285. številka.
Ljubljana, ? četrtek 10. decembra 1903
XXXVI. leto.
^ lija S vsak dan svečar, la&mU nedelja Id prsznike, tor volja po polti prejemac e,a avstro-e£*-»k* SsSaŽs aa voe leto K K, zappol leta 18 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec S K 30 h. Za LJubljano b posiljanjaci si đom ea vse leto B4 K, ea pol leta 18 K, aa četrt leta 8 K, aa eden mesec S K. Kdor bodi sam poaj, v*i)r, n celo leto BI K« za pol leta 11 K; za četrt leta R K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tujs deiele tolike te5, kolikor znaša po&tiiina. ^ Ha naroCbo brez istodobne vpoailjatve i aroenine se ne ozira. ■■ £a aaaaffitla plačuje se od peteros topne petit-vrsto po 12 h, če se osn&nilo enkrat Uska, po 10 h, Če se dvakrat, in po 8 h, C* it trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovatl. — Rokopisi so ne vračajo. — Uradatttve la seravnlitvo Jo na Kongresnem trgu It, 12. — Opravnistvu na) se blagovolijo   pošiljati naročnina, reklamacije, oananiU
t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je te f sfiove ulice It, a, vhod v opravnifitvo pa s Kongresnega trga It. 12.
„Slovenski Narod11 telefon it. 34. Posamalu« Številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Shod v Ribnici.
Kar se je videlo pred pol letom nemogoče, postalo je valed konsum-nega poloma v Ribnici in Dolenji-vasi mogoče. Ribniški kmetje in krošnjarji se bunijo proti dr. Šaster-šiču in Jakliču. Ko je ta dva človeka dr. Tavčar dne 8. decembra v R b-nici iz kože deval, bilo je toliko pritrjevanja, ploskanja in navdušenja, kakor smo ga na naših sbodib do sedaj kvečjemu le v Vipavi doživeli. Pač res vse razmere v klerikalni trdnjavi ribniški so se korenito spre menile, in to v prvi vrsti po krivdi ondotnib popov! Te je nad shod tudi v srce zadel. V »Slovencu« so brzo-javili: »Šusteršičeve lavorike mu niso dale miru. Prignalo ga je v Ribnico. Včerajšnji Tavčarjev shod pa je bil žalosten. Živahni ugovori. Velik nemir ves čas. V eni uri vse končano. RibniČanje priredili mačjo godbo. Dr. Tavčar je prenočil v Ribnici. Ni se upal zvečer v Ljubljano« — Priznati moramo, da je s to brzojavko klerikalna lažnjivost dospela na svoj vrhunec Skrbeli bodemo, da se razširi »Slovenčeva« laž po celi ribniški dolini, da vsi RibniČanje sprevidijo, kaki mojstri laži so njihovi dušni pastir jL In ti lažnjivoi trdijo, da imajo ključ do nebes v svojih rokah! Da je bil naš shod na vse strani znamenit, v to imamo najmanj seststo — prič! Ako ribniški farji samo jedno pričo dobe, ki bi hotela s svojo prisego potrditi lažnjivo klerikalno brzojavko, pa smo takoj pripravljeni, popolnoma se spokoriti, ter s celo svojo redakcijo prestopiti v tretji red sv. Frančiška. Na shodu so bili samo štirji klerikaloi, in zvečer pri odhodu vlaka je kakih deset Marijnih »devic« pripeljalo kopico Bvojih nezakonskih otrok na kolodvor, in ta družbica je res, pa še le v trenotku, ko je pričel vlak odhajati, nekaj žvižgala. Poprej pa so bile farovške babnice in njih otro-Čički prav mirni, tako, da ni nikdo slutil, da prismojene ženske kaj nameravajo. Dr. Tavčar pa je res ostal v Ribnici, ker je takoj, ko je pri Ar-kotu izstopil, in ko torej še vedel ni, kak bode shod, naročil sobo za prenočišče. Dr. Tavčar se ne boji niti popov, še manj pa njihovih bab.
Shod je trajal dve uri, ter se je točno pričel ob štirih. Zborovalo ae je v prostornem salonu Arkotovega hotela. Ta salon, kakor obširna pred-Boba, bila sta polna zborovalcev. Leti so izvolili predsednikom gospoda dr. Schiffrerja iz Ribnice, podpredsednikom pa župana iz Loškega potoka, ki je na shod pripeljal s sabo dolgo vrsto zavednih svojih cbčanov, in katerega govor je pozneje napravljal uprav velikanske vtise.
Predsednik dr. SthilTrer pozdravi zborovalce, obljublja dostojno voditi razpravo, ter prosi, da naj 8e tudi nasprotniki, če jih je kaj navzočih, ravnajo po tem načelu. Vsak bede lahko govoril, kolikor bo hotel!
Na to se podeli beseda
dr. Ivanu Tavčarju,
ki je govoril nekako tako-le:
Predzadnjo nedeljo imeli so RibniČanje iz Dobrepolja shod v vadi sredi in iz Ljubljane prišel je k vam tudi dr. Šusteršič.   Upal sem, da je
prišel ta mož po resnih opravkih v
R bnico.
Klerikalci v Ribnici.
Ko sem slišal o velikih stiskah, in o težavah, v katere so spravili klerikalni konsumarji slovenskega kmeta okrog R ibnice, sem si dejal: vest ga peče in sedaj je prihitel na mesto nesreče in s sabo je prej kot ne privlekel celo in težko torbo srebrnih grošev, da priskoči ž njimi na pomoč ubogim kmetom, katere je on sam zapeljal in z a-vodil v sedanjo nezgodo. (Pritrjevanje.) Res, prinesel je s sabo torbo, pa ne polno grošev, pač pa napolneno s kričečimi besedami, (Živahno pritrjevanje.) katerih nobena niti počenega groša vredna ni bila. (Pritrjevanje in klici: Res je!) Da si so se mu besede kakor ploha vlivale iz ust, ni spregovoril niti najmanjše bese dice v tolažbo dolenjevaškim in ribniškim kmetom, ki morajo sedaj gospodarsko svojo kri prelivati za tiste k o n s u-marske bedarije, katere je dr. Šusteršič v našo deželo privlekel. (Burno pritrjevanje in ploskanje.) Se tolažilne besede ni imel za te reveže, pač pa je poprej, kot se je iz Ljubljane podal na ribniški shod, zaukazal »Gospodarski zvezi«, da mora svojo tirjatev pri Dolenjevaščanih do zadnjega vinarja iztirjati, (Silno ogorčenje. Klici: Škandal! Goljufali so nas!) prav po izgledu znanega svetopisemskega trinoga! (Živahno ploskanje.) Tudi dobrepoljski Jaklič (Klici: O jej! Peč se je podrla!) ni imel pri tem shodu najmanjše besedice usmiljenja in sočutja do dolenjevaških kmetov, ki si sedaj napenjajo možgane, kje naj dobe tisti denar, katerega jim je konzum požrl. Ce mu tudi? On, Jaklič iz Dobrepolja, sedi brez skrbi v svoji s konsumnimi groši frišno sezidani vili, in v pest se smeje p r e s 1 e pl j e n e m u slovenskemu kmetiču, ki mu pridno donaša zrno do zrna da Bi Jaklič peče iz njega rumeno bvojo pogačo! (Burno pritrjevanje in ploskanje).
Tu vidite, kaka je tista ljubezen do kmeta, katero nosita Šusteršič in J*khČ neprestano na svojem jeziku. (Živahni dobro klici.) Dokler čutijo ti gospodje grošiček v žepu slovenskega kmeta, vabijo ga v svoj tabor, kadar pa so mu enkrat iztisnili ta grošiček iz žepa, pošljejo nanj svojo »Gospodarsko zvezo« vržejo ga na smetišče, in proklioano malo jih briga, kako naj se na to godi temu izmolze-nemu, izsesanemu kmetu! Tako je in nič drugače! (Viharno pritrjevanje. Klici: litina! Klerikalci žro, žro in žro!)
Dr. SusteršiČ ima grdo navado, da povsod, kamor pride, trobi kleri kaloem na uho, da mi liberalni poslanci nismo zastopniki ljudstva, temveč da smo zgolj zastopniki svojega lastnega žepa. Ta nesramna govorica je pač taka, da bi se je moral še celo dr. Šusteršič sramovati. (Pritrjevanje. Klio: ŠusteršiČa sploh nič sram ni!) On sam najbolje ve, koliko donaša politika slovenskim
liberalcem. (Klici: Posebno Žlindra!) Kakor zajci na lovu smo, za katerim se pedi cel tolpa klerikalnih psov. Po spovednicah, po prižnicah in po klerikalnih listih se hujska in ščuje protil nam, in vse se počenja, da bi se nam odjedel košček vsakdanjega kruha. (Burno pritrjevanje.) V tem pogledu so klerikaci prave hijene, ki bi nas še iz grobov izbrskali, samo, da bi mogli oglodati naše kosti. (Viharno odobravanje in ploskanje. Klici: Rts je! Tako je!) Da še nsmo v revščini poginili, zahvalite se imamo tistemu božjemu bla goslovu, katerega nam gospod Bjg daje, ne da bi iskal v to dovoljenja kranjske duhovščine, ali pa še celo ljubljanskega škofa! (Veselost.) Mi ne kupujemo graščin in ne zidamo vil. (Živahno pritrjevanje.) Vzlic temu so predrzneta Šusteršič in Jaklič očitati nam, da politikujemo za svoj žep. Dr. Šusteršič, dokler ni bil politik, je hodil s praznim žepom po Ljubljani, in Jaklič dokler ni bil konsumar, živel skoraj od s?mih s'adkih koreninic! (Veselost.) Sedaj pa plačuje dr. Šusteršič za graščino šeststotisoČ kron (Silno ogorče nje in klic: Koliko časa pa nas že gospodarsko rešuje?) in Jaklič sezidal si je v Dobrepolju stan, ki bi mu ne napravljal sramote, če bi bil dobrepoljski baron, ne pa dobrepoljski učitelj. (Viharna veselost in ploskanje. Klici: Res je.) Če smo mi zastopniki svojega žepa, kaj pa zastopata ta dva klerikalna politika? Slovenskega kmeta gotovo ne, pač pa široko in globoko svojo b i-sago. (Burno odobravanje in plo skanj- . Enkrat se v tem oziru tudi našemu kmetu odpro oči, in tedaj bo proklinjal tiste, za katerimi sedaj tako ponižno caplja. Preklinjamo jih že zdaj!)
Afera Jaklič.
In sedaj nekoliko besedi o tako menovani Jakličevi zadevi, o kateri je dr. Šusteršič tudi govoril na zad njem svojem shodu v Ribnici. Ta klerikalni jeblajtarČek, (Burna veselost.) je kakor veste, učitelj v Dobre poljah. Će bi kaj vesti imel, morala bi šola v Dobrepoljah biti njegova prva skrb, a njegova prva skrb je dobrepoljski konsum. Za šolo se briga samo tako mimogrede, ker se za njo sploh brigati ne more, ker bi drugače poslov v konsumu opravljati ne mogel. Že leta in lt ta se čujejo pritožbe proti temu nič vred nemu učitelju. (Klici: Res je!) Sedaj je zagazil tudi v težavne disciplinarne preiskave, (Klic: To je že davno zaslužil!) in deželni šolski svet ima v rokah njegovo usodo. Mesto, da bi ponižen zlezel pod mizo, napenja se, kakor zelena žaba na listu, (Občna veselost) in visoko nosi prazno svojo glavo! Sam poln gob, drega se ob druge, glede katerih gotovo ni vreden, da bi jim o d v e z a v a 1 jermena na Čevljih. (Viharno odobravanje.) In dr. Šusteršič je v Ribnici vskliknil: Ako se Jakliču le las zakrivi, bodo doživeli v deželi, vihar kakoršnega še ni bilo. (Viharna veselost. Klic: Ali dr. Šusteršič nori?)
Ti otročji in bedasti grožnji nasproti odgovarjam kot član deželnega šolskega sveta, da se za njo niti toliko ne brigam kot za lanski
sneg. (Burno odobravanje in plo skanje.) Proti vsi pameti in razsod nosti pa bi bilo, če bi se zanikern učitelj zgolj zategadelj ne smel kaznovati, ker je klerikalnega mišljenja, in slučajno najožji pristaš dr. Sj-steršičev! (Klic: Podrepaik ) Kam pa pridemo, če se bodo taka načela v praktično življenje vpeljati hotela? Potem se ne bo smel kaznovati nikdo izmed klerikalnih lumpuv, in vsi klerikalni tatovi, klerikalni goljufi in klerikalni ubijalci bodo Ostajali na prostem, ker bi a cer, ako se jim le las zakrivi, v deželi doživeli vihar, kakršnega še ni bilo. (Burno pritrjevanje.) Šusteršič in Jaklič naj s svojim krikom lepo utihneta. Ja kličevo sfero bode deželni šolski svet objektivno vzel v svojo razsojo, in kar se moje osebe tiče, dodeljena mu bode pravica, pa nič dru -zega kot pravica. In če ta pravica zahteva, da se mjra J.ikliču las zakriviti na glavi, se mu bode čisto gotovo zakrivil (Urnebesno pritrjevanje in burni klici proti Jakliču), in naj ga pri Sv. Gregorju še desetkrat za Častnega občana imenujejo (Smeb), in naj radi tega dr. Šusteršič divja tako kakor t:ger v menežariji. (Veselost in pritrjevanje) Te grožnje pa imajo brezdvojbeno svoj poseben po men. Človek pričenja misliti, in čudno se mu vidi, čemu radi pri proste disciplinarne zadeve priprostoga ljudskega učitelja toliko krika, tako v deželnem zboru kakor na shodih po deželi. Nasproti temu hrupu in viku obide človeka nehote misel: Tukaj nekaj ni v redu! (Klic: Šd veliko ni v redu!) tukaj tiči nekaj vmes, kar ima več pomena, kakor ga ima neznatna ničla, ki se piše za dobr epo 1 j s k e ga Jakliča. (Ploskanje in klici: Istina! Res je!) Kaj pomenja torej ta hrup ? Ta hrup ne pomenja ničesar druzega, nego da mora tudi v dobrepoljskem konsumu nekaj gniti. (Burno pritrjevanje. Klic: Vse je gnilo, samo Jakličeva vila ne!) Prejkotne tudi v dobrepoljskem konsumu računi in bilanoe ne gredo skunaj (Klic: Vila se mora vraču nat !), tudi v zidovju tega konsuma kažejo se brezdvojbeno grozovite razpoke. Jaklič pa je edini mojster, ki ume te razpoke umetno zamaia vati, on je tisti mož, ki je v stanu še nekaj let dobrepoljskega kmeta v slepoto tiščati, tako da ne opazi jame, v katero bo padel. Če se Jaklič danes iz Dobrepolja prestavi, pade v hipu vse na kup in ondotni kmetje postanejo kar čez noč ravno taki reveži, k a k or so k m e tj e okrog Ribnice že dandanes. (Viharno odobravanje.) To ja krvava resnica, ki se skriva za hrupom in krikom, kojega provzročajo naši klerikalci zavoljo takoimenovane Jakličeve za deve.   (Pritrjevanje)   Stvar je taka,
kakor jaz pravim, ker ravno dru-gača biti ne more. Nočem prorok biti, ali svojo glavo, ki je vsaj toliko vredna, kakor glava učitelja Jakliča (Veselost), zastavim v tn, da se konsum v Dobrepoljah pet let ne bo več držal. Do tedaj bo toča pobila Jakličevo zlato pŠenioo, a on, Jaklič, bode že poprej kakor kafra izginil is svoje vile. Dobrepoljčani pa bodo njegovo podobo s slame
napravljali in jo na drevesa obešali (Nepopisen hrup in ploskanje) ter ga kleli kot največ j e ga š k o d 1 j i v c a (Burno pritrjevanje), ki se je kedaj rodil dobrepoljskemu kmetu! Kdor ne veruje, naj pa pride čez pet let po mojo glavo v Ljubljano št. 8 na Bregu!
