Motivacijska moč slovenskih medmetov Irena Stramljič Breznik Cobiss: 1.01 m Medmeti lahko motivirajo tudi druge besedne vrste in tvorijo obsežnejše besedne družine, zlasti zaradi sistemske tvorbe izmedmetnih glagolov, ki po predvidljivih vzorcih svoje besedne vrste producirajo nadaljnje višjestopenj-ske tvorjenke, kot je bilo prikazano z besednimi družinami medmetov kvak, Z jav, štop, put, čav. Ključne besede: besedotvorje, medmeti, izmedmetne tvorjenke hJ The Motivational Power of Slovenian Interjections Interjections can serve as a base for the formation of other word categories and can thus create extensive word families. The most common word-formational process involved here is the systematic formation of interjectional verbs. This process follows predictable patterns in the creation of higher-degree formations, as illustrated by the word families of the interjections kvak 'croak', jav 'ouch', štop 'stop', put 'come', čav 'bye' Key words: Word-formation, interjections, words formed from interjections 1 Uvod 1.0 Medmeti ali interjekcije so besedna vrsta z nestavčnočlensko vlogo, saj so modificirani izraz stavčne povedi, njihov denotat je govorno dejanje (Vidovič Muha 2000: 30-32), oz. imajo konotativni ali fonosimbolični pomen (Klajn 2002: 140). 1.1 V slovenistiki (Toporišič 2000: 450-462) se medmeti delijo na: (a) razpoloženjske, ki izražajo človekovo razpoloženje, (b) posnemovalne, ki posnemajo šume v zvezi s človekom, živalsko oglašanje, zvoke naprav in slušni vtis kretnje ali giba, in (c) velelne, s katerimi velevamo ljudem in živalim: z vabnimi klici vabimo živali; z zvalnicami in pozdravi pa vzpostavljamo medčloveški družbeni stik. Nekoliko drugačna je delitev pri Adi Vidovič Muha (2000: 87), ki deli medmete v tri pomenske skupine: (a) razpoloženjske, Toporišičeve velelne preimenuje v (b) namerne, ker z določenimi variantami glasov ali njihovih povezav izražajo določeno namero v zvezi s človekom (zavrnitev, potrditev, dvom ... ) ali v zvezi z živalmi (vabni klici, ukazi za določeno vedenje ...), in (c) posnemovalne (onomatopejske). ^ 2 Medmeti kot motivirane in motivirajoče besede v slovanskem besedotvorju Z 1 2.0 Opazovati medmete z besedotvorne perspektive pomeni možnost, opazovati ^ medmete kot motivirane in motivirajoče besede. O s 2.1 Besedotvorni obravnavi medmetov je v besedotvorju slovanskih jezikov poL svečene manj pozornosti. Ocena je nastala na podlagi pregleda monografij češkega 0 (Mluvnice češtiny 1 1986), slovaškega (Furdik 2004), ruskega (Zemska 2006), hrvaškega (Babic 2002), srbskega (Klajn 2002, 2003) in makedonskega besedotvorja (Koneski 2003). 1 2.1.1 Izmed naštetih je krajše samostojno poglavje o motivaciji medmetov prisotno N le v dveh delih. V češčini (MČ 1 1986: 516) se medmeti delijo na nemotivirane in A motivirane. Motivirani nastajajo: (a) s prehodom iz drugih besednih vrst (npr. bože, p človeče; vida); (b) iz naravnih zvokov (npr. be, me); (c) iz samih medmetov z iz-i peljavo (npr. achich) in podvojevanjem (npr. cinkcink). Klajn (2002: 140) medme-S tom kot motiviranim besedam nameni pozornost le v okviru zlaganja, a ne v čisto pravem smislu tega termina, kar se odraža tudi v tipih zapisovanja skupaj, narazen 1 ali z vezajem. Opazi pa njihovo težnjo k popolni dvo- ali večkratni ponovitvi (npr. 9 kra-kra, mac-mac, ti-ti-ti) ali variantni ponovitvi s spremembo samoglasnika (npr. • bim-bam) ali večjih enot (npr. hopa-cupa). 