dnevnik SOBOTA, 21. NOVEMBRA 2015 št. 272 (21.509) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - DL 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 , , , , ^ ooouu , tudi na družbenih omrežjih primorskiD S orimorski soort 3 Lf primorskijport —postani naš sledilec špeter - Na 5. strani V Benečiji pobuda za trijezični licej Po zgledu Kugyjevega razreda v Celovcu trst - Na 15. strani Pisatelj Drago Jančar: »Moji občutki se trenutno • • • i • omejujejo le na jezo...« gorica - Na 17. strani S Fundacije trije milijoni prispevkov Dotacijo za socialo povečali za tretjino bruselj - Na zunanjih mejah Evropske unije več kontrol, a (še) ne sistematično Strožji režim nadzora mali - Drama s talci v hotelu Radisson v Bamaku Ubitih vsaj 27 ljudi BAMAKO - Džihadisti so včeraj zjutraj vdrli v luksuzen hotel Radisson Blu v prestolnici Malija Bamako ter zajeli kakih 170 hotelskih gostov in uslužbencev. Drama s talci se je zaključila šele popoldne po skoraj devetih urah od napada teroristov, je sporočil notranji minister Malija, polkovnik Salif Traore, s posredovanjem malijskih varnostnih sil, vojakov tamkajšnje misije Združenih narodov ter fran- coskih in ameriških specialcev. V napadu naj bi bilo ubitih vaj 27 ljudi. Predstavniki misije Združenih narodov v Ma-liju navajajo, da so v pritličju hotela našli 12 trupel, drugih 15 pa v prvem nadstropju hotela. Ta obračun morda še ni dokončen, saj še niso temeljito preiskali vseh prostorov hotela. Med mrtvimi naj bi bili tudi trije teroristi. Na 3. strani aktualno Kurdi v Rojavi nabrežina - Burgo Kukanja: »Zaprtje bi bila tragedija!« NABREŽINA - Zaprtje štivan-ske papirnice Burgo bi bila tragedija. Tako je včeraj ocenil devinsko-na-brežinski župan Vladimir Kukanja. Po njegovem mnenju ima največ možnosti za iskanje izhoda iz zaposlitvene križe Dežela Furlanija Julijska krajina, medtem ko je občina v tem primeru nemočna. Ključnega pomena naj bi bilo srečanje na ministrstvu za gospodarski razvoj 26. novembra, na katerem naj bi lastništvo papirnico - po večletnem odlašanju in obotavljanju - končno predstavilo industrijski načrt. Na 5. strani gorica - Urad ENI, težave odjemalcev rešuje pokrajina GORICA - Goriška pokrajinska uprava je priskočila na pomoč številnim odjemalcem plina iz raznih krajev goriške pokrajine, ki jim je cel kup preglavic povzročila družba ENI s svojimi nejasnimi dopisi in zahtevami. Pokrajina je zato v sredo, 4. novembra, v palači Olivo odprla urad, v katerem v sodelovanju z družbo ENI nudi informacije odjemalcem plina iz goriške pokrajine. V novem uradu vsak dan naštejejo po dvajset obiskovalcev, doslej se jih je oglasilo preko dvesto. Na 16. strani NO aii;1 BRUSELJ - Članice Evropske unije so dosegle dogovor o takojšnji krepitvi nadzora na zunanji schen-genški meji tudi za državljane unije, vendar ta za zdaj ne bo povsem sistematičen, kot je za državljane tretjih držav. Pravila se torej za zdaj niso spremenila, kar zadeva tudi Slovenijo kot je potrdila tudi notranja ministrica Vesna Gyorkos Žnidar. Temeljito preverjanje državljanov unije ob vstopu v schengen, ki presega preverjanje identitete osebe, je namreč po potrebi že sedaj mogoče v primeru suma vpletenosti v teroristično dejavnost. So pa članice Evropsko komisijo pozvale naj bi nadzor do prihodnjega leta postal sistematičen, kar je predvsem zahteva, zaradi pariških atentatov, ranjene Francije. Na 2. strani trst - Sinoči na Kratkem mostu Lučke proti vojni Manifestacija Odbora za mir Danilo Dolci v spomin na žrtve atentatov v Parizu kultura Nagrada Auersperg Tatjani Rojc TRST - Zgodovinsko-literar-na nagrada, ki nosi ime po grofih Auersperg, je nastala z namenom, da bi gradila mostove med italijansko in slovensko kulturo, katerima sta Janja in Emilio Auersperg pripadala. Izbira letošnje nagrajenke Tatjane Rojc je zato nedvomno posrečena, saj je grajenje mostov med tema dvema kulturama eno njenih velikih življenjskih vodil. Nagrado ji bodo podelili 29. novembra, prejela pa jo bo za obsežno monografijo o Borisu Pahorju. Na 14. strani S Silvo Matos o ustvarjalnem dialogu Na 8. strani Tržaški matematik zavrača igre na srečo Na 9. strani Gradež izhodišče tatinskih pohodov Na 16. strani V Tržiču bodo opravili dve merilni kampanji Na 17. strani Slovenski skakalci pred novimi izzivi Na 20. strani ČASA DEL POPOLO LJUDSKI DOM GOSTILNA UL. PONZIANA 14 34137 TRST TEL. +39.040.361081 URNIK KUHINJE: 12-14 in 19-21 ZAPRTO OB NEDELJAH ZVEČER IN PONEDELJKIH WWW.CASADELPOPOLOTRlESTE.EU Sledi nam: S svečami osvetljen Kratki most čez Kanal v spomin na žrtve v Parizu fotodamj@n 9771124666007 2 Sobota, 21. novembra 2015 AKTUALNO / evropska unija - Odločitev ministrov za notranje zadeve na zahtevo Francije Zaostrili bodo nadzor na zunanji schengenski meji Nadzor nad državljani EU še ne bo »»sistematičen«, do konca leta pa naj bi postal obvezen BRUSELJ - Članice Evropske unije so na pobudo Francije dosegle dogovor o takojšnji krepitvi nadzora na zunanji schengenski meji tudi za državljane unije, vendar ta za zdaj ne bo povsem sistematičen, kot je za državljane tretjih držav. Pravila se torej za zdaj niso bistveno spremenila. Temeljito preverjanje državljanov unije ob vstopu v schengen, ki presega preverjanje identitete osebe, je namreč po potrebi že sedaj mogoče v primeru suma vpletenosti v teroristično dejavnost. To Francija po pariških atentatih na svojih mejah tudi že izvaja. So pa članice Evropsko komisijo pozvale naj do konca leta pripravi predlog za spremembo schengenskega zakonika, tako da bo ta omogočal sistematični in obvezni nadzor vseh oseb na zunanji meji oziroma vseh oseb, ki vstopajo v schengen, torej tudi članov EU. Ni pa bilo v Bruslju, vsaj uradno ne, govor o vzpostavitvi mini schengna Nemčije, Avstrije in držav Beneluksa, o kateri razmišlja Nizozemska, kar bi pomenilo vzpostavitev meje na Karavankah, a tudi (kar zadeva Italijo) na Bren-nerju ali Trbižu z nepredvidljivimi posledicami tudi za naš prostor. Ker pa je Slovenija zaradi izpostavljenosti z begunci na to vprašanje še posebej občutljiva, je notranja ministrica Vesna Gyor-kos Žnidar po bruseljskem sestanku zatrdila, da je morebitni mini schengen absolutno nesprejemljiv«. Izpostavila je še en vidik. Območje schengna obsega tudi Romunijo, Bolgarijo, Hrvaško in Ciper, za katere pa še ne velja odprava kontrol na notranjih mejah, kar pomeni, da je v teh primerih zunanja meja dejansko izenačena z mejami schengenskega območja. »Tudi Hrvaška je dolžna spoštovati določbe schengenskega pravnega reda, kar je zelo pomembno v dani situaciji,« je še poudarila Gyorkos Žnidarjeva. »Ob vstopu in izstopu v EU bodo kontrolirani vsi državljani EU,« je potrdil njen italijanski kolega Angelino Al-fano. TOMIZZEV DUH Namesto ločenih vrst se na meji morda spet obeta enotna vrsta za vse potnike, ne glede od kod prihajajo slovenija »Prihajali bodo še pet let« LJUBLJANA - Primerjava števila migrantov, ki so v Slovenijo prispeli v minulih dneh, kaže, da je dnevni dotok morda nekoliko v upadu. Vendar pa migracij očitno še ne bo konec. Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je namreč ocenil, da bo migracijski tok trajal še nadaljnjih pet let.Zaskrbljujoča je napoved o prihodu 20 milijonov ljudi, tudi iz severne in centralne Afrike. Če se bodo napovedi uresničevale, lahko to, kot pravi Šefic, kaže tudi na vojno za vodo, za naravne dobrine. Gre namreč za ekonomske migrante, ki iščejo boljše življenje ali možnost preživetja. mafija - Načrtovali umor ministra Alfana? »Izdal nas je. Ubijmo ga, kot smo Kennedyja« PALERMO - Karabinjerji so včeraj ponoči mafijcem prekrižali načrte za atentat na notranjega ministra Angelina Alfana. V sicilijanskem mestu Corleone so aretirali šest mafijskih šefov, naslednikov Salvatorej Riine in Bernarda Provenzana. Šlo naj bi za tradicionalno »kmečko« mafijo, saj so menda vsi živinorejci. Prisluškovanje pogovorom med šestimi aretiranci je razkrilo načrt za umor Alfana, ki ga krivijo za okrepitev člena 41-bis o strogem zaporniškem režimu za mafijce, je v Palermu povedal tamkajšnji tožilec Francesco Lo Voi. »Omenjali so morebiten napad na Alfana. Nekateri so to želeli storiti v Rimu, drugi na Siciliji,« je povedal tožilec. Ministra so želeli napasti, ko bi bil slabše varovan. Aretacije so sledile preiskavi, ki se je začela septembra lani. Med prisluškovanji je prišel na dan tudi namig na umor ameriškega predsednika Johna Kennedyja, ki naj bi ga 22 novembra 1963 v Dallasu ubila prav Cosa Nostra. Eden od aretiranih, Pietro Masaracchia, naj bi v pogovoru z drugimi med drugim dejal, da je Alfano skupaj z Berlusconijem prišel na oblast prav z glasovi mafije, potem pa je obrnil hrbet starim prijateljem. Ravnal naj bi natanko kot Kennedy, ki da je prav tako prišel na oblast s podporo mafije in jo potem zatajil. Kot so svojčas počili Kennedyja, tako naj bi se sedaj mafijci maščevali nad Alfanom. Evroazija Milan Rakovac Bomo namesto nujnega evroazij-skega partnerstva zares pristali na me-sijanstvo fundamentalističnega preroka Huntingtona? Njegov trk civilizacij je tu. Pariz 2015 kot New York 2001? Libanonka Roua Naboulsi živi v Veliki Britaniji: »... to, kar sedaj vi doživljate je le delček groze, ki jo že leta doživljata Sirija in Libanon«! Lahko ta strašni vzdih sploh pride do nas? Do naših ušes, srca, uma? Smo sposobni uvideti naš lastni, belski, »krščanski« delež v vsem tem? Ali pa se zmoremo le še zapreti v države - taborišča? Evrazija? Ena celina. In ne od včeraj. Morda jutri spet? Razpad vezi med Evropo in Azijo v zadnjih četrt stoletja grozi z razkolom, ki ga ne pomnimo od Džingis kana in križarskih vojn. Spomnimo, da se je tudi Osmansko cesarstvo, ki je osvajalo širok prostor jugovzhodne Evrope, evropeiziralo že pred emancipacijo Kemala Atuturka. Trgovske vezi z » džaursko«, neverni-ško krščansko Evropo so cvetele nav- zlic vojnam. Evropska politika je z mejo z Azijo upravljala pravzaprav retorično: Evropa se je »končala« na Uralu in na Kavkazu, a že carska Rusija, nedvomno evropska država, je z rusi-fikacijo cele Sibirije in ogromnih sred-njeazijskih prostranstev Evropo »uvozila« v Azijo. Mi pa, ponosni belski fundamen-talisti, v nizkem štartu za nove križarske pohode na azijske in afriške brez-božce, medtem ko tamkajšnji ljudje v nezaustavljivi selitvi narodov hitijo k nam, v bleščečo utopijo. Vse manj je v nas samaritanske dobrote in vse več transnacionalizma, transetatizma in transmilitarizma. Banka in trgovina, nel bene e nel male, brišejo meje, vse postaja večpomensko in transmisijsko, nacija in država se v kaosu izgubljata. Mi pa nočemo/ne moremo razumeti neizbežnosti večnacionalne družbe, ki razkraja samo idejo rasne, verske, nacionalne čistosti ter homogenosti in monolitno-sti nacionalne države. Ta in takšna ko- losalna sprememba se dogaja tukaj in zdaj, pred našimi očmi: nepovratna je, večsmerna in, ponavljam, neizbežna. Ne more je zaustaviti niti fragmentirana tretja svetovna vojna, ki jo krščanska Evropa vodi proti azijskim državam medtem ko se tolaži, da je to le boj proti posamičnim diktatorjem. Ne smemo pozabiti nič kaj miroljubne vloge Zahoda v kavkaških vojnah, v Ukrajini, da o Siriji, Iraku, Libanonu in Afganistanu niti ne govorimo. Tako Evropejci demo-kratiziramo Azijo: sedaj se ta uničena Azija zliva k nam. Smo civilizirani, demokratični dobrostoječi Evropejci ne-čimrni ali ponosni? Ali preprosto - kratkovidni? Eden od temeljev evrazijske kulture je nedvomno stara Perzija, iz katere se še danes lahko učimo. Nietszc-he govori, da je Zaratustra govoril: »Našo nečimrnost je ravno takrat najtežje raniti, ko je ranjen naš ponos. In če me nazadnje zapusti razumnost: - joj, kako rada odleti stran! - Naj potlej z mojo norostjo odleti tudi moj ponos!« Ne bo šlo več tako. Bati se, da se naš ponos ali nečimrnost ne izgubita v kolektivni površnosti, ki nam zastira vid in zdravo presojo zaradi česar ne moremo več razmišljati razsodno in se v strahu odločimo, da bomo z orožjem in žico na meji zaustavili - vodo in zrak? EU razkraja samo sebe: še včeraj se je demokratična Evropa zgražala nad Orbanovo šengensko »tehnično oviro«, danes jo postavlja Slovenija, jutri Makedonija in Srbija ...Hrvaška bo zavračala ekonomske migrante, kako jih bo izločevala iz reke obupancev? Kam jih bo vračala? Mini ali maxi lager Šengen? Namesto samomorilske samoi-zolacije lahko Evropa zase in za svet stori le eno: zaustavi vojno v Siriji in sproži procese evroazijskega združevanja. Lahko nadaljuje tam, kamor sta hotela denimo Charles De Gaulle ali Konrad Adenauer, a jima ni bilo dovoljeno: počasi in brez vzvišenosti spodbuditi in sestavljati evroazijsko celino. borut pahor Slovenija mora ostati v povezanem delu EU LJUBLJANA - Predsednik slovenske republike Borut Pahor je v pogovoru za STA opozoril, da se čas za dosledno izvajanje schen-genskih pravil izteka in da bi bilo treba na balkanski poti doseči zmanjšanje števila beguncev. Slovenija mora ostati v najbolj povezanem delu EU, je opozoril in pozval tudi k večji politični enotnosti v državi glede tovrstnih strateških interesov. »To je za Slovenijo pomembno tudi z vidika razprav o mini schen-gnu, kar so sicer neformalne zamisli posameznih držav, vendar jih je treba jemati z vso resnostjo,«je opozoril predsednik. Spomnil je, da je tudi v svojem nagovoru v državnem zboru v začetku meseca izpostavil, da mora biti ukrepanje v begunski krizi tako, da Slovenija ostane v najbolj povezanem delu EU. »Za nobeno ceno se meja najbolj povezanega dela EU ne sme premakniti z naše južne meje na Karavanke. To je državni interes strateškega značaja,« je ponovil. »Vtem smislu mora Slovenija zelo pozorno spremljati tovrstne signale, ki so tokrat prišli iz Amsterdama, ki dajo vedeti, da so se neka razmišljanja iz ozkih političnih soban preselila že tudi v širšo javnost,« je še opozoril Pahor. Pri tem je znova pozval k večji politični enotnosti v državi. »Zdaj je še posebej pomembno, da se skušamo dokopati do skupnih pogledov. Tudi ko gre za begunsko krizo, sem predlagal, da bi se v parlamentu sprejel načrt za prihodnje ukrepanje,« je dejal. Če bi ta načrt nastajal v sodelovanju z opozicijo, bi »enotnost potem omogočala vladi, da bi bolj premišljeno, bolj predvidljivo in dovolj hitro lahko reagirala in to ob podpori in zaupanju širše javnosti«. »Čas hitro teče in vidimo, da se problemi zgoščajo in da nekateri problemi, ki imajo sprva humanitaren značaj, začenjajo dobivati varnostne značilnosti. Zdi se mi, da pri tem ne gre oklevati in da bi bilo dobro nekaj storiti, da se ohranja kondicija sodelovanja,« je še pozval Pahor. »Zdaj je še prav posebej pomembno, da se trudimo poglobiti medsebojno zaupanje in sodelovanje, medstrankarsko in vsakršno. Po mojem mnenju je bila v sredo zamujena priložnost za poglobitev zaupanja in sodelovanja pri glasovanju o kandidatih za sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice. Trudil sem se, da bi prišlo do dogovora, vendar je bilo zanj premalo pripravljenosti. A so časi taki, da bo kmalu spet priložnost,« je še dodal predsednik Pahor. / AKTUALNO Nedelja, 22. novembra 2015 3 mali - Dramatičen deveturni napad teroristov na hotel Radisson v Bamaku do posega varnostnih sil Teroristi napadli hotel, zajeli 170 ljudi in ubili vsaj 27 talcev BAMAKO - Džihadisti so včeraj zjutraj vdrli v luksuzen hotel Radisson Blu v prestolnici Malija Bamako ter zajeli kakih 170 hotelskih gostov in uslužbencev. Drama s talci se je zaključila šele popoldne po skoraj devetih urah od napada teroristov, je sporočil notranji minister Malija, polkovnik Salif Trao-re, s posredovanjem malijskih varnostnih sil, vojakov tamkajšnje misije Združenih narodov ter francoskih in ameriških specialcev. V napadu naj bi bilo ubitih vaj 27 ljudi. Predstavniki misije Združenih narodov v Maliju navajajo, da so v pritličju hotela našli 12 trupel, drugih 15 pa v prvem nadstropju hotela. Ta obračun morda še ni dokončen, saj še niso temeljito preiskali vseh prostorov hotela. Med mrtvimi naj bi bili tudi trije teroristi. Odgovornost za napad so prevzeli teroristi, povezani z Al Kaido. O tem poroča arabska televizija Al Džazira, pa tudi mavretanijski portal Al Ahbar, ki govori o skupinah Al Murabitun in Al Kai-da v islamskem Magrebu (AQIM). Vodja skupine Al Murabitun je bil znani terorist Alžirec Mohtar Belmohtar. Ze pred tem so sicer domnevali, da gre za skrajne islamiste, saj naj bi ob napadu vzklikali "Alah je velik". V hotel v samem središču prestolnice Malija so vdrli zjutraj in zajeli okoli 170 talcev. Po navedbah hotelske verige Rezidor, lastnice Radissona, je bilo zajetih kakih 140 hotelskih gostov in 30 uslužbencev. Gre za luksuzen hotel, priljubljen med tujci, diplomati in poslovneži, zato ni bilo presenečenje, da je bilo med talci več deset tujcev - Indijci, Francozi, Kitajci, Alžirci, Turki, Američani, najmanj dva Nemca, vsaj en Belgijec, državni funkcionar Geoffrey Dieudonne, ki so ga kot prvega prepoznali med smrtnimi žrtvami, in zagotovo še kdo. Vsaj del napadalcev naj bi se do hotela pripeljal v vozilu z diplomatskimi tablicami in se tako izognil običajnim varnostnim ukrepom. Pri tem naj bi ubili najmanj tri hotelske varnostnike. Koliko točno je bilo napadalcev, ni znano, saj so eni govorili o le dveh, kar očitno ni držalo, nekateri pa o več kot deset. - - f T ! - ' mm v Mjf — s- flfl V * 1 ^ ; • r Levo prenos v napadu ranjene osebe, desno obleganje hotela Radisson v Bamaku med terorističnim napadom ansa Po nekaj urah drame s talci so ma-lijske varnostne sile v hotelu sprožile obsežno operacijo. Na pomoč so jim priskočili pripadniki tamkajšnje misije Združenih narodov ter francoski in ameriški vojaki.Francoske posebne enote, vključno s pripadniki paravojaške policije, posebej izurjenimi za reševanje talcev, so na ukaz francoskega obrambnega ministra Jean-Yvesa Le Driana ne-modoma poletele iz Pariza v Bamako in sodelovale pri osvoboditvi preživelih talcev v hotelu Radisson. Na Pentagonu so medtem potrdili, da je predsednik ZDA Barack Obama seznanjen z razvojem dogodkov in so ameriški vojaki v Bamaku pomagali pri umiku civilistov na varne lokacije, medtem ko so Malijci "čistili" hotel napadalcev. Ze pred operacijo varnostnih sil naj bi napadalci sicer sami izpustili več talcev, domnevno muslimanov, ki so znali citirati Koran. Nekaj naj bi jih uspelo tudi samih pobegniti. V malijskem mestu Sevare so teroristi avgusta letos 24 ur oblegali nek hotel pariz - Vsakdan Parižanov teden dni po napadih Življenje teče dalje Strah pred teroristi a tudi pred rasističnimi gesli, ki jih širijo šovinistični politiki PARIZ - Četrtek je v knjižnici Vaclava Havla v pariškem osemnajstem okrožju dan za pravljice. Otroci vseh polti in porekel s široko razprtimi očmi in odprtimi usti spremljajo pripovedovanje dogodivščin zajčka in lisičke. Njihovi starši jih opazujejo od daleč in se sproščeno pogovarjajo med sabo. Zvečer je na péniche (rečni ladji), ki je privezana pod ogromno narodno knjižnico posvečeno bivšemu predsedniku Mitterandu, koncert skupine Trotski Nautique. Pevec skupine brez težav spravi v dobro voljo številno publiko - generacijo Bataclan. (Ironija usode: generacijo, ki sovraži oznake, so označili s krajem zločina, zaradi katerega je ta generacija začutila največjo bolečino. Primerjava s krščanskim najbolj prepoznavnim simbolom ni niti toliko pretirana.) Mladi med koncertom plešejo in se smejejo ob poslušanju zabavnih besedil pesmi. Med čik pavzo s pogledom na Seno si sledijo pogovori, ki se nanašajo na dogodke izpred enega tedna. Razvije se debata o že premletih zamislih, kako se rešiti med morebitnim terorističnim napadom. Eden pravi, da bo na terasi sedel tako, da bo takoj pripravljen na beg, drugi bo prevrnil mizo in se skril za njo, tretji da še svojo verzijo. Četrti pa na koncu vse prepriča z ugotovitvijo, da bi napad potekal tako hitro in nepričakovano, zato bi reakcije bile popolnoma različne od načrtovanih. Parižan torej še močno občuti težo grozljivih dogodkov, a življenje teče dalje. Metroji vozijo, trgovine so odprte, ravno tako šole. Ob tem pa postanejo normalni tudi dogodki, ki bi v različnih situacijah odmevali po soseski in po medijih. Na primer to, da so v sredo na sosednji ulici posebne policijske enote razstrelile avto z belgijsko registracijo, ker je na zadnjem sedežu sameval zapuščen kovček. Razneslo je avto in kovček z oblekami vred, bombe pa nikjer. Naslednje jutro so občinski delavci zravnali rušilni učinek eksplozije in pločnik je bil kot prej. Lokalni mediji o tem niso poročali. Ravno tako niti vrstice o tem, da je četrtkov popoldanski vlak za Caen imel skoraj uro zamude, ker je nekdo na vlaku pozabil del prtljage. To so novice iz prve roke, zato si lahko predstavljamo, da je podobnih situacij na pretek. Prisotnost uniformirane policije sicer ni občutno večja od standardnih situacij, a gotovo je več policistov v civilu, in navedeni posegi pripomorejo k vtisu, da je poskrbljeno za red. Zaradi tega večine ljudi ni zajela psihoza. Bolj kot strah pred morebitnimi terorističnimi napadi je v multietničnem osemnajstem okrožju razširjena dolgoročna skrb in sicer to, da bo čedalje več ljudi nasedlo rasističnim in sovražnim geslom šovinističnih politikov. Če bo prišlo do tega, se bodo v knjižnici Vaclava Havla le še otroci pogledali v oči. Samo Miot in zajeli talce. Ubitih je bilo pet vojakov, pet uslužbencev Združenih narodov in štirje napadalci. Uporniški sever Malija je spomladi 2012 padel v roke uporniških Tua-regov in z Al Kaido povezanih džihadisti-čnih skupin, ki pa so bile nato s pomočjo francoskih vojakov januarja 2013 premagane. V zahodnoafriški državi je več kot 10.000 pripadnikov modrih čelad in tudi posebna misija EU. A islamistično nasilje v Maliju ne pojenja, čeprav je ponavadi omejeno na sever države. Tamkajšnji isla-misti so večinoma povezani z Al Kaido in ne z Islamsko državo (IS). Zaenkrat ni dokazov o povezavi med napadi v Bamaku in v Parizu pred tednom dni, a francoska vojska je na čelu boja proti islamistom na severu Mali-ja, svoji nekdanji koloniji. Islamistični teroristi z napadom na hotel Radisson Blu - ta je doslej v sicer za tujce nevarnem Ba-maku veljal za varnega - očitno želeli sejati strah. Izbor cilja naj bi tako nosil simbolično sporočilo, da pred nasiljem dži-hadistov ni varen nihče. STA/M.M. V Saint-Denisu našli tretje truplo PARIZ - V sredini policijski operaciji v pariškem predmestju Saint-Denis, v kateri je bil ubit Abdelhamid Abaaoud, snovalec terorističnih napadov v Parizu, ki so pred tednom dni zahtevali 130 življenj, so bili skupno ubiti trije ljudje. Tožilstvo je včeraj sporočilo, da so ponoči pod ruševinami v stanovanju našli truplo njegove se-strične Hasne Aitboulachen. Doslej je policija govorila, da se je ob vdoru več sto policistov v stanovanje ena ženska razstrelila. Včeraj pa so ugotovili, da se Hasna Aitboulachen ni razstrelila, ampak da je to storil moški, čigar identiteta še ni znana. Ponoči so namreč našli tudi torbico, v kateri je bil potni list na ime Hasna Aitboulahcen, 26-letne sestrične Aba-aouda, ki je Francozinja maroškega porekla. V operaciji so prijeli osem ljudi. Tožilstvo je takrat zatrdilo, da gre za skupino, ki je bila pripravljena izvesti teroristični napad. Število smrtnih žrtev napadov v Parizu naraslo na 130 PARIZ - Število smrtnih žrtev terorističnih napadov v Parizu pred tednom dni je s 129 naraslo na 130, potem ko je v četrtek ranam podlegel eden od ranjenih. V napadih je bilo ranjenih okoli 350 ljudi, je v francoskem senatu sporočil francoski premier Manuel Valls. Senat je glasoval o podaljšanju izrednih razmer za tri mesece, potem ko je spodnji dom parlamenta predlog že potrdil. Francoski predsednik Francois Hollande je sprva izredne razmere razglasil za 12 dni. Predlog zakona poleg podaljšanja izrednih razmer predvideva spremembe več zakonov. Med drugim zaostruje pravila glede hišnega pripora, v času izrednih razmer omogoča prepoved organizacij, ki predstavljajo resno grožnjo javnemu redu, in zaostruje nadzor nad tujimi borci. V Franciji 793 hišnih preiskav in 107 aretiranih PARIZ - Po terorističnih napadih pred tednom dni v Parizu so francoski policisti po državi izvedli 793 hišnih preiskav in aretirali 107 oseb. Minister za notranje zadeve Bernard Cazeneuve je danes sporočil, da so od 107 aretiranih priprli 90 oseb, 164 osumljencev pa ostaja v hišnem priporu. V racijah so policisti zasegli tudi 174 kosov orožja in 250.000 evrov gotovine. Medtem so iz Belgije sporočili, da po racijah v četrtek zvečer, v katerih je bilo pridržanih devet oseb, v priporu ostajajo še štirje osumljenci. Zaradi sumljivih pločevink evakuirali tovarno letal TOULOUSE - V Airbusovi tovarni na jugozahodu Francije so včeraj našli tri pločevinke, ki so bile povezane z eno ali več žicami, zaradi česar so iz dela poslopja evakuirali približno 200 ljudi. Posredovala je služba za detoniranje, ki je ugotovila, da pločevinke niso vsebovale eksploziva. Nevarnost je bila preklicana dve uri po evakuaciji dveh stavb ob 12.30. Islamistična skupina Islamska država je v sredo na spletu objavila fotografijo pločevinke, v kateri naj bi bilo eksplozivno sredstvo, ki je bilo uporabljeno v napadu na rusko letalo nad Sinajskim polotokom. Na Švedskem prijeli osumljenca za pripravo napada STOCKHOLM - Švedska policija je po dvodnevnem iskanju po vsej državi v četrtek aretirala Iračana zaradi suma, da je načrtoval teroristični napad. V državi od srede velja višja stopnja varnosti po terorističnih napadih v Parizu. 