Klerikalna obstrukcija.
Govoril je dr Šusteršič pri zadnjem svojem shodu tudi o postopanju katoliških deželnih poslancev, ter hvalil n;ihovo obstrukcijo v deželnem zboru. Kaj je obstrukcija? Recimo, da bi na prirr.ero moj prijatelj svetnik Višnikar nekega lepega dne zatvoril ribniško sodišče, češ, dokler se mi plača ne poviša, toliko časa ne stori to sodišča nobenega dela. (Veselost) To bi bila obstrukcija. Ako bi ljudski učitelji iz-podili vse učenca iz svojih šol, češ, toliko časa pouka več ne bo, dokler se plače učiteljem izdatno ne povi-šijo, bila bi to tudi obstrukcija. Če bi fajmošter zaklenil cerkev (Viharna veselost), rekoč, dokler se mi ne pomnoži bera, bila bi to istotako obstrukcija. Če bi naši hlapci naenkrat se izrekli, da hočejo sicer pri nas živeti, pa vendar brez vsakega dela, bila bi to obstrukcija. In če katoliški poslanci v deželni zbornici ne dopuste, da bi se moglo pametno razpravljati in resno delati za deželne koristi, in to samo zategadelj ne, ker se večina noče v vsem udati njihovi volji, je to katoliška obstrukcija. (Viharno pritrjevanje.) Vi ste pametni možje! In če Vas sedaj vprašam: Kaj bi Vi rekli o sodniku, ki bi v trmoglavosti zaprl svoje sodišče, ali o učitelju, ki bi zaprl svojo šolo, ali o fajmoštru, ko bi zaprl svojo oerkev, ali o hlapcu, ki bi vzlic svoji plači hotel lenobo pasti pri Vaši hiši, prepričan sem, da dobim od Vas soglasen odgovor: tik sodnik, tak učitelj, tak fijmošter in tak hlapec ne more druzega biti nego norec! (Burni klici: Res je! Tako je!) In jaz bi Vam pritrdil in rekel bi Vam, da ste mi prav pametno odgovorili. In tako smem tudi brez vsake pre-tiranosti pričakovati od Vas, d± mi bote pritrdili, da bo tudi deželni poslanci katoliške stranke, dokler uganjajo tako obstrukci;o, kakor jo uganjajo dandanes, podobni Človeku, ki si pravi: najhitreje bom iz Dobrepolja v Ljubljano prišel, če bom po glavi hodil. (Viharna veselost) In po glavi so hodili dr. Šusteršič in njegovi tovariši v deželni zbornici. (Živahno pritrjevanje. Klio: Mi pa moramo to plačati!) In prišli bodo s tem tako daleč kot vsak drug, ki hoče po glavi hoditi mesto po nogah. (Klic: V norišoioo!) In tem katoliškim možem, ki so v deželnem zboru po svojih glavah plesali, sme se dalje
tudi z vso pravico očitati, da niso prav pri zdravi pameti. (Klic: Lumpi so, lumpi!) Predvsem jim smejo to očitati njihovi lastni voliloi, ker toliko gotovo sprevidite, da stroškov te ob strukcije ne bodo plačala mesta in trgi. Stroške obstrukcije v deželnem zboru nosil bode izključno le naš kmet sam, in t a k o i m e n o v a n a k a t o 11 š k a*o b-strukcija ni ni česar dr uzega,
nego bič, e katerim seka dr. Šusteršič svojemu lastnemu volilcu po nagem hrbtu. (Velikansko ogorčenje.) Če bo v prihodnje trava rastla po Vaših cestah, zahvaliti se bodete imeli katoliški obstruk-ciji. če kmetske občine ne bodo dobivale niti najmanjše podpore od de žalnega odbora, zahvaliti se bodete imeli katoliški obstcukoiji. če ne bodete v prihodnje mogli graditi vodnjakov ali vodovodov, zahvaliti se bodete imeli katoliški obstrukoiji. če bete pogoreli, Vam ne bo mogel de želni odbor dati nikake podpore, ker mu to zabranjuje katoliška obstrukcija. (Silen hrup in burni klioi proti klerikalcem.)
Kaj bi vam še dalje o tem govoril: nespametna reč še nikdar kaj pametnega obrodila ni. (Pritrjevanje.) Počakajte par let! Samo par let bode obstrukcija v deželi, pa bodete videli, kako bodo vsi Su-steršičevi kmetje to obstrukcijo kot težko železo v svojem želodcu občutili. Samo čakati je treba! Mi na prednjaki lahko čakamo. (Klici: Mi pa ne! Kmet ne more čakati.) Če more kmet čakati, nam tudi prav. Kdor hoče živeti od dr. Šusteršičeve besede, naj živi od nje. Pa bojim se, da bo kmalo tako lačen, kakor je lačna cerkvena miš, ki je celo leto zaprta v samotni podružnici visoko na hribu! (Veselost.)
Krošnjarji — žrtev klerikalne obstrukcije.
Mnogo bo imela žrtev katoliška obstrukcija v deželi, ali vse te žrtve vzete bodo iz vrst tiste -Iranke, katero vodi za nos dr. Su steršič, to je iz vrst klerikalne stranke. Ena takih žrtev vam je danes predstavljena. Ta žrtev so ribniški in kočevski krošnjarji, ki . D do sedaj v dr. Šusteršiču gledali svojega boga. Ali ta bog jih je tako ljubil, da jih te kar od same ljubezni pohrustal. (Veselost.) Ča Jih pa že ni pohrustal, otepel jih je pa prav pošteno, in oni, vbogi krošnjarji bili so prva Žrtev obstrukcije katoliških poslancev v deželnem zboru!
Tako je dr. Šusteršič na svojem zadnjem shodu trdil, da je deželni odbor zakrivil, da se sploh pobirajo dokiade na krešnjarski davek, in da je tudi sokriv, da so te dokiade pobirajo zgolj za mestno občino kočevsko. In tudi »Slovenec« je v številki z dne 28. novembra t. 1. navedel podatke o dotični korespondenci, ki se je pletla med finančnim ravnateljstvom in deželnim odborom. Vse pa, kar sta navedla dr. Šusteršič in »Slovenec« je satansko hudobno zavijanje in pačenje resnice, katero meri na to, kmeta in krošnjarja, ki ne more biti poučen o takih razmera h , p r e s 1 e p i t i in v zmoto zapeljati. To zavijanje in pačenje resnice je tem ostudnejše, ker krivda, da bo pobirajo dokiade na krošnjarski davek, zadeva edino le klerikalce v deželnem zboru. (Silna napetost. Klici: Čujmo! Čojmo!) In to Vam hočem dokazati!
G. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani prijavilo je z dopisom z dne 14. septembra 1902, štev. 17025 deželnemu odboru, da je C. kr. finančno ministrstvo po dogovoru z ministrstvom za notranje reči, kakor tudi z ministrstvom za trgovino, odredilo, da Be razveljavljajo vse do takrat v veljavi stoječe odredbe glede pobiranja avtonomnih doklad od krošnjarskega davka, in da se zlasti prekliče finančnega ministrstva razpis z dne 7. aprila 1856 št. 8987, po kateri je bil krošnjarski davek od doklad oproščen. Dalje je finančno ravnateljstvo pristavilo, da se bodo zanaprej tudi od krošnjarskega davka pobirale vse dokiade, izvzemši one za trgovinsko in obrtno zbornico; od tega splošnega, v postavnih določilih za pridobninski davek vtemeljenega pravila pa da je izjema le dopustna, če bi se oproščenje krošnjarskega davka od doklad izreklo postavnim potom,   to   je, če   bi deželni
zbor tako oproščenje sklenil s posebnim zakonom. In končno je finančno ravnateljstvo Še pripomnilo, da se bodo dokiade od krošnjarskega davka pričele pobirati z letom 1903., če deželni odbor sklepa deželnega zbora o oproščenju ne bo pravočasno izposioval. In sedaj na stane vprašanje, kaj je mogel deželni odbor i ozirom na obstrukoijo klerikaloev v deželnem zboru financ nemu ravnateljstvu odgovoriti ? Rad ali nerad odgovoriti je moral, da mu radi dr. šusteršičeve obstrukcije ni mogoče pravočasno isposlovati sklepa deželnega zbora. Seve da je bila posledica temu ta, da je finančno ravnateljstvo v smislu obstoječih zakonitih predpisov odredilo pobiranje doklad od krošnjarskega davka za It to 1903 Po tem pojasnilu mora pač vsak količkaj pošteno in katoliško misleč človek priposnati, da je deželni odbor popolnem nedolžen na tem, da morajo krošnjarji plače vati dokiade od krošnjarskega davka. Te dokiade imajo edino le poštenjaki klerikalci na vesti, ker so s obstrukoijo v deželnem zboru preprečili, da bi se bilo oproščenje krošnjarskega davka od doklad postavnim potom izreklo. Ribniškim krošnjarjem bodi enkrat za vselej povedano, daplaČujejozdokladamiod krošnjarskega davka katoliško obstrukoijo v deželnem zboru, če so s to katoliško obstrukoijo zadovoljni, tudi proti nakladam, v katere sta jih vrgla Šusteršič in Jaklič,godrnjati ne smejo! (Očinstvo je z napeto pozornostjo sledilo govornikotim pojasnilom. Zdaj pa je bruhnilo na dan. Spi -znavši, kako so klerikalci lagali in uvidevši, da so samo klerikalci krivi obdavčenja krošnjarjev, so zborovale! dali svojemu ogorčenju duška na najsrditejši način. Dr. Šusteršič lahko Boga hvali, da ga ni bilo na shodu. Razburjeni ljudje bi mu bili posvetili tako, da bi mu ne bilo po moči, tudi če bi imel numerirane kosti.)
Deželni odbor za krosnjarje.
Se hujše sleparatvo tiči v £u-steršičevi trditvi, d* je deželni odbor sokriv na tem, da se pobirajo omenjene dokiade zgolj le za kočevsko mestno občino, li omenje nega dopiaa c. kr. finančnega ravnateljstva je bilo letoliko razvideti da se bodo od leta 1903. naprej dokiade na krošnjarski davek pobirale, če deželni zbor ne sklene oprošČenja Nikjer pa ni bilo niti izrecno poveden^, niti namigneno, da se bodo občinske naklade na krošnjarski davek pobirale zgolj za koč vsko mestno občino. Nasprotno, deželni odbor je moral z vso pravico sklepati, da se bodo take dokiade pobi rale le za one občine, kjer krošnjarji stanujejo, kakor to predpisuje § 38. zakona s osebnih davkih. Sicer pa nima o tem, kje in kako naj Be pobirajo občinske dokiade, deželni odbor nikake oblasti. Vendar pa je takoj, ko mu je neka kočevska občina naznanila, da se omenjene dokiade pobirajo samo za mestno občino kočevsko, v obširnem dopisu na c. kr. finančno ravnateljstvo dokazal, da je neopravičeno in nezakonito, da se stekajo naporni nane dokiade v občinsko blagajno mesta Kočevje. Obenem je deželni odbor zahteval, naj finančno ravnateljstvo ukrene, da dobe dokiade one občine, v katerih imajo krošnjarji svoje redno bi v a 1 i š č e. (Živahno odobravanje.)
Finančno ravnateljstvo pa je na ta dopis odgovorilo, da ni vstanu vstreči zahtevi deželnega odbora, ker je dobilo striktno naroČilo od finančnega ministrstva, v raipisu i dne 4. julija 1902 št. 33.100, da se morajo dokiade na krošnjarski davek predpisati in pobirati za ono davčno občino, v kateri ima sedež davčno oblastvo prve i n št a no e. Za obseg političnega okraja kočevskega torej aa kočevsko davčno občino! fc*nančno ministrstvo
je torej zaukatalo, da te dokiade na krošnjarski davek pobirajo aa kočevsko mesto, in le ljudje izvanredne zlobnosti in izvanredne lažnjivosti, kakor je kdr. Šusteršič in kakor so surovi njegovi kaplani, morejo trditi, da zadeva deželni odbor v tej stvari kaka sokrivda. (Velik hrup in kliei: Klerikalci so sleparji! Falotje!)
Samo ob sebi ie umevno, da bo deželni odbor poskusil še daljše korake, da pridobi dokiade na krošnjarski davek domačim občinam, (Pritrjevanje) dokler se dokiade na kroš njarski davek sploh ne odpravijo. To sadnje pa bo mogoče le tedaj, če klerikaloi opuste obstrukoijo v deželnem zboru, ker se drugače ne more skleniti lakon, ki bi izrekel tako oproščenje. Ker se je pa dr. Šusteršič izreke), da bo obstrukcija trajala Še dvajset let, (Silno ogorčenje. Klioi: Na gavge a Šusteršičem) potem bo še oelih dvajset let kradel krošnjarjem dokiade iz žepa! Ali glede tega zadevala bo odgovornost njega, ne pa deželni odbor!
Ii vsega tega pa se da sklepati, da se klerikaloi Že sami tresejo pred svojo obstrukoijo, in da nimajo poguma svojim zapeljanim kmetom od kritosrčno povedati, kaj je pravzaprav obstrukoija in kake slabe posledice da je rodila ravno kmetskim voliloem. In zategadelj lažejo in resnica je, da je katoliška stranka dandanes že toliko nalagala, kolikor se od Kristusovega rojstva sem v ti ubogi kranjski deželi v se g a s k u p a j n i n a 1 a g a 1 o! (Urnebesno pritrjevanje in ir.nični klioi: Živio škof!) Glavna laž pa obstoji v tem, da skušajo škodo, ki jo provzroča obstrukcija, na naše rame odvaliti. No, pa to je navada, ki jo je imel tudi volk, ko je jagnjetu vodo kalil, (Klici: Taki so! Res je!) in navada je, ki jo ima tat, kadar na svo jem begu glasno kriči: držite ga. držite ga! (Živahno pritrjevanje.) S ta kimi sredstvi pa Be ne pride daleč, in končno je tat vendarle prijet, in naj svoj »držite ga!« še tako glasno tuli! In tako bode naše ljudstvo prav v kratkem spoznalo, da so vsi ti klerikalni prvaki samo komedijanti, (Burno pritrjevanje. Klioi: Lumpi so! Sleparji!) dasi iz ljudskega žepa prav dobro plačani komedijanti!
Klerikalna skrb za kmeta.