2 • 2.1.2 Skoraj dosledno pa so medmeti opaženi kot motivirajoče besede za glagole, 1 in sicer se v glavnem navajajo posnemovalni. Motivirajoči so zlasti medmeti, ki posnemajo zvoke ljudi, živali in naprav. Tako nastali glagoli so tipični za govorjeni jezik in vsebujejo veliko mero ekspresije (MČ 1 1986: 421-422). Podobno kot v češčini so tudi v slovaščini (Furdik 2004: 105) izmedmetni glagoli (jaj-kat', kikiri--kat') umeščeni v reprodukcijski tip, za katerega je značilno, da se sprememba besedne vrste in pomena realizira metajezikovno, npr. govoriti jaj, govoriti kikiriki. V ruščini (Zemska 2006: 306-307) je izpeljava glagolov iz medmetov omenjena med manj tipičnimi in pomembnimi tipi sufiksacije z opozorilom, da se takim glagolom pogosto dodaja interfiks -k- (npr. mijavkati). Tudi Babic (2002: 515-516) kot posebno kategorijo navaja tvorbo glagolov iz medmetov in omenja osem obrazil: -ati (npr. škljocati), -čati (npr. mečati), -etati (npr. regetati), -jati (npr. blejati), -kati (npr. ukati), -ketati (npr. meketati), -otati (npr. klopotati) in -tati (npr. hihotati). Enako so v srbščini (Klajn 2003: 322-352) med domačimi obrazili, ki kažejo na možnost tvorbe iz onomatopej, omenjena naslednja: -kati (mukati), -ekati (šušlje-kati), -ikati (tralalikati), -ukati (fijukati), -etati (šušljetati), -ketati (bleketati), -otati (h(u/o)tati se), -utati (cvrkutati), -cati (kvocati), -čati (cvrčati) in -nuti (ahnuti). Tvorba glagolov iz vzkličnih in onomatopejskih besed je opažena kot manj produktivna tudi v makedonščini (Koneski 2003: 134-135). 2.2 V slovenističnem besedotvorju sta sorazmerno dobro predstavljeni obe izhodišči, tj. medmeti kot motivirane in motivirajoče besede. Tipologija medmetov glede na njihov nastanek iz drugih in lastne besedne vrste je bila že podrobneje ^ predstavljena (Toporišič 2000: 457; Stramljič Breznik 2012: 344-347), zato je v A nadaljevanju pozornost namenjena medmetom kot motivirajočim besedam za druge ^ besedne vrste. 3 Medmet kot motivirajoča beseda za druge besedne vrste v slovenščini m 3.0 Slovenski pravopis (2001) v primerjavi s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika (1998) prinaša novost in medmete deli na specifične podskupine, in sicer z besednovrstnimi kvalifikatorji eksplicitno loči razpoloženjske (239 enot, npr.: ajs razpolož. medm. kako je krompir vroč), posnemovalne (235 enot, npr.: grugru posnem. medm. se oglaša golob) in velelne (81 enot, npr.: puci velel. medm. 'napadi, zgrabi': ~ ga, je ščuval psa na neznanca) ter osamosvoji pozdravne medmete, ki so v Toporišičevi slovnici (2000: 462) razvrščeni kot podskupina velelnih, imenovani zvalnice in pozdravi (22 enot, npr.: bdjbaj pozdrav. medm. sleng. 'na svidenje, zbogom'). Na podlagi tako razvrščenih in prikazanih medmetov in njihovih tvorjenk lahko prepoznamo, da medmet kot motivirajoča beseda uporablja dva tvorbena načina, tj. konverzijo in izpeljavo. 3.1 Medmet ima možnost konverznega prehoda med glagole, ko v stavku na- ^ domešča povedek. Prikazanih bo nekaj vzorčnih primerov za posamezne skupine hh medmetov. Ta lastnost je zelo tipična za posnemovalne medmete, npr: bum' po- Z snem. medm. (Bum, je zagrmelo) > bum2 povdk. poud. (Spotakne se in bum po tleh W 'pade'); čavs' posnem. medm. (Cavs, ga kljune goska) > čavs2 povdk. poud. (Lisica ^ se priplazi in čavs po zajčku 'čavsne'). Večina posnemovalnih medmetov v taki rabi nadomešča glagol pasti (bumf, bum, cap, cmok, čof, lop, plosk, tof), drugi lahko nadomeščajo druge glagolske pomene: frr 'zleteti', ham 'ugrizniti', hap 'zgrabiti', luk 'piti', šap 'zgrabiti', šavs 'ugrizniti', šek 'natepsti', brr 'brneti'. Razpoloženjski lahko pomenijo 'veliko in nepomembno govoriti' (bla), 'sramovati se' fej) ali pa kot povedkovniki, tj. deli povedka za glagolom biti, izražajo veliko mero dejanja (joj,prejoj: Doma je bilo joj,prejoj) ali tudi lastnost (plenk: Ta je malo plenk 'čudaški, neumen'). Pri velelnih je takih konverzij med glagole manj, npr. hop in hopsa 'skočiti', marš 'izginiti'. Pri pozdravnih kaže možnost glagolskega pomena medmet adijo (Rekla mu je adijo 'odslovila') in zdravo (To opravi ali pa zdravo 'pojdi'). 3.2 Za konverzijo medmetov v samostalnike gre nedvomno v primerih naslednjih razpoloženjskih (holadri razpolož. medm. > holadri sam.: Pridružil se je vsakemu holadriju 'veseljačenju'; larifari razpolož. medm. > larifari sam.: Kar praviš, je velik larifari 'prazno govorjenje') in posnemovalnih medmetov (halali posnem. medm. > halali sam. lov.: Trobiti halali 'dati znak z rogom'; hovhov posnem. medm. > hovhov sam. otr. 