —299, —15.30 odst. (—31.87 odst.); gradnja nad zemljo 1422.	—399,	—28.06 odst.
(—72.21 odst.):	skupaj 68.601,	—1259
—1.84 odst. (—6.23 odst.).
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CETNTKALA: IKOIMGIRESIVI TTIRC. *	IPOIDIRUŽTNIICA: LJUTOMER
Telefon št 2508	Račun	pri	poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051	Telefon	št.	2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Jlav.. a odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tlaka Narodna tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.