Prazna komedija je njihova obstrukcija, in prav smešna burka je tudi tista »ljubezen do ljudstva«, o kateri Šusteršič in Jaklič tako rada govoričita. To se je pokazalo zadnje dni na Dunaju. Kakor se spominjate, predložili so klerikalci v deželni zbornioi nujen predlog, da naj se določi za ujme v deželi 100.000 K, (Veselost), in da naj se ministrstvo naprosi, da naj od kredita, ki ga ima na razpolago v enake namene, tudi za Kranjsko kaj da. Ta predlog so klerikaloi s svojo obstrukoijo sami pokopali. (Pritrjevanje). Pokopali so predvsem omenjene 100000 K, ker niso hoteli sredstev dovoliti, iz katerih naj bi se bili vzeli. Zaradi tega sedaj radi teb 100,000 K ne naprav ljajo posebnega hrupa, ker sami najbolje vedo, da je bil dotični predlog v tem pogledu prazna obstrukoijska šala. Pač pa na široko odpirajo usta, češ s tem, da deželni zbor ni sklenil posiva na ministrstvo, je dežela krvavo oškodovana! Ali tudi to je sama komedija! Na Dunaju je imel zadnje čase sejo tako imenovani »Notstandsaussohuss« in posvetoval Le je o načrtu zakona, s katerim se je še dalnjib pet milijonov kron dalo vladi na razpolago,da £ n j i m i p r i s k o č i na pomoč po ujmah oškodovanim prebivalcem. (Živahni klioi: Čujmo!) Pred sejo stopil sem k poročevalcu, sekoijskemu načelniku ekscelenoi Rosa ter mu pojasnil naše kranjske razmere ter mu kot deželni odbornik posebno na sree polagal, da našim pogoreloem in drugim po ujmah oškodovanim deželni odbor ne bode mogel niti vinarja dati, ker mu deželni zbor vsled obstrukoijo v take namene niti vinarja ni dovolil. (Živahno odobravanje). Tajni svetnik Rosa mi je ob-
ljubil, da se bo vlada ozirala na žalostne razmere, ki so vsled Šusteršičeve obstrukoijo v deželi nastale, in da bode naše nesrečnike prav krepko podpirala. (Burno odobravanje in ploskanje.) S tem sem storil svojo dolžnost, in sedsj sem čakal, kako bodo to dolžnost izpolnili nali kmetski poslanci, ki so v prvi vrsti poklicani zastopati koristi svojih kmetskih volicev. V sejo je prišel samo poslanec Pfeifer. (Začudenje. Klio: Kje pa so bili drugi?) Debelo je gledal, kakor na Abrahamovem oltarju za klano jagnje (Burna veselost) in gotovo ni vedel za kaj se gre. Njegova usta ostala so, kakor knjiga svetega Janeza, zape satena s sedmimi pečati. (Veselost.) Kmetski poslanci druzih kro-novin so se pridno oglašali, v imenu kranjske dežele pa ni nihče sprego voril. (Ogorčenje) Gromovnika dr. Šusteršiča pa niti v sejo ni bilo! (S.len hrup. Klici: Škandal! Cenarčke pa rad spravlja! Lep kmetski prijatelj!) Zategadelj sem opravičen trditi, da je klerikalna obatruk oija v deželnem zboru kranjskem bila le gola komedija, in da tudi dr Šusteršič in Jaklič nista ničesar dru zegs, nego smešna komedijanta,(Burno pritrjevanje), kadar govorita o neskončni svoji ljubezni do kmetskega ljudstva.
Koroška.
In bojim se, da nekaj komedi-jantstva tiči tudi v tisti agitaciji, ki se je razvila za koroške brate. Mi smo z odkritim srcem in svetim ognjem stopili v to sgitaoijo. Klerikalci pa so prej kot ne imeli svoje tajne naklepe pri tem. Vsaj sedaj skušajo koroški boj izkoriščati za agitacijsko sredstvo proti naši stranki na Kranjskem. (Ogorčenje. Klioi: Sram jih bodi! Škandal!) V tem pa tiči na,ne-srečnejši atentat, (Živahno odobra vanje), ki si ga misliti morem! Ogor čeno protestujem proti temu ostud nemu atentatu, ter grajam prav ostro, da se koroški deputa oiji, ki se je na Dunaju oglasila, pri vseh slovenski klubih, niti vredno ni videlo, stopiti v dotiko tudi z naprednim jugoslovanskim klubom! (Burno odobravanje in ploskanje ter vsakovrstni klioi)
Pri koncu svojega govora pa kli-Čem ribail vim kmetom: Sprevidite že enkrat, da je duhovniška politika za Vas predraga in prej kot prej spodite z odra drago plačana politična komedijanta Šusteršiča in Jakliča, Če hočete, da se vam bode dobro godilo na zemlji! Amen! (Urnebesno dolgotrajno pritrjevanje in ploskanje. Viharni klioi: Živio dr. Tavčar!) (Konec prih.)
Državni zbor.
Seja dne 9. decembra.
Tudi predlog krščanskih social cev na spremembo opravilnika ni spravil zbornice iz mrtvila. Sicer pa tudi krščanskim sooialcem najbrže ni bilo za resnobo, ker tedaj, ko bi moral priti njihov predlog na glasovanje, ni bilo nobenega njih v zbornici. Nadaljevala se je topa in mirna obstrukcija. Pa tudi ministri so v včerajšnji seji nekako obstruirali tekmovaje med seboj, kateri bo pre-Čital več odgovorov na interpolaoije. Ministrski predsednik je prečital oelih 93 odgovorov, kar se menda še ni nikdar zgodilo v enem dnevu.
Vlada jo predložila dodatni kre dit k državnemu proračunu za leto 1903 v inesku 1,964655 K, ker pa je bilo med letom tudi dohodkov za 1,549 800 K več kot jih je pričakoval proračun, snašajo skupni dohodki sa leto 1903 1728,193063 K, skupni ii-datki pa 1 728,190.091 K, potemtakem je preostanka 2972 K.
Ministrski predsednik je odgovarjal med drugimi na sledeče in terpelaoije: na interpelaoijo posl. dr. Svlvestra glede reforme administrativnega postopanja; posl Polen skega glede prisilnega zavarovanja  samostojnih   obrtnikov aa
starost in onemoglost; post grof* D e j m a glede kontingentiranja špi rita; italijanskih poslanoev glede it*, lijanskib vseučiliŠčnih tečajev v Ioo mostu;  posl.  Hofmanna e  kr. titvi nedeljskega  počitka pri okrol nem sodišču v Mariboru in Ljubnen dr. Šusteršiča glede preložitve državne ceste od Prestaneka do v?. Selee in glede postopanja Ijubljai skega okrajnega glavarstva pri ra? delitvi državnih  podpor leta 190iJ Ižanoem in sosedom; pesi. Gross* glede  demonstracij   na dunajskem vseučilišču itd. Potem so tudi mini stri \V i 11 e k , B6hra-Bawer in G a 1 I odgovarjali  na celo vrst i
interpelacij.
Posl. Sohraffl je vložil nujni predlog,  naj   se   izda   zakon proti umetnemu vinu; poslanec W o 1 f t h a r d t pa je interpeliral o aferi B r a tuša.
Ker so vlagatelji svoje prejšnje nujne predloge umaknili, prišli so v razpravo nujni predlogi poslance? F o 11 a, Elienbogena in R o • manozuka o spremembi ustave.
Posl. F o f t je utemeljeval svoj nujni  predlog v triurnem govoru Razlagal je načrt nove ustave ra federalistični podlagi. Dr žavnozborski volilnik naj bi se spri menil tako, da bi se kurije odpra vile ter se uvedla splošna in direktni volilna pravica, odvisna le od gotove  izobrazbe. Gosposka sbornioa bi bila sestati jena iz odpo-slancev posameznih dežel. Tudi de želnozborski volilni red bi se spre menil, volilne skupine bi se odpra vile, zato pa se ustanove le narodno skupine    Zakonodajna   kom peten e a med državnim in deželnimi zbori bi se ločila tako, da bi v delokrog dr žavnega zbora spadale  le zunanje zadeve,   vojaštvo  in   finance celo kupne države, dočim bi vse komercialne zadeve pripadle deželnim zb rom.   Izvršilno  pravo  v   deželi bi imel namestnik oziroma predsednik kot tretja inštanoa (prva politična, druga okrožna  oblast);  deželni Šel je vendar  v vseh  zadevah odgovo ren deželnemu zboru.  Tuli sodstvo in  finance  bi se morale primerno preoenovati. Glede jezikovnega prava bi se moralo izvesti v vseh deželah načelo   enakopravnosti  vseh  de? t* i nih jezikov, pri čemer bi se moralo tudi poskrbeti za primerno varstvo narodnih manjšin.
Danes je zopet seja.
Kriza na Srbskem.
Stališče  Gruićevega   kabineta je, kakor zatrjujejo poročila, omajano; nastala je Že kriza in ni dvoma, da i* Gruićevo ministrstvo v kratkem zginilo I s političnega površja.  Ministrska kriza je posledica parlamentarnih odnošaje* v skupščini. Ko je prišlo Gruićevo mi nistrstvo na krmilu, še ni bilo radikalne -vladne stranke, ampak samo dve radi kalni krili, ki sta se preje  ostro med sabo pobijali in sta se samo pod priti skom javnega mnenja združili v svrbo sestave novega kabineta, v katerega bi imeli vstopiti Člani obeh kril. Ker se je pa to ministrstvo sestavilo preje, produ , se je zbrala skupščina, da torej skup ščiua ni mogla prav nič vplivati na mi nistrsko listo, so se sprejeli v kabinet nekateri politiki, ki ne uživajo zaupanja pri skupščinski veČini. To je vzrok se danje krize.
Ministrstvo bo treba rekonstruirati in izločiti iz njega one politike, ki zdru ženi vladni stranki niso po volji. Da bi bil kralj Peter povzročil to krizo, kakor pišejo nekateri Srbiji sovražni listi, je docela  izključeno!  Saj   morajo celo kralju najbolj sovražne novine priznati, da je stališče kralja Petra popolnoma korektno in da se skrbno o giblje vsa kega  vplivanja na tok   političnih od nošajev.
Sedanja srbska ministrska kriza je torej eminentno parlamentarna in se mora vsled tega tudi končati na parlamentarnih tleh. Nekaj ministrov samo, ki ne uživajo zaupanja radikalne veČine, se bode umaknilo in na njih mesto bodo stopili drugi strankini zaupniki. Temu pa v političnem oziiu ni pripi-
i v prilogi. W*
P riloga ..Slovenskemu Narodu" št 285, dne 10. decembra 1803.
sevati nikake važnosti, ker program vlade ostane isti in na krmila bodo še redno radikalei, naj si je že ministrski predsednik general Gruie, ali pa Andra Nikolić.
Politične vesti.
— Izvršilni odbor nem-Š k i h strank je imel pred včerajšnjo državnozborsko sejo konferenco. Vse v odboru zastopane stranke so se
izrekle, da odtegnejo svoje nujne predloge na korist predlogu sa spremembo opravilnika, češ, da je dosedanji nezadostni opravilnik provzro-čil take razmere, ki groze sčasoma parlamentarizem v Avstriji popol noma ohromiti. Vkljub temu pred log ni mogel priti v razpravo, ker mu nasprotujejo Vsenemoi in socialni demokratje.
— Obrtni odsek se je ba-vil včeraj z zahtevami gostilničarjev glede preosnove obrtnih razmer. Potem je nadaljeval debato o kroš-njarakem zakonu, kakor ga je mo-difikovala gosposka zbornica. Mini-iter O a 11 je priporočal, naj se zakon odobri. Rešilo se je prvih pet paragrafov zakona.
— Glede trgovinske pogodbe z Italijo nameravajo v današnji seji poslanske zbornice vse stranke predlagati, naj vlada pod nikakimi pogoji ne popusti carine 48 K na italijanska vina. Dosedaj so se uvažala italijanska vina proti carini 7-68 K.
—    Stranke gosposke zbornice se zberejo jutri v po-svetova, je.   Baje bodo stranke tudi zavzele svoje stališče napram kon čani ogrski krizi.
— Delegacijsko zasedanje. Češki delegatje so imeli včeraj sejo pod predsedstvom posl. Paca k a. V budgetno komisijo sta bila izvoljena posl. dr. S t r a n s k j in Kramar?, v petecijski odsek pa posl. P r a z a k. V debati o budget nem provizoriju bo govoril poslanec Kramar.
— Zboljšanje plač av-skultantom. Ministrski predsednik dr. K d r b e r je sprejel včeraj deputacijo avskultantov ter ji izjavil, da upi avskultantov niso preslabi; on je v principu za zvišanje sdjuta po triletnem službovanju na 800 gld., po petletnem pa na 1000 gld. Predvsem pa se mora delovati na to, da se sprejme zakon, ki bo uredil adjute vsem konceptnim praktikantom.
— Delavska šola se ustanovi na Dunaju. Poučevali se bodo splošni državni in družabni nauki, narodna ekonomija, temeljni pojmi in zgodovina socializma, avstrijska ustavna zgodovina in javno pravo.
— V ogrskem državnem zboru je včeraj 8zekerdenyjeva frakcija nadaljevala obstrukoijo. Pesi. Kubik je motiviral, zakaj odklanja rekrutno predlogo, češ, da se v skupni vojski pospešujejo germani-zacijske težnje. Poel. Kovača je imel poldrugo uro cbstrukcijski govor.
— Dogodki na Balkanu. Avstro-ogrskim civilnim komisarjem na Balkanu je imenovan generalni konzul dvorni svetnik vitez M U 11 er ruskim agentom pa konzul Dem-m eri o k. Poveljnikom reformiranega orožništva bo imenovan neki italijanski konzul. To je zadnji poskus, Turško pridobiti za reforme.
— Napad naavstro-ogr-skega poslanika. Na poslanika v Vatikanu, grofa Szechenija so metali v Rimu, ko se je peljal v kočiji, iz neke bolnišnice nesnago.
— Nemški cesar se poda zdravit na jug ter je že pripravljena ladja »Hohenzollern«, ki odpelje cesarja v Sredozemsko morje.
Petrova skala.
Y. K. Iz Rima, 6. dec. XI.
Slovenski romarji bo bili že več krat v Rimu in so občudovali tud i cerkev sv. Petra, a nihče jih ni opozoril, da se nahaja na glavnem a i t a r j u , kjer sme samo papež ma-
ševati, spomenik, ki je vreden, da si ga vsakdo ogleda.
Ta altar je sezidal papež Urban VIII Barberini. Ta papež je snan po svoji silni maščevalnosti, po svoji nečimernosti in po svojem nepotizmu. Ta papež je znan tudi kot preganja leo Galileja. Ker je Kolose j in Panteon doeela oplenil, se je pisalo o njem: Quod non feeerunt Barbari, feoerunt Barberini (Cesar niso storili barbari, to so storili Barberini).
Ta papež Urban Barberini si je hotel po vsi sili zagotoviti tudi ne smrtnost Zato je poklieal k sebi arhitekta in kiparja Lorenea Berninija in mu naročil, da pod kupolo sv. Petra nad papeškim altarjem napravi velikanski baldahin od brona. To znamenito delo je bilo končano leta 1633 Baldahin sloni na štirih pozlačenih bronastih Btebrih. Na vseh štirih vogalih so napravljeni angelji, na vrhu pa stoji križ. Za ta baldahin se je porabilo 48.000 kilogramov brona. Omenjeni stebri imajo podlago iz belega mramorja, v kateri je vklesan grb Barberinijev. In v teh grbih je umetnik ožigosal moralo »Kristusovega namestnika« Urbana VIII.
V istem času, ko je papež Urban VIII naročal Lorencu Berniniju, je papežev netjak zapeljal sestro nekega Berninijevega učenca.
Papeževi netjaki so bili razupiti lahkoživci. Živeli so skrajno razuzdano, a vzlic temu jih je papež povzdignil na visoka mesta. Fran Barberini je postal kardinal, Tadej Barberini pa generalisoimus katoliške cerkve. Pozneje je papež še dva svoja netjaka imenoval za kardinala. Ti štirje papeževi netjaki so dobivali na leto dva in pol milijona tolarjev plače — iz cerkvenega denarja, iz predanega iz ljudstva. Povrh je pa pež podelil Tadeju Barberiniju še kneževino Palestrino.
Ti papeževi netjaki »o tudi kot visoki cerkveni dostojanstveniki Živeli skrajno razuzdano. Eden je imel za metreso neko Ceoco C&ffono, katero so Rimljani nekoč na cesti zgrabili, jo slekli in jo s palicami podili po mestu tako dolgo, da se je zgrudila v krvi.
Eden teh netjakov, najbrže Ta dej, je še pr-edno je postal generalis-simus, zapeljal sestro nekega Berni nijevega učenca. Obljubil ji je bil za kon, a svoje obljube ni držal. Bernini je šel k papežu, a ta bo mu je smejal, Češ, kako more misliti, da se papežev netjak poroči s sestro navadnega umetnika.
Bernini je bil skrajno ogorčen in je rekel bratu zapeljanega dekleta: Ker papež neče storiti svoje krščanske dolžnosti, mu bom jaz v podobi predoČil žrtev njegovega netjaka, in sicer na altarju, kjer papež mašuje, v središču cerkve, odkoder se ozna nja božja beseda.