'pes': Glej, hovhov), ker za njih ni običajna tvorba glagola. Konverzni prehod med samostalnike tega tipa kažejo tudi velelni medmeti hura P- < S h« Z > o - m o ^ (Sprejeli so ga s trikratnim hura 'pozdravom'), horuk (Trikratni horuk 'pozdrav' za W komandanta delovne brigade) in repete (Prosil je za repete 'ponovitev'). Tukaj velja opozoriti, da taki konverzni prehodi medmeta niso značilni le za 1 prehod med občna imena, kot je navedeno zgoraj, ampak so možni tudi med lastna ^ imena. V takih primerih gre pogosto za poimenovanje blagovnih znamk ali imen O izdelkov, npr.: mu posnem. medm. > mlečni izdelki Mu; hopla velel. medm. > čas sopis Hopla; hrskposnem. medm. > slani prigrizek iz hrustljavih, na pol prerezanih L štručk s pšeničnim drobljencem Hrski ipd. 0 3.3 V primerih, ko je medmet lahko podstava glagolski tvorjenki, pa stvari niso tako enoumne, saj je to možno razložiti na dva načina. Po prvem je mogoče izhajati 1 iz medmeta, ki tvori glagol kot prvostopenjsko tvorjenko, iz njega pa je izpeljan samostalnik kot drugostopenjska tvorjenka: brenk medm. > brenkati > brenk sam. Z Druga, manj verjetna možnost pa je, da predvidimo tvorbeno pot iz medmeta, ki je A podstava za prvostopenjsko glagolsko izpeljanko in hkrati vzporedno za prvosto-p penjski konverzni samostalnik: brenk medm. > brenkati; brenk medm. > brenk sam. i Tako možnost kažejo še medmeti hrst, klenk, mijav, plosk, puh, rega, resk, štrbunk, S švist, švrk, saj imajo pogosto še enakoizrazno samostalniško vzporednico. V slovenščini je izpeljava glagolov iz medmetov produktivni tvorbeni vzorec 1 (Toporišič 2000: 213) in tako nastali glagoli izražajo naslednje pomene: (1) slušni 9 vtis, ki ga povzroča predmet,1 z obrazili -ati (bevskati), -niti (čofniti); (2) oglašanje • živega bitja: -tati (hehetati), -Ijati fefjati), -utati (cvrkutati), -ati (gagati), -oleti 0 (žvrgoleti), -liti (gruliti); (3) glas pri premikanju: -ati (frčati), -ljati frfjati), -leti • (frleti), -oleti (frfoleti); (4) glas ob kinetičnem dejanju: -ati (bumfati), -kati (hukati); 1 (5) glas ob govorjenju značilnega medmeta: -ati (ahati), -niti (ahniti); (6) glas, ki nakazuje množico vršilcev: -oleti (mrgoleti). Glede na sinhrono motivacijo so lahko problematični nekateri primeri glagolov, pri katerih ne moremo vzpostaviti obstoječega medmeta kot motivirajoče besede, npr. *fef *žvrg, zato lahko zanje samo diahrono dokažemo, da so onomatopejskega izvora.2 S stališča tvorbene produktivnosti medmetov je smiselneje izhajati iz pomenskih skupin medmetov in ugotavljati, katera pomenska skupina je za tvorbo glagolov najproduktivnješa. Zdi se, da so to v prvi vrsti posnemovalni (beketati, bevskati, brbrati, brenkati, brundati, čivkati, drdrati, hrzati, javkati, kikirikati, kokodajsati, kukati, kvakati, meketati, škrtati...) in razpoloženjski medmeti (ahati, bogmati se, dušati se, hudičati, madonati, ohati, primojdušati se, sakramentirati ...). Tovrstno, a manjšo tvorbeno aktivnost kažejo tudi velelni medmeti (ajati otr. 'spati', eksati 'izpiti do dna', hopati 'poskakovati', hopsati 'poskakovati', pardonirati 'oproščati', stopati/štopati 'ustavljati avtomobile'). Še bolj tvorbeno omejni so pozdravni, pri katerih smo ugotovili le eno tovrstno tvorjenko (hajlati 'pozdravljati z nacističnim pozdravom heil'). 1 Za zgled je vselej izbran le prvi ali edini primer glede na avtorjevo razvrstitev po obrazilih. 2 Prim. Snoj 2003: 877. 