Poštnina
pavšalirana.
Uredništvo
in
upravništvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119.
Štev- 34.
V Ljubljani, 28. novembra 1921.
Leto I.
AVTONOMIST
Izhaja vsak pondeljek zjutraj.
Celoletna naročnina 120 K* mesečna 10 „ Posamezne številke se ra-čunijo po 2 K.
Inseratl se računajo: pol str. 1000 K, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 1 K.
IMajnovejše.
Sestanek parlamenta.
Zagreb, 27. novembra. Kakor javljajo iz Belgrada, računajo nekateri poslanci z možnostjo, da se reši ministrska
kriza še tekom tega tedna. Parlament se sestane, kakor hitro bo kabinet obnovljen.
Protič in Korošec.
Zagreb, 27. novembra. Kakor javlja ,JBeogradski Dnevnik" je imel dr. Korošec s Protičetn daljši razgovor o političnem položaju. Razgovarjala sta se o
nadaljni taktiki opozicije, ako ostane sedanja vlada in če se konča kriza samo z rekonstrukcijo sedanjega kabineta.
Občinske volitve v Zagreba.
Zagreb, 27. novembra. Pokrajinski namestnik Demetrovič je razpisal nove občinske volitve za Zagreb za il. de-
cembra t. 1. Socijalni demokratje in komunisti so sklenili, da bodo nastopili s skupno kandidatno listo.
Češko vnanje posojilo.
Dunaj, 27. novembra. Češka država jc dobila v Ameriki posojilo v znesku
2 in pol milijarde čeških kron pod zelo ugodnimi pogoji.
Razorožitvena konferenca.
Dunaj, 27. novembra. Francoski ministrski predsednik Briand je pred svojim odhodom iz Amerike poskusil še enkrat vplivati na predsednika Hardinga, da ga pridobi za svoje načrte glede oborožitve Francije. Harding na francoske
predloge ni pristal. Razpoloženje za Francijo je v Ameriki jako neugodno. Vsled tega bo tudi maršal Foch svoje agitacijsko potovanje po Ameriki končal prej kakor je bilo preračunano po prvotnem načrtu.
Italijanski parlament
Dunaj, 27. novembra. Z ozirom na početek zasedanja laškega parlamenta izraža laško časopisje bojazen, da vlada
ne bo dobila zaupnice in da bo treba sestaviti novo vlado, ki bo uživala zaupanje parlamenta.
Napetost med Italijo in Francijo.
Dunaj, 27. novembra. Francoski ministrski predsednik Briand je izjavil v enem svojih govorov v Walchingtonu, da se ima Italija edinole francoski armadi zahvaliti, da ni bila v svetovni vojni popolnoma uničena. Ta izjava je povzro-
čila v Italiji silno ogorčenje in zaradi nje je došlo do velikih protifrancoskih izgredov v Italiji, ki se v manjšem obsegu še vedno ponavljajo. Francosko časopisje ostro obsoja laško vlado, ki izgrede mirno trpi.
Dnevne vesti.
Dr. Vošnjak, poslanik kraljevine SHS v Pragi, je lahko obolel.
,.Ljubljana in kultura“. Pod tem naslovom piše „Jutro“ od 27. t. m. (z ozirom na proslavo Čeha Havlička): »Pro-slava enega največjih čeških veljakov, enega najboljših čeških mož. Proslavite-lji, idealisti, čakajo in čakajo. Ljubljane, ki je drla v cirkus, ko sta se atleta metala ni! Tudi »kulturni delavci", ki bi se vsi od slavljenca še lahko kaj naučili, so izostali. Prestaviti bi morali Unionsko klet v slavnostno dvorano, potem bi se morda kulturna proslava posrečila. Svinja sedlo, Ljubljana pa kultura.11 — Kar se tiče sedla in svinje, naj se pomenijo z »Jutrom" Ljubljančanje sami. Kar se pa tiče »kulturnih delavcev" in Unionske kleti, pa naj nam bo dovoljeno povedati, da ni predaval g. Havliček sam, ampak dr. Ivan Lah o Havličku. Kar ve dr. Lah ° Havličku, vedo tudi drugi ljudje, mo-Koče še več in boljše. iCela notica pa kaže, da se Ljubljana »demokratski11 kulturi in demokratski komandi nič več ne pokori, celo oni demokratje ne, ki zahajajo namesto v Unionovo klet v znano gostilno na Ahacljevi cesti, katero s tem toplo priporočamo, da se nekoliko oddolžimo sijajni „Jutrovi“ reklami za ^Unionovo klet". Če demokratje iz „Ju-trove" dežele ne posečajo svojih prireditev, ali naj zato odgovarjajo — drugi?
»Avtonomist41 preneha. Kakor se nam poroča, preneha »Avtonomist" izhajati najkasneje koncem tekočega leta. j. Prepeluh pravi menda, da je »Avtonomist" svojo nalogo izpolnil in svoj namen ze dosegel. Kakor je videti, pa je )t glavni cilj »Avtonomista", da kmalu v Gospodu zaspi." — To notico smo
Na zmagoviti poti.
brali v včerajšnjeem »Jutru", najbolj informiranem slovenskem dnevniku. Bo torej že res. Zakaj ne bi napravili »Jutru" tega veselja? Vsaj do novega leta!
Pokrajinska uprava za Slovehijo je podrejenim uradom poslala dopis, v katerem svari uradništvo pred pogostim obiskom gostiln.
Razglas učne uprave. Oddelek za prosveto v Ljubljani oziroma višji deželni šolski svet je poslal srednjim šolam ukaz, v katerem prepoveduje besedo »Dunaj". Če hoče učitelj opisati učencem veliko mesto, naj opiše Pariz ali Prago, Dunaja pa ne sme. Ker nekateri učitelji zemljepisa še nikdar niso bili v Parizu, bi si lahko pomagali tako, da opisujejo Dunaj, učencem pa povedo, da opisujejo — Pariz.
Moische und Aaron. Moische: Gott der gerehte, haste eppes gehort? Wer hat eppes gemacht den Herrn Prepeluh zum Prasidenten der »Mestna hranilnica"? — Aaron: Piiha, wer hat ihu eppes gemacht? (Z ozirom na ..Jutrovo" vprašanje, kdo je postavil g. Prepeluha za predsednika »Mestne hranilnice" v Ljubljani.
Znani park Maksimir pri Zagrebu je kupila vlada za poljedelsko visoko šolo v Zagrebu. Cena znaša 13 milijonov kron. En oral velja 10 tisoč kron.
Perzijski poslunik v Belgradu. Te dni pride v Belgrad poslanik perzijske države.
Zaprli so v Belgradu bivšega komunističnega poslanca Kosto Novakoviča po zakonu o zaščiti države. Novakovič je kljub izdanim prepovedim vneto agitiral za komuniste.
