Leto XXV., St. 6 Po-UKrtnihi trd t bezahlt Lfa&Qana^ «reda lo. januarja 1945 Preis — Cena t OpT'VUiStVW L.)uDi|.LU«. T« ruteilujev» eletoo tt ii-il. <1-23. M-24 aüa S. laiCHLOj jtlücle* LiuOImu» Kutumicv» ulj. a i - 1 eletoo « Podružnica Nove mestu Liuhliamk« cesta 12 Izltliučno tasiopMvc a ->KUyt a Itain« m 'nnzcmum l;PI s * MI LAMO_ Kačum t* Liut)iiar»ki- pokra unc ori poštno čekovnem a vodu « 17.749, a ostale kraje Italic Servinu Conti Cnri Pom No 11-3118 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccmijeva ulica ftt, & Telefon St 31-22. 31-23. 31-24. Ost- und WesfSrßüt kämpfen erfolgreich Deutsche Verbände in Ungarn bis nördlich Stuhhveissenburg vorgedrungen — Arn verbissenen Widerstand der Verteidiger von Budapest scheiterten alle Sow- jetang riffe Aus dem Führerhauptquartier, 9. Jan. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt, bekannt: In den nördlichen Ard« nnen standen unsere Truppen auch gestern in harten, aber erfolgreichen Abivehrkämpfen gegen die seit Mit ag zwischen Salin und Ou'rthe erneut zum Durchbruch antretenden Amerikaner. Bei Gegenangriffen wurden vorhergehend erstandene FronUücken geschlossen und zahlreiche Gefangene gemacht. In einzelnen heiss umstrittenen Ortschaften eingeschlossene eigene Kräfte kämpften sich wieder frei. Der Versuch der Amerikaner, südöstlich Bastogne unseren dort vorspringenden Stellungsbogen ^zuschneiden, Ist durch die Angriifser-ioige der letzten Tage zerschlagen. An den Bergabhängen der unteren Vo-gesen und im Gebirge selbst scheiterten feindliche Gegenangriffe un'er hohen Verlusten für den Gegner. In der Rheinebene p .(' ich und südöstlich Weissenltirg im .Elsass haben unsere Truppen das ge amte Vorfeld der Maginctlinie genommen und Ihren Einbruch in die Befestigungen in hurten Bunkerkämpfen erweitert und vertieft. Erneute Angriffe feindlicher Panzer gegen unseren Brückenkopf nördL'ch S'rassbursr wurden abgewiesen. — Im Raum südlich Erstein wird das gewonnene Gelände vom Feinde gesiiu!>ert. Durch einen schweren Luftangriff auf den bekannten Badeort Royan an der Gi-rondemündung wurde der gröss*e Teil der Stadt des i Erdboden gleichgemacht. Sämtliche Krankenanstalten zerstört. Etwa 1000 Fr-nzoscn, die Hälfte der zurückgebliebenen Einwohner, fielen dem angfo amerika-ü n Terroransrrlff zum Opfer. Die rh-benden Rind der Nahrung und Kleidung h raubt Die deutschen Truppen verloren 13 Gefallene. In Mi'telit a'ien trifft die 8, britische Armee neue Vorbereitnngen zum Angriff an der Adriatlschen Küste. In Südostkroatien wurde der südlich Vukovar ah der Donau angreifende Feind unter hohen Verlusten abgewiesen. In Ungarn sind unsere Verbände südlich des Vertesgebirges gegen zälien sowjetischen Widerstand bis in den Raum nördlich Stuhhveissenburg vorgedrungen. Zwischen dem Vertesgebirge und der Donau zerschlugen sie hcf'ige feindliche Gegenangriffe. Die Tala-tiii ceste, ki preči z vzhuda proti zapudu višiao L,s Tal! es. M'K~ne sunke so napravili z!as.i ob njiž.išču s cesto, ki vodi cd Grand M:-niia v južni ^meri proti Houf.a izu. Vendar so Nemci » protisunki vrgli s vražni-kove uklopniške sie na n ihove izhodiščne P"-'o;snke Tudi v gozdnatih gorah ju no od Martha je prišlo do hudih bojev, dok! r ni nemškim četam uspe o vreči p. vo no ponekod prodrega na-p.o'ni-.a nazaj, čeprav so njegovi oddelki 6':orcj ve^ d n neprestano naskakovali nemške črte. Ta k o nasprotnik zopet ni doseg:] ka'-e-menieno sliko ter da je pričakovati na-! daljnih bistvenih izprememb. Nemška ; ofenziva Ima takšno razfilrjevalno meč, i da njena jakost ckmuSča pomembne sk'e-! pe glede sil in ktnčnih namenov, ki tiče ! za to akcijo. Anglosmeriško vrhovno po-veljništvo je vselcaicor vedno bclj prisilje- no, da napravi na vsem zapadnem bojišču zaključke, ki bodo v skladu z nemškim sunkcan v Ardenih. Bogastvo domiislekov ter odločnost nemškega vodstva sta postavila Eisenhowerja v položaj, ki dopušča nadaljnja iznenadenja, Angloameriško po-vcljnštvo je v docela defenzivnem položaju. Kajti tuli tam, kjer njegove armade sedaj po prisiljenem preg-upiranju napadajo. namreč ob bokih nemškega boiiSčne-ga leka, imajo opcracije izključno značaj obrambe pred nevamoštje-. katero je treba preprečiti, če se hoče raztrgati povezanost ce!otnega bojiSča. Dejstvo, da tem strnjenim napadom, katere ie treba označiti kot novo naklado uničeva'nih bitk pri Aachnu, doslej ni uspele- izbiti nemškega žela v Ardenih priča o dveh stvaveh: 1. o jakosti nemških oddelkov ter o uspešnosti njihove nove oborožitve. 2. o -loslel nezadcetnih Jmgloamerlških pomožnih ukrepih. Zimpka bitka v Ardenih, v katerih trenutno globckl sne? še piav ugodno vpliva na nemške namene, je zavzela stac;cnar-n; značai kb'ub Montgomervievim poizkusom, da bi io spravil z cb^ežnim pekretom v smeri s severa nroti jusru v g banje. Iz-nremembe na bojišču povzroča s tem. da še nai> «j magnetično privlačuje englo-a^erišk? reze ve sil ter iih izrablja z zna-( to naglico. Bojišče od Saarbrilekn?. do podr"čja severno in južno od Strassbourga pa je vsekakor še premično. Nemška predmestja severno in južno od Strarsbcurga pred«>tav-Ijajo v zvez: s sip'o^rim, prtti ju?ru naperjenim nemškim sunkom s polrcčja weis-senburške visoke ravni .oiačeno ogrožanje tega odseka, ki ga branijo zeo\i Ameri'a-ni Slednji so vrgli iz Str?«;sbourga naglo zbrane edinice proti nemškim predmret-iem, a 9 tem n:so dosesrll drugega, kakor da so b'li njih improvizirani oddelki krvavo razbiti. Ob koncu je t-eba owzoritl 5e na učinek nemškega povračilnega orežia na petek zapadnih oneraclj. Poleg obstreljevanja bojnega področja pri Anversu tpia bom-bar 'lran-te Lie^on te?ke posledice za angloameriško oskrbo. V nadaljnjem stadiju razvijaj čih se velikih bojev bodo Imeli nedvomno na vsem zapadnem bojišču ogromni nemški avtomatski izstrelki še večji uničevalni učinekj Po do^edaniih Informacijah ie nemško cb**tre!4evanje belgijskega nodročia v zadnjih dneh že 4 krat tako močno^ kakor Je bilo septembra-ok-tobra. noše Sisnek v s&vfetske napadulsis pnpfsvs Berlin, 9. jan Med potekom tretje bitke v Kurland'ii so boljševiki po svojem brezuspešnem napadu na nemško bojišče južno od Sal-dusa napadli tud> na odseku severno od Doblena. Pri tem se jim je posrečil južno n jugo-zapadno od Dzukste vdor. ki je štrlel ket nos v g'oboko razčlenjeni nem "ki obrambni s stem. Medtem ko so še premeščali evoie težko prizadete oddelke ter dovajali ojačenja. da bi nadaljevali napad, so prešle nemške čete ne^ nadno v protinapad ter so sunüe v sredo bolj-ševiiških priprav. Po močni topniški prinravi in ognju metal mm ter s podporo oklepnikov so prodrli 19 latv'.jska SS divizija in nadaljnji oddelki vojske in vojne SS ki so še pravkar noči i glavno težo obrambnega boja. v širini 10 km Kljub trdovratnemu sovražnikovem odporu »o zavzeli gozdno ozemlje južno od Dzuksta, odbil', protisunke naglo dovedenih ojačen") ter doecgli povsod predvidene cilje. Bolj.ševiške izgube so znašale več sto mrtvh ter razen v ve nem poroči'u omenjenih 128 topov in 38 ok'opnikov velike množine lahkega in težkega pehotnega orožja. Nemške čete so vr?le prib ižno 7 sftrelskih d'vizij močne sovražnikove obrambne sile za 4 km nazaj, zavzele več krajev ter s tem lidvidirale ves vdor, ki ga je dobil sovražnik v scdemdne\'nem navalu osredotočenih sil z najtežjimi izgubami Ni bilo nrvič, da so čutili boljševki trdoto bojev, s katero brnn»;o latvijski prostovoljci svojo domačo zeml o Med tretjo b''f bila zgrajena nova obrambna črta. Novi pc€?vl??i poäpslkovn'ka Išu^la Berlin, 9 jan. Polkovnik Rudel, katerega je šele pred nekaj dnevi oa ikoval Führer z najvišjim nemškim odlikoVcuiym za hrabrost, z zlatimi hrastovimi list z meč in briljanti k viteškemu križcu Železnega križa, je takoj Do svojem povatku iz Fiihrerjevega glavnega stana znova posegel v boje ter poletel s svojo jato proti sevražniku. 8. januarja je uničil v prvih treh poletih po povratku k svoji jati na madžarskem bojišču osem sovražnikovih oklopnikov S tem je zvišal število rvklop-nikov na 471. SzalasI o ustnem tefu Maäi^ffsks Berlin, 9. Jan Madžarski delavci v Nemčiji so poslali madžarskemu državnemu vodja Francu Szalasiju o priliki njegovega rojstnega dne več pozdravnih brzojavk. Vodja madžarskega naroda je na gornje čestitke takole odgovoril: JaprsrcI pregnal! Anserlšane izpred Laszona Stockholm, 9. i an. Agencija Reuter javlja Iz New Yorka da se je moralo ai^eri-ško ladjevje, ki je pričelo v p:nedsl;ek zjutraj obstreljevati obalo f.lipinskegd ^-to_ ka Luzona pri Lii'dayenu, umalcniti spričo težkih japonskih letal-k ü napadov, »j so trajali do večera. Neuspel letalski napad na Tokio Tokio, 9. jan Na Marianih nanr.eS*eiuU 90 sovražnikovih veiebombn.kov je odvrgk po vesti tokijskega radija dne Ö januar;-ob 14 uri na mestno p. mer je Tokija žigalne bombe Protiletalska obramb« * sovraž nika pregnala. OKrog 15 ure je ocJ-letel v južni smeri. Kaže. da so Japonci se strelih več letal. Rezultate »e prouCuje.io Nastala ftkoda je neznatna. Varčujte z elektriko! ; »Leto 1944. je prineslo madžarskemu na-I rodu najtežje preizkušnje, ki jih je moral ; prestati kdajkoli v svoji zgodovini. Večji I del dežele je pod tujim gospodstvom. Sedaj gre za najvišje: osvoboditi domovino ter zopet sodelovati pri rešitvi Evrope. Navali Mongolov in csmanska oblast zabledita spričo nevarnosti, ki nam sedaj grozi. Sedaj so Madžari z orožjem v roki ob strani svojega nemškega tovariša v tem usodnem boju. Vsi pni pa, ki se ne borijo kot vojaki proti sovražniku, se morajo Izkazati vredni našega junaškega boja ter staviti na razpolago vse svoje siie in pomagati pri uničevanju naših nasprotnikov. Madžarski delavci v Nemčiji! Krvaveča domovina pričakuje od vas, da boste v tem letu s podvojeno silo doprinesli k zmagi ter znova dokazali evropsko sposobnost našega j naroda V tem smislu mislim na vas o priliki • častitk, ki ste mi jih poslali za rojstni dan.