4 Vzorčne besedotvorne strukture izmedmetnih tvorjenk 4.0 Tvorba besed je del leksikalnega sistema, grajenega na hierarhičnih razmer- ^ jih med motivirajočimi in motiviranimi leksemi v njem. To pomeni, da združevanje ^ podstav in obrazil rezultira v tvorjenkah, tvorjenke z enakovrstnimi obrazili (npr. ^ priponskimi, predponskimi, medponskimi) tvorijo ustrezne besedotvorne vrste. Znotraj tega sistema je mogoče opazovati tudi posamezne besedotvorne ^ strukture glede na to, ali jih tvorijo isto- ali raznopodstavne tvorjenke. Ker se ukvarjamo z motivacijsko močjo posameznih medmetov, so v ospredju našega zanimanja istopodstavne tvorjenke, ki lahko ustvarijo tri vrste zanje tipičnih struktur; to so: (a) veriga tvorjenk, (b) predvidljivi in podstavno pogojeni vzorci sotvorjenk določene stopnje ter (c) besedna družina. m o. 4.1 V tvorbeni verigi lahko opazujemo stopnjo tvorbe v razponu od 0. tvorbene stopnje, ki jo predstavlja podstava, do x. stopnje, ki je zadnja možna tvorjenka v tej verigi. Tvorbene verige3 medmetov so relativno kratke in se navadno zaključijo z drugo-, tretje- ali četrtostopenjskimi tvorjenkami. Pri njihovi ponazoritvi je seveda izmed več možnih izbrana le ena, in to tista tvorbena pot, ki omogoča najvišjo sto-penjskost. Po predvidevanjih je verjetnost tretje- ali četrtostopenjskih tvorjenk naj- O večja pri posnemovalnih medmetih4 (brenk: brenkati >pobrenkati >pobrenkavati > ^ pobrenkavanje; bunk > bunkati > prebunkati > prebunkan; štrbunk > štrbunkati > hh štrbunkljati > štrbunkljanje; mu > mukati > mukanje; šavs > šavsati > šavsar). Pri S razpoloženjskih je taka veriga manj običajna, vendar možna (sakrament > sakra- W mentirati > posakramentirati > posakramentiran > posakramentiranost; primojduš ^ > primojdušati se > primojduševec; haha > hahljati se > hahljav > hahljavec; jav > javkati > javkajoč; uh > uhati > uhajoč; hihi > hihitati se > hihitav > hihitavec > hihitavčev). Pri velelnih bi bili taki primeri čiračara > čiračarati > čiračaratelj; eks > eksati > eksar > eksarka; horuk > horukati > horukar > horukarstvo; pardon > pardonirati > pardoniranje; štop5 > štopati > štopar > štoparček. Pozdravni so redko tovrstno produktivni: hajl > hajlati > *hajlanje). 3 Gradivo izhaja iz SSKJ in besedilnega korpusa Gigafida. 4 Čeprav se zdi na prvi pogled samoumevno izhajati iz posnemovalnega medmeta tlesk tudi za glagol tleskati, ki ima sicer obsežno besedno družino, je taka motivacija manj verjetna (Snoj 2003: 768). Mogoče pa je, da je prišlo do reonomatopeizacije (Bezlaj 2005: 187). Tu se namreč odpira razmerje med sinhrono in diahrono motivacijo, kot je opozorjeno v razdelku 3.3. 5 Veleni medmet stop lahko tvori glagol stopati 'ustavljati avtomobile', vendar je tvorbeno razvitejša glagolska oblika štopati, ki jo navajata tudi SSKJ in SP, čeprav brez navedbe medmeta štop. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012: 353) že prinaša samostalniško iztočnico štop, ki pa jo z etimološko sklicevalno razlago poveže s samostalniško enakopisno iztočnico stop2 iz SSKJ. V korpusu Gigafida je pogostejši glagol stopati (15354), v katerem se skrivajo glagolski homonimi s pomeni 'delati korake', 'ločevati trši žitni ovoj', 'ustavljati avtomobile' in 'meriti čas'; štopati (1093) pa je specializiran za pomen 'ustavljati avtomobile'. Pri stopati namreč med prvimi stotimi ^ 4.2 Glede na motivirajočo besedo je mogoče na določeni tvorbeni stopnji pred-W videti možne besedotvorne pomene tvorjenk. Torej gre za relativno ustaljeno paN radigmo predvidljivih sotvorjenk: če npr. iz medmeta tvorimo glagol, lahko kot 1 drugostopenjske tvorjenke z veliko verjetnostjo pričakujemo tvorjenke s pomenom ^ vršilca dejanja, dejanja, prostora in vsaj dveh deležnikov.6 V tem primeru gre za 0 paradigmo besednovrstno različnih tvorjenk iste stopnje, ki se najlepše vidijo zno-s traj besednodružinskega prikaza. Lahko pa opazujemo tudi istostopenjske tvorjenke L iste besedne vrste, kot bomo prikazali v našem primeru. Izmedmetni glagoli so na° mreč zelo odprti za samoreprodukcijo, tj. tvorbo glagolskih sestavljenk z različnimi predponskimi obrazili. Glagoli iz posnemovalnih medmetov potrjujejo naslednje predponske moi žnosti: bevskati (iz-, na-, o-, po-, pri-, za-), čivkati (na-, od-, pre-, za-), klikati (do-, iz-, na-, od-, po-, pri-, pre-, za-), kukati (na-, od-, za-). Razpoloženjski: dušati (pri-, Z za-, z-), hahati (na-, od-, pri-), javkati (pri-, za-), primojdušati (pri-, za-). Velelni A imajo to možnost le redko: štopati (od-, pri-, po-, u-), za pozdravne ni najti prime-p rov, o potencialni, a niti korpusno niti slovarsko potrjeni tvorjenki bi lahko govorili 1 morda v primeru *zahajlati. S FJ 4.3 Istopodstavne tvorjenke pa tvorijo besedno družino, ki je hierarhizirana 1 struktura pomensko in morfemsko pogojenih odvisnostnih razmerij med tvorjenka-9 mi različnih stopenj in različnih besednih vrst. S tega vidika besedna družina ni nič • drugega kot povezan sistem večjih ali manjših besednih družin isto- ali različnosto- 0 penjskih tvorjenk, ki ga določa skupni koren. Za prikaz vzorčnih besednih družin so bili izbrani le taki medmeti, ki v SSKJ 1 ali SP nimajo tudi samostalniške enakopisnice, da bi se tako izognili možnosti dvojne interpretacije. Kot je bilo opozorjeno v razdelku 3.3, v takih primerih obstaja možnost vzporedne motivacije po poti: hrsk medm. > hrskati > hrsk sam. oz. hrsk sam. > hrskati. Prva tvorbena pot je primarnejša, pri drugi pa bi v bistvu šlo za malo verjetno analogno reinterpretacijo, sproženo po tipu izsamostalniških glagolov (delati korake > korakati oz. hrsk medm. > hrsk sam. > delati hrsk sam. > hrskati > hrsk sam.). Na ta način pa pridemo le do pojava krožne motivacije (Furdík 2004: 27), ki ne prispeva k razrešitvi vprašanja, kaj je v tem primeru motivirajoča oz. motivirana beseda. Besedna družina je strukturirana iz tvorjenk, zajetih v SSKJ in korpusu Gi-gafida, tako, da so presečne označene krepko, zgolj korpusne ležeče, hipotetične s potrjeno višjestopenjsko tvorjenko pa zapisane v oklepaju. sopojavnicami desno od glagola ne najdemo samostalnika avtomobil ali avto, pri štopati se pojavi na oseminštiridesetem mestu tipičnih sopojavnic. 6 Gl. npr. drugostopenjske tvorjenke pri izmedmetnem glagolu štopati. 4.3.1 Posnemovalni medmet kvak: Podstava 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja 4. stopnja -kvak- kvak-ati K/kvak-a K/kvak-in (kvakavski) kvakavšč-ina kvak-ast kvak-ač kvak-ajoč* kvakajoč-e kvak-alica kvak-anje kvak-ar kvakar-ski kvakar-ija kvak-aš kvak-atorij kvak-ec kvak-ica za-kvakati kvak-niti** u m h« CL < S h« Z > o - m o u h« s * Podstavo izglagolskih tvorjenk dobimo iz nedoločnika, ženske oblike deležnika na -l ali iz sedanji-ške oblike z odvzemom obrazila (Toporišič 2006: 133). Deležniki, deležja in glagolniki so hkrati tudi oblikoslovne kategorije, zato pri njihovi morfemizaciji upoštevamo, da so njihovi oblikotvorni morfemi hkrati tudi besedotvorni, in sicer: -ajoč, -joč, -oč, -eč za deležnike in -aje, -e za deležja, tvorjena iz sedanjiških glagolskih oblik (Toporišič 2000: 362), oz. -an, -en, -t za deležnike, -anje, -enje, -tje za glagolnike in -avši, -evši, -ivši, -vši, -ši za deležja, tvorjena iz nedoločniških glagolskih oblik (Toporišič 2000: 370). ** Izmedmetni dovršni ali nedovršni glagol sta vzporedni tvorbi, nastali iz nedovršne (delati kvak) ali dovršne (narediti kvak) variante glagolskega primitiva (Vidovič Muha 2011: 65). 4.3.2 Razpoloženjski medmetjav: Podstava 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja 4. stopnja -jav- jav-kati javk-0 javk-ač javk-anje javk-aje javk-ajoč javkajoč-e javk-ast za-javkati jav-kniti 4.3.3 Velelni medmet štop: Podstava 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja 4. stopnja -štop- štop-ati štop-ajoč štop-ališče štop-an Podstava 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja 4. stopnja M štop-anje Z štop-ar štopar-ček i štoparj-ev K štopar-ka O štopar-ski štoparsk-o S od-štopati L pri-štopati O po-štopati V u-štopati N štop-irati i štopir-an * Priponsko obrazilo -išče (Toporišič 2000: 168) je lahko tvorno za glagole na -iti (vozišče) in -ati (igrišče). Zato se zdi smiselno ločevati tudi razširjeno obliko obrazila -ališče (gledališče) in -ilišče (zdravilišče), ker tako dobimo hkrati tudi podatek o produktivnosti obrazila za posamezni glagolski priponski tip, čeprav sta obrazili -(a/i)lišče večinoma