25-letnega Iračana Mutarja Muthano Madžida so prijeli v četrtek popoldne med hišno preiskavo azilnega centra v mestu Boliden na severovzhodu države. Prijeli so ga brez incidenta. Lokalni mediji so še poročali, da sumijo, da se je boril v Siriji. Povezave z napadalci v Parizu niso ugotovili, je pa švedska obveščevalna agencija Sapo izpostavila, da napadi v Parizu kažejo, kako je skrajna skupina Islamska država (IS) razširila svoj doseg v Evropi. 4 Sobota, 21. novembra 2015 AKTUALNO Sirija je pisana dežela, v njej sobiva, mogoče bi bilo bolje reči, je sobi-valo, sedemnajst različnih narodnosti in veroizpovedi. Med temi so Kurdi, starodavni narod. Okrog milijona jih je in predstavljajo kake 4 odstotke celotnega sirskega prebivalstva. Živijo na severu države, ki jo imenujejo Rojava (izg. Rožava), pomeni pa Zahod. Ime se nanaša na Zahodni Kurdistan - Rojavaye Kurdi-stane, na območje, ki se razteza 700 kilometrov vzdolž meje s Turčijo, oziroma s Severnim Kurdistanom, ki meji z Vzhodnim, ki se nahaja v Iranu, in južnim v Iraku, kjer živi ostalih 35 milijonov Kurdov. V vsaki izmed teh držav predstavljajo Kurdi destabilizacijski element. Zakaj? Enostavno zato, ker povsod, razen v Južnem Kurdistanu, kjer so se Kurdi od padca Sa-damovega režima leta 2003 de facto, ne pa de jure, ločili od Iraka, nimajo nikjer narodnostnih pravic. Prva svetovna vojna, kolonializem in neodvisnost Sirije Vse je bilo že določeno s tajnimi sporazumi, ki so jih v teku prve svetovne vojne podpisale antantne sile: Velika Britanija, Francija, Italija in Rusija: velikansko otomansko ozemlje bo razdeljeno na vplivne cone, oziroma zarisane bodo meje novih držav, ki v prvi vrsti ustrezajo angleškim in francoskim interesom. Tako so leta 1920 na območju Bližnjega vzhoda, na razvalinah Otoman-skega cesarstva, nastale Jordanija, Libanon, Irak in Sirija. Pod slednjo je prišlo tudi ozemlje Zahodnega Kurdistana. V času francoskega mandata so bile sirskim Kurdom priznane nekatere pravice: dobili so publikacije v maternem jeziku in odprtih je bilo nekaj šol za kurdske otroke. Za časa kurdskih vstaj v Turčiji, v letih 1929-31, so sirske mandatarne oblasti postavile pod nadzor kurdske voditelje in mnoge med njimi prisilili, da so Sirijo zapustili. Z neodvisnostjo Sirije leta 1945, so Kurdi začeli izgubljati še tisto malo, kar jim je bilo do tedaj priznano: šole v materinščini so bile odpravljene. S krepitvijo panarabizma, ki ga je utelešala stranka BAAS (Socialistična stranka arabskega preporoda) s svojim nacionalističnim programom, se je stanje Kurdov še poslabšalo: prepovedane so bile vse publikacije v kurdščini in aretirani številni člani Demokratske partije Kurdistana, ki so jo bili Kurdi ustanovili leta 1957. Poleti 1962 je sirska vlada razglasila poseben zakon o popisu prebivalstva na severovzhodu države, kjer so bili Kurdi doma, češ da so se njihovi sonarodnjaki iz Turčije ilegalno naselili na to območje, da bi uničili njen arabski značaj. Več kot 120.000 Kurdom je bilo odvzeto sirsko državljanstvo, čeprav so mnogi med njimi služili v sirski vojski. Postali so tujci in od tedaj niso smeli več opravljati državnih služb in kupovati nepremičnin, pa še ostali so brez družbenih in zdravstvenih pravic. Še več sirska vlada je začela udejanjati načrt »Arabski pas«, po katerem so bili Kurdi, ki so živeli tik ob sirsko-turški meji deportirani v notranjost države, istočasno pa so se na ta območja naseljevali Arabci. Še posebno od državnega udara leta 1966, ko je prišlo v Na zemljevidu Sirije je na severu države z rumeno barvo označeno ozemlje Rojave -Zahodnega Kurdistana Na sliki spodaj: napis »Naj živi Kurdistan« katja kjuder sirija - V ozadju vojne tudi dolgoletni boj pogumne manjšine Kurdi v Rojavi Katja Kjuder Siriji na oblast levo krilo laične Stranke arabskega socialističnega preporoda (sirska podružnica medarabske BAAS), sta se asimilacija Kurdov in množično na-sljevanje Arabcev na kurdsko etnično ozemlje še ojačili. »Naj živi arabsko-kurdsko bratstvo« Marca 1970 je bilo sedem kurdskih študentov obsojeno na leto dni zapora, samo ker so v javnosti izrekli stavek »Naj živi arabsko-kurdsko bratstvo«. V tem času so bila zemljišča na kurdskih območjih s kmetijsko reformo porazdeljena med Arabce in v bližini kurdskih naselij so se gradila arabska. Imena kurdskih vasi so zamenjala arabska. Okrog 50 tisoč Arabcev se je naselilo na kurdska območja in 60 tisoč Kurdov se je odselilo v Libanon. Trenja med Arabci in Kurdi so se večala. Šele leta 1976, ko je v Siriji začel naraščati vpliv fundamentalističnega gibanja Muslimanske bratovščine, proti kateremu je sirska vlada iskala podporo laičnih manjšin, med katerimi so bili Kurdi, je sirski predsednik Hafis al Asad razglasil konec načrta »Arabski pas«. V osemdesetih letih se je sirska vlada zaradi taktičnih razlogov zbližala Kurdom. Vedeti moramo namreč, da je bila Sirija nasprotnica Sadama Hu-seina, pa še z Ankaro je imela velike probleme zaradi rečnih voda. Evfrat namreč izvira v turškem Kurdistanu, od koder priteče v Sirijo in nato v Irak. Turčija je dobršen del vode porabila zase in tako oškodovala sirsko in iraško poljedeljstvo. Prav zaradi teh težav je vlada v Damasku podpirala kurdski odpor, tako v Iraku kot v Turčiji. Borci marksistično usmerjene Kurdske delavske partije - PKK (Partiya Karkeren Kurdistan) in njen voditelj Abdulah Ocalan (izg. Odžalan) so od leta 1979 v Siriji uživali zaščito in podporo Damaska. Med tem časom se je kar nekaj sirskih Kurdov pridružilo PKKju. Leta 1996 je Turčija z Izraelom podpisala dva sporazum, ki ju je blagoslovil Pentagon. Nanašala sta se na vojaško sodelovanje in na izmenjavo vojaške tehnologije med državama. Dve leti kasneje je Turčija, ob podpori ZDA in Izraela, Damasku zagrozila z napadom in vojake že nameščala ob sirski meji, če Ocalan in njegovi pajdaši ne bodo takoj zapustili sirske države. Tako je bil sirski predsednik Hafis al Asad prisiljen podpisati s Turčijo sporazum o varnosti, s katerim je bila PKKju prepovedana vsakršna dejavnost na sirskem ozemlju in ukinjena podpora sirskih oblasti. Še več, Damask je bil prisiljen proglasiti PKK za teroristično organizacijo, tako kot so jo že pred tem Turčija, ZDA, NATO in Evropska unija. To je prisililo borce PKK in njihovega voditelja, da so državo zapustili. Sprejele so jih gore v Kandilu, na meji med Irakom in Iranom v Južnem Kur-distanu, Ocalan pa se je po tragičnih dogodkih, v katere je bila vpletena tudi italijanska D'Alemova vlada in tajne izraelske službe, leta 1999 znašel v turškem zaporu na otoku Imrali, v Marmarskem morju, kjer prestaja dosmrtno kazen. Poleti 2000 je postal predsednik Sirije Bašar al Asad, sin pokojnega Hafisa. Zgledalo je, da se je bila sedaj vlada v Damasku pripravljena pogajati s Kurdi o nji- hovih pravicah in v zvezi s tem je bil s severa države umaknjen dobršen del varnostnih sil. Ampak že marca 2004 so se v Kamišliju, v največjem kurdskem mestu na severovzhodu, kurdske manifestacije končale s pouličnimi boji med demonstranti in vojsko. Življenje je izgubilo 32 oseb, na stotine je bilo ranjenih, 2000 pa aretiranih. Vlada v Damasku je sprožila preiskavo in odgovoren za varnostne sile je bil obsojen, velika večina aretiranih pa do konca leta izpuščena. Destabilizacija celotnega območja Etnične in verske razlike so na območju Bližnjega vzhoda obstajale že od davne preteklosti. V okviru Otomanske-ga cesarstva je imel kalifat s svojim sistemom verske avtonomije vse te razlike pod nadzorom. V novonastalih nacionalnih državah pa je panarabska ideologija preprečevala hujše spore, čeprav ne smemo pozabiti, koliko krivic in gorja je prav ta storila Kurdom. Kakorkoli že pa so državni voditelji v imenu panarabiz-ma na nek način držali skupaj vse te raznolikosti in skušali svoje države modernizirati po svojstveni poti islamskega socializma, ki Zahodu ni bila po godu. Z Zalivsko vojno leta 1991 se je ta proces zaustavil in panarabizem je bil uničen. Divide et impera je postal vodilo neolibe-ralističnega Zahoda, njegovega pohlepa po energetskih virih in nadzora nad tržišči. Za dosego le teh zahodne velesile uporabljajo že dolgo vpeljano strategijo »humanitarne vojne«, katere namen je, da državo, ki se ne ravna po njihovih navodilih, destabilizira tako, da z najrazličnejšimi sredstvi podpira njeno notranjo opozicijo. Vse to pa prej ali slej privede do grozovite zmede, anarhije, korupcije, nasilja in končno revščine. Irak, Afganistan, Libija in Somalija docent. Po uničenju Huseinove oblasti leta 2003 je Irak postal leglo islamskih teroristov in fundamentalistov, ki so začeli destabilizirati celotno območje Bližnjega vzhoda. Arabske pomladi Potem so arabske pomladi opravile svoje. Proti Ghadafiju je Zahod oborožil tolpe fundamentalistov, ki danes nadzorujejo Tripoli, v Egiptu in Tuniziji je arabska pomlad ojačila Muslimansko bratovščino, ki sta jo Savdska Arabija in Katar, zaveznika ZDA, vedno podpirali. Nato je bila na vrsti Sirija, država, ki je že vrsto let trn v peti ZDA in Izraelu. Slednji je Siriji leta 1967 iztrgal Golansko višavje, ki ga še danes nadzoruje. Marca 2011 so bile v Siriji prve ljudske protivladne manifestacije. Ljudje so zahtevali ukinitev izrednega stanja, osvoboditev političnih zapornikov, pravičnejšo porazdelitev gospodarskih resursov in dostop do dela. Vzklikali so proti slabim gospodarskim in družbenim razmeram ter nepravičnostim. Večina protestnikov iz tistih dni ni pričakovala, da bodo njihovo nezadovoljstvo izkoristili zunanji akterji in verske stranke, katerih cilji nimajo prav nič skupnega z demokracijo oziroma zahtevami arabske pomladi. Iz državljanske v sveto vojno Že od vsega začetka nemirov, marca 2011, so ameriške in britanske vojaške službe urile oborožene sirske upornike z namenom, da se Sirijo destabilizira po scenariju, ki je dobro poznan iz Afganistana, Iraka in Libije. Ni jih zanimalo, kakšne načrte imajo njihovi varovanci s sirsko državo, pomembno je bilo, da se Asado-vemu režimu, ki ga podpirajo Rusija, Iran ter libanonski šiitski Hezbollah, odvzame moč in destabilizira Sirijo. S tem namenom je nastala tako imenovana Sirska svobodna vojska. Njeni bojevniki so se z ameriško, izraelsko in jordansko pomočjo urili vzdolž jordansko-sirske meje. Pri tem so sodelovali tudi britanski in francoski vojaki. Za njihovo oborožitev je poskrbela Evropska unija, Turčija, Saudska Arabija, Bahrein, Katar, Združeni Arabski Emirati, Kuwait in Oman. Na začetku nemirov je med Kurdi in sirsko vojsko prišlo do nekaj spopadov. V tem času so Kurdi sodelovali s sirskimi uporniki organiziranimi v Sirski svobodni vojski. Ta pa je kmalu začela razpadati in njeni pripadniki so se vključevali v najbolj radikalne skupine sirske opozicije, kot so Al Nusra, Islamska fronta in Al Sham. Nadaljevanje jutri / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 21. novembra 2015 5 gospodarstvo - Zanimiva študija fundacije Nord Est Banke in podjetja si počasi utirajo pot iz najhujše krize Pozitivni znaki v izvozu in povečanju investicij, brezposelnost pa še zavira rast potrošnje TRST - Od leta 2008 dalje smo tudi v Furlaniji Julijski krajini okusili neprijetne posledice globalne finančne krize: zaupanje v banke na medbančnem trgu je krepko padlo; pojavil se je kreditni krč, ki so ga začutila številna srednje velika in mala podjetja, stopnja brezposelnosti je narasla. Po sedmih letih gospodarske in finančne krize smo letos v deželi zabeležili prve pozitivne rezultate, ki namigujejo na izhod iz krize. Te so glavne ugotovitve, ki so jih podali predvčerajšnjim v prostorih tržaške Trgovinske zbornice ob predstavitvi zanimive raziskave o odnosu med bankami in podjetji, ki jo je izdala fundacija Nord Est na predlog deželnega združenja trgovinskih zbornic Unioncamere. Srečanja so se udeležili predstavniki deželnih trgovinskih zbornic, bank, podpredsednik Dežele FJK Sergio Bolzonello in osebje deželnega sedeža Banke Italije. V uvodnem pozdravu sta predsednik tržaške Trgovinske zbornice Antonio Paoletti in predsednik zveze deželnih zbornic Giovanni Pavan omenila strateške povezave med bankami in podjetji, ki tvorijo jedro deželnega gospodarskega sistema. Izpostavila sta potrebo po koordiniranem sodelovanju med podjetji in finančnimi posredniki s ciljem, da bi čimprej premostili dolgoletno krizo. Sledila je predstavitev poročila Odnos med bankami in podjetji: zorni kot finančnih posrednikov. Raziskava temelji na intervjujih z bančnimi menedžer-ji oziroma predstavniki bank, ki poslujejo v naši deželi. Kot sta povedala raziskovalca fundacije Nord Est Stefano Micelli in Silvia Oliva, po mnenju bančnikov se gospodarsko stanje v naši deželi postopoma izboljšuje. Kot potrjujejo nekatere ekonomske raziskave, največ uspehov beležijo deželna izvozna podjetja, kar po mnenju Micellija kaže na njihovo mednarodno konkurenčnost; več je tudi investicij v podjetja oziroma v poslovne dejavnosti, kar predstavlja pozitivno novost v primerjavi s prejšnjimi leti. Kljub temu me- nedžerji finančnih posrednikov ocenjujejo, da bo treba za izhod iz krize še počakati, saj se številna mala podjetja še vedno nahajajo v kritičnem stanju. Največ takih podjetij posluje v nepremičninskem sektorju ter v trgovini na drobno. Pri podajanju rezultatov ankete sta raziskovalca opozorila na dejstvo, da je podpovprečno poslovanje podjetij eden izmed razlogov za relativno visoko stopnjo brezposelnosti v deželi FJK. Hkrati pa ravno brezposelnost negativno učinkuje na potrošnjo oziroma predstavlja razlog za nezadostno povpraševanje po tržnih dobrinah, kar onemogoča pravi zagon deželnega gospodarstva. V zaključkih, ki jih je podal podpredsednik Dežele FJK Sergio Bolzonello, je bil govor o nezane-marljivih olajšavah ter jamstvih pri bančnih posojilih, ki jih Dežela nudi številnim malim podjetnikom v Furlaniji Julijski krajini. Bolzonello je na koncu poudaril pomen novih kriterijev za ocenjevanje podjetij s strani finančnih posrednikov, na primer na podlagi nekaterih novih pokazateljev. Po novem lahko banka izda »rating« na podlagi profilov osebja, ki je zaposleno v podjetju. Novost kaže na to, da se tudi pri nas postopoma uveljavlja bistrejša podjetniška kultura, ki se osredinja na človeški kapital: podjetja niso ocenjena le na podlagi bilanc, ampak tudi na podlagi človeškega kapitala, ki ga predstavljajo zaposleni in kadri podjetij. Skratka, za izhod iz krize je nujno potreben doprinos »briljantnih oseb« - kot jih je imenoval Bolzonello -, in ravno take osebe lahko zaigrajo ključno vlogo pri podjetniškem uspeh oziroma pri premoščanju krize. Mitja Stefancic skgz in sso Priznanja ob prazniku slovenske kulture Na proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo februarja 2016, bosta krovni organizaciji Slovencev v Italiji Slovenska kulturna gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij podelili priznanja ustvarjalcem, poustvarjalcem in drugim kulturnim ali družbenim delavcem, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali s svojim življenjskim delom trajno obogatili kulturno zakladnico ali so s svojim delom na drugih področjih prispevali k uveljavitvi slovenske identitete, kulture in jezika. Priznanja lahko prejmejo tudi društva, ustanove ali skupine ustvarjalcev in poustvarjalcev, kadar gre za tako celovito delo, da ni mogoče prepoznati oziroma ločiti posameznikovega prispevka. SKGZ in SSO zbirata predloge za priznanja do 30. novembra 2015. Predlogi morajo prispeti na deželni sedež ene izmed krovnih organizacij v Trstu. Kandidature lahko predlagajo organizacije, društva in posamezniki. Uradni predlog mora vsebovati življenjepis kandidata, podrobne podatke o delu oziroma opusu, predlaganem za priznanje, z navedbo objave, razstave ali izvedbe ter tehtno utemeljitev predloga z ustrezno dokumentacijo (knjiga, katalog, videoposnetek). slovenija - Begunci Včeraj prišlo več kot 5000 migrantov LJUBLJANA - Od sredine oktobra je v Slovenijo vstopilo 245.168 migrantov, od tega včeraj do 18. ure 4183. V nastanitvenih in sprejemnih centrih je bilo ob 18. uri 4491 migrantov, od tega največ v Dobovi in na Šentilju. Slovenijo pa je po podatkih policije od 20. oktobra zapustilo 230.680 migrantov. Na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova so včeraj v spremstvu hrvaških policistov pripeljali štirje vlaki s skupno 4276 tujci. Po 21. uri so pričakovali tam naslednji vlak, na katerem naj bi bilo po napovedih hrvaških varnostnih organov še okoli 1000 migran-tov. Pred tem je bilo na železniški postaji v Dobovi dobrih 1100 tujcev, ki so prispeli z vlakom okoli 17. ure, v sprejemnem centru v Dobovi pa še okoli 1000 tujcev. Po opravljenih policijskih postopkih ter zdravstveni in humanitarni oskrbi naj bi jih policisti z vlaki in avtobusi pospremili v nastanitvene centre v notranjosti države. Včeraj so policisti iz Dobo-ve proti nastanitvenim centrom po državi med 7. in 17. uro pospremili okoli 2300 migrantov, so sporočili s Policijske uprave Novo mesto. V nastanitvenem centru v Gornji Radgoni je bilo ob 18. uri 105 migrantov. Čez dan pa je od tam v Avstrijo odšlo 1432 tujcev. V nastanitvenem centru v Šentilju je bilo ob 18. uri skupno 2094 tujcev. Na Policijski upravi Maribor pa natančnejših podatkov zaradi stavkovnih aktivnosti niso posredovali. špeter - Ravnatelji treh šol se zgledujejo po trijezičnem Kugyjevem razredu v Celovcu Pobuda za trijezični licej Srečanje ravnateljev, občinskih in pokrajinskih upraviteljev ob ogledu šolskih prostorov v Špetru nm ŠPETER - Razširiti ponudbo višjih srednjih šol v Na-diških dolinah z ustanovitvijo liceja, ki bi deloval kot trijezični Kugyjev razred na gimnaziji v Celovcu, kjer se mladi učijo v italijanščini, slovenščini in nemščini. O tem predlogu so razpravljali ravnatelji treh šol, ki delujejo na tem območju, to se pravi Sonja Klanjšček z dvojezičnega večstopenjskega zavoda, Nino Ciccone z italijanskega večstopenjskega zavoda in Patriza Pavatti z Vzgojnega zavoda Pavla Diakona, v okviru katerega v Špetru deluta jezikovni in humanistični licej, v Čedadu pa znanstveni in klasični. Priložnost za pogovor je nudil obisk pokrajinskih odbornikov Beppina Govetta (za šolstvo) in Carla Teghila (gradbena dela na šolskih stavbah), ki sta si želela ogledati prostore, v katerih delujejo špetrske šole. Poleg treh ravnateljev so jih spremljali še župan Mariano Zufferli, podžupanja Claudia Cantoni in pokrajinski svetnik Fabrizio Dorbolo. Trije ravnatelji so ugotavljali, da v Špetru, ne glede na demografski padec, število učencev in dijakov rase. Jezikovni licej je eden med redkimi v Italiji, ki omogoča tudi učenje ruščine, poleg tega pa beležijo vedno večje zanimanje za učenje slovenščine (dokaz je tudi uspeh izbirnega tečaja slovenščine), je poudarila Pavattijeva. Klanjščkova je dodala, da si tudi veliko staršev dijakov dvojezične šole želi, da bi lahko njihovi otroci nadaljevali s šolanjem v slovenščini tudi po zaključku nižje srednje šole. Najboljša rešitev za zagotovitev večjezičnega pouka bi bila po oceni Nina Cicconeja odprtje liceja, ki bi se zgledoval po celovškem Kugyjevem razredu. Ravnatelji so se strinjali, da bi bilo treba v tak licej vključiti tudi furlanšči-no, ki je v Nadiških dolinah prav tako jezik okolja. Predlog je bil všeč tudi pokrajinskima odbornikoma in županu Zufferliju. (NM) ČEDAD Ažlanji - fotografije iz družinskega arhiva ČEDAD - Potem ko se je več let posvečal fotografskim publikacijam, se je Študijski center Nediža odločil za razstavo, ki jo prireja v sodelovanju s KD Ivan Trinko, Inštitutom za slovensko kulturo in Občino Čedad. V cerkvi S. Maria dei Battuti v Čedadu, kjer je v prejšnjih letih društvo Trinko širši javnosti predstavilo številne slovenske umetnike, bodo danes ob 18. uri odprli fotografsko razstavo »Ažlanji - foto dal fondo del cassetto / fotografije z dna predala«. Razstavo so uredili, potem ko so povsem slučajno odkrili bogato fotografsko zbirko družine Jussig iz Ažle: več kot 600 fotografij, ki so bile posnete med desetimi in šestdesetimi leti prejšnjega stoletja. Njihova raznolikost in lepota, pa tudi širok časovni razpon, v katerem so bile posnete, in dejstvo, da so taki arhivi zelo redki, so Študijski center Nediža spodbudili, da priredi razstavo, na kateri bo na ogled približno sto fotografij, ki so jih razvili iz originalnih negativov. Prve fotografije je centru Nediža dal na razpolago Piero Jussig, nato pa so priredili javno zbiralno akcijo v Ažli in digitalizirali še fotografije, ki so jih prinesli domačini. Tako so sestavili poseben album skupnosti, ki ga bo mogoče med razstavo prelistati, komentirati in dopolniti. Izdali so tudi knjigo Album Jussig, ki je že osma publikacija v zbirki Fo-toniše (Fotonicchie). Razstava Ažlanji bo na ogled do 13. decembra od torka do petka od 10.30 do 12.30 in od 16.00 do 18.