9Z. številko.
U Ljubljani, u ponedeljek, 23. aprila 1906.
XXXIX. leto.
Ishaja Tsak din zvečer, isimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman aa avatro-ograke dežele ia vse leto *5 k, m pol leta 13 k, za četrt leta 8 k so b, sa en immm « k 30 h.  za LJubljano s pogajanjem na dom za vse lat«
i\ K, za pol leta 18 K, za Četrt leta 0 K, za en mesec 2 K.   Kdor hodi nam pouj, plača aa vae leto 23 K, sa pol leta U K, ia Četrt leta 6 K fiO h, za en mesec t KM a£ — Za tujo dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo
traz istodobne vpošlljatve naročnine 86 ne ozira. -   Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat,  po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. _       Dopisi naj se izvole  trankovatr —
gekopifii ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju.  —   Upravništvu  naj se blagovolijo  pošiljati  naročnine, reklamacije, oznanila,  t. j. administrativne stvari.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Uredništva telefon st. 34. Posamezne Številke po 10 ta. Upravnistva telefon št. 85.
Shod slouensteja političnega društva „Napre]" v Celju.
Na dnevnem redu javnega shoda, ki ga je sklicalo v Celje slovensko politično društvo ^Naprej", so bile vseskozi velevažne točke: razpravljanje o državnozborski volilni reformi s posebnim ozirom na Spodnje Štajersko, določitev kandidatov za izpraznena poslaniška mesta in ustanovitev -narodnega sveta44.
Zanimanje za ta shod je bilo po vsem Spodnjem Štajerskem izredno veliko, zato so prihiteli rodoljubi z vseh strani od blizu in daleč na ta shod, v prvi vrsti pač zbog tega, ker se je splošno pričakovalo, da se tega javnega zbora udeležita edina še preostala slovenska štajerska poslanca K ob i čin dr. Ploj in da se bo pri ti priliki vsestransko in temeljito pojasnila ona zadeva, ki že mesece razburja vso slovensko, pred vsem pa s:ajersko javnost.
Toda vsi s o p r i h a j a 1 i. n j i h ni bilo!
Dr. Ploj se je opravičil pismeno, •la je zadržan na Dunaju radi nekih <ej, profesor Robič pa enostavno ni prišel.
Naravno, da se je pod vtiskom tega dejstva lotilo zborovalcev neko neprijetno, mučno razpoloženje, da ni bilo na shodu opažati tiste živahnosti in tistega navdušenja, kakor smo ga bili sicer navajeni videti v relju na raznih drugih političnih shodih.
V dvorani je vladalo težko ozračje in z obrazov velike večine zborovalcev se je dalo citati, da so bili razočarani in da so prav dobro čutili, da se skuša po možnosti izogniti razpravljanju o oni pereči zadevi, ki je za štajerske Slovence največjega pomena in važnosti.
Nekoliko življenja je udahni!a zboru šele debata o kandidatih za izpraznjena poslaniška mesta. Ta debata je pokazala, da je na Štajerskem in izven Štajerskem vse polno poslanskih aspirantov,  ki bi radi za-se
LISTEK.
u mi žalosti.
Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda.
(Dalje.)
Marko je še tisti dan zvedel, da je Karlo zapustil hišo žalosti in se preselil v stanovanje, katero mu je izbrala in priredila baronica Gotaldi. Ta propalost mladega in nadarjenega umetnika je Marka toliko huje pekla, ker mu je očitala vest, da je sam kolikor toliko kriv. Da ni prezgodnja in prelaskava reklama Karlu zmešala glave in vzbudila v njem napuha, bi bil gotovo ostal pri svojem delu, ostal bi bil morda reven umetnik, ali spodoben človek. Vse to si je Marko očital in kar mu je posebno težilo dušo, je bilo to, da bi on, izvedeni Časnikar, moral pac pomisliti, koliko umetno narejene in zato pogubne slave je na svetu, in da je soliden in trajen samo Ugled, ki si ga pridobi Človek z resničnim delom, ne z reklamo.
ulovili ta ali oni mandat. Na shodu so imeli zborovalci priliko zreti od obličja do obličja kar štiri kandidate, dočim se je pismeno ali potom posredovalcev prijavila še cela vrsta takih mož, ki bi že sedaj radi prevzeli ta ali oni mandat, ali ki so se že prenumerirali zu slučaj, da nastane potreba za kakšnega novega poslanca.
Pri takšni bogati izbiri je pač umevno, da je bil zbor v zelo težavnem položaju in da se je skušalo izogniti vsem neprilikam na ta način, da se je prepustila definitivna nominacija kandidatov posebnemu zaupnemu shodu, ki se skliče v ta namen. O kandidatih, ki so nastopili na shodu, ne moremo reči, da bi bili taki, ki bi si z močjo svoje osebnosti ali s silo svojega duha mogli pridobiti zaupanje in simpatije.
Najbolj simpatičen med vsemi je bil nemara župnik Zdolšek, simpatičen zbog tega, ker je odstopil. Njegov brat po imenu veleposestnik Zdolšek iz Ponikve je bil že svoje dni kandidat, a dasi mož ni nesimpatičan, vendar nima radi malega kroga svojih privržencev nobene nade, da bi prodrl s svojo kandidaturo. Dva kandidata — gg. Jakob Pukl, posestnik iz Mariaenzersdorfa pri Dunaju in dr. J o s. Povalej, lin. komisar v Mariboru — sta razvijala svoj program v posebnih kandidatnih govorih. Ako bi sodili njiju poslanske zmožnosti po teh govorih, bi rekli, da nista baš sposobna za težki posel državnega poslanca.
Pukl je govoril o zgolj zasebnih stvareh in o svojih zmožnostih, ki bi naj ga priporočale volilcem, dr. Povalej je pa razpravljal o tem in onem, a brez vsake soli, in se bojimo, tudi brez posebnega globokega umevanja. Zato dvomimo, da bi eden izmed teh kandidatov dobil za-se vo-lilce in prodrl pri volitvah.
G. Puklu morda niti to ne bo pomagalo, da se je šel, kakor so pravili v Celju, poklonit dr. Susteršiču. Sicer pa imajo štajerski Slovenci dokaj sposobnostnih mož, ki bodo kot poslanci na svojem mestu.
Shod je o tvoril predsednik dru-
Toda skrb za Lavro in misel na Sancina ni dopuščala, da bi se Marko vdajal kesu zaradi reklame, ki jo je bil napravil Karlu. Naj se je Marko tudi trudil, da si izbije Sancina iz glave, vendar je bil ves trud zaman. Strah njegov pred banditom je bil toliko večji, ker mu je bilo popolnoma neumljivo, kaj da pravzaprav hoče in, če se hoče maščevati nad Lavro, kako pa hoče to poskusiti.
Ono noč, ko je bil Marko na Lavrino željo pogledal skozi oknu in zagledal Sancina, jo je poslednji hitro odkuril. Vedel je, da je policija nanj opozorjena, in zato je skušal priti v varen kraj. Po ovinkih jo je krenil v Boschetto in tam^v temni noči, sedeč na klopi, razmišljeval, kaj da stori. Njegovih razmišljevanj dolgo ni bilo konec. Naposled je dejal sam sebi.
„To stoji — Lavra je zastražena. Čuva jo policija in tam pri oknu se je prikazala trdna moška postava. Kdo je neki to V Razločiti sicer nisem mogel posamičnosti, toda stavil bi glavo, da je bil tisti Človek — Dia-voletto. Zakaj tudi ne? Lavra ga je
štva „Naprej", deželni poslanec dr. Juro Hrašovec, ki je obenem tudi referiral o državnozborsid volilni reformi. Njegov obsežen govor je bil vseskozi stvaren in se je naslanjal na gola že znana fakta.
Govornik je dokazoval, kaka krivica se hoče zadati z volilno reformo Slovanom v obče, Slovencem še po-sebe, zlasti na Štajerskem in Koroškem, ter pobijal naslanjajo se na date, nemške trditve, da imajo Nemci v državi pravico do nadvlade in premoči.
Govornikova izvajanja so se v bistvu krila z razpravami o volilni reformi, ki so jih v splošnem in glede Štajerske in Koroške priobčevali razni slovenski listi, zato se nam ne zdi umestno, da bi se spuščali v podrobnosti tega, kakor smo že preje naglašali, stvarnega in formalno dovršenega govora. Pripominjamo samo, da se je govornik skrbno ogibal se dotakniti Ahilove pete — vprašanja, kdo je zakrivil, da so štajerski Slovenci dobili prideljenih samo šest mandatov.
Ali je morda čutil, da bi bilo nevarno buditi in razburjati duhove v času, ko ni bilo navzočega nikogar, ki bi edino lahko v dotičnem vprašanju natoČil čistega vina?
Dr. Hrašovec je končal svoj govor z zatrdilom, da štajerski Slovenci raje nečejo nobene volilne reforme, kakor pa takšno, kakršno je predložila vlada. Govornikovim izvajanjem seje hrupno pritrjevalo in ploskalo.
Nato se je sprejela na predlog g. Jo s. Smertnika med splošnim odobravanjem ta-le resolucija: „Štajerski Slovenci nikakor nismo zadovoljni z volilno reformo, ki jo je predložila vlada, in protestujemo odločno proti temu, da bi v tej obliki postala zakon. Mi zahtevamo, da se število slovenskih mandatovza Spodnje Štajersko zviša na osem in število koroških mandatov na d v a."