izrazno prekrivni z glagolsko pripono. i S k 4.3.4 Veleni medmet put kot primer precej samosvoje zgolj imenske besednodru- 1 žinske strukture: i 2 4.3.5 Pozdravni medmet čav: Podstava 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja 4. stopnja -čav- (čav sam.) čav-ček čav-či 4.4 Na podlagi predstavljenih vzorcev se potrjuje, da je utemeljeno raziskati motivacijsko moč in obseg besednih družin medmetov tudi v slovenščini vsaj iz treh razlogov: ker nam besedilni korpusi prinašajo vse obsežnejše gradivo raznolike rabe izmedmetnih tvorjenk, ker se besedne družine medmetov strukturi-rajo po podobnih zakonitostih kot pri drugih besednih vrstah in ker je smiselnost takega leksikografskega pristopa potrjena tudi v slovanskem besedotvorju (npr. Skarzynski 2004). Podstava 1. stopnja 2. stopnja -put- put-a1 put-ka putk-ar putk-ica putk-in 5 Izmedmetne okazionalne tvorjenke 5.0 Besedotvorni okazionalizmi v širšem smislu (Buzassyova - Martincova ^ 2003; Liptakova 2008: 60-83; Stramljič Breznik - Voršič 2009; Stramljič Breznik ^ 2010: 111-113, 142-177) združujejo priložnostnice (tvorjenke, ki so izraz neti- ^ pične, individualne kombinacije besedotvornih prvin mimo običajnih in sistemsko 1—1 predvidljivih tvorbenih vzorcev) in potencialne besede (tvorjenke, ki izkoriščajo produktivne tvorbene vzorce, a z doslej še nerealiziranimi zapolnitvami podstav in afiksov). Med bistvenimi lastnostmi okazionalizmov (Liptakova 2000, 2008), kot so: (1) individualna raba, (2) nesposobnost reprodukcije, (3) fakultativna poi-menovalna vloga, (4) nenormativnost, (5) enkratnost rabe in (6) ekspresivnost, se uvrščata tudi (7) aktivacija leksike, povezane z aktualnim družbenim dogajanjem, N ter (8) pogostost nastanka v govorjenem jeziku. m P- 5.1 Za nastajanje precejšnjega števila priložnostnic glede na zadnji dve izpostavljeni lastnosti nudita dobre okoliščine tudi poročevalski jezik in jezik spletnih klepetalnic. Pri prvem se pojavljajo t. i. poročevalski aktualizmi, tj. enkratne, za določeno priložnost narejene besede. Njihov aktualizacijski učinek izhaja tako iz sobesedila kot iz uporabe besedotvornih vzorcev in sestavin. Pogosteje se pojavljajo v vesteh, reportažah, prigodnih intervjujih ali v sicer močno avtorsko zasnovanih poročilih (Korošec 1998: 27-28). Pri drugih ima sporazumevanje, strukturno gleda- ^ no, obliko pogovora. Tako zasebna komunikacija zaradi narave medija postaja jav- ^ na. Pri tem se namreč uporablja neformalna varianta jezika, ki jo označuje uporaba afektirane in individualizirane leksike. Zato se prav analiza spletno dostopnih besedil (neposredno ali zbranih v ^ ustreznih besedilnih korpusih) kaže kot idealen vir za raziskovanje izmedmetnih priložnostnih tvorjenk, ki so lahko še en kazalnik tvorbenega naboja medmetov več. Ker gre zgolj za potrditev teze, se omejujemo na nekaj primerov iz korpusa Gigafida, ki odpirajo tudi možnost tovrstne raziskovalne perspektive.7 5.1.1 Primeri okazionalnih izmedmetnih tvorjenk kažejo izrabo naslednjih potencialnih tvorbenih vzorcev: (1) [...] neprimerno in celo smešno, vendar tega ne dokazuje ne hojladrijast naslov prispevka, ne spopadanje s tezami, ki jih [... ] (2) [...] je uživala slab glas ene najbolj politično sprtih in moralno zahudiča-nih slovenskih far. (3) socialistična »dežurna« strogost in zadiranje - z zahudičanostjo so se lahko seznanili otroci že v nižjih razredih osnovne šole [... ] (4) [...] da je skrb za jezik lahko tudi drugačna, ne puristična, in da mora biti trajna, ne horukarska. 7 Več tovrstnih zgledov prinaša diplomsko seminarsko delo prve bolonjske stopnje Tine Peruš Izmedmetne tvorjenke (2012), ki je nastalo pod mentorstvom Irene Stramljič Breznik. ^ (5) E N (6) i K O (7) S L 0 5.1.2 Najdemo pa lahko popolnoma priložnostno in sistemsko nepredvidljivo kombinacijo medmeta in drugih tvorbenih prvin, najpogosteje sklopne narave: Z (1) [...] bi spominjalo na vaško veselico. Saj veste, »hojladrijamesarija« in podobno. N (2) [...] neuničljivi Slaki, sledijo jim Slapovi, Modrijani in letošnje horukodkri- A tje Atomik Harmonik. p (3) [...] prideš v adijolescenco. 