« i -Mo2e In otroke deporürajo i Budimpešta, 9 jan. O strahovladi, ki i vlada v onih delih Madžarske, katero so ' zajedli boljševiki, prinaša list »Hungari-sla« obsežno poročilo, v katerem pravi med drugim^ Vsepovsod vladajo zopet Zidje, ki uživajo vsakovrstne prednosti ter so na vo-, n;h roložaji' V občinah Sükösd in Er-cekc?anad so odvedli vse moške v starosti od 16 do 40 let v Sovjetsko zvezo, doč m so odpeljali 40 do 60 letnike na operac j-sko področje. V Janoshulmo je prispelo iz Sovie cke zve^e 16 Zidov, ki so or čeli kot agentje GPUja s svojim krvniškim no-lom Iz por-čnio o deportaci-jah otrok. Poveljnik mesta je odredil, da se morajo pod smrtno kaznijo vsi otroci udeležiti šolskega pouka. Da bi preslep il obroke in starše, so razdelili boljševiki med otroke Stalinove darove. Po dveh tednih pa so starši zaman čakali na po-vralek svoj h otrok iz šole. Dopoldne je dal politični komisar otrok? ostriči. jih onremiti s številkami ter jih v zapečate-n'h vagonih odpremiti v neki neznan kraj. Rokopsi se ne vračajo „ZdražifE& svsffi site!" Pod tem geslom je imel zastopnic našega delavstva g. M.iks Erste dne 7. t. m dcpo'dne v ljubljanskem radiju lepo predavanje. ? katciega prinašamo neko! ko najznači'nej;-ih o najzanim've Jih mest. Govornik je med drugim izvajal: Na£e slovensko domobranstvo je osnova vseh zdnžen h nanxln h sil V'zk'^o je iz globoke volje slovenskega ljudstva do življenja. Ta močna in od očnn \o'ia. snočeta ob prvih slovenskih žrtveh ojačena s krvjo turjaških, pudobskih. kočevskih jelendolsfeih in drugJj žitev. nam tudi danes ukiizu e. da v domo-branstvu jrdruž mo vse svoje s le Vsi ne moremo biti voieki. domr.Kranci pa moramo brti prav vsi. da Lahko porr.egarno našim borcem pr njihovem težkem delu. Prav smo cMihr hran "ti na^e domove preti navalom tolovajskih tolp tet pred za-stnin' i?.n jem s p^'bnim; nrnki Domobranci orravliajo to ve'ekorrtno delo z erožjem. naloga vseh ostalih pa je d3 jim stojimo ob &trani ter nob jnrno komun ^čnc mr;eln<*t ® silo duha. Borba z orož em in uma svetli meč, oboje naiji jc za zmago neogibno potrebno, oboje se vzajemno izpopolnjuje in dtuži naše narodne sila Pr, znanih besedah V pre-rdenta Pokrajinske upreve d:'.je cd no krepko skovana slovenska protikomuntstična skupno^ pogoje zi sta'en mir med de'odajalci ir, de'ojcma'ci Zahteva po takem mi-j jc druga naši osnova v te/ki tv>rf>i. Po enoletnem uspešnem delovanju Delavske pTotik^munrt'cne akc'.!» ter po plodnem polletnem debvanju ProMkc-ntmi^iene rkci« deloda'alcev je po želji s. prez:denta priš'o do «druži've obeh br.rben:h akcij Knkor je znano, je do združitve p-r.'o 8 decembra m.-nu'ega leta v dvorani Pokrajinske dc'avfce zveze Poudarek temu zgodov^iskemn dogodka te dil «om nre7iVma Miloradu Mojiču in Gojku Lapčeviču. | Prav lepo se je list predstavil s obšimkn člankom »Ljubljana — kulturno sredfcče S.o vencev«, a katerem je najširše vrste Svojih citata! ju v seznan'1 s pomenom natega mesta v kulturnem življenju in udejstvovanju slovenskega naroda. Prispevke v vezani besedi so priobčili R. Stanič, S. Pandurovrf, V. Mišič in V. Kecan. Vsebino poživljajo slike praznične^ in ideološkega značaja, v članek o Ljub.janl pa je uvrščeno nekoliko lepih, sli našega mesta Prepričani smo. da se bo list v novi reprezentativni obliki še bolj priljubil dobrovolicem. List jo bi kot izredno zanimiva novost takoj razgrabi j en. Vsekako fio je »Naša Borba« prav lepo utrla pot Uporniško gibanje v notranjosti Sovjetske zveze se hitro širi. Po vseh večjih ukrajinskih mestih je že prišlo do spopadov med pristaši Timošenka in Stalina. Tudi za gibanje generala Vlasova vlada med ruskim prebivalstvom v notranjosti države veliko navdušenje. Po mestih pristaši Timošenka in Vlasova stalno trosijo listke, na katerih stoje vzkliki: Dol Stalin! Dol krvavi sovjetski režim! Živel Timo-ženko! Uporniško gibanje se je zaneslo že v Moskvo samo, kjer je Stalin dal aretirati že številne sovjetske oficirje, ki so omamljeni prevratne miselnosti. Iz severnega dela vzhodne fronte je bil Stalin pri-sljen vzeti nekaj sovjetskih divizij, da bi zadušil uporniško gibanje Kot vodilna osebnost upornikov se omenja poleg maršala Timošenka še neki drugi Timošenko, ki nosi majorski čin in tudi uživa med ljudstvom veliko popularnost in ugled. Po zanesljivih poročiisah, ki so prišla us Ukrajine, so čete maršala Timošenka za- sedle sledeča mesta v Ukrajini: Kramaitor-rüka, Izjum, Jdec, Kursfc Sumi in številna manjša mesta. V samem Harkovu pa se že nekaj dni vrše poulične borbe. Moskovska vlada je proti upornikom poslala pet divizij, da bi jih ukrotila. Pa se je ta akcija slabo obnesla. Tretjina tega možtva je že ob prvem srečanju z uporniškimi četami prešla k Timošenku, ostalo pa se je ra2-bežalo na vse strani. V Moskvi vlada zaradi tega velika nervoza in razburjenost Tudi moskovski list »Pravda« je moral priznati nevarno uporniško gibanje v Rusiji in zahteva, da se čim prej stori vse potrebno za čim bolj radikalno uničenje upornikov. Po nekaterih mestih so prestopile cele garnizije na Timošenkovo stran. Po sovjetskih tovarnah in železnicah se vedno bolj množijo sabotažna dejanja Železniški promet v ozadju fronte je ves v neredu. Zdi se. da je postalo Timošenkovo gibanje resnega značaja. Oster fsssstet begmisSc-ls Poljakov p^sti nsc^kovsklsn v Lafeti» — Loisäoa stossša prikriti svoje izsi&lsivia Stockholm, 9. jan. Begunski Poljaki pošiljajo v svet vrsto protestov proti moskovskemu ravnanju v Lublinu, da bi pesva-rih Anglijo in Zedinjene države pred priznanjem lubliDSke vlade. Tako objavlja londonski lat »Poijska bodočnost« Mikie-lajczykov članek, v katerem je rečeno, da se je nekaj komunistov, ki so živeli izven poljskih meja in deloma niti mao bii polj_ e(ki državljani označilo za poljsko viado. Komunisti so se izpremanali v kameleone, da bi tako lahko govorih v imenu vseh poljskih strank. Ta že prej pripravljena maškerada ne more nikogar varat, ter ničesar ne izpreminja na vojaškem položaju- Ce bi Velika Britanija, Zedinjene države ali Francija priznale lubiinsko viado, bi to pomenilo,, oa so sporazumne z boljše-viško Poljsko, ki bi jo na to pogoltnila Sovjetska zveza. In te države so svečano zagotovile Poljski svobodo in neodvisnost Prav tako je podal komite združenih poljskih političnih strank v Franciji izjavo, ki protestira proti moskovskim nameram, da se Poljska razdeli, ter prot postavljanju Poljske pod boljševiški vpliv. V izjavi je rečeno, da namerava boijševiška vlada v kratkem objaviti novo delitev Poljske, po kateri naj bi bilo izročenih 47,5 poijske. ga državnega ozemlja Moskvi. Sporazum je mogoč le po načelu enakopravnost-. Predvsem mora Moskva opustiti svoj pritisk na Poljake, kakor se izvaja z depor-tlranjem milijonov Poljakov v Sibirijo ali Jtarkestan. Lublmaki zastopnik lista »Times« trd-eeio, da podpirajo začasno vlado vsi sloji naroda. Diplomatski dopisnik poročevalskega urada »Exchange« pravi: Cim bolj ae mani*- ajo nade za sporazum med Luhli-Dom tn londonskimi Poljaki, tem bolj raffte naravno upanje, da bo London Lublin priznali. Nevvyoräki dopisn k stockholra-lista »ExpressejM. trdi, da bo Wa- shington končno iz vojnopoltičnih razlogov priznal lubiinsko vlado, ki jo podp.