Predno se je jelo razpravljati o drugi točki dnevnega reda,  se je dr.
vedno rada videla in govorila o njem z največim spoštovanjem. Morda je bilo že pred kaj med njima — morda je Diavoletto eden tistih oslov, ki gredo dvakrat na led . . . Hm! . . . S temi časnikarji se ni šaliti. Dolge roke imajo . . . povsod imajo zveze ... vse jim gre na roke. Ko bi me Diavoletto ustrelil, bi ga ves Trst slavil. In če bi pazil, kdaj Diavoletta ni pri Lavri in takrat poskusil svojo srečo — zgrabil bi me gotovo redar. Hm — treba je stvar premisliti. Samo eno kožo imam in ne maram, da bi mi jo Diavoletto preluknjal ali pa da bi jo poslali v Koper ali v Gradiško sušit se . . . Toda — prisegel sem svojima tovarišima, da zakoljem Lavro in tudi sam sebi sem to dolžan. Računi morajo biti čisti. Hm! Kako bi jo mogel poslati na oni svet, ne da bi padel name kak sum, ne da bi se je dotaknil ? . . In pri vsem tem so moji žepi prazni, sem lačen in žejen . . . vse zaradi te ženske. Najprej moram izvedeti, kako da je pri nji, kaj se tam godi, kako je z Diavolettom. će hodi  Lavra  zvečer  z doma, potem
Hrašovec spominjal umrlih poslancev ŽiČkarja in Berksa rekoč, da sta bila oba marljiva kakor mravlja in dasi nista mogla  delati  čudežev, vendar sta storila za  svoje  volilce, kolikor je bilo v njiju močeh, treba je torej, da se jih  zborovalci   spominjajo v hvaležnosti. Shod se je s slava-klici oddolžil  pokojnikoma.   Nato je dr. Hrašovec nadaljeval približno tako-le: Sestali smo se danes, da se posvetujemo o važni zadevi, ki se tiče določitve   kandidatov  za   državni zbor. Prvi   pogoj,   da  rodi posvetovanje uspeh, je to, da se debate vrše mirno. Predno pa preidemo k posvetovanju, mi je treba  omeniti,   da  si društvo „Naprej" in celjski Slovenci niso lastili nobenih pravic, ki bi jih ne imel vsak drugi svoboden državljan. Ako se je meni in nam Celjanom očitalo, da hočemo usiljevati kandidate, je ta dolžitev   neutemeljena   in krivična. Nihče ni imel namena kakega kandidata vsiliti. Društvo je sklicalo shod, ker so volitve blizu in je čas, da se posvetujemo o kandidatih.   Ko so se razposlali plakati za shod,  še nihče ni vedel za nobenega kandidata. Zato se  tudi  nismo   mogli  za nobenega zavzemati. Sedaj se bodemo posvetovali o kandidatih; stvar je važna, naj se tudi stvarno o nji razpravlja brez nepotrebnih žalitev. Odboru seje prijavilo več kandidatov in mu došlo več lopisov. Da se mi ne bo očitala pristranost, bom navajal dotične prijave in dopise po vrsti.   Prvi je prijavil   svojo  kandidaturo  g. Jakob Pukl; posl. dr. Ploj je poslal pismo drja. Korošca, v katerem  mu naznanja svojo kandidaturo z zatrdilom, da bo v vseh stvareh  postopal solidarno ž njim in  RobiČem. Politično društvo za vranski  okraj je prijavilo kandidaturo župnika Zdolšek a. Dr. Jurtela je poslal dopis, naj se zahteva na Štajerskem osem slovenskih mandatov, na  Koroškem  pa  dva. Dr. Omulec je poslal izjavo, da bo ormoški okraj glasoval za onega kandidata, ki ga postavi shod, od trške občine Gornjigrad je pa došla brzojavka s to-le vsebino: Korošca ne maramo in tudi ne Zdolška. Končno je prijavil svojo kandidaturo
bodeva kmalu obračunala. Na temnih stopnicah pri Pikardiju bi bilo najpri-pravneje . . ."
Sancin je zaslišal moške korake. Sklonil se je hitro in slezel v grmovje, odkoder je videl, da sta prišla dva redarja mimo klopi, na kateri je prej sedel. Počakal je, da sta odšla in ko ni bilo nič več slišati njiju korakov, jo je Sancin popihal v temno noč.
Še tisti teden se je Sancin opetovano prikazal na stari Barrieri. Zdaj se ni več skrival pred ljudmi; nasprotno, hodil je sredi ceste, se ustavljal in se oziral, prav kakor bi hotel, naj ga ljudje vidijo. Ogovoril je tudi vsakega znanca in mu povedal, da je vložil prošnjo na železnico za službo in da mu je obljubljena ugodna rešitev. Oči vidno je imel poseben načrt in se je pripravljal, da ga izvede.
Pri takem sprehodu po Barrieri je naletel na ženo, ki jo je večkrat videl pri Lavri, in jo je z najprijaznejšim usmevom pozdravil.
še dr. Josip Povalej. Na to j© predsednik otvoril debato o posamnih kandidaturah.
Župan sevniški M. Starkelje govoril o nadlogah, ki tarejo kmetski stan in zahteval, da bi se vplivalo na vlado, naj bi volitve za vsa izpraznena poslanska mesta za državni, in deželni zbor takoj razpisala.
Besedo je dobil nato kandidat g. J. Pukl. V svojem govoru je na-glašal, da prihaja z Nižje Avstrijske na Štajersko, ker je bil povabljen, naj se oglasi kot kandidat, ako bo izprazneno kako mesto. Že leta 1897. so se izrekli zanj kanonik dr. Grego-rec, dr. Dečko in dr. Sernec. Njegova kandidatura se je sprožila v ptujskem okraju. Sedaj je prišel, da se vnovič prijavi za kandidata. Ako bo izvoljen, bo deloval v blagor naroda in domovine. V zadevi svoje kandidature se je že oglasil v Mariboru. Tam so bili zadovoljni in so izjavili, da bodo podpirali njegovo kandidaturo. Tudi v Ptuju je že bil; tam so mu rekli, da so tukaj mislili nanj in da ga bodo podpirali. Tudi iz Mozirja je dobil poziv, naj prijavi svojo kandidaturo, tovornik je povdarjal, da je že sicer 30 let odsoten iz domovine, a je vendar ves ta čas požrtvovalno delal za narod. To mu je tem lože, ker je popolnoma neodvisen. On je ustanovil „Podporno društvo za slovenske visokošolce" Uci Dunaju, ki je nabralo že nad 50.000 K za dijake: petkrat j»i bil izvoljen za predsednika „Slovenije". Svoje-časno so prišli k njemu tržaški delavci s prošnjo, naj bi se kot žurna-list zavzemal za tržaške fakine; on jih je vodil od ministrstva do ministrstva in jim pripomogel, da so dosegli, kar so zahtevali. Slovenski delavci so mu za to izrekli priznanje, italijansko tržaško društvo ga je pa volilo za svojega častnega člana, tovornik je član ^Delavskega podpornega društva" v Celju in Konjicah, torej prijatelj delavskega stanu, pozna tudi kmetske težave. Rojen je iz kmet ske hiše; njegov oče je imel posestvo, ki ga je podvojil, kasneje ga je prevzel njegov brat, močno zadolženo pa je dobil v last on. To posestvo je
„0 — dober večer gospa! Kako dobro izgledate! No, to me veseli."
Ženica je komaj odzdravila in hotela vsa plašna pobegniti, ali Sanjo je zadržal.
^Počakajte vendar trenotek, tako dolgo se že nisva videla. Saj me vendar poznate! Saj vendar veste, da sem bil nekaj časa ljubimec lepe Lavre. Pomislite gospa, ta nehvaležna ženska me je zapustila. Kako se ji pa zdaj kaj godi? Jaz mislim vedno nanjo in veselilo bi me, Če bi slišal kaj ugodnega o njej.u
„Ah, gospod Sancin — kaj bi Vam pravila. Lavra je hudo bolna -r-morda celo umrje. In tega ste vi krivi, da, vi in nihče drugi. Če se le vaše ime imenuje, začne revica vzdihovati in jokati. Boji se, da jo bo-dete umorili."
Sancin je pokazal vse svoje volčj« zobe in ženici šepnil na uho.
„Tako se me torej boji? No, povejte ji, da bom mož beseda. Ali ste me razumeli? Pa z bogom."
(Dalje prih.)
rešil s svojim imetjem, ki si ga je pridobil s svojim trudom. Svoje dni je bil urednik lista „Der Siiden", z njegovim delovanjem sta bila zadovoljna dr. Žitnik in dr. Ferjančlč. Pokojni poslanec Žičkar mu je pa rekel: Škoda, da Vas nisem preje poznal, da bi Vas podpiral. Za poslanca je treba odločnega, uglednega in neustrašenega moža. Govornik je bil koncipient pri bivšem predsedniku drž. zbora dr. pl. Fuchsu: v tej svoji službi je imel priliko občevati z visokimi uradniki, pri katerih si je pridobil ugled in respekt. To je bilo takrat, kaj bi še le bilo potem, ko bi bil drž. poslanec! On pozna dobro domače štajerske kraje, lani je prepotoval Savinsko dolino, a tudi druge tuje kraje je videl, hodil je n. pr. po Galiciji itd., in si pridobil dokaj znanja in skušenj. Govornik se ne vsiljuje, ako pa bo izvoljen, bo deloval v korist svojega dragega naroda.