1 (4) [...] a tudi tu premagan, z debelo dioptrijo, z adijoptrijo. S (5) Adijopamet! Kdove, ni rečeno, da se bo zaradi tozadevne uporabnosti zadeve lotilo resno [... ] 1 (6) Med bolj plodovitimi ta teden je bila nedvomno Anica Gruden iz Velikih Lašč, ki je najprej natresla kar nekaj predlogov za ime nove pediatrične klinike: CICIKLINIKA, KUKUKLINIKA in BUCBUCBOLNIŠNICA. 2 1 6 Sklep Prispevek izpostavlja medmete kot motivirajoče besede za druge besedne vrste. Ugotovljeno je, da lahko tvorijo tudi obsežnejše besedne družine, zlasti zaradi sistemske tvorbe izmedmetnih glagolov, ki po predvidljivih vzorcih svoje besedne vrste producirajo nadaljnje višjestopenjske tvorjenke. Namen prispevka je bil, da na podlagi izbranih primerov razpoloženjskih, po-snemovalnih, velelnih in pozdravnih medmetov ugotovi tipologijo njihovega tvor-benega potenciala in ga preveri s stališča uslovarjenosti v enojezičnih slovarskih delih sodobne slovenščine. Hkrati pa z uporabo korpusnega pristopa zajame tudi tvorjenke zunaj slovarskega popisa ter pokaže na njihovo časovno in konotacijsko dimenzijo. Večina neuslovarjenih izmedmetnih tvorjenk je namreč priložnostnih in posledično ekspresivnih (npr. adijoptrija, čiračaratelj, hojladrijast, blablabli-ziran). To pa potrjuje, da imajo medmeti v tvorbi leksike opaznejše mesto, kot se jim je doslej pripisovalo, saj lahko uresničujejo raznolike (ne)sistemske tvorbene vzorce, z vidika ekspresivne rabe pa predstavljajo čustvene ventile. Te nepresegljive nacionaliste, te vudu čiračaratelje izpadov nasprotnikov, kurenti niso noben hec [... ] Če ste mislili, da vas nič več ne more presenetiti, se motite. Po naših krajih se namreč potikajo ... eksarke. To so namreč štiri dekleta, ki jih ni sram priznati, da eksajo. Pardonči, odneslo me je. Mal sem se postaral. Viri m o. Bezlaj 2005 = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 4: Š-Ž, avtorji ^ gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, ur. Marko Snoj - Metka ^ Furlan, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC (zal.), 2005. Gigafida = Korpus slovenskega jezika Gigafida (http://demo.gigafida.net) (dostop 1—1 februarja 2013). Gložančev idr. 2009 = Alenka Gložančev idr., Novejša slovenska leksika (v povezavi s spletnimi jezikovnimi viri): zbornik na podlagi istoimenskega projekta 2007-2009, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2009. Skarzynski 2004 = Miroslaw Skarzynski, Slownik gniazdslowotworczych wspolcze- snego jqzyka Ogolnopolskiego 4: gniazda motywowane przez liczebniki, pr- N zyslowki, zaimki, przyimki, modulanty, onomatopeje, wykrzykniki, Krakow: Universitas, 2004. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika = Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012. Snoj 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 22003 ('1996). SP = Jože Toporišič (ur.), Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU - ZRC SAZU, m 2001. SSKJ = Slovar slovenskega knjižnega jezika na CD-romu z Odzadnjim slovarjem ^ slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podat- hh ki, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU - DZS, 1998. Stramljič Breznik 2004 = Irena Stramljič Breznik, Besednodružinski slovar sloven- W skega jezika: poskusni zvezek za iztočnice na B, Maribor: Slavistično društvo Maribor, 2004 (Zora: priročniki 1). Literatura Babic 2002 = Stjepan Babic, Tvorba riječi u hrvatskome književnome jeziku, Zagreb: Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 32002 ('1991: Tvorba riječi u hrvatskom književnom jeziku). Buzassyova - Martincova 2003 = Klara Buzassyova - Olga Martincova, Neuzualni slovotvorba v zapadoslovanskych jazycich, v: Komparacja wspolczesnych jqzykow slowianskich, ur. Ingeborg Ohnheiser, Opole: Uniwersytet Opolski, 2003, 262-275. Furdik 2004 = Juraj Furdik, Slovenska