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10.00 do 18.00. (NM) 6 Sobota, 21. novembra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu devin-nabrežina - Župan Vladimir Kukanja o zaposlitveni krizi v štivanski papirnici » V Burgu se je vse zapletlo s prihodom bank v lastništvo« Vladimir Kukanja je zaskrbljen. Zaskrbljen in nemočen. Zaradi zaposlitvene krize v štivanski papirnici Burgo, seveda. Devinsko-nabrežinski župan se je moral v prejšnjih letih že spopasti s težavami v največjem industrijskem obratu v občini. A takrat je bilo drugače. »Problemi« so bili »manjši«, zadevali so manjše število ljudi. Obstoj tovarne ni bil pod vprašajem, kot tokrat. Občina je v prejšnjih letih odigrala svojo vlogo povezovalca med okoljem, v katerem tovarna deluje, in upravo industrijskega objekta. Letos nima te moči. Vse bo odvisno od Dežele. Od tega, kar bo dežela uspela doseči v Rimu, je bila njegova napoved med včerajšnjim pogovorom. Kakšen je sedanji položaj papirnice Burgo? Čakamo na četrtkovo srečanje na ministrstvu za gospodarski razvoj v Rimu. Spet se bodo sestali predstavniki ministrstva, deželne uprave Furlanije Julijske krajine, sindikatov in lastništva tovarne. Od tistega srečanja bo v mnogočem odvisna prihodnost papirnice. Kaj naj bi se na tistem srečanju zgodilo? Dežela je že na prvem rimskem sestanku zahtevala, naj lastništvo predloži industrijski načrt. Na njegovi podlagi naj bi nato deželna uprava ugotovila, ali je mogoče papirnici priskočiti na pomoč in v kolikšni meri. Katere so zadnje novice o tej krizi, s katerimi razpolagate? Tudi mi čakamo, da lastništvo predstavi svoj industrijski načrt. Kakšno vlogo ima lahko vaša občina v tej zgodbi? Prihodnji teden bomo vprašali za sestanek z lastništvom papirnice, da bi razumeli, kaj namerava. Kateri je njegov cilj. Občina sicer nima nobene možnosti, da bi lahko na kateri koli način vplivala pri pogajanjih. To vlogo ima deželna uprava. Dežela lahko vpliva, lahko pomaga, lahko nakaže sredstva za premostitev sedanje krize. Kako je sedanja kriza vplivala na vašo občino in njene občane? Doslej ostaja dejansko vse kot po starem. V papirnici so en dan stavkali. Sedaj zaposleni v vsaki delovni izmeni stavka po eno uro dnevno. Straha pa je veliko. Gre za usodo 153 uslužbencev in njihovih družin. Lastništvo papirnice je v svojem zadnjem tiskovnem sporočilu dejansko najavila, da ne priznava pravice do stavke. To je trenutek, ko se začenjajo »igrice« pred pogajanji: eden pokaže zobe, drugi malce zapre vrata. Sedaj bo treba videti, kako se bo vse to ukrotilo in ali bo možno priti do dogovora. Pri tem pa ima sedaj največ besede Dežela. Njena predsednica Serracchiani, ki je obenem tudi podpredsednica v Rimu vladajoče Demokratske stranke. Pravite, da mora tudi vlada povedati svoje. Seveda. S prisotnostjo Serracchiani-jeve bo vse to lažje. Kaj bi pomenilo napovedano zaprtje druge proizvodne linije papirnice Burgo za vašo občino? To bi bila tragedija. Storiti moramo vse, da do tega ne pride ... Niti pomisliti nočen na to možnost ... Ali bi to lahko bil začetek konca šti-vanske papirnice? Po mnenju sindikatov bi se lahko to zgodilo. Ali ste imeli stike s sindikalnimi organizacijami? Vladimir Kukanja fotodamj@n Že večkrat. Ne samo z njimi. Pred dvema mesecema smo se srečali z deželnim odbornikom za gospodarske dejavnosti Bolzonellom, nato - skupaj s sindikalnimi predstavniki - z deželno predsednico Serracchianijevo. Obiskala nas je podtajnica na ministrstvu za socialne zadeve Belladonna. Zagotovila je, da bo sledila zadevi. Pomeni, da sedanja kriza ni strela z jasnega. Ne. Kdo naj bi bil zanjo odgovoren? Težko je odgovoriti. Opažam pa, da se je zadeva okrog papirnice zapletla z vstopom bank v lastništvo podjetja Burgo. Kako se je to zgodilo? Preprosto: podjetje se je za investicije zadolžilo pri bankah. Kreditov ni izplačalo oziroma jih je »izplačalo« s predajo delnic bankam za kritje dela dolga. Tako so postale banke delničarji podjetja. Ne popolnoma, a postale so pomemben delničar. Ali vam je znano, katere so te banke? Ne. Vem le, da banke pač poslujejo z bančno logiko. Zanima jih le profit, ne pa delovna mesta oziroma tisto, kar koristi ozemlju, na katerem industrijski obrat deluje. Navsezadnje je zadnje čase ekonomija vse bolj podvržena tej logiki: najbolj pomemben je denar, denar mora biti na površju, vse ostalo, vključno z ljudmi, pa je tam spodaj, pod njim. Ali je znano, koliko vaših občanov bi prizadela ukinitev druge proizvodne linije? Delovno mesto tvega 153 ljudi. Večina jih je iz tržiške in naše občine, točno število, koliko naj bi jih bilo iz naše občine, pa - zaenkrat - ni znano. Ali bi ukrep vplival tudi na kooperante? Gotovo. V papirnici je redno zaposlenih 350 ljudi, s kooperanti jih je kakih 500. Z zaprtjem druge proizvodne linije bi bili posledično prizadeti tudi kooperanti. Kako to, da niste imeli doslej stikov z vodstvom podjetja Burgo? Burgo ima svoj poslovni center v Vi-cenzi. Štivanski obrat ima le direktorja za proizvodnjo in direktorja za osebje. V preteklih letih se je papirnica že večkrat znašla v krizi ... Dejansko vsako leto. V preteklosti je bilo reševanje krize mogoče z uvedbo solidarnostnih pogodb. Z znižanjem plač. S predčasnimi upokojitvami. Takrat je šlo za omejeno število ljudi. Sedaj je drugače. Pod vprašajem je 153 delovnih mest v največjem industrijskem obratu v občini. Marjan Kemperle andolina Kasacijski sodniki proti izpustitvi Marino Andolina Kasacijsko sodišče je razveljavilo sklep zunajsodnega senata iz Brescie, ki je pred časom za tržaškega zdravnika Marina Andolino preklicalo hišni pripor. Tako poroča tiskovna agencija Ansa, ki pojasnjuje, da je vrhovno sodišče sprejelo priziv državne tožilke Valerie Bolici in zadevo spet poslalo v presojo zunajsodne-ga senata. Andolina se je junija letos znašel v hišnem priporu v okviru preiskave o sporni zdravstveni metodi z matičnimi celicami Stamina, ki je po mnenju njenih pobudnikov koristna, po mnenju tožilstva pa nevarna. devin-nabrežina - Odbornik Cunja o posegu v Ribiškem naselju Dela za kanalizacijo Čistilna naprava v kopališču Caravella v Sesljanu fotodamj@n Če bo šlo vse po načrtih, bo leta 2020 kanalizacija devinsko-nabrežinske občine neposredno povezana s škedenjsko čistilno napravo. Tako bosta odpravljeni sedanji čistilni napravi v Devinu in v sesljanskem zalivu, na območju kopališča Caravella. Novico je sporočil devinsko-nabrežinski občinski odbornik za javna dela Andrej Cunja. Občinska uprava bo to neposredno povezavo uresničila postopoma. Najprej bo poskrbela za povezavo kanalizacije Ribiškega naselja s sedanjo čistilno napravo v Devinu. Spomeniško varstvo je že dalo svoje privoljenje, občina sedaj čaka še na dovoljenje gozdne straže, potem bo lahko začela z deli na trasi, ki bo potekala ob cesti, ki pelje iz Ribiškega naselja do križišča za Devin. Uprava bo izkoristila izkop in namestitev cevi, da bo potem ob cesti zgradila pločnik, za katerega se - iz varnostnih razlogov - že več časa zavzemajo prebivalci Ribiškega naselja. Za izvedbo tega dela je bilo potrebno - zaradi razlastitev - pridobiti privoljenja lastnikov zemljišč ob cesti. Dobršen del le teh je v lasti podjetja B.Fri Srl Maia Sartorija, devinskega kneza Carla Thurn und Taxis in podjetja Burgo, ki so že podpisali dovoljenje za razlastitev, kar so storili tudi lastniki ostalih zemljišč ob cesti. Devinsko-nabrežinska uprava se jim je zahvalila za izkazan družbeni čut, ki bo omogočil začetek del spomladi 2016. Trajala naj bi nekaj mesecev. Nato pa naj bi prišla na vrsto še ostala dela, da bi se čez dobra štiri leta odkrižali obeh čistilnih naprav v občini. M.K. Nabrežinski jus: na Brščicah kamnita klop v spomin na Lina Caharijo Jus Nabresina Gemeinde je aktiven tudi v jesenskem času. Nekateri člani so pred kratkim postavili na Brščice umetniško izklesano kamnito klop (na sliki), ki sta jo izdelala člana Tomaž in Matej Caharija ter podarila jusu v spomin na pokojnega očeta Lina Caharijo. V pripravi je tudi nov koledar z naslovom Gospodarstvo nekoč. V njem bodo v sliki prikazane obrtne, trgovske in druge proizvodne dejavnosti, značilne v polpretekli zgodovini Nabrežine. Koledar bo predstavljen na tradicionalnem novoletnem druženju v torek, 29. decembra ob 17.30 na nabrežinskem trgu. Jus Nabresina Gemeinde pa si prizadeva, da bi uresničil kar nekaj projektov, predstavljenij na občnem zboru julija, med katere spadajo: delna preureditev in prilagoditev varnostnim razmeram poslopja s hišno št. 101, ki razpada sredi trga, dokončna ureditev parkirišča za občinsko knjižnico, ustanovitev kmetijskega podjetja, s katerim je neposredno povezan tudi projekt oljarne in preureditev še nekaterih drugih stavb. Vse je povezano s konvencijo, ki je bila sklenjena z občino Devin-Nabreži-na, in na podlagi katere temeljijo omenjeni projekti. Vendar občinski mlini zaradi raznih razlogov meljejo prepočasi, da bi prišlo do kakih konkretnejših načrtovanih rezultatov. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 21. novembra 2015 7 tržaški občinski svet - Odbornica za prostorsko načrtovanje Marchigiani Dokončna predstavitev prostorskega načrta »Dober začetek,« je zaželel tržaški občinski odbornik Umberto Laureni kolegici Eleni Marchigiani pred sinočnjo predstavitvijo novega prostorskega načrta tržaške občine. Za načrt, dopolnjen s priporočili deželne uprave, se je začelo sklepno dejanje po sprejemu lanskega aprila. Občinska odbornica za prostorsko načrtovanje je v svoji predstavitvi obnovila doslej prehojeno pot načrta. Smernice so bile odobrene novembra 2011, pred izdelavo je občina na desetinah srečanj slišala za mnenja in želje občanov in prisluhnila 190 izvedencem in predstavnikom gospodarskih in drugih združenj in ustanov; porazdeljenih je bilo 2500 vprašalnikov v italijanskem in slovenskem jeziku, nad 8 tisoč je bilo odzivov po spletu. Prostorski načrt vnaša nov pogled na mestni razvoj. Prejšnji, Illyjev, je bil odobren pred 18 leti. Predvideval je demografsko rast občine do 270 tisoč prebivalcev. Cosolini-jev jemlje v poštev sedaj bolj realistično rast do 240 tisoč ljudi. Načrt ima dve bistveni značilnosti: jemlje v poštev območja, ki so bila izvzeta iz Illyevega načrta, to je ureditev starega pristanišča in delov industrijske cone. Nadalje omejuje možnost gradenj. Namesto novih poslopij spodbuja popravila in preureditve obstoječih (tistih zapuščenih ali v slabem stanju). Dežela uprava je k načrtu predstavila 20 priporočil, ki so jih morali občinski uradi pri dopolnitvi načrta upoštevati. Predloženih pa je bilo tudi 754 ugovorov in pripomb. Polovica teh je bila odobrena v celoti ali deloma, je poudarila Marchigianijeva. Simone Cristicchi od sinoči častni občan Trsta (a brez glasov Iztoka Furlaniča in Igorja Švaba) Rimski kantavtor Simone Cristicchi je postal častni občan Trsta. Mestna skupščina je sinoči odobrila ustrezni sklep, ki ga je bil predstavil župan Roberto Cosolini. Njegov odlok je dejansko brez vsake razprave podprlo 26 občinskih svetnikov, slovenska svetnika, predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič in svetnika Slovenske skupnosti Igorja Švaba pa se glasovanja nista udeležila. Predstavitev sklepa o podelitvi naslova častnega občana Cristicchiju je bila za župana Cosolinija dejansko »dolž-nostna«, potem ko je občinski svet 13. maja letos odobril resolucijo svetnika For-ze Italia Lorenza Giorgija, ki je obvezovala župana, naj za to poskrbi. Resolucija je izzvala najprej v občinski komisiji in nato v mestni skupščini vročo razpravo. Številni svetniki, ki so sinoči podprli sklep, so bili pred dobrega pol leta do podelitve naslova častne- fotodamj@n ga občanstva rimskemu kantavtorju dokaj skeptični. Za nekatere naj bi bila - glede na to, da se je izkazal »le z gledališko predstavo« - zanj dovoljšnje priznanje podelitev mestnega srednjeveškega pečata. Skupščina je Giorgijevo resolucijo odobrila s 17 glasovi, trije so glasovali proti (predstavnika Zveze levice Marino Antolina in Iztok Furlanič ter svetnica Demokratske stranke Anna Maria Moz- zi) deset svetnikov pa se je vzdržalo. Župan Cosolini je v utemeljitvi za podelitev naslova častnega župana Si-moneju Cristicchiju zapisal, da je njegova gledališka predstava o »eksodusu itali-jonov iz Istre z Reke in iz Dalmacije« Skladišče 18 (Magazzino 18), napisana z Janom Bernasom in v režiji Antonia Calende doživela velik uspeh in je že ob premieri »s huronskimi aplavzi utišala polemike, ki so se razvnele še pred uprizoritvijo predstave.« Nadalje je zapisano, da je Cristicchi s svojim delom »z veliko uravnovešenostjo in spoštovanjem omogočil, da so mnogi Italijani izvedeli za tragične dogodke eksodusa.,« s čemer je tudi »prispeval k utrditvi procesa sožitja med tukajšnjimi ljudstvi.« Dan uradne podelitve naslova častnega občana Cristicchiju bo uprava določila nakdandno. M.K. Odbornica je izpostavila nekatere točke, ki se jih je morala uprava držati: prepoved gradenj na območjih ki so geološko nestabilna; zaščita naravnih območij, ki jih ščitijo evropske norme; »razširitev možnosti, ki so ponujene kmetijskim dejavnostim« (dobesedno tako ...), ki pa morajo biti (te možnosti) usklajene z aktivno zaščito okolja in s skrbjo do okolja. Kar se spremembe namembnosti nekaterih zazidljivih območij v nezazidljiva tiče, je odbornica pred začetkom seje pojasnila, da so bili številni ugovori lastnikov manjših zemljišč (na Krasu) sprejeti ali delno sprejeti. Predstavitvi je sledila razprava. Ta se bo nadaljevala v prihodnjih tednih s tremi seji tedensko. Uprava računa, da bo spravi- la nov regulacijski načrt dokončno pod streho do 18. decembra. Seveda, če ji bo to »bojevito nastrojena« desnosredinska opozicija z množičnimi obstrukcijami to »dovolila«. Desnica bi namreč želela podaljšanje razprave vse do februarja, da bi postal nov prostorski načrt prihodnje leto sestavni del volilne kampanje. M.K. sindikat usb Stavka uspešna zlasti v občinskih vzgojnih ustanovah Predstavniki baznega sindikata USB so zadovoljni z udeležbo na včerajšnji stavki osebja v javnih ustanovah. Dokončnih podatkov sinoči niso še imeli, vse kaže pa, da naj bi v občinskih jaslih, vrtcih in rekreacijskih središčih udeležba ponekod znašala 80 odstotkov, kar je močno okrnilo delovanje ter povzročilo zaprtje dveh rekreacijskih središč in enih jasli. Stanje v občinskih vzgojno-izobraže-valnih ustanovah se je poslabšalo, ker tržaška občinska uprava zvesto izvaja politiko italijanske vlade po navodilih Evropske unije, katere cilj je razgradnja socialne države, kar povzroča slabšanje kakovosti storitev in pripravlja teren za nastop zasebnikov, so na dopoldanski tiskovni konferenci na deželnem sedežu USB v Trstu dejali tržaški predstavniki sindikata Maria Pellizzari, Carlo Ier-netti in Sandi Volk. Občina je drastično skrčila število suplenc, zato v jaslih in vrtcih prihaja do premikanja oddelkov in osebja, ki mora mašiti luknje in delati s podaljšanim urnikom, obenem se na neprimeren način koristi osebje za podporni pouk. V rekreacijskih središčih zaradi reorganizacije dejansko ni več začasnih suplenc. Tako na desetine prekarnih uslužbencev ne dela več, osebje pa mora delovati v izrednih razmerah, pri čemer trpi načrtovanje vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti. Rezultat vsega tega je, da se družine soočajo z višjimi stroški za storitve, katerih kakovost pada, zaradi podražitve vpisnine pa se je zmanjšalo število mladih v rekreacijskih središčih: medtem ko jih je bilo v šolskem letu 2012/2013 3525, jih je letos le 1369. Do krčenja ponudbe pa prihaja ravno v času, ko med mladimi narašča uživanje alkohola in drog, opozarjajo pri sindikatu USB, kjer zato zahtevajo obnovitev začasnih suplenc, zaposlitev prekarnih uslužbencev, umik načrta za reorganizacijo rekreacijskih središč ter zagotovitev prostega in brezplačnega dostopa do le-teh. acegasapsamga - Parametri v skladu z zakonskimi določili Voda iz pipe odlična industrija - Krizno žarišče Orion predstavil ponudbo za Revasa Avtomobil zbil mladoletnika v Sesljanu Kljub temu, da je devinsko-nabrežinska občinska uprava namestila utripajoče oranžne luči, ki voznike opozarjajo na prehode na pešce, se je v središču Se-sljana spet pripetila nesreča. Včeraj zjutraj je ob 7.20 avtomobil spet zbil pešca, tokrat mladoletnika, ki so ga z rešilcem nemudoma odpeljali v otroško pediatrično bolnišnico v Trst. Kaže, da je utrpel samo lažje poškodbe. Na kraj nesreče se je ob rešilcu pripeljala tudi izvidnica prometne policije; policisti so opravili vse potrebne meritve, da bi ugotovili, zakaj avtomobil ni ustavil pred prehodom. Po hitri cesti v napačno smer Vozniki, ki so se včeraj dopoldne vozili po hitri cesti, so policistom poročali o manjšem avtomobilu z italijansko registrsko tablico, ki pri vhodu v predor Kras vozi v napačno smer. Voznik je najbrž zgrešil pot, policisti pa ga naposled niso izsledili; ko so se pripeljali do tja, o avtomobilu ni bilo ne duha ne sluha. Na srečo se ni pripetilo nič hujšega. Policisti so nam povedali, da gre ponavadi za nepazljive starejše voznike, ki s svojim nepremišljenim vedenjem lahko hudo ogrožajo ostale voznike. Tržaška pitna voda je izvrstna. To dokazujejo laboratorijske analize, ki sta jih v lanskem letu opravili podjetji AcegasAp-sAmga (grupa Hera) in Zdravstveno podjetje tako v Trstu kot v Dolini in Miljah. Skupno so jih tehniki v enem letu opravili celo 14.616 mikrobioloških in kemijskih analiz, kar pomeni okrog 40 analiz dnevno; vse so pokazale, da so parametri 100 % skladni z zakonskimi določili. Izsledke so objavili v vsakoletnem poročilu In buone acque, v katerem so postregli s podatki za severovzhodno Italijo. V vzorcih pitne vode v Trstu so preverili 14 parametrov - med drugim prisotnost amonija, arzena, klorita, klorida, fluorida, mangana, nitrata, natrija, raznih sulfatov, preverili so prevodnost, trdoto in podobno. Izkazalo se je, da je koncentracija teh elementov 9,6-odstotna. Vodo iz tržaškega vodovoda, ki ga upravlja podjetje AcegasApsAmga, koristi 235.700 gospodinjstev za skupnih 1.073 kilometrov cevi. V letu 2014 je mimo njih priteklo 45,2 milijona kubičnih metrov vode: 72 odstotkov te prihaja iz podtalnice, ostalih 17 odstotkov iz rek in 11 odstotkov iz izvirov. Raje kot vodo iz steklenice izbirajmo tisto, ki nam priteka iz pipe. Za 1000 litrov mineralne vode v steklenici je treba odšteti v povprečju 300 evrov, za isto količino vode iz pipe pa le 1,87 evra. Da o trajnosti ne govorimo: poročilo opozarja, da je Italija na tretjem mestu glede porabe vode v steklenici (196 litrov na osebo), samo 36 odstotkov plastičnih steklenic gre naposled v re-ciklažo. Podjetje AcegasApsAmga je v lanskem letu vložilo 22 milijonov v integrirani vodni ciklus, ki vključuje ob vodovodu tudi kanalizacijo in sisteme čiščenja. Vodstvo družbe Orion spa so včeraj uradno predstavili ponudbo za prevzem skupine Revas, v kateri je v nevarnosti mnogo delovnih mest (na sliki oktobrski protest pred tržaško občino). Sindikat Fiom-Cgil je sporočil, da je Orion potrdil svoje zanimanje za odkup Revasa, ker mora razširiti in povečati svoje poslovanje v sektorjih, ki obetajo pomembna naročila, poleg tega pa bi lahko dejavnosti obeh tovarn plodno uskladili. Orion je tržaško podjetje mednarodnih razsežnosti, ki proizvaja ventile. Sedež ima v Ulici Caboto, nje- gov letni promet znaša 50 milijonov evrov, vodi ga Luca Farina. Vodstvo Oriona pa noče obljubljati nemogočega. Ponudniki so po navedbah sindikata priznali, da ne morejo napovedati zaposlitve vseh delavcev Revasa: industrijski načrt mora zagotoviti finančno ravnovesje podjetja in razvojne možnosti. Sindikat je od Oriona zahteval podroben industrijski načrt, ki naj pokaže, kako bo novi lastnik ovrednotil Revasovo dejavnost v srednjem in dolgem roku. Fiom nasprotuje odpustom in dopušča samo možnost »prostovoljnega izhoda delavcev«. 8 Sobota, 21. novembra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / finžgarjev dom - Silva Matos o pomenu ustvarjalnega dialoga » Brez drugih ljudi ne moremo« V četrtek potekalo prvo srečanje iz niza Za osebno rast in boljšo družbo Ustvarjalnost ni potrebna samo v umetnosti, ampak tudi pri gradnji odnosov, saj brez drugih ljudi ne moremo, ker so potrebni, da uresničujemo tisto, kar je položeno v nas. To je sporočilo četrtkovega prvega srečanja v okviru niza Za osebno rast in boljšo družbo, ki ga prireja Društvo Fin-žgarjev dom z Opčin. Prvo srečanje je bilo posvečeno ustvarjalnemu dialogu, ki gradi odnose, v ta namen pa so organizatorji povabili mag. Silvo Matos, Za četrtkovo predavanje je vladalo precejšnje zanimanje fotodamj@n psihologinjo in psihoterapevtko ter avtorico več knjig, njeno predavanje pa je očitno naletelo na precejšnje zanimanje, saj se je v dvorani Finžgarjevega doma zbralo številno občinstvo, med katerim je bilo tudi več šolnikov. Predavateljica je na začetku poudarila pomen dialoga, v katerega je treba iti od rojstva naprej, izhajajoč iz lastne izkušnje pa je dodala, da se največja ustvarjalnost zahteva v družini, kjer se je treba vsaj enkrat na dan usesti in pogovoriti ter se predvsem naučiti poslušati, vsaj enkrat na leto pa si vzeti čas ter prečesati odnos in sprejeti določene odločitve. V določenem obdobju se lahko pojavijo škodljivi miselni oz. čustveni vzorci, ki se odražajo ravno v dialogu: gre za prikrajšanost, črnogledost, obsedenost od dolžnosti, uža-ljenost, osamljenost, nepriljudnost, podrejenost in ranljivost. Pomembno je, da je v dialogu prisotna pristnost, da si ne nadenemo maske, važno je tudi spoznanje, da so ljudje, ki so v dialogu velikokrat napadalni, običajno negotovi in jih je strah, zato se je treba odzivati na način, da tega strahu ne povečuješ, je dejala Matoseva in dodala, da prav tako ni dober tisti dialog, kjer imaš občutek, da si zmagal oz. premagal sogovornika. Predavateljica je v nadaljevanju naštela sedem glavnih grehov v komunikaciji: to so napuh, pohlep, pohota, po- žrešnost, jeza, zavist in lenoba, nasproti katerim pa stojijo vrline, ki so podlaga za dober dialog. To so odprtost, poštenost, odkritost, prijetnost, humor, jasno izražanje, dobro-voljnost ter pristop, ki je sočasno do problema trd, do človeka pa mehek. Potrebno je iskati tisto, kar je dobro za oba sogovornika, pozitivno razmišljati o sočloveku ter graditi zaupanje, pripravljeni moramo biti na spremembe pri sebi in drugih, nasilju pa je treba reči odločno »ne«, prav tako je pomemben pomen odpuščanja, katerega ne moreš nikoli zahtevati, ampak zanj lahko zgolj le prosiš. Kot že rečeno, je bilo četrtkovo srečanje, na katerem sta prisotne v imenu društva uvodoma nagovorili Lučka in Anka Peterlin, prvo v okviru niza, kjer se bo do 5. maja 2016 zvrstilo še šest predavanj, na katerih bodo nastopili teologi, psihologi, specialni pedagogi in izvedenci za učinkovito komunikacijo. Gost prihodnjega srečanja, ki bo 17. decembra, bo tako duhovnik, teolog in poklicni kuhar Marko Čižman (tema bo Kako lahko zadišipo božiču ...), kateremu bodo sledili psihologinja Alenka Rebula, psiholog Andrej Perko, psiholog in teolog Christian Gostečnik, poslovna mednarodna trenerka Irena Deželak in specialni pedagog Marko Juhant. Ivan Žerjal finžgarjev dom - Pogovor s Silvo Matos »Največja ustvarjalnost je potrebna v družini« Kaj je ustvarjalni dialog? Ustvarjalnost v dialogu omogoča, da oba sogovornika pripeljeta pogovor do nekega cilja z argumenti in načinom, ki tako eni kot drugi osebi omogoča, da ohrani dostojanstvo, možnost, da odprto in jasno pove svoj vidik, da prisluhne drugemu in da skupaj ugotovita, kaj lahko v tem dialogu dodata ne samo svojemu odnosu, ampak določeni temi ali problemu, ki sta ga prepoznala. Seveda je ustvarjalen dialog še posebej močan tam, kjer imamo radikalno različna mnenja. Tam je bolj pomembno, da pogovor zastaviš drugače, ne tako rutinsko. Je danes to bolj pomembno kot v preteklosti? Mislim, da je ustvarjalni dialog izredno pomemben. Velikokrat ugotavljam, da se ljudje zelo slabo slišijo, zelo malo poslušajo, zelo pogovarjajo na neki ravni, kjer stvari gladko tečejo, dokler smo vsi enakega mnenja. Kakor hitro se pokaže neka drugačnost, se stvari kar sesujejo in kultura dialoga pade včasih na raven primitivizma pri ljudeh, kjer tega sploh ne bi pričakovali. Je to pri Slovencih še posebej opazno? Precej sem se gibala po svetu. Mi zelo radi rečemo, da smo Slovenci bolj striktni, v slogu »ti mi že ne boš govoril, jaz že vem«, da smo prehitro užaljeni, zamerljivi. Ampak jaz mislim, da nova generacija prinaša več odprtosti za pogovarjanje, čeprav se bojim, da ostaja to na neki nižji ravni, kot pa je možno, če človek nima podlage za to pogovarjanje. Družine, ki se ne pogovarjajo, imajo negativno vlogo, ker oblikujejo govorno revne odrasle ljudi, ki imajo neko temeljno motnjo vstopanja v odnose. Danes pri mladih ljudeh opažamo, da dejansko prihaja do težav pri vzpostavljanju in gradnji odnosov. Tu je zelo pomemben vidik ustvarjalnosti. Obstajajo kake tehnike, da se to pridobi? O, seveda. Dolga leta sem se ukvarjala s tem, kako vstopati v komunikacijo v specifičnih situacijah, ko se zaplete. Dokler človek pri sebi tega ne mara, ima negativno samopodobo, nizko samospoštovanje, enostavno to ne gre. Ko se to okrepi, potem je kompetentnost bistveno večja. Seveda tam, kjer so bili otroci navajeni biti slišani in so lahko povedali svoje mnenje, kjer se je odvijal dejanski pogovor, je bistveno lažje v odrasli dobi. Če pa ni, se je treba v določeni situaciji soočiti z resnico, uvideti, kje je blokada in se okrepiti. To se absolutno da utrditi, ne samo individualno, ampak v skupinah je še boljše, ker tam pravzaprav vidiš, da imamo vsi težave. Največja ustvarjalnost pa je potrebna v dialogu tam, kjer smo si najbližji. V družini torej. Da, v družini, ker tam smo čustveno vpleteni, imamo neka svoja »pričakovanja«. To je zame še posebej zanimivo področje, kjer lahko vedno najdeš nek nov način, nek dodaten pristop, nek poseben vidik dialoga - in neverjetno: poti se odpirajo, odpira se pot do človeka. (iž) Silva Matos fotodamj@n boljunec - Združenje Terrasophia Zabaven dan otrokovih pravic Ob včerajšnjem mednarodnem dnevu za pravice otrok in mladostnikov je združenje Terrasophia v svoji ludoteki v Boljuncu priredila prijetno druženje za najmlajše. Otroci so se igrali, so risali, obenem pa spoznavali svoje pravice, na kar so med drugim opozarjali priložnostni plakati (fo-toDamj@n). prehrana - Projekt Pappamundi v tržaški in dolinski občini Več sadja in zelenjave! Na Tržaškem ima vsak peti otrok prekomerno telesno težo, 4,6 odstotka otrok pa je predebelih Da sta sadje in zelenjava nujno potrebna za zdravje otrok, vedo bržkone vsi. Na žalost pa veliko otrok zaužije premalo teh živil, zaradi česar jim primanjkuje pomembnih vitaminov in mineralov. Iz te ugotovitve izhaja projekt Pappamundi, ki ga spodbuja mednarodna Fundacija Elic, njegovi glavni cilji pa so spodbujati uživanje zdrave hrane z večjim deležem sadja in zelenjave, izboljšati prehrambne navade učencev, spoznati različne sezonske vrste sadja in zelenjave ter zajeziti pojav prekomerne telesne teže in kroničnih bolezni, ki so s tem povezane. Po uradnih podatkih naj bi na Tržaškem kar 20 odstotkov otrok imelo prekomerno telesno težo, 4,6 odstotka otrok pa naj bi bilo predebelih. K projektu, ki se je začel v letu 2008, so v zadnjih letih pristopile številne slovenske in italijanske šole s Tržaškega, v kratkem pa bo izšla tudi v slovenščino prevedena družabna igra Pap-pamundi. To so na včerajšnjem srečanju z novinarji sporočile pokrajinska odbornica za mladinsko politiko Roberta Tarlao, tržaška in dolinska občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim in Franca Žerjal ter predstavnica tržaške podružnice Fundacije Elic Francesca Bradamante. Institucionalne predstavnice se zavedajo, da ima veliko otrok na jedilniku premalo svežega sadja in zelenjave, zato so brez oklevanja podprle projekt, s katerim želijo otrokom približati zdrave prehranjevalne navade ter jih ozavestiti o pomenu lokalne pridelave. S tem konceptom se strinja občinska odbornica Grim, ki je spomnila, kaj vse na področju ozaveščanja o pomenu zdrave prehrane že počne občinska uprava. Grimova je izpostavila pestre in raznolike jedilnike v vrtcih in šolah ter obdelovanje šolskih vrtov in pridelavo zelenjave. Več o tematskih delavnicah in družabni igri Pappamun-di je povedala Francesca Bradamante, ki je postregla s podatkom, da so od leta 2012 do danes v projekt vključili že 1150 šolarjev, med katerimi je bilo tudi veliko slovenskih učencev. V okviru delavnic so učenci spoznali živila, ki jih uporabljajo na različnih celinah, izvedeli so, kot je pojasnila Bradamante, kako gojimo krompir, paradižnike, jagode, in zakaj je pomembno v jesenskem času jesti več jabolk in grozdja, konec šolskega leta pa se lahko sladkamo s češnjami in jagodami. Fundacija Elic je bila z delavnicami zelo aktivna v dolinski občini, prihodnjega februarja pa naj bi izšla tudi slovenska različica družabne igre Pappamundi. Ta predlog je pozdravila dolinska občinska od-bornica za šolstvo Franca Žerjal, ki se je Pokrajini Trst zahvalila za prispevek, ki bo omogočil tisk omenjene družabne didaktične igre. Izpostavila je tudi namero, da bodo slovensko družabno igro delili z italijanskimi sovrstniki in jih tako seznanili z osnovnim besediščem s področja prehrane. Vse aktivnosti bodo potekale celo šolsko leto, prilagojene pa bodo učencem glede na starost in njihove sposobnosti. (sč) 23. deželni kongres o diabetologiji Na Pomorski postaji v Trstu bo danes z začetkom ob 8.30 potekal že 23. deželni kongres za diabetologijo, ki ga prirejata znanstveni društvi SID in AMD, letos pa bo posvečen vprašanju kakovosti nege in inovacijam na področju diabetologije. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 21. novembra 2015 9 igre na srečo - Srečanje z matematikom in ugankarjem Giorgiom Dendijem Svet hazarda je varljiv, igranje se sploh ne izplača »Staviš, da izgubim?« Tako se je glasil naslov predavanja o igrah na srečo, ki ga je v torek zvečer priredila organizacija CICAP FVG v naravoslovnem muzeju v Ulici To-minz. O igrah na srečo in predvsem matematiki, ki se skriva za njimi, je predaval slavni tržaški matematik in ugankar Giorgio Dendi, zmagovalec mednarodne matematične olimpijade v Parizu leta 2000. Den-di, ki je po poklicu bančni uradnik, je tudi strokovnjak v ugankah, križankah, miselnih in logičnih igrah, krip-tografiji in vsem, kar je s tem povezano. Sodeloval je z mnogimi ugankarskimi revijami, kot so La Settimana Enigmistica in Domenica Quiz, redno pa sodeluje tudi z revijo Focus Brain Trainer. Giuliano Bettella, koordinator CICAP FVG oziroma krajevne skupine italijanskega odbora, ki preverja trditve o psevdoznanostih, je obrazložil, da lahko igre na srečo obravnavamo kot psevdoznanost, ker so mnogi igralci dejansko prepričani, da obstajajo skrita pravila, triki ali celo nadnaravne sile, ki ti zagotovijo zmago. Žal je resnica daleč od tega. Dendi je svoja spoznanja v zvezi z matematiko hazardnih iger strnil v tri glavne misli in jih je nato na duhovit in enostaven način utemeljil s konkretnimi dokazi. »V svetu, v katerem ne razumemo kaj je res in kaj ne, se ne zavedamo protislovij, ki nas obkrožajo.« Prvo, kar je opazil, ko se je lotil proučevanja iger na srečo, je to, da ni nič jasno. Analize in računski postopki so tako kompleksni, da težko pridemo do kakega zaključka. Ravno zaradi tega je ljudi enostavno prepričati, da obstajajo velike verjetnosti za zmago. V resnici pa podrobni izračuni dokazujejo, da so verjetnosti tako majhne, da se igranje nikakor ne izplača. Tudi če ima kakšna številka dejansko večjo možnost, da bo izžrebana, takoj poskrbijo za to, da je ne vključijo med zmagovite, kot na pri- Giorgio Dendi in igralni avtomati fotodamj@n mer pri igri Win For Life. Ena od strategij je tudi ta, da ti večkrat »dopustijo« zadeti manjše dobitke, s katerimi te navdajajo z upanjem, da boš nekega dne le dobil pomembno nagrado. Končni seštevek zapravljenega in pridobljenega denarja pa je kljub temu v minusu ali kvečjemu ničelni. Tudi napisi »Skoraj zmagal!«, ki se pojavijo na igralnih avtomatih potem, ko si izgubil, imajo isto vlogo. Psihološka analiza je potrdila, da daje tak napis enak občutek sreče, kot če bi dejansko zmagal. »Vedno nam govorijo o velikih vsotah denarja,« pravi Dendi. Navedel je primer televizijskih kvizov, kjer nas med oddajo neprestano spominjajo na ogromno vsoto denarja, ki je v našem dometu. V resnici pa ta denar med igro tudi zelo hitro in zlahka izgubimo in večkrat se tekmovalci domov vračajo skoraj praznih rok. Od končne vsote odštejmo še davke in od obljubljene nagrade ostane res malenkost. Vse je le način, da ljudi zvabijo k igranju. »Velja vse in nasprotno od vsega.« Obstaja namreč paradoks Edwarda Hugha Simpsona, ki dokazuje, da je rezultat odvisen od tega, kako v izračun vstavi- mo podatke in v kakšnem vrstnem redu izvedemo operacije. Isti podatki nam tako dajo dva različna, povsem nasprotna rezultata. Dejstvo, ki ga je Dendi najbolj poudaril, pa je to, da pretekla izžrebanja nikakor ne vplivajo na bodoče izide. Tako imenovane »številke zamudnice« imajo prav enako verjetnost, da jih izžrebajo, kot številka, ki je bila izžrebana dan prej. V matematiki se lahko zgodi karkoli. Če desetkrat zapored izide ista številka, še ne pomeni, da je igra manipulirana. Tak je pač slučaj. Razno-razna predvidevanja na podlagi že znanih izidov so torej povsem nesmiselna in lažniva. Da bi poslušalce še bolj prepričal, jim je za zaključek predstavil knjigo z naslovom Come diventare ricchi con i giochi d'azzardo? (Kako obogatimo s ha-zardnimi igrami?), s katero je izzval veliko smeha. Knjiga je namreč prazna, z izjemo prve strani, na kateri avtor sporoča, da želi bralce samo ozaveščati glede varljivosti hazardnih iger. Martina Jazbec katedra sv. justa Družina, izseljevanja in okolje Družina, pojav izseljevanja oz. priseljevanja in varstvo okolja: to so tematike, ki jih bodo obravnavali v okviru adventnega niza srečanj Katedre sv. Justa, ki ga prireja tržaška škofija in se bo začel v ponedeljek. Pobuda, ki so jo včeraj dopoldne predstavili na sedežu škofije, bo, kot običajno v adventnem času, posvečena obravnavanju aktualnih vprašanj širšega družbenega pomena, medtem ko so srečanja v okviru postnega niza posvečena predvsem poglabljanju v verska oz. duhovna vprašanja. Prvi dve srečanji bosta potekali v veliki dvorani Trgovinske zbornice, obakrat z začetkom ob 20.30. Že ta ponedeljek bo gostja poslanka Sredinske unije Luisa Santolini, ki bo govorila na temo Družina: gonilo družbe, na katerega je kriza pozabila?, pri čemer bo moderator večera urednik škofijskega tednika Vita nuova Stefano Fontana. Drugo srečanje bo prihodnji ponedeljek, 30. novembra, tema pa bo Izseljevanja: zidovi ali mostovi?. Gosta večera, ki ga bo vodil urednik krajevne televizije Te-lequattro Luigi Bacialli, bosta tržaška parlamentarca in sicer poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga in senator Demokratske stranke Francesco Russo. Tretje srečanje, ki bo na sporedu 14. decembra, bo posvečeno okolju, za razliko od prejšnjih pa bo potekalo v stolnici sv. Justa (tudi tokrat z začetkom ob 20.30). Tam bo tržaški nadškof Giampaolo Crepaldi predstavil enci-kliko papeža Frančiška Hvaljen, moj Gospod (Laudato si'), ob tej priložnosti pa bo večer obogatil nastop mladinskega orkestra San Giusto, ki ga vodi Jacopo Brusa. carbola V svetu stripov Športna palača Calza na Čarboli bo danes in jutri gostila pravi »maraton« dogodkov, v ospredju bo fantastični svet stripov, družabnih iger in mask. To bo že šesta tržaška prireditev Fu-metti per gioco, ki jo ponuja društvo Trieste diventi gioco v sodelovanju z Občino Trst. Predstavila jo je občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim. Otroci, mladostniki in odrasli bodo imeli na voljo najrazličnejše zabavne igre ter prizore in junake iz stripovskega sveta (v ospredju bo t.i. Cosplay oziroma preoblačenje v like iz sveta fantastike). Nedvomno bo pozornost posvečena tudi Vojnam zvezd, saj prihaja v kinodvorane novi film iz Lucasove sage, točneje prvi film iz nove trilogije. Navzoči bodo nekateri znani stripovski avtorji, med njimi Mario Alberti, ki bo predstavil delo Tex Frontera. Alberti bo navzoč danes med 15. in 17. uro ter jutri med 11. in 13. uro. Kolektiv Dottor Mabuse bo predstavil knjigi Guarda che Luna in Waldo Spatten, na voljo pa bodo tudi igre s kartami, miniature, računalniške igrice. Na odru se bodo zvrstili številni gostje, danes ob 15.30 bo na sporedu tudi plesni spektakel skupine About Dance Trieste (hip hop in breakdance). Danes se bo pestro dogajanje začelo ob 10. uri,končalo pa ob 23. uri. Jutri bo prireditev potekala od 10. do 20. ure. center montedoro - Tudi Mladika in ZTT mm liv • • Knjižni sejem Zamisel za knjižni sejem, ki poteka ta vikend v nakupovalnem središču Montedoro, so organizatorjem ponudili številni dogodki na področju knjižnega dogajanja, ki se vsako leto vrstijo na Tržaškem. Knjižni sejem predstavlja torej nekakšno kronanje vsega tega in priložnost, da se založniki srečajo in vsi skupaj na isti lokaciji ponujajo svoje knjige. Ob prodajnem knjižnem sejmu, ki sta se ga s svojimi knjigami udeležili tudi založbi Mladika in ZTT, pa so na vrsti tudi bralne delavnice, razprave, srečanja z avtorji, založniki in knjigarnami na Tržaškem. Včeraj zjutraj so bili na vrsti najmlajši, in sicer otroci iz vrtca Mavrica in osnovne šole Albin Bubnič iz Milj, za katere sta Radijski oder in Oddelek za mlade bralce pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu pripravila bralno urico s kreativno delavnico pod vodstvom knjižničarke in igralke Alenke Hrovatin. Mimo je prišel tudi dolinski župan Sandy Klun, ki je pozdravil malčke. Popoldne pa so bile na pobudo založbe Giunti otroške delavnice s priljubljeno junakinjo Pujso Pepo. Poleg tega so včeraj odprli fotografsko razstavo gozdnega stražarja Fran-cesca Caldarta, ki je predstavil fotografije o Krasu, kakršen je bil v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Sledili sta še dve predstavitvi, in sicer publikacije Marine Petronio z naslovom Gran panorama in knjige Livia Isaaka Sirovicha Non era una donna, era un bandito. Danes popoldne bo na vrsti bralna urica ob knjigi Lidie Ravera z naslovom Piangi pure, ki jo prireja kulturno društvo Berem, da živim (Leggere per vive-re). Ob 16.30 bo maestro Vincenzo Mu-naro v pogovoru s časnikarjem Tulliom Troianom govoril o svojem življenju, posvečenem umetnosti. Sledil bo glasbeni intermezzo, ki ga bo ponudila prva sopranistka gledališča La Fenice iz Benetk Michiko Hayashi. Založba Luglio Editore bo ob 18. uri predstavila knjigo Livia Degrassija Il Confine Armato. In-trecci sporchi nella Trieste del Territorio Libero. Popoldne bodo organizatorji priredili turnir družabne igre Kiciok, tržaške različice popularne irske igre, predstavili pa bodo tudi družabno igro Frico, v kateri gre za kulturni dvoboj med Trstom in Vidmom. Sejem se bo zaključil jutri. Zadnji dan bodo prav tako na sporedu turnirji igre Kiciok, popoldne pa bodo ob 17. uri predstavili knjigo Francesca Hlavatyja Il paradosso, ob 18. uri knjigo Micol Bru-saferro Pedocin, kot zadnjo ob 19. uri pa knjigo Diega Manne v tržaškem narečju Zinque bici e un amaro Montenegro. Skok v preteklost, odkrivanje Rilkejeve pešpoti Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju z zadrugo Gemina prireja danes in jutri sprehod po sledeh jarkov in avstrijskih postojank iz 1. svetovne vojne, vse do bunkerja na koti 86, kjer si je mogoče »ogledati« letalski dvoboj Barona De Ban-fielda, aduta avstro-ogrske mornarice. Dvourni brezplačni sprehod je namenjen odraslim in otrokom od 10. leta starosti. Začetek ob 14. uri. Informacije in prijava: tel. 334 7463432 ali cooperativagemi-na@gmail.com, www.cooperativa-gemina.it. V odkrivanju Doline Glinščice Naravni rezervat Doline Glinščice v sodelovanju z združenjem WWF, ki upravlja Miramarski morski rezervat vabi jutri na brezplačni vodeni naravoslovni izlet (v slovenščini in italijanščini) po Dolini Glinščice. Sprehod se bo začel pri sprejemnem centru v Boljuncu, kjer bodo naravoslovni vodiči postregli s koristnimi informacijami o najznačilnejših vidikih naravnega rezervata. Po poti prijateljstva bodo udeleženci prišli v Botač. Triurni sprehod je primeren za vse (in-fo@riservavalrosandra-glinscica.it). H glasbena vim matica slovensko stalno gledališče teatro stabile sloveno 2015/2016 Nedeljske glasbene matineje v SSG druga izvedba PRVI KONCERT Giovanni Mareggini, flavta Marko Feri, kitara v nedeljo, 22. novembra, ob 11.00 spored: Ibert, Rodrigo, Strajnar, Merku vstopnina: 7 € / znižana 5 € sledi aperitiv | www.teaterssg.com gledališče Lot Vekemans ISMENA, NJENA SESTRA režiser Igor Pison àj DANES, 21. novembra, ob 20.30 v nedeljo, 22. novembra, ob 16.00 (z avtobusnim prevozom) ponovitve se nadaljujejo do 12. decembra v Klubskem prostoru z italijanskimi nadnapisi zaradi omejenega števila sedežev je rezervadja obvezna!_ I BLAGAJNA SSG: od ponedeljka do petka 10.00-15.00 040 2452616/ brezplačna številka 800214302 www.teaterssg.com 10 Sobota, 21. novembra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / kočevje - Na srečanju tudi dolinski občani Pobratena mesta gradijo skupno Evropo za državljane V sklopu evropskega projekta Razprava o državljanski udeležbi v EU, ki jo je financirala Evropska unija v okviru programa Evropa za državljane, so se konec oktobra v Kočevju srečali prebivalci partnerskih občin, se pravi iz mesta Rab na Hrvaškem (24), iz mesta Proku-plje v Srbiji (24), iz Doline pri Trstu (24) in seveda gostitelji (35). Vseh 107 udeležencev so kočevski gostitelji ob prihodu nastanili v skupnem objektu, kar jim je nedvomno ponudilo možnost navezovanja stikov in neformalnega druženja. Prvi dan je minil v znamenju kulturne prireditve v Šeškovem domu in posameznih delovnih srečanj. Udeleženci so si najprej ogledali Pokrajinski muzej, obiskali mesto in še domačo tržnico, kjer so jim postregli s svežim moštom in pečenim kostanjem ter pestrim izborom lokalnih izdelkov in pridelkov. V Šeškovem domu je nato zaživela osrednja prireditev v duhu znamenitega gesla iz slovenske književnosti »narod si bo pisal sodbo sam«. Podžupan Občine Kočevje je predstavil zgodovino Kočevske in njene odnose do EU, medtem ko so kulturni del programa popestrili mladi harmonikarji iz Glasbene šole Kočevje. Gledališki igralec je poskrbel za recital spominov Edvarda Kocbeka, udeleženca Zbora odposlancev slovenskega naroda, ki je potekal v Še-škovem domu (takratnem Sokolskem domu) od 1. do 3. oktobra 1943 in udeležence popeljal v čas, ko se je v strogi tajnosti rojeval prvi »parlament« v slovenski zgodovini. Kočevski župan je gostom predstavil projekcijo »EU je tudi moja domovina« v sodelovanju z Evropskim Parlamentom in ostalimi EU institucijami, z namenom, da bi spodbudil med udeleženci razmišljanje o pomembnosti sodelovanja državljanov v razvoju Unije in možnostih vpliva na politiko EU. Delo se je nato nadaljevalo po skupinah. Na prvem delovnem srečanju v kočevski knjižnici se je zbralo 26 predstavnikov kulturnih organizacij, društev in javnih zavodov iz sodelujočih občin; vsak je predstavil svoje delovanje, načine financiranja, programe in dosežke na tekmovanjih; izmenjali so si kontakte za bodoča gostovanja in sodelovanja na področju glasbene, gledališke, filmske in plesne dejavnosti. Druga delovna skupina (27 udeležencev) je v srednji šoli Kočevje združevala predstavnike osnovnih in srednjih šol ter gimnazij, univerz in drugih institucij, ki skrbijo za izobrazbo v posameznih občinah. Sledile so predstavitve posameznih izobraževalnih programov in težav, s katerimi se na tem področju srečujejo, izmenjave mnenj, izkušenj in kontaktov za bodoča sodelovanja. Tretje delovno srečanje, ki je potekalo v Kozolcu na Jezeru (29 udeležencev), je bilo posvečeno gospodarstvu in turizmu. Slišati je bilo osnovne podatke o Občini Kočevje s poudarkom na lesnem bogastvu in izkoriščanju le tega, o oskrbi s pitno vodo in njihovih načrtih, ter urejenosti na tem področju. Predstavljena je bila komunalna dejavnost, s poudarkom na odlaganju odpadkov. Delovna srečanja so se izkazala kot izredno koristna in pokazala so potrebo po mednarodnem sodelovanju na vseh področjih, po izmenjavi izkušenj in navezovanju mednarodnih stikov. Zadnji dan so se udeleženci v družbi strokovnjakov Zavoda za gozdove Slovenije in Gozdarskega društva Medved odpravili na izlet po Kočevskem Rogu - videli so »kraljico Roga« - jelko, ki stoji nedaleč od Rajhenavskega pragozda in je ena najmogočnejših pri nas (visoka 51 metrov in stara 500 let), Pre-lesnikovo koliševko - značilno udorno jamo na področju Ušivih jam blizu Raj-henava, in obiskali Zavod za ohranitev kulturne dediščine Nesseltal v Kopriv-niku, ki si prizadeva za zaščito in ohranjanje naravne in kulturne dediščine vasi Koprivnik in Kočevske. Udeleženci mednarodnega srečanja so si obljubili, da bodo s podobnimi pobudami nadaljevali: ohranjali bodo medsebojne odnose in sodelovanje, promovirali kulturo in kakovost izobraževanja oz. gospodarskih načrtov. kratki most - Sinoči manifestacija odbora Danilo Dolci Lučke v spomin na Pariz Kakih 50 ljudi, mladih in starejših osvetlilo z lučkami Kratki most čez kanal Gospa Rosaria je prišla med prvimi. Kljub osmim križem je prispela na podve-čer do Kratkega mosta čez Kanal, prižgala svečko, se sklonila in jo položila tik ob stekleno ograjo na robu mosta. Za njo je podobno gesto ponovilo še nekaj desetin oseb, mnogo starejših, mnogo pa tudi mlajših, ki so se odzvale pozivu Odbora za mir Danilo Dolci, da bi - teden dni po terorističnih atentatih v Parizu - z lučkami simbolno osvetlili Kratki most, in z lučjo potrdili svoj ne vojni, kot je pisalo na plakatu na začetku mosta. Luciano Ferluga, duša (in roka) Odbora je preko mikrofona poudaril, da bi se morali vsi zavedati nevarnosti, v katero nas porivajo podpihovalci vojn, in si zato aktivno prizadevati za mir na vseh področjih in na vseh območjih. Annamaria je bila medtem na mostu razvila mavrične zastave miru, Tommaso pa je prebral niz misli, zbranih s spleta po atentatih v Parizu. Kakih sto, dvesto metrov proti cerkvi sv. Antona je bilo opaziti druge lučke, tiste, ki krasijo francoski božični sejem. Tudi včeraj so ga stražili oboroženi karabinjerji. Dogajanj na Kratkem mostu sta diskretno a pozorno sledila dva agenta političnega oddelka v civilnih oblekah na na eni strani in trije uniformirani policisti na drugi strani mosta. Tudi oni so s sodelujočimi prisluhnili otožnim zvokom trobente Lorenza Berga-masca o tišini. Potem je Felicia De Fazio povabila k petju. Izbrala je pesem o »bratu soncu« in »sestri luni«. Nekako tako se glasi: »Sladko je slišati, kako se v mojem srcu rojeva ljubezen.« Ko bi jo bili slišali tisti, ki so teden prej naklepali pokol v Parizu ... M.K. Namestitev svečk spomina na Kratkem mostu fotodamj@n Poklon Foschiattiju Ob 71-letnici njegove smrti v nemškem koncentracijskem taborišču Dachau so se včeraj dopoldne s kratko in preprosto slovesnostjo v organizaciji Občine Trst poklonili Ga-brieleju Foschiattiju. Pokojnikova potomka Antonella Coen in odbornica Antonella Grim sta položili venec pod ploščo v Spominskem parku pri Svetem Justu. 1943 - Trst mali Berlin V knjigarni Ubik na Borznem trgu (prehod Tergesteo) bodo danes ob 16. uri predstavili knjigo Grazielle Casini Nicosanti 1943, Trieste la piccola Ber-lino (založba IL Murice). Roman pripoveduje zgodbo o mladem paru, ki v stari hiši najde 7 skrivnostnih slik, ki ju privedejo do 7 podzemnih rovov in zaklonišč - IKeine Berlin. Bralec se znajde v letu 1943, spozna slovenske mlekarice, ki se po Scalisanti spuščajo v mesto in lahko sledi ljubezenski zgodbi med partizanom Saškom in Dunjo, ki jo sabotira kolaboracionist-ka Tanja. Ob tržaški avtorici se bo srečanja udeležila holistična raziskovalka Marisa Saris Pellizon. Sprehod po Sv. Jakobu Izpred nekdanje pralnice pri Sv.Jako-bu (Ul. San Giacomo in monte 9) bo danes ob 10.30 štartal vodeni sprehod po šentjakobskih ulicah v spoznavanju mestnega rajona. Pred in po sprehodu bo mogoče obiskati tudi prostore pralnice, kjer je ravnokar na ogled razstava o ženskah med 1. svetovno vojno. Sprehod in obisk pralnice sta brezplačna. Knjiga o Springsteenu V dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevic (Ul. Rossini 4) bodo danes ob 17. uri predstavili knjigo Alessandra Portellija Badlands -Springsteen e lAmerica: il lavoro e i sogni. Z avtorjem se bodo o delu pogovarjali Gloria Nemec, Carlo Muscatello in Roberto Cosolini. Praznik drevesa Na Trgu Hortis bo danes ob 16. uri na pobudo Občine Trst ter združenj Legambiente in Bioest zaživel Praznik drevesa. Gre za pobudo, ki je letos posvečena boju proti klimatskim spremembam. Drevesa so »naravna sredstva« proti globalnemu ogrevanju, zato jih moramo vsi ščititi. Na prazniku bo na programu branje oz. petje, za zgodovinski okvir pa bo poskrbel profesor Aldo Messina. Muzikal Buffalo Bill V gledališču Silvio Pellico (Ul.Ananian 5/2) bo drevi ob 20.30 zaživel muzikal Buffalo Bill Trieste 1906 Ruggera in Giuliana Zannierja. Gledališka glasbena predstava, ki jo bo na oder postavila skupina Amici di San Giovanni, je v programu letošnje sezone narečnega gledališča. Sakralna glasba V stolnici pri Sv.Justu bojutri ob 21.30 na sporedu koncert orkestra Ferruc-cia Busonija. Izvajal bo sakralno glasbo Andree Luchesija (1741-1801). Včeraj danes Danes, SOBOTA, 21. novembra 2015 MARIJA Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 9.17 - Luna vzide ob 14.01 in zatone ob 2.34. Jutri, NEDELJA, 22. novembra 2015 CILKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,3 stopinje C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 94-odstotna, veter 2 km na uro jugozahodnik, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,8 stopinje C. [13 Lekarne Do nedelje, 22. novembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 -040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 -040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040 767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo skupne govorilne ure (roditeljski sestanek) v četrtek, 26. novembra, ob 17.30 za bie-nij in ob 18.30 za trienij obeh smeri. URAD ZA IZOBRAŽEVANJE IN ŠOLSKE STORITVE sporoča, da je zaradi izčrpanja lestvice za š.l. 2015/16 v občinskih otroških jasli v Dolini, ponovno odprl vpisovanja za slovenski in italijanski oddelek. Informacije in vpisni obrazci na www.sandorligo-dolina.it. / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 21. novembra 2015 11 BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. JADRAN je odprl osmico, Ricmanje št. 175. Tel.: 040-820223. N'PULJH v Saležu je odprta osmica Fabjan. Vabljeni. OSMICA je odprta pri Škerku v Prapro-tu. Tel. št.: 040-200156. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040-229270. RENZO TAVČAR je odprl osmico v Rep-nu 42. Tel. št.: 040-327135 ali 3383916147. VASILIJ PIPAN je odprl osmico v Mavhi-njah. Vabljeni! Tel. št. 040-299453. S Poslovni oglasi H Mali oglasi POSOJAM NA DOM napravo za merjenje radona v stanovanju in kleteh. Tel. št.: 339-8201250. PRODAJAM ape car, P3 z volanom, v odličnem stanju, letnik 1985. Tel. št.: 3661528715. PRODAM 4 zimske gume yokohama 165-70R-14 po dobri ceni. Tel. št. 3406106716. STANOVANJE, Ul. Matteotti (TS), delno opremljeno, 50 kv.m., zadnje nadstropje z dvigalom, dajemo v najem za 400,00 evrov (stroški posebej). Tel. št.: 338-1464643. V PREBENEGU imamo tri psičke majhne rasti. Ljubitelji naj se oglasijo na tel. št.: 040-231855, 040-213821. V ROJANU podarim pohištvo zaradi selitve. Tel. št.: 329-4372448, 349-7769394. U Kino NAZIONALE - 16.30, 18.45, 21.15 »Hunger games - Il canto della rivolta, pt. 2«; 17.30, 22.15 »Hunger games - Il canto della rivolta, pt. 2 3D«; 19.45 »007 Spectre«; 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Loro chi?«; 16.40, 22.00 »Pan - Viaggio sull' isola che non c'è«; 16.00 »Snoopy & friends - Il film dei Peanuts«; 16.30, 18.20, 20.15 »Gli ultimi saranno ultimi«; 18.30, 20.15, 22.00 »Premonition«. SUPER - 16.00, 21.00 »In fondo al bosco«; 17.40 »Tutto puo accadere a Broadway«; 19.15 »Matrimonio al sud«. THE SPACE CINEMA - 16.20, 17.40, 19.05, 20.50, 21.50 »Hunger games - Il canto della rivolta, pt. 2«; 17.00, 22.00 »Hunger games - Il canto della rivolta, pt. 2«; 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »Loro chi?«; 19.50, 22.05 »Mr. Holmes e il mistero del caso irrisolto«; 15.40, 18.40, 21.40 »007 Spectre«; 15.20, 17.35, 19.50 »Pan - Viaggio sull'isola che non c'è«; 17.35, 19.45 »Premonitions«; 15.35 »Snoopy & friends - Il film dei Peanuts«; 15.30, 22.05 »Gli ultimi saranno ultimi«; 15.05 »In fondo al bosco«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 14.50, 17.10, 19.50, 22.15 »Hunger games - Il canto della rivolta, pt. 2«; Dvorana 2: 15.45 »007 Spectre«; 18.15 »Matrimo-nio al sud«; 20.00, 22.10 »Il segreto dei suoi occhi«; Dvorana 3: 15.30, 17.30 »Pan - Viaggio sull'isola che non c'è«; 20.30 »007 Spectre«; Dvorana 4: 17.45, 20.00 »Mr. Holmes e il mistero del caso irrisolto«; 15.45, 22.10 »Gli ultimi saranno ultimi«; Dvorana 5: 16.15 »Snoopy & friends - Il film dei Peanuts«; 17.45, 20.15, 22.10 »Loro chi?