Sj
Posestnik Url ep je naglašal, naj kmet voli kmeta, zato on priporoča za kandidata dr. P o v a 1 e j a, ki ima posestvo, ki sam obdeluje polje in iz svoje skušnje pozna kmetske težave in nadloge. (Viharni Zivio-klici v ozadju dvorane. Nekateri kmetje kli-Čejo: • Naj govori! i
Dr. Povalej je rekel, da ni imel namena kandidirati; kandidaturo je prevzel, ker so ga prosili drugi. V svojem govoru je naglašal, da je izšel iz kmetske hiše in da se po njegovih žilah pretaka kmetska kri. Ako postane poslanec, bo vso mladeniško moč in silo žrtvoval za svoje volilce. Delal bo v prvi vrsti za kmeta in za kmetske delavce, potem za obrtnike, a tudi rudarji bodo imeli v njem dobrega zagovornika. Zavzemal se bode tudi za uČiteljstvo in za duhovniški stan. Učiteljstvu je on velik prijatelj in bo vedno zastopal njihove interese, tudi v dež. zboru, ako bo izvoljen. Delal bo za preosnovo šole. Pouk bi naj bil samo 6* let, dve leti se bi naj pa porabili za nadaljevalno Šolo: v 7. šol. letu bi se naj učile obrtne stvari, v 8. letu pa politične. Marsikdo bo vprašal, kasne vere da je on? On je bil kršen kot rimski katolik, kot tak živi in kot tak bo tudi umrl. Govornik obsoja one agitatorje, ki sejejo razpor in mečejo okrog s klerikalci in liberalci. Za kmeta to ni. Naj je eden klerikalec, drugi pa liberalec, ako sta oba narodna, lahko delujeta skupaj. On je zagovornik svetosti in nerazdružlji-vosti sv. zakona, ker je le-ta podlaga drožinskemu življenju. Glede razmerja z Ogrsko je poudarjal, da je on za carinsko mejo, za ločitev od Ogrske in za samostojnost Avstrije. Ako bo izvoljen, bo glasoval proti volilni reformi, ako se štajerskim Slovencem ne da S mandatov in se ne predru-gaČi celjski mestni volilni okraj. Njegovo geslo bo: delavnost in radikalnost, lepe oči ministrov ga ne bodo motile. Vsiljevati se neče, naprosili so ga za kandidata drugi — morda njemu in volilcern v korist. (Veliko ploskanje v ozadju in Živio-klici.)
Nato je govoril župnik Zdolšek, ki ga je proglasilo vransko pol. društvo za kandidata. On je izjavil, da kandidature ne sprejme, ker je prestar in politično ne dovolj izvežban, on se rad umakne mlajšim, bolj čilim močem.
Dr. Ros ina je nato podprl in predlagal to-le resolucijo : „S k 1 e n e se prepustiti odločitev v zadevi kandidatur shodu zaupnih mož, ki naj se skliče tekom 14 dni v Poličane. Na ta shod naj se povabijo zaupniki vseh slojev v primernem številu."
Dr. Kukovec je naznanil, da mu je pisal dr. Vidic z Dunaja, da bi tudi on prevzel eventualno kak mandat.
Prof. Zelenik je podpiral dr. Rosinov predlog.
Pos. J o s. Zdolšek je zahteval, naj se proglasita za kandidate 1 kmet in   1 doktor.
Zdravnik dr. Janko Sernec je priporočal za kandidata v IV. kuriji Miho Vošnjaka.
Posestnik Url ep je predlagal za kandidata posestnika Jo s. Zdolška,
ki je končno tudi sprejel kandidaturo, rekoč, da bo šel na Dunaj, ako mu zaupajo.
Po daljši debati se je sprejela gori navedena resolucija s to pre-membo, da se zaupni shodskli-č e v Celje.
Nato se je razpravljalo o ustanovitvi „narodnega sveta". Urednik Sj)indler je poročal o organizaciji čeških rnarodnih svetov". Po daljši debati se je sprejela ta-le resolucija:
Sklene se ustanoviti „Narodni svet" za Sp. Štajersko ter se izvoli pripravljalni odbor, ki se mu naroči sestavitev pravil in njih predložitev v potrdilo. Po odobritvi pravil ima sklicati pripravljalni odbor shod zaupnih mož iz cele Sp. Štajerske, ki izvoli trajni odbor.
Na predlog drja. Fr. May erj a so se v pripravljalni odbor volili: dr. Hrašovec, dr. Fermevc, dr. Medved, dr. R o s i n a in dr. J u r-t e 1 a. Nato je predsednik dr. Hrašovec zaključil shod s klicem: Bog živi našo domovino, bog živi naš narod.
Parlamentarni položaj,
Dunaj, 22. aprila. Baron Gautsch je izjavil parlamentarcem, s katerimi se je dosedaj posvetoval zaradi kompromisa v volilni reformi, da krona želi, naj se volilna reforma čim hitreje uresniči. Govori se, da je Nemcem in Italijanom skupaj zagotovljenih 12 novih mandatov, ravno toliko pa tudi Poljakom. Baron G aut sc h je tudi povedal, da novipoložaj na Ogrskem ni spremenil nič stališča njegove vlade, ki ima popolno zaupanje vlade. Vendar se bo zbornica prve dni zasedanja bavila le z ogrskim vprašanjem. — Glede parlamen-tarizovanja ministrstva stoje nemški poslanci na stališču, da to ni mogoče, dokler se ne dožene glede volilne reforme kompromis.
Voiiina reforma in Poljaki-
Lvov, 22. aprila. Komisija, ki jo je izvolil v zadevi volilne reforme zadnji shod gališkik županov, je včeraj izročila predsedstvu državnega zbora, predsedstvu poljskega kluba in vladi spomenico, v kateri se zahtevajo primerne spremembe na vladnem načrtu o volilni reformi.
V Przenivslu pa so imeli včeraj shod veleposestniki pod predsedstvom kneza C z ar to ry s k e ga. Poslanec grof Szepty cki je razpravljal o Gautschevi volilni reformi. Izjavil je, da je vladni načrt naklonjen le socialnim demokratom, a gališkim političnim in poljskim narodnim potrebam ne odgovarja. Nova volilna reforma bo imela za posledico, da pridejo v poslansko zbornico ljudje, ki zastopajo anarhijo in revolucijo. Dasi pa sedaj ni ugodnega stališča za volilno reformo, vendar ne pride vec z dnevnega reda. Na predlog kneza Sapiehe je shod sprejel resolucijo, v kateri priznavajo veleposestniki potrebo razširjenja volilne pravice, a Gau-tscheva reforma je nesprej emljiva. Volilno reformo je mogoče brez škode za državo in deželo uvesti le z istočasno spremembo ustave v smislu razširjenja deželne avtonomije, da se razširi volilna pravica deželnim zborom.
Novi položaj na Ogrskem.
Budimpešta, 22. aprila. Hrvaški poslanec Krajac je pozdravil včeraj trgovinskega ministra Kos-sutha v imenu hrvaške trgovske in obrtne zbornice. Kossuth je odgovoril deputaciji, da si bo nova vlada prizadevala, da tudi Hrvaška in Slavonija dobi svoj dei novega proč Vitanja. Več za danes ne more obljubiti.
Za hrvaškega ministra je imenovan sin bivšega ministra plem. Josipovicha Geza pl. Josipovich, ki je v 50. letu. Danes ga cesar že zapriseže.
Baron Fejervarv je pozval k sebi bivše uradnike, ki so služili pod njegovo vlado, a jih je sedanja vlada odpustila. Fejervarv jim je obljubil, da dobe vsi celoletno ali vsaj polletno plačo kot odpravnino.
Nemadjarsks narodnosti na Ogrskem.
Budimpešta, 22. aprila. Za predstojeće volitve bodo nemadjarske narodnosti nastavile toliko svojih kandidatov, kakor jih ni bilo dosedaj še nikoli. Ministrski predsednik dr. Wekerle je rekel voditeljem ru-munskihnarodnjakov, da pri volitvah ne bo pripustil niti najmanjšega prikraj sevanj a svobode ter je že ukazal vsem oblastvenim organom, naj se ne v t i k a j o v vo lit v e.
Kriza v Srbiji.
Belgrad, 22. aprila. Na vprašanje poslancev v klubovem odseku, zakaj je vlada zahtevala, da se morajo zarotniki takoj odstraniti, se jim je odgovorilo, da je dunajska vlada stavila take pogoje, vsled katerih je carinska vojna z Av-stro-Ogrsko neizogibna. Da si zagotovi v tej vojni podporo velesile, kije tekmovalka Avstro-Ogrski na Balkanu, mora Srbija čimpreje urediti diplomatično razmerje z Anglijo. S pomočjo Anglije in Nemčije (?) bo Srbiji mogoče zdržati carinsko vojno z Avstro-Ogrsko.
Rusko državno posojilo.
Petrograd, 22. aprila. Car je izdal dne 18. t. m. ukaz rinanČnemu ministru glede najetja državnega posojila v znesku 843,750.000 rubljev, t. j. 2133 milijonov kron. Obligacije se izdajo v petih evropskih jezikih in denarnih vrednostih. Obresti je plačevati v polletnih obrokih. Ainortizo-vanje se začne leta 1917. ter mora biti ves dolg poravnan do leta 1956. Do leta 1916. pa se posojilo ne more ne odpovedati in ne konvertirati.
Turške finanoe.
Carigrad, 22. aprila. Dne 13. t. m. bi bila morala Turčija plačati 6S.546 funtov za pomanjkljaj v ma-cedonskem proračunu. Turčija pa plačila ni zmogla ter so se morale mesečne plače uradnikom in orožniškim častnikom plačati iz 100.000 funtov posojila, ki gaje dala o^omanska banka. Turška vlada izjavlja, da sploh ne more izplačevati mesečnih plač v Macedo-niji, ako se ji ne dovoli zvišati carino za 3" ,.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. aprila. — »Slovenec1* in »Edinost11.