Danes bi smeli z vso pravico okrasiti naš list kot slavnostno izdajo. Sicer naš program, ki smo si ga začrtali, še ni zmagal nazven v vsej celoti, pač pa smemo beležiti, da smo zmagali v dušah slovenskih ljudi v eni važni točki: v zahtevi, da ostane slovensko ljudstvo v Jugoslaviji skupno, enotno in nedeljeno. Ta delna naša zmaga pa je tudi že zmaga vsega našega principa.
Kakor znano sedanja centralistična ustava negira Slovence kot narod, kot samosvojo socijološko celoto. Praktično so zadevo sedanji vladni možje zamislili tako, da ta narod razdele na več umetno stvorjenih in na papirju zarisanih pokrajin ter mu poleg tega odvzamejo vse pravice, ki gredo ljudstvu po načelih resnične demokracije. Tej nakani smo se uprli, ker smo mnenja, da živega naroda ni mogoče ubiti, ker bi pri tem jugoslovanska državna ideja sama silno trpela. Smo mnenja, da je od zapadnih imperialistov diktirani »svetovni mir" že itak dovoljno okrnil naš narod in da nismo šli v Jugoslavijo zaradi tega, da bi v njej našli svoj — grob! Šli smo v Jugoslavijo, ker smo v njej videli nekaj boljšega, pravičnejšega in svobodnejšega, kakor pa smo imeli v starem avstrijskem državnem organizmu. Svobode smo si želeli, pravičnosti smo bili žejni, vsestranskega kulturnega, socijalnega in gospodarskega razmaha smo hoteli kot mal proletarski narod. V Jugoslavijo smo šli, da najdemo v njej svoj dom, ne pa da bi v njej umirali nasilne smrti.
Toda zahotelo se je nekaterim drugače. Zamislili so se v preživele dobe in so si izmislili centralizem v državi, ki naj bi živemu narodu slovenskemu zadrgnil vrat ter ga nasilno zadušil. Ti ljudje so vse lepo pripravili in delali po načrtu. Prezrli pa so popolnoma eno svojih pogrešk, namreč to, da so se postavili proti zakonom narave, kakor jih je že davno spoznala socijološka in biološka veda. Posameznike se lahko ubije, živega ljudstva se ne more — to resnico so utajili. Ubijali so posameznike in niso prišli nikamor.
Kaj se je zgodilo?
Ideja narodne avtonomije Slovencev ni nova. Po državnem preobratu je začasno nekako obledela. Ljudje so bili zaverovani v nekakšno samoposebi umevno plemensko enakopravnost v Jugoslaviji. Prezrli so tudi različne kulturne tendence, ki jih je dala stoinsto-letna zgodovina. Bili so takorekoč pijani dozdevne svobode ter so popolnoma prezrli realne moči vsakdanjega življenja. Polagoma se je začelo svitati. Ob početku ustavnih bojev se je najprej postavila na avtonomistično stališče SLS.
I	a slovenska politična stranka, ki ima velike tradicije slovenskega naroda v svoji zgodovini, ni mogla drugače kot tako. Za njo so polagoma prišli narodni socijalisti, ki so ena najmlajših političnih skupin v našem ljudstvu. List »Jugoslavija", ki danes zastopa narodni in socijalistični program, je zadnje čase v zelo lepih uvodnih člankih zastopal idejo slovenske avtonomije, to je samouprave slovenskega delovnega ljudstva. Preteklo sredo pa je objavil celo liberalni »Slovenski Narod" izpod peresa njegovega glavnega urednika, g. Rasto Pustoslemška, uvodni članeek, ki se z
ztlo tehtnimi razlogi obrača proti namišljeni delitvi Slovenije v oblasti, kakor to predvideva centralistična Vidovdanska ustava.
Če pomislimo, koliko gnojnice so razlili po nas zaradi te naše zahteve razni listi in »politiki", moramo odkrito priznati, da je bil ves prošli teden za nas nekako zadoščenje. Saj drugače tudi biti ne more. Kdor vsega tega ni predvidel že pred 3 leti, ta ne pozna znanstvenega aparata, s katerim mora delati vsakdo, ki se hoče resno pečati s političnimi vprašanji. Zakaj politika predpostavlja znanstveno delo, zlasti pa poznavanje vseh velikih družabnih in ekonomskih vprašanj, ki določajo razvojno smer človeške družbe.
Z lahkoto konstatiramo danes, da je avtonomistična misel prožela velikansko večino našega ljudstva. Od političnih strank ste pri nas še dve, ki še niste našli jasne orijentacije v tem pogledu:	to	je na eni strani Sivniostojna
kmetijska stranka in — socijalna demokracija. Prva stranka je pretekli teden zborovala v Ljubljani in izrekla, da se ji revizija sedanje centralistične ustave še ne zdi tako nujna. To stališče razumemo, zakaj ta stranka je glasovala za centralistično ustavo. Toraj ne more tako naglo preokreniti. Mi mislimo, da bi bilo v njenem lastnem interesu, če bi naravnost priznala, da se je zmotila in govorila odkrito po svojih težkih izkušnjah. Zmota ni sramota; ako se jo odkrito prizna že sploh ne. Trma tu ni na mestu Naj bi tudi ti ljudje, med katerimi je dokaj poštenih, priznali: tako ne pojde dalje, poskusimo drugače, vrnimo se k ljudstvu, katerega sinovi smo. Glede politike socijalne demokracije moramo reči, da je ne ume-rno. Povsod na svetu je socijalna demokracija federalistična. Ali jo res vodijo ljudje, ki niso socijalisti ali pa ljudje, ki jim je ogromna socijalistična literatura povsem tuja. Če bi se potrudili naši socijalisti prebrati vsaj nekaj brošur, če že za velika duhovna dela nimajo časa! Naj bi pregledali vsaj brošuro, ki jo je ravnokar izdala soc. dem. založba »Vor-viirts" v Berlinu »Uber Verfassungs-wcsen von Ferdinand Lassalle". Stara reč, pa še vedno aktualna. Naj bi se potrudili spoznati se vsaj z ustavo Nemške Avstrije, ki je predvsem delo ta-mošnje socijalno demokratične stranke. Predvsem pa naj bi se lotili študija zgodovine socijalizma, naj bi pregledali vsaj Marxovo knjigo »Revolution und Kontrarevolution", Lissagaray-jevo zgodovino pariške komune in vse druge zgodovine socijalističnih ustavnih borb vse do ruske sovjetske federativne ustave! Predvsem pa naj bi gledali razmere v naši domovini z odprtimi očmi, spoznavali potrebe našega kmeta in delavca ter vsaj gmotne — če že duhovne ne — eksistenčne pogoje proletarskega ljudstva Slovencev.