In od tistega čaea — skoro 300 let je tega — je na glavnem altarju v cerkvi sv. Petra v Rimu v mra-morju izklesan ogorčeni protest po štenega Lorenea Berninija proti mo rali papeža „ Urbana VIII.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. decembra.
— Osebne vesti. Deželni vladni koncipist gosp. Mihael Angelo Z o i s • E d e 1 s t e i n je imenovan za okrajnega komisarja, deželno-vladni konc. praktikant gosp. Fran Wlček pa za koncipista.
— Imenovanje. Naučno ministrstvo je imenovalo predsednika trgovske in obrtne zbornice kranjske g. Josipa Lenarčiča za člana oentralne komisije za obrtno-naučne zadeve.
— Odlikovanja. Cesar je podelil mestnemu komisarju v Ljubljani, g. Jakobu Tomcu, zlati zaslužni križec s krono. — Veliki vojvoda vajmarski je podelil našemu rojaku opernemu pevou Franu PogaČniku-Na valu, veliko zlato medajlo za umetnost in znanost.
— Gertschep — minister*?
Zopot kroži po listih vest, da postane višjesodni predsednik v Zadru, dr. Gertsoher, justični minister. Ta vest je krožila že lani osorej, a se tedaj ni uresničila. Kaj je sedaj na njej, se še ne da določno reči. Tuintam se tudi povdarja, da zna dr. Gertscher perfektno slovenski. To je resnica, a nam bo s tem malo pomagano. Kako je stališče dr. Ger tseherja napram slovenskim težnjam, je tako znano — posebno iz Celja — da v tem oziru ni prav nobenih dvomov.
— Zborovanje okrajnega učiteljskega društva kranj-
skoga okraja se je vršilo dne 3. t. m. na Primskovem pri Kranju. Bilo je skrajno slabo vreme. Vendar se je udeležilo zborovanja 20 učiteljev in učiteljic. Učitelj g. Fr. Ivane is Kranja je predaval sanimivo o geometrijskem risanju v ljudski loli. Povedal je mnogo isbornih misli o tem in vsemu navzočemu učiteljstvu je rasprava prav ugajala. Nadaljna točka, rasgovor o naših plačah, se je vršila ob živahnem pritrjevanju in so bile sprejete naslednje resolucije: I. Podpisano učiteljsko društvo pro-teBtuje proti nečuveni klerikalni anarhiji v   deželnem  zboru kranjskem, katera je naperjena proti izboljšanju učiteljskih plač in preti zato neizmerno škodovati našemu ljudskemu šolstvu, ki ostane kmalu brez uši* teljstva, ker bete mlade učne osebe vsled sramotno niskih plač kar tru moma iz dežele.  II. Podpisano uči teljsko društvo protestuje najodločneje proti učiteljstvu skrajno žalji vemu, njega ugled in veljavo krate-čemu in naravnost proti telesni varnosti uČiteljstva naperjenemu, docela neosnovanomu hujskanju dr. Šusteršiča in njegovega glasila »Slovenca«.
III. Podpisano učiteljske društvo ape-luje na vse merodajne faktorje in
korporacije, kakor na deželnozborsko veČino in deželno vlado kranjsko, da varujejo ugled in veljavo kranjskega učiteljstva z vsemi silami in z vsemi pripustnimi sredstvi pred brezvestnimi hujskači in obrekljivoi.
IV. Podpisano učiteljsko društvo ape luje na vse merodajne faktorje in korporacije, da si v interesu šolstva in učiteljstva ter zato v interesu blaginje dežele kranjske z vsemi silami prizadevajo, da se nemudoma vrede plače kranjskega učiteljstva v smislu resolucije B zadnjega velikonočnega učiteljskega shoda v Ljubljani. V. Podpisano učiteljsko društvo se strinja b pisavo »Učiteljskega Tovariša« ter zahvaljuje njega urednika na možatem in odločnem nastopu proti najhujšemu in najnevarnejšemu sovražniku svobode naroda v obče, učitelj stva posebej, in ga prosi, naj vztraja na sedanjem težavnem potu še nadalje v procvit šolstva in učiteljstva. — Učiteljsko društvo kranj skega šolskega okraja. — Po nekaterih opazkah posameznikov je bilo zborovanje zaključeno.
— Slovenski jezikovni kurzi za avskultante. Kakor je znano, je odgovarjal na izvajanja dr. Ferjančiča glede slovenskih jezikovnih kurzov za avskultante vodja nemške ljudske stranke dr. D e r -s c bat ta, ki je trdil, da bi kolikor toliko uničil velikanski utis, katerega je napravila naravnost uničujoča Fer-jančičeva kritika teh kurzov, da obiskujejo te kurze samo spodnješta-jerski r o j a k i, ki se ne uče slovenskega jezika „ab ovoM, ampak kateiim so že jezikovni temelji slovenščine znani, da potrebujejo torej samo še nekoliko vaje v slovenskem jeziku." Ta trditev je docela neresnična in dr. Der-scbatta se je ali sam vedoma zlagal, ali pa je bil od drugih nalagan! Dokazano je namreč, da so se v te slovenske kurze sprejemali poleg spodnje-štajerskih Nemcev, ki so pa za Časa svojih študij smatrali pod svojo častjo, da bi se seznanili z najprimitivncjŠimi pojmi slovenskega jezika, le pravniki iz nemškega dela Štajerske in Koroške, ki niti pojma niso imeli o slovenščini. Kdo more to tajiti? Ali so morda Vander-hellen, Duffek e tutti quanti spodnje -štajerski rojaki, ki so že preje znali slovenski? Takisto je tudi neresnična trditev, da nedostaje na Spodnjem Štajerskem slovenskih absolviranih pravnikov, ki bi se hoteli posvetiti sod-nijski službi! Nasprotno, slovenskih pravnih praktikantov bi bilo popolnoma dovolj, ako bi jih ne izpodrivali Gornje-štajerci in ako bi ne storila sodnijska uprava vse, da bi Slovencem pristudila sodnijsko službo. Koliko slovenskih absolviranih pravnikov s Spodnjega Štajerskega si išče svoj kruh v Bosni in drugodi, ker so službene razmere za-nje doma neznosne, koliko pa jih tudi prostovoljno zapusti sodnijsko službo, ko uvidijo, da se jih vsepovsodi zapostavlja?! In kar jih  pa še navzlic temu
vztraja, te se pa uradno potisne na Kranjsko in tako potem nastane — pomanjkanje slovenskih avskultantov na Spodnjem Štajerskem! Sedaj vprašamo, ali ni to pomanjkanje umetno povzročeno? Ali mora kdo temu oporekati ? Ako je še kdo o tem dvomil, članek v „Tagespošti- „Na mejo!- mu je moral razjasniti pravi namen slovenskih jezikovnih kurzov za nemške avskultante. Celo slovensko Štajersko se hoče preplaviti z nemškimi sodnijskimi uradniki, da bi se potem tem laglje udu-Šil slovenski jezik pri sodiščih na ta način, kakor se je deloma že na Koroškem. Zato pa moramo Slovenci odločno vztrajati pri svoji zahtevi in ne preje mirovati, dokler vlada ne odpravi teh za Slevence pogubonosnih kurzov!
— Celjska gimnazija. Piše se nam iz Celja: Gotovo se jih še mnogo spominja zaupnega shoda, kateri se je pred dobrim poldrugim letom semkaj sklical radi slovensko-nemške gimnazije. Na tem shodu je nadučitelj Praprotnik iz Mozirja predlagal, da se naj poslopje za popolno slovensko-nemško gimnazijo postavi v bližini mesta, tam v Gaberjih pri cerkvi Sv. Maksimiljana, ako hi se sicer pri sedanjih razmerah v mestu samem nikakor postaviti ne moglo. Komaj je pa te besede izustil, zagnali so navzoči duhovniki in njim na čelu mariborski cdrešenik Korošec, tak krik in vik, da predlagatelj svo jega predloga niti ni mogel vsestransko pojasniti in utemeljiti. Tudi nekateri naših voditeljev so se uklonili klerikalnemu terorizmu, med tem ko so zopet drugi burno ugovarjali. »Slovenski Gospodar« in »Slovenec« pa sta v svojih poročilih o tem shodu predlagatelju in vsem tistim ki so bili njegovega mnenja, očitala brez-verstvo, narodno izdajstvo in Bog ve, kaj Še vse. Kmalu pa Be je pokazalo, da je bilo to pri sedanjih razmerah edino pravo stališče. Viada se je namreč na prizadevanje nekaterih naših poslancev izjavila, da je sicer voljna postaviti novo šolsko poslopje za slovensko-nemško gimnazijo, vendar pa nikdar v mestu, temveč zunaj mestnega okoliša. To ponudbo so naši merodajni krogi sprejeli ter so tudi nameravali, da bi se ta zadeva tem preje spravila z dnevnega reda ter Be kolikor toliko ugodno rešiia za naše ljudstvo, kupiti primeren prostor za stavbo zunaj mesta pri cerkvi sv. Maksimiljana. Ko so pa naši kruti nasprotniki to izvedeli, so se hudo prestrašili, kajti dobro so vedeli, da bi slovensko-nemska gimnazija ra tem mestu izvrstno vspe-vala, med tem ko bi nemška gimna zija prišla sčasoma popolnoma na kant. Da bi torej stavbo na tem mestu preprečili, zagnali so v svojem časopisju velik hrup in trušč, z znano svojo brezobzirnostjo in krutostjo so pa na vso moč pritiskali še na druge odločilne kroge v Gradcu in drugod. Pa vse to bi še morebiti ne bJo imelo nobenega vspeha, ako bi se ne bilo zgodilo nekaj, kar bi nihče ne bil pričakoval. Opat Ogradi iu škof Napotnik sta Be teh le po imenu še katoliških, po mišljenju in dejanju pa popolnoma protestantovskih Nemcev tako ustrašila, da sta jim dotični prostor zabarantala ter tako za vse čase preprečila stavbo gimnazije na tem tako ugodnem in pripravnem mestu. To je gotovo škandal, da si večjega kar misliti ne moremo. Kot slovenska rojaka, kot sinova priprostih kmetskih starišev, sta imela pač sveto dolžnost, zastaviti ves svoj vpliv in vse svoje moči, da se slovenska posest ohrani in da se vpra sanje o slovenski gimnaziji čimpreje ugodno reši. Sedaj pa nihče ne more vedeti, kako se bode ta zadeva nadalje razvijala in Bog ve, če ni to smrtni udarec slovensko-nemški gim naiiji v Celju. Radovedni pa smo, kaj poreko k temu naši klerikaloi in bodeta li »Slovenski Gospodar« in pa »Slovenec« tudi škcfu Napotniku in opatu Ogradiju očitala brezveratvo in narodno izdajstvo!!
— Poljski list „Nowa Reforma" o Slovencih. „Nowa Reforma4*, ki izhaja v Krakovu, je priobčila v torek zanimivo pismo iz Ljubljane, v katerem se avtor bavi s Slo-
venci in s slovenskimi političnimi od-nošaji. Ves Članek preveva gorka ljubezen do slovenskega naroda in iskrena želja, da bi se tudi Poljaki jeli zanimati za ta „brez dvoma najnesrečnejši narod med avstrijskimi Slovani.u Da je položaj Slovencev toli obupen, pravi pisatelj, je krivo to, da so Slovenci razkosani v razne deželne skupine, kjer so povsodi, razen na Kranjskem v manjšini. Najžalostneje pa je za Slovence, da nimajo slavne prošlosti, da niso imeli samostalne države in ne močnih in uglednih svojih vladarjev. Izza starih časov so že podložni Habsbaržanom in Lahom. Slovenske zemlje na severu ječe pod kruto nemško peto, na jugu pa jih tišči ob tla oholi Lah. Najhujše je nemško nasilstvo na Štajerskem, zlasti pa na Koroškem — v najstarejši domovini Slovencev. Nato poda dopisnik pre-gnantno sliko o koroških odnošajih, koliko Slovencev živi na Koroškem, opisuje natanko boj koroških Slovencev za ravnopravnost pred sodiščem in v šob, popisuje škandalozne šolske razmere in naglasa, da so nasilstva, ki se gode Slovencem na Koroškem, izzvala naj-odločnejši odpor v vsem slovenskem narodu. Praktično pa hoče pomagati zatiranim slovenskim Korošcem „Ljubljanska kreditna banka", ki je osnovala svojo filialko v Celovcu. Dopisnik se koncem svojega pisma dotakne tudi slovenskega gledišča in prav laskavo omenja Govekarjeve „LegijonarjeM. — Poljaki nas Slovence še zelo slabo poznajo, zato nas tudi včasih ne razumejo. Zato zasluži vso pohvalo dopisnik, ki si je nadel nalogo, Poljake informirati o Slovencih in o slovenskih razmerah !
— Božične počitnice se bližajo in deželni šolski svet do sedaj Še ni ničesar ukrenil ali bodo lete na ljudskih šolah tudi letos skrajšane, ali bodo trajale toliko Časa, kakor na srednjih šolah. Mnogo se je o tem pisalo že lansko leto in čuli smo, da so baje tudi razna učiteljska društva vložila prošnje, naj se prekliče oni ukaz, ki se je izdal lansko leto, s katerim so [se te počitnice skrajšale naši mladini na ljudskih šolah. Ker se ta ukaz nikakor ne strinja z ministrskim ukazom, s katerim so se božične počitnice na srednjih šolah celo podaljšale do inkluzivno 2. januarjaj in ker je nam starišem na tem, da uživajo tudi naši mali prav tiste udobnosti, kakor njih bratje in sestre po srednjih šolah, se tudi mi pridružujemo prošnjam omenjenih učiteljskih društev v nadi, da jim slavni deželni šol. svet sigurno ugodi. Božične počitnice so od pamtiveka trajale do Novega leta in njih skrajšanje je bil zelo nepreviden in prenaglen korak. Deželni šol. svet naj Čim preje poravna krivico, ki se je zgodila naši mladini po ljudskih Šolah. Da naši mali zaradi teh par dni, ki morajo med bož. počitnicami obiskovati šolo, ne bodo prav nič bolj „kunŠtnia, je jasno ko beli dan, ker, dasi še v nežni mladosti, vendar že dobro čutijo, da se jim godi krivica, in so zaradi tega bore malo ali prav nič sprejemljivi za tvarino, ki se jim jo podaja v teh dneh. Sicer pa se je o tem podalo po raznih listih še lansko leto dovolj neovrgljivih dokazov in povemo na vsa usta, da ne bodemo prej mirovali, dokler ne dosežemo starih božičnih počitnic.
Pr izad eti stariši.
— Repertoir slovenskega gledališča. Danes je repriza Lo-th&rjeve satirične komedije »Kralj H a r 1 e k i n«. V soboto je premijera velike opremne igre »Pot okoli zemlje v 80 dneh«, ki se je pripravila predvsem za božične praznike ter so se izdali ilustrovani plakati.