„Edinost" je pri razpravljanju o vladni predlogi volilne reforme za kranjski deželni zbor našim klerikalcem povedala par gorkih. „Slove-nec" se je zadri ošabno vanjo, . češ, „Edinost" se brigaj za tržaške razmere, nas in pa „Slovensko ljudsko stranko-* pusti v miru, ker edino naše delo je pravo delo, tudi če smo za 11 nemških mandatov v dež. zboru kranjskem. Na to odgovarja „Edinost" : DoČim je vlada, ob vsej svoji načelni nasprotnosti proti splošni in enaki volilni pravici, v svojem načrtu določila razne spremembe v sestavi skupin mest in trgov, je pa pustila edino kočevsko skupino nedo-takneno. Zakaj to? Treba-li, da pravimo: čemu?! Saj je jasno: edino v ta namen, da se poleg kurije veleposestnikov, ki je v resnici le kurija kranjskega nemštva, ohrani Nemcem tudi kočevski mandat, tako, da bo 5 nemških odstotkov prebivalstva na Kranjskem imelo četrtino vse^ zbornice v svojih rokah! Ni li to vnebo-vpijoča krivica na politično in moralno škodo slovenske večine?! Ali ni v dolžnost ravno „Slovenski ljudski stranki", ki se ponaša s tem, da je le ona zastopnica slovenskega ljudstva, da nastopi proti taki kričeči krivici?! „Slovenec" nam naj ne prihaja preveč s svojim navdušenjem za splošno volilno pravico. Nam se vse dozdeva, da to sedanje njegovo navdušenje za splošno in enako volilno pravico prihaja le iz strankarskega egoizma. „S. L. S." je na tem, da si za vedno zagotovi večino v deželnem zboru. Ker ako bi jej bilo res za pravično volilno reformo, bi bila morala nastopiti z vso energijo fsa pro-porcijonalni volilni zistem, ali pa vsaj za primerno razdelitev okrajev, s čimer bi bilo kolikor toliko
zagoto vlj eno tudi zastopstvo manjšin. Mesto tega pa se je „S. L. S." zadovoljila z vladno predlogo, ki jej je jasen namen, ubiti slovensko napredno stranko, ki pa na drugi strani z očetovsko skrbjo ohranja nemško posest na mandatih. Tudi splošna1 volilna pravica postaja lahko — čenezagotavlja zastopstva tudi manjšinam — Še hujakrivica, negoje sistem privilegiranih volitev. Z zgornjimi izvajanji smo dokazali, da glede vprašanja volilne reforme nismo toliko idijoti, kakor nas naziva „Slove-nec" in kolikor so pri „Slovencu" — hinavci!
— Poslanca   dekana Arka
možatost« V nedeljo so imeli socialni demokrati v Idriji precej številno obiskani javni ljudski shod, na katerem se je razpravljalo o praznovanju prvega maja in o političnem polo^ žaju v Idriji. Pri drugi točki smo čuli od socialnodemokratičnih govornikov zanimivo vest, ki postavlja idrijskega deželnega poslanca M. Arka v zelo čudno luč. Glavni govornik, ravnatelj A. Kristan, ob kratkem očrta politični položaj, zlasti glede volilne reforme, in zastane s svojim govorom, da more poročati deželni poslanec Miha Arko, ki si je po svojem adjutantu Logarju že 14 dni preje izposloval besedo na tem shodu pri socialnodemokratični organizaciji. Predsednik shoda torej ponudi dekanu Arku besedo. Toda zaman se ozirajo udeležniki shoda na kraj, odkoder se ima pokazati deželni poslanec Arko in ker se ta na ponovni poziv predsednika na oglasi, govori prvi govornik dalje, ki med drugim prav označi Arkovo možatost. Poslanec Arko torej ni izpolnil svoje obljube, da bo prišel na shod in tu, kakor je poslančeva dolžnost, pojasnil položaj v deželnem zboru. Ali se je morda zbal, da ne bo mogel zagovarjati početja klerikalne stranke, ki je čez noč izdala delavno ljudstvo in vrgla pod klop splošno in enako volilno pravico? Ali se je morda sramoval povedati, da je bil on junak izmed klerikalnih poslancev, ki je štiri ure zaman čakal, da bi mogel proglasiti poročilo ustavnega odseka, ki bi pričalo o velikanski hi-navščini klerikalcev do volilne pravice ljudstva in še bolj do slovenske narodnosti? Pa naj je tako ali tako, dejstvo je, da idrijski poslanec Arko ni izpolnil besede in konstatujemo, da se torej klerikalni poslanec A_rko ne odlikuje le z izredno kinavščino, ampak tudi s sramotno nemožatostjo. Sedaj po dejanjih ArkovihJ moramo spoznati, kako klavrnega in nevrednega poslanca ima mesto Idrija! Zanimivo je tudi, kako si znajo klerikalci pomagati in se v ta namen poslužiti laži. Neki mladi klerikalni pisar po dolgem času pove predsedniku shoda, da Arka zato ni na shod, ker je mislil (j), da bo le ena točka na dnevnem redu, namreč praznovanje 1. maja. Ta grda laž se je na shodu takoj konstatirala. Arku se je namreč natanko naznačil spored shoda, ki je bil tudi objavljen v „Na-preju", in bi bil tak izgovor naravnost smešen. Čudno pa se nam zdi, da klerikalec KanduČ ni takoj povedal vzroka, zakaj ni Arko prišel na shod, ako ga je poslanec Arko v to pooblastil. Pa ne da bi si bil Kanduč ta izgovor šele na shodu izmislil! Pri klerikalcih je pač vse mogoče. Saj oni vzgojujejo svoje ljudi v toposti in jih navajajo sistematično k lažem in obrekovanju in najgrši hinavščini! Tako spoznavamo dičnega poslanca Arka v njegovih najlepših lastnostih, in upamo, da si pri prihodnjih volitvah Idrija gotovo ne izbere več „elegantnega tehanta" za svojega zastopnika v deželnem zboru kranjskem.
— Sankcijoniran deželni zakon.
Cesar je podelil sankcijo zakonskemu načrtu, ki ga je sprejel deželni zbor kranjski in ki določa, da se okrajna cesta Metlika-Črnoinelj uvrsti med deželne ceste.
— Šolske vesti. Alojzij J a-rinovič je postal nadučitelj II. razreda na Sušaku, Marija KarbonČič učiteljica II. razreda na dekliški ljudski šoli v Isoli, K. Dobrilovič definitivna učiteljica III. razreda na dekliški ljudski šoli na otoku Krku in
Josipina Debevc definitivna učiteljica II. razreda v Vizinjanu.
— Šolske vesti na Štajerskem.
Dvorazrednica pri Sv. Lenartu pri Veliki nedelji se razširi v trorazred-nico. Nadučitelj na šulferajnski Šoli t Pekrah je postal Julij Ogrisegg, dosedaj nadučitelj v Kljunah. Definitivne učiteljice so postale: v Ljubnem Franja Hrovat iz Zabukovja: pri Mali nedelji ondotni suplentinji Olga Cvahte in Franja JandI; v Ma-kolah Olga BradaŠka iz Sel pri Slov. gradcu. Učitelj V. Frisch je premeščen iz Ptuja v Gussvverk.
— Ustanovni občni zbor „Društva slovenskih profesorjev" se je
vršil včeraj dopoldne v mali dvorani „Narodnega doma" in bil jako dobro obiskan, kajti zborovanja se je udeležilo nad 50 profesorjev ne samo iz Kranjske, ampak tudi drugih slovenskih dežel. Zborovanje je otvoril g. prof. dr. Ilešič, ki je predstavil oblastvenega zastopnika g. dr. M i -ljutina Zarnika in navdušeno pozdravil vse navzoče, zlasti pa hrvatske udeležnike iz Pazna. V vznesenih besedah je govoril nato o idealih in nalogah ter dolžnostih in pravicah srednješolskega učitelja ter poudarjal, da je prihodnjost snujočega se društva odvisna od profesorjev samih. Poročilo pripravljalnega odbora je podal zapisnikar g. profesor Vaj da. Kot s-češki, nemški in drugih narodnosti srednješolski učitelji združujejo v društva, tako je tudi slovenskim profesorjem treba združitve, da se posvetujejo o preosnovi srednjih šol, zlas*i pa, ker Slovenci nimamo nobene srednje šole. Posameznik izgine in ne opravi ničesar v svojih željah in zahtevah. Združitev je pa tudi potrebna, da srednješolski učitelj dobi ugled, ki mu pristoja sorazmerno z njegovimi študijami. Dandanes je profesor vsak navaden učitelj plesa. A poglejmo ubogega suplenta! Ni uradnik, ni v statusu uvrščen, nič ni, nima nobenega činovnega razreda in lahko ga takoj spode brez daljšega procesa, kakor ga kratkim potem sprejmo. Vsled tega tudi ni med profesorji stanovskega ponosa. Svojo stanovsko l moramo varovati in tudi zato je torej društvo potrebno. Ta potreba je bila že dlje uvidevana in prvi je sprožil to misel profesor dr. Dolar. < M ministrstva so pravila že potrjena in sicer tako, kot smo jih predložili, to pa glede poslovnega jezika in namena društva. Glej spodaj ! i Glavne zasluge zato ima državni poslanec gosp. dr. Ploj, ki se je intenzivno zavzel za nas in za kar smo mu dolžni toplo zahvalo. Da je bilo društva res treba, kaže navdušenje zanj. Od 200 slovenskih profesorjev se jih je že priglasilo 190. Naše društvo bo pristopilo k zvezi avstrijskih učiteljskih društev, ki šteje 4700 Članov. V slogi je moč in tudi mi bodemo potem kaj dosegli. G. dr. IlešiČ predlaga zahvalo g. A ajdi, ki je sestavil pravila in se sploh največ trudil za društvo. Se lodano sprejme. Isti govornik je prebral iskren pozdrav srbskih in bolgarskih profesorjev, ki so imeli pred kratkim sestanek v Belgradu. Nato je g. Vajda preČital pravila, katerim povzamemo : „Društvo slovenskih profesorjev" ima svoj sedež v Ljubljani in razteza svoj delokrog po vseh avstrijskih deželah. Poslovni jezik društva je slovenski in