Led je prebit; naša agitacija postaja zmagovita in bližamo se naglih korakov k uresničenju enega dela našega avtonomističnega programa. Še dolgo ta program v vsej svoji celoti, zlasti kar sc naših socijalnih postulatov tiče, ne bo dosežen. I oda od kamna do kamna palača od zrna do zrna pogača.
Prav dobre volje smo! Krepko in pogumno naprej — do cilja. Naše delo bo kronano z uspehom!
Glad v Rusiji.
Dunaj, 27. novembra. Po poročlih, ki jih je poslal Nansen iz Moskve, je beda in lakota v nekaterih krajih v Rusiji strašna. So pa zopet gubernije, kjer o lakoti ni govora. Če bi imela Rusija na razpolago dovolj prevoznih sredstev, bi
si lahko pomagala v izdatni meri sama. Ker pa teh ni, je navezana Rusija na pomoč tujih držav. Nansen poziva znova kulturni svet, naj Rusiji pomore.
Glavno vprašanje.
Oseba in princip.
Naša država živi že od svojega postanka jsem v neprestani krizi. Kriza sicer včasih nekoliko preneha, tako da se zdi vsaj površnemu opazovalcu državno telo zdravo, toda vsako tako upanje na urejenost in ustaljenost se izkaže prej ali slej kot goljufivo in preuranjeno. Vsako premirje se izkaže redno le kot nekak odmor med eno krizo in drugo.
Komaj se pomirijo radikalci s Hrvati, se začne boj med radikali in demokrati. Nato spor z muslimani. Nato nastop zemljoradnikov in kakšnih sa-omstojnežev. Nato odhod Hrvatov iz parlamenta itd. Tako se vrsti slika za sliko, ena neprijetnejša od druge in med temi večnimi prepiri in strankarskimi spori hira država kot taka od dne do dne bolj, naš kredit pada, širi pa se in raste brezmejna korupcija.
Premalo bi povedali, če bi trdili, da so vzrok teh večnih kriz zgolj strankarski prepiri in strankarska nesoglasja. Taki prepiri se dajo poravnati. Pri nas se pa, kakor izgleda, ne dajo. Kaj znači to? Po našem mnenju je ta pojav dokaz, da tiči vzrok prave bolezni globlje.
Težko da bi bil to zgolj slučaj, da vidimo v vseh glavnih sporih kot huda ■lasprotnika dve osebi, ki znači vsaka za sebe svoj program: Sv. Pribiče-viča na eni, Stojana M. Protiča na drugi strani.
Kakšen princip zastopa Svetozar Pribičevič? On sam in njegova stranka radi naglašajo, da so za narodno in državno edinstvo. To se pravi: oni ne poznajo nobenih razlik med prebivalstvom od Triglava do Vardarja, ampak smatrajo, da je vse eno. Dosledno temu principu hočejo oni izvesti popolni centi alizem v državni upravi, da kolikor mogoče hitro zbrišejo s sveta poslednji sled zgodovinskega našega razvoja.
Na drugi strani pa je bil Stojan M. Protič eden med prvimi, ki je pripoznal činjeiiice zgodovinskega razvoja. Mogoče, da so res bili Srbi, Hrvati, Slovenci itd. nekdaj en sam narod v današnjem smislu te besede. Toda oni niso ostali v svojem razvoju na mrtvi točki, ampak so se razvijali v štiri veje, ki žive danes popolnoma samostojno kulturno in socijalno življenje in se razvijajo še dalje v pravcu diferenciacije (cepitve) kakor se razvija vse v naravi v tem pravcu.
Mi dobro razumemo Pribičeviča in njegovo teorijo o edinstvu. Ta teorija izviru iz želje, dobro in plemenito zamišljene želje, da bi bilo bolje in ugodnejše za nas, če bi res bili še danes in za vedno vsi eno: Hrvati in Bolgari, Srbi in Slovenci. V takih željah so se gibali tudi Velenemci, so se zibali tudi madžarski nacionalni šovinisti in se zibljejo še vedno laški inperijalisti. Iz takih želja izvirajo tendence po ujedinjenju in poskusi, stvoriti iz naravnih razlik zopet enote. Vse te probleme mi dobro razumemo, a baŠ zato, ker jih razumemo in skrbno analiziramo, se ž njimi ne strinjamo, ker nam kažejo naravni zakoni, da so vse take želje, pa bodisi še
tako plemenito zamišljene, neizvršljive, razun če se žrtvuje eden ali več delov na korist enemu, ki vse ostale absorbira („v sebe popije“). Iz ene organske celice nastanejo potom delitve etc. na zelo enostaven način 2, 4, in tako vedno več celic. Kdor pa hoče vedeti, kako nastane iz 2 ali več celic ena sama, naj pogleda v kako učno kjigo biologije in če se prepriča, da veljajo isti razvojni principi tudi za narode, ga bo nekoliko strah.
Stojan M. Protič stoji nasprotno na stališču, da je tudi za politiko glavna potreba, spoznavati in priznavati naravna fakta in iz teh izvajati vse posledice.
Zato Pribičevič čisto dosledno svojemu principu o narodnem edinstvu noče — in tudi ne sme — priznavati možnosti kakega sporazuma med Slovenci, Hrvati in Srbi, ker o sporazumu med enim samim ne more biti govora, Stojan M. Protič pa možnosti sporazuma ne taji, ker priznava Srbe, Hrvate in Slovence kot edinice prvega reda, ki šele tvorijo višjo jugoslovansko celoto.
Glavno vprašanje, okoli katerega se sučejo več ali manj vse naše državne krize, sc glasi torej:	Ali	smo	eno ali
trije? Oziroma: Ali smo še eno, ali smo že trije?
Odgovor na to vprašanje nam daje življenje samo. Čudno bi bilo, če smo trije, da bi se zavedali, da smo eno! če se zavedamo tega, da smo trije, smo pač trije. Rekli bi tudi lahko: Trije smo, ker se tega zavedamo. Isto je v obratnem slučaju. Za svojo osebo se zavedam, da sem eden in ne, da sem tri. Odkod naj bi mi prišla ta zavest treh, če sem eden?
A tudi če bi tvorili eno sanio jezikovno celoto, še ni s tem dokazana naša enotnost, vsaj tolika enotnost ne, da bi mogli tvoriti centralistično urejeno državo. Nedvomno je, da tvori n. pr. Macedonija neko posebno skupino zase, v kateri se je razvilo v dolgih letih iozvoja neko posebno kulturno in socialno življenje, ki je našlo svoj najbolj viden izraz v pravu. Isto velja za Črno goro, velja tudi za druge celote in edj-nice. Kruto se moti, kdor misli, da še dajo globoko ukoreninjene pravne določbe, ki so zrastle na posebnih, na svojih tleh, nivelirati enostavno z dekreti. Predno je Srednja Evropa sprejela in vsrkala rimsko pravo, je minilo tisoč let in mogoče, ta proces še danes ni končan. In pri nas naj bi tak velikanski proces izenačenja petih ali šestih pravnih sitemov izvršil en sam zakonodavec v
2	ali 3 letih? Dvomimo!