— Predavanje g. lupana Hribarja v Slovenskem planinskem društvu". Včerai je nadaljeval g. župan Hribar zadnjič 7apočeto predavanje o slojem potovanju po južni Rusiji in po Kavkazu. Kakor zadnjič, zbralo se \e tudi to pot številno občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo mirnemu pripovedovanju gosp. predavatelj*. Hribarjeve slike b pota niso ovite s poetičnim svitom, a navzlic temu so interesantne, baš ker so pristne in ker niso obsijane z lučjo fantazije. Hribar je opazoval vse strogo s praktičnega stališča, zato so tudi njegove potopisne črtice popolnoma verodostojne, ker nam podajajo poleg svet-
lih tudi temne strani. — Gosp. predavatelj je najprvo še apopolnil že zadnjič podano sliko o Oiesi. Dika »slovanske Palmire« je prekrasno, vsem modernim naučnim zahtevam ustrezajoče vseučilišče; monumentalni zgradbi pa sta tudi »gorodskaja duma« (mestna hiša) in justična palača, ki je zgrajena po najmodernejših načrtih, kar se le redko vidi. Najvažnejša cerkev v Odesi je Uđ-penekij SDbor, s čegar stolpa je pre krasen razgled po m-stu, po morju in bližnji okolici. V bližini Odese so takozvani »limani« — mala jezera z morsko vodo, ki so priljubljena ra-Bka kopališča. Iz Odese se je predavatelj peljal na ladiji po C^nem morju proti Krimu, temu po pravljicah in pesnikih toli opevanemu polotoku. Najznamenitejše mesto na Krimu je bojno pristanišče Sevastopol, s krasnim spomenikom generala Nahi-mova, ki je 1. 1853 uničil pri Siuopah tursko mornarico. Velezanimiv je v Se-vastopolu muzej „oboroni Sevastopola", v bližini mesta pa se razprostira „Bratsko kladbište" (pokopališče), kjer spi smrtni sen 56.000 v 1. 1854 in 1855 padlih ruskih, angleških in francoskih vojakov. Trgovska luka za Sevastopol je Feodozija. Najlepšo lego na krimski obali ima Jalta, ki bo v doglednem Času gotovo najimenitnejše ruske pomorsko letovišče. V bližini Jalte leži slavnoznana Livadija, zimska rezidenca ruskega carja. Pravijo, da ni lepšega kraja pod solncem, kakor je ta rrajski vrt". S Krima se je predavatelj vozil preko Azovskega morja — v Batum. Batum, moderno mesto s 30.000 prebivalci, se odlikuje po živahni trgovini in obrti. Iz Batuma v Tirlis vozi železnica, slična železnici preko Brenuerja. Tiflis je najvažnejše mesfo na Kavkazu, zanimivo zlasti v etnogratičnem oziru radi pestrosti svojega prebivalstva. Tu prebivajo Rusi, Armenci, Grusini, Perzi in še druge kavkaske narodnosti. Najlepši del mesta je ruski, kjer stoji „hram slave", posvečen ruskim osvojiteljem Kavkaza. Iz Tiflisa proti Vladikavkazu ne vozi železnična cesta, treba je torej potovati z vozom. Pot preko nehotičnih kavkaskih gora je romantičen, naravnost diven, da se ne da opisati. Kdor hoče razumeti Lermontovega „Demona", mora potovati tu preko Kavkaza; tu bode prav pojmil veličastnost tega pesnikovega umotvora. Najvišje se povzpue cesta na Krestovaji gori, odkoder vodi pot navzdol v dolino po Lermontu toli opevane reke Terek v Vladikavkaz. Interesantno je, da se je g. župan na svojem potovanjn sešel z dvema odličnima Rusoma, ki sta bila o slovenskih razmerah najnatančneje poučena. — Na zanimivem predavanju se je z gorkimi besedami zahvalil predsednik „SIov. plan. društva", g. prof. Orožen in g. župan je obljubil, da bo prihodnjič nadaljeval še svoje potopisne črtice s potovanja po Volgi v Nižnji Novgorod.
— čestitka- Sinoči smo naznanili, katerim osnutkom za cesar jev sprmenik v Ljubljani je dotični odsek podelil razpisane nagrade, Z ozirom na to smo prejeli z Dunaja naslednjo brzojavko: »Slava mlademu društvu »Vesni«. Živeli člani »Vesne« Peru z z i, Berne-ker in Meštrović Čestitajo — pri jatelji prave umetnosti«
— Umrl je v torek po pol dne splošno vnani gostilničar pri »zlati ribi« v Ljuoljani in posestnik v D. M. v Polju g. Fran Rozman v starosti 53 let. Pogreb je bil danes ob 3 uri popoiudne Po neki neljubi pomoti izostala je pnobčitev mrtva šketfa lieta v tukajšnjih slovenskih dnevnikih, kar naj blagovolijo oprostiti mnogoštevilni znarci in prijatelji rajncega v Ljubljani in na deželi.
— Vojaške vesti. V pokoj je šel stotnik 87. polka Fr. Knežević. Poročniku 27. polka (bivšemu učitelju) Josipu Bizjaku se je na lastno prošnjo dovolilo odložiti saržo.
— Svetovnoznani rokoborec in atlet Ante Toma-sevićj po rodu Hrvat iz Sinja v Dalmaciji, pride jutri v Ljubljano. V veliki dvorani »Sokola« nam bo predstavljal grško-rimsko borbo. Braniti mora srebrni pokal in Častni pas, ki ju je izvojeval na internacijo-nalni rokoborbi na Dunaju. Doslej je premagal še vse najznamenitejše rokoborce: N^moa Hitzkrja, ameri-kanskegc zamorca Sandersa, bavar ekega Herkula Kramerja Risba-cherja, Vojtovjća, Zwickerja in druge Kot zmagovalec je Tomasević dolžan, da istopi na bojišče z vsakim, ki ga pozove na boj. Vendar ima pravico, da določi kraj in č;ia boja. Naš jugoslovanski junak je odločil, da se prihodnje borbe vrše v Ljubljani, Zagrebu in Reki. Pred kratkim U a je pozval znameniti tržaški roko borec Nino Meded, katerega je pa Tomasević z lahkoto premogel na Dunaju. Pozvan od Nemcev Ditrich-berga in Brandeta hoče Tomasević s prvim stopiti na bojišče v Ljubljani, z drugim v nedeljo v
Zagrebu. Oba sta mu enakovrstna atleta in rokoborca, vendar n« dvomimo, da tud> ta dva zmore Tomasević, kojega sila in teža še vedno raseta. Danes tehta 109 kg. — Borba se vrši jutri, v petek dne 11. t. m., ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu«. Hkratu koncertuje društvena godba. Vstopnice ima v pred prodaji g. Šašark. Cene so sledeče: sedeži prve vrste in na galeriji po 2 K, sedeži druge vrste po 1 K in stojišča po 60 vin., diiAŠke in garnl zijske vstopnice po 30 vin.
— Vinska pokusnja v ponedeljek 7. t. m. v deželni kleti je bila izvanredno dobro obiskana. Dekorativno med posameznimi stojali uvrščeni oleandri predrugačili so klet v zimski vrf, v katerem se je obila iz najboljših slojev obstoječa množica trudila priti do pokušnje raznovrstnih razstavljenih vin, kajti točaji so bili komaj kos svoji nalogi. Obče je bilo vse presenečeno in polno hvale črez letošnjo kapljo, in se je vsled tega pridno uaročevalo razna vina. Čedalje bolj se širi prepričanje, da se je s prireditvijo deželne preskuše-valne kleti omogočilo širše občinstvo seznanjati z pristnimi vinskimi pridelki kranjske dežele, kateri so bili doaihmal do cela nepoznani, in na ta način vzgajati pravi ukus za dobro vino. Na drugi strani obenem upliva na gostilničarje, da si preskrbe dobro kapljico in se ne upajo več razpečavati razna slaba ali celo ponarejena vina. O kvaliteti posameznih viu bodemo mogli dati oceno, ko nam bode mogoče vse pokusiti, za sedaj samo priporočamo obisk kleti in naročbo tam razstavljenih vin.
— Čoln se je potopil dne
7. t m. ob 128/4 ob prevajanju pošte in dveh žensk na brodu med Dolskem in Ložami. Brodarje in eno žen sko so rešili, ena deklica iz Ljubljane, Matilda L^ineofeller, pa je utonila. Dobili so 9 t. m. njeno truplo, ki se pokoplje pri Sv. A^ati. Ob skala je svoje 8 mosecdv staro nezakonsko dete.
— Precej obširno premo-govo skladišče so našli pri ru aosledbi pri sv. Juriju na Dolenjskem.
— Število učitelje* v krškem okraju* V krškem okraju deluje 39 učitel|ev in 40 učiteljic. Od učiteljev nimajo 4 zrelostnega izpita, 6 pa jih nima ssušije učne usposobljenosti. Učiteljice imajo vse maturo in le 9 jih nima druge skušnje.
— Sedanji in bodoči (?!) soštanjski župan pred sodiščem. Piše se nam iz Šoštanj a: Viktor Hauke, mesar, in župan Fran Rajšter sta imela neki prepir, vsled česar je Hauke Rajšterja m ta zopet Haukeja tožil zaradi žaljenja časti pri tukajšnjem sodišču. Te dni se je vršila kazenska razprava. Viktor Hauke, znani nemČurski razgrajač in vodja vseh nakan zoper nas Slovence, in tudi eden tistih, ki so Slovencem napovedali bojkot je pri obravnavi sprvega jako bojevito nastopal in se obnašal, kakor da je župan zločinec, kateri mora strogo kaznovan biti, iu to vsled zaslombe ua priče F. Rogelna in Karola Breznika sedaj „Breschnik-; a ta bojevit«>st splavala je kmalo po vodi, ko je zastopnik Fran Rajšterja nastopil dokaz resnice, „za trditev Fran Rajštera „Haukejeva vaga ni bila pravilno poštena." Zaslišali sta se priči Martin Goršek in Franc Stor, katera sta pod prisego izpovedala, „da je užitninski komisar iz Gradca, koje pri trgovcih, mesarjih, pekih itd. preiskoval tvarine, katere spadajo pod kontrolo živil, tehtnico v mesariji Viktorja Hauke-j a spoznal kot nepravilno — in da se mora ista takoj konfiscirati. Priči sta to-raj popolnoma potrdili, da je bila trditev Frana Rajšterja opravičena, in da je Viktor Hauke s svojo vago, kolikor Časa jo je imel tako postavljeno, kakor so jo pri komisiji našli — odjemalce mesa iz njegove mesnice — pri vsakem kilogramu prilično za pet deka — ociganil. Ko je bil ta dokaz do-prinesen, potrudil se je sodnik dr. Tschech doseči poravnavo med toži-telji — zakaj si lahko mislimo. Čudno je le, da državnega pravnika namestnik in tudi zastopnik župana nista protestirala zoper pogajanja, kajti prvi je imel dolžnost zahtevati, da se ves akt odstopi državnemu pravniku, slednji pa, da se vsi dokazi doženejo preduo se zamore o poravnavi govoriti. Kaj porečejo Belovodčaui, Topolščani in Zavodničani k tej prefriganosti mesarja ! Vendar mu ne bodo zato hudi, da jim je pri visoki ceni slabega mesa še pri vsaki kili pet deka odtcguil po nepravičnem postopanju, in mu bodo še v naprej z žulji pridelane krajcarčke nosili. — Ali ne? Bodo-li naš župan iu drugi narodnjaki še v bodoče zahajali k Viktorčku in drugim nemčurjem ? Danes samo toliko, prihodnjič še več iz nemčurskega tabora.
— Nova hlia as je zra-
ftila. Na Ljubljanski cesti v Geloveu
se je zrušilo v neki novi hiši gornje nadstropje vsled teže snega, ki se je nakupičil na strehi. K sreči Še v hiši nihče ni stanoval. Podrtine so zasule eesto, da je premet po njej ustavljen. Ranjen je samo mizar Dobrovskv.
— Klub slovenskih tehniko* na Dunaju si je izvolil na svojem občnem zboru za XXIII tečaj sledeči odbor: Predsednik: stud. meh. Milan Lenarčič, tajnik: stud. ing. Rajko Zaharija, blagajnik: stud. ing. Marius P e r h a v o, preglednik: st;jd. meh. Jožef Boneelj.
— Izpred sodiftča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču. 1. Janez Ciotto iz Ofene na Laškem doma, sedaj zidar na Boh. Beli, ustrelil je 25. vinotoka z revolverjem skozi okus gostilniške sobe brez vsake potrebe na komaj 10 korakov od tega mesta stajece fante, potem pa še z veznih vrat, kakor on pravi zaradi tega, ker so fantje kamenje metali, in je bil eden izmed njih obrožen s sekiro. Nobena priča zagovoru obdolženca ne pritrdi ; obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe. 2) Že opetovano kaznovani Anton Zlobec, delavec iz Vnanjih Goric, je zvečer 12. listopada 1.1. v Zgor. Otoku, Mariji Bele starejši in mlajši, jezen, ker ga nisti pustili v hiši nočevati, grozil z besedami: „Babi, kar tiho; meni je vse glih če, grem prav na 5 let notri; smrt mora biti!u Nato je obema s pestjo grozil in preklinjal; on pravi, da je to le v pijanosti storil; obsojen je bil na 7 mesecev težke ječe. 3) Tomaž Srtič, delavec iz Brinja, najposled v Hrušici, je z Marijo Coholič, katera je bila zaradi tega hudodelstva dne 10. listopada na 2 meseca ječe obsojena osleparil trgovca Marko Miheliča za razno blago v vrednosti 69 K 76 v., Češ, da je oženjen, da dela v predoru v Hrušici, in da je žena perica, ter da bode pri prvem izplačanju dolg poravnal. Srtič je na to, ko so ljubico prijeli pobegnil. Sodišče ga je zaradi goljufije obsodilo na 4 mesece ječe. 4) Fantje: Peter Potočnik iz Krivegabrda, Pavel Šubič in Jurij Dolenc iz Sopotnice so pouoči 15. rožnika t. 1. pred Tavčarjevo hišo napadli Janeza Tavčarja, ga na tla pobili in mu zlomili na levi nogi piščal. Povod tepežu je bil prepir v Tavčarjevi hiši, že tam je nastal v temoti tepež, ker je nekdo po luči udaril in nekdo tudi Petra Potočnika z nožem v prsa sunil, a ker je imel usnjato listnico v žepu telovnika, je ta preprečila težko telesno poškodbo. Sodiščeje obsodilo Potočnika na šest tednov, Subica na pet tednov in Dolenca na 4 tedne ječe.
— Mestna razsvetljava.
0 3 periferij' mesta se ljudje močno pr.tožujejo, da so zadnje dni popol-n"ma v temi, ker električna razsvetljava ne funkcijonira Pritožbe so pač um live, ali pomagati se ne da, in treba bo potrpeti. Uzrok, da raz svetljava ne f-jnkcijonira, je ti, da je zadnji sneg potrgal na pe riferiji vse žice za napelja-vanje elektrike. Vodstvo mestne elektrarne stori, kar je mogoče, da se nastala škoda popravi, a vsega ne more naenkrat storiti Isti sneg je tudi na brzojavnih in telefonskih žicah naoravil mnogo škode.
— Požar pri Auerju. Pfše se nam: »Z ozirom na notico o po ž^ru v Auerjevi pivarni (»Slov. Naroda z dne 5 decembra 1903 štev. 282) si dovoljujemo naznaniti, da ogenj ni nastal v pisarni, ampak v inšpekcijski sobi. — Zgorela je le mala miza in nekaj stvari, ki so bile zasebna last enega izmed naših uslužbencev, ne pa korespondenca, kakor se je napačno »Slov. Narodu« poročalo« Zahvaljuje se Vam že naprej za Vašo uljudnost, bilježimo odličnim spoštovanjem: G Auerjevi dediči, pivovarna v Ljubljani.
— Obesil se je v Slov. Gradcu 54letni delavec Fr. Na-beršnik zaradi neozdravljive bolezni.
— Prememba posesti. Mokar Jurij MarenČe na Dolenjski cesti št. 6 je kupil hišo gostilničarja Fr. Cernivea na Dolenjski cesti št. 16
— Semenj. Dno 9 t. m bilo je na semenj prignanih 823 konj in volov, 344 krav in telet, skupaj 1167 glav. Kupči|aje bila pri govedi prav dobra, pn konjih dobra, ker so prišli po govejo živino Moravci iii Nemci, po konje p* Lahi.
— V „Narodni kavarni" se je našla listnica denarja v gotovini 14 K, 1 vozna karta in 3 vstopnice društvene godbe. Kdor jo je izgubil, naj se javi tam.
— Razpisane uciteljsKe službe BO v Babnem poiju, v Ž a žembergu in v Doberniku do 7. ja-nuvarja prih. 1. v Nemški Loki do 4 januvarja, na dekliški šoli v Tržiču pa do k«nca tega meseca.