srbsko-hrvatski. Namen društva je pospeševati pedagoško in obče znanstveno delovanje dru-štvenikov, zastopati in braniti vse interese učiteljstva srednjih in njim podobnih šol ter mu določati stališče v okviru narodnega življenja. V dosego tega služijo med drugim publikacije, časopisi, skrb za izdajanje šolskih knjig in učnih pripomočkov, ustanavljanje odsekov in podružnic. V peda-goško-književnem in obče znanstvenem delovanju goji društvo najožje zveze z drugimi sličnimi društvi osobito s „Slovensko Šolsko Matico". Ustanovniki društva plačajo 100 K. Nato se je vršilo sprejemanje Članov, ki jih ima društvo zdaj že 120. Članarina se je določila na 4 K letno in ni pristopnine ali ustanovnine nobene. Pri volitvah je bil per acclamationem izvoljen za predsednika gospod prof. Orožen, odborniki so pa gg. : dr. IlešiČ, dr. Opeka, dr. Požar, dr. T o m i n š e k in Vajda, vsi v Ljubljani za Ljubljano, dr. O z v a 1 d v Gorici za Koroško in Goriško, dr. Vlad. Nazor v Pazinu za Primorje in Henrik S c h r e i n e r za Štajersko. Namestnika sta irg. dr. Lončar in P eter lin, pregledovalca računov pa gg. Fajdiga in dr. Korun. Pri slučajnostih je nasvetoval gospod dr. O z val d, naj bi se občni zbor vrsi! vsako leto drugod in ne vedno v Ljubljani. G. dr. N a z o r se je v imenu pazinskega učiteljskega zbora pritoževal, zakaj se je društvo m »stavilo na izključno slovensko stališče. Društvo bi se moralo imenovati „Društvo slovenskih in hrvatskih profesorjev", ker s tem, da je le jezik dopisovanja tudi srbsko-hrvatski, je le okno za Hrvate odprto, doČim bi morala biti
lata rn to do kraja, saj hrvatstvo v ■iCri napreduje vedno bolj in bolj in Moštvo s tem ne more prav nič iz-Kbiti. GF. dr. Ilešič se je zavzel za K nasvet in obljubil, da se dene ta Jeka pri prihodnji glavni skupščini B; dnevni red. G. dr. Brolih je za-Kopal mnenje, naj bi se društvo ime-Evalo „ Jugoslovansko profesorsko *-uštvou, kar je bilo tudi obljubljeno, C pride na dnevni red prihodnje ■uups5ine. G. Vajda je nas veto val m#o, da naj vsi izvenljubljanski za-Kdi, kjer službujejo slovenski profe-Birjit imenujejo svoje poverjenike in ■naznanijo društvu, g. dr. Brolih IT da bi se širila vzajemnost med ■viveuskimi profesorji, ki naj bi bili Iti do zadnjega člani društva. Gosp. Kij d a je obljubil, da bode vsak po-laiuezen povabljen. Predsednik gosp. »rožen se je nato zahvalil za udeležbo in pozival na vztrajno delo, ker le potem je mogoče stopati po začr-tni poti. Gotovo bo možno sloven-fcini profesorjem doseči vzvišene ide-Kje. ki so navedeni v društvenih na-Keuih, ako bo v njih vedno toliko [animanja in navdušenja za njihovo Braštvo, kakor so ga pokazali včeraj.
I — Občni zbor »Slovenskega Liasinskega društva" je bil v so-
Koto zvečer v ^Narodnem domu" v liubljani. Udeležba ni bila posebno Mnogobrojna. Zbor je otvoril pred-Cdnik prof. Orožen pozdravljajo [osebno predsednika Savinske po-Ijražnice in častnega Člana nadučitelj a Kocbeka. Povdarjal je, da so podružnice lepo napredovale, posebno na fcimorskeni, kjer so se ustanovile piri nove podružnice. Zahvaljeval se le korporacijam in posameznikom za Sodelovanje in podpore. Nadalje se te spominjal umrlih članov gospe |)rožno ve in gg.: R e s ni a n a, dr. K ačnika, prof. V a v r u j a, J e-»an a. Z o r a, N a g 1 a s a in dr. Kreka, k" znak sožalja so se zborovalci fczdignili s sedežev. Iz obširnega taj-likovega poročila o delovanju dru-ptva v 13. letu posnemamo sledeče: pruŠtvo je tudi v tem letu lepo ua-Iredovalo in vsestransko uspešno delovalo. Koncem leta 1905 je bilo pseh članov 2483, tedaj za 306 več Kakor prejšnje leto: teh članov je pripadalo osrednjemu društvu 605, todružnicam pa 187s. Odbor je imel fcs "dborovih sej, v katerih se je re-fcilo 7^4: vlog in dopisov. Odbor je I dil dvojno predavanje in dva Iknpna izleta, razim tega pa se je ■udeležil tudi izletov in drugih priredb ■podružnic. Dne 2i>. aprila je bila razsta-Easfik društvenih amater-fotografov. ki je pokazala lep napredek. Planinski ples 1. februarja je prinesel čistega ■dobička 2446 K 67 h. Izmed društvenih naprav je omeniti: v Vratih pri IMjaževem domu se je svet zngradil, ■napravil se je bazen za kopanje, svet »koli koče se je planiral in zasadil; ta Kamniško sedlo se je napravila pašna in velevažna pot. za kar g • ■glavna zasluga prof. dr. Frisch-Ikaufnu: iz Črne prsti v Bohinju se i Ije napravila nova pot čez visoki vrh lob vrhovih Razora mimo Raskovcev pa Bodico; nadaljevale in končale so pe naprave v Trentskem pogorju: na ■Šmarni gori se je posekalo drevje, ki ne oviralo najlepši razgled proti triglavskemu pogorju ter se je zravnal pet pred gostilno; na Kumu se napravi vodnjak; na Klausenstein pri [Zidanem mostu se je napravil, oziroma popravil pot; za Kadilnikovo točo na Golici se je nabavila oprava: jsklenilo se je vse potrebno, da se [Orožnova koča na črni prsti razširi; padelalo, popravilo in zaznamovalo te je še mnogo potov itd. Planinske poče so v najlepšem redu in promet F njih rase od leta do leta. Osrednji [odbor je tudi zdrževal vremenski [opazovalnici na Kredarici in pri Sv. poštu. Pospeševala se je slovenska puristika in vzbujalo zanimanje za paše kraje tudi na druge načine, take p dopisovanjem v razne domaČe in pije liste, z ilustrovanim vodnikom pa železnicah itd. Glasilo rPlaninski pestnik" se tiska v 2200 izvodih. Za pednarodno panoramo so izdelali društveni amater-fotografi serijo slik o najlepših slovenskih pokrajinah. Za gorske vodnike se je vršil strokovni tečaj 17., 18., 19. marca in 1. aprila. Udeleževalo se ga je z uspehom 20 pripravnih mladeničev. Društvo ima [1B podružnic, katerih pretežna večina pepo uspeva. Poročilo izreka toplo [Zahvalo nekaterim denarnim zavodom rmed katerimi pa ni bogate kranjske [hranilnice) in posameznikom za podarjene znatne svote, nadalje pa 1}udi plovenskemu ženstvu, ki je izdatno podpiralo društveno delovanje. — Poročilo se je vzelo odobruje na znanje ter se je marljivemu tajniku feosp. Huaptmannu izrekla zahvala, pato je poročal blagajnik dr. F oriš ter o denarnem stanju. Preponi ki so znašali 26.650 kron f < h (članarina 3607 K, darila in podpore 2619 K 80 h, „Planinski vestnik" NOSI K 94 h, legat Iv. Rodeta fcamniški podružnici 1779 K, planinski ples kosmatega dobička 7466 K 77 h, i*oče 6670 K 98 h). Izdatki pa so Našali 26.464 K 98 h 'upravni stroški
1284 K 52 h, nakupi sveta 567 K 61 h, pota, markacije 1113 K 78 h, koče 9152 K 13 h), tedaj je preostanka 185 K 41 h. Čiste imovine je 26.014 K 81 h, ki je narasla za 5514 K 96 h. Premoženje sestoji v sledečem: pohištvo, knjižnice, znamenja, razglednice itd: 3238 K 40 h, koče 34.000 K, posestva 759 K, dolgov pa je Še 14.479 K. Proračun za leto 1906 izkazuje prejemkov 13.485 K 41 h, izdatkov 13.929 K, tedaj primanjkljaja 443 K 59 h. — Tudi blagajnikovo poročilo se je odobrilo. — Na mesto odstopivšega odbornika inženirja F o er st e r j a je bil izvoljen v odbor inženir Skaberne. Odstopiv-šemu odborniku Foersterju, kojega zasluge pri stavbah je navajal dr. Švigelj, se je izrekla zahvala. A. Trstenjak je v daljšem govoru proslavljal zasluge prof. dr. Frischaufa za slovensko planinstvo ter predlagal z ozirom na napade, ki jih ima prestati ta naš Častni član v znani Richterjevi aferi, sledečo resolucijo: ^Zastopniki slovenskega planinstva, zbrani na rednem občnem zboru ^Slovenskega planinskega društva" dne 21. aprila 1906 v Ljubljani, se spominjajo zaslug, katere si je g. dr. Frischauf pridobil sploh v naši turistiki ter mu kot neustrašenemu boritelju istine na polju turistike in znanosti izrekajo svoje popolno priznanje in spoštovanje." Resolucija je bila z navdušenjem soglasno sprejeta. Lintner je priporočal, naj društvo kupi ob Bohinjskem jezeru pripraven svet ter zgradi tam napravo, podobno Aljaževemu domu v Vratih. Proti predlogu je govoril odbornik Korošec, za predlog pa Trstenjak, a končno se je odločitev prepustila odboru. Dr. S vi gel j je nasvetoval napravo društvenih znamk, a da se ne dela konkurence družbi sv. Cirila in Metoda, naj se deli čisti dobiček s to družbo. Tudi ta zadeva se je po daljši debati prepustila odboru. Lintner je stavil predlog zaradi prenočišč v Trenti, naj se upoštevajo želje dotičnih posestnikov. Dolga debata se je otvorila pri predlogu dr. Sviglja, naj se določi prihodnji občni zbor na Jesenicah. Za predlog sta govorila razen predlagatelja Trstenjak in P ust o-slemšek, proti pa dr. Tominšek in dr. Forster. Končno je bil sprejet dr. Tominškov predlog, naj se odločitev prepusti odboru. Nato je zaključil predsednik občni zbor.