Ne trdimo, da Pribičevič s svojo teorijo ne zasleduje lepih namenov. To mu drage volje priznamo. Namen sam pa ni dovolj. Ni res, da človek lahko doseže in uresniči vse, samo če hoče. Hotel bi marsikdo, pa ne more. Izvedljivo je le, kar je v skladu z naravnimi zakoni. V tem oziru pa moremo že reči, da jih pozna Protič bolje kakor Pribičevič.
Vojska je tekom petih, šestih let mnogo porušila, kar so s trudom in z muko ustvarjala pred vojno dolgo desetletja.
Ne mislimo tu na materijalno uničevanje, na porušene stavbe, na razdejana mesta in opustošena polja. Ne tajimo, da je vsa gospodarska škoda, povzročena po vojni, naravnost ogromna. Mnogo občutljivejše pa je moralno uničenje in moralna propast, v katero so zabredli ljudje po vojni.
Pred vojno splošno veljavni pojmi o časti, poštenju in dostojnosti so se po vojni znatno premaknili na slabo stran. Moralno hiranje družbe smo začeli opazovati že med vojno, po vojni je stopila bolezen že v hudo krizo in nič ne vemo, kdaj in odkod naj pride ozdravljenje.
Ne bomo govorili zaenkrat o izprijenosti povojne mladine, ne o verižni-štvu in ne o dobičkarstvu. Ogledati si hočemo predvsem podivjanost v našein političnem boju.
Ni še dolgo tega, odkar se je vinila znana pravda v Ptuju, ki je dvignila mnogo prahu. Nam vsem je še v živem spominu, zakaj je šlo. Obtožen je bil — v obliki tožnika — človek, ki se je politično izpostavil kot strankar, zaradi nekih deliktov, ki človeka vsaj po današnjih pojmih diskvalificirajo družabno kot človeka, namreč vsaj takrat, če se obesi stvar na veliki zvon in pride stvar pred sodišče. Dokler se o sličnih aferah samo za vrati skrivnostno šušlja, stvar ni huda, ampak kvečjemu — interesantna, kar je že samo po sebi lep dokaz človeškega nagnjenja do hinavščine.
V	ptujskem procesu sta si stali nasproti dve politični stranki, ki se koljeta med seboj na življenje in smrt: de-mokratje in narodni socijalisti. Nista si pa stala tam nasproti dva principa, dve načeli ali dvoje naziranj v stvarnem, načelnem boju. Ena stran je skušala pritisniti drugo ob zid s tem, da je rekla drugi: Tvoje načelo je napačno in krivo, ker je eden tvojih načelnikov in vodij slab in pomanjkljiv kot človek (če je res slab, o čemur kljub procesu še danes mnogi zelo dvomijo)!
Metoda, da se poskuša „ubiti“ političnega nasprotnika z očitanjem osebnih slabosti in napak, ni nova. Celo v Ameriki je že stara, čeprav smatramo vse za novo, kar prihaja iz Amerike. Nekdanji ameriški predsednik Lincoln je bil baje po poklicu izučen krojač. Ko je kandidiral za predsednika, ga je v njegovem kandidatskem govoru nekdo prekinil s klicem: „Kaj, ta naj bo predsednik?
Vsaj je meni nedavno šele hlače naredil!" — „ „Ali jih nisem dobro naredil?" “ — se je odrezal Lincoln. Na kar je „g!as iz občinstva" utihnil. To staro metodo je povojna doba žalibog tudi med Slovenci zelo oživila, dasiravno se ne moremo pritoževati, da je tudi pred vojno ne bi bili poznali!
Naj omenimo še drug slučaj, ki prvega po svoji odurnosti še daleko nad-kriljuje. Zdravnik se spre z zdravnikom. Ali zaradi politike, ali zaradi kakega znanstvenega spornega vprašanja ali bogzna zaradi česa. V tem' boju hoče zdravnik svojega tovariša - zdravnika „ubiti“ s tem, da mu kot dokaz za resničnost svojih trditev zaluča v obraz — očitek bolezni!! Pomislite — zdravnik tovarišu-zdravniku! Take surovosti svet ne pozna in sram nas je lahko vse skupaj, da smo tako ogabnost rodili baš mi, Slovenci...
Ta ostudna metoda političnega boja se med nami od dne do dne lepše razvija. Kam naj to pripelje? Danes že vidimo, da se vse, kar si je ohranilo le še nekoliko čuta za dostojnost v družbi, z gnjusom obrača od političnega življenja in prepušča politično bojišče le še ljudem, ki imajo silno trdo in neobčutljivo kožo. Taki pojavi pa niso in ne morejo biti zdravi in jih je treba prej ali slej korenito izlečiti in odpraviti, če nočemo doživeti popolnega moralnega propada v političnem življenju.
Principijelnega, stvarnega boja se ne da izbojevati z osebnimi napadi in z očitanjem osebnih napak in grehov. Vsi vemo, da je dvakrat dve štiri. Ta računska resnica ostane resnična, če jo izgovori najdostojnejši človek ali pa pocestni ropar. Ali mora biti dvakrat dve tri, če reče tat, da je ukradel štiri žemlje, in sicer enkrat dve in še enkrat dve? Ali ni Boga ali je, če je vaški župnik enkrat pred mašo zaklel? Kaj ima njegov osebni greh opraviti z resničnostjo ali neresničnostjo njegovega nauka? V kakšni zvezi naj dalje stoji utemeljenost političnega naziranja n. pr. avtonomistov s protialkoholnim ali pa alkoholnim zadržanjem posameznih oseb?
Odpor proti takim metodam političnega boja pa mora priti iž naših vrst, iz sredine ljudstva samega. Mi s svoje strani ne bomo prenehali opozarjati na politično podivjanost, ki se je med nami razpasla, dokler se ne bo začela stvar obračati na bolje. Osebnosti ne spadajo v politični boj, kjer naj se bori princip s principom in stvar s stvarjo.
Slovenski javnosti!
Podprt od lepega števila sotrudni-kov, sem se odločil začeti z novim letom izdajati revijo „Novi Zapiski44, ki naj bi izhajala mesečno. Nova revija naj bi bila Ogledalo našega časa, predvsem pa res slovenska revija. Revija bo politično povsem neodvisna, pristopna vsakemu resnemu kulturnemu delavcu, toraj svobodna tribuna, v kateri se bo razpravljalo o naših slovenskih narod-
nih, socijalnih, kulturnih, političnih iu gospodarskih problemih, katere nosi s seboj sedanja doba.