«. M Izleti AMBASCIATORI - 16.00, 18.40, 21.30 »007 Spectre«. ARISTON - 15.00, 19.00, 21.00 »Dobbia-mo parlare«; 17.00 »Rams - Storia di due fratelli e otto pecore«. CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 20.15 »Miss Julie«; 22.15 »Il prezzo della gloria«. FELLINI - 15.30 »Giotto - L'amico dei pin-guini«; 17.00, 20.30 »Iqbal - Bambini senza paura«; 18.30, 22.00 »A testa alta«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Il segreto dei suoi occhi«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00 »45 anni«; 21.45 »By the sea«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.10, 20.00, 22.00 »Mr. Holmes e il mistero del caso irrisolto«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.45 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.)«; 14.10, 16.10 »Hotel Transilvanija 2 (sinhr.) 3D«; 14.30, 15.35, 18.20, 21.00, 22.20 »Igre lakote: Upor, 2. del«; 17.20, 20.00 »Igre lakote: Upor, 2. del 3D«; 22.40 »Ljubezen 3D«; 18.30 »Lulu«; 17.00 »Mali princ«; 14.45 »Mali princ (sinhr.)«; 13.40, 16.00 »Mali princ (sinhr.) 3D«; 17.10, 19.30, 20.30, 22.35 »Spectre«; 18.00, 20.10 »Steve Jobs«; 13.30, 15.30 »Ups! Noe je odšel...3D«. SPDT organizira danes, 21. novembra, pohod na Volnik, v spomin na prerano preminulega prijatelja, dolgoletnega člana in odbornika Marija Miliča. Zbirališče v Zagradcu ob 14. uri. Vabljeni. TS360, v sodelovanju z založbama Mladika in ZTT, prireja avtobusni izlet na 31. slovenski knjižni sejem v sredo, 25. novembra. Odhod s Trga Oberdan ob 9.00, ob 9.20 z Opčin (bivša Lj. banka), povratek v Trst okrog 17.30. Info in prijave na tel. št. 040-363494. UNINT - Šola Umetnosti (MFU-Kultur-ni dom Ferriz Olivares) vabi v nedeljo, 29. novembra, na vodeni ogled razstave »Metamorfoza genija - El Greco« v Trevisu z Leonardom Calvom. Info na tel. št. 338-3476253. SPDT organizira v nedeljo, 6. decembra, tradicionalni avtobusni »Izlet v neznano«. Avtobus bo odpeljal ob 8.30 s Trga Oberdan in ob 8.45 iz Bazovice (pri Ka-lu). Vpis do vključno ponedeljka, 30. novembra, na tel. št. 040-413025 (Marinka) ali 040-220155 (Livio). SKD VESNA prireja v soboto, 5. decembra, avtobusni izlet v Celovec na tamkajšnji božični sejem. Vključena sta prevoz in kosilo. Informacije in prijave: Tatjana (340-6709578), Ivana (3408177156) in Mitja (333-4463154). ZSKD organizira v soboto, 5. decembra, v sklopu projekta Mladi na odkrivanju kulturne dediščine, ekskurzijo v Gorico in Benečijo na spoznavanje slovenskih ustanov in na ogled slovenskega multimedialnega centra SMO v Špetru. Brezplačen izlet je namenjen mladim do 30 let. Info po tel. št. 040-635626 ali in-fo@zskd.eu. KRU.T - zaključuje se vpisovanje na izlet od 5. do 8. decembra v predpraz-nično Prago, stično mesto vzhodnega in zahodnega sveta. Program in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8 - 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KAM NA SILVESTROVANJE? SKD Drago Bojan - Gabrovec organizira od 31. decembra do 3. januarja, novoletno potepanje v Lovranu pri Opatiji. Info in vpis na tel. št. 340-2741920 (Mirela). za 60. rojstni dan iz srca čestitamo in voščimo vse najboljše! Miriam, Petra z Jernejem, Veronika s Simonejem in Tomaž. Štorklja je razprla krila, saj Barbara in Marko sta malo štručko ISABEL dobila. Staršema mirnih noči, mali Isabel pa nešteto srečnih dni, želimo od SKD Vigred prav vsi. Draga NEVIA in VITO! Danes vse kar ni lepo naj gre proč, dajta si poljubček vroč, kot sta to storila pred 50. leti. Vse najboljše Vama želijo vsi Vaši dragi. Ü3 Obvestila ¿i Čestitke Danes v Slivnem okrogla leta slavi naš dragi SERGIO. Še na mnoga leta mu želi vsa žlahta iz Jamelj in Nabrežine. Našemu dragemu SERGIOTU 50-LETNIKI IZ BREGA organiziramo večerjo v soboto, 28. novembra. Vpis do danes, 21. novembra, v cvetličarni v Bo-ljuncu. DELAVNICA SOMATSKEGA GIBANJA - SKD Igo Gruden obvešča, da bo v nedeljo, 22. novembra, potekala triurna delavnica pod vodstvom priznanega fi-zioterapevta Aleša Ernsta. Pričetek ob 15. uri v prostorih KD I. Gruden v Na-brežini. Število mest je omejeno. Predhodni vpis na tel. 349-6483822 (Mileva). TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da v nedeljo, 22. novembra, ob 18. uri bo koncert v telovadnici v Sovodnjah (ob 15. uri odhod avtobusa s Padrič). V torek, 24. novembra, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah, redna pevska vaja. V sredo, 25. novembra, ob 20.45 seja odbora. DSI vabi v ponedeljek, 23. novembra, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, na večer posvečen 40-letnici delovanja Slovenske skupnosti. O preteklem delu in novih nalogah bodo govorili Rafko Dolhar, Igor Gabrovec in Peter Močnik. KMEČKA ZVEZA obvešča člane in kmetovalce, da so v teku srečanja, ki jih prireja Dežela FJK za predstavitev novega Programa razvoja podeželja (PRP) za obdobje 2014/20: 23. novembra, ob 17.00 v Cervignanu; 24. novembra, ob 10.30 v Codroipu. OBČINA ZGONIK obvešča, da so brezplačno na razpolago prostori v občinski stavbi za fotografske in slikarske razstave. Prošnje (kratki življenjepis, predstavitev razstave in fotografija o predlagani razstavi) sprejme na segrete-ria@com-sgonico.regione.fvg.it ali pa na občinskem vložišču do 23. novembra, do 12. ure. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODAR-SKA ZVEZA obvešča člane Deželnega sveta, da bo seja v ponedeljek, 23. novembra, ob 19. uri na sedežu SKD Igo Gruden, Nabrežina 89. ZADRUGA DOLGA KRONA DOLINA, v sodelovanju s Kmečko Zvezo in KGZ Nova Gorica, prireja srečanje »Kako z oljko v zimskem in spomladanskem času« v ponedeljek, 23. novembra, ob 18. uri na Dolgi Kroni v Dolini. Predavala bo specialistka za sadjarstvo in oljkarstvo univ. dipl. ing. agr. Irena Vrhovnik. Prijave na anadolina2@gmail.it, tel. 3385722967 ter v petek in soboto, od 17. do 20. ure (v soboto tudi 11.00-13.00) na Dolgi Kroni. JADRALNI KLUB ČUPA vabi svoje člane na društveno večerjo, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 19.30 v Saležu št. 108. Obvezna prijava v tajništvu društva najkasneje do srede, 25. novembra. OBČINA DOLINA sporoča, da je do 25. novembra (pon.-pet. 8.30-12.15; pon. tudi 14.30-16.45) mogoče predstaviti vlogo za dodelitev v brezplačnem komo-datu kompostnika za domače kompostiranje. Obrazec na www.sandorligo-dolina.it ali na občinskem sedežu. PRVA SVETOVNA VOJNA V OČEH NAŠIH LJUDI - Predavanje zgodovinarjev Gorazda Bajca in Boruta Klabjana, v okviru pobud ob postavitvi spomenika padlim v 1. svetovni vojni, bo v sredo, 25. novembra, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Toplo vabljeni! SLOVIK - Ekonomija, finance in podjetništvo za začetnike (za študente, maturante, mlajše kadre, ki želijo postati podjetniki) v soboto, 5. in 12. decembra, obsega 2 x 3 krajše delavnice (skupaj 12 ur), v Trstu in/ali Gorici. Prijave do srede, 25. novembra, na info@slovik.org. 40-LETNIKI s Tržaškega, združite se! Če na tvojem rojstnem listu je zapisana le- tnica 1975 in če si pozabil, kdo so tvoji sovrstniki, pridi na večerjo, ki bo v petek, 27. novembra, ob 19.30 v restavraciji v Repnu. Potrdi svojo prisotnost z imenom in tel. št. na 40letni-ki@gmail.com. 35-LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 28. novembra, v Repnu. Informacije na tel. št.: 339-8243934 (Marko), 340-5937718 (Sara) in 345-0934730 (Kristjan). REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PLESNIH SKUPIN ZSKD »Do svobodnega giba« bo v soboto, 28. novembra, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Op-činah. Projekt je omogočila dežela FJK (Servizio volontariato, solidarieta ed im-migrazione). ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava možna do vključno 4. decembra. KLAPA 1936 iz dolinske občine organizira v nedeljo, 13. decembra, že tradicionalno božično kosilo. Informacije po tel. št.: 040-228896 (Nerina) ali 040228254 (Just). KNJIŽNICA BORISA PAHORJA v Kulturnem domu Prosek - Kontovel izposoja čtiva ob ponedeljkih, od 18.30 do 19.30. Vabljeni! AŠD SK BRDINA obvešča, da se bodo v zimski sezoni odvijali tečaji smučanja. Info in vpis na tel. št. 340-5814566 (Valentina). El Prireditve GLASBENA MATICA IN SSG vabita na koncert kitarista Marka Ferija in flavtista Giovannija Maregginija, ki bo v sklopu »Nedeljskih glasbenih matinej v SSG« v nedeljo, 22. novembra, ob 11.00 v Foyerju Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. SKD LONJER-KATINARA vabi na celovečerni koncert ob 10. obletnici Pevskega zbora Tončka Čok iz Lonjerja v nedeljo, 22. novembra, ob 18.30 v Športno kulturnem centru v Lonjerju. Sodeluje Nomos Ensemble Wind Quartet. SSG in Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel vabita na ogled uprizoritve »Kako postati Slovenci v 50. minutah«, ki bo v nedeljo, 22. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. TFS STU LEDI - »Čez tri gore, čez tri dole...«, čezmejno srečanje folklornih, glasbenih in ljudskih pevskih skupin. Sodelujejo: FS Gartrož - Nova Gorica, Hrušiški fanti, glasbena skupina Volk Folk, plesalci in pevke TFS Stu ledi. V nedeljo, 22. novembra, ob 16. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Toplo vabljeni. SLOVENSKI KLUB vabi v torek, 24. novembra, ob 20. uri v Gregorčičevo dvorano v Trstu na ogled kratkega filma v italijanskem jeziku »Drago«, ki je nastal na podlagi diplomske naloge režiserja Massimiliana Miliča. Film in režiserja bo predstavil zgodovinar Go-razd Bajc. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU prireja v sredo, 25. novembra, ob 18. uri srečanje s pesnikom in pisateljem Markom Kravosom. Za glasbeno kuliso bo poskrbel kitarist Glasbene matice Maks Skerk iz razreda prof. Janoša Jurinčiča. Vabljeni! SKD RDEČA ZVEZDA, v sodelovanju z občino Zgonik, prireja filmski večer v društvenih prostorih v Saležu. Na dan mednarodnega boja proti nasilju nad ženskami, v sredo, 25. novembra, ob 20.30 bomo predvajali igrani film »Magdalene«. Toplo vabljeni! SPDT vabi v sredo, 25. novembra, na predavanje časnikarja in zgodovinarja Nicoloja Giraldija, ki bo v društvenih prostorih Kulturnega društva Barkovlje, Ul. Bonafata 6. Začetek ob 20.30. Z gostom, avtorjem dela »La Grande guerra a pie-di. Od Londona do Trsta preko fronte prve svetovne vojne«, se bo pogovarjal Gregor Znidarčič. DSMO K. FERLUGA IN SSG vabita na ogled predstave »Kako postati Slovenci v 50. minutah«, ki bo potekala v četrtek, 26. novembra, ob 20. uri v dvorani Roma v Miljah. DSMO K. FERLUGA, NŠK in Občinska knjižnica E. Guglia - Milje vabijo na otroški urici v četrtek, 26. novembra, v Tržaška folklorna skupina STU LEDI t "ČEZ TRI GORE, ČEZ TRI DOLE..." 1 ( Čezmejno srečanje folklornih, glasbenih in ljudskih pevskih skupin Sodelujejo: FS Gartrož - Nova Gorica Hrušiški fanti glasbena skupina Volk Folk plesalci in pevke TFS Stu ledi v nedeljo, 22. novembra, ob 16. uri v Gledališču France Prešeren v Boljuncu občinski knjižnici v Miljah, Trg Republike 4. Alenka Hrovatin bo od 16.15 do 17.00 pripovedovala otrokom do 3. leta, od 17.15 do 18.00 pa otrokom od 4. do 8. leta. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Hrana v onkološki preventivi« v četrtek, 26. novembra, ob 17.30 v dvorano Zadružne kraške banke, Ul. Ricreatorio 2 (Opčine). Predavala bo dr. Majda Košuta. Na razpolago bo parkirišče ZKB. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi v petek, 27. novembra, ob 20.30 na srečanje dveh zborov »Je petje najlepše opravilo«. Nastopata ŽVS Bar-kovlje, vodi Aleksandra Pertot in MePZ Lipa iz Bazovice, vodi Tamara Ražem Locatelli. GLASBENA MATICA, s pokroviteljstvom Generalnega konzulata RS v Trstu, vabi na predstavitev zgodovinske monografije »Trst. Umetnostni izraz ob nacionalnem vprašanju - Glasba, likovna in besedna umetnost ob slovensko - italijanski meji v drugi polovici 19. stoletja«, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 17.30 v veliki dvorani Trgovinske zbornice v Trstu, Borzni trg 14. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na jubilejno 50. revijo odraslih zborov Pesem jeseni 2015, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. SKD LI PA vabi v nedeljo, 29. novembra, ob 18. uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na Večer spomina - ob 70. obletnici osvoboditve Bazovice. Pogovor z domačini bo vodila Luana Grilanc. SKD SLOVENEC IN SKD SLAVEC vabita v nedeljo, 29. novembra, ob 17.30 v občinsko gledališče F. Prešeren v Boljun-cu na koncert Mepz Slovenec - Slavec, ob 25-letnici dirigiranja Danijela Grbca. Sodelujejo: PZ Tončka Čok, dir. Manuel Purger; ŽVS Dekleta iz Škofij, dir. Iva Dobivičnik; Nomos Ensamble; Mauri-zio Marchesich. SKD VIGRED vabi v nedeljo, 29. novembra, ob 17.30 v Štalco v Šempolaju na ogled komedije »Svakinja da te kap« v izvedbi KD Kraški dom - Repen in Razvojnega združenja Repentabor. SSG IN DRUŠTVO ZVEZDA vabita v ponedeljek, 30. novembra, ob 20. uri v Ljudski dom v Podlonjerju (Ul. Masac-cio 24) na ogled uprizoritve »Kako postati Slovenci v 50. minutah«. GLASBENA MATICA vabi na prireditev »(L)jubilej - novih 70 let ljubezni do glasbe«, ki bo v sredo, 2. decembra, ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Pe-tronio 4. KRUT vabi na predavanje »Nenalezljive kronične bolezni, prehrana in telesna dejavnost« z dr. Živo Novak Antolič v četrtek, 3. decembra, ob 17. uri v Ul. Cicerone 8, II. nad. Zaželene predhodne prijave, info na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. Prispevki V spomin na Mirando Kapun por. Blason darujejo družine Cipollino, Visentin in Emili 60,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. V spomin na Anico Gruden daruje družina Lazar (Repen 132) 50,00 evrov za OŠ L. Kokoravca - Gorazda in 1. maj 1945. Ob praznovanju 80. rojstnega dne daruje Marta Bresciani 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. cmedia priloga primorskega dnevnika prijeten dom Svetloba kot nekoč, s tehnologijo LED 'iSfiHflO^y^Sl HARMPOLAGO IZPOSOJAMO DVIŽNE PLOŠČADI: KAMIONSKE KOŠARE, SAMOHODNE KOŠARE IN PAJKE Tel. in Fax. 040 8321268 Mob. 335 6576587 Krmenka, 543 Dolina - TRST gradbeništvo NOTRANJA RAZSVETLJAVA STAVB »Ko je svetloba prava in čas ustrezen, je vse izjemno«. Omenjeni stavek je treba pripisati ameriškemu umetniku Aaronu Rosu, ki se je sicer ukvarjal s fotografijo, stroko, pri kateri sta svetloba in osvetljevanje prvotnega pomena. Svetloba oziroma razsvetljava pa odigravata ključno vlogo tudi v našem vsakodnevnem življenju, tako na prostem, kot v zaprtih prostorih, in sicer v stanovanju ali na delovnem mestu. Poglavitni vir svetlobe v naravi je seveda sonce. Prav zaradi tega so tudi umetni izvori svetlobe postavljeni tako, da čim bolj oponašajo svetlobo naše zvezde. Svetila imamo večinoma na stropu, tudi kadar sedimo za pisalno mizo pa je svetilo postavljeno tako, da osvetljuje od zgoraj. Vendar smer svetlobe ni vedno enaka, saj se sami premikamo, ravno tako kot sonce, ki med dnevom spreminja svoj polažaj in nas tako osvetljuje pod različnimi koti. Nekateri položaji sonca, ali umetnega izvora svetlobe, so torej za naše oko in za naše razpoloženje privlačnejši od drugih. Vplivi niso zgolj vidni Vplivi svetlobe pa niso zgolj vidni, saj jih lahko razdelimo tudi na ne-vidne in čustvene. Svetloba torej ne vpliva le na vidno zaznavanje sveta, ampak tudi na druge človekove funkcije. Svetloba učinkuje na raven melatonina oziorma spalnega hormona in korti-zola oziroma hormona budnosti. Tako na primer svetloba ponoči zmanjšuje melatonin in poslabša spanje, močna svetloba podnevi pa zmanjša zaspanost in utrujenost. Topla bela svetloba sprošča naš organizem, dnevno bela svetloba pa nas stimulira za delo in še bi lahko naštevali. Pri delu je treba biti pozorni, saj, če je svetloba pravilna in je je dovolj, deluje pozitivno in stimuli-rajoče, če pa je je premalo ali preveč, ali pa ni pravilno razporejena, deluje negativno in utrujajoče. Svetloba lahko prihaja direkno od vira (svetilka, sonce), ali kot odbita svetloba od opazovanega predmeta, lahko pa tudi kot odbita svetloba od okolice opazovanega predmeta. Pri delu je najbolj pomembna svetloba, ki pride od predmeta in nam omogoča ustrezno in dovolj hitro zaznavanje, osvetljena pa mora biti tudi njegova okolica, saj stimulira naše delovanje. Prav zaradi tega lahko v lastnem stanovanju sami projektiramo razsvetljavo oziroma kreativno osvetljujemo prostore, na- trom višine www.tecnonole črtna uporaba svetlobe pa ima lahko za nas številne pozitivne učinke, tako da tega vidika sploh ne gre zanemariti. Naravna svetloba Svetlobo opisujemo kot vidni del sončnega sevanja, ta pa ima močan vpliv na človekovo počutje. Naš biološki ritem je namreč vezan na cikel dan-noč, to se pravi na svetlo in temno, tako da vpliva svetlobe in razsvetljave na naše razpoloženje, počutje in psihično ravnovesje sploh ne smemo zapostaviti. Pri tem pa se moramo seveda zgledovati po naravi. Naravna svetloba se namreč nenehno spreminja v jakosti, barvi in tonu, te spremembe pa pripomorejo k ravnovesju našega organizma. Zaradi tega moramo poskrbeti za to, da se umetna razsvetljava čimbolj približa omenjenim značilnostim. Postavitev razsvetljave Pogosto se dogaja, da lastno umetno razsvetljavo postavimo na čimbolj »nenaraven« način. Ko pride do tega, so besede kanadskega pisatelja Do-uga Couplanda (»Zgodi se, da je najboljša osvetlitev tista, ko zmanjka elektrike«) še kako aktualne. V številnih stavbah je mogoče opaziti spuščeno svetilko sredi prostora, ki dolgočasno in neatraktivno, enakomerno, skorajda matematično, sveti, in tako ustvarja vse prej kot dinamičen prostor. To je primer slabe postavitve glavne luči, t.i. »key light«, oziroma glavnega svetila, ki ustvarja razpoloženje in nakazuje smer izvora svetlobe. Močan vir svetlobe sredi prostora med drugim blešči, tako da so take svetilke primerne le za kuhinjo, delovno sobo ali za hodnik, medtem ko so za ostale sobe stanovanja primernejši indirektni viri svetlobe. Oblikovanje svetil V neprestani bitki »funkcionalno ali estetsko?« so svetila tisti element, ki v našem stanovanju mora spajati obe omenjeni funkciji. Ko oblikujemo svetilo moramo seveda upoštevati vse svetlobne elemente v nekem prostoru, saj lahko le tako oblikujemo eleganten prostor, v katerem se izredno funkcionalen predmet izkaže za dekorativno komponento, ki jo bodo obiskovalci našega doma občudovali. Pri tem pa seveda ne smemo zanemariti velikosti prostora, ki ga moramo opremiti. V fazi oblikovanja moramo namreč upoštevati kvadraturo sob oziroma stanovanja. Za večje prostore je seveda primeren bogat, skorajda baročen stil, pri tem se lahko tudi igramo z naravno svetlobo, v manjših prostorih pa je seveda priporočljiv nek bolj mini-malističen stil, ki je sam nekoliko bolj fleksibilen, saj je lahko primeren tudi za večja stanovanja, čeprav moramo tu ukrepati zelo previdno, ker tvegamo efekt hladnega. Vsak prostor ima svojo vrsto luči Preden opremimo lastno stanovanje, se moramo odločiti, katero dejavnost bomo v določenem delu bivališča opravljali. Tako bo razporeditev tmedia priloga primorskega dnevnika prijeten dom gradbeništvo luči lažja, saj zahteva vsak prostor svojo luč in svojo razsvetljavo, s tem da ne pozabimo na poglavitno vlogo, ki jo lahko odigrava dnevna svetloba. Ključna je torej prava postavitev točk svetlobe že v fazi projektiranja objekta, naj bo to hiša, stanovanje ali delovni prostor, izbiro barve svetlobe pa moramo absolutno povezati z upoštevanjem barv opreme. Ko se lotimo izgradnje nove hiše ali opremljanja stanovanja, lahko prosimo za pomoč arhitekta, lahko pa se tudi odločimo, da bomo sami preizkusili lastne okuse in domišljijo. Jasno pa je, da vsak prostor zahteva svojo specifično osvetlitev. Tako naj bodo hodniki in stopnišča osvetljeni s stenskimi lučmi, ki naj dobro osvetljio tudi tla, zaželjene pa so tudi dekorativne talne in stenske luči. Z dodatno osvetlitvijo zidov lahko med drugim poskrbimo zato, da bo naš hodnik na prvi vtis deloval večje, če pa bi ga želeli optično skrajšati, se lahko poslužujemo vertikalnih snopov svetil, ki jih postavimo ob steni. Dnevna soba je tisti del stanovanja, ki nam dopušča največjo mero fantazije, koristno pa je tudi izkoristiti dnevno svetlobo. Tu lahko za razsvetljavo izkoristimo različne vire, svetlobni snopi pa so dobrodošli, če želimo poudariti kak poseben predmet. Ne smemo pozabiti na potencial kake talne svetilke, ki bo lahko naši dnevni sobi zagotovo doprinesla dodatno eleganco. Splošna osvetlitev je prvotnega pomena v kuhinji, kjer moramo na delovnih površinah imeti jasen vpogled v vse to, kar se v tem pomembnem prostoru dogaja. Jedilna miza pa naj bo v ospredju v jedilnici, čeprav je dobrodošla tudi postavitev svetilke, ki neposredno osvetli strop in s tem celotni prostor. Kar se pa tiče spalnice, vemo, da gre za sobo, ki zahteva čim večjo intimnost. Tu so primerne stenske luči, ki jih je mogoče regulirati, saj si tako lahko sami ustvarimo pravilno razsvetljavo, ki naj bo primerna za počitek. Spomnimo se tudi, da moramo stikala za prižiganje in ugašanje luči postaviti blizu postelje. Če pa je postelja za nas najbolj priljubljen prostor, v katerem beremo, je koristno, da si namestimo reflektorsko svetilko na steno za vzglavjem, bodimo pa pozorni, da ne bomo tako svojega partnerja motili pri spanju. S podobnimi težavami se ne bomo soočali, če namesto klasičnih knjig prebiramo raje elektronske publikacije v najrazličnejših formatih. »Last but not least«, ne moremo mimo kopalnice, v kateri je zopet pomembna splošna osvetlitev z razpršeno svetlobo s stropnimi svetilkami. Če pa ima nekdo nekoliko bolj drzne okuse, si lahko tudi privošči stenske fluo ali led sijalke. Sicer potrebuje kopalnica na eni strani močno osvetlitev, na drugi pa diskretno, ambientalno osvetlitev. Vrste svetil Dandanes imamo na voljo najrazličnejše vrste svetil, sami pa lahko svobodno izbiramo, s katerimi bomo opremili stanovanje, s tem da ne pozabimo na vse bolj aktualen problem energetske varčnosti. Vgradno svetilo Omogoča nam, da se popolnoma poigramo z lastno domišljijo in idejami, saj ga lahko postavimo oziroma uporabimo na najrazličnejše načine, s tem da ne pozabimo na poglavitno prednost vgradnih svetil, in sicer na to, da so ta vgrajena v strop (ali steno) tako, da so poravnana s stropom oziroma s steno, saj razlikujemo med vgradnimi stenskimi in stropnimi svetili za notranjo uporabo. Lahko se odločimo za gibljiva ali vrtljiva svetila, lahko pa tudi za navadna, omogočajo pa nam najrazličnejše vrste in barve svetlobe. Led svetilo Ker smo že omenjali energetsko varčna svetila, je led svetilo odličen predstavnik varčnosti. Z okolju prijaznimi led svetili lahko prihranimo do 85 odstotkov električne energije, ob tem pa je nihova moč trikrat večja od moči navadnih svetil. Če smo pozorni na stroške, je uporaba led svetil dobrodošla, saj imajo daljšo življenjsko dobo, omogočajo pa nam, da ustavarjamo različne svetlobne učinke in barve svetlobe. Reflektor Če se za trenutek zaustavimo pri varčevanju, je tudi za reflektorje značilna manjša poraba in velika moč. Omogo- čajo nam neposredno razsvetljevanje, povsem priporočljivi pa so, ko želimo osvetliti kak priljubljen predmet ali sliko. Stropno svetilo Namenjeno je enakomerni razsvetljavi celotnega prostora, tako da so stropna svetila verjetno najmanj dinamična med opisanimi svetili. Postavimo jih večkrat sredi prostora, tako da jih moramo pozorno izbrati, saj ne smemo zanemariti njihove estetske vloge, ki lahko bistveno pripomore k olepša-nju prostora. Namizno svetilo Gre za svetilo, ki je najmanj povezano z našim prostim časom, saj uporabljamo namizna svetila, ko opravljamo dejavnosti za pisalno mizo in potrebujemo direktno svetlobo. Tudi v tem primeru pa lahko naše študijske ali delovne ure olepšamo z izbiro nekoliko bolj estetsko in dizajnersko izpiljenega namiznega svetila. Stensko svetilo Stensko svetilo omogoča enakomerno razsvetljavo, podobno kot stropno svetilo, razlikuje pa se od slednjega, saj osvetljuje le del prostora. Pomembno je, da ga postavimo v tisti del stanovanja, v katerem se največ zadržujemo, proizvaja pa tako direktno kot indirektno svetlobo. Talno svetilo Talno svetilo lahko vgradimo v tla ali pa ga lahko postavimo tik nad površino tal. Talna svetila so primerna za osvetljevanje zunanjosti prostorov. Osvetlijo samo tisti del prostora, v katerem se nahajajo, so pa lahko odličen dekorativni element za prijetnejšo atmosfero. Izbira pa je na koncu naša, ki smo svobodni, da z domišljijo združimo prijetno s koristnim. PRAZNJENJE DREZNIC PREGLEDI S TU KAMERO ZIDARSKA DELA Obrtna cona Zgonik« Proseška Postaja 29/C Tel. 040 2528113« Fax 040 2528124 info@danev.it • www.danev.it fli M M M M Mi JEÜasGopco WACKER NEUSON tecnoedile Trst, ul. Cosulich 9 - 34147 Tel. 040 827045 NAJEM - PRODAJA - SERVIS s.a.s. www.tecnoedile.net • info@tecnoedile.net 14 Sobota, 21. novembra 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / predstavitev - Letošnja prejemnica je Tatjana Rojc Nagrada Auersperg graditeljici mostov 29. novembra jo bo prejela za obsežno monografijo o Borisu Pahorju TRST - Zgodovinsko-literarna nagrada, ki nosi ime po grofih Auersperg, je nastala z namenom, da bi gradila mostove med dvema kulturama, italijansko in slovensko, katerima sta Janja in Emilio Auersperg pripadala. Izbira letošnje nagrajenke je zato nedvomno posrečena, saj je grajenje mostov med tema dvema kulturama eno njenih velikih življenjskih vodil. Tatjana Rojc je namreč vestna in prodorna preučevalka slovenske književnosti (v prvi vrsti Borisa Pahorja, Alojza Rebule in Miroslava Košute) ter avtorica številnih del, ki jo skušajo približati italijanskim bralcem. Med njenimi najnovejšimi knjigami izstopa obsežna monografija Tako sem živel: stoletje Borisa Pahorja, ki je po slovenski izdaji pri Cankarjevi založbi doživela tudi italijansko - Boris Pahor. Cosi ho vissuto. Biografia di un secolo, za katero je poskrbela milanska založba Bompiani. In ravno s to knjigo si je avtorica prislužila nagrado Auersperg, ki jo bodo podelili v nedeljo, 29. novembra, na gradu Spessa pri Koprivnem. O nagrajenki bo v slavnostnem nagovoru (laudatio) spregovorila glavna urednica založbe Bompiani Elisabetta Sgarbi. Nagrado in letošnjo nagrajenko so včeraj predstavili v tržaški kavarni San Marco, v katero sta zakonca Auer-sperg rada zahajala, saj sta živela v njeni bližini, je pojasnila njuna dolgoletna prijateljica Patrizia Cutrupi, ki nagrado prireja na podlagi oporoke gospe Janje. Oba sta namreč poučevala Patrizia Cutrupi (levo) in Tatjana Rojc v tržaški kavarni fotodamj@n tudi na tržaškem liceju Franceta Prešerna - Emil nemščino, Janja pa slovenščino, latinščino, zgodovino in zemljepis. Bila sta izredno razgledana (Emil je bil diplomiran pravnik, Janja je zaključila študij na milanski leposlovni fakulteti), zaradi raznih zgodo-vinsko-političnih okoliščin (plemiška družina Auersperg je morala po drugi svetovni vojni zapustiti grad Turjak in ostala svoja posestva v Jugoslaviji) pa sta bila vse življenje brez državljanstva in sta zato morala vsako leto prositi za dovoljenje za poučevanje. Na klasičnem liceju je bila med dijakinjami prof. Janje Auersperg tudi Tatjana Rojc, ki se je spominja kot ve- like gospe, za katero je bila značilna neverjetna milina. »Nikoli nam ni vsiljevala svojih stališč, ampak nam le ponujala svoj pogled na umetnost in književnost,« je dejala letošnja nagrajenka, ki se posebno dobro spominja profe-soričinih predavanj o poeziji, v prvi vrsti o slovenski moderni in francoskem impresionizmu. »Obdarjena je bila z veliko občutljivostjo, sledila nam je tudi potem, ko smo zapustili šolske klopi,« pravi Tatjana Rojc, ki si je z na-kdanjo profesorico tudi dolga leta dopisovala. »Njeno občutljivost in rado-darnost sem ponovno našla v Patrizii, ki je bila za gospo Janjo več kot hčerka.