-rajo beljševiki. V Londonu pa iščejo medtem izhoda, kako bi izkazali Stalinu dolžno poslušnost, na drugi strani pa da b begunskim Poljakom prikrili izdajstvo. »Times« se že zavzema za lubiinsko vlado, ko poro_ ča o »uspehih« te vlade. Sovjetska Ukrajina zahteva podkaspaf&liio Ukrajisa» Stockholm, 9. jan. Stockholmski tisk posveča svojo pozornost zahtevi sovjetske radijske postaje v Kijevu, ki pravi, da hoče ukrajinska sovjetska republika vključiti v svoj sestav tudi podkarpatsko Ukrajino. »Svenska Dagbladet« pravi, da bi bila taka vključitev v nasprotju s pogodbo Stalina z Benešem. Na drugi strani pa je treba vedeti, da je ločitev zapadne Ukrajine od Poljske zahteval prvotno le zunanji komisar sovjetske Ukrajine Kor-nejčuk. Sele kasneje ga je podprla tudi moskovska vlada, čeprav je še le+a 1941. pismeno zagotovila poljski izseljeniški vladi v Londonu, da se z vprašanjem ureditve meja ne bo bavila pred koncem vojna Ugotovitve »Svenska Dagbladeta« nikakor niso neopravičene. Boljševiki se radi poslužujejo taktike, da prijavljajo po posredni poti svoje majhne zahteve, ki jih iz kakršnihkoli vzrokov glede na pogodbe in obljube ne morejo sami postaviti. Zahteve glede Poljske svoječasno tudi ni objavila Moskya neposredno, temveč po ovinkih s posredovanjem sovjetske Litve in svjetske Ukrajine, za katerima se je seveda skrival moskovski pohlep. Vključitev podkarpatske Ukrajine bd büa v naT sprotju s. pogodbo med Stalinom ln Benešem. Zato pošiljajo v boj ukrajinskosov-jefe'ko podružnica Vsekakor bi ne bilo pores&igttjiv.ot ako bi d Moskva te Omejitev uporabe električnega toka Zaradi nadaljnjega potrebnega varčevanja električnega toka je Sef pokrajinske uprave predpisal sledeče nove spremembe in dopolnitve določb o omejitvi N porabe električnega toka: I. Električna cestna železnica v LJubljani sme obratovati samo ▼ času od 6.30 do 7. ure in od 7.30 do 9.30 dop ldne ter od 12. do 16.30- popoldne, in sicer na sledečih progah: 1. Šiška—Ajdovščina, obratuje na 6 minut; 2. Mcete—magistrat, obratuje na 6 minut; 2Sv. Križ—Ajdovščina, obratuje na 12 minut; 3. Dolenjska cesta—magistrat, obratuje na 12 minut; 4. Vič—Pošta, obratuje na 6 minut. U. Gospod njstva, ki razpolagajo s phn- skimi in edektri&r.imi kuhalniki, smejo uporabljati aa kuho samo pTm. Zaradi izvršitve te odre.be naj uslužbenci mestne elektrarne električne kuhalnike t takih primerih takoj plombirajo. £H. Prodaja električnih kuhalnikov a električnih peči se prepove. Vse električne peči, katerih uporaba se ni dovolila, se morajo takoj plombirati. IV. V privatnih stanovanjih se sme v vsaki sobi uporabljati samo po 1 žarnica do jakosti 40 W. Ako je na lestencu več žarnic, sme mestna elektrarna zaplenit žarnice, kolikor jih je odveč. V. Električni motorji vseh vrst, ki dobivajo pogonsko slo iz ljubljanske mestne elektrarne, smejo obratovati podnevi samo od 9. d*o 10. ure dopoldne in od 12. do 16. ure popoldne. Prezident, div genera'-LEON RUPNlK, s. r. „Kaj čaka Angleže v Sredozemlju" Tafsaa borba ža predejs stražo na Balkana Berlin. 9. jan. Ako označuje »Times« Bližnji vzhod za »nevralgično točko v francosko-angieških in angleško-sovjetskih odnosih«, bi lahko v »ti sapi imenoval tudi Grčijo ali Ita-Ijo. pravi kontreadimiral Gadow \ članku »Kaj čaka Angleže v Sredozemlju«, priobčenem ▼ listu »Deutsche Allgemeine Zeitung«. Dogodki v Sredozemlju predstavi ajo prikrito borbo za v morje štrleč'. Balkan. Po zgodov>nskem prikazu angleško-ruskega boja za Sredozemlje ugotavlja pisec, da je naravnost simbolično, kako je Anglija v tem zgodovinskem razvoju izmenoma uvajala Rusijo na Sredozemsko morje kot zaveznico ali pa ji ga je kot sovražnic'. zopet zapirala. Sedaj se bori na grških tleh proti bcljseviiärim prednjim četam srvujega zaveznika. Sicer nima sovjetska Rusija s preostankom svoje mormrice k'jub pomnožitr", t zaplenjenimi italijanskimi ladjami vo asko vzeto ▼ Sredozemlju nikake moči. Toda nova strategija se ne bori več z brodovji. temveč z revolucionarnimi podtalnimi mvarjenji, ka-teren sledi kasneje vojaška zasedba z oporišči in silami na kopnem in v zraku. Tla za to so že vsepovsod pripravljena. ▼ Siriji, Libanonu ki Egiptu, v Iranu, na Cipru v Italiji. Dalmac'.ii pa tudi v Grčiji. Namesto pansdavizma na Balkanu nastopa sedaj svetovna revolucija, katere zastopniki oživljajo v severnoafriškem odbora, v sredozemski komisiji n v balkanskih državah carr^tične načrte 18. stoletja. Naj se sedanji sipor konča kakor koli že. pravi člankar. za Anglijo ni videt- načina, a kate-m bi lahko preprečila boljSeviški pritisk na Bližnjem vzhodu in v vzhodnem Sredozemlju. DardaneWco vpra5ar.:e že tako rekoč rešene. Sovjetska Rusija hoče biti udeležena pri petrolejskih postajah v Ha.fi m ob Sue'kem prekopu. Ako se lomi »tipski val ob vzhodni mej' nemškega Reicha. se mu tu pač ne upira nfcaka resnejša ovira. Ze četo preizkušena preobrnite^ r.iskcga '.mprrializma v novo smer se bo lahko kar ponovila. Zedinjene države, ki j'h kriza v Sredozem- lja, na katero gIeda;o z ocitn'm negodovanjem, navznotraj vandar razburja, so dovolj za pomene z zavarovanjem gospodarskih postojank v Severni Afriki, v Eqiptu, Sudanu, Abe-sBiiji. ob Perz'jskem zalivu v Saudovi Arabiji. Saj so tudi javno pr znale, da se ne nameravajo boriti za ohranitev britanskega im-per'ja. Zato ne more računati angleška politika na kako pomoč ker je osamljena navznotraj ln navzven Njeno najjačje orožje, pomorska sila, koristi Angliji v Sredozemlju le še malo. TmH Jugoslavija mj se prepusti bclpevUiccsi Bern, 9. jam. Naslednja postaja na ponosni izgub potoi britanski poti opuščanja je Jugoslavija Spor, ki so ga že omenili netkaiteri britanski listi, je sedaj potrdila diplomatska aktivnost, ki se je razvila glj£de jugmlovenakega vprašanja. Kakor javlja agencija Reuter, se je razgovarja! Churchilfl v ponedejjdk z ministrskim predsednikom jugoslovanske begun sike vlade Subašičcm. Razgovora sta se udefležila tudi Eden ter jugoslovandski veleposlanik. Reuterjev diplomatski dopisnik piše, da sta hotela britanska min st a izvedeti od Sutbašiča, kalko stoje stvari glede dogovora med Titom in Šubašičem z dne 1. novembra, ki predvideva ustanovitev enotne vlade ter regen!skesa «veta. Kra/j Peter se je obotavljal podpisativ dokument, k' odloča o njegovi bodočnosti kot monarha. Zahteva, da naj najprej večina njegovih pooHožnilkov urima predloženo vlado. Reuter napoveduje, da bo Churchill sprejet tudi kralja .Petra. Istočasno javüja poročevalki urad »Exchange«, da je izroč i kralj Peter Churchill'u m Roose e]tu memorandum, v katerem navaja svoje ugovore proti dogovoru s Titom. Tidi krolj Poier je imel že v ponedeljek razgovore z zastopniki jugos'o^^'mskih strank glede vpa«šanja r-gentstva. -am vzüi'i Zaporna povelja Nadal|si|e brltamke sf^letSse preti Pkstlrasa ženeva, 9. jan. Pol tični kaos v Grčiji ni postal še nič manjši. Medtem so bila izdana zaporna povelja pr_ti ELASovim vol citeljem. S tem se je položaj samo še poostril. Kakor javlja Reuterjev poročevalec iz Aten, je skušal grški zunanji minister v ponedeljek demontirati ta zaporna povelja z iz.avc, da je biiio objavljeno t? poročilo zaradi nesporazuma. Reuterjev zastopnik pa pripomnja, da je stopil sam v stk s šefom policije, ki mu je potrdi:, da so biia izdana zaporna povelja proti ved-te^jem EAMa in ELASa zaradi upora in denktov pioti dižavnim interesom. Kar se tiče vojaškega položaja v Grčiji se je britanskim četam s.cer posreč lo pregnati ELASove čete iz Aten in o!ko..ce, skoro vsa ostala Grčija pa je p.d oblastjo upornikov. Dop sn.k lista »ABC« javlja, iz Aten, da bi lahko ELAS sestavila lastno vlado, če ne bi prišlo do sporazuma. Treba se je zavedati, da je ELASovo gibanje v Grčiji zelo močno. Kakor pravi neko londonsko poročilo, je zadržanje P.astirasove vlade zelo neusroj-r.o vplivalo na britansko javn.st. Poročilo nadalje pravi, da se bo razširja državljanska vojna po vsej Grčiji. Churchill bo izpostavljen v spodnji zbornici še ostri uri. tiki. Kakor javlja agencija »AP<, je lziavil lord Strabolgi, k; pripada delavski stranklt na zasedanju predsedstva delavsKe str.jnke v Birminghamu, da se je p. loža j v Gičili zaiadi ChurchiLovega in Edeaovega obiska samo še poslabšal. Ostro je nastopil proti Plastirasu, ki noče sprejeti v vlado razen lastne klike politizira očih vojakov ncoen«»-ga zastopnika drugega gibanja m Ki je ministrski predsednik le po milosti Angležev Razen tega se Pias ur as noče pogajat' z ELASo.n kljub temu, da nadzira co gi banje vso Grčijo. Strabolgi je izjav», ua bi bilo potrebno najina j 10 britauskin divizij z-i premaganje ELASa Kakor javija »News Chronic!e< iz A'en je izjavil general piast.iras za-st&piiittom časopisja, da se bo postavil na čelo likvidacijske armade, če ELASovo gibanje De bo odložilo orožje K temu pripominja »TL m es «i, cia je nastopila s tem tud. skra.rno neprijetna mož ost, da bi morali uporabit britanske čete in vojni material, ki bi ga nujno potrebovali na zapaduem b. j.žču, za Plastirasovo ikvidaeijsko vojno. To pa je vojni načrt, ki ne more odpraviti grškega spora. »Times« vztraja pri tem. da je edin<> upanje za r.