Kdor želi, da se mu bo prva številka poslala na ogled, naj javi svoj naslov upravništvu „Novih Zapiskov41, Ljubljana, Breg, št. 12.
Naročnina bo letno znašala 100 K.
Ljubljana, 26. novembra ,4921.
A. Prepeluh.
LISTEK.
..Klasolovac".
Onim, ki ne vedo, kaj je „klasa“, bodi povedano, da je „klasa“ uradniški razred in „klasolovac“ je uradnik, ki se pogajanja in dela samo za „klaso“. Pod starim nemškim režimom smo imenovali take uradnike „štreberjc“ (nemški »streben" = prizadevati si, truditi se), toda to besedo bo gotovo kmalu izpodrinila lepa domača_bescda „klasolovac“.
O „klasolovciii“ čitamo v belgraj-skem listu „Republika“ od 20. t. m. sledeči sestavek:
»Evropska vojna je uničila pri vseh narodih mnogo predvojnih vrlin, največ pri našem. Namesto etičnih in moralnih vrlin se naglo širi in učvrščuje moralna propalost med ljudstvom in v državi. Ena od mnogih moralnih gnjilob, ki nam ne preti uničiti le državne organizacije, ampak ruši in pogreza vso našo družbo v blato, je kužna in nevarna epidemija, ki jo lahko imenujemo „klasolovstvo„.
Kdo in kaj je „klasolovec“?
„Klasolovec“ je nova vrsta, nov tip •lašega uradništva, ki ruši disciplino v službi, in ubija duh in polet poštenih
uradnikov. Klasolovec" je uradnik novega kroja, novega kalibra in datuma, poln vseh slabih intelektualnih in duševnih lastnosti in se ga da prav lahko označiti. On je kljub pomanjkanju in silni draginji vedno lepo oblečen. Pozdravlja in odzdravlja z besedami: „Klanjam se14 ali pa: „Moj poklon...". V pisarni želi imeti „čisto‘4 mizo, kot opravilo pa si želi: sprejemanje, protokol i. t. d.
Kadar govori s starejšimi uradniki, se niti najmanje ne čuti skromnega, ampak zabavlja nad uredbami. Kadar pride na kakšno mesto, kjer je treba res delati, si takoj napravi načrt, da pride drugam.
Naravnost z neko vsiljivostjo sklepa znanja. Zlasti se zanima za rodovine bivših in bodočih ministrov, načelnikov in šefov personalnega oddelka. Pred ..višjimi" je polžek in uslužen, pred »ni-žjimi" se pa obnaša kot rojen kralj.
Z eno besedo: „Klasolovec" je lenuh in nevednež, ki razvija svojo telesno in duševno moč le v toliko, da se čim prej in čim višje vzpne na uradniški lestvici. Zanj je najvišji ideal v družbi in v službi: klasa, in zopet klasa. Tak je ti,j novega uradnika, ki se zove „kla-solovac".
..Klasolovec" pa ni en sam. „Kla-solovcev" ni le ena stotnija, ali en polk, ampak so jih cele legije in divizije. Vsak urad jih ima nekoliko. Danes kuži in mori „klasolovac‘4 srbsko uradništvo. „Klasolovci" so zasedli vsa ministrstva, strnili so se v goste vrste in ministri so v njihovih rokah igrače.
»Klasolovac" je negacija starega srbskega uradnika. Stari srbski uradnik je bil poosebljena duša srbskega naroda. S svojo inteligenco, s svojim značajem in z moralo je prednjačil ljudstvu in ljudstvo usposobil za izvršitev velikih narodnih dejanj. A »klasolovac"? „Kla-solovac’1 ustvarja neprilike s svojim čezmernim napredovanjem, ustvarja birokratske naslove in »izvoznice". Zaostali stari uradniki so potisnjeni navzdol, »kla-solovci" pa sede navrhu. Zato pa vlad? korupcija in anarhija v vsi državni upravi44
Tega zanimivega članka nismo prevedli doslovno, ampak smo nekaj posebno krepkih izrazov izpustili.
Prevedli smo ga pa kot dokaz za našo že večkrat zapisano trditev, da zna takozvana »beogradska porodica" uporabiti in tudi zlorabiti vsa mogoča sredstva, samo da odvali krivdo za
ogromni upravni nered od sebe na druge, če mogoče na obsovražene »preča-ne‘4.
Da je članek naperjen proti uradnikom, ki prihajajo s „preka" v Belgrad, bo menda vsakemu jasno iz citiranih pozdravov: »Klanjam se" in »moj poklon.44 Srbi sc tako ne pozdravljajo, oni se pozdravljajo z »dobar dan", kakor je tudi v resnici mnogo lepše kakor oni hlapčevski »klanjam se".
Gospodje uradniki naj nam pa oprest, da proti vsebini citiranega članka ne protestiramo. To naj store drugi, katerih se tiče. Dodamo naj le, da bel-grajski listi sami objavljajo ali so vsaj objavljali cele kolone o opančarski aferi, o neštetih aferah z diplomatskimi kovčegi v Parizu, na Krfu in v Švici, a nikdar še niso mogli ugotoviti, da bi bil tildi pri teh udeležen kakšen »prečan44. Šajnoviči, Gluščeviči, Vasiči in številni njihovi tovariši niso bili ne Hrvati, ne Slovenci. Slovence je šele v najnovejšem času doletela žalostna slava, da so vstopili v častni krog mož — poštenjakov. Toda takrat, ko je izšel citirani članek, volovska afera še ni bila znana.
Demokracija in zadružništvo.
Nekateri demokratski listi slovenski so zadnji čas začeli zopet napadati zadružništvo in posamezne zadruge. Pri tem jih ne motijo nobene, še tako grde laži. Ti napadi spominjajo na dobo, ko je „Slovenski Narod“ pred davnimi leti začel svoj breznačelen in ostuden boj proti konsuinu. Če se pošlje na primer „Slovenskemu Narodu'1 pojasnilo, da je nasedel grdi in izmišljeni laži ter se ga uljudno naprosi, da popravi krivico, se potuhne in — molči! če pošlješ „Jutru“ na neresnično vest popravek po § 19. tiskovnega zakona, ga vrže v koš in — molči. To je grdo žurna-listično tolovajstvo, ki opominja na necivilizirane manire kje doli pod Skopljem ali pa v južni Ameriki. Naša misel je, da se mora zadružništvo pustiti v miru in ga podpirati, pa naj ima isto
takšno ali drugačno politično barvo. Zadružništvo bomo znali braniti v zavesti, da bomo našli pri tem mogočne zaveznike v vseh političnih strankah. Demokratsko časopisje naj se spomni, da je bil 1. 1919. med vsemi slovenskimi strankami sklenjen sporazum glede zadružnih organizacij v tem smislu, da se iste v nobenem slučaju ne bodo napadale. Ta sporazum je slovensko demokratsko časopisje že ponovno kršilo. Zato vprašamo, ali je isti še v veljavi ali ne? če ni, naj se to pove, da se bodo tiste, ki nosijo v svojih programih misel zadružništva, vedele braniti, ravno tako tudi prizadete zadružne organizacije. Tudi tolovajskega klevetanja zadružnih organizacij se bomo znali energično ubraniti po načelu: zob za zob!