— Hrvatske vesti. N a i j u d-8kem shodu v Kutini, kjer sta govorila poleg drugih tudi dr. Frank in dr. Harambašić, se je sklenilo de
1 .vati na »o, da se vsi Hrvatje spoje v  eno  upravno  skupino. — Pre
tepla je v Zagrebu neka Terezija Janež svojega 7letnega sinčka tako, da so ga morali prepeljati v bolnico.
— Ljudski shod v Gospiću je obiskalo do 2000 naroda. Sprejele so Be enoglasno resolucije za iiaancielno samostojnost, za hrvatski zapoved ni jezik v vojski, za hrvatsko državno zastavo itd. — Prste je odžagala parna žaga pri Doberlinu delavcu Zecu, ki je postopal tako neprevidno, da mu je desna roka došla v stroj.
— Ožgfal seje po lieu dijak Der-dak v Zagrebu, ki je kuril v peči in vlil vanjo petroleja, da bi rajše gorelo. — Društveni dom si zgradi obrtniško in delavsko društvo »Sloga« v Sisku.
* Najnovejše  novice. —
Povodenj v Italiji. V Campagni stoji voda poldrugi meter visoko. Pri Suiioc:> se je zrušil železni most. Vojaštvo in orožniki so na delu. — Nesreča na morju. V pristanišču Ithaka ata trčila skupaj grška par-nika »Pvloros« in »A^sos« »Pvloros« se je pogreznil, ž njim pa baje tudi do 50 oseb. — Tovarna za vžigalice je zgorela v Temefivaru. Skoda znaša 120000 K — 601 et-nico vojaškega službovanja obhaja te dni nadvojvoda Rainer.
— Belgijski kralj tožen. Pa riški in londonski upniki princezinje Lujize KoburŠke tožijo njenega očeta kralja Leopolda  za 6  mil. frankov, ki jih mora baje izplačati hčeri kot zapuščino  poL. matere kraljice  11 >n-riete. — Izpustili so dunajskega odvetnika dr. Guttmanna, ki je po neveril   večje   svote,   proti kavciji 30000 K. — Na svojega očeta je streljal na Reki gostilničar Mat. Barbalich, ker mu ni hotel oče po soditi 500 K. Oče je nevarno ranjen.
— Izginil je v Monakovem vladni svetnik Gastrow, ki je bil poročevalec o tožbi zoper nunsko prednico Hausler, ki je hotela neko nuno zastrupiti. — Zaprli so v Nizzi ogrskega poštnega uradnika Scherza, ki je doma poneveril svoji svakinji, po štarici, 14 000 K. — Grško-kato-liškim škofom v Vel. Vara-dinu je imenoval papež monsignora Raduja.
* Pod zadčitom sv. Vac-lava. Pri včerajšnji obravnavi se je takoj ob pričetku zglasil za besedo Drozdov zagovornik, dr. Dvorskv, in je razpravljal o pismu nekega Pražana, ki živi v Londonu in ki zatrjuje, da ima pater Drozd veliko premoženje naloženo v angleški banki. Pisec dotič-nega pisma pravi, da se je pred leti v Koliuu na Reni seznanil z nekim duhovnikom, ki se je predstavil kot Fran-cesco R o s s i iz Rima in ki je govoril italijansko. S tem navideznim duhovnikom se je peljal skupaj v London. V Londonu sta si ogledala poslopje an-gležke banke, kjer je Rossi naložil pod šifro „III. 54 N. D. B.u 30.000 funtov šterlingov (okoli 720.000 kron našega denarja), češ, da mora upravljati za nekega varovanca večje premoženje. Pred 2 letoma je|prišel pisec dotičnega pisma v Prago in tamkaj srečal duhovnika, ki je bil popolnoma podoben znancu Rosssiju iz Londona; zato ga je jel klicati „Rossi, Rossi," toda duhovnik se zato ni zmenil. Neki znanec mu je pozneje povedal, da je bil dotični duhovnik pater Drozd, predsednik Sv. Vaclavske posojilnice. Dr. Dvorskv je na to predlagal, da se naj avstro-ogrskemu konzulatu v Londonu naroči, da poizve ime pisca dotičnega pisma in ako je res, da se je imenovana svota zares naložila v angleški banki. Predsednik obravnave Stolla je odgovoril, da se je to že zgodilo in da je angležka banka odgovorila, da more na take poizvedbe glede denarnih vlog dati pojasnilo samo v slučaju, ako se je po anglež-kih zakonih uvedla v specijel-nem slučaju kazenska preiskava. Ker Drozd govori tudi italijanski in je tudi že večkrat bival v Londonu, se z gotovostjo sumi, da je duhovnik Rossi identičen z obtožencem Drozdom, to tem bolj, ker je angleška banka odklonila vsako pojasnilo, kar se smatra za gotovo, da se v banki zares nahaja imenovana vloga po 720.000 kron. Včeraj se je najbrže sklenilo dokazilno postopanje. Danes so najbrže že govorili državni pravduik in razui zagovorniki.
* PJače v Kaliforniji. Zidarji zaslužijo 20—25 K na dau, železniški sprevodniki 12 K, redarji 400 K na mesec itd. Zato pa je treba tudi vse drago plačevati. Zdravniški obisk velja u. pr. 20 K, po noči pa 40 K, zdravniško spričevalo velja 80 K, spričevalo o smrti 200 K, operacije veljajo od 200—2000 K. Tudi živež je jako drag.
•   Nadzorstvo stranišč.
PoaL Procbazka je inlerpelirai pretečeni teden trgovinskega ministra zaradi razmer v neki dun*»j*ki tele-fonični centrali. Ako je to vse res, kar navaja interpelant, je to pravcati avstrijski škandal. Rivnatelj oentrale, So ho 11, je naročil starejšim uradnicam, da morajo iti za vsako mlajšo
uradnico na stranišče ter se prepri-čatf, ari ni stranišče ponesaažeho. Ker so se dame temu ukazu uprle, češ, da so uradn ce in ne nadzornice stranišč, je izdal ravnatelj okrožnico, ki ukazuje, da morajo biti vsa stranišča od 6 ure zvečer do 8 ure zjutraj zaprta, ključ pa mora viseti v rnanipulacijski dvorani v III. nadstropju Tam leži tudi kontrolna knjiga, v k at er o m or a za p i s a ti vsaka g o s p i c u. ki potrebuje ključ, uro in min uto, kd aj j e ključ odnesla in kdaj lopet prinesla, zraven pa razločno zapisati tudi svoje ime.
* Smrtna košnja. N«ki angleški statistik |e izračuni!: Na vsem svetu živi 1.500000000 ljudij. 32* « milijona jih umrje vs-tko leto, okoli 100000 vsaki dan, 4000 vsako uro in 67 vsako minuto Toda zato pa se vsako minuto rodi 70 ljudi.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 10. decembra. Poslanska zbornica je v današnji seji razpravljala o nujnih predlogih dr. FoHa, prof Romancu ka in dr. EUenbogena. Romancuk se je izrekel za splošno obstrukcijo, socialni demokrat Ellenbogen za enako volilno pravico in narodno avtonomijo. Zdaj govori dr. Baxa. Vlada hoče, da se še danes konča tekoče zasedanje poslanske zbornice.
Dunaj 10. decembra. Danes je bil ministrski predsednik dr. Koerber pri cesarju in mu je poročal o razmerah v parlamentu z ozirom na razna važna vprašanja, zlasti z ozirom na nagodbo.
Dunaj 10. decembra. Delegatje desnice so pod predsedstvom vit. Javvorskega imeli sestanek, na katerem se je razpravljalo o posamičnih zadevah, ki pridejo v delegaciji ni vrsto, zlasti o zunanji politiki in o Ogrski. Sklepalo se ni ničesar.
Dunaj 10 decembra. Italijanski dijaki v Zadru so poslancu dr. Stranskemu izrekli zahvalo, da se je zavzel za Italijane proti Nemcem.
Dunaj 10. decembra. Bivši avstro-ogrski poslanik v Bruslju, grof Khevenhliller je imenovan poslanikom v Pariza
Dunaj 10 decembra Avstrija je pripoznala republiko Panamsko.
Gospodarstvo.
— Dobavni razpis. Trgovsko ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo po razpisu ravnateljstva bulgarskih državnih želeinic dne 24 decembra t l. pri okrožni finan Čni prefekturi v Zofiji vršila ponudbena razprava 1 za dobavo 60.000 navadnih bukovih pragov (4velarjev). Približna vrednost znaša 120000 fr., kavcija pa 6000 fr. in 2 za dobavo 40 000 navadnih hrastovih pragov (š^elarjev), približna vrednost 200000 frankov, kavcija 10.000 fr. NatanČ-neji dobavni pogoji i. dr. se morejo vsak delavni dan pri gori navedeni prefekturi in pri materijalnem oddelku železniškega ravnateljstva v Zofiji ogledati.
Poslano.
Domoljubni rojaki!
Družba sv. Cirila in Metoda je izdala
koledar za leto 1904.
Koledar je ob enem »Vestnik« mm družb no XVI. in XVII to k to. Cena koledaru ie kron 120. Vod< sovo družbe sv. Cirila in Metoda Vas vljudno prosi, da kupujete ta družbeni koledar ter zahtevate od-ločno, da imej vsnka slovenska knjigo^ržnica, trgovin* s papirjem in vsaka trafika ta koecUr na prodaj. Tem potom olajšujete težavna brem. , ki ga ima diužbino vodstvo Bratje Čfhi toliko žrtvujejo za obrambo svojega naroda — Slovenci, man|i narod, bi morali torej primeroma več žrtv. -vati <d Čehov.
Trgovci naj se zgUšajo direktno pri vodstvu. Za trg)vc^ stane koledar K 1 20 z 20% popustom ob naprej vplačani svoti. (3220—1)
1		i
	Slovenci In Slovenke 1 Ne zabite	
	družbe sv. Cirila Ir Metoda 1	
1		I
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega probavljani a bo priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „MolTovegaSeidlitz-pra&ka", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (10-17)
Duh nam postane svež celo po tru-^apolnem delu, če izpijemo časo Talanda cejlonskega čaja, kojega izvrsten duh izne-padi vsakega poznavalca Da spoznamo slasten okus, moramo vzeti tretjino manj nego pri drugih znamkah in ne smemo pu-Btiti perja predolgo v poparku.
Gosp. Juliju Schaiiniaiin-u,
lekarnarju v Štokeravi.
Prosim, da mi blagovolite poslati še dve škatljici želodčne soli, kakoršno sem še imel in s katere uspehom sem prav zadovoljen.       S spoštovanjem
Jožef Pavlovir.
Sanskimost (Bosna), dne 16. septembra 1899. c (61-4)
Pristno se dobiva pri lzdelovaleu Juliju Seliatimami-a, deželi*I*.eni »uuiOTNkeiu lelittrmirju v Stolie-
r« v I. dalje v vseh tu- in inozemskih lekarnah. Cena škatljice K 1 50. Razpošilja se s poŠto vsak dan, a ne manj kot 2 škatljici.
2211-25
dvajsetkronski zlati
$e ne suetije teke
kakor luč ideal-žarnic.
Ilustrovane cenike pošilja zastonj in poštnino prosto
podjetje za izdelovanje ideal-žarnic HUGO POLLAK, Dunaj VI, VVallgasse 34.
Slovenski Narod"
se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah:
Ljubljana : Bizjak,   Vodmat, Bohoričeve ulice št. 10. Biaznik, Stari trg št. 12. i/I. Blaž, Dunajska cesta št. 14. -1. Dolenc, južni kolodvor, i/l. Elsner, Kopitarjeve ulice 1. i/l. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru.
-I. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. Kališ, Jurčičev trg št. 3. \. Kane, sv. Petra cesta št. 14.
Kos. Kolodvorske ulice št. 26. v. Kristan, Resljeva cesta 24. \. Kustrin, Breg št. 6. . Kušar, sv. Petra cesta št. 52. . Mrzlikar, Sodnijske ulice št. 4. KI. Sever, Gosposke ulice št. 12. . Sušnik, Rimska cesta št. 18. . Svatek, Mestni trg št. 25. . Sešark, Selenburgove ulice št. 1. . Tenente, Gradaške ulice št. 10.
Škofja Loka: /latej Žigon, trgovina in trafika na Glavnem trgu št. 34
Kranj ;
ari Florian, knjigotržec.
Bohinjska Bistrica:
/!ijo Grobotek, trgovec.
Zidani most: rtary Peterman, trafika na kolodvoru
Št. Peter na Krasu: Novak, na kolodvoru juž. želez. Celovec. osip Sovva, časopisni biro. Gorica:
osip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2)
Trst:
I   Bevk, P. Barriera vecchia
(vogal ulice Bosco št 1). lihael  Lavrenčič,  Piazza Ca-
serma št. 1. I- Majcen, ulica Miramare št 1. t Stanič, ulica Via Molin pic< colo št 8.
Reka:
Potošnjak, Via del Molo.
JT" Častite naročnike „Slo-enskega Naroda", katerim oteče koncem tega meseca odisi mesečna ali četrtletna aročnina, prosimo vljudno, a nadaljno naročite* kar ajpreje ponove, da jim po-iljanje lista ne prestane.
Klobuki za dame.
Svoj novi ilustrovanizzzzz
dame
za
pošljem brezplačno vsakomur, kdor ga zahteva. — Popravljanja izvršujem točno In po ceni. ~
Henrik Kenda
v LJubljani, Mestni trg štev. 17. (2809-7>
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje ui\}bolJae priznttnit
TaniiG-cDiiim Um-i
sa lei@o
katera okrepeiije IhmIm^, odMtra-njuje luske in preprečuje Izpadanje itiM.
1 eteltlenlea z navodom 1 14.
Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Del lekarna Milana Leusteka
v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega
jubil mostu (201—47)
Borzna poročila
Ljubljanska
(Kreditna banka11 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 10. decembra 1903-
Denar 100 70 100 50 10 J 70 120-70 99 25 11890 100 — 100 — lOO-i 100-65,
100 -9975
101 35
Kalošbeul papirji.
48.°/* majeva renta . . S 8°U srebrna renta . . 1° o avstr. kronska renta
slata
i 0 ogrska kronska „ 1% tl zlata „ IVi posojilo dežele Kranjske IViV« posojilo mesta Spljeta !*/,•/• /, Zadra l Vi0 o bos.-herc. žel.; po s. 1902 v . češka dež. bauka k. o.
IVtVt
1*/ °/ -10
|t a/
* ta
«1 !! m 3. o.
zast. pis.gal. d. hip. b. pešt. kom. k. o. z 10% Pr.
Blago 100 90
10070 100 90 12090 99 45 11910 100-100-
ioo- —
10165 100-15 10075 102*35
AO • / * i% /•
s'
zast. pis. Innerst. hr.
m    „   ogr. centr. deželne hranilnice . zast. pis. ogr. hip. b. 0 obl. ogr. lokalne Zo-leznice d. dr. .  . . i11° o  ••  Seske ind. banke prior. Trst-Porečlok.Zel. h  dolenjskih železnic 3%    „   jož. žel. kup. Vi Vi i / o av. poa. za žal. p. o.
Sjrečtee.
Bračke ođ ieta 1854 .   . . .      n   h    18601 j . .
„    1864 .  . .
tžzske......
zemlj. kred. I. smisiie
n li-
c grške hip. banke . „    srbske a trs. 100 — turska . ... sračtce    , .
i 3.8 iUk a
Kreditne , luomoSke , krakovske , Ljubljanske avstr. rad. kriza .
Ctadolfove , 3aJcbarska , dunajske kom.