— Časino svefinfo za 401etno
zvesto službovanje je dobil deželne vlade oncijal v pok. g. Josip P e-tr ič.
— Pogreb gospe Marijane Zore
roj. Tavčar se je vršil v soboto popoldne ob pol 6. uri in je pokazal, kako vsestransko priljubljena je bila v najlepših letih umrla gospa. Vseh slojev občinstvo se je zbralo, da jo počasti s svojo udeležbo na njenem pogrebu in nepregledna je bila vrsta vseh udeležencev. Blagopokojni vzgledni slovenski ženi in materi pa kličemo: Počivaj v miru. ki si ga z neumornim trndom ves čas svojega življenja zaslužila!
— Poročil se je danes g. dr. Josip P 1 e m e 1 j , privatni vseuči-liski docent z gdč. J u 1 i k o Hočevar. Iskreno čestitamo!
— Državne ustanove za obiskovalce Obrtnih Šol. Za prihodnje šolsko leto razpisuje naučno ministrstvo več državnih ustanov za obiskovalce obrtnih šol. Ustanove znašajo za ijubljansko e. kr. Uiu.etno-obrtno strokovno šolo 40 K na mesec in veljajo za vso učno dobo. Te ustanove so osobito tudi namenjene obiskovalcem zimskih kurzov za stavbne obrtnike (zidarje, tesarje in kamnoseke). Prošnje za take ustanove je nasloviti na naučno ministrstvo, vložiti pa jih je najkasneje do 15. maja pri ravnateljstvu onega zavoda, v katerega želi prosilec vstopiti Prošnji morajo biti pridejane naslednje priloge: Krstni list, domovinski list, učno ali delavsko izpričevalo (če se prosilec zglaša za vstop v zimske kurze za stavbne obrtnike), zadnje šolsko izpričevalo in ubožni list. — S tem opozarjamo naše čitatelje na zgornje ustanove s pristav-kom, da daje vsa potrebna pojasnila v tej zadevi drage volje ravnateljstvo c. kr. umetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani.
— Novo pokopališče »e bode
prihodnji petek blagoslovilo ter dne 1. maja izročilo svojemu namenu.
— Štrajk. Pri Koslerju v Spodnji Šiški stavkajo vsi delavci in zahtevajo 15% povišanje plače.
— Redna glavna skupščina društva učiteljev in šolskih prijateljev okraja ljubljanske okolice
se bode vršila dne 10. maja t. 1. ob 10. uri dopoldna v hotelu „Štrukelj" s sledečim dnevim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev dveh pre-gledovalcev računov. 5. „Učiteljevo delovanje izven šole", poroča gosp. nadučitelj Janko Zirovnik. 6. Volitev društvenega vodstva. 7. Volitev delegatov v „Zvezno" zborovanje. 8. Nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor.
— Umrl je v Št. Jurju pri Kranju trgovec in posestnik g. Fran Peršina. Pogreb bo v sredo ob 3. uri popoludne.
— Učiteljsko društvo za šolski okraj Novo mesto ima dne
3. maja t. 1. ob 1. uri popoldne v šolskem poslopju na Toplicah svoj redni občni zbor. Spored: 1. Dr. Hu-bad, „0 šolski higijeni"; 2. poročilo tajnikovo o društvenem delovanju; 3. poročilo blagajničarice o društvenem računu; 4. volitev novega odbora na podlagi novih odobrenih pravil; 5. volitev delegatov k skupščini „Zaveže" v Šoštanju.
— Humorističen večer sta priredila včeraj zakonska Marković v Trebnjem v priljubljeni gostilni rpri Lipi". Mnogobrojni poslušalci in poslušalke so ljuba srbska gosta ob-suli z živahnim ploskanjem, da je morala gospa Marković več pesmi dodati. Dolgo poročilo, ki smo ga o tem večeru iz Trebnjega dobili, priča, da je ondotno občinstvo vse navdušeno za draga mu Slovana. Seveda je potem tudi gmotni uspeh prireditve boljši, nego je bil v Ljubljani.
— Otvoritev nove železnice
bo najbrže okoli 15. julija. Otvoritve se udeleži tudi cesar, ki se popelje od Jesenic v Trst, kjer se ukrca, da prisostvuje potem velikim mornaričnim manevrom v Jadranskem morju.
— Dar. Gosp. Anton mar-ki Sessler, veleposestnik in častni občan v Štanjelu, pomorski kapetan je daroval vbogim v Štanjelu na Krasu 100 K.
— Kaznjenci pojo pri svoji maši v Mariboru. Začeli so peti letos o Veliki noči in je bilo prvo petje dokaj dobro. Ker petje izborno vpliva na Človeka, bi bilo želeti, da bi se kaznjenci vadili tudi v petju posvetnih pesmi, ker mnogi med njimi še ni za vselej izgubljen za človeštvo. V Kopru kaznjenci že dlje Časa pojo pri maši.
— Dva cerkvena tatova obsojena. 31 letni koČijaž Alojzij Deve tak iz Opatjesela in 46letni urar Aleksander Bandeniz Gorice sta v noči od 3. na 4. februarja okradla cerkev v Bateh na Goriškem, odnesla ciborij in dva keliha. Devetak je bil obsojen v triletno, Banden pa na sedemmesečno ječo.
— Mandat je Odložil dalmatinski državni poslanec dr. K v e k i ć zaradi napadov dalmatinskih Srbov. Obenem je izjavil, da ne sprejme zopetne izvolitve.
— Nova banka na Reki. £Na Reki se snuje nov denarni zavod, ki se bo imenoval rPučka banka".
— Elektro-kinoskop. Davorin Rovšek je priredil snoči in predsnoč-njim v veliki dvorani „Unionovi" predstavo živih fotografij in zračnih ski-optiČnih slik. Ogledali smo si snoči te fotografije in slike. Žive fotografije so take kot v kinematografih, skiop-tične slike so pa nekaj posebnega za Ljubljano, ker takih doslej še nismo videli. Izvršene so elegantno-umetniški in se odlikujejo po finem razvrščenju barv, so Čiste in jasne do popolnosti. Avstralija in njeni prebivalci je bila prav srečno izbrana serija slik, s katerimi se je hotelo pokazati nekaj izredno lepega in krasnega. Kar se tiče programa, bodi povedano katoliški tiskarni", naj nauči že enkrat svoje ljudi, da bodo znali pravilno slovenski, ker je škanda-
j lozno, kakšne nemčizme dobi človek pred oči.
— Navihan gluhonemec. K tozadevni notici se nam poroča, da neznanec, ki ga je v petek prijela ljubljanska policija, ni gluhonem, ampak to le simulira. Dognalo se je namreč, da popolnoma sliši in govori, in sicer hrvatsko in ogrsko. Možic je jako zanimiv in sumijo, da mora imeti za seboj temno preteklost, ali pa da je tako delomržen, da je rajši „gluhonem", s kojo hibo si pridobiva naklonjenost usmiljenih src z beračenjem in prodajanjem medenih prstanov za zlate. Poleg tega ima pa tudi dolge prste in je včasih rabijaten. Ljubi posebno nežni spol in baš to mu je bila nesreča. Brez obljub ni mogoče sklepati ljubezni in tako je tudi navedeni simulant moral delati, a si vkljub temu ni pridobil deviških src, pač pa priče, ki bodo nastopile proti njemu in mu povedale v brk, da je naraven človek. Poskušal se je že obesiti v magistrat-nem in v sodnijskem zaporu. Kadar bode njegova slika razstavljena, bo-demo poročali, da si ga občinstvo lahko ogleda in bode mogoče kdo vedel kake podatke, po katerih se bode mogla dognati njegova identiteta.
— Karambol* V soboto popoldne je pripeljal Perlesov hlapec Ivan Pro-gar z dvorišča v Prešernovih ulicah št. 9. v trenotku, ko je prišel električni voz. Ko bi ne bil voznik Fran Čelofiga tako naglo ustavil električnega voza, bi se bila pripetila skoraj gotovo kaka večja nesreča, vsled tega pa sta se samo nekoliko poškodovala oba voza. Krivda zadene seve Progarja, kajti po policijskem redu mora vsak voznik, predno pripelje z dvorišča, pogledati na ulico, in Šele Če ni za njega ali za mimo-
idoče kake nevarnosti, potem lahko gre z vozom ven.
— Zastonj je napravil pot v
soboto popoldne oddelek- gasilnega in reševalnega društva do dolenjskega kolodvora. Železniški čuvaj je bil namreč za Čuvajnico pograbil listje in travo in je zažgal. Ker je pa čuvaj na Gradu mislil, da gori čuvajnica, je o tem telefonično obvestil ognje-gasce v „Mestnem domu", ki so se seveda, ko so prišli na lice mesta, takoj vrnili.
— Usodepoln vrček. Danes ponoči sta se v neki gostilni na Cesti na Loko sprla hlapca Ivav Mastnak in mizar Anton Lampič. Konec prepira je napravil LampiČ s tem, daje zgrabil za vrček in ž njim Mastnaka tako po glavi udaril, da si je moral iti iskat svojega zdravja v deželno bolnišnico.
-7 Star grešnik. Snoči je mestna policija aretovala 231etnega Oskarja Kleinerja, ki se je imenoval Krauland in Kleine, ker je ukradel na Resljevi cesti nekemu gospodu hlače, njegovemu hlapcu pa črevlje. Kleiner je rojen na Dunaju in pristojen v Trebe-ljevo v litijskem okraju in je bil vkljub svoji mladosti zaradi tatvine že šestkrat kaznovan. Izročili so ga sodišču.