Gospodarstvo.
Naše vnanje posojilo.
Dnevne vesti.
G. naročnikom. Današnji številki prilagamo poštne položnice za prihodnji mesec in prosimo, naj se jih gg. naročniki pridno poslužujejo. One, ki imajo plačano naročnino za dalje časa, prosimo, naj nam pridobe še kakega novega naročnika. Mi se bomo gotovo potrudili, da bomo preskrbeli našim naročnikom kar največ mogoče poučnega in koristneg berila za dolge zimske večere. Ako komu kakšna stvar na listu ne ugaja, naj nam blagovoli svoje cenjene želje sporočiti. Mi bomo upoštevali vsak uvaževanja vreden nasvet, ker vemo, da moremo samo v stalnem in neposrednem stiku z našimi naročniki zados'iti svoji nalogi.
Zaplembe. Zadnjo zaplenjeno številko »Avtonomista" so prejeli tudi naši naročniki v Belgradu. Prejel jo je tudi g. Stojan M. Protič, bivši ministrski predsednik, ki gotovo dobro ve, kako je treba tolmačiti ustavo in zakone naše države. Stojan M. Protič je v svojem listu „Radikal“ napisal glede zaplembe „Avtonomista“ sledeče stavke, katere naj naši mogočniki pri policiji in pri sodišču dobro prečitajo: „Sad vidimo i taj vilo ružan (grd), da ne kažem škanda-lozan primer, da se u Ljubljani zabra-njuje jedan broj „Avtonomista“ za to, što (ker) je doneo u prevodu jedan čla-nak »Naša diplomatija" iz »Beograd-skega Dnevnika", koji za to, naravno, nije bio zabranjen. I ne samo to, nego da je „Avtonomistu“ uskrčeno, protivno svakom zakonu i redu, da priredi drugo izdanje toga broja, izostavivši zabra-njeni članak" (Radikal11 od 17. t. m.). V »Radikalu11 od 20. t. m. pa piše: Kad »Boogradski Dnevnik" nešto ovde (tu) u Beogradu sme da napiše slobodno, a to se »Avtonomistu" ne dopušta, nego se zabranjuje za taj članak beogradskog lista, pa mu se zabranjuje čak (celo) da drugo izdanje priredi, i kad se Go-spodin Ministar postarao (pobrigal) Vidovdanskim ustavom, da za to niko ne bude odgovoran, onda treba biti ili slabe pameti ili misliti, da so drugi budale, pa se hvaliti nekakvim uspesima." — Naši policajci in sodniki naj bodo zadovoljni, da Stojan M. Protič še ni notranji ali pravosodni minister. Ampak kadar bo!
Novo priporočilo za naš list. Kakor nam javlja naš naročnik iz krogov žan-darmerije, je žandarmerijsko poveljstvo oiožnikom prepovedalo čitati naš list. Kraja in datuma prepovedi seveda ne bomo objavili, da dotičnemu našemu naročniku ne napravimo kakih novih ne-piilik. Pač pa si dovoljujemo na ministra notranjih zadev in na vojnega ministra, ki sta za početje orožniških poveljstev odgovorna: Kje je tisti paragraf ustave, ki dovoljuje orožniškim poveljnikom prepovedovati liste? Ali ni že cenzura dovolj? Ali živimo v vojnem stanju? Mi nismo nasprotniki vojaške oblasti, ker vemo, da mora v danih razmerah pač obstojati, zavedamo se pa tudi, da gospodarji v državi smo mi, civilisti, ki vojaštvo plačujemo in vzdržujemo in ne narobe! Ustava in zakoni veljajo tudi za vojaško oblast in naloga vojaške oblasti je, da zakone re-špektira in ne vlada po samovolji. Stvar bomo spravili na razgovor na pristojno mesto. Koncem koncev so pa ravno prepovedi najboljše priporočilo in najboljša agitacija za vsak list k'ir hi ti.Hi
vojake oblasti vendar že ,’ahko vcdde po tolikih neprijetnih izkustvih.
Dogodbica. Na davčni urad v Belgradu pride davkoplačevalec. „Kaj bi radi?" — „»Plačal bi rad"" — »Takoj prosim, takoj!" — Mine komaj par minut in gospod je opravil. Začuden nad tako točno postrežbo, kakršne doslej ni bil vajen, vpraša popoldne svojega starega prijatelja iz istega urada, kako to? Ta mu odgovori: „ Ni čudno, če je bil oni gospod še pred nekaj dnevi natakar na parniku!"
Še ena. Z Dunaja se pripelje Ljubljančan. Na carini ga ustavijo in najdejo pri njem konja. Namreč ne živega, ampak konja za otroke. »Ali bo treba plačati?" — vpraša Ljubljančan neverjetno. — »Treba bo, treba." — „ »Koliko pa?" “ — »Le nekoliko potrpite." — Ljubljančan čaka, nazadnje pa le pride uradnik z neko knjigo v roki in mu pokaže: »Konj, živ ali mrtav, 400 dinara!" Tako drage igrače Ljubljančan nikdar ne bi bil prinesel domov svojim otrokom, če bi ga ne bil rešil — Ljubljančana ali pa konja, kakor se vzame — neki drugi gospod, ki je pogledal v carinsko sanjsko knjigo pod rubriko »igrače".
Sličica iz naše uprave. Pred nekaj tedni so Arnavti udrli na jugoslovansko ozemlje in popolnoma oropali in požgali vas Tajmište. Zadeva je vzdignila v Belgradu veliko prahu in listi so ostro napadali vlado zaradi njene velike brezbrižnosti in brezskrbnosti. Da sc pred javnostjo opere, je minister notranjih zadev Pribičevič poslal posebnega odposlanca na lice mesta, g. Ceroviča, inšpektorja v ministrstvu notranjih zadev, ki je ugotovil tekom preiskave, da je bil »sreski načelnik" (okrajni glavar) že mesec dni pred napadom točno obveščen o nameravanem napadu. Sreski načelnik je zadevo takoj javil pristojnemu okrožnemu načelniku, ki pa tudi ni vedel, kaj naj stori in se je zato obrnil na pristojno ministrstvo notranjih zadev za potrebna navodila. Po končani preiskavi se je g. Cerovič vrnil v Bel-grad in začel stikati v ministrstvu, če je res tjakaj prišel tak in tak dopis. Možu se je posrečilo najti dotični akt in tam je našel tudi rešitev. Dotični ministrski uradnik, ki je akt prejel, je v svoji nemarnosti na akt enostavno napisal: U akta! To se pravi: Stran z aktom, njegova vsebina je brez pomena! Posledica te brezbrižnosti je bilo— spa-Ijeno in izropano Tajmište, kjer so Arnavti še za nameček pobili lepo število naših vojakov in orožnikov! Škodo pa cenijo na več milijonov kron. Za svoje »točno" uradovanje bo pa dotični zani-krnež v ministrstvu prejel gotovo še pohvalo v obliki »klase" (napredovanje za en plačilni razred več), ako slučajno pripada tisti stranki kakor njegov minister! Podobne slučaje smo že doživeli.