slovotvorba: teoria, opis, cvičenia, ur. Martin Ološtiak, Prešov: Nauka, 2004. Klajn 2002 = Ivan Klajn, Tvorba reči u savremenom srpskom jeziku 1: slaganje i prefiksacija, Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva - Institut za srpski jezik SANU, 2002. Klajn 2003 = Ivan Klajn, Tvorba reči u savremenom srpskom jeziku 2: sufiksacija i konverzija, Beograd: Zavod za udžbenike i nastavna sredstva - Institut za srpski jezik SANU, 2003. ^ Koneski 2003 = Kiril Koneski, Zboroobrazuvanjeto vo sovremeniot makedonski ja-zik, Skopje: Filološki fakultet Blaže Koneski, 2003. N Korošec 1998 = Tomo Korošec, Stilistika slovenskega poročevalstva, Ljubljana: Kmečki glas, 1998. ^ Liptakova 2000 = L'udmila Liptakova, Okazionalizmy v hovorenej slovenčine, Pre-šov: Nauka, 2000. s Liptakova 2008 = L'udmila Liptakova, Priležitostna slovotvorba ako sučast' jazyko-vej interpretacie sveta, v: Jazykove a kognitivne aspekty okazionalnych vyra-zov a ich textove funkcie, ur. Jan Sabol - Ladislav Sisak, Prešov: Filozoficka fakulta v Prešove, 2008, 60-83. MČ 1 1986 = Mluvnice češtiny 1: fonetika, fonologie, morfonologie a morfemika, tvoreni slov, Praga: Češkoslovenska akademie ved, 1986. Stramljič Breznik - Voršič 2009 = Irena Stramljič Breznik - Ines Voršič, Grafode-rivati v tiskanih oglasih, Teorija in praksa 46 (2009), št. 6, 826-838. A Stramljič Breznik 2010 = Irena Stramljič Breznik, Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom, Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2010 (Zora 71). S Stramljič Breznik 2012 = Irena Stramljič Breznik, Medmeti kot besedotvorni potencial slovenščine = Interjections as a word-formational potential of the Slovene language, v: Tvorba reči i njeni resursi u slovenskim jezicima: zbornik radova sa četrnaeste medunarodne naučne konferencije Komisije za tvorbu reči pri Medunarodnom komitetu slavista, ur. Rajna Dragicevic, Beograd: Filološki fakultet, 2012, 341-352. • Toporišič 1996 = Jože Toporišič, Dvojčiči in podobne frazeološke zgradbe v slovenščini, Slavistična revija 44 (1996), št. 3, 269-278. Toporišič 2000 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000 ('1976). Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000 (Razprave FF). Vidovič Muha 2011 = Ada Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011 (Razprave FF). Zemska 2006 = Elena Andreevna Zemskaja, Sovremennyj russkij jazyk: slovoobra-zovanie: učebnoe posobie (dlja studentov, aspirantov, prepodavatelejfilolo-gov), Moskva: Flinta - Nauka, 2006. Mo'i iiBaiuioiiiiaH gencTBeHHOCTb c.iobciickiix Me^goMeran Pe3roMe m o. B goKnage nog^epKHBaeTca pont Me^goMeran, KaK MoTHBHpyro^HX cnoB no ot- ^ HomeHiro k gpyrHM nacTaM pe^H. ABTop npnxogHT k BHBogy, hto ohh MoryT 1—1 co3gaBaTt ^ntie rpynnti cnoB, b nacmocTH, 3a c^eT cncTeMHoro 06pa30BaHHa ^ ot hhx rnaronoB, K0T0ptie no MogenaM, xapaKTepHHM gna gaHHon nacra pe^H, ^pogy^HpyroT cn0B006pa30BaTentHtie gepHBaTti Ha gpyrax ypoBHax. ^nt ^To^o goKnaga Ha 6a3e oTo6paHHtix npHMepoB Me^goMeran, bh-pa^aro^HX HacTpoeHHe, nogpa^aHHe, no6y»geHHe h npHBeTCTBHe, onncaTt th-nonoraro ^oTeH^Hana hx npogyKTHBHocTH, npoBepHB ero c tohkh 3peHHa oTo6pa- N »eHHa b cTaTtax ogHoa3traHtix cnoBapen coBpeMeHHoro cnoBeHCKoro a3HKa. Og-HoBpeMeHHo, c Hcnont3oBaHHeM KopnycHoro nogxoga, BKnro^HTt b HccnegoBaHHe TaK^e He oTo6pa»eHHtie b cnoBapax o6pa3oBaHHa, noKa3aB hx xapaKTepncTHKH, cBa3aHHHe c BpeMeHeM hx Bo3HHKHoBeHHa h KOHHOTa^HeH. BontmHHcTBo cnoB, o6pa3oBaHHHX ot Me^goMeTHH, He Bomegmnx b cnoBapn, aBnaroTca 0Ka3H0Hant-hhmh h, BcnegcTBHe ^T0^0, ^Kc^peccHBHHMH (Hanp., adijoptrija, čiračaratelj, hojladrijast, blablabliziran). nocnegHee nogTBep^gaeT, hto Me^goMeraaM npn-Hagne^HT 6onee cy^ecTBeHHoe MecTo b npo^cce o6pa3oBaHHa hoboh neKcHKH, o neM ^T0 o6bihho c^HTanoct, nocKontKy ohh cnoco6HH peanrooBaTt pa3Hoo6pa3- ^ HHe (He) cncTeMHHe cn0B006pa30BaTentHtie Mogenn, aBnaact npn ^T0M, c tohkh hh 3peHHa ^Kc^peccHBH0^0 ynoTpe6neHHa, KnanaHoM gna Bti6poca ^M0^HH.