Delnice
/cižd.6 železnice    »      .   . 86-50    87 5 0
Državno železnice.   .      . 685 25 68625
avatro-ogrske bančne del 1615 - 1625'—
Avstr. kreditne banke . . 692 50 693 £'J ^rske      .         B         .780 - 781
Živnostenske        „         . 2t>2 —   253 50
PremogokopvMostu (Braa) 680-    690 —
AJpinske montan .... 406 76  407 —
PraSke Selez ind. dr    .  . 1870'- 3885
aima-Mriranvi..... 491" 492.—
Trboveljske prem. dražbe . 89 2 — 396 — Avstr. orožne tovr. družbo j 408 — 411 — ftaSke sladkorne družbo   . !  157- 162
Valaie
;.      cekin...... U35 1139
20 franki...... 1907 191)
30 marke ....... 2345 2353
hiov&raigca           .... 2393 24*03
&arfce........ 117.15 117 35
LaKki bankovci.      .  .  . 9530    96 50
v.bSji ...... 2 52      2 53
Ootarji........ 4 84
Žitne cene v Budimpešti.
dne 10. decembra 19ls3.
1C6 20j 101-—
100 25 100 20
100-— 100*25
98 50
99 50 307,75 100 65
168 -185 25 260 — 165 -293 -289 — 267 — 91 -141 ^5
19 30 476 -
82 — 80
71 -
63-50
20 85
m-
79 — 600 -
10720 102 —
10125 10120
ior—
101-25
100 30 309 75
101 65
171 —
18725 264 83 167 -297 50 293 -271 -95-142 2?, 20 30 482 — 87-83- -76 5^J 54 50 2785 69-82 -518 -
Pšanica april         . za 60 kg
Rž „ april    .   . . „ 50 n
Koruza „ maj 1904 . . 50 „
Oves „ maj     .   . . „ 60 „
Nespremenjeno.
K
7-71 669 518 Fi49
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejfiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ngodno zavarovanje na doživetje in smrt e zmanjsujočimi se vplačili.
Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividende.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 5 decembra: Terezija Kozak, mesarjeva žena. 48 let, sv. Petra cesta It. 66, Morbui Brightii. — Fran Vari, železniški uslužbenec, 66 let, Domobranska cesta St 8, Oedema pulm.
Dne 6 decembra: Marija Praprotnik, delavka, 58 let, Crna vas fit. 33 vodenica,
Dne 7. decembra: Ivana Rejc, delavčeva hči. 11 J mea, Gruberjeva caata št. B, Brcnchitis capill.
Dne 8. decembra: Fran Rozman, gostilničar, 63 let, Špitatake ulice st 7, srčna hiba. — Stanko Brozovič, krojačev sin, 4 me8., StreliSke ulice St. 15, Atrofia. — Metod BeniSek, kapelnikov sin, l'/j leta, Žabjak St. 3, pljučnica. — Andrej Bavc, marker, 41 let, Frančiškanske ulice 5t. 12, jetika.
Dne 9. decembra: Fran ja Jarc, poseat-nikova žena, 41 let, Zaloška cesta St. 11. Paralysis cordis.
fifeteorologično poročilo.
Tetina nad uiuf,e.n 806*8.  Sradaji sracnl tUak 7aS0 nun.
Dec. 1	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	£f 9 tw B *	W.rovi	Neb<j
9	9. zv.	7336	31	brezvetr.	oblačno
10	7. zj.	733 2	26	al. 86TBh.	oblačno
•	2. pop.	7335	51	8l. SSTzh.	del. jasno
Srednja včerajšnja temperatura: 2*9°, normale: —0*9°. Modrina v 24 urah :0 0 ^m.
Zahvala.
Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti moje ljube soproge, oziroma matere, sestre in svakinje, gospe
Terezije Kozak
roj. Komotar
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo arage ranjice k večnemu počitka izrekam tem p itom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v lastnem imenu in v imenu svoj h nedoletnih sinčkov svojo najiskre-nejšo zahvalo. Istotako se zahvaljujem vsem darovalcem prelepih vencev ter vsem obiskovalcem, ki so tolažili rajneo ob bolezni ter onim, ki so mi izrazili svoje so-žalje bodisi na katerikoli način.
Posebej 5e zahvaljujem g. župana in č. gg. obč svetovalce, kakor tudi gg. mesarske mojstre, ki so ob krsti svetili, gg. c. in kr. artelerij-ske podčastnike, gg pevce društva „Ljubljana" za ganljivo petje. Vsem skupaj: Bog povrni!
Ljubljana, 8. decembra 1933.
Josip Kozak
hišni posestnik, mesar in (3215; obč svetovalec.
Zahvala.
Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti našega ljubega soproga, oziroma brata in strica, gospoda
Frana Varla
kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku Izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa p. n. uradniškemu in drugemu osobju c. kr. priv. južne železnice naSo iskreno zahvalo. Istotako se zahvaljujemo vsem darovalcem prelepih vencev ter vsem obiskovalcem ki so tolažili ranjcega ob bolezni, ter onim, ki so nam izrazili svoje sožalje (3216)
Ljubljana, 9 decembra 1903.
Žalujoči rodbini Vari in Češark.
G.Tonnies
Ljubljana <190fr21>
tovarna za stroje
priporoča kot IMMaftmoMt:
Žage in vse stroje
za obdelovanje lesa.
Turbine
Bencin-
locomobile
posebno pripravne za goniti po-Jjedeljuke stroje.
Sesalno plinski motori
najcenejša gonilna sila, 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Dobro idoča
gostilna ia bana
v Litiji
se da takoj pod ugodnimi pogoji v zakup.
Slovenščine in namsčine popolnoma velči ponudniki, ki morejo položiti kavcijo, naj naslavljajo svoje ponudbe (3226—1)
do 15. t. m.
pod „R. S." na upravnistvo .Slov. Naroda".
Perje
za postelje in pnh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI112434
□Pred. šlso±ljo št. SO. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
V Ameriko
je najkrajša, najprijetnejša in najcenejša vožnja čez Francosko
Havre — New-Tork ali Antwerpen — New-Tork, Havre — Philadelphia ali Antw©rpen Philadelphia.
Natančnejša pojasnila in cene na znanja radovoljno in zastonj 2973-8)
Ivan Bihelj
zastopnik generalne agenture za celo Švico
v Buksu (meja) zraven kolodvora.
Mesečna soba
v I. nadstropju, m posebnim vhodom in razgledom na ulico in m hranu se takoj odda na Starem trgu št. 28. (3224-1)
Prodajalka
izurjena v tr/ovmi mefianega blaga, se sprejme takoj.
Ponudbe pod št. 80 na upravnistvo »Sov. Naroda". (3224—1)
ftC Samo za 60 kr.
l kile gosjega perja.
To gosje perje je sivo, popolnoma novo a roko skubljeno, gotovo za porabo, V« kile stane samo 60 kr, bolj&e kakovosti samo 70 kr. Pošiljatve na poskusnjo 8 petimi kilogr. se razpošiljajo po postnem povzetju, •f. I£i*aiia^ trgovina s posteljnim perjem, Mmieliov pri Prajci (*tO).
Zamena dovoljena. (i217)
										
	□j		■—i U		□j				□	
Razpis.
Za podtajništvo druibe sv. Cirila in Jttetoda v tjubljaui
išče družbin prvomestnik
spoda, ki bi voljnn bil posvetiti svoje moči temu namdnsmu namenu.
Jako vstrežt*no bi prvomestniku bilo, če se dotični goepod blagovoli oglasiti v njega 8t»novanju: hiša lekarnar Josip Mayr, Sv. Petra cesta št. 2 — II. nadstropje n% vodo — od Četrtka, 10. t. nn., do črede 16 t. m.
Vodstvena s^j* bode namreč v četrtek, 17. dec^mhra. (3221-1)
7 ^M^^a^BP
zadruga goHtilnlčarjev, kawai*-
j        i t cl. -w Mjfnnlfanl uljudno naznanja žalostno vest, da je njen večletni član, gospod
Franc Rozman
gostilničar in posestnik
v torek, dne 8. decembra t 1, ob 2 uri popoldne po dolgi mučni bolezni preminul. NaJ „ mlru po6|y„
Ljubljana, dne 10. decembra 1903. (3228)
I
Posebni parte so no taca d o izctafall.
t
Jonl|i Jure. veleposestnik, naznanja v svojem in v imenu nedoletnih svojih hčerk Fraiirlaike in Anten sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je umrla iskreno ljubljena, nepozabna soproga, oziroma mati, sestra, svakinja in teta, gospa
Frančiška Jarc roj. Oblak
danes, v sredo, dne 9. t. m, zjutraj ob polsedmi uri po kratki, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 42. letu starosti.
Pogreb se bode vrSil iz Leonina k Sv. Krištofa v Ljubljani, v petek, dne 11. decembra ob dveh popoldne.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v Preuki in v Smledniku Blago pokojnico priporočamo v poboino molitev in prijazen spomin
Medv3de, dne 9. decembra 1902. Venci se na željo rajnice hvaležno odklanjajo.
(3214)
1   Gosske pivovarne delti« družba
v Gdssil pri I»jllbnu se usoja javljati gg. restavraterjem, gostilničarjem in p. n. občinstvu, da ima odslej svojo g (3227—I)
zalogo piva za Kranjsko
M na Sv. ?etra cesti štev. 47 v tjubljani D
% (Hafnerjeva pivarna.)
sSr Tranzitna klet v Vodmatu.
a-   & J
povrne? mam mmm w   A W **nmm
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 "K-Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vneelLoal ilovanuko-narodno upravo. (26—143)
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastne) banćnej hiši w Cioapodaklh ullouli &tev.
Zavaruje poslopja in premičnina prot požarnim Škodam po najnižjih cenah Škodo cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podpore v narodne   n občnokonstna namene.
^224
Na svetovni razstavi v Parizu 1900 „6RAND PRiX".
Minit« vpis.iiiii varsiv. znamka.
Svetovnoznani ruski karavanski čaj
bratov
K. &. C. Popoff v Moskvi.
Dobavitelj več evropskih dvorov. Najfinejša znamka.
V izvirnih zavojih na prodaj po vseh tinejsih trgovinah
te stroke.
(2772-3)
Zadruga užitninskega zakupa v Radovljici
sprejme
ved daearjev.
Prosilci naj svoje lastnoročno pisane prošnje vložijo do 15« decembra t. I. pri imenovani zadmcri na roke Vinko Hudovernika v Radovljici.
Isti, kateri so že kot dacarji službovali in se imajo s spričevali izka sati, imajo prednost z boljšo, dobro plačo. (3196—3) ammmmmssaaammammmmmmmmmmmmmmmmm
Ces. kr. avstrijske   ^   državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka.
voaasgt radi
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE ju2. kol. PROGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobm vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aassee. Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetteo - Ob 7. uri 6 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomo3t, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri BI m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Danaj. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). — PROGA V N0V0MEST0 IN V KOČEVJE Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob B. uri 25 m zjutraj osobni vlak Z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Lmc, Steyr, 151, Aussee, Liubno, Lelovec, Beljak   direktni vozovi I. in H. razreda Monakovo-TratK — Ob
7. uri lSf m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipako Prago direktni vozovi I in II. razr), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curib, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni \ vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmobora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NO VEG AMEST A IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8- uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD T LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri tt m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je aa 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1719)
V/
Najumestnejše darilo za gospodinjstvo je siavnoznani
PFAFF-ov šivalni stroj
ki odgovarja Tsem zahtevam limnfnn l/Q7Qnjp inje jako pripraven tudi za U111C111U lOZ-UlIJOi
V zalogi jih ima:     ■ 3077-5-
F. TSCHINKEL
ulice m*. 4.
Novo!
Novo!
!! Orientalske preproge!!
HAGGI GIORGIO iz Trsta
piepiogama.
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20
•jeva hiša).
Priložnostni nakup!
Javljam p. n. občinstvu v Ljubljani in okolici, da sem doSel semkaj z orientalskimi preprogami (lepo blago) in da ostanem tu do Božiča.
Naj nihče se zamudi porabiti ugodne prilike in nakupiti po skrajno nizkih cenah svoje prilične potrebščine.
Na mnogobrojno ogledovanjo in prijazni obisk vljudno vabi
z odličnim spoštovanjem
(3219-1)
paskal jt. £idinyan (sin).
Vsakdanji kruh
(1880-21)
so postale
Ilirske testenine"
vsled svojega izbornega okusa, obilne redilnosti ter kitre in enostavne priprave*
H
Stanovanje
z dvema sobama in kuhinjo se takoj odda.
Vpraša naj se na Petra centi it. 41. (3225)
TmoTstega pomoDnita
spretnega prodajalca, veščega slovenskega in nemškega in če mogoče laškega jezika, vsprejme trgovina z mešanim blagom Anton Trewn na Jesenicah, Gorenjsko. (3193—3)
Stanovanje
z  2 sobama, kuhinjo, shrambo fn pripadki se odda za februvar-jev termin na Tržaški oesti štev. 13. (3163—3)
Izvrstna fina
vina v buteljah
Sdmtind <9(avči6
Ljubljana, Prešernove ulice.
Takoj se išče spreten in zaupen (3810—2)
potovalec
ki je že z vspehrm obiskoval gostii-nic*rje in trgovce po Kranjskem. — R^fl^ktira se le na spretno moč.
Ponudbe z navedbo plače in cireulum vitae naj se naslavljajo na
Braća VVortmann, žgsnjekuha
in tovarna likerjev Reka-Susak.
irafoiia
tapetar
zaloga pohištva mizarske zadruge v Št. Vidu
= pri. X.3vL"bl3a.m =
Ljubljana
Dunajska cesta št. 18 v*
Gostilničarji in zasebniki
ki bi radi pili kozarec dobrega vina
beli muškatelec
ho|n yjf|Q po 30 kron hektoliter,
rdeče vino p° 32-36 kron hekti
naj se obrnejo na znano firmo
Paolo Sponza
vi
norejec, Rovinj (Istra).
Garantirano dobro
vino m žganje
podvrženo progledu kemijske presku-ševalne postaje na Dunaju,
dobiva se pri 2596-29
bratih Giaconi & Go.
Bis (Cissa) v Dalmaciji.
LJUBLJANSK
MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD
LETNIK XXIII. (1903) Izhaja po 4 pole obsežen  v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K ao h, pol leta 4fK 60 h, Četrt
leta a K 30 h. Za vse oeavstrijske dežele n K ao h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h.
.Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Krepkega, pridnega 2
učenca
za večjo trgovino z mešanim blagom sprejme pod ugodnimi pogoji tvrdka
£avS l RenkO, Tržič, Kranjsko.
Mlad
natakar na račun
vešč slovenskega in nemškega jezika popolnoma,  se takoj sprejme
v neki tukajšnji restavraciji.
Izve se pri upravni&tvu »Slov. Naroda«. (2318—1)
(2138)
Novo izboljšani gramof Oill
(33)     z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico.
Najvišja spopoinitev! Zelo priljubljen pri društvih in imim
Gramofon-avtomat u°mi
Igra samo, če ae denar vrže notri. mm Prodaja na obroke I mm
Velike zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč.
Rudolf Ueber, nrar
Ljubljana, Stari trg št. 16.
Jtel^eij jtanoueinj
odđa se za 1. februvar leta 1904
v novi stavbi
Narodne Tiskarne"
v 3(naflovih ulicah.
Pojasnila daje Jos. Lavrenčič, upravni član v „Narode: Tiskarni" ali pa na Dunajski cesti 31 (pisarna mest. užit. zakupa)
Naročajte izborno
(1384-69)
G ra
ljubljansko delniško pivo
lz plvovaren
v Žalcu in Laškem trgu.
—       I Naročila sprejema | —
Centralna pisarna t Ljobljani, Sodnijske ulice št. 4
r
Paletoti
najzadnje fagone,  dobro  srednje  blago do najfinejše izvršitve
v oeni
kolosalno znižani. (31M~3)
Z veleBpoStovauj^m Q. BematOVl'Ć.
Angleško skladišče oblek
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
knjigotržec
V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1.