Zadnji dnevi preteklega tedna so bili v Ljubljani zelo tragično komični. Ko je bila v Belgradu vladna kriza na vrhuncu, so nekateri gospodje po kancelijah hiteli pospravljati svoje miznice. Uradni sluge so nam pripovedovali, da morajo po nekaterih kancelijah dvakrat na dan kuriti peči s popirji — iz koša! Če bi po-spravljači vprašali nas, bi jim povedali, da sc jim še ne mudi in da prava nevarnost še ni prišla. V zimi sc ne kaže seliti. — Seljivkc sc sele na jesen in na — pomlad. To bi lahko vedeli tudi naši učeni kanclijski možje, kar jih je »demokratov".
O našem vnanjem posojilu se je doslej mnogo pisalo po vseh listih, toda zvedelo se še do danes ni nič pravega. Finančni minister dr. Kumanudi se je mudil skoro mesec dni v Londonu in v Parizu, toda ves čas nismo zvedeli drugega o njegovih pogajanjih s tujimi kapitalisti kakor znaho umazanijo, v katero je po poročilu g. Čede Mijatoviča, bivšega srbskega finančnega ministra, zapleten naš generalni konzul v Londonu, ki je hotel kot »posredovalec" zaslužiti okroglo 60 milijonov dinarjev. Finančni minister Kumanudi sam ni povedal ničesar gotovega o poteku tozadevnih pogajanj, dokler je bil v Londonu in zato je vsa javnost nestrpno pričakovala njegovega povratka v domovino. Sedaj se mudi v Belgradu že okoli
3	tedne, toda uradnega pojasnila glede poteka pogajanj za vnanje posojilo še do danes nimamo! Vsekakor lep primer zavesti za parlamentarno odgovornost in lep dokaz spoštovanja javnosti in svobodnih državljanov!
Nekaj malega pa je vendarle prodrlo v javnost. Bclgrajska »Pravda" od 20. t. m. ima kratko poročilo o pogajanjih in ponudbah tujih kapitalistov, ki temelje očigledno na privatnih poročilih iz bližine finančnega minstra. Tam beremo:
»Pogajanja sc še nadaljujejo in te dni pričakujejo odgovor, ker roki za odgovore še niso potekli. Ko je šel dr. Kumanudi v London, je imel ponudbo tvrdke Bolton v Londonu, ki sifcer ni velika, je pa solidna in znana po posojilih za Rusijo in Črno goro pred vojno. Takih poslov je tvrdka do danes izvršiia v vrednosti nad 40 milijonov funtov.
V	Parizu ni mogoče zaključiti posojila, ker je francoski kapital zaposlen z obnovo porušenih krajev. Francija sama gradi železnice v Maroku z izposojenim denarjem. Amerika ne da denarja in ga do poletja ne bo dala. Posojilo se da zaključiti samo v Londonu.
Ponudba tvrdke Bolton se glasi: Posojilo naj znaša 15 milijonov funtov šterlingov za dobo od 25 do 30 let. Emisijski kurz bi bil 90, obresti pa po 8 odstotkov. Posojilo se ima porabiti za zgradbo jadranske železnice in pristanišča in sicer na ta način, da se potroši 60 odstokov vsega denarja za delo v naši državi, 40 odstotkov pa za nakup lokomotiv in železniškega materiala. Z naše strani obstoji zahteva, da dobimo 4 milijone funtov v gotovini. Tvrdka Bolton ponuja materijal po srednji tržni ceni in hoče zaslužiti 15 odstotkov. Dalje je tvrdka javila, da more sedaj preskrbeti 2 milijona funtov v gotovini, poleti pa še 2 milijona. Pogajanja ž njo še niso zaključena, ker rok še ni potekel.
Rothschild je ponudil čisto investicijsko posojilo za zgradbo proge pod pogojem, da zahteva »malu zaradu" (zaslužek). Zahteval je dalje, da strokovnjaško preišče pogoje in teren za progo in da se mi v tem času ne pogajamo z nikomur drugim.
Najnovejšo ponudbo pa je stavila neka belgijsko-angleška družba, ki ponuja 20 milijonov funtov po kurzu 95 in po 8 odstotkov.
O vseh teh ponudbah bo sklepala vlada.
Tako poroča »Pravda". Oglejmo si sedaj stvar pobližje.
Mi poznamo več vrst kredita. Najlepše je, če kdo dobi denar kar na svoje pošteno ime. To je slučaj pri dobrih in pametnih gospodarjih, ki dobe denar vedno na razpolago, kadar in kolikor ga hočejo. Že slabše, a vendar še ugodno je, če dobim denar na vknjižbo, toda brez težav in za primerne obresti. Slaba pa je, če mi pravi kapitalist: Tebi nič ne verjamem. Denar že dam, toda ne tebi v roko. Prepusti meni, da izkoriščam tvoje posestvo, zato pa dobiš nekaj malega na roko kot »tolažbo". V katero vrsto spadamo mi? Kdor prečita omenjene ponudbe, najde lahko tudi odgovor!