— VlOIU. Včeraj je bilo hlapcu Jerneju Hribarju na Ambroževem trgu št. 7 vlomljeno v kovčeg in pokradenega 38 denarja. Osumljencu so na sledu.
— Pes je ugriznil 41etno Mi-heelo Toninovo in jo na desni roki lahko telesno poškodoval. Deklica je prišla tako blizu nekega priklenjenega psa, da jo je dosegel in popadek
— Delavske gibanje. Včeraj so se odpeljali z južnega kolodvora v Ameriko 4 Hrvati in tudi 160 Rusov je Šlo skozi Ljubljano tja. Nazaj je prišlo 156 Hrvatov, 22 Slovencev, 16 Bolgarov pa je bilo vrnjenih zaradi bolezni. 19 Hrvatov se je odpeljalo^ v Scheibbs, 24 pa na Prusko. 21 Črnogorcev je šlo na Jesenice, 11 notranjskih tesačev pa na Dolenjsko.
— V soboto je šlo v Ameriko 10 Hrvatov in 5 Slovencev, nazaj je pa prišlo 10 Hrvatov. V Heb je šlo 40, v Scheibbs pa 25 Hrvatov. Na Dunaj je šlo 70 laških zidarjev, v Kočevje pa 40 delavcev.
— Izgubljene in naidene reči. Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena, oziroma najdena dva dežnika. 4 palice, svetilka, dva dekliška slamnika in stara zimska suknja. — Neka dama je izgubila zlato brožo liki kača, ki je imela vdelana dva bisera, rubin, opal in zelen kamen, vredno 60 K.
— G. A. K. je izgubil ogrski zlat za 10 frankov, ki je bil vdelan v zlatem okvirju kot obesek, vreden 17 kron 20 vin. — Marija Piškurjeva je izgubila mošnjiček s 15 K. — Kuharica Apolonija Povirkova je našla zlato brožo z briljanti. — Kuharica Terezija Drobničeva je izgubila zlat za 20 kron.
Sfrahoult potres u San Frsnclscu.
Požar pojema.
Požar še sicer vedno razsaja na dve strani, vendar ne vec tako silovito j upati je, da se vsaj ena četrtina mesta reši. General Founston je brzoj avil vladi v AVaschington požar je pod kontrolo.
Pomanjkanje vode in lakota.
Vee ljudi jč že vsled žeje zblaznelo. Sredi prašne in blatne ceste je nastala mlaka vode iz počene podzemske vodovodne cevi. Takoj se je zbralo na stotine moških in žensk ki so se pretepali za mlako. Zadnji trenotek se je baje oblastim posrečilo, popraviti vodovod. Draginja je Čimdalje hujša; hleb kruha velja 5 K, žemlja pa 2 K. Železniške družbe so sklenile, da bodo v bodoče vse pošiljatve v San Fran-cisko dovažale železnice brezplačno. Istotako odvažajo železnice brezplačno vsakogar, ki hoče zapustiti mesto ter obljubi, da se v gotovi dobi ne vrne. Dosedaj je ostavilo mesto 25.000 oseb.
Predrzni tatovi.
Velika tatinska družba se je navalila na vojake, ki stražijo razvaline državne zakladnice, kjer je podsutih 30 milijonov dolarjev. Vojaki so ustrelili 35 tatov.
Zbesneli voli.
Ko se je užgala klavnica, udrlo je iz nje kakih 300 volov, ki so kakor zbesneli divjali po mestu ter usmrtili 12 oseb.
Uničene umetniške in znanstvene dragocenosti.
Vsled zrušenja Stanfordskega vseučilišča je 4 milijone dolarjev škode. Uničena je tudi bogata knjižnica Adolfa Sutrosa, kjer je bila zbirka zelo dragocenih, nenadomestljivih rokopisov, kakor prve izdaje Shakespiera.
Obseg katastrofe.
V obsegu 100 milij okoli San Frančiška je vse potres razdjal. .V Los Angel esu se je pojavilo novo
potresno suvanje. Hiše se majajo kakor ladje na morju. Tudi v Ten-nesseeju, Utahu in Nevadi je bil 20. t. m. znova močan potres. V Santa Rosa je izmed 20.000 prebivalcev nad 1000 mrtvih. Tudi v Honolulu so se zrušile nekatere hiše.
Pomožna akcija.
Dosedaj se je nabralo za žrtve potresa 7 milijonov. Parobrodna družba v Bremenu je darovala 220.000, hamburška pa 100.000, toda obema je predsednik Rousevelt vrnil denar; predsednikovo postopanje je zagonetno ter se smatra za žaljenje.
TelefonsKa in ukopna poročila.
Dunaj 23. aprila. Darje3 se ja baron Gautsch pogaiai z raznimi političnimi voditelji. V svrho kompromisa za volilno reformo je vlada pripravljena dati Nemcem 12 no vih mandatov, Poljakom 10, Italijanom pa 1 mandat. Novi nemški mandati se razdele: 4 Dunaj, 4 ostala Nižja Avstrijska, 1 na Češkem, 1 v Šleziji in t za Kočevje. Vendar je kočevski mandat še zelo dvomljiv.
Dunaj 23 aprila Iz kompe-t?iitnega vira se poroča, da je krona Gautschu sporočila, da zadeva volilne reforme ni v no -beni zve2i z rešitvi o ogrske krize in da se volilna preosnova mora dognati na vsak način.
Praga 23. aprila. Poslanec Franko Stein je grozil na svojem shodu, da bosta on v njegova stranka strmoglavila Gautsch a, ako ga drugi ne bedo. Ako se Galicija ne loči od ostalih avstrijskih dežela, bedo Vsenemci izzvali v parlamentu tuke viharje in škandale, proti katerim so bili dogodki za časa Badenija malenkost.
Praga 23. aprila Socijalni demokratični poslanec Rieger je imel včeraj shod, na katerem je poživljal delavstvo, naj se pripravlja na manifestacije v prilog splošni in enaki volilni pravici dne 1. maja.
Zagreb 23. aprila. Bivši sek-cijski načelnik v ministrstvu notr. zadev Oton pl. K r a j c s o v i c s je nagloma umrl. Ravnokar je še priglasil svojo kandidaturo v Vukovaru. Pokojnik je bil madjaron in poseben ljubljenec bana Khuena-Hedervaryja. Ko je bansko stolico prevzel grof Pejacsevich, je Šel Krajčovic v pokoj, a je ostal še vedno aktivni politik raadjaronske stranke, ki jo je zastopal v saboru in v skupnem parlamentu v Bu-dapešti
Budimpešta 23. aprila. Minister Cf e z a P o 1 o n y i je izpovedal na shodu, da koalicija v armadnem vprašanju ni ničesar dosegla, a se tudi ni odrekla svojih zahtev.
Belgrad 23 aprila. Kralj je napresd dr. Vujića, naj sestavi novo vlado, teda Vujić je misijo cdklonil z motivacijo, da smatra rešitev zarotniškega vprašania za tako nujno, da se pc prej neva vlad. ne more imenovati
New York 23 aprila. Mnogo oseb, ki se ni pokorilo ufeazom oblastij, je bilo obešenih Med temi je bilo baja največ Japoncev
New York 23 aprila Predsednik Roosevelt z ministri odpotuje prihodnji teden v San Francisco.
London 23. aprila. Ameriški kongres je naroč 1 državnemu tajniku, naj takoj nakaže za San Francisko 10 milijonov dolarjev.
Meteorolosično poročilo.
VMiua nad morjem 306-2.   Srednji »raoai tlak 736.0
AprU	Čas opazovala	barometra v mm	26 sš	Vetrovi	Nebo
21.	9. »v.	739 2	98	al. szahod del. jasno	
22. •	7. *J. 2. pop.	73C9 7325	6 1 si. jgzahod U8| sl.jug		megla oblačno
n	9. zv. ■	1 731 7	9-5	slab vzhod i	dež
23. n	7. zj. 2. pop.	732 3 731 4	8 6 brezvetrao nk.obhieuo 17 1 jsr. jgvzhod ak. oblačno		
Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 10 5° in 10-1»; norm.: 10 7° in 10-8°; Mokrina v 24 urah 14 mra in 50 mm.
3 besede .  . . „Altvater"
Gessler
Krnov (Jagerndorf).
1334—3
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani11.
Uradni k ur z i dun. borze 22. aprila 1906.
4-?*/# majska rent«.   .   . .
4*2V0 srebrna renta   .  . .
4*/, tvstr. kronska renta. .
,   zlata       „   . .
*" • ogrik*. kronska renta . 4»/t     , zlata 4*/0 posojilo del. Kranjske 4-V/, posojilo mesta Spljet
* '* m
Zadar
4»/,*.. bos.-herc. Železniško posojilo 1902 . . . 4*/# Seska dež. banka a. •. 4»/0 , • „ ž. o. 4V,V, x«t. pisma gai. dež. hipotečne banke . .
P***- kom-  k- •• 1
10° o pr......
4»jsst.   pisma lnnertrt.
hranilnice.....
4V.-V. «ast. pisma ogr. cen*, dež. hranilnic« . . .
4S*''o z' P*6- °6r- ^P* *>an* 4ebl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 4*/,°/0 obl. češke ind. banke 4*\ prior. rok. želer. Trst-
PoreČ......
4*;, prior, dolenjskih iei. . r/. prior. jut. žel. kup. V,-/, 4*.,% avstr. p os. za žel. p. e.
Srečke.
Sf«čke od 1. 1860»;,  .  . . „    od L 1864 .   .   . .
t" T * •-10 •     ■ •
* Mm. *r»4. I. smtsije .     .     .   H. .