šitev grši^ga vpraša. ja kompromis z ELASom. General Plastiras proti ELASu Ženeva, 8. jan. Kakor javljajo Iz atenskih političnih krogov, je izzvala tamkaj veliko zanimanje okoliščina, da general Plastiras v svoji službeni Izjavi, katero je objavila agencija Reuter, z nobeno besedo ni omenil vprašanja razorožitve ELASa, marveč je obrazložil le splošne točke svojega vladnega programa. ve kmalu prilastila. V Kremlju imajo popolnoma svojevrstne metode za izigravanje pogodb, ki take, da si ne nakoplje-jo javaaaga kriliva danih zagoüonL Curlh, 5. jan. Kot javlja »Exchange Telegraph«, je gene.al Plastiras pred grškimi rezervnimi častniki, ki so zaprosili za ponovni sprejem v aktivno vojaško službo, silovito napadel ELAS. Izjavil je, da se bo boj z orež^em nadaljeval, dokler ne bo ELAS sprejel pogojev generala Sco-bieja. General Plastiras se je baje izrazil proti E AJfTu še mnogo ostreje kakor njegov prednik Papanlreu. Nova izfava gesersla Flzstzzsa ženeva, 9. jan. Kakor per ča »News Chronicle« v vesti iz Aten, je izjavil gr£ki ministrski predsednik general Plastiras v soboto zastopnikom tiska: »Ako se bodo upornik- odzvali mojemu pozivu er odložili orožje, se bo omejila moja avtoiiteta kot ministra za narodno obrambo na ustvaritev za boj sporobne armade. Ako pa bodo vztrajali uporniki pri svoji prevzetnosti, bom stopil na čelo likvidacijske arma-!e. Od trenutka, ko prevzemam po izpraznitvi Aten čiščenje ostale Grčije, bo zadostovalo neka- tednov za c ton ovo reda v vsej deželi! Končno je dejal Plastiras, da daje volitvam v narodno skupččino prednost p:ed ljulskim glasovanjem. Scoekho'm 9 i«n. »Kaže, da prina§a razkroj v EAMovi organizaciji«, pravi neka londonska vest tfsta »Svenska Dagbladet«, »ponoinoma komunistično vodstvo«. Bivši EAMovi ministri so brez sledu Izginili. V Anellj; po v skrbeh za Angleže, ki so jih ujele ELAS-ve čete, ker niso bili opremljeni za grško zimo v gorah. Krvava KewteÄva bilanca is Atesi S'oekhalm, 9 ian. Agencija Reuter javlja la so izgubi li ELASovi oddelki samo v krvavih spopadih v Atenah 15.000 mož. K temu je 'orišteti še neštete žrtve med grškim prebivalstvom, ki so prišle ob življenje snr čo brianskega bombardiranja in oklopniških napadov in ki niso piipadale ELASovemu gibanju. Reuter je tudi zamolčal. koliko" Grkov je podleglo na deželi britanskim baionetom in koliko so jih odvlekli v ujetništvo. Ta bilanca daje »osvo-bodilcem« grškega narola pred vsem svetom res edinstveno Izpričevalo. Aiesaiader "es Mp*c M Ilan v Atenah Madrid, 8. ian. Kakor javlja agencija Reuter iz Kaira, sta prispe?« ▼ soboto v Atene britan^k' vrhovni povelm;!k na Sredozemlju maišal A'exander ter >ri'an?nih držav v vseh konstruktivnih naporih za dosega varnega miru.« čemu zahteva RaoseveSt twfciske sestr-e Stockholm, 9. jan. Po vesteh iz New Ycrka so vzbudila Rooseveltova izvajanja v njegovi kongresni poslanici o pcsnai-j-kan.u bolniških sester v ameriški vojsid v širših krogih sevemoaraerišicega prebivalstva hude ski'bi in nemire, ker jasno pričajo, da so bile izgube ameriški n čet v zadnjih mesecih m-.ogo težje, kal r *'-> prvotno računali. Med prebivalstv cai s« širijo vesti o škandaloznih rasmeral bolnišnicah za bo.ilšč&m. število bemerk je mnogo premajhno. Zato ne morejo S-U najmanj iZjXil; iti danih naiog. Lazareti so preplavljeni z ranjenci, na katere niso bili pripravljeni, ker nis-a verjeli v take po-• gubne bitke, kakršne so sedanje. Obvezna služba za bolnike sestre, ka:e-'0 predlaga Rocseveit, se uvaja mnogo prepozno ter bo pokazala svoje posledice šcie pt> mnogih mcaecih. Esf!?i!ran atentat sia ssiüa^a Valerija Bern, 9. jan. Bivši ap'je?'.ol^ki nuncij pr frciiicoski viudi monsignor Vailerio Valeri je v poned^ije]. komaj uše] poöeaoo rafJni-ranamu morioksemu na>idu. Ko je preis, jezdil v bližini Rima na- sprehod, ga je nenadno prehiiefl z veliko brzino neki angleški vojaški avtomobil, prevn.il njegovega konja, tako da je nuncij psddl na ttc tar dobil kakor po Madežu le lanke pošiuxibe. M'/n sign ur Va.-eri je zastopa] Sv. s: 1 co v Vichyju do preteiitve mai-Šaia Pen ma ▼ Nemčijo. Zaiadi zadržanja zača. ne de Guuilove vlade in zaveznikov pa je postalo njegovo delovanje \"Kled neprestanih sum-ničenj nem<;goče. Potem ko se je Vatikan od.očil odpoklicati nuncija iz Francije, je razvidiio iz včerajšnjega atentata, da ne želijo na zavezniški strani samo odstraniti objektivnega opazovalca, marveč tudi poznavalca resničnega položaja v Franciji Kratke vsstt z vsega sveta ženeva, 9. jan. Po vesti »Expressena« nima ukinitev protižidovskih zakonov odziva v vsej Rumuniji, ker se rurnunsko prebivalstvo v mnogih krajih za to ne briga ter ge liadalje postopa z Židi po določilih posebnih zakonov. Bern, 9. jan. V okviru sovjetsko-rum umske mirovne pogodbe so pozvali v ponedeljek v Rumuniji vse lastnike ladij, naj prijavijo svoje ladje do 10. Januarja pri pristojnih pristaniških poveljstvih Ladje bodo oddali boljševikom. Ženeva, 9. jan. »Daily Mirror« Javlja, da so zaradi nevarnosti nemških letalskih napadov v Parizu ponovno uvedli totalno zatemnitev. * ženeva, 9. jan. »Daily Sketch« poroča, da se je ubil Joseph Berry, eden izmed najbolj znanih angleških letalcev. Pri nizkem poletu na severno Nizozemsko se je vnel ln treščil na tla. Stockholm, 9. jan. Londonski radio javlja, da se bo v sredo pričela razprava proti morilcem lorda Moyna. Stockholm, 9. jan. Londonski radio jav>-lja, da je po Informacijah Iz Rima težko zbolel bivSi kralj Viktor Emanuel. Bivši prestolonaslednik je pohitel k bolniški postelji svojega očeta. »JOTEBÖc R, • tt. L 1MB * SoOjsko zunanje ministrstvo je izdate Belo knjigo, da ai dokazalo, da je bila Bolgarija »vedno protifašistična«. Bela knjiga ee t a vi z dogodki med 9. junijem 1923^ ko je prišla na oblast Cankova vlada in 9. septembrom 194-4., dnem državnega udara sedanje koalicijske vlade komunistov, levičar-ckih agrarcev in skupine Z veno. * 8ß!ctnäca dvojčkov, V Gleiwitzu ata pred kratkim obhajala 80letnico rojstva dvojčka Pavei in Emanuel Kurek. Oba brata irnata precj siično življenjsko pot ter -ta bila oba v sodni službi kot tajnika na sodišču. * Ameriške Lig-ube sedaj dvakrat tako visoka kakor v prvi svetovni vojni. Ameriški dopisnik Chronicla« Robert Waith-man, ki podaja bilanco L 1944, ugotavlja ob pričetku svojih Izvajanj, da so izgube ameriških čet »že aedaj dvakrat tako velike* kot v prvi svetovni vojni*. Waith m an, ki navaja samo za december Izgube preko stoli3oč raci, potrjuje a tem, da mora plačevati amer .5ki narod za Roosevelta evropski krvni davek. Smatra kot primerno opozoriti na dejstvo, da bodo številke o izgubah še nadalje narasle ter da »konca, s katerim so tako zanesljivo računali, še sploh ni mogoče videti.« * Novoletni pozdrav Stoveneev fe tujftje. Ure L: Ištvo je p-ejelo od vojnih ujetnikov na^i j: taji dopis s prošnjo za objavo: Veselo novo leto 1945 želimo vsem Siovencsm -n Slo, ,-nkani vojni ujet ni Id: Celinski Mi-.•••. •!, Bablč Jože, Marjetič Franc, Okoren Jože, LaA6 Mihael, Trstenjak Jakob, Ma-letič MIlan, Žitnik Stanislav in Solsič Miha. G:.iv-a poeiovaJnlea Socialne pomoči r nakupovanje oblačil, obutve, perila, posjfceljutne jtd. je v Gradišču St. 4, na-dramskega gledališča. 17*7 f Vsrčsfte z elektriko Vojj« iiiramu zsujao nartkujejo oeas-- t*tve a utesnitve pri porabi električnega Sv.v. je za to varčevanje z elektriko dsv^Jenes ns .".sogibaa doüacst slehernega-:k t i tšBktrarna zato pasiva vse svoje od V- „lca, naj mt prflagode reameram ter pri p .-.bi elektrike štedijo nadvse pazljivo. V Ei genem zasebnem prostoru ne sme fciti p■ lir»; učena. več krt e»a žarnica ia to ebcjm n.-. iOzl, ,8 jakceti. DaasSaje razmere strogo sabssajujejo uporabo lestencev, kjer je ob noxmainih raasmerah gorelo po več žarnic. Sedaj je dovolje I eujr.o najpotreisJcjSa razsvetljava ter mo-nmo tuš. pri razsvetljavi kakržackoU rczfkošje pobijati z vso odločnostjo. ti;-:-raba eleirtričnih pegi je najstrožje p:c;:. vf,Lmik prav vsem, tako sasebnikom kot po ptsainafe ia n^adih. Niti po botidS-■šjeab in. vojaških ustanovah ai} vojašnicah. Ka cLovol-eno up.raHj&ii električnih peči. Prav tako je treba ravnati pri edektrič-Be-r. ku an ju z največjo pazljivostjo ter vacBsvatfi z aporabo električMsh ira&aJniitov fear najbojj ziasti v zgrodnjeth ju:raslih xi-'Jtx i--.ed 7. ti S. ure-, ko js dopoldanska t. jTt .-r a n k s v xisi.veöjiä, prav tako pa tudi SV.-Aer med 17. in 20. uro, da bo mogoče iz-. s ihn manjšimi omejitvami ai od-•.& omrei.ru. Le si uvidevnostjo in »iobrv v^ijo vsah odjemalcev ter 2 narekovano. sftmoodpovedjo bomo zmogli, da v sedanjih kritičnih dneh prebrodimo težave oskrbe z električno energijo. t * » u— Novi grobovi. Za vedno je zapustila svojce ga. Marija Zajčeva, po rodu Koprive. Blago pokojr.lco bedo sprem;11 na njoa sleinji dom v četrtek ob poi U. iz /te, . cv. Sožefa na Šalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrla je bivša šolska i. pravit'" lca v Slovenskih Konjicah gdč. lisa R o 11 o v a. Na njeni zadnji poti j° bado s -sirili v četrtek ob pol 10 is kapelo sv Frančiška na Šalah na pokrane» po* :cv * ie dotrpela v 84. letu starosti bjaga jrs.x;x gospa Mai-ija Irki č, roj. Go?