Obrestna mera po 8 odstotkov je silno visoka. To so že skoro oderuške obresti. Ako pa vzamemo v poštev, da dobimo za zadolžnico, glasečo se na 100 dinarjev, samo 90 dinarjev v gotovini (to pomeni beseda: emisijski kurz), je jasno, da moramo plačati že za 90 di-
narjev letno 8 dinarjev in ne za 100 izposojenih dinarjev. Resnična obrestna mera bi znašala torej okoli 10 odstotkov. To je jako dobra kupčija za — Angleže! Pride pa še bolje. Ker nam Angleži prav nič ne zaupajo, zato zahtevajo, da moramo mi graditi jadransko železnico za ta denar, materijal pa da bodo dali oni!! To je naravnost goro-stasna zahteva! Pred vojno je bila navada, da so razni oderuhi zapravljivim grofom in kavalirjem dvomljive vrednosti posojali denar na ta način, da so jim ponudili mesto denarja kakšne stare lokomotive itd. v nakup. Kavalir je v stiski kuno pogodbo podpisal in kupil lokomotivo — kaj je hotel ž njo?! — recimo za sto tisoč. Ker pa revež z lokomotivo ni vedel kaj začeti, jo je »dobrotnemu" oderuhu takoj »nazaj prodal," seveda le za kakih 5 ali 10 tisoč. Lahkoživec je to storil, samo da je prišel do soldov. Prejel je torej »preko lokomotive" gotovih 5 ali 10 tisoč, zadolžnico pa je podpisal za celili 100 tisoč. Bojimo se zelo, da bo tudi naše vnanje posojilo postalo tak »Kavaliers-wechsel“, če poslanci ne bodo energično posegli vmes. Kaj je Angležem na tein, da naša država gradi jadransko železnico? Prav nič! Njim gre v prvi vrsti za to, da nam prodajo svoj železniški materijal za visoko ceno. Če bi pa mi rajši imeli denar, bodo drage volje pripravljeni ta materijal od nas zopet »odkupiti" po označenem načinu in lepega dne bomo mi dolžni 20 ali 25 milijard kron, prejeli bomo pa 1 ali 2! Mi smo grofje!
Potek pogajanj za vnanje posojilo je za našo sedanjo vlado in sedanjo državno upravo strahovit in porazen moralni udarec. Izgleda pa, da vlada tega ne čuti. Človek, ki ima le še trohico čuta za čast in poštenje, nikdar ne bo sprejemal takih pogojev, ampak bo raje živel ob suhem kruhu in starem fižolu tako dolgo, dokler si s svojim napornim delom ne ustvari solidne podlage za svoje bodoče gospodarstvo. Izgleda pa, da današnjim vladnim koritarjem suh kruh in star fižol ne tekneta. Oni cenijo fine pečenke in peneči šampanjec višje in vlada naj gleda, kako bo plačala. Mi smo prepričani, da bo vlada svoji večini tudi ustregla, toda plačevali bomo pa mi in še pozni rodovi za nami.
Kdaj bo te brezvestnosti v državnem gospodarstvu konec?
Naš državni proračun v ravnotežju. V dobi, ko so podpisovali zadnje notranje posojilo, so vsi gospodarski krogi naglašali po vsi pravici, da vsa posojila ne bodo nič pomagala, da se dvigne vrednost našega denarja, dokler v državnem gospodarstvu ne bo pregleda in reda. Verno sliko državnega gospodarstva pa daje — ali vsaj moral bi jo dajati — državni proračun, t. j. celokupni pregled nad dohodki in izdatki države. Dobro znamenje je že, če pioračun ne izkazuje primanjkljaja? še boljše je seveda, če izkazuje prebitek. To vedo tudi naši finančniki v Belgradu. Zato so šli, vsedli se za zeleno mizo in so izračunali:
Dohodkov bo 6 in eno četrt milijarde. Stroškov bo 6 in eno četrt milijarde".
Ostanek bo . .0 dinarjev.
Na ta način je proračun v »ravnotežju"! Nehote se pri tej priliki spominjamo starega avstrijskega generala Galgotzy-Ja.' vPred leti je Pfi5el v Hercegovino na »inspiciranje . Za pot si je vzel s seboj »predujma" iz državne blagajne menda 20 tisoč kron. To svoto bi bil moral zaračunati. Z računom pa je odlašal tako dolgo,^ da je prišel rahel opomin »od ‘ goraj . Na ta opomin se je gospod general vsedel za mizo in napisal:
Preiel.............................20.000 K
Potrošil........................ 20.000 K
Račun je bil v redu. — Tudi naš proračun je v redu.
Vrednost našega denarja v Curihu je ostala prošli teden precej neizrpeme-rijena. 100 naših kron je bilo vrednih 1:70 do 1:80 švicarskih frankov. Upanje, da se krona začne v kratkem dvigati, je jako majhno.
t
Gospodinje, pozor!
Cene našega prvovrstnega izdelka so nižje kakor pri importiranem, tujezem-skem milu. Sezite tedaj le pogumno po ujem!
»Zlatorog-milo"
Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. BROS v Mariboru, za Kranjsko:
R. Bunc in drug,
Ljubljana. Gosposvst. c. 7.
BS
E
e
@
s
e
s
Naročajte in širite „AVTONOMISTA“!
: Popolnoma varno na-
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani |
ppodaja iz slovenskih premogovnikov	gj
W vel e rajski, šentjanški in trboveljski premog	|
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo,	kakor tudi rgj
za industrijska podjetia in razpečava	gj
la tehoslosaShi in angleški kabs za livarni! in damiEo uporabo, hovaSki ,remog in črni ^remog. R>j j ložite svoj denar v
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. Ljubljana, Nunska ulica 1.	^	s h •	•
i Vzajemni
■
| posojilnici | o Ljubljani
poleg nunske cerfeue j reuhtr. zadruga z omejena zauezo.
m
Vplačana drln glavnica K 30,000.000 -.
SLOVENSKA BANKA
L3UBL39N9, K ebov trg 10, nasproti ..Mednega dnina".
Telefon St. 567. Gen. račun it. IZ 205
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem račnnu.
Ima posebni amerikanski oddelek in prvo-vrstne zveze z inozemskimi bankami.
Ib
Izvršuje vse bančne posle najlculantneje.
j
GOSPODARSKA. ZVEZA
v Ljubljani, Dunajska cesta štev. 29
Oglejte si razstavo najnovejših poljedelskih strojev vseh vrst*
Jugoslovanski kreditni zavod
Marijin trg S WoIfova ulica 1 - Podružnica V Murski Soboti Irt Doljnji Lendavi.
obrestuje hranilne vloge In vloge na tekoči račun
Ustanov, septembra 1919. Prometa v lanskem letu nad 128,000.000 kron
čistih brez odbitka rentnega davka.
Neposredno pod državnim nadzorstvom.
I
I
\
I
Hranilne vloge se ■ obrestujejo s
4 |o
brez odbitka rentnega in invalidnega davka. ::	Hranilne
vloge se lahko vplačujejo potoni poštno ček. urada, vlagateljem so položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča, zaznambo na službene prejemke, proti porošvu itd. Prodaja srečk državne razredne loterije.
Kapital: K ZO,000.000
Novomesto in Rakek. Ljubljano, Šelenburgova ulica st« 1* ciie najkulantneje
Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut — Eskompt menic, terjatev, faktur. Akreditivi — Borza.
Slov. eskomptna banka
RtzeruE otirog K G.000.0DD
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBE3BB
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 21.
Ljubljana, Dunajska cesta št« 38/1.
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
Telefon fit 21.
Podružnice: Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik- Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko ——-o—— ------------------—— banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in recerve skupno z afilijacijami čez K 50.0&O.OOO.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije.
■
m
UiniHIIIHBlilBBSBiaBiaDBI
IBHDBDBB