Naznanjam, da sem prevzel od »Narodne Tiskarne" v v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem in posamezne številke »ljubljanskega Zvona
in
knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne Tiskarne'
Te knjige
Ljubljani letnike vse one
>:
s
so:
Josipa Jurolfta zbrani spisi, zvezek I. do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne   številke   „Ljubljanske ga
Zvona'4 po 40 kr. Zbirka zakonov.   I.  Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. 11. Kaz. pravdni red,
vezan a 8 gld. 80 kr. Zaralkovi zbrani  splal.   I. zvezek, broširan a 5U kr.
,4000'
Povest,
Dr. Nevesekdo:
broš. a 50 kr. A. Aškerc:  Izlet v Oarlgrad, broš.
a 20 kr.
Turgenjev: Otol ln sinovi. Roman,
broširan a 50 kr. — S tiri novolo, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebizskv:   Blodne duae.
Roman, broširan a 70 kr.
Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek,
Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan a 50 kr.
Stat nominis nmbra: Časnikarstvo ln naši časniki, broširano a 40 kr.
J ali nek: Ukrajinske dume, Posvet,
broširana a 15 kr. Halevy: Dnevnik, broširan a 15 kr.
— Bazne pripovedke, broširane a 40 kr
— Dve povesti, broš. k 25 kr. T h e u r i e t:   TJndlna. Povest,  broš. a
20 kr
A.  Trstenjak:   Slovensko sleda
Uide, broširan izvod .'i 1 gld, Jurčič: Ialstkl, broš. k 15 kr.
— Gregordidevlm kritikom, broš. a 30 kr.
Avstrijski patrijot: „Parteiwesen der Slaven", broširano a 50 kr.
Pregovori, prilike In reki. Prej
50 kr., sedaj muiuo 30 Ur.
Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače ln tuje časnike ter knjige. ~££Q
AD'turijen tinja trgovske?* t p Jaja 2 dobrim spričevalom, želi službe kot
kontoristinja.
Vstopi tudi kot pomožna uradnica.
Blagohotne ponudbe pod kontoristinja' na upravništvo ,8!. Nar.' 3165-3
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijaki kapital K I.OOO.OOO*-
kupuje  In |>rod«J*
vso vrate rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zasanjava m akUMftuji Daji predi jet m vranostn pulti*
izžrebane vrednostne papiijo in ssarvsir-uo« »reč;se« proti
vnovcuje aapale kupone. asnsursEsal lz;g-va."fc>l.
Vinkuluje in  devinkuluje vojaške ženitninske kavcijo.
IakuM|il te
Podružnica v SPLJETU,
Denarne vloaje spr«Jciun
v tekočem rafiunu ali na vioSne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vložeui denar obrestuje od dne vloge do ine vzdiga. (2975-157)
Promet s čeki In nakaznicami.
Kdor hoče potovati
\   m fesarithliiil In positnlnil % parobrodi, naj se obrne edino «sj le na tvrdko:
Kareš&Stocky
Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29.
Ta tvrdka ee sporazumeva s potniki v njih materinskem jeziku, prevaža p< tnike z najboljšimi in najhitrejšimi parobrodi, pozna temeljito zakone o i?seljevanju in zamore tedaj potnike dobro poučiti, kako se imajo med potjo vesti, da pridejo srečno v Ameriko.
Naj tedaj vsakdo, ki se je namenil podati v Ameriko, pise prej tvrdki:
KareŠ & StOCky, Bremen, Bahnhofstrasse Nr. 29
ta mu odgovori takoj točno in brezplačno.
(2350-14)
1000 kron
Izvrstno hrvaško vino!
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami poSilja diskretno za 90 h v avstr. znamkah gospa A. 14.i*u |»m, Berlin S.W- 220Linden strasse 60
Kdor želi kupiti izvrstno kapljico naravnega vina, ud) se potrudi V Samobor na Hrvaško Naša vina so prve vrste, bodisi stara ali nova vina Osobito novo vino je najboljše vrste, kakršnega že ni bilo od leta 1885, in to samo p'emenita vina, kakor, trami-nac, burgnndec, rizling, muškat! kraljevina i t. d.
Ttrej, bratje Slovenci, le pridite k nam, cene so jako ugodne, že!ezn:ca v Samoboru.
Kdor želi daljnega pojasnila, naj se obrne na podpisanca.
Anton IKIogroj
ob?. potroS. poslovodja s'ob. in kralj, povelj, trgovišča (3?i3-i) Samobor, Hrvaško.
Velika kemiška tovarna
bi rrda angažirala
za tjubljano in okolico
spretnega 3202-2
zastopnika.
Natančne ponudbe ped nI. W." na upravnfstvo »Si. Naroda«.
(3223 1)
pijaca
Talanda Geylon-čaj.
Ne vpliva vznemirjajoče, temveč kre-pilno na duha In telo:
Št 1 v zavojih po 20, 30, 125 vin:
2 n „ „ 24, 60, 150 „ „ 3 „      „      „   32, 80, 200 „
Zavod za mebliranje in dekoracije
Telefon §t. 97.      v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 10.     Telefon st. 97.
Pohištvo vsakB vrste
od najnavadnejšega do najfinejšega,
Zaloga tapet, rolet, karnis za okna, •» -(ž^v zagrtnjal in preprog, v^i*"!
Največja izbera
blaga za pohištvo.
Preproste in luksurijozne
žcnitbsnc
tolidno In ceno izvršene
Dekoracije.
Oprava celih stanovanj hotelov in kopališč.
Trgovski pomočnik
se pod jako ugodnimi pogoji sprejme. ;3204-3) Kj. t pjve upravn;štvo »S'. Nar.«.
m
1
:
■_
_ _
I
:
I
Bluze I
! damski pasovi j
11 srajce in pasovi I
za hribolazce !.
in (1871-M i
: otroške obleke
I       se radi pozne sezone j
I prodajajo po znatno i
znižanih cenah.
j V.pl.Gertiauser j
i   Stari trg št. 13.
Zadnje novosti
j v modercih   '"ff»n, I
i
:
mmmmmu
(IznaJdllcIJ P. IIcr t        is. Zgornja Pol§kawa)
;e Lajboljše, vsa pričakovanja prekaSa-oče »reditvo za rast lim, katero ni ikako sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajam* ena neškodljiva tekočina, ki zatirani /pada»Je Imm In oclatrani pni-linj**.
Značilno je, da se pri pravilni rabi >e čez 4 do 5 tednov opazi močna rast aB, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli abje pri osivelih zopet svojo nekdanjo Q8ravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja. Cena steklenice 3 14.
Dobi se v vseh mestih in večjih kra-ih dežele.
Glavna zaloga ln razpošiljate« v EJ ubijani pri gospodu
Vaso Petričić-u.
V zalogi imata tudi gg. 1% pl. Trn barsj, A. Hmiic, E. Marlt v ljub IJanl  m g A.   limit  v Kranju. Dobiva se tudi v JVovrni meNiii %■ lekarni pri „A n^eljii''.
Preprodajalci popust.   (213 33;
Pariška svetovna razstava 1900.
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod.   (2 05 — 33)
Po ustanovitvi kranjske hranilnice
prvi v L 1856 na Kranjskem ustanovljeni denarni zavod
obrtnega pomožnega društva
registrovane zadruge z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 1 ,9. do VJO. ure dopoldne in od l/«5. do 6. ure popoldne ter jih obrestuje po 4'/»%, izplačuje pa obresti brez odbitka rentnega davka, katerega društvo samo plačuje
za vlagatelje.
Za Varnost >log jamči znatni rezervni zaklad, ki znaša 1,09.832 K in je lastno društveno premožeuje.
---------Sedež društva:
Ljubljana, Židovske ulice st 8, v L nadstropju
(2638-18)
ceneje
Velika božična prodaja!    10°'° ceneJe
Kamgarnske obleke, gladke in progaste x X
Obleke lz angl. ševiota v modnih barvali x
Fine jaquet-obleke     x   X   x   x   x   x x
Najfinejše salonske obleke   x   X   X   X X
Angleški modni nlstri     x   X   X   X   X x
Pinl doube-ulstri. temnoslvl      x   X   x X
Črne zimske sukajo mandarin X   X   X X
Havelok iz kamelje dlake, ruj a v ali siv x
Otroške obleke ln nlstri       x   x   X   x x
Otroške obleke v različnih barvah       x X
Fine modne hlače, gorke in progaste     x X
44
x
X X X X X X X X X X
X X X X X X X X X X X
X X X X
X X X X
X X X X
X
X X X X
X X X X X
X X X X X
X
X X X X X X X X X X X
X X X X X X X X X X X
gld.
V
11
w 11 11
n 11 11 11
10-•o*—
iO-—
io*-&>— «•50
r^jiil>ljai^i. Mestni tr*g;
xxx Črni moderni paletot za dame z velikim ovratnikom x x x X X Črni in sivi cibolln paletot z velikim ovratnikom Faletoti iz angleškega modnega blaga z ovratnikom ali brez njega x   X   x   x   x   x   X   x Najfinejši paletot za dame v stola-fasonl
xxx Črni damski ovratniki, batlrani x Najfinejši double-ovratniki s stola-fasono X X X X x X Damski modni kostumi X X X x X x Zimske jopice, podložene x x x x x x Elegantni otroški plašči X   X   X   x Dekliške jopice v vseh barvah
x
X X X X X X
X X X X X X X
X X X X X X X
X X X X X X X
X X X X X X X
X X X X X X X
X X X X X X X
Kožuhi
Modri podvlečenl ovratniki z rdečo kapuco
za mesto in potovanje, mikado, v največji izberi po čudovito nizkih cenah. Naročila po meri se najelegantneje in najhitreje :z==z==========z===^===^ izvrše na Dunaju.       j\  :ij 1 ,pl^  lu - 111
™        J(apamacstja l gondi
(2976-11)
Z vele8poŠtovanjem
Oroslav Bernatović,
poslovodja.
411
Naznanile.
D. Znlaznik v t* u 11 ft« nuni
preskrbuje že Teč let vinskim trgovcem in gostilničarjem nakup vina in poftilja tudi malim odjemalcem naravna Istrljanska vina po nizki ceni. — Stvarna pojasnila daje brezplačno. Marodna croi
in prenočišče v lastni hiši, nasproti že-leznisKe postaje. (3052—6)
Kava in čaj
WmW~ iz prve roke H
to je naravnost od pridelovalca, torej popolno jamstvo za naravno, nepopa-Čeno kavo ob najnižjih cenah.
Naša nad 100.000 oralov velika posest na otoku Java se obdeluje jako umno. Naša kava iu naš Čaj sta zelo blagodišeČa in ukusna, pa jako izdatna. (3143-5)
kava Javalk, izvrsten.   iVi Ug. za gld. 6*65 „     fin. zelen  l*/4 klg. za gld. h'% .lavabrasil. mešana,      43A klg. za gld. 5*45 Pošilja se zadacano in franko, brez stroškov ua vsako pošto.
Cenik brezplačno in franko.
TURK ln dr.
veleposestnik na Javi. Prodaja kave ra čaja r lastni upravi. Trst, via acquedottol 62.
r      ; ~i
Janeza JrdineV
^branih spisov
je pravkar izšla prva ^njiga:
IJaljeui jjazarji in Iliri.
Prejanimiva epizoda iz južno-slovanske zgodovine.
Jfnjiga, važna jg vja^ega jcr-vednega Slovenca.
Cena Jf 3—  po posti Jf 3-20.
Zolcžil L.5cr)u»entner u Ljubljani. l2C8
Istrijansko vino
domaČega pridelka
prodaja lastnik vinogradov
Anton Paolnzzi
Cittanova, Istrija.
Cene franko  na postajo v Trst:
Beli pinot...... š 17 gld.
Črni teran..... „ 14 „
Vino, belo, iz več vrst
grozdja...... „ 13 „
Ravno tako imam na razpolago
vinsko žganje.
Tistemu, ki dokaže, da moje vino ni popolnoma naravno, plačam 200O K. 282M8
Vzorce poailjam z aut on j.
spumante
„ltfpeče uinc"
velesloveče tvrdkt „L. Caudio $ Co." v Vittoriji
priporoča, naj topleje
j^nton $iacul
trgovina s špecerijskim biagom in detikatesami v Ljubljani,
Cena izvirne velike nice -Y 2"50; pri nabavi 12 Steklenic 5% popusta.
Tudi priporočam svojim p. n. CBnj. »djemaloem In občinstvu svojo izborno in bogato zalogo raznovrstnih delikates, kakor tudi različnih tuzem-skih In Inozemskih mesnih Izdelkov ln klobas, konservlrane ribe, meso In sadje.
Velika zaloga pristnih, najfinejših ln najbolj slovečih vrst francoskega ln tuzemskega šampanjca, renskih, šorde-aux8kth, avstrijskih, ogrskih, italijanskih, španskih In grških vin. 2869 - 6 Pristni francoski In tuzemskl J^on-lafa najfinejše vrste čaj, likerji Itd.
Dobra kuharica
»pisala jataka OasiCcva
je že izs&lei
L
u založništvu Lan. ^eL^uientner-ja
v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po poiti 6 K 55 h.
Oba*z% na 576 atraneh v*?č n g> 1300 receptov ca pripravljani* najok usneji'h jedi domaće in tuje kuh<>, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v p'atno Tetam. (3212—1)
Hvali jovs»»: kuhar.ca s tvojega strokovnja&kega ataliiča, literarna kritika z»radi lepega, lahko umevnega jezika, fin« dcina zaradi njene lepe, pri sloven-akih kuharskih knjigah i enavadna opreme, in ko-necno varčna gitpidm.a zaradi njene cene, ker ni nič dražja, neg; znane ne i ske kuharske knjige.
Za Božič kol navlašč:
gospodinji-kuharici se naj podari, ta naj pa za praznike kuha in peče po njenih imenitnih reoeptih.
•3*
. Ljubljana . CJriČar § J>(ejaČ - Ljinlj""" .
pre$«rnci>e olice |t. 9 __,____x_*_ Prešernove ulice 5t. 9
priporočata
5t>eje bogato zalogo
za gospode, dec^e in otrobe, Kai^or tudi
zg© t ©uljenih) oblcl^ najnovejših predmetov v konfekciji za dame.
5elidnc cene.
',3038 8)
Točna postrežba.
Velika božična prodaja!!
se bo vršila od ponedeljka, dne 7. decembra, v novi trgovini z modnim blagom
A, F*rirxxo^ič v    jvofl >1 j ix loii
(prej Goričnik in Ledenig)
DafT*  po znatno znižanih cenah.
Prodajalo se bo po nizkih cenah: preproge, posteljne garniture, preproge za okna in stene, kožuhovinof modno blago za ženske obleke, lepe modne barhente, nekaj sto ducatov batistovih žepnih robcev po 10 kr. in višje Kravate, srajce, okrog 500 ducatov pletenih moških nogavic, par po 9 kr. in višje Platneni namizni prti in serviete, med drugim tudi: vmerjene obleke v kartonih, adjustirane, cela obleka od gld 150 višje. — Svileno blago za bluze meter samo 55 kr — Modno progasto, čisto svilnato blago za bluze meter 85 kr. — Modni žameti za bluze, 56 cm široki, meter 75 kr.
Vse blago v pritličju in prvem nadstropju si lahko vsak ogleda, ne da bi se ga sililo kupiti. Neugajajoče se zamenja. .3180-2; Razun tega bo v (.vem nadstropja, odd. 5., do božiča razstavljenih dvoje zaslonil za postelje, izgotovljenih od gospic Zalke Novak in Ruže Sever, mikalni umetniški deli, ki sta tudi na prodaj.
Ernesta Hammerschmidta nasledniki
MADILE. VVUTSCHER
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvasorjev trg št. 6.
Največja zaloga železnih peči
KO.
mM
(31*7-2)
-vesela sistea^o-o-rr.
Velika izbera posod za premog, pečnih okrilj, pečnih predstav z galerijo in brez galerije, kominastih stojal in komina-
stega orodja v različnih izpeljavah.
Izdajatelj in odgovorni urednik; Dr. Ivan Tavcat.
Laatoiaa in Lak .Narodno tiskanje".
3K