^ Bteip pokojnico so poznsli prav vi Žem-*>s r n■. «aj je bi1« ta «kremna in jubez-,rJva 2pa s\'oji družini najboljša ma i. ser dni-rom in znancem pa na$bo! ša txi-iatoijica v življerru Za njo žsJuje^o' 6o-prt»? IrD.rii, znani 'jubJia^ki k'joi?avni- poiiic, m Ignacij, svetniJc diie-c-aje dri. ieteznic; sestra, svakinji, snalia, vnuki in ostak» sorodstvo. Pogreb dobre mamice bo v četrtek ob 9. uri iz kapele sv. Nikolaja na Zaiiah, k Sv. Križu. Nepo-xaboi pokojnici, ki je irtvwai.a vse življenje domu in družini, bodi ohranjen svetil ^ximin; težko prizadetim svojcem pa oaäe iskreno sožajje. n— Himen. V nedeljo T. t. m. sta se poročila v župnl cerkvi sv. Antona na Viču g. Gaspari Miro, uradnik BBTPD z gospodično Nado Marinko iz Rožne doline. Kot priči sta bila ženinov brat Vladimir Gaspari, profesor in za nevesto Jerina Friderik, pol. uradnik. Obilo sreče! u— Mestno županstvo poziva vse hišne posestnike, upravitelje h:š in hišnike, da pravočasno odstranijo sneg s hodnikov v smislu tozadevnih predpisov. Vsi, ki ne bodo izvrši M svojih dolžnosti, bodo smogo kaznovani, — Mestno županstvo obrnom poriva vse del a voljne prebivalce, da se javijo na delo pri odmetavanju snega na mestem cestnem nadzorstvu, Ambrožev trg št. 7. ti— Hidranti pod snegom. Ko je zapadel sneg, ga mestni dicdavcd niso mogii p-.vsod takoj spraviti s cest in so potlu-ovi liidran-tsov skriti p>od snegom. Ker je pa posebno v korist hišnih gospodarjev ?amih, da so hidranti v biižini njšiovih po^io.ij vedno cdikxiti in vidni, zato bodo gotovo sami naročili tudi s hiciranitov zmetati sneg. Pred letalskim napadom nismo nikdar varni ter bi hiini posestniki morali zelo obžalovati, če bi ga?i!ci pred njihovimi gorečimi posTopu ne mogii takoj najti bidiranta, da bi gasifia. Ne zanašajte se torej preveč i11 poskrbite o pravem času, da bo ob požaru vse priprav jemo v hiši er bodo tudi pred hišami vedno odikriti in vidni hidjranti. u— Vsako jutro že za rana se o^Jašao po ijufcJjar.sldh hodnikih lopa Le. ker je treba, preden se razvije poulični pro not, očistiti hodnike. Nadzorstvo je strogo. Policijske straže dkrog po! 8. zjutraj pre-re-tk^hijo zseisežeme hodnike. Kdor ne skrbi sa ?«d in tnago ptrod sr.'ojo hišo, mu ;n daro-valtoam se društvo rajsrčne še zahvaljuje. u— Sfavbna dražba d. d. v Ljubljani je v počastitev spomina blagopokojnega predsednika Janka Bleiweisa darovala 1000 lir Društvu skrb za mladino. a gesto pok. g. lca BM weiß-Trs teniškega darujete dr. Nko Vončina s soprogo i00 kr za mestne reveže. u— Namesto cvetja na grob pok. gospe Freiih Haue darujejo uslužbenci tvidke Chemalabor 500 Pr za Društvo s..epin in 500 lur i^i gluhoneme. u— V počastitev spomina pok. Dari Paviinove daruje prof. Sbrizaj Danilo 100 lir za Dom slepih. u— Namesto vene« na grob pok. Nemec Franca darujejo njegovi so ci 300 lir za Društvo skopih. u— Smrtna nesreča v gozdu. Pretekli teden se je v gotovškem hiibu hudo ponesrečil 75letni tesar Frrinc Simčič. BI Je zap<;sl n pri izkopavanju drevesnih štorov, kjer se mu je zaradi visoke sftorojti ki napornega dela utrgala žila, da so ga murali prepeljati v bolnišnico, kjer je po kratkem trpljenju preminil. u— Nesreča pri drsanja. Naša dr-al.šča so minule dni privab.jela vedno več mladine k razvedrilu. Seveda pri tem večje in manjše nezgode niso izo=ta e. Med drugimi ponesrečenci je zlasti narečno oa-nesij-a 17 let na daiakinja Marija Brcznikov'a, ki si je pri padcu na ledu zlomiia evo nogo. u_ Nesreče. Na kiruškem oddeöku ljubljanske splošne bolnišnice so zadnje dni sprejeli spet nc^aj p,nesrečencev iz mesta in z dežele. Z z'omtjeno desnico ;e iskal zdravniške ptimočd 12ls:ni sdn posestnika Fiiip Rožma-nec iz Vrzd:nca, ki ie dobi-l p)škodbo pri padcu s h eva. 2 Jet; a hčerka posestnice Amalija Riusova iz Kom-polja se je s kropom popariiia po ieviei S stroja je padla in se poškodovala na r-br h 17letna delavka državnih železnic Ara Srša iz Ljubljane. D.sno nogo si je zlomila pri padcu 63ioera šivilja Franja Skvarčeva iz Ljubljane. u— Licitacija 3-apadllh predmetov bo v petek 12. januarja t. L rib 15. url v mestni zastavljalnici na Poljanski c. 15. Nujna ureditev zaklonišč v širšem okoliša mesta in v bližnjih vaseh Ker so sovražna ietala že nekajkrat metala bombe tudi v bližini Ljubljane (Golovec, Zalog, Doinice in Kamna gorica), nas je nesreča dosti zgovorno prepričala, da so zak'o:iišča potrebna ne samo po mestih in indu3tr jskih krajih, privlačnih za obstreljevanje in bombardiranje, temveč da bo prav tako važna m potrebna po predmest-j.fa in vaseh v bližini mesta. Kljub temu, da je tudi Ljubljana sama z najbližjo okolico neprestano ▼ nevarnosti pred bombardiranjem, je še vedno dosti lastnükiov ln upraviteljev hiš, ki. brezvestno in lahkomiselno zavlačujejo napravo in ureditev vara h zaklonišč ter tako svoje ln živi je" je svojih bližnjih izročajo nevarnosti. P reo: varstvo znova opozarjamo, da Je rok za ureditev zaklonišč v Širšem nevarnostnem okolišu po uredbi od 20. septembra 1944. že minul. Zato naj ai vsak Jo, ki zaklonišča Se ni uredil, takDj zgradi ta uredi varno zaklonišče. Uprav«, policije bo vsakega, kjerkoli bo ugotovila, čia zaklonišče v smislu predpisov še ni urejeno, stroga kaznovala. Raz.-« izgovori na pomanjkanja. gradiva nkakor ne bodo mogli biti upoštevani. Pri napravi zaklonišč naj se prebivalstvo ravna po smernicah in navodilih za gradnjo zakJonr^č, ki so bila pred kratkim Obavljena v drevnkih, da bodo zaklonišča res smotrno žn varno prirejena. S Koroškega »Kärntner Zeitung« je z novim Horn nekoliko spremenila svojo vnanjo podobo in «icor je dobi'a novo ^avo. Ta vnanjost lista je bila izvršena prav pesrečeno in se harmonično skloda s celotno grafično podobo celovškieiga dnevnika. Pridni nabirajo medu- Za bcSnišnice so nabrali čebelarji krajevne skupine v Paternonu na Koroškem 1574 kg medu, ki je bil izročen na pristojnem mestu. V Celovcu ao pred nekaj dnevi pokopali upokojenega stotnika Hansa Passeggerja, ki je umrl v 93. letu svoje dobe ter je bil med najstarejšimi prebivalci celovškega mesta. Levo roko st Je zlomila 59 letna kuharica Kristina Schöffmannova iz Celovca. Zdravi se v celovški bolnišnici. Nepoboljšljiv tat 25letnd pomožni delavec Franc Nagele je bil že večkrat kaznovan zaradi tatvin. Mož je doma iz okoliša Brežic, zadnje čase pa je izvršil več tatvin v okolici Vrbskega jezera pri Celovcu. Zaradi najnovejših pres'opkov ga je sodišče obsedilo na 3 leta ječe. Obvestila »Prevoda« PRODAJA KISLEGA ZELJA IN REPE Potrošniki Šišenskega okraja al morejo odslej nabaviti kislo zelje in kislo repo v Skladišču Vrhovca Franca, Jernejeva cesta 39 a. * t Za trnovski in dolenjski ekraj prodaja kislo zelje in kislo ie nesnlnh vpmv so'sfci zgled za resničnost Tvlorove ammist-'öne teorije o postanku verstva n bogov To ter,rjo je moderna etnologija — niše dr Grafenaner — 8 svoio kultitmohMoričnri rnef^tV) raz;skavanra že nred d^set'etji ovr^'g ker velja samo za Irmmo ventvo primamesa materopTavnega sadi' -kegn ki''turnega krog?., ne vel'a pa za versko ?rad;vo mnogo starejše® oraki'ltumega kroga, v ks'erem ie opszti monoteizem kot začetno stpnnio verskega razvoia — V ns-dsTinjem n»=ec zaustavila nri izvoru besede »Bog«. k: je po nieeovem dokazovaniu niM' dobi", Slovani od Irancev marveč je vzhodno-mdoevror^ka Staroindijska beseda bhaga po-mem ckxieljeva'ca diaritel-'a; pisec dokazuje, krJco sta Lastnik in Daritelj ukoreninje- v vsem prn':i;'tttmern vencem in Kvljenj-**s?®anju; priimek Bofia — baga — Da- rtclja ei torej Iranci in Slovani nisai drug dragemu izposojali, ampak so ga podedovali že iz arktične prakis-lture Priimek Bog-Darifelj. ki gre edino le Najvišjemu Bitju, se ie pri Slovanih ohrani1 cHo bcMe kakor pri Irancih; kot ta?< je ostal vse dotlej ko so ga lahko sprejeli krščanski mi-ionarji. MonotrV^nn c(ta-ib Slovanov pa najbolj po-trntie naibon:ši bizantinski zgodovinar Pro-kopij, ki ie po Gr?fenauer.itJ sploh najpo-membnei'i vir in čmr tozadevnemu stavku daje pi'^e novo razlago. Tudi po Prokopiju se da sl'lepati. da so dem^i - (firhovi samo ?r>;m;5tiene poosebih'-? nabavnih predmetov, rz-vrnio tnrel iz neke materonravpo-sadll-ke kulture in so «nisem tuji veri v NaV*je Bitje z njenimi dr>ce^ nrakulhim'mi priimki, kekor ;e b» nri Slovanih Perun kot »mož bliska, Stvarnik v^ega m Edin Got»^« (Prokop'.f)-Zmeda. k; je zavladala ?'ede Pcruna Dažd-bore5sfro-obrtne-vašk- (kmečkel kulture v Zrkarpatju ter se r ostanki staroselcev v sto- in stoletnem «^cupnem življenju tzobl?-'rrvnli v Prasüovane. S sestavinami n;?hoveöa verstva so sprejeli tud; nre^-ažne pridobitve njihove dnržbcne ureditve in tvarn? kulture, predvsem po'je-defetvo ia kovtaa, Ob počasnem xazsdjevanjn v sosedne pokrajine, še bolj ob priseljevanju skitskih. turanskih. gotskih, mongolskih rodov so prišli v stik še z drugimi kulturam» in verstvi. In tako se je do sredine 6. stoletja Slo-venom ui Antom izoblikovalo verstvo, o katerem nam poroča — izobraženi bi>antski zgodovinar Prokop ii Predniki alpskih Slovencev so se kmalu no Prokopijevem poročilu odselili iz praslovanske «kupnosti v vzhodni Evropi in si poiskali novih selišč na skrajnem zahodu sedanjega säovanskesa ozemlia; novi vplivni valovi, ki po se preliva'i med vzhodne Slovane, jih niso več dosegal». Praclovar^ke bajke, ki so se med Slovenci ohrmfe bi morale notemtakem oc!sevati nekako tisto verstvo, kakm ga opr-uje PrrJcopij« Dr. Grafenauer ie bil že prej dokazal v «voi! razčlemb', po Trdini zapismi?! prt kulturnih bi1 'k iz Mengša in Šiške, da se je to pričevanje ohranilo zakaj ti dve prakultuml bajki, kakor jih ie Trdina •V sMM 7 ^o-en^ih 'rst. sta etnološko najstarejši bajki, kar se jih fe ohranilo kateremu ko!i mdoe\Topskemu narodir: nobena staro-ind-inka, nobenn storoftr&fi bajka \u po etnološki staro?*} ne dosegi* Teh iz praslovanske davnine nodedovan'h b"ik morda niso sipre-jeli Praslmani od svojih IndoevTopskih precl-n#ko n jezikoslovno obravna-■Mi - :-ma S", in,«;* Dnždboga prinaša nove poglede in se kritično bavi z dosedanjimi poekusi reševanja vprašanja slovanskega Helija — Sonca Daždboga Razprava prof. dr Grafcnauerja, plod velike erudcije m metodičnega truda, je tehten donesek v našo znanost vega razvoja na temelju solidnega dela in znanja, ki sc kaže v polni meri že v taj drugi njegovi zbirki. a» Pribošič, »Tone sonce, tone« IzSla je zbirka »T&ne sonce, tonec v samozaložbi skladatelja Janka Pribošiča. Zbirka obsega Štiri pesmi za moški zbor. Prva pesem, po kateri nosi zbirka naslov, je znana Gregorčičeva »Predsmrtnica«. Drugo, »V tih; noči« je' zložil Jenko, tretja je zopet Gregorčičeva »Ne tožim«, medtem ko je četrto »Lahko r.oč« spesnil Zupan. Skladatelj je s svojimi pesmimi znova obogatil našo že erlno obsežno literaturo tovrstne glasbe. Zvočni stavek je pisan zelo primerno zvočnosti moškega zbora, kar d:kazuje, ca ima avtor (poleg možnosti praktične izvedbe) tudi smisel za oblikovanje snovi, v kateri hoče svojo skladbo uresničiti. Kljub temu, da skladbe pr poročamo v izvedbo, si pa obenem želimo, da bi se med tolikim številom zborovskih skladateljev r.ašel kdo, ki U se skušal pogiobitt, pa tudi izvežbati v vzglednih primerih zborovskega stavka, kakor jih imamo v svetovni literaturi vokalne polifonije več ko dovolj. Nam pa jih niti nI treba iskati drugod, saj imamo svojega Petelina-Galluaa, ki st"»ji tako osamljen v naši glasbeni zgodovini. Morda bi nam njegov vzgled pokazal pot iz večne stereotipnostl čitalnižkih popevk, ki si celo kot porarodele nadene jo posrosto ntmbirs narodne pesmi. Pričakujemo torej v nadaljnjih delih mladega skladatelja Jajika j?a4>oäwa ao- Zamski Smrt Roma in a RoI(anda. Z Romanom Rollandom, ki je umrl nedavno v zatišju francoske province, je zapustil občestvo živih eden izmed predsfcaviteljev novega humanističnega gibanja v predvojni Franciji. Prej kakor v domovini je zaslovelo njegovo ime v Nemčiji zlasti odkar je s svojim obsežnim romanom »Jean Christophe*, ki ga je mspiriralo Beethovnovo življenje, skušal v življenjskih prigodah in duhovnih bojih glavnega junaka približati Francozom nemško dušo. izražajočo se v füo-sofskem ideabzmu. romantični aanjavnsti in muziki. Poleg tepa romana je spisal nekaj znanih leposlovnih dd. kakor so »Pierre et Luee«, »Cok« Breugnon« i dr., ter več dram, zasnovanih na teoriji novega ljudskega g!edal*S5a. Znameniti so bili njegovi biografski eseji o Tolstoju. Beethovnu n M"cheiangelu Bil je največji propagator Beethovnove glasbe v Franciji S sivojim velikim dekwn o avtorju »Devete simfonije« (Beethoven, »es* grandes čpoqw0 crčatrices) ie bistveno obogatil Študije o davnem mojstru. Romain Rolland je tudi mnogo pripomogel k umevanju in Širjenju Wagner-jeve glasbe v Franciji. Spisal je med drughn Studijo »Goethe in Beethoven«, odpri v »Glasbenikih preteklosti« ki »Glasbenikih sedanjosti« globoke poglede v glasbeno življenje — sam je bil profesor glasbene zgodovine in este-tfce —, bavil se je s filozofijo Empedofcla. z duhovnimi problem'. Azije itd. V nekateri» zadnjih delih je kreni aa pristranska pote is pokazal, da politika ni b3a niegov pravi •vet. V časa sedanje vojne j© '«So v Franciji njegovo poslednje z bronaste dobe pa niti nt najstarejši vir .n dokaz, da je smučarstvo tako staro temveč ima svoje prednike tudi že v kamemti dobi. Prav na Švedskem so v ostalem našli še mnogo drug h dokazov, da sega smučarstvo več tisoč let v davn.ro Tako so med raznimi zkopannami našli tudi prave smučke. Podrobna preilkava je pokazala, da izvirajo te priprave za prem'.kanje po snegu >z neolit-ske dobe. N llmva starost znaša nekako 5000 kt a i še več. Zanimivo je pri teh smučeh, da se prav malo razlikujejo od dana^nj;h modemih smuči, razen seveda po stremenih. V oni dobi se 'mel> celo kar dve različni vrst» emuč». hi sicer ozke .n doige z žlebom v we-dini. ki so ga pczneie označili kot arkti'ni tip, ter široke smuči brez žleba pr kater n je bilo streme pritrjeno na obuvalu, tako imenovani južnejši tip Smuča rstvo kot šport so gotovo prvi začeli gojiti severnjaki med njimi tudi Germani. Najstare šj pismeni vir, o smučanju pri njih izvirajo prbllžno v. !cta 550 Znani zgc/dovi-nar Prcfcopius iz Bizanca popisuje v svojem delu o pronasfi vzhodnih Gotov, da so sc takrat v zasneženi Italiji pojavili Fnci na smučeh. Najstarejši nordijski vir o smučarstvu pa sc zasledili v norveških kraljevskih zgodbah. Tudi v Nemčiji je več zanesljivih sledov o smučan u. k; segajo nazaj v dobo zgodnj^a srednjega veka. vendar je pozneje navdušenje za te vrste športnega ude.istvova-nja sipet zaspalo Eden prvih ki ga je spet začel uvajati, je bil znani pobom k telesnega vežban.ia Guts Mute, ki je leta 1795 po starih vzorcih sam Izde'a! smuči ter začel na n.'i'i :zva ati poskusne vožnje. Napisal je tudi več propagandnih člankov v pri t smučar-stva. ki öa je priporoča! kot zelo koristno telesno vežbo Smučarstvo se je bohotno razmahnilo v Nemčiji v začetku sedanjega stoletja in si? po pravici pršteva med tamkajšnje narodne športe med mnogimi ki jih gojijo tamkaj Tudi pri nas je smučarstvo mnogo starejše kakor mislijo mnog', ki vedo o njem samo to. da nudi pripravne priložnosti — ali jih je vsaj nudilo v zimskih mesecih pred sedanje vojno — za prijetne izlete v zimsko naravo in neprisiljeno zabavo v topih kotičkih v v>sokih ali nrk»h gerah. Smučar6t\o je ! tudi pr nas že stiro več kakor 600 let in je imelo svojo zibe'ko na B okah, k er so bili domači prebivalci tudi med prvimi pionirji amučarstva v južnem delu naše celine. LI OGLASI aau> isc« «luztH» puca -c« rsako besedo L 0.50. najmanjši tnesek za te oglase Je L tO— Za žcDitvr m dopisovanja je plačati ca «akii öe.*du L Z-—. za v»e druge oglase l> 1-— «a besedo, vendar pa plačajo posredo ralet L 1.10 u besedo Najmanjši iznos Xa te oglas» je t ta.— U »sali ogla* t» treba plačati drl. m pro* takso L 0€0- *a dajanj« naslova tli iilr» p« L HlS\'o POMOČNICO bojso, ali povtrežmco a ana.ijem Kuhanja .šče mo takoj Oštaln Pn do govoru Na.- iov v OgiuS. Odd Jutra 516 la KUHARICO kavarn škj pomivalkQ ali gosp. po i cčnico — i&čeirin Zg takoj. Zglasi-tl se dnevn0 od 8. do 12. ure n zvečer od " 9. dalje Naslov pove cgl odd Jutra. G44 la KLJUČAVNIČARJA in strugarja. sprejmemo Smartin.-k i 64 642 la POSTREŽNICO aii dužk njo iščem. — Plača, hrana ln o talo po dogi-voru Naslov v og! r>dd Jutra 640 la ?muo samostojno zelo spretno as mečk-) in drugo per'lo. sprejmemo za £taln0 de!0 Naslov v ogl odd. Jutra. 625 la KUHARJA sei^o-tojnega, kl bi znal vcrlitl taboriščno kuhi njo, iiče o Ponudoe na c-sl oddelek Jutra ocd »Adra«. 622 la KUHARICO takoj fprejm«n. Ugodni -ji: 1 N.isiov Ogla» ?n c-4 605 3» tx>5 odd Jut a. Javit 12 d-> 14. tire PR DNO DEKLE iščem t V-'M z-i rospo-dlnl-ka k 3 bam. -H tvd' po.-tr^n'. co N2j*lrv v 07I oddel Jutri. (Vnr-Jati o-' !0. d0 1« ure.) 603 la r ERICA dob. *t-!n0 ?'užbo v Mal gajevt ul 2-1. levo 651 la POSTRKSN^CO t-akoi «nrsjme d"3Man-jki rliilna. Jose-'knr^ 7. I. n--?-*r vr-t» 5 599 la rosTT»*:-»N!c\ kl bi p*-ot; no- nurii, di 14 n-e dobi ^r>r<«n" m r, soHoi — Cankarje^" nabrežje 7. 587-1 a VATNKO sprejmem za dinvko kr j-štvo. Event, tudi z dežele. S hran-, in stanovanjem. Mtxlnl salon Taubei Jei'a. Prešerno Va Ul. 54 IIL 613 44 Otroci se naj nauče smučanja! Smučarre je narodna potreba V krajih, kjer je mnogo snega, se -nauče otroci smučanja obenem s prvim. koraki. Skrb vseh smučarskih klubov in orgamzac.j naj velja otrokom bivajočih v kraj,h, khi je smučanje možno, in njim, ka' cor tudi njiho\im vzgojiteljem ve! a k c: »Učite se smučanja, dc&!er je učenec mlad!« VREDNOST ŠPORTNEGA REKORDA Dr. Carl Diem je o vrednosti športnega rekorda izrekel naslednjo tehtno misel: »Vrednost športnega lekorda m v dov seženem uspehu temveč v stremljenju po njern. Človek se hoče izpopolnjevati tudi po tej poti. Rekord je le majhen Vsev človekovega stremljenja iz skicir.nega in za-četniškega uspeha, ki vedi Jo zrelosti v življenjskih vrednotah. Športni uspeh je v primeri z življenjskim uspehom kakor cvet nasproti sadu; cvet odpade, sad pa ostane.« Zaradi tega naj vsak stremi po lastnem rekordu! Kadar človek prekosi samega sebe, doživi enega najlepših tienutkov v življenju! PLINiKI RESO odličen mater,jal na 2 plamena. zamenjam ali p oda.,. Naslov v Ogl,!.,. odd Jutra. 659-6 DRSALKE žt. 23. nove prvovrstne. Drod;un Za 700 Ur Ogled ^d 7 do 12. ure. N_>lov v ogi odd Jutra. 657 6 Pi.TRcLEJKE drealke. ee.itrične svetilka elek^r^materijal ter drugo. ugodn0 proda »Metalla« Go?posvet-ki 16 — telelon 32-&8. 654 6 DAMSKI PLA5C pliä, rjav. prodam Tra lika K;rdiž, pasaža. 653-6 KR NEN PLAŠČ sivodrap barve „ kapuca ln kapa, ga m tura, lep kroj. prodam Naslov v og! c<1d Jutra 650 6 RADIO 5 cevni nov. nnjnovej"! model 4 valovna do'žl ne. predam za 13.000 — Naslov v cgl- odd. Ju'ra 649 6 KRMILNO PFSO 1500 ks prodi m Po,zve | ROV- ^°'nxeTn n- V Brezniku, ct*i t-Tlevi 7 647-6 TR'CIKFL te?.1 lc ln 1-hek iz J ekip n,h cevi p'odrm Me bi.nlk Ambrož 71 646 6 DRSALKE "t 27. kromane prodna — ku p:m p-, drsa.'ke gt 3i Z' mc^k- čevMe Ponudbe ni 1. odd. Jutr-, r>od »Drsa'k» št. 30«. 639 6 OSODO B-: m^st emiil'rano. 20! 2 koz ci ca 8 1 in 15 i. Zamenjam Ogled od 12 d0 14. Naslov v ogl rdd Jutra. G30-6 ŠPORTNO RT ARO prmerno z> deški plaži ali moške pumparce — prodam. Sa'on Sever — Petra r kav a 26 634-6 i ln starinski, prodam airadl selitve za 16-OOj hr. — Kestnar. Kozuije 82 — Trzaok.1 c. 638 6 SH.KSNK s čevlji št. 42. prod m za 1000 hr. Naslov v o^l. odd Jutra. 632 6 URO z ai-ii-aster ,-tebrlčkl — prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 631 6 j ü^i. ixO^UsCEA I z lllUiOill Za utäi .Cü od i 3 uo o ieu tx!i k-^iibU I ovi«tuJi. jüoiaj n^vo ye leimo. suez^e ^Kuiüje uü b d0 n let), soduo pe^ioo, P..U.UU aH Zjiae-i njaiu. ..tiij ain tad. 0u\x>ke Miiuae ^ ^au i--o.zve i,e Dre^lkov^ 26. 6-žo 6 PLATNO 1 nijiiiiejiti, nekaj metrov za ^pju in bi-z.ne, p.o-d.tni. Uigalet^va H 'I. lsvo. 62/ Ö ßoO bel0 — lepo ln toplo kiZiio prouam. C.gaieio Va 11 II. levo. 62ö ö j KO.ALNo BANJO muou^, p.o-ev.na^to — procura. Dren.kjva 36. , 624 6 SESALNI APARAa Lux, skoraj nov, pred vo,ao b.ugo p.udam — Niilov v ogl. odd. Ju tra. 66 6 ! . AMLNJAM težke ni^-ke čevlje žt. 42 in dve mladi jarčkl za ženski tmu-arskj drei i kup m in p.eteno jopica. Drnovšek Krenova 17. 621-6 MOŠKO OBLEKO predvojno blago }A jx>vrini fUknj č prod :m. Poizve se Drl hlžn.ku Zr.njokega c. 7. 619-6 NAPRODAJ! Radio aparati, rabljeni šiv. st:oji. kolega Itd pri P.omat — nasproti Kri. žin ke ceikve. 5S4-6 (_R> PLAjC krznen sil prod,-m po zelo ugodni ceni. Naslov v ogl- odd. Jutra. 582-6 KOLESARJI POZOH! Več dinanao svetilk — proda mehanik Ambrož uuilajčka al 71. 578 6 vKN i LAŠČ perz.jancr, v zelo do-ürem stanju prodam. — Og.ed >z piijazuo^ti pn Danilu Pred-liču, kožu hovlxu. Sv. Petra c. 18 577 6 GASPERCEK Drod.on ali zamenjam O^ihju. Sv Petr* c. 49 613-6 RADIO APARAT »Pbonoi-i« 3 + 1, skoraj nov ugodno prodani — Sv Peura c. št. 33 I. — IiiVtiir. 614-0 O.^ARO za on.uko. posteljo ln-poeteljno omarico — že rabljeno prodan.. Naslov v Osi. cdd Jutra. 612-6 POLČLVLJE št. 38 dv* pL.ra. nove, damske — dani ke gojzarice št. 39. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6116 OTR POSTELJICO dobio oh.anjeno s pe-resu.co in žimnico. pro dum p0 ugodiu ceni. — Vprašati ud 2. ure po po.diie naprej. Tape.ni_< — riu-.i Aietodova 5S 609 6 AKTOVKO dobro ohranjeno, pro dam. Po.zve se v Ul.c. 3. maja št- 5- Salon »Tiuda«. Ogled od 10 d» 12 ur0 dopoldne. 606 6 GUNJ C KO C) iepe barve, i prodam. Nadov v oglas odd Jutra. - 572 6 DAM S K O TORBICO lepo novo. usnjeno ln volneno bia^o pro al, zamenjam. Na v ogl. odd. Jutra. 5 a 6 SiVALNI STROJ »Singer«, ženckl. šiva ze o iepo, poceni prodam — Kupim pa tud. st ro ogroaje za žensko kolo Nasiov v ogl odd Ju tra. 570 6 1VALNI STROJ »Singer« pogrezljiv. v otnar.ci prodam. Naslov v ogi. odd. Juta 568 6 DRVA zamenjam za simski pUšč Zj 15-letno dek leo Naslov v ogl. odd Jutr» 604 6 ŠIVALNI STROJ Akftiaj nov, pogrezljiv, m^kj Puca mo ^Ko uu.eko. kOj oiug. moo,.Q oo.eko ln giavj tw.vj.oHeg. fi.vai. stroja »Singer«, proja.:, zaradi Ooieam. KammAka 13 600-6 SNEZKL nizke. Zj. visoko peto, št. 37. prodam Ob.rsk» ul. 34. 5^* 6 BLAGO za hlače aH Jopič, pro-utun Po.zve 6e d .-poldne I Dri Opernem vratarju Medenu. 595 6 KAVČ nov, z žimo polnjen — prodam. Poizve se pri M. j Jakliču. Tavčarjeva 3. 594 6 o ANKE dvo».edežne. prodan. — Kotn.kova 17. »1$. pr.tl 593« PEtlCO za predpeč, prodam Oo t posvet ka c 7-1, desno. 592-6 E0 dk? VOLNE temnomodre. prodam. — Trafika Tabor. 591« ( A' OSE ät. 41 ženske rjave snežke 39 in moSkl sunkjii s telov. nikom. prodam Lozer. Rlnuka 23 dvorišče le vo. 590 6 OVO O NO stanovanje 8 kabinetom kopJlniCo ln pritiklinaml — zamenj?m Za --takšnega ali manjšega Ponudbe na ogl oddel •Tutra pod »CL'to 'tino vaole«. 615 21 roža d. m slov SVILENO RUTO aii šerpo prvovrstno ku pim aii zamenj.ni. Po nudbe n» ogl. odd Ju tra pod »Novo«. 524-7 KN IGfc siov in nemške. »LJud tjan^kl Zvon< »Dom Id Svet«. Kupuje fcnj g rn 1 Žužek H*saia nebotlč Ink J 436 PREPROGO I dobro ohranjeno, ku pim. Ponudbe na oglai odd. Jutra pod »Brez prekupčevalca«. 189-7 SLOVLNSKO m tuje leposlovje t«« o.-tale izv.me knjige m pre\ode kupuje Janez Dolžan Knjigarna. Strt Uljev» ulica 407 7 KUHALNIK petrolejikl ln Jabolka. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Bolnik« 660 7 blago iivo-čriio karirasto črtasto, nujno potrebu Jan 1 m Pia S: m dobro ali za m en j m za protivrednost. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod Iza. 652 7 VRTALNI STROJ kup.mo. Event, same njaono. Istotia kup.mj sa.oai. aii Lo inotoi brez ogrodja Siaartinska 64. ŽELEZNO PEČ 0bložen0 s šamototn. ku p on ali vzanitm v na jem Za dva m.^eca. Na oiov v ogi. oad. Jutra. 628 7 BLAGO m ixl. o ikočevoko) ali aru^o dOL.ro, kupim. — Jron^aoc Ul. 20-1 (KuicZija — Ueibicev*). 618-1 2 I ARA SMUČI ene ve>;je, eii« manjše, kupim, ronuaoe u« c«gl. oda. Jutr» pod »Cr^rcuJ Dko«. üNEZKE za -i—ö *et starega otro-ka. kupim aii nudim zamenjavo Ponud.t» v pe-K,„iu Jakob KavciC, Gradišče 5. &«>-7 Ho UnO veiiko, „očno, kupim ali zamenjam. Naiiov v ogl. odd. Jutra. 579-1 kurivo nove mežke, visok» štrs-pacn« čevlje, öt. 42 in moško cbieKO. N^-'V v ogi. odd. Ju-Ua 610-7 /.EL. ŠTEDILNIK kup m. PonudDö na ogl. oclu Juua pod »StedJ nik«. 60i 7 rL-lERjNIKO V ilovai: siov nemški ku pim. Ponudbe na oglas 0üd. Jutra P-d PARCELO najraje v okolic! M-rJa Koiez.je Viča Rožne do line k-ipm do 500 000 11 Ponudbe na ogl. od-lelek Jutra pod »Nnve den: kraji. 324 20 ZEMLJIŠČE uporabno Zi postavitev deiavn.c in sk ndlšč. ku pim do 700 000 lir po možno11; nn severnl str« ni LJubljane Ponudb na ogi odd Jutra pod »Vs.iJ 3000 kv m 123 20 VEČJE ZFML/l^CE al: posamezne paicelp kupl-n Za iste nudim tudi v z;menJavo tvoj-' dvodružm. ko vilo z le pim v.tom v naj'.cpä. »il ni četrt Ljubljme Po nudbe na ogl. odd Ju tra pod »Prodaja ali n kup«. 32120 VILO eno ali dvodruž.nsko Po okusu za T-3ko <*n< kupim Ponudbe na ogl oddelek Jutra pod »Go tovme dovolj« 320 2C ZEMLJIŠČE k. bi b lo pilpravno v m strljske namene destlla clje ščem Ponudb n« ogl odd Jutra pod »Največ do 4 milijone ilr« 318 2C r mu. t r« r< * PRAZNO SOBO lepo. veliko oJdam za «hr imbo čitteg, poh Stvj Naslov v ogl. odd Jutra. 651-23 SOBO en0 ali dve, opremljeni eli prazni, po možnost, i kuhinjo, iščeta novo-noročenca. Najraje za 3ežigradon ali v Šiški. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Januar nuj no«. 637 23 OPREMLJENO SOB;) brez perla in odej. od dam i—2 resnim, mirnim oseb;m. bi. zu centra ob tramvaju. Ponudbe nn ogl oddelek Jutra p^d »Dogovor«. 569-23 SOBO s po con im vhodom po treouje športno diuštvo »Iztok« Za svoje članske »eotuUke v mestu, ro nudbe n* klubsko p.sar no ^iztok«, fieöe aova Ul. 44. 653 23a SOBO ali sob.co. Po možnost, s stedlin kem a1! soupo :abj kuh.n^e, ^čc-m. — Plačam lahko v natura ral.jah. Ponudbe na ogl. odd. Jutr» pod »Ml.en go pod«. 656 23a SOBO z aii brez hrane, i5ie miren, ttarej&i samski go pod r. iastnir. poai stvom. ponudbe na ogl oddelek Jutra ped »2el. ura/lnik«. 616 23a CPKEMLJENO SOBO v bližini Rakovnika — Most aii Trnovega po možnost: s štedilnikom, iščem. Plačam d0 40: lir Ponudbe nT ogl odd. Ju tra pod »Ves dan od-ot na«. 581-23* »Slovar«. 567 7 STEKLENICE lesene zaboje, železn^ sode, tekst In« odp die vreče, razne vrste pred metov plača naj boiJe »Me.alia«, Gosposvet k 16. 655 7 znanstvene KNJIGl geosral ke in etnografske — kup»m. Ponudbe s ce no na ogl. odd Jutra pod »Emona«. 602 7 (.EVLJc: št. 40 ženske, visoke. r.> -čne. kup.m Naslov v oglas, odd. Jutra 597 7 SMUČ. HLAČE dam ke al bi.go. kupim. Petrič Ilona Javorn.ko va 13 biok Ilirije. 596 7 T. HTMCO na j>allco za težo 100 do 400 kg ali decimalno objnem f ?erij0 utež do 5 kg kupim Grabeljš k Sv Petra 76. 586-7 DRSA-KE kupuje tVidka »Promet' (Nasproti Kr.žanske cer kve) 585-7 v poutdeijeik zvečer vol neue roiavice oa Vidov uunske clo Uig-'-ijove ul. i ouuae^a "a.d.telja na proiAia. naj jiii p.ot. do oi'4 u.grodi vrne v ogi ^dd. Juua. 62u 3. 1/iilii.lL SEM ..i^o.^o sivo ucoilo roka v.co od Figovcu do p.e .^a. Naja.teiJa pra.m. da mi J0 vrue p: o ti uo uri nakladi. — Naalov v ogi. oud Jutra 663 37 N zJttüOLtK Kis) dooe uciio po.uo. v vseh pitdiiiet.h Pojasnila — «o vi ti g 5 levo 661 37 LtilBlL SEM v nedeijo oo uri mo ..ke rjave hlače na pot. 3d Kersnikove c. do dvo risču gost. Plgovec. Ke nlo moja last .n ml kot revnemu vajencu ni mo gočt -rn;t. škodo pro slm poštenega najd.te Ija, da Jih proti nagrad izroii v avtj-mehan.čni delavnici Kralj.č (dvori sče go»t P.govec) Go spocvetska c 1. 588 37 IZGLBILA SEM modro enoprstno. z zaj čev.no podloženo rokavi cG od Bežigrada 5 d0 pe kjr.Je GrCar Pošten naj ditelj naj Jo vrne proti nag adl v pekanjl Gr*ar 662 37 IZGUBILA SEM modr0 usnjen0 desno ro kovico., v bližin magl strata. V kinu Kodeljev0 sem posab:la trn dam k dežnik. P-šteneg« n.ijd. teija pro tu di oddi oboje proti nagrad t ogl. odd Jutra. 573-37 GOSPODA ki Je n* praznik sv. Treh kraljev ob S na Sel na vogalu univerze denarn.eo proa.m da J0 proti nagradi izroči na realk: v godbeni sobi. — Oseba it poenana 588 37 Opozorilo hišnim lastaikotr. Uprava policije — oddelek u protileto zaščito opozarja vse posestnike bič n» navedbo o dopolnitvi predpisov o proti letalski zaščiti, ki Je razširjena na vse mestne predele LJubljane, glede ureditve hišmb zaklonišč in izvršitve ostalih ukre pov hišne protiletalske zaščite, da v dn nem roka isto izvršijo. Proti kršiteljem t» naredbe «e ho stro?n oo*tnpnln LOKAL ali SOBO ZA P1SAKNO ISCEM ZA TAKOJ, lahko tudi v podnajem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »MIRNA STRANKA«:. J-233-I Umrla je na&a ljubljena mama, gospa TEREZIJA URBIČ Pogreb blage pokojn ee bo v četrtek 11. januarja ob ^9. uri predpoldne z 2ai — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. Ljubljana, 9. januarja 1945. ŽALUJOČI SIN In HCEKKE n # KINO MATICA Tel. J2-41 Filmsko veledelo REMBRANDT Ewald Baiser, Uiseia Uhleo Predstave ob 16. in 18. url „iiAO l.MOiN ieietun tt-ii Priljubljeni pevec Johannes Heesten v sijajni komediji PUSTOLOVŠČINA SE NADALJUJE obenem z odličnimi komiki Theo Llngenom, Fauloin Kempora in R. Roniano\v3kvm i KINO SLOGA Tel. 27-äü POLETJE. SONCE, DEKLE Zabavna filmska komedija Karin Hardt, Paul Klinger :n drugI Predstave ob 16. ln 18. uri B—i Umrla Je naža draga mama in teta, gospa Marifa Zafc roj. KOPRIVC Drago pokojmeo spremimo v njen poslednji dom v četrtek, dne 11. t. m. ob %11. uri dopoldne z Žal, kapele sv. Jožefa, k Sv. Križu. Ljubljana, Kropa, Zagorje, Beograd, 9. januarja 1945. ŽALUJOČI OSTALI Umrla nam je danes ob S. url zjutraj ljubljena sestra in teta Rott Lea bivša šolska upraviteljica v Slovenskih Konjicah Pogreb drage pokojnice bo v četetek 11. L m. ob ^10. uri do- . poldne z žal, kapele sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Ljubljana, Graz, 9. januarja 1945. BRATJE, SESTRE in SORODNIKI ZAHVALA Vsem, ki ste z nami 3cčustvo-vali ob težki izgub': nažs ljubljene žene, mamice, hčerka in se stre, gospe naSa najprisrčnejža zahvala Posebno zahvalo izrekamo čč duhovščini, g. docentu dr. Ivanu Matku in ostalim gg. zdravnikom Splošne bolnišnice za njihovo pomoč v njen: težki bolezni, čč. sestram za požrtvovalno nego, vsem darovalcem vencev iii cvetja, pevskemu zboru Glasbene Matice ln godalnemu kvartetu za turobne žalostinke, ter vsem onim, ki so blagopokojno v tako lepem številu spremili na njeni poslednji poti k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek 13. t. m ob M: 8. uri v farni cerkvi sv. Jakoba. LJubljana, 9. Januarja 1945. ŽALUJOČI OSTALI •JäWfcySg^S?«:"..'-š&tfe* '--V* ''vSpf A ! Danes ponoči Je dotrpela v starosti 84 let naša blaga in nad vse ljubljena žena, mati, stara mati, sestra, svakinja, tašča ln teta, gospa Marifa Irkie rajema Gole soproga kl jučavničarskega mojstra Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 11. t. m. ob 9. uri iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. Zahvala Za izkazano sočutje ob pril kj težke izgube, ki me je zadela s smrtjo mojega nadvse duLn-^a. moža, gospoda Bizfaka Martfna glavnega blagajnika Pol;r ;:prave izrekam vsem svojo najtoplejšo zahvalo. Prav posebno zahvalo sem dolžna vsem gg. zdravnikom Splošne boln šnice in Zavoda za novotvorbe .ki so si prizadevali še vsaj za nekaj časa podaljšati življenje mojemu nadvse ljubljenemu možu. Iz srca sem hvaležna tudi vsem čč. sestram ki so mu s tolikim požrtvevanjem lajšale njegovo veliko trpljenje v zadnjih dneh. Toplo se zahvaljujem dalje g. prezidentu Pokrajinske uprave za krasen venec ter vsem oetalim, k: so dragega pokojnika počastili s tako lep m cvetjem. Iskrena zahvala tudi vsem, ki so blagopo-kojnika spremili na poti v ono-stransko domovanje. Slovesna sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 15. januar-1945 v cerkvi sv. Jožefa ob uri zjutraj. Ljubljana, 9. januarja 1945. MARIJ A BIZJAK 3 G. Fiirtiiiiiller: 23 Kipec princese Amare Roman I »Helbing, kaj se je zgodilo z vami? Ves j presenečen *em bil. ko sem vide!, da v del- | gih skokih dirjate za višjev m avtom bi- j lom. koga vraga ste hot.li pr.jeti?« Hebins mu je počasi dal nepoškodovano de-n.co. .»Upam da je bil ta, ki sem ga hote; prijeti, pravi. Ko bi ne bila prišla nesreča z dobavnim vozom, bi bil malopridneža dohitel.« »Nordmanna tudi zasledoval aisem. Na misii mi je--oni drugi « Heinz Urban si je primaknil k postelji «toi in puzjivo pogledai] tovariša. »Ne »mete mnogu govoriti, Helbing samo to mi povejte: kdo je bil tisti, ki «tega davi zasledovali?« »Mož. ki ga Je Karej Schmitt vid?! iti k Valentinu Rutheju, preden je bil ta ustreljen --Urban--ta ie -t-T' ec — — čutim — neznanec s svetlimi črnimi lasmi in temnimi roženimi naočniki na osem vogalov« Urban se je sunkoma vzravnal. Kaj je bilo s Heibingom? Ali je r»c>v>ri! V vročici? »Po tem opisu, pravite, ste ga sp >*nait">« Je Urban dvomljivo vprašal. »Dane* sem srečaj nič koliko moških, ki so bi'i o.'ez brade, visoki, vitki in črn h las in 'r ime'i temne naočnike, pa nistm ime; likogar izmsd njih za Rothejevega mori'ca.« »Taike ljudi sem videl tud: jaz,« ie Helbing odvrnil in se z delnico p ij.l i* vočo, bolečo glavo. »A ta--ta e tisti — — zalo sem jo tudi ubral za njim — Vn?a, !»aj je tudi vozil, kakor da bi mu šlo za življenje.« »Po čem ck!epate, da je res tis'.i, ki ga imate za storilca?« »Po njegovem od groze spačenem obrazu, ko je začutil na sebi moj vprašujoči pogled. in po tem, kako jo je v divjem b-g-i ubral s prizorišča. Tako je bil videti kalor utelešena slaba ve;e je že obrača] k vratom. »Naj obvestim vašo nevesto?« »Ne, Urban, hvaila. Nočem, da bi bila v etrahu. Resnega se tako ne more nič zgoditi « »Torej lahko noč in se kmailu popravite.« • Drugo jutro se je Heinz Urban ogJa^il pri draguljarju, da bi kaj zvedel o sum-Ijivcu, ki ga je bü tovariš za ledovs<. »Ati jte gospod Claudius tu?« je vprašaj prodajalca, ko je stojrii v trgovino. Friderik Chudius, lastnik stare in ug'ei-ne monakov » dragi'l ame Claudius & Co., je bil pravkar prišel * sveda.« je prodajalec odvrnil. »Gospod Clsud us ie že tu. Izvolite se potruditi v ^>re;emnico.« Heinz Urban ie stopil «kozi oblazinjen« vrata v srednieveliko sobo. ki jo je kri stalni l?«t^nec žarko rpzsv^''eval. Oprav« bi bile ustvarja a doj^m »odobrena salona. ko bi ne bi a železna z: k:a niča. ki ja nadomestom^a mizo. spominjala gosta, da je pri draguljarju. Cez nokaj mir.ut so se vrata odprla. Majhen, čokat mož. ki je njegova pleša a glava nalikovaia biljardni k.ogli, je vstopil in se z nnk'oncm pribPžm; obiskovalcu. »Dobro jutro, gosood. Moie ime je Friderik C auc-ius. S čim smem po-treč.?« »Kriminalni kor-i nr sem.« Izka -aq i-e ja oo stari navadi. »Priha^nm. da dob m podatke o n-ek^m ;-aš'm ku^v-u ki je na sumu, da je storil hud zlorin.« Cl^i'd'U« r>okn7ai na skupinico nas1-!-niačev, razpostavljeni okrog mijh-e okrogle mize pi^ed marmornatim kaminom. »Izvolite (5*xrti, gospod komisar.« S^'el mu je nasproti in ga mirno pogled 1 »R d sr-m vam na voljo z vci^m kar želite zvedeti.« Urban Je izvleke? 7ani«nico in j" odprio oo'oSij na mizo. »Obiski, kakršen je m->j, menda niso v va«i st-oki nič redkega?« je •mraša^ z nasmeškom. p'oMi^Ju« le n-",n;i glavo. »Ne. ffospod knm'^r.« je odknt^rčno ■'"'«I. »V mojem noV-l-'cu je Se tav0 ^a oilicija ^"^ih pniTved^'J" o kalem rv'je-7n V-^fa n" pr-? Vč&r^ 1 sem bil v s "'"tt v trgovini, kar Te ti rr-v za nrnv neka! ker imam mno^o »mravVa no mestu.« Schriftleiter — Urejuje: Milan Zadnek — Für das Konsortium »Jutro« als Verlag — Za konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vlrant — För »Narodna tiskarna A. G.« ab Druckstelle — Z» »Narodno tiskarno d. «L« ko« üskarnarja; Fran Jeran — Für den InseratenteU veraatw örtlich — Za bweratnl oddelek odgovarja: Ljubomlr Volä*