. ogrske hip. bank« . „    srbske a frs. KX>—
9 turške.....
Stsllika srečk* . . Sre dirne H    • •
feemoške „    • •
Krakovske „     . •
Ljubljanske M . • Avatr. rdeč. križa u    » .
OfJ.       9        9     M       * •
Rudolfov« „ • • Salcburške H     • •
Dunajske kom.  y    . «
Delate.
lažne železnice .... Državne železnice .  . . Avstr-ogrske bančne deta. Avstr. kreditne banke Ogrske     m        * • Zivnostenske „ Premogokop v Mostu (Brnx Alpinske montan   .   . • Pra?ke žel. ind. s>.   . . R!ma-Muranyi .... Trboveljske prem. dr-ažo* 4vstr. orožne tovr. družbe Češke k!idkorn-r. dražbe
C. kr cekin 20 franki   . , 3$ aiar&c   . . $v>vere; ~-*.iarke
.-ijld baafee zublji . . &oiarj-  .   . .
Denar
99 60 99-40 99 60
11795 95 85
114-25 99'50
10050
100 —
Blago
99 80 99 60 99 80 118 15 96 05 11445 101 — 101 50 100 —
100 70, 101 65 99 85! 100 30 100 05] 10040
100-30, 101-30
10580 10680
100-50 101-50
100*— 100 70 100—  100 90
99-50 10050 100-50 101-50
99 90
99*50 100*—
314-— 316-
100 70 10170
195— 197 — 285 — 287 — 159 - 161 —i 295-— 30350 299-- 308-— 2C4 — 27250 101*—i 109*50 15235 15335
2425| 2625 472-501 48250
78 — 84-—
91 — 59 — 5050 3125; 59 71 —
97 — 65-50 52" 50 3325 65 — 76- —
522 — 532 -
12575; 12675 684 — 685 — 1644— 1655 — 689 50 690 50 818 — 819-— 242-bOi 243-50 654 — 660-— 574-40 575-40 2730*— 2740 — 574-— 575 — 278-— 282 — 595 —! 600-— 150 50  152 —
Potrtega srca javlja podpisana žalujoča soproga v svojem lastnem kakor tudi v imenu sorodnikov, prijateljev in znancev, da je nje iskreno-ljubljeni, nepozabni soprog, blagorodni gospod
Alojzi) Šimec
c. in kr. pomorskega J komisarijata pristav i. reda v p.
po dolgi in mučni bolezni, po sprejemu sv, svetotajstev za umirajoče v 54. letu svoje dobe danes, dne 22. aprila ob 2. uri ponoči mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, dne 23. aprila ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Dalmatinove ulice št. 10 na pokopališče - k Sv. Krištofu, kjer se položi truplo pokojnika po opetovanem blagoslov-Ijenju k zadnjemu'počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v tarni cerkvi Marijinega oznanjenja.
Dragi pokojnik se priporoča v blag spomin in bodi mu lahka domača zemljica, katero je iskreno ljubil.
V Ljubljani, 22. aprila 1906.
Žalujoča soproga
1480 Jo sipina Šimec
skladišč
je oddati na Mestnem trga št. 25.
Poizve pri g. Fran Čudnu, v Prešernovih ulicah.     7 552 12
Žalostnega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl v Ameriki nas presrčno ljubljeni sin, brat, oziroma soprog in oče, gospod
Maks Buh
lastnik tiskarne in urednik „Colorad-skih Novic"
po daljšem bolehanju, ▼ 34. letu, previden s sv. zakramenti. 1479
V Ljubljani, 23. aprila 1906.
Jakob   Buh,   oče.   —   Ana Buh, mati.   —   Ivan,   Joaip,  Franc in Pavla, bratje in sestra.
(Mesto vsakega drugega obvestila.)
Zahvala.
Potrta žalosti ob tako bridki izgubi svojega iskreno ljubljenega soproga ozir. očeta, brata svaka in strica, gospoda
Teodorja Novotnv
izrekam v lastnem in v imenu svojih otrok vsem ljubim prijateljem in znancem najpresrčnejšo in najtoplejšo zahvalo za tako dobrodejno sočutje med boleznijo in ob smrti pokojnika kakor tudi za lepe darovane vence in mnogobrojno časteče spremstvo ob pogrebu in zlasti slav. pevskemu društvu „Slavec*1 za genljivo žalostinko.
V Ljubljani, 23. aprila 19Co. 1468 Terezija Novotny.
Transitna klet
s praktičnim dvigalom, dalje hlev, soba za kočijaža, svisli, gnojna jama kakor tudi šupa za vozove, eveot. tudi pod h t resu • > stanovanje, se daje v uajem.
Žganjekuha v Vodmatu
Zaloška cesta st. 95. 1477
Osebni kredit za uradnike
častnike, učitelje itd. Samostojm konzorciji Uradniškega društva za hr*. nilne vloge in predujme dovoljujej. posojila na osobni kredit pod najzmer nejlimi pogoji tudi proti dolgoletnim odplačilom. Posredovalci so izključeni. Naslove konzorcijev naznan brezplačno osrednje vodstvo Uradniškega društva na Dunaju VVipplingerstrasse 25. 1164-^
Dr. Jomaž J^omih J^na dr. j^omihova roj. Schmidinger
1478
pcrcccno,
V Jfršfcem, dne 23. aprila 1906.
Poravnava z  Oirrsko. Konec maroike *»«!#»-
Udeležltev Avutrlje pri ruHkem posojilu. 1400 C
l nduKtrlJalna  velezveza Padanje obrestne mere
so za dunajsko borzo trenutki, ki jih ni podcenjevati  in ki pač utegnejo najširše kroge sanje zanimati    Pojasnila o delnicah, ki utegnejo narasti, rado voljno dajem na podlagi zanesli informacij resnim interesentom. Naročila za dunajske ali zunanja borze se- izvršujejo najku-lantneje in lahko kupljeni efekti do dviga ali do realiziranja dobitka ostanejo proti zmernim
obrestim pri meni v varstvu.
in menjalnica.       Ign^Clj   Urbach   Wah!tagersta-'. 37.
(Firma obstoji od 1. 1889.)    Telefon St. I6.OI8, — Pošt. hranil, račun št. 832 633.
sprejme v stalno delo kakor tudi
11-34 1^-15 2344 2:^8,
117-25 95-70
253 25 484
11-39 19-^8 23 52 24*06
117 4.", 95 90
254 2o 6-—
žitne cene v Budimpešti.
Dne 23. aprila 1906. Termin.
Pšenica za april . m     n oktober
za 100 kg K 16-54
Rž
Koruza Oves
april . . oktober . maj. . . julij . . april ... a oktober .  . t
fcfeUtlv.
Ceneje.
100 100 100 100 100 100 100
1644 13-60 1358 13-60 1350 1594 1264
FJR. x;t >T:f:Xv. klepar na Bledu. 1474—1
Prodajalbo
stara 28—30 let, ki more položiti 200 do 300 K kavcije, se sprejme v neko trgovino blizu mesta. 1475—1 p*Qmn-.e poondbe pod šifro „Pro-da£ul*£a" upruVLiistvu „Siov. Naroda**.
4 leta starega, rjavega, 170 cm visokega, šele podkovanega proda zaradi izročitve posesti 1473—1 F: S Jos. Wouk v Hrastniku.
I Dva krojaška pomočnika
za veliko delo sprejme takoj
P. Cosserinann u Ljubljani.
__1481 — 1
PETER «EVK
mizarski mojster 1470 v Št. Petru na Krasu
ište M pmičiiie.
Stanovanje
pripravno za vsako trgovino ali obrt, se odda v najem. 1469—1
u Stepami vasi štev. 50.
r
Zavod za liKartje C. J. Hamarin
v JLifublj&nf«
Cene za likanje: pokončni ovratnik 4, pokončni zavihan ovratnik 6, par manset 8, prsi 8 do 12, moške srajce 20 do 32 vinarjev.
Ako bi vsled obilega posluževanja delozznožnost svojih strojev za škrobljanje, sušenje in likanje mogel popolnoma izrabiti, U mi bilo
mogoče
ofraliit le za 2 linarja
zlikati da bo kakor nov in tudi pri manšetah, prsih itd. znižati cene. — Obilega obiska pričakuje
trgovina s perilom, s klobuki in z modnim blagom C. J. HAMAHN.
Perilo za likanje od zunaj dobro došlo. —  Do srede vsak tedna dospelo perilo za likanje se lahko že v soboto tistega tedna pride lakat ali se odpošlje. 1365—2
Ljubljanska kreditna iianku w Ljubljani
Podružnica v CELOVCU.
Kupuj« In prodaj*
vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, ko-obligacij, srečk:, delnic, varat, novcev in deviz.
Promese Izdaja k vsake r i žrebanju.
vse
mnnalnih
Akcijski kapital K 2,000.000-
z»m|ayi li Iksfcoaptili
izžrebane vrednostno  papirje in ▼novčnje zapalo kupone. Vinkuluje in devinkuluje B3T  Eakompt In tuhta—o menic.
Rezervni zaklad K 200.000 -,
Bajt prtdolM n fiadnostei papirji
Za-t-rabr-oJ-e srečl-c« proti *knxr*z*nJL irstr^'o".. vojaške ženitnlnske kavcij«.
TSJm KT  Borma n&ročUa. TU
Podražnica v SPLJET U.
1» r ntar ne   »lose sprejema
v tekočem račana ali na vložne knjižice protf ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestnja od dne v!oge do dne vzdiga. 3—46
Promet s čeki In nakaznicami.
Tvrdka IPEEDAN v Ljubljani
na Cesarja Jožefa trgu štev. 12
=====  ima vedno veliko zalogo
i
portland in roman cementa
Iadajatelj in odgovorni urednik: Rasto PustoslemSek.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne1.
^56479768100