GLEDALIŠKI LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1938-39
DRAMA
3HELLA WUOLIJOKI:
ŽENE NA NIŠKAVUORIJU
Din 2-50
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI 1938/39	DRAMA	Štev.	3
HELA VUOLIJOKI:
ŽENE NA NISKAVUORIJU
PREMIERA 27. SEPTEMBRA 1938
Svetovna vojna z vsemi svojimi posledicami je pognala po vsem evropskem svetu, do njegovih skrajnih meja in tudi do zemelj, ki niso bile zapletene vanjo, silovit val novega, morda brutalnejšega, a na vsak način krepkejšega življenjskega čustva. Človek je vse bolj željan življenja, svobode in nebrzdanega razmaha. Ta val so morda najbolj občutile obrobne države velike Rusije, ki so si po veliki katastrofi pridobile samostojnost in se sicer obvarovale socialne revolucije, toda duh novega časa je zavel tudi preko njih, je razgibal vsaj srca. Občutile pa so ga silneje zato, ker so vse dotlej živele pogreznjene v patriarhalni kmetiški red in v svoje dremotno izročilo.
Med te dežele šteje tudi Finska. Pisateljica te zemlje Hela Vuo Hjoki je prisluhnila hrumenju tega viharja, ki je vel preko dežele tisočerih jezer, preko njenih temnih gozdov in mirnih, samotnih kmetij — in iz spoznanja o tem duhovnem prevratu je nastala njena drama »Zene na Niskavuoriju«. Smisel tega dela je opis revolucije, ne morda politične, temveč revolucije v človeških srcih. V dolgih dobah utrjeni red, ki sloni na mogočnih tradicijah in na svinčenem nagonu teh ljudi do zemlje, ta red napade pomladni vihar srca, ki je opojeno od ljubezni, in srca, ki je omamljeno od °ne nove velike človeške žeje po pravem, polnem življenju, po svobodi, po razmahu vseh moči. Iz roda v rod so živeli ljudje na Ni-
17
skavuoriju svoje vnanje urejeno, notranje in prikrito pa nelepo in pokvarjeno življenje. Ženili so se za denar, si iskali ljubavne utehe izven doma, doma pa so rodili otroke in skrbeli za večje in večje blagostanje. Toda zmeraj so se vračali od ljubic k ženam in njihovi domovi so stalni trdno, čeprav so stali na laži. Tudi današnji gospodar na Niskavuoriju živi, kakor so živeli njegov oče, ded in praded; tudi on doživi ljubezen izven doma. Toda zdaj veje preko vsega Tavastlanda vihar novega časa. In v njegovem srcu se spopadeta stari red z vso tradicionalno nesvobodo in neresnico in pa duh novega časa, ona velika žeja po svobodi, po pravem, polnem in čistem življenju. In njegova zgodba kaže, kako mladi vihar podira stare, mogočne, na bogastvu in laži stoječe tavastlandskc domove.
Ta drama je torej borba ljubezni zoper tradicijo, zoper posest, zoper zakon in rodbino, zoper same težke nagone, ki so v stoletjih nastali iz trdnega družbenega redu, je boj dveh ljudi z družbenim kolektivom. Poglavitno težo tega boja nosi ženska, nova, svobodna, toda v bistvu čista in svetla ženska. Ona je glasnica novega življenja, ki prodira v te gozdne samote iz velikega mesta. Srečanje novega duha s staro, razpadajočo miselnostjo je čudovit in pretresljiv prizor, barvit in resničen. Poln je velikih sodobnih vprašanj, ki se razgrinjajo prirodno in nevsiljivo. In preveva ga topla, resnično ženska čustvenost, ki gane; Hela Vuolijoki vodi z mehko roko, dasi pozna tudi ironijo in ostro kritiko.	J.	V.
Nekaj o finski literaturi
Ko sem se na letošnjem mednarodnem penklubskem kongresu v Pragi seznami s finskimi, latvijskimi in estonskimi delegati, smo se večkrat pogovarjali med seboj o tem, kako se ravno mali narodi malo ali skoraj nič ne poznamo med seboj. Drug drugemu smo skušali na najkrajši način podati sliko svojih kulturnih in političnih razmer, toda pri vsakem novem pogovoru smo morali to sliko spo-polnjevati, zato da bi dobil vsak čim večjo in podrobnejšo podobo. Takrat mi je prišlo na misel, da bi bilo nujno potrebno organizirati
18
Pri vsakoletnem mednarodnem penklubskem kongresu nekaj krajših referatov o literaturah posameznih malih narodov. Treba bi jih bilo v nekaj jezikih tudi razmnožiti, da bi si potem vsak delegat nesel kratko poročilo domov. Vem, da je tako stvar težko začeti, ker ni mogoče takoj pri prvem predavanju obseči vse literature, toda če bi se to delalo že od prvega kongresa dalje, bi lahko imel vsak delegat, ki bi se zato zanimal, pri letošnjem XVI. kongresu potrebno sliko
o	literaturi malih narodov. To bi bilo zelo koristno, kakor bi bilo sploh koristno, če bi se mali narodi v Evropi med seboj bolj povezali, ker bi se tako tudi lažje branili pred pritiskom velikih držav. Treba je izkoristiti vse načine samoobrambe, kajti poslednji dogodki v Evropi pričajo, da vidijo velike države v malih državah samo neke vmesne pokrajine, ki si jih nekega dne začno med seboj deliti.
Finski delegat ni vedel, da je že pred leti izšel pri njih prevod (Cankarjevega »Martina Kačurja«. Dr. Rus me je opozoril nanj v ■lasi licealni knjižnici.
Z dramo »Zene na Niskavuoriju« prinaša slovensko gledališče kot prvo v Jugoslaviji finsko dramatsko delo, ki je v zadnjih letih doseglo povsod lepe, pa tudi zaslužene uspehe. Delo ni zgolj folklora, saj se v borbi treh človeških usod poglobi v splošno dramo, ki utegne biti povsod doma, kjer so take socialne in družbene razmere, kakor nam jih prikazuje Hela Vuolijoki.
Če primerjamo kulturni kakor tudi splošne zgodovinske razvoje vecine malih narodov med seboj, vidimo, kako so si podobni in sorodni. To velja tudi za Fince in Slovence.
Finci so izgubili svojo samostojnost okrog 115 5. leta, ko so prišli Pod Švede. Po švedsko-ruski vojni 1808-09. leta so morali Švedi finsko ozemlje odstopiti Rusom. Na deželnem zboru v Borgu je ruski car Aleksander dal deželi ustavo. Kljub temu, da pozneje ruski carizem ni izpolnil vseh svojih obljub, se je pod Aleksandrom I. razvilo finsko kulturno in politično življenje tako, da lahko govorimo o prvi dobi pod rusko nadvlado o finskem narodnem Preporodu. Kakor pri nas, se je tudi tam začela najprej jezikovnn P°rba med zastopniki posameznih dialektov, ki so skušali pri ustvarjanju modernega finskega knjižnega jezika priboriti za svoj dialekt
19
č:m častnejše mesto. Umetnega leposlovja Finci do te dobe niso imeli veliko, zato pa tem bogatejšo ljudsko poezijo; poznavalci finskega narodnega blaga trde še danes, da je finski narod po narodni literaturi najbogatejši narod v Evropi.
Zbiranje narodnega blaga je bilo poglavitno delo prvih narodnih preporoditeljev. S starimi in včasih tudi s prastarimi narodnimi pesmimi so začeli vzbujati in vzgajati finsko narodno zavest. S kakšno ljubeznijo se je finski narod oklenil svoje ljudske ilterature, priča izdaja velikega finskega epa »Kalevala«, ki ga je izdal leta 1835. zbiralec in zapisovalec narodnih pesmi Elias Lonnrot. Njegov uvod je zaznamovan z 28. oktobrom. Ta dan je še danes za finski narod velik praznik in ima svoje posebno ime, tako zvani »dan Kalevale«. Narodne pesmi so ohranili narodni pevci, podobni srbskim guslarjem, le da imajo drugačno godalo, ki je podobno ci-tram. Zbiralci narodnega blaga so zato poiskali take pevce po raznih krajih in si po njihovem prednašanju zapisovali besedila.
»Kalevala«, ki je nastal v Kareliji, šteje 12.078 stihov in spada danes med najznamenitejšo narodno poezijo evropskih narodov. Vsebina epa, ki ga slovenski bralec lahko bere v nemškem prevodu, so snubitvene vožnje starega pevca Vainamoinena in kovača Ilma-rinena v deželo Pohjola, kjer živi devica severnih krajev. Ilmarinen s’ jo pribori na ta način, da skuje čarobni mlin (»sampo«', ki melje samo srečo in blaginjo. Ko Ilmarinen po nesreči izgubi svojo mlado ženo, potujejo kalevški junaki spet v Pohjolo, da bi si čarobni mlin nazaj priborili. To se jim posreči samo z ripom, toda pri povratku jih dohiti gospodarica severa Louhi, ki se je spremenila v ogromnega orla, na čigar perutih je prinesla severne može. Med bojem, ki se tedaj začne med obema skupinama, pade čarobni mlin v morje in se razbije na drobne koščke. Kamor je priletel kakšen drobec, je vsejal trajno blaginjo, bogastvo in rodovitnost. Stari pevec Vaina-moinen je vlovil nekaj koščkov in jih rešil za svojo domovino. V to glavno dejanje so vpleteni še trije drugi cikli o mladi Aini, o Lemminkainenemu, finskem don Juanu, ter o nesrečnem Kulervi, ki ga povsod preganja strašna usoda. Karkoli začne, vse se nesrečno konča. Nenaklonjenost usode, človeška podlost in lastne strasti ga poženejo v smrt, potem ko je po nevedoma onečastil svojo lastno
2C
sestro. Ep se začne z nekakim prologom o nastanku sveta, ki ga je ustvarila Ilamatar, hčerka zraka in mati ljudskega pevca, konča pa se z epilogom, ki pripoveduje o poroki kralja Karelije, ki ga jc rodila devica, z lepo Aino.
Početki finske literature segajo v protestantsko dobo. Škof Mi-kael Agricola je okrog 1542. leta izdal prvi finski abecedar. S tem abecedarjem se začne finska literatura, kakor se začne naša s Trubarjevim katekizmom in abecedarjem. Uvod k abecedarju je napisal Agricola v stihih, ki so prvi umetni stihi v finskem jeziku. Abecedarju je sledil katekizem, molitvenik, novi testament, cerkvena priročna knjižica, maša, psalter in nekaj odlomkov iz starega testamenta. Tako se je začela finska umetna književnost prav tako s pro tcstantizmom kakor slovenska. Razlika je samo v nadaljnem zgodovinskem razvoju. Protireformacija Fincev ni dosegla, zato je večina se danes protestantske vere (98%).
Finska republika, ki ji je ruska revolucija 1917. leta pomagala do svobode, ker ji je priznala pravico do samoodločbe, meri 388.217 km2 (Jugoslavija meri le 248.990 km2!) in ima 3,630.000
l	inčev in 340.000 Švedov. 57% vse zemlje je porastle z gozdom, n.5 % pa zavzemajo jezera (44.852 km2). Zato ni čuda, če pravijo Finski, da je »dežela tisočerih jezer«. Prebivalstvo se peča z gozdarstvom, poljedelstvom in živinorejo. Med industrijo je najbolj razvita lesna in tekstilna industrija. Stara finska narodna noša se je izgubila; v nekaterih krajih, ki so bili pod močnejšim ruskim vplivom (Karelija), so prevzeli ruske noše. Zato ni tam ruska ru-baška čisto nič nenavadnega. Stari narodni pevci, pri katerih so nabrali toliko lepega ljudskega knjižnega blaga, so se oblačili kot revnejši ruski kmetje. Drugod (v zapadni Finski) je prevladoval švedski vpliv, kar se pozna nekoliko še na nošah, ki jih pa skoraj mkjer več ne nosijo za vsakdanjo potrebo, temveč podobno kot pri nas, bolj za slavnostne prilike. Ime Finland, iz katerega izvira tudi slovenska beseda Finska, je švedsko, zato ga narodno zavedni Finci ne slišijo radi, kajti od 1917. leta dalje se njihova država imenuje J finskim narodnim imenom: republika Suomi, prebivalec pa Suoma-laizet, ki je najmočnejši suomski rod. Za njim pridejo Tavasti ali Hamalaizeti in Karelijci.
Največji suomski pesnik je Aleksis Kivi (1834—1872), ki je obenem tudi prvi suomski poklicni književnik. Zato ga je doletela težka življenjska usoda, kakor doleti vsakega umetnika majhnega naroda, če se je posvetil pisateljskemu poklicu. Utrujen in izmučen ter živčno popolnoma izčrpan je umrl že v svojem 39. letu. Kakor mi o Prešernu ali Čehi o Machi, tudi Suomci nimajo nobene prave slike o svojem pesniku. Ostala je samo risba, pa še tista je bila napravljena, ko je že ležal na mrtvaškem odru. Pesnik Eino Leino je pozneje zapisal v elegiji, posvečeni velikemu pisatelju, da je prav za prav živel samo od jeseni do božiča. Rodil se je namreč v jeseni, umrl pa je na silvestrovo. Bil je lirik, dramatik in romanopisec, občudovalec Shakespeara, Cervantesa in Homerja, ki je z veliko ljubeznijo prebiral sv. pismo in ep Kalevala. Značilno zanj je, da njegovo težko življenje ni našlo toliko odmeva v njegovem delu (razen v nekaj liričnih pesmih, v katerih je skrita tiha melanholija), kolikor bi pričakovali. Njegovi glavni deli sta karakterna komedija »Čevljar« in pa roman »Sedem bratov«, v katerih se je uveljavil kot največji suomski humorist, mogoče sploh kot največji humorist severnih literatur.
Od njegovih dramatskih del so za njegovega življenja uprizorili samo mračno svetopisemsko delo »Lea«, ki spada med prva njegova dela. Z uprizoritvijo te drame 10. maja 1869. leta je povezana ustanovitev suomskega gledališča, kajti šele ta predstava je dokazala in prepričala, da je suomski jezik tudi sposoben živeti v drami iu na odru. Šele pri tej predstavi so namreč spoznali velike izrazne možnosti finskega jezika in njegovo blagozvočnost. Kaarlo Bergbom (1843—1906) je ravno na osnovah te predstave začel pozneje graditi in razvijati suomsko gledališče. Ob stoletnici rojstva znamenitega zbiralca narodnega blaga Lonnrota so 1902. leta odprli »Finsko narodno gledališče« v Helsinkih. Na razvoj suomske dramatike sta precej vplivala Ibsen in Bjornson in avtorica naše drame »Žene na Niskavuoriju« je dobila od kritike častni priimek »suomski Ibsen«.
Suomska dramatika se je v zadnjih petdesetih letih zelo razvila, svetovni sloves pa si je pridobila šele Hela Vuolijoki.
Toliko sorodnega, toliko našega je v tej drami, ki prikazuje usodo in medsebojno borbo treh generacij in ki postavlja na oder
22
takšen lik matere, kakršnega mogoče sploh ne pozna nobena druga moderna dramatika. Človeška prašila, ki je ni mogla ugonobiti in Zadušiti nobena civilizacija, živi v Tavastlandu dalje in se po naj-rnlajši generaciji združuje z novimi kulturnimi stremljenji.
Študirali smo jo z veseljem in ljubeznijo, dasi nismo mogli v Zadnjih nemirnih in razburkanih dneh najti vedno potrebnega miru Toda drama nas je vedno znova pritegnila in oklenila, da smo lahko z njo skupaj kljubovali vsemu težkemu in negotovemu. Včeraj med glavno vajo se je prišel od nas poslavljati sin in sodelavec našega vrlega slikarskega mojstra Skružnega. Klicala ga je domovina, kakor nekoč Finska mladega Arneja. Ne vem, kakšna usoda je zrežirala, da smo ravno takrat igrali drugo sliko, in sicer prizor, ko se pogovarjata mati in Ilona o niskavuorskih možeh. Še sedaj slišim glas Marije Vere, ko je govorila materine besede, ki so s? mi raz oder vmešale v slovo z mladim našim sodelavcem iz gledališke slikarne: »Ko je (Arne) odhajal na fronto, je pisal očetu: »Tako, zdaj grem, da bom branil naše kraljestvo niskavuorsko«.
K. B.
Hela Vuolijoki
Pisateljica Hela Vuolijoki — danes je stara kakih petdeset let — je bila rojena na Estonskem, živi pa že mnogo let na Finskem, ter je v teku let spisala večje število del, katerih sloves pa ni prodrl preko meja njene države. Šele s svojo prvo dramo, »Kojdola«, ki je dobila leta 1932. prvo državno literarno in razen te še posebno nagrado, je dosegla svoj prvi uspeh na dramatskem polju. Ta uspeh j- bil za njeno nadaljnje delo odločilen. Napisala letih še pet odrskih del, toda najprodornejši uspeh je dosegla njena ‘8ra »Žene na Niskavuoriju«. Dejanje se razpleta na osnovi treh Zenskih značajev — vsaka izmed njih je predstavnica generacije, ki se po mišljenju in čustvovanju razlikuje od druge, in prikazuje konflikt tavastlandsko-švedskega posestnika, ki omahuje med ljubez-nijo do učiteljice Ilone in dolžnostjo do rodbine in posestva.
2.3
Realistično zasnovana igra se odlikuje s posebno močnim življenjskim utripom, z zdravo, polno in sočno dramatiko in z dobro psihologijo — predvsem ženske duše. Sugestivna sila pisateljičine oblikovalne moČi in njen vse premagujoči optimizem sta življenjski in umetniški izraz njene izredno zanimive osebnosti, ki je radi nenavadnega delokroga skoro senzacionalna.
Hela Vuolijoki je predsednica ruske družbe za nafto, lastnica velike žage in — književnica. Prav gotovo nenavadna združitev tako nasprotnih si poklicev.
Med svetovno vojno je stala kot šef na čelu velike eksportne tvrdke v Stockholmu, kasneje je bila šef največje lesne družbe v deželi, ki je uvažala les iz ruske Karelije. Dve leti je delovala na lesni borzi v Londonu, bila hkrati lastnica žage in mednarodni mc-šetar izvoznega podjetja. Tudi v Bruslju je vzbudila kot edina ženska na tamošnji borzi veliko pozornost. Ima pa posestvo na severnem Finskem, ki se imenuje Marlebeck. Nazivljejo jo »Majorka z Marlebecka«.
Dokaz za njen več kot nadpovprečni uspeh v dramatiki je dejstvo, da je imela že lani za »Žene v Niskavuoriju« pogocibo s 60 evropskimi gledališči. Literarne ocene jo primerjajo z Mino Cantho-vo ter jo nazivljejo modernega Ibsena.
Maša Sl.
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Josip Vidmar. Za upravo: Karel Mahkota. Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
24
Žene
na
fskavuoriju
Drama iz finskega življenja v troli dejani1 ^Pisala: Hella AVuolijoki. — Prevedel: C. K.
Scenograf: ING. ARH. R. FRANZ.
Mati na Niskavuoriju......................................
Arne Niskavuori, njen sin, dr. agr., gospodar na
Niskavuoriju...........................................Jan
Marta, njegova žena....................................
Analiza, njena nečakinja, dijakinja..........................Levarje'
Ilona Ahlgran, mlada učiteljica .
Pastor.......................................................Lipah
Pastorjeva žena..............................................Šaričeva §
Režiser: Bratko Krefr.
Maria '	...................................................Potokar
G "1'11* :.....................................................Gale
;	Gr> ^'kula..................................................Slavčeva
V. Juvi	ju sPav. Martila.............................................M. Boltarjeva
OslTk ^ ’ Vainio...............................................Jerman
^skrb'1'^......................................................Gabrijelčičeva
M. DaH1
^ j-onik .	.	.
c„C eJ°nska Andra
X cio LU i jv,»a /-v^iicv •••••••••••••	*vv	'	p,	M	•	••••••••••
Doktor..........................Bratina	na’ Andrina sestra, žena Šolskega sluge .	.	 ,_
Lekarnar ......................Drenov^1	služkinja na Niskavuoriju...J.	Boltarj
Plut V. Juvanova Rakarjeva
Simola........................................................  Sever
teva
gospodične AiW k ,
Peta slika v 'li Jsoj.,°r Prva slika Krzneni plašč, ki ga nosi g. Mira $	1	a	tvrdka	J.	Rot,	Mestni	trg.
Prva slika se vrši meseca avgusta, na materin god, v stajL^1. ^kavuorijske pristave. Druga slika pozimi v materini sobi na Niskavouriju. Tretja slika v sobi gospodične Ahl^' _° • Četrta slika v istem prostoru kakor prvo dejanje.
Blagajna se odpre ob pol 20.
Konec ob pol 23.