« (pd) rossetti - Finzi Pasca in njegova poetična cirkuška umetnost Navdušenje za Resnico TRST - Pisana poetična obarvanost predstave La Verita, v kateri se mnogotere cirkuške veščine, od akrobatskih skokov in prepletanj na trapezu do žonglira-nja z vsemi mogočimi predmeti in duhovitih klovnskih gagov, harmonično prepletajo, prežete s toplo radoživostjo, so sodeč po četrtkovi prvi tržaški uprizoritvi prevzele tudi gledalce v Rossettijevem gledališču. Ustvarila jo je skupina, ki jo vodi Daniele Finzi Pasca, pravi mojster tovrstnih vizualnih postavitev, v katerih izstopa virtuoznost akrobatskega giba, ki pa ni osamljen, temveč vključen v skladno celoto, tako da se niz spremeni v lirično izražanje občutkov v sozvočju z gledalčevim čustvovanjem, saj učinkovito in posrečeno namiguje na kolektivni domišljijski svet, ki ga v človekovi zavesti ustvarjajo kultura in vsakodnevna izkustva. Zaradi vsega tega predstava radostno odzvanja v pripadnikih različnih kulturnih svetov in je doslej uspešno gostovala po vsem svetu, od Kanade, kjer so jo premierno uprizorili v Montrealu leta 2013, do Hong-konga in arabskih emiratov; mimogrede povedano, pred dvema letoma je gostovala tudi v Sloveniji. Kakorkoli že, navdih za predstavo je bila najdba originalne kulise, ki jo je nadrealistični španski slikar Salvador Dalí leta 1944 naslikal za balet Tristan Fou po Wa-gnerjevi operi Tristan in Izolda v newyor-škem Metropolitan Theatru. Balet je vzdigni precej polemik, kuliso pa so dolga leta pozabili v skladišču. Po nedavnem od- Predstava La Verita je posrečena mešanica cirkusa, umetnosti in poezije kritju je kuliso odkupila umetnostna fundacija, ki je Danieleja Finzija Pasco prosila, naj jo uporabi za novo predstavo. In res je v predstavi nešteto namigov na Dalije-vo osebnost in umetnost, od elementov, ki se vizualno navezujejo na njegove slike in njegovo življenje, denimo barve španskih pejsažev, bikoborba in bikoborčeva oblačila, a tudi na nadrealistično gibanje sploh; vsi taki namigi so lahkotno nepoudarjeni, diskretni, in prepuščajo gledalcu odločitev, ali naj se vanje poglobi ali pa naj se jim preprosto prepusti, saj predstava živi na mno-gostranskih talentih nastopajočih, ki so obenem akrobati, žonglerji, klovni, glasbeniki in, seveda, igralci. Predstava bo na sporedu še danes ob 16. in 21. uri ter jutri ob16. uri. (bov) pisatelji - S pesmijo proti terorizmu Čas za pesem 1 W IN f Boris A. Novak med posegom v Društvu slovenskih pisateljev rosa LJUBLJANA - Svetlana Ma-karovič, Draga Potočnjak, Boris A. Novak in Dušan Šarotar so se pred tednom dni s tiskovno konferenco na Društvu slovenskih pisateljev v Ljubljani odzvali na absurdno postavljanje žičnate ograje na meji s Hrvaško. Tisto srečanje je pretresla vest o terorističnem napadu v Parizu in zato so zbrani udeleženci sklenili, da teden dni kasneje organizirajo dogodek, s katerim bodo počastili spomin na tragično preminule žrtve v francoski prestolnici. Zato so včeraj pod naslovom Zdaj je čas za pesem vse od poldneva pa do poznih večernih ur v prostorih Društva slovenskih pisateljev potekala odprta pesniška in pisateljska branja. Po minuti molka je Boris A. Novak zbrane nagovoril z recitalom francoskega šansona o ljubezni do Francije, ki jo združuje v žalosti in bolečini. Za njim se je veleposlanik Pierre-François Mourier društvu zahvalil za organizacijo dogodka in ob tem izpostavil, da se v teh težkih dneh v Parizu ponovno prebuja občutenje odpora, ki podobno kot med drugo svetovno vojno, proti »mračnjaškim srednjeveškim silam« združuje celotno človeštvo. Po govoru predsednika Boruta Pahorja, med katerim je Svetla-na Makarovič (najverjetneje protestno) zapustila prizorišče, je sledil osrednji del dogodka. Na literarnem odru so se z branjem praviloma avtorske in/ali odporniške literature predstavili številni domači ustvarjalci. Kot prvi je z branjem francoske odporniške proze in poezije nastopil pisatelj in prevajalec Aleš Berger. »Po tišini, ki nas preveva ob tem grozljivemu dogodku je pesem tista, ki naj spregovori in nas (z)druži v teh težkih trenutkih,« pa so bile besede primorske pesnice Miljane Cunta. Literarnega srečanja so se med drugimi udeležili še priznani pesnik in esejist Aleš De-beljak, z letošnjim kresnikom nagrajeni Andrej E. Skubic, goriška pesnica Maja Vidmar in številni drugi. »Ko si zaljubljen, so vse pesmi ljubezenske, ko si v vojni, so vse pesmi o smrti,« pa so verzi Dušana Šarotarja, ki so pospremili včerajšnje dogajanje v prostorih Društva slovenskih pisateljev, s katerim so se poklonili preminulim žrtvam terorističnega nasilja. RoŠa Na beneškem bienalu še zadnji dnevi Jaševega projekta BENETKE - Umetnik Jaša in sodelavci, ki s projektom Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost zastopajo Slovenijo na letošnjem umetnostnem bienalu v Benetkah, v tem tednu še zadnjič izvajajo svoj performans. Letošnji bienale, ki ga zaznamuje tema Vse prihodnosti sveta, se bo namreč zaključil v nedeljo. Po besedah kuratorja in performerja Micheleja Drasceka je glavno sporočilo Jaševe postavitve, da je mogoče s sodelovanjem in izmenjavo idej posredovati sporočilo o možnih spremembah in upanju. Zato pri projektu sodeluje heterogena skupina ustvarjalcev, hkrati pa dolžina performansa posreduje idejo, da lahko zgolj dolgoročno sodelovanje in ne individualizem prinese spremembe; sedemdnevni performans temelji na scenariju, ki ga je Jaša napisal z mladim izraelskim pisateljem Etanom Nehcinom in bo izšel kot samostojno literarno delo. Kot je povedal Jaša, ves čas bienala ni bilo bistvenih odstopanj. Scenarij in načrt celotnega projekta sta bila zelo jasno postavljena in so se ju držali. Kot eno lepših lastnosti projekta pa je izpostavil, da mu vseeno dovoljuje, da se lahko znotraj strogo začrtanega odziva na dogajanje okoli sebe, saj se nam je »v šestih mesecih svet dobesedno obrnil na glavo«. Ob nastanku projekta je bilo vse najbolj definirano z govorico krize, nato pa so se zvrstili grška tragedija, begunska tragedija in vloga Slovenije znotraj nje z vsem govorjenjem o mejah in zapiranju meja, pa do zadnjega buma v Parizu, ko se zdi, da se je svet postavil na glavo, je povedal. Jaša je v Artileriji Arzenala z arhitektom Kunom Mayerjem oblikoval visoko konstrukcijo, ki kot utrdba zaseda prostor paviljona. Ves čas je v ozadju glasba, elektronska ali klasična. To v živo izvajajo na klavirju. (STA) V Zagrebu danes skupina Whitesnake ZAGREB - Ena največjih rock skupin vseh časov, britanski hard'n'heavy bogovi Whi-tesnake, bodo danes ob 21. uri pripeljali svojo Purple turnejo tudi v zagrebški KC Dra-žen Petrovič. Skupina je nastala davnega leta 1978, ko se je David Coverdale, vokalist skupine Deep Purple, odločil, da zapusti skupino in gre svojo pot. Ustanovil je skupino Whitesnake, ki sicer z nekaterimi prekinitvami nastopa že 37 let. Coverdale je edini, ki je njen stalni član od same ustanovitve, a spremembe v zasedbi niso negativno vplivale na kakovost izvajanja skupine, kar bodo dokazali tudi v hrvaški prestolnici. Vstopnice: fan pit 32,27 €, parter 27,01 €, neoštevilčena tribuna 29,70 €. (I.F.) / KULTURA Sobota, 21. novembra 2015 15 intervju - Pisatelj Drago Jančar o romanih, terorizmu in še čem »Ni ideje, kot ni ideologije in niti boga, v imenu katerega bi se smele početi strašne stvari« Italijanski knjižni trg je od pretekle srede bogatejši za roman Draga Jančarja To noč sem jo videl, ki ga je prevedla Veronika Brecelj z naslovom Stanotte l'ho vista. Mariborski avtor velja za enega najpomembnejših živečih slovenskih pisateljev, pronicljivih mislecev in izjemnih esejistov. Z njim smo se pogovarjali pred sredino tržaško predstavitvijo. S katerimi občutki ste prišli v Trst? Trst je meni pravzaprav skoraj domače mesto, ker sem prihajal sem že v tistih časih, ko smo prihajali v Trst nakupo-vat. Takrat sem se srečeval tudi z Borisom Pahorjem, ki mi je odpiral svetove, ki jih nisem poznal. Spoznal sem predvsem tukajšnje slovensko življenje in tudi širše dimenzije evropskih pogledov na vprašanje kultur malih narodov in nacionalnih identitet. Trst je bil zame, tako kot v slovenskih legendah, recimo v legendi o Lepi Vidi, dejansko to, za kar ga imamo, za kar imamo morje: za nek veliko večji prostor, prostor odpiranja in večje tolerance. Danes si s prevodom romana To noč sem jo videl odstiramo druge svetove, razpiramo si obzorja, ki so usmerjena v italijansko književnost. Upam, da bodo italijanski bralci sprejeli ta prevod dobro, kot so sprejeli Severni sij. Italijanski knjižni prostor se mi zdi nenavaden. Severni sij je imel na primer velikanski odmev v italijanskih vodilnih časopisih, veliko je bilo kritik in prodanih knjig. Zanimanje je nato malo zastalo, kar me je presenetilo. Vseeno pa upam, da bodo italijanski bralci brali roman, kot so ga brali v Franciji in Nemčiji. Upam, da ga bodo prebirali kot literaturo: kot literaturo, ki odstira del našega življenja in naše zgodovine. Zanimivo je ravno to, da so tržaška vrata precej ozka za slovensko književnost, ki prodira včasih na italijanski trg bolj v loku, ki gre mimo nemškega in francoskega prostora, še zlasti na krilih pomembnih nagrad. Pri romanu To noč sem jo videl ni šlo za to, kar se je zgodilo recimo delom Borisa Pahorja. Res pa je, da sem najbrž ravno zaradi te velike nagrade (roman je bil lani v Franciji izbran za najboljši tuji roman; op. nov.) dobil ponudbi dveh velikih italijanskih založb, potem ko sem bil v Trstu že dogovorjen in sem že podpisal pogodbo z založbo Comunicarte. V tem smislu se strinjam: kljub temu, da so bile že tri moje knjige na italijanskem trgu, je zanimanje premaknila šele francoska nagrada, pa še to z velikim časovnim zamikom. Zgodovinska tematika, ki jo obravnava roman To noč sem jo videl, je ključna. Pisanja ste se lotili ravno z željo po raziskovanju zgodovine? Roman je nastal popolnoma intuitivno, potem ko sem prebral kroniko nekega gradu na Gorenjskem. Zdaj se sicer že ve, za kateri grad gre (grad Strmol), ampak na začetku nisem hotel o tem govoriti. Želel sem si namreč, da bi šlo izključno za literaturo, pa čeprav z resničnim ozadjem. Med prebiranjem sem v zadnjem delu naletel na pričevanje ženske, ki je tam živela. Šlo je za zelo bolečo pripoved, ki me je prizadela. Tisto noč, ko sem to bral, sem prav zagledal neko žensko: Veroniko. V romanu se sicer imenuje Veronika, v resnici pa gre za Ksenijo Hribar. Videl sem, kako je živela, v tem nevarnem vojnem času, sredi ljudi, ki so se bojevali, na eni strani okupatorsko nacistično vojsko in na drugi strani partizane. Vmes pa so bili ljudje, ki se niso opredeljevali. Mogoče jih to sploh ni zanimalo, ampak so kljub temu bili ljudje, ki so hoteli samo živeti. Razumel sem, da je to literatura, o kateri bom nekoč pisal, ostalo je le vprašanje, kako bom to zapisal. Pri razmerju med malo zgodovino eksistenc posameznikov, daleč od vojnih blodenj, in veliko zgodovino, ki teče vzporedno z njimi, gre uvideti veliko aktualnega. Precej sem pod vtisom pariških dogodkov. Bil sem namreč na Dunaju, kjer sem predstavljal ravno to knjigo: knjigo o neki bolečini, o neki individualni bolečini in hkrati kolektivni bolečini. Ko sem se vrnil v hotel in sem zagledal na sliki te pošastne dogodke, sem vso noč gledal televizijo. Začelo se je z dvema žrtvama, končalo se je z 129. Moji občutki se trenutno omejujejo le na jezo. Jezen sem, ker mislim, da gre za neko obliko fašizma, nekega krutega religioznega fašizma in fanatizma. Razumem socialno nevključenost tega dela prebivalstva in še marsikaj, ampak ostajam prepričan, da ni socialne ideje, kot ni ideologije in niti boga, v imenu katerega bi se smele početi take strašne stvari. Kje je smisel vsega tega, katera božja ali socialna ideja lahko to opraviči? Ponavljam, to je nekaj, kar me navdaja samo z besom. Kaj pa aktualno dogajanje na relaciji Dobova - Šentilj? Razumem migrante, ki bežijo pred istim nasiljem in jim je treba gotovo pomagati. Naše srce krvavi, ko vidi te otroke in ženske. Za Evropo in tudi za njih same je pa velika nesreča, da se na žalost celo med njimi potikajo včasih fanatiki. Pišete kaj novega? Trenutno pišem nov roman, ki sem ga odložil ravno zaradi tega, ker v zadnjem času potujem z romanom To noč sem jo videl po Nemčiji, Avstriji in Franciji. To se bo pa zdaj nehalo in se bom posvetil novemu romanu. Za kaj pa gre ne bom povedal, ker sem praznoveren. Kadarkoli sem prijateljem, recimo ob kozarcu, pripovedoval o besedilih, ki jih pišem, potem tistega običajno nisem napisal. Iz tržaškega zornega kota je odnos z Ljubljano večkrat konflikten. Do Ljubljane sem podobno kritičen kot Boris Pahor, ne toliko, ampak kljub temu moram priznati, da je v Ljubljani veliko samozadovoljstva. Veliko je ljudi, ki so zelo povprečnega duha in talenta, in so kljub temu prepričani, da so center sveta samo zaradi tega, ker živijo v Ljubljani. Živijo v majhnem evropskem mestu in mislijo, da vse, kar se zgodi, se zgodi med Ljubljanico in Rožnikom. To je seveda nesreča za Slovenijo, ki bi potrebovala več centrov. Ste na Maribor še navezani? Veliko let živim več v Ljubljani kot v Mariboru, kljub temu pa ne morem izbrisati svoje pripadnosti. Kot bi lahko rekli tudi vi Tržačani: človeka lahko spraviš iz Maribora, ne moreš pa Maribora spraviti iz človeka. Martin Lissiach Drago Jančar med tržaško predstavitvijo romana Stanotte l'ho vista fotodamj@n Česar ne morete ne vedeti o Dragu Jančarju ... Drago Jančar se je rodil v Mariboru leta 1948. Že v študentskih letih se je uveljavil z besedili in dejanji, ki so kritično obravnavali takratno državno ureditev: od prevažanja prepovedanih knjig iz Avstrije do sodelovanja z revijo Zaliv Borisa Pahorja. Zaradi tovrstnih dejanj so ga leta 1974 tri mesece zaprli. Galjot, roman, s katerim je prodrl v slovenski in evropski literarni prostor, nosi letnico 1978, njegov drugi izjemni roman Severni sij pa letnico 1984. Napisal je deset romanov. Izdal je štirinajst zbirk kratke proze, deset dram, med temi naj omenimo večkrat uprizorjeno Veliki briljantni valček, ter dvanajst esejev. Prejel je veliko nagrad v Sloveniji (veliko Prešernovo nagrado ter trikrat kresnika za najboljši slovenski roman leta) ter v Evropi. Lani so njegov roman To noč sem jo videl v Franciji izbrali za najboljši tuji roman leta. Njegova dela so bila prevedena v skoraj vse evropske jezike. V italijanščino je prevedena zbirka kratke proze Joyceov učenec ter romani Zve-nenje v glavi, Severni sij in To noč sem jo videl. Živi in dela v Ljubljani kot urednik najstarejše slovenske založbe - Slovenske matice. Velja za književnika, intelektualca in misleca na svetovnem nivoju. (mlis) S Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu M društvo chamber music - Dvajsetletnico počastili z izraelskim Triom Mondrian Vrhunski umetniški dogodek TRST - Društvo Chamber Music je v Mali dvorani gledališča Verdi praznovalo svojih prvih dvajset let s koncertom, ki je idealno zastopal smernice, po katerih je umetniški vodja Fedra Florit vztrajno vodila delovanje: ob tej priložnosti je povabila Trio Mondrian, mlad izraelski ansambel, ki je leta 2007 osvojil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Tržaškega tria - Trio di Trieste. V dvorani je bil prisoten edini preživeli član Tržaškega tria, violinist Renato Zanet-tovich, bilo pa je še veliko uglednih gostov, ki so s svojo prisotnostjo želeli podpreti društvo. Same številke so dokaj zgovorne: tekmovanje je doslej pripeljalo v Trst 593 ansamblov, preko 1400 mladih glasbenikov iz 29 držav, koncertna dejavnost pa beleži 271 dogodkov, na katere se je odzvalo preko 60.000 poslušalcev. Fedra Florit se je zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu, še posebej prefektu Mariu Moscatelliju, ki je pred dvajsetimi leti prvi podprl pobudo, povedala je tudi, da je sezona 2016 že pripravljena in bo kmalu napovedana. Z enominutnim molkom je dvorana počastila spomin na pariško tragedijo, nato je občinski odbornik Paolo Tassinari prinesel pozdrav župana in občinskega sveta ter Floritovi izročil plaketo, čestitke je za banko Mediolanum izrekel Andrea Lori, predsednica društva Maria Luisa Vaccari pa se je toplo zahvalila vsem članom in drugim, ki s svojo prisotnostjo osmišljajo dejavnost društva. Tudi Trio Mondrian se je pridružil praznovanju z zahvalo društvu, ki je botrovalo njihovemu prvemu uspehu, najlepša zahvala pa je bila glasba, ki so jo mladi umetniki izbrali ter čudovito podali (koncert je posnel Deželni sedež RAI): najprej Trio št. 2 v e-molu Dmitrija Šostakoviča, ki je že v prvih taktih, ledeno odtujenih flažoletih, nakazal pretanjeno interpretacijsko vizijo. Violinist Daniel Bard, pianist Ohad Ben-Ari, predvsem pa čelistka Hila Karni, so nam podarili izredno bogato pripoved, ki je prekrasno osvetlila umetnino ruskega mojstra. Globoko in doživeto so gradili arhitekturo prvega stavka, z mladostnim zago- nom viharno odigrali drugega, ganljivo zapeli milino tretjega, nato pa se z naslado predali jidiš temi zadnjega stavka. Poleg prve absolutne nagrade je leta 2007 Trio Mondrian osvojil tudi po- sebno nagrado za najboljšo interpretacijo Brahmsa in lahko trdimo, da je ansambel svoj pristop v osmih letih poglobil in nadgradil: Trio št. 2 v C-Duru op. 87 je zazvenel z veliko poustvarjalno fantazijo, z bogastvom barvnih odtenkov in fra-ziranjem, ki se je otepalo vsakršnih kalupov ter je iz partiture izluščilo najmanjše podrobnosti. Edini pomislek nam je vzbudil koncertni klavir, čigar odprt pokrov je instrumentu dal le preveliko moč - običajno je v komornih zasedbah pokrov le priprt, ampak oba godalca sta se kar kleno upirala prevladi klavirja. Dolgi in navdušeni aplavzi so nagradili odlični trio, ki bo kmalu praznoval desetletnico delovanja, kot je pred dodatkom povedal pianist: izbrali so priredbo Brahmsove-ga Intermezza za klavir, ki je z romantično zasanjanostjo sklenila vrhunski umetniški dogodek. Katja Kralj Tržaški Caloprestijev film TRST - V kinu Aristón bodo v ponedeljek premierno predstavili nov film Mimma Caloprestija Uno per tutti. Na projekciji, ki je predvidena ob 20.30, bodo ob režiserju prisotni tudi nekateri igralci, z Isabello Ferrari in Giorgiom Panariellom na čelu. Film so snemali v Trstu, vanj je postavljena tudi filmska zgodba, Ca-lopresti (avtor številnih dokumentarcev in celovečernih filmov) pa je navdih zanjo dobil v istoimenskem romanu Gaetana Savatterija. V središču dogajanja so trije prijatelji, kijih je v otroštvu zaznamovala tragično zaključena igra. Tisti trenutek je spremenil njihova življenja in jih združil, pogojuje pa tudi njihove izbire v odraslih letih... 1 6 Sobota, 21. novembra 2015 APrimorski r dnevnik ow Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Nejasnosti okrog računov za oskrbo s plinom ENI, občani potrebni informacij in navodil Goriška pokrajina je v sredo, 4. novembra, odprla urad, v katerem v sodelovanju z družbo ENI nudi informacije odjemalcem plina iz goriške pokrajine. »Vsak dan nas obišče vsaj dvajset ljudi; nedvomno se jih je doslej oglasilo že preko dvesto. V urad prihajajo zaradi najrazličnejših težav, rešimo jih vsaj devetdeset odstotkov,« pravi pristojni pokrajinski funkcionar Fla-vio Gabrielcig; po njegovih besedah so sprva razmišljali, da bi bil urad lahko odprt do konca decembra, zaradi velikega števila obiskovalcev pa zdaj nameravajo podaljšati njegovo delovanje tudi v začetku prihodnjega leta. Družba ENI je v zadnjih mesecih spravila v nejevoljo kar nekaj prebivalcev goriške pokrajine. Kot smo že poročali, je družba ENI s 1. julijem prevzela oskrbo s plinom v goriški pokrajini, potem ko je leta 2011 v navezi z družbo Acegas-Aps-Amga odkupila podjetje EstPiu-Isogas v okviru energetskega sektorja goriškega podjetja za javne storitve IRIS. Zaradi tehnične napake je družba ENI julija poslala številnim odjemalcem pismo z zahtevo po katastrskih podatkih. Prejemnikom dopisa ni bilo treba izpolnjevati in vračati obrazcev, saj bo družba ENI dobila vse potrebne podatke v podatkovni bazi podjetja Isogas. Oktobra je družba Eni še enkrat vznemirila svoje odjemalce - tokrat z računi, ki Urad v palači Olivo fotod.r. so bili od 30 do 150 in več evrov bolj slani kot običajno. Razlika je vezana na kavcijo, ki jo družba ENI zahteva za dobavo plina. Plačati jo mora vsak odjemalec, saj tako določajo novi zakoni, ki veljajo v energetskem sektorju. V primeru vnovične zamenjave dobavitelja ali prekinitve pogodbe bo dru- Vsak dan se v pokrajinskem uradu na goriškem Korzu oglasi po dvajset občanov, doslej so že nudili pomoč preko dvestotim ljudem žba ENI vrnila kavcijo svojemu odjemalcu. Kavcijo sicer vrnejo še v enem primeru; če se odjemalec odloči, da bo zahtevane zneske plačeval preko bančnega računa, mu kavcijo vrnejo tako, da predvideno vsoto odbijejo s prihodnjih plačil. Zadeva je veliko bolj enostavna za odjemalce, ki so plačevali zahtevane zneske preko svojih bančnih računov že, ko jim je plin dobavljalo podjetje EstPiu-Isogas. Zanje je bil prehod na novega dobavitelja avtomatičen tudi iz vidika bančnih plačil, zato kavcije jim ni treba plačevati. Da bi priskočili na pomoč odjemalcem, ki jih je družba ENI spravila v težave s svojimi dopisi in zahtevami, so se na pokrajini odločili za odprtje urada v palači Olivo zraven pokrajinske palače na Korzu Italia 61. Urad je odprt od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 15. in 17. uro. Ker v urad dnevno prihaja veliko ljudi, so se odločili, da se je treba vnaprej najaviti na telefonski številki 0481-358277. »V novem uradu je naš uslužbenec v stalnem telefonskem stilu z operaterji družbe ENI. Ko odjemalec pride v urad, naš uslužbenec njegove težave pojasni operaterjem družbe ENI, ki zadevo preverijo v svo- gorica - Policija »Na meji nobene zaostritve« Na državni meji med Italijo in Slovenijo ne bodo ponovno vzpostavili policijskega nadzora, medtem ko ga bodo okrepili na zunanjih mejah schengenskega območja, kot so se dogovorili na včerajšnjem bruseljskem srečanju notranjih ministrov 28 držav članic Evropske unije. Na Goriškem niso prejeli posebnih navodil iz Rima glede ukrepov na obmejnem območju, ki bi bili posledica terorističnih napadov v Parizu. Stopnja pozornosti je med pripadniki krajevnih sil javnega reda vsekakor visoka, kar zahteva tudi visoko število pribežnikov na območju goriške pokrajine - še zlasti v Gradišču in Gorici. Kot znano večina beguncev, ki je nastanjenih na Goriškem, prihaja iz Pakistana in Afganistana. jem računalniškem sistemu. V večini primerov težavo rešimo, včasih tega ni mogoče storiti - na primer, ko se mora odjemalec odpraviti v svojo banko, da tam uredi sistem avtomatičnega plačila,« pravi Gabrielcig in pojasnjuje, da so se v uradu doslej zglasili odjemalci z najrazličnejšimi težavami. »Eni sprašujejo, kako naj doma preverijo porabo na svojih števcih, drugi sprašujejo informacije glede kavcije, tretji glede bančnih plačil. Našli so se tudi taki, ki so prinesli v urad račun in so enostavno vprašali, ali je pravilen. Zaradi sprememb marsikdo ni gotov, da je z računom vse v redu; eni se pritožujejo, da so plačali preveč, drugi se vznemirjajo, ker so plačali kak evro manj,« pravi Gabrielcig. Pokrajina s svojim uradom hvalevredno nudi informacije in pomoč res številnim odjemalcem plina, vendar se pri vsem tem poraja vprašanje; zakaj ni za odprtje urada poskrbela kar družba ENI, namesto da bi ga odpirali z davkoplačevalskim denarjem? (dr) kronika - Aretacija Gradež • ■ 1 • v v izhodišče tatinskih pohodov Karabinjerji z videmskega pokrajinskega poveljstva so aretirali štiri mladeniče romske narodnosti, ki so odgovorni za vrsto vlomov v raznih krajih po Furlaniji. Štirje tatovi so stari od 17 do 25 let, bivališče imajo v Latini; za izhodišče svojih tatinskih pohodov so izbrali Gradež, kjer so pred časom parkirali avtodome, v katerih živijo. Karabinjerji so jih prijeli v sredo, potem ko so v Tricesimu vlomili v hišo; iz njene notranjosti so ukradli uro in nekaj gotovine, drugega niso našli, čeprav so prebrskali vse predale in odprli vse omare. Po celi hiši so iskali sef; da bi ga našli, so celo premaknili del kuhinjskih omar. Na njihovo prisotnost v Tricesimu je s klicem na številko 112 opozoril sprehajalec, ki je opazil, da je po vasi vozil sumljiv avtomobil tipa Lancia delta temne barve. V prejšnjih tednih so podobno vozilo opazili v krajih, kjer so sile javnega reda obravnavale več tatvin. Karabinjerji so se takoj lotili iskanja avtomobila in ga kmalu zatem našli. Voznik je vozil zelo počasi, nekajkrat je ustavil ob robu ceste, nato je počakal, da so v avtomobil vstopili še trije mladeniči, in zatem močno pritisnil na plin. Karabinjerji so zdrveli za četverico, ki so jo s pomočjo še nekaterih patrulj prijeli kmalu zatem pred cestninsko postajo Videm sever. Tatovom so zasegli plen in ugotovili, da so iz avtomobila odstranili zračno blazino pred potniškim sedežem; v odprtini, ki so jo tako pridobili, so skrivali razno vlomilsko orožje. Brusilec so mladeniči uporabljali za odpiranje sefov, kramp pa za vlamljanje v stanovanja. Tatovi so vedno nosili rokavice, tako da za sabo niso puščali prstnih odtisov; v avtomobilu so imeli tudi nekaj ročnih postaj za pogovarjanje na daljavo, klešče, s katerimi so rezali telefonske kable, in poliuretansko peno, s katero so onesposabljali alarmne sisteme. Pri sebi so imeli tudi šale, s katerimi so si zakrinkali obraze. Tri polnoletne tatove so odpeljali v videmski zapor, sedemnajstletnika pa v dom za mladoletnike. Karabinjer-ji preverjajo, ali so štirje tatovi odgovorni še za druge tatvine, ki so jih sile javnega reda obravnavale na Videm-skem v zadnjih tednih. nova gorica - Zahteve obeh policijskih sindikatov Stavki so se pridružili tudi vsi zaposleni na policijski upravi Stavki slovenskih policistov so se pridružili tudi zaposleni na novogoriški policijski upravi. »Po naših podatkih, so se stavki pridružili vsi tam zaposleni, ne samo policisti. Nimamo podatkov, da bi kdo izrazil nestrinjanje s stavkovnimi zahtevami ali nepripravljenost, da bi izvajal stavkovne aktivnosti,« je za Primorski dnevnik povedal Radivoj Uro-ševič, predsednik Policijskega sindikata Slovenije. Po njegovi oceni je na omenjeni policijski upravi dnevno stavkajočih okoli 40 zaposlenih. »Stavko smo napovedali vladi Republike Slovenije, kar pomeni, da s stavko ne želimo kakorkoli ogroziti ka- terekoli pravice državljanov. Izvajajo se vse tiste naloge, ki jih policija mora, da zavaruje življenja in varnost ljudi in njihovo premoženje,« je o poteku stavke povedal Uroševič. »Pozdravljamo podporo državljanov, ki razumejo, zakaj smo v stavki, naše zahteve in se jim še enkrat zahvaljujem za potrpežljivost in jih prosim, da s tem, da po nepotrebnem ne kličejo policistov v tem trenutku še dodatno izkažejo podporo našim prizadevanjem za ureditev statusa slovenskega policista in s tem dvig varnosti vseh državljanov in celotne republike. Urejen status policista je tudi zagotovilo, da bo lahko opravil vse ti- sto, kar se od njega pričakuje,« zaključuje Uroševič. Stavko sta napovedala oba policijska sindikata: Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije. Sindikata od vlade zahtevata, da spoštuje stavkovna sporazuma iz let 2010 in 2012, po katerih bi policistom zvišali plače. Te so do 35 odstotkov nižje v primerjavi s policisti v drugih evropskih državah. Med stavkovnimi zahtevami je tudi izplačilo presežnih ur, dodatkov za delovno dobo in stalnost, ureditev statusa policistov, ustrezna zaščita in oprema, pa tudi pravična ureditev potnih stroškov. (km) ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA CECILIJANKA 2015 57. REVIJA GORIŠKIH PEVSKIH ZBOROV SODELUJEJO TUDI ZBORI IZTRŽAŠKE IN VIDEMSKE POKRAJINETER KOROŠKE IN SLOVENIJE. POSVEČENA SKLADATELJU UBALDU VRABCU OB 110-LETNICI ROJSTVA GORICA - KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ DANES, 21. NOVEMBRA 2015, ob 20.30 JUTRI, 22. NOVEMBRA 2015, ob 17. uri Revija poteka pod pokroviteljstvom goriške občine in pokrajinske uprave, ob podpori Javnega Sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice in Zadružne banke Doberdob in Sovodnje V sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij „ C0MUNEDI ■ G0RIZIA j skd FondazionE / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 21. novembra 2015 17 gorica - Fundacija Goriške hranilnice odobrila smernice za prihodnje leto Društvom trije milijoni, tretjina več za socialo Fundacija Goriške hranilnice, osrednja podporna ustanova iz goriške pokrajine, je odobrila programske smernice za prihodnje leto; med društvi, šolami in organizacijami z raznih področij bodo porazdelili tri milijone evrov, za 27,5 odstotka so povečali dotacijo za socialo. Upravni odbor Fundacije Goriške hranilnice se je sestal 28. oktobra; zasedanje je vodil predsednik Gianluigi Chiozza. »Kljub hudi gospodarski, finančni in socialni krizi smo se odločili, da med društvi in združenji razdelimo tri milijone evrov, čeprav nas davčne dajatve, ki jih uvajajo novi zakoni, bremenijo za celih 600.000 evrov, kar odločno zmanjšuje vsoto denarja, ki jo imamo na voljo,« poudarjajo s Fundacije in pojasnjujejo, da so zelo povečali dotacijo za socialo; leta 2012 je bila 12-odstotna, po novem bo 27,5-od-stotna. Nespremenjeni so pa prispevki za kulturo in vzgojo-izobraževanje, ki znašajo 25 oz. 23 odstotkov. Postavki za krajevni razvoj, ki vključuje tudi vzdrževanje parka Viatori, bo še naprej šlo 11,5 odstotka prispevkov; nespremenjena je tudi 6-odstotna dotacija za mlade, medtem ko so s štirih na tri odstotke znižali znesek, ki bo namenjen raziskovanju. Porazdelitev prispevkov morajo vsekakor potrditi s sprejetjem obračuna za letošnje poslovno leto. Predsednik Chiozza pojasnjuje, da so soglasno povečali dotacijo za socia-lo, ki vključuje razne oblike pomoči za posameznike in družine v stiski. Fundacija Goriške hranilnice bo tako podprla razne projekte zdravstvenega podjetja za goriško pokrajino in južno Fur-lanijo, ki so posvečeni prizadetim osebam, otrokom, starejšim občanom in zaposlovanju socialno ogroženih ljudi. Še naprej bodo podirali tudi mladinski projekt What's Up. Posebno pozornost bodo še naprej posvečali emporiju solidarnosti iz Gorice in Tržiča, ki ga vodi nadškofijska Karitas, projektu Bet-lem, v okviru katerega dajejo na razpolago stanovanje družinam v stiski, in kapucinski menzi, v kateri vsak dan ponudijo topel obrok hrane vse večjemu številu ljudi. Da bi zagotovili čim več sredstev za projekte združenj in društev, so znižali stroške za delovanje svojega kulturnega pola in za razstavno dejavnost. Prihodnje leto uvajajo še eno novost; društva in združenja, ki se bodo prijavila na razpise in programe, bodo morala svoje projekte sofinancirati, kriti bodo morala vsaj 25 odstotkov stroškov. Društva in združenja se bodo še naprej lahko prijavila le na en razpis, šole pa na dva. Fundacija si tudi prizadeva, da bi spodbudila društva in združenja k sodelovanju in navezovanju stikov. Zaradi tega bo 60.000 evrov namenjenih projektom, ki obravnavajo nasilje med mladostniki, revščino, vključevanje v svet dela in promocijo telesne aktivnosti med socialno ogroženimi ljudmi. Med letošnjim letom je Fundacija finančno podprla preko 600 projektov, prosilcem je dala na razpolago preko tri milijone evrov. K omenjenemu znesku je treba dodati še 40.000 evrov, ki so jih namenili štipendijam za zaslužne dijake in študente iz družin z nizkimi dohodki. Zaradi splošne gospodarske krize se je v zadnjih letih skupni znesek denarja, ki ga Fundacija deli med društvi zelo znižal. Leta 2009, ko se začeli kazati prvi znaki krize, so razdelili pet milijonov evrov, leta 2011 je dotacija znašala 3,8 milijona, leta 2012 pa 3,2 milijona. Sedež fundacije v Gosposki (Carduccijevi) ulici bumbaca Solidarnostna trgovina Na Korzu Popolo v Tržiču so včeraj odprli solidarnostno trgovino združenja Benkadi, ki bo obratovala vse do konca decembra. V njej bodo prodajali razne značilne jedi in obrtniške izdelke iz manj razvitih držav. Trgovina bo odprta od ponedeljka do sobote med 9. in 13. uro ter med 15.30 in 19.30. Čokoladni praznik V Gradišču bo še danes in jutri čokoladni sejem Chocofest. Danes bodo stojnice odprli ob 10. uri, ko bodo na voljo tudi kuharske delavnice, ob 17. uri bo prikaz praženja kave, ob 19. uri pa kakava. Ob 15. uri bodo ustvarjalnice za otroke, ob 18. uri bo nagrajevanje natečaja »Gra-disca in cosplay«. Ob 20. uri se bo začela zabava ob glasbi. Delavnica recikliranja V palači Attems Petzenstein v Gorici bo danes med 14. in 17. uro ustvarjalna delavnica na temo recikliranja in ponovne uporabe odpadnega materiala; za rezervacije je na voljo tel. 347-1733342. Delavnico prireja združenje Noi dell'arte v sodelovanju s pokrajino. Italijanska vojaka v Indiji Na sedežu visoke šole CIELS v Ulici Brigata Pavia 140 v goriških Stražcah bosta danes ob 11. uri general Enrico Pino in prof. Germano Franceschin govorila o dveh italijanskih vojakih, ki sta zaprta v Indiji, kjer jima bodo sodili zaradi smrti dveh ribičev. Po nekaj dneh se že luščijo T fcrt T li \\ L'J m i nT Na kolesarsko stezo iz porfirjevih plošč na Korzu Verdi v Gorici so v začetku tedna delavci podjetja Sioss zarisali novo talno signalizacijo, ki se že po nekaj dneh lušči. »Očitno so uporabili slabo barvo, vendar prepričan sem, da tudi tokrat ne bo nih- če ničesar kriv,« je na Facebooku kritično zapisal občinski svetnik Zveze levice Emanuele Traini, ki mu je občinski odbornik za okolje Francesco Del Sordi na daljavo odgovoril, da bo podjetje še enkrat zarisalo znake in da stroškov ne bo krila občina. gorica - Madriz osumljen utaje davkov »Če bo obsojen, ne more biti predsednik« Predsednik goriške Trgovinske zbornice Gianluca Madriz je osumljen utaje 20.000 evrov davka na dodano vrednost. Z goriškega sodišča so mu pred dnevi sporočili, da je ovadba vezana na preiskavo okrog delovanja podjetja CGS Storitve iz Slovenije, ki je leta 2009 dobavljalo mineralno vodo podjetju Connecting people za potrebe centra za nezakonite priseljence CIE v Gradišču. Madriz je bil eden izmed delničarjev omenjenega podjetja, v lasti je imel 9-odstotni delež. V torek je Ma-driz sporočil članom upravnega odbora in skupščine Trgovinske zbornice, da je osumljen utaje davka na dodano vrednost, vendar so mu med zasedanjem soglasno potrdili zaupanje. Včeraj je zadevo komentiral pokrajinski predsednik Enrico Gherghetta. »Cenim Madriza in jemljem na znanje njegove trditve, češ, da nima nič kaj opraviti s to zgodbo; hkrati jemljem na znanje tu- G. Madriz E. Gherghetta di odločitev članov skupščine Trgovinske zbornice, ki so mu potrdili zaupanje. Po drugi strani je jasno, da bi bila morebitna obsodba nezdružljiva s njegovo predsedniško funkcijo,« poudarja Gherghetta. Podjetje CGS Storitve je po Madrizevih besedah plačevalo davke v Sloveniji, kjer je kot znano davčna stopnja nižja kot v Italiji. Madriz sicer pravi, da stojijo za izbiro Slovenije kot sedeža podjetja tudi logistični vzroki. tržič - Prihodnje leto v termoelektrarni družbe A2A Dve merilni kampanji Nameščajo nove filtre - Odstranili bodo nekdanje rezervoarje za nafto, ki je že dalj časa ne uporabljajo več Tehniki zavoda CNR bodo prihodnje leto dvakrat preverjali kakovost zraka v Tržiču, pri čemer bodo posebno pozornost namenjali izpustom termoelektrarne družbe A2A. Preverjanji sta vključeni v postopek za pridobitev okoljskega dovoljenja za obratovanje in predvidevata dve 14-dnevni merilni kampanji. Prvo bodo opravili predvidoma januarja, drugo pa med poletjem, to se pravi, potem ko bosta v termoelektrarni začela obratovati nova filtra Denox, ki staneta 25 milijonov evrov. S preverjanjem podatkov iz obeh merilnih kampanj bodo lahko ugotovili, kakšen bo učinek novih filtrov na izpuste termoelektrarne. Predstavniki družbe A2A so se sicer pred dnevi udeležili zasedanja tehničnega omizja, ki je posvečeno delovanju tržiške termoelektrarne. Na zasedanju so povedali, da so prvi filter že namestili, drugega pa ravnokar nameščajo; z delom naj bi zaključili do konca decembra. Pred kratkim se je sicer začel tudi postopek za odstranitev velikih rezervoarjev, v katerih so nekoč hranili nafto, ki so jo sežigali v termoelektrarni. Rezervoarjev ne uporabljajo že več let, pred časom so jih skupaj z vsemi cevmi povsem očistili, tako da v termoelektrarni ni več nafte. Predstavniki podjetja A2A so tudi napovedali, da so preuredili sistem za odvajanje meteornih vod; zaradi tega ne bo prišlo več do težav, kakršne so imeli 14. oktobra, ko je med močnim nalivom meteorna voda odplaknila nekaj premoga in blata v morje. Termoelektrarna A2A tržič - Od januarja prihodnjega leta Mestni redarji z dvema okoljskima pomočnikoma Nadzorovala bosta območja, kjer ljudje nezakonito odlagajo odpadke Tržiški mestni redarji bodo dobili dva nova okoljska pomočnika, ki bosta sodelovala pri nadzorovanju območij, kjer ljudje najbolj pogosto nezakonito odlagajo odpadke. V četrtek se je začelo njuno usposabljanje, opravila bosta tečaj, ki ga skupaj prirejata podjetje za okoljske storitve ISA in tržiško poveljstvo mestnih redarjev. Predvidoma bosta svojo novo službo začela opravljati z začetkom prihodnjega leta. V Tržiču so sortiranje odpadkov uvedli leta 2007, vendar se številni krajani nanj še niso privadili. Na občini si prizadevajo, da bi Tržičani povečali stopnjo odpadkov, ki jih namenjajo recikliranju, hkrati so naveličani nedovoljenega odla- ganja odpadkov po mestnih ulicah, saj predstavlja izredno visok strošek. Lani je tržiška občina za čiščenje divjih odlagališč in za pobiranje odpadkov z roba ulic porabila celih 150.000 evrov, kar predstavlja pet odstotkov vseh stroškov, ki jih imajo za odvažanje odpadkov. Nova okoljska pomočnika bosta mestne ulice nadzirala ob torkih, sredah, četrtkih in petkih med 6. in 21. uro. Letos so mestni redarji oglobi-li kar nekaj domačinov, ki svoje odpadke pustili ob robu ulic in zelenic. Nazadnje so naložili sto evrov globe moškemu, ki je v Ulici Serenissima odvrgel ob rob ceste tri vreče indiferenciranih odpadkov. Od maja do avgusta se je skupno nabralo 35 glob, skupno vrednih okrog štiri tisoč evrov. 18 1 8 Nedelja, 22. novembra 2015 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Predstavili drugi zbornik o Alojzu Rebuli »Prej kot Primorec Slovenec, prej kot Slovenec človek ...« Na Opčinah so lani priredili strokovni posvet o življenju, delu in liku pisatelja ter profesorja Alojza Rebule ob njegovi devetdesetletnici. Prvi zbornik razprav, ki ga je uredila Lojzka Bratuž, je založba Mladika izdala že lani. Letos je izšel drugi zvezek znanstvene monografije, ki ga je uredila Marija Pirjevec z lani manjkajočimi prispevki in gradivom, ki ne sodi neposredno na simpozij. Od avtorjev besedil sta bila na torkovi predstavitvi v Katoliški knjigarni prisotna Zoltan Jan iz Nove Gorice in Martin Bre-celj iz Trsta. Vseh besedil je trinajst, od teh deset strokovnih in tri pričevanja Borisa Pahorja, Jožeta Horvata in Miroslava Košute, ki je v sklepnem sestavku zapisal: »Prej kot Primorec Slovenec, prej kot Slovenec človek, a zame Kraševec!« V prijetni komorni zasedbi petnajstih poslušalk in poslušalcev je urednica razčlenila strukturo kazala po avtorjih in vsebinah. Slednje kažejo, da ni bil pisatelj regionalno omejen na Tržaško, niti vsebinsko na eno samo tematiko. Usmeril se je v univerzalne duhovne teme, vidike svobode in njenega nasprotja, strahu in poguma, niča in smisla bivanja. Stalnica je zavezanost slovenstvu. O njegovi filozofiji so pisali Martin Brecelj, Igor Škamperle in Jadranka Cer-gol, o slovstvu Aleksander Skaza, Milica Kravos in Tatjana Rojc. O odnosu do slovenskega jezika sta prispevali dve razpravi Martina Ožbot in sama Marija Pirjevec. Pomembno je izpostaviti oceno prve, da je knjižna slovenščina plu-ricentričen jezik, da je razsrediščena, eno od središč pa je zagotovo Trst. Druga je začrtala pisateljevo pot od začetne ujetosti v nezadostnost krajevne govorice rodnega Šem-polaja in travmatične doživljanja prepovedi med dvema vojnama do odkrivanja kul-tivirane slovenščine v času visokošolskega študija. Slovenščina je zanj postala nenadomestljivo izrazno sredstvo. Po mnenju Milice Kravos je bilo in tudi bo zapleteno postaviti na oder avtorjeva dramska besedila zaradi pogostega metaforičnega izrazja. Miran Košuta se je pomudil pri pisateljevem zapletenem srečanju z italijanskimi intelektualci. Zoltan Jan je sam posredoval vsebino svojega zapisa o Rebulovem odnosu do italijanskega slovstva, ki ga, ra- Predstavitev (desno) in občinstvo v Katoliški knjigarni (spodaj) bumbaca zen Danteja, povsem odklanja, ker naj bi bilo brez zagona usmerjenega v onostranstvo. Posebej je prisotne seznanil z dopisovalnim trikotnikom Rebula-Pahor- Kocbek. Prvi je prevedel Tovarišijo, drugi se je z obema soočal, z Rebulo pa sta se postopoma razšla zaradi različnih gledanj na zgodovinsko stvarnost. Rebulovi spisi so povzročili polemike v Sloveniji in so našli odmev tudi v zapisih Spomenke Hribar. Kocbek naj bi namreč vedel za povojne likvidacije, ker je bil na odgovornem položaju v Beogradu. Na tej točki je pogovor z vnosom spominov in mnenj tudi drugih prisotnih zašel v zapletene podrobnosti, ki predvidevajo poznavanje dogajanj, dopisovanj, javnih polemik in zastrtih ukrepanj. Martin Brecelj je popeljal poslušalce v Rebulovo ranljivost z absolutnim, njegovo »lepoto« in »dobroto«. Človeškega razvoja ne moremo meriti le s tehničnimi sredstvi, temveč tudi z rastjo osebnosti; človekova pustolovščina se začne pri izvirnem grehu, nadaljuje s Kristusovim prihodom in zaključi ob bodočem drugem prihodu. Bog se ni slučajno pojavil v telesni obliki v antiki, kraljestvo krščanstva je doseglo vrh s Kristusom, sedaj pa pada zaradi prevlade razuma, izgublja se v niču. V zvezi z Ničem je Rebula v času druge svetovne vojne prebiral Nietzscheja, zato je nemški filozof vplival na njegovo miselno rast. Kasneje se je odmaknil in ga zanikal, sicer pa ga je deloma še vedno pogojeval. Dileme so ga nekaj let miselno preusmerjale, na- nova gorica - Pixxelpoint Med post digitalnimi predmeti tudi posmrtna maska in straniščna vrata Posmrtna maska Simona Gregorčiča, tekoče stopnice, pekač za peko kruha, straniščna vrata z vlaka ... To so le nekateri izmed razstavnih predmetov letošnjega Pixxelpointa, ki v ospredje postavlja post digitalni predmet. Novogoriški Kulturni dom letos organizira že 16. edicijo tega mednarodnega festivala medijskih umetnosti. Festival bo letos potekal na treh prizoriščih, razstava na treh prizoriščih, med slednjimi je osrednje prizorišče še vedno novogoriška Mestna galerija, v sosednji Gorici pa v prostorih Visoke šole za umetnost Univerze v Novi Gorici v Dia-zovi ulici, novo razstavišče pa bo pritličje goriškega Trgovskega doma, kjer se vse pogosteje dogajajo prireditve. Festival bo potekal od 27. novembra do 4. decembra. »Veseli smo, da festival lahko še vedno zastavljamo kot čezmejni projekt, festival dveh Goric,« poudarja Pavla Jarc, direktorica novogoriškega Kulturnega doma. Letošnjo temo Predmet / object je razpisal kurator, umetnik Igor Štromajer. Na festivalu bo sodelovalo 57 umetnikov iz različnih držav, ki se bodo s svojimi projekti, delavnicami, predavanji in performan-si predstavili na več lokacijah v Gorici in Novi Gorici. Kurator festivala Igor Štromajer foto k. m. Zadnjih devet let se festival razvija kot čezmejni projekt, organizatorji so zato k sodelovanju povabili društvo Lucide iz Gorice, ki letos desetič zapored prirejajo obfestivalski Pixxelmusic. »Leto smo si zadali organizacijo desetih dogodkov v desetih mesecih. Začenjamo na isti dan kot Pixxelpoint. Do julija prihodnjega leta bomo v dogajanje poleg Gorice in Nove Gorice vključili še pokrajine Pordenon, Trst in Videm,« je povedal Giovanni di Natale iz društva Lucide. Na dan odprtja festivala bo mesti na različnih prizoriščih povezoval minibus. »Umetnike in umetnice smo prosili, da imenujejo neki predmet, in dobili smo veliko imenovanih objektov, ki smo kar je svojo pot začrtal v krščansko vero, a ne povsem običajno. Sledili so posegi in spomini nekaterih prisotnih, ki so Rebulo neposredno spoznali pred desetletji kot dijaki ali prebirali njegove najodmevnejše knjige. Rebulov zbornik 2 je skratka pomemben prispevek k vrednotenju izjemnega pisatelja. (ar) gorica - GMD Med bralci nova zbirka V ponedeljek krstna predstavitev Goriška Mohorjeva družba bo tudi v leto 2016 vstopila s knjižno zbirko, ki bo letos posebno bogata. Poleg Koledarja, ki obsega 352 strani in ga je uredil Marko Tavčar, bodo med bralce prišle še tri nove publikacije: Ptičje kvatre avtorja Danijela Čotarja, ilustracije ptic je prispeval Matej Susič, dalje knjiga spominov Skozi ogenj duhovnika Stanka Sivca, uvodno besedo je napisala Miroslava Cencič, in otroška knjiga Kraljestvo morja avtorice Mire Ze-linka, z ilustracijami akademske slikarke Jasne Merku. Krstna predstavitev zbirke bo v ponedeljek, 23. novembra, ob 17. uri v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno v Gorici. Sledili bosta predstavitvi v Ljubljani (27. novembra ob 9.30 v Cankarjevem domu, v okviru slovenskega knjižnega sejma) in v Trstu (2. decembra ob 17. uri v Tržaškem knjižnem središču). V sodelovanju s Tržaško duhovsko zvezo je ob zbirki izšel Naš Koledar - stenski koledar s fotografijami cerkva iz Beneške Slovenije. jih našli v bližnji in daljni okolici,« pojasnjuje Štromajer letošnji koncept, ki se na videz sicer oddaljuje od digitalne umetnosti, kateri je prvenstveno namenjen festival. Štromajer odgovarja, da danes v umetnosti že govorimo o post digitalnem obdobju, ki vključuje zelo analogne stvari, od tod torej povratek k predmetnemu. Razstava bo predmete, nekateri prehajajo že v inštalacije, obiskovalcem ponudila na izčiščen, forenzičen način, postavljene v rumene koordinate policijskega traku. Festival omogočata slovensko ministrstvo za kulturo, ki je zanj zagotovilo 19.000 evrov, in novogoriška mestna občina, ki je primaknila 12.000 evrov. Katja Munih gorica - Nemško nasilje Veliko se govori o Marzabottu, ničesar pa o Lipi in Ulici Ghega Le v Primorju okupatorju ni uspelo »normalizirati«stanja v nekaj dneh Na enem izmed rednih srečanj, ki jih prireja kulturni Forum iz Gorice, so predstavili knjigo o nasilju nemške vojaške uprave v Jadranskem Primorju v letih 1943-1945 (Violenza e repressione nazista nel Litorale Adriatico 19431945); izdal jo je deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja. Petindvajsetim poslušalcem sta njeno vsebino, ki je objavljena v okviru 32. zvezka Qua-lestoria, obrazložila raziskovalec in vodič v Rižarni Giorgio Liuzzi ter izvedenec za okupatorjevo nasilje v Italiji in poznavalec italijanskega ter nemškega zgodovinopisja Tristano Matta. Slednji je ponudil širok okvir okupacije in nemškega nasilja v Italiji. Pri nas je ocena stanja bila zapletena tudi za nemško vojsko in nacistično stranko: namen je bil obravnavati razmere, kot če bi šlo za suvereno ozemlje nemškega Rajha, na drugi strani pa je bila organiziranost OF in slovenske narodnoosvobodilne vojske na takšni ravni, da bi to pomenilo priznati upor znotraj državnih meja. Zato je opredelitev ostala deloma meglena in je bilo mogoče razumeti Primorsko kot prehodno ozemlje v smeri Balkana. V tem slogu se tudi vse italijanske raziskave o nemškem nasilju nanašajo na celoten apeninski škorenj, a se ustavijo veliko pred vzhodno mejo. Kot če bi raziskovanja potrjevala sprejeto dejstvo, da je pri nas že bila Nemčija. Dokaz več, da so se italijanske kolabora-cionistične enote X Mas vojskovale za nemški Rajh in ne za Patrio. Gradivo za knjigo je avtor začel zbirati leta 1995, po 50-letnici osvoboditve. Črpal je iz italijanskih, nemških in angleških arhivov. Kot se praviloma dogaja, so mu delali težavo slovenski viri zaradi nepoznavanja jezika (!). Sicer pa tudi »omaro sramote«, ki je bila dolga desetletja obrnjena proti zidu v neki rimski kleti in je vsebovala okrog šeststo dosjejev, so odkrili nemški zgodovinarji. Proučevanja so postopoma dokazala, da se nemško nasilje ni omejevalo na enote SS, temveč si je z njim umazala roke tudi navadna vojska. Isto velja tudi za Italijo in njeno fašistično milico oziroma kraljevo vojsko. Izkazalo se je tudi, da niso nemški pogromi nastajali zaradi partizanskih zased in napadov. V večini primerov je šlo za zastraševalne posege na ozemlju povezane z velikimi ofenzivami. V Apeninih so požigali vasi in streljali prebivalstvo v času napredovanja zavezniških sil, da bi v zaledju preganjali gverilsko dejavnost. V naših krajih je vse opisano bilo bolj izrazito, grozljivo. Okupatorji so morali zavarovati svoje preskrbovalne poti na cestah in železnicah. V Italiji se veliko govori o Marzabottu, ničesar pa se ne ve o Lipi (na cesti proti Reki), o Ulici Ghega v Trstu, o streljanju na Opči-nah, o Rihemberku in Komnu, čeprav je uradno šlo vsekakor za italijansko ozemlje. Čudno, a ne?! O partizanskem maščevanju pa poteka že dolgo let odkrita kampanja. Res pa je, da je nemška oblast kruto ravnala, ker je bila osupla nad stanjem v Slovenskem Primorju in nato v Furla-niji in Karniji. Povsod drugod po Evropi je stanje, kamorkoli je prišla, normalizirala v dveh dneh. Pri nas se je znašla pred pet tisoč borci Goriške fronte, ki so jo sicer zadržali le kakšen teden, a se niso razpršili, temveč oblikovali operativne enote v velikosti brigad in divizij. Zato je civilni upravitelj predal posle vojski, da vzpostavi red. Vsi nemški vojaki so prejemali navodila o pobijanju na licu mesta in o izgonih v taborišča. Kljub namensko pripravljenim enotam, kakršna je bila tista sestavljena iz Kraških lovcev, ki se je izrecno urila v Nemčiji na terenu podobnem kraškemu, ni mogla tudi s pomočjo vseh vrst kolaboracionistov, vključno z okrutnimi Kozaki in čisto na koncu s četniki, streti upora in očistiti strateško pomembno ozemlje. Okupacijska uprava si je skušala pomagati tudi z dokaj prozorno zvijačo: na nacionalnih vzgibih spreti Slovence in Italijane, slednje in Furlane. Pa so jim pokazali figo! Vsaj deloma. OF, NOV in italijanska Resistenza so se povezale ne le formalno, temveč z orožjem. Vsaka je imela težave znotraj svoje nacionalnosti, kajti Garibaldincem so ostro nasprotovali Osoppovci do koketiranja s fašisti, kar se je obelodanilo aprila in maja meseca 1945, partizanom pa sicer organizacijsko in vojaško šibki domobranci. Kako je bilo mogoče sodelovati z Nemci v Gorici in prijazno sprejemati njihovo dovoljenje za šole v slovenščini, medtem ko so aktiviste upora streljali na gradu in so Kraški lovci požigali po Krasu? Čim so prišli v Bovec, na primer, so vaščane pobili zgolj zaradi ustrahovanja. V Berlin so poročali o iztrebljenih gverilcih, dejansko je šlo za civiliste. Sicer pa je prav glede narodnosti izpostaviti podatek, da je nemške policijske in redne enote sestavljala zadnje mesece vojne mešanica narodnosti. (ar) GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 22. novembra 2015 1 9 / VIPAVSKA - Množičen odziv Jutri petnajsti pohod po Vertovčevih poteh, start pred vasjo Ustje V Zgornji Vipavski dolini bo jutri 15. pohod po Vertovčevih poteh. Startno mesto bo tudi tokrat pri hrastu pred vasjo Ustje, in sicer med 7. in 9. uro. Pohod poteka v smeri Ustje, Dolenje, sv. Marjeta, Planina, Ostri vrh, Potok, Jakulini, Šmarje, Vrtovče, Lisjaki, Tevče, Uhanje, Ustje (izhodišče). Osrednji postanek bo v Šmarjah, kjer bo ob 12. uri kulturna prireditev (pred spomenikom Matije Vertovca). Celotno pot je mogoče prehoditi v petih urah; s postanki se čas pohoda seveda bistveno podaljša. Na poti bodo ponujali tudi malico (po zmerni ceni) in domače pridelke. Kmečka tržnica bo od 12. ure dalje na startnem oziroma ciljnem mestu. Pobude v spomin na duhovnika, pisatelja in učitelja, predvsem pa spodbujevalca vinogradniške dejavnosti, Matije Vrtovca, se vsako leto udeleži nekaj tisoč pohodnikov. GORICA - Nocoj se začenja 57. Cecilijanka Posvetilo Ubaldu Vrabcu Osemnajst nastopajočih zborov prihaja z Goriške, Tržaške, iz Benečije, Kanalske doline ter avstrijske Koroške in Slovenije Skladatelj in pevovodja Ubald Vrabec V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo nocoj z začetkom ob 20.30 prvi dogodek v okviru pevske revije Cecilijanka, ki bo že 57. po vrsti in bo letos posvečena skladatelju in zborovodji Ubaldu Vrabcu ob 110-letnici rojstva. Jutrišnji koncert se bo začel ob 17. uri. Na odru centra Bratuž se bo skupno zvrstilo osemnajst zborov, ki bodo prišli z Goriške, Tržaške, iz Benečije, Kanalske doline ter avstrijske Koroške in Slovenije. Nocojšnji spored bodo sooblikovali Vokalna ekipa Svrž iz kraja Na Gori v občini Bilčovs na Koroškem (zborovodja Alex Schuster), Mešani pevski zbor F.B. Se- dej iz Števerjana (Aleksandra Pertot), Vokalna skupina Decanters iz Moša pri Gorici, Združeni zbor Nediške doline (David Tomazetič), Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice (Zdravko Klanjšček), Komorni zbor Grgar (Andrej Filipič), Vokalna skupina Sraka iz Štandreža (Patrick Quaggiato) in Mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice (David Bandelj). Današnja govornica bo Karen Ulian, predsednica Prosvetnega društva Vrh sv. Mihaela, jutrišnje občinstvo pa bo nagovorila Franca Padovan, predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete, ki je organizatorka revije; ta poteka s prostim vstopom. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. DEŽURNA LEKARNA V MORARU LAZZARI, Ul. Francesco Petrarca 15, tel. 0481-80335. Gledališče SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE na Goriškem: v ponedeljek, 23. novembra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž drama Maje Haderlap »Angel pozabe« v režiji Igorja Pisona; več na www.teaterssg.com. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI danes, 21. novembra, ob 20.45 »Doppio fronte. Oratorio per la Grande guer-ra« (Lucilla Galeazzi in Moni Ovadia), sodeluje mladinski zbor Freevoices. 26. novembra ob 20.45 »Il mio nome è Nessuno. L'Ulisse« (Valerio Massimo Manfredi), nastopajo Sebastiano Lo Monaco, Maria Rosaria Carli, Turi Moricca, Carlo Calderone in orkester 14 saksofonistov. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU v Novi Gorici: danes, 21. novembra, ob 20. uri »Tartuffe« (Molière). 25. novembra ob 20. uri »Hotel Modra opica« (Miha Nemec, Nejc Valenti). 26. novembra ob 20. uri »Maks Fabiani - Umetnost bivanja« (Koprodukcija z ArtistiAssociati); informacije po tel. 003865-3352247 ali na blagajna@sng-ng.si. V SOVODNJAH: ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve KD Sovodnje prirejata KD Sovodnje in občina Sovodnje 26. novembra ob 20.30 v Kulturnem domu Jožef Češ-čut muzikal »Moj službeni dan«. Nastopa kaligrafinja Loredana Zega. V ŽUPNIJSKI DVORANI V PODTUR-NU v Ul. Veniero 1 v Gorici se bo gledališka skupina Boropalco predstavila s komedijo z naslovom »La musica giusta« danes, 21. novembra, ob 20.30. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.15 »Hunger Games - Il canto del-la rivolta« 2. del. Dvorana 2: 16.15 »Snoopy and friends - Il film dei Peanuts«; 18.10 »Gli ultimi saranno ultimi«; 20.30 »Spectre 007«. Dvorana 3: 16.00 - 20.00 - 22.00 »Lo-ro chi?«; 18.00 »45 anni«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 14.50 - 17.10 -19.50 - 22.15 »Hunger Games - Il canto della rivolta« 2. del. Dvorana 2: 15.45 »Spectre 007«; 18.15 »Matrimonio al sud«; 20.00 -22.10 »Il segreto dei suoi occhi«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 »Pan - Viag-gio sull'isola che non c'e«; 20.30 »Spectre 007«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 »Mr. Holmes - Il mistero del caso irrisolto«; 15.45 - 22.10 »Gli ultimi saranno ultimi«. Dvorana 5: 16.15 »Snoopy and friends - Il film dei Peanuts«; 17.45 - 20.15 -22.10 »Loro chi?«. fl Razstave KD SOVODNJE obvešča, da bo razstava »Beseda barvi« umetnic Janine Co-tič in Loredana Zega na ogled še v nedeljo, 22. novembra, od 14.30 do 17.30 v prostorih Kulturnega doma Jožef Češčut v Sovodnjah. V MUZEJU SV. KLARE, na Verdijevem korzu v Gorici je na ogled razstava »Habsburžani - Štiri stoletja vladavine v obmejni grofiji 1500-1918«. Uredila sta jo Marina Bressan in Marino De Grassi in vsako nedeljo ob 16.30 nudita brezplačen vodeni ogled razstave; do 31. januarja 2016 ob petkih in sobotah 10.30-13.00, 15.30-19.00, ob nedeljah 10.30-19.00; vstop prost. V GORICI: v Fundaciji Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 je na ogled razstava z naslovom »Soldati. Quando la storia si racconta con le caserme«; do 28. februarja 2016 ob sobotah 15.30-19.00, ob nedeljah 10.00-13.00, 15.30-19.00; vstop prost. Vsako soboto in nedeljo bodo potekali vodeni ogledi razstave ob 17. uri. »MIŠKA S PARIZA PO KRMINU« je naslov razstave, ki jo bodo odprli v kavarni Massimiliano v Krminu v soboto, 28. novembra, ob 18.30. Marko Vogrič, član Fotokluba 75, bo predstavil svoje fotografije posnete s camero obscuro s Pariza in Krmina z mišje perspektive; na ogled bo do 8. januarja 2016, vsak dan 7.30-22.00. 4 Koncerti DRUŠTVI TRŽIČ IN JADRO vabita na 10. koncert v spomin na Bernardko Radetič v soboto, 28. novembra, ob 21. uri v cerkvi Sv. Nedelje v Selcah. V SOVODNJAH: ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve KD So-vodnje prirejajo KD Sovodnje, občina Sovodnje, VZPI-ANPI sekcije Sovodnje, Rupa, Peč in Gabrje v nedeljo, 22. novembra, ob 18. uri v občinski telovadnici koncert tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko Toma-žič« (v sklopu programa »Across the border«) in slavnostno proslavo ob 70-letnici. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOBERDOB sporoča, da bodo v nedeljo, 22. novembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 23. novembra, od 8. do 13.30 volitve v zavodni svet za triletje 20152018. Starši, ki imajo otroke na različnih stopnjah šol ravnateljstva, volijo enkrat na volišču svojega najmlajšega otroka. Volišče št. 1 je v osnovni šoli Prežihovega Voranca v Doberdobu za nižjo srednjo šolo, za osnovno šolo Vo-ranc in za vrtec Čriček. Volišče št. 2 je v osnovni šoli Ljubke Šorli v Rom-janu za vrtec Barčica in za osnovno šolo Ljubke Šorli. Volišče št. 3 je v osnovni šoli Petra Butkoviča Domna za vrtca Živ Zav in Čira Čara za osnovno šolo Vrh in za osnovno šolo Petra Bu-tkoviča Domna; informacije po tel. 0481-78009. SLOVIK vabi na izobraževalni program »Ekonomija, finance in podjetništvo za začetnike« 5. in 12. decembra. Program obsega dvakrat tri krajše delavnice (skupaj 12 ur programa) v Trstu in/ali Gorici. Za študente, maturante, mlajše kadre, ki želijo (ali morajo ... ) postati podjetniki. Brezplačno za študente, vpisane v Multidisciplinarni program. Prijave zbirajo do srede, 25. novembra, na naslov info@slovik.org. M Izleti SPDG organizira v nedeljo, 22. novembra, skupaj s Kraškimi krti ogled zaklonišč Kleine Berlin v Trstu in obisk Speleovivariuma na tržaškem nabrežju. Zbirališče bo pri Rdeči hiši v Gorici ob 8. uri, vhod v rove ob 9.30 (Ulica Fabjo Severo 17), zaključek ob 13. uri; informacije na tel. 340-8247660 (Livio P.), 338-3550948 (Mitja M.). ZSKD organizira v soboto, 5. decembra, v sklopu projekta »Mladi na odkrivanju kulturne dediščine« ekskurzijo v Gorico in Benečijo na spoznavanje slovenskih ustanov in na ogled slovenskega multimedialnega centra SMO v Špetru. Izlet je namenjen mladim do tridesetega leta in je brezplačen; informacije na info@zskd.eu, Facebook stran ja ali pa tel. 040-635626. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA prireja 12. decembra dvodnevni izlet z avtobusom v Zagreb in Samobor z ogledom božičnih tržnic. Vpisovanje in informacije v trgovini jestvin v Doberdobu, Rimska ul. 36. Tel. št. 048178036. 13 Obvestila DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja tradicionalno silvestrovanje v torek, 29. decembra, v kraju Corno di Rosazzo; srečanje bo v zgodovinski beneški vili Nachini. Vpisujejo po tel. 0481-884156 (Andrej F.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja Š.). Na račun 20 evrov. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane deželnega sveta, da bo seja v ponedeljek, 23. novembra, ob 19. uri na sedežu SKD Igo Gruden v Nabrežini 89. ZSKD obvešča včlanjene zbore, da je na spletni strani www.zpzp.si objavljena elektronska prijavnica na 47. revijo Primorska poje 2016. Prijava bo možna do vključno 4. decembra. SINDIKAT UPOKOJENCEV za Gorico, Moš, Števerjan in Sovodnje prireja 12. decembra, vsakoletno druženje z včla-njevanjem, ki se bo začelo ob 11. uri v cerkvi Srca Jezusovega z mašo, sledilo bo srečanje v restavraciji Tre Soldi Goriziani; vpisovanje do 9. decembra oz. do zasedbe mest na sedežu CISL v Ul. Manzoni 5 ali po tel. 0481533321. Prireditve AŠKD KREMENJAK prireja v petek, 27. novembra, ob 20.30 v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska 20, predstavitev koledarja za leto 2016 »100-letnica prve svetovne vojne« -slike od Trsta do Svetih Višarij po Sloveniji in Italiji. Govornik večera bo prof. Aleš Brecelj. Nastopil bo moški pevski zbor Jezero. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ in krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič vabita na »Srečanje pod lipami« v četrtek, 26. novembra, ob 20. uri KC Lojze Bratuž v Gorici. Gost bo akademski slikar Andrej Jemec, ki razstavlja svoja dela pod skupnim naslovom »Med tukaj in onkraj«. O svojem likovnem ustvarjanju in slovenski družbi se bo pogovarjal z novinarko Eriko Jazbar in umetnostno zgodovinarko Vereno Koršič Zorn. NA GRADU DOBROVO bo v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v okviru Gradnikovih večerov predstavitev publikacije o ledinskih imenih na območju Medane in bližnjih krajih z naslovom »Na medanskem griču/In monte Medani«, ki je sad večletnega raziskovalnega dela Vlada Klemšeta. PRAZNOVANJE ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA - ŠTANDREŽ 2015: v ponedeljek, 23. novembra, ob 20. uri v župnijskem domu delavnica na temo »Uvajanje v krščanstvo včeraj in danes. Kaj pa jutri?«, vabljeni člani ŽPS, ka-tehisti, starši. Sreda, 25. novembra, ob 18.15 v kapeli Sv. Jožefa spokorni dan, spovedovanje, duhovni pogovor, msgr. Renato Podberšič. Petek, 27. novembra, ob 20. uri v župnijskem domu (spodnja dvorana) odprtje razstave »Makrame« Fabiole Torroni, sodelujejo otroci veroučnih skupin. Sobota, 28. novembra, ob 9.15, adventne delavnice, ob 19. uri v župnijski cerkvi maša. Nedelja, 29. novembra, ob 9.30 na trgu adventna tržnica, ob 10. uri v župnijski cerkvi maša, vodi škof Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof, ob 11. uri na Trgu Sv. Andreja podelitev trinajstega Klasa, ob 11.15 v župnijski cerkvi maša, vodi Karel Bol-čina, ob 17.30 v župnijski cerkvi praznične večernice, ob 18. uri v župnijskem domu »Naša tombola«. V ponedeljek, 30. novembra, ob 19. uri v župnijski cerkvi praznična maša. V torek, 2. decembra, ob 14. uri v župnijskem domu otroška gledališka predstava. SKRD JEZERO vabi na odprtje razstave fotografij »Pes, najzvestejši prijatelj tudi v vojaških jarkih prve svetovne vojne« v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v društvenih prostorih v Doberdobu. Sodelujejo Vili Prinčič, ki bo predstavil svojo knjigo »V Brucku taborišču« in dijaki Glasbene matice z nizom skladb, prepletenih z branjem poezij iz knjige »Oblaki so rudeči«. VEČER NA TEMO VARNOSTI pred tatvinami in goljufijami, ki ga prireja pokrajinsko poveljstvo karabinjerjev v sodelovanju z občino Sovodnje bo v ponedeljek, 23. novembra, ob 19. uri v dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. V TEDNU VZGOJE K TRAJNOSTNE-MU RAZVOJU bo v ponedeljek, 23. novembra, ob 20.30 v Hiši filma projekcija dokumentarca z italijanskimi podnapisi »The true cost«. V sredo, 25. novembra, ob 18. uri bosta v dvorani mediateke Ugo Casiraghi srečanje in debata, na katerih bosta sodelovala »peace walking man« John Mpaliza in Paolo Fedrigo di Larea; vstop prost. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V Brucku taborišču... 1915-1918«, ki opisuje begunstvo prve svetovne vojne. Predstavitev bo v partizanski knjižnici v večnamenskem centru v Jamljah 24. novembra ob 20.30. Nastopala bosta ZPZ Jezero in flavtistka Štefanja Šuc. V GRADU KROMBERK bo 24. novembra ob 20. uri v sklopu muzejskih torkov predstavitev knjig Ines Beguš »Avtonomija in ekonomija Nadiških dolin v Beneški republiki« in Aleksandra Panjeka »Vzhodno od Benetk, slovenski obmejni prostor: gospodarstvo, družba, prebivalstvo in naravni viri v zgodnjem novem veku«. Pogovor z avtorjema knjig bo vodila kustosinja Goriškega muzeja Tanja Go-miršek. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo v sklopu prireditve CormonsLibri, ki poteka v Krminu, v torek, 24. novembra, ob 18. uri predstavitev publikacije Luciana Patata »La battaglia parti-giana di Gorizia. La resistenza dei militari e la Brigata Proletaria (8-30 set-tembre 1943)«. Ob avtorju bodo sodelovali tajnik centra Gasparini Dario Mattiussi, predsednik goriške VZPI-ANPI Mirko Primožič in predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta. V GORIŠKEM KINEMAXU bodo počastili spomin na Sandra Scandolaro v sredo, 25. novembra, med 9. in 12. uro, v času, ki je bil namenjen predavanju v sklopu niza »Professione Cinema«. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi na predavanje o varnosti državljanov, ko bo v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v Tu-movi dvorani na Verdijevem korzu 51 v Gorici govoril o preprečevanju tatvin in goljufij kapetan goriškega pokrajinskega poveljstva karabinjerjev Lorenzo Pella v sodelovanju z goriško pokrajino in drugimi ustanovami. V SOVODNJAH: ob 70-letnici osvoboditve in ponovne ustanovitve KD So-vodnje prirejata KD Sovodnje in občina Sovodnje 1. decembra ob 18. uri v občinski knjižnici predstavitev knjige Vilija Prinčiča »V Brucku taborišču... 1915-1918«. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Libero Dean iz splošne bolnišnice v cerkev v Sve-togorski ulici, sledila bo upepelitev. 2Q Sobota, 21. novembra 2015 APrimorski r dnevnik 13. zmaga Golden State MIAMI - V severnoameriški košarkarki ligi je bilo v noči na petek najbolj napeto v Los Angelesu, kjer je Golden State šele v zadnji četrtini zlomil odpor Clippersov. Za 13 zmago branilcev naslova je imel največ zaslug Stephen Currry (na fotografiji Ansa), ki je vpisal 40 točk, 11 skokov in 4 podaje, Warriorsi so prišli do vodstva šele 2:43 pred koncem tekme, ko je trojko za vodstvo s 113:112 dosegel Klay Thompson, s 25 točkami drugi najboljši strelec Golden State Warriors. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E Žbogar v Novi Zelandiji WELLINGTON - Jadralci razreda finn bodo letošnjo sezono zaključili s svetovnim prvenstvom na Novi Zelandiji, kjer bo od prihodnjega torka jadral tudi Vasilij Žbogar. Izolan si je nastop na olimpijskih igrah v Riu zagotovil lani v Santanderju, zato bo tokrat lahko nastopil povsem neobremenjen, saj je njegov glavni cilj največji športni dogodek leta 2016. Žlogarjevi nameni v novozelanskih vodah pa so dokaj resni. Vedno si želi posegati po najvišjih mestih, zato je na prizorišče odpotoval že pred enim mesecem. SMUČARSKI SKOKI - V nemškem Klingenthalu se začenja nova sezona svetovnega pokala Bodo »orli« leteli? KLINGENTHAL - Triindvajsetle-tni Peter Prevc je v minuli sezoni svetovnega pokala osvojil skupno drugo mesto, čeprav je imel isto število točk, kot Nemec Severin Freund, ki je na dramatičnem finalu v Planici zmagal zaradi večjega števila zmag. Nova sezona se bo začela danes, ko bo v Klingenthalu najprej ekipna tekma, jutri pa je na programu še posamična. Na uvodni tekmi sezone v Nemčiji, kjer so bile kvalifikacije že včeraj, bodo slovenske barve poleg Prevca branili še Jurij Tepeš, Robert Kranjec, Domen Prevc, Anže Lanišek in Nejc Dežman. Reprezentanca je imela priložnost, da je v Kranju ta teden vadila v ledeni smučini, s tem pa so keramiko, na kateri so skakali v poletni sezoni, zamenjali za zimske razmere. »Te dni smo bili prvič na ledeni smučini. Ko sem se usedel na rampo, se mi je kar smejalo. Pod smučmi ni nič ropotalo, občutil sem pravo zimo. Težko pa rečem, je če bilo ključno to, da smo lahko vadili v ledeni smučini, ker še ni bilo nobene tekme. Zato težko delaš prave zaključke. Je pa zelo dobrodošlo, saj imajo vse večje reprezentance ledeno smučino. Zato bi rad pohvalil trenerje in starše v klubu, ki so v soboto in nedeljo ves dan nosili sneg na smučino. Razlika med keramično in ledeno površino je kot med drsalkami, ki zelo dobro drsijo po ledu, in rolerji, ki gredo bolje po asfaltu in so tudi glasnejši. Bolj domače se počutim na ledeni, saj je lepša drsnost in lažje uja-mem počep,« je pojasnil Prevc. »Vsako stvar je mogoče preseči. Zelo moraš napredovati že, če jih želiš izenačiti, ker tudi drugi napredujejo. Moj načrt v tej sezoni je, da ostanem čim bolj pri vrhu oziroma na njem. Toda sedaj je težko napovedovati, lažje bo, ko se bodo začele tekme. Zato tudi ne vem še, kam sodim, upam, da bom prikazal dobre skoke in dosegel dobre izide. Tudi do svetovnega prvenstva v poletih je še daleč, o tem sploh še ne razmišljam, želim si, da bi ostal zdrav. Ne le v tej sezoni, ampak v karieri nasploh. Vidim pri Robiju Kranjcu, ki je imel v zadnjih letih težave s poškodbami, na OI v Sočiju koleno, letos s komolcem. To se vedno pozna, če si zdrav, pa ni treba nič nadoknaditi, držiš si nekega načrta in je vse veliko lažje,« je menil Prevc. Kranjec ima še vedno težave s komolcem. »Nisem zadovoljen z tema dvema dnevoma, ki smo jih preživeli na treningih na ledeni smučini. Nisem se ujel, imel sem občutek, da me zavira, in sem opravil le dva, tri solidne skoke. Imam veliko dela s tem komolcem in mi vse drugo nekoliko uhaja. Imam težave, ko iztegnem ali po-krčim roko. In to v zaletni in poletni fazi. Rad bi se sprostil, pa mi ne gre. Tako je moj glavni cilj, da se čim prej pozdravim, da bom brez bolečin,« je povedal Kranjec. »Meni bolj ustreza, da je večja drsnost, pa tudi hrupa je manj. Upam, da sem dobro izkoristil pogoje, se pa bo to pokazalo šele na tekmah. Sodim sicer, da smo dobro pripravljeni. Želim si, da bom bolje začel zimo, kot sem lansko. Poletna sezona ni tako pomembna, želel Za slovenskega skakalca Petra Prevca (letnik 1992, doma iz Kranja) je bila v lanski sezoni »usodna« zadnja etapa svetovnega pokala na Planici ansa sem se kar najbolje pripraviti za zimo. Toda tako slabega začetka sezone si ne smem privoščiti. Prve prave točke sem dobil šele na Kulmu. Tokrat smo nekoliko prej zmanjšali kondicijsko vadbo, da bi prej dobil prave občutke. SP v poletih je eden od vrhuncev sezone, toda z mislimi še nisem tam. Dotlej bo še veliko tekem in upam, da se bom prebil v ekipo za SP. Niti približno pa trenutno ne vem, kako smo pripravljeni glede na konkurenco,« je dejal Jurij Tepeš. »Ta vikend bo marsikaj pokazal. Nismo imeli stika s konkurenco, verjamem pa, da bo vse dobro steklo. Ostati pa moramo mirni in zbrani ter potrpežljivi, ne glede na vse. Izzivov bo veliko, novoletna turneja, svetovno prvenstvo v poletih, finale v naši Planici, tudi celoten svetovni pokal. Vesel sem, da smo imeli snežni top in marljive ljudi v Kranju, da smo lahko vadili na ledeni smučini. Ekipa je stabilna, Prevc gre v vseh teh letih počasi navzgor. Veselim se že no- ve sezone,« pa je pojasnil glavni trener Goran Janus. V Nemčiji bo nastope z italijansko državno reprezentanco začel tudi Sebia-stian Colloredo, doma iz Kanalske doline. (STA, jng) ODPOVEDALI KVALIFIKACIJE -Uvodna tekma v nemškem Klingenthalu se ni začela po načrtu. Prireditelji so zaradi dežja odpovedali včerjašnje kvalifikacije za posamično tekmovanje, ki bodo po novem na sporedu jutri ob 12.45 uri. NOGOMET - A-liga Marseljeza in francoska zastava pred srečanjem Po premoru zaradi reprezentančnih nastopov bo že danes ponovno na vrsti nogometna A-liga. Nogomenta zveza Lega Serie-A se je odločila, da bo pred sodnikovim zvižgom srečanj 13. kroga na vseh igriščih zadonela marsiljeza in zaplapola-la francoska zastava v spomin na žrtve pariških terorističnih napadov, v katerih je umrlo 130 oseb. Francoski himni bodo prvi prisluhnili gledalci današnjega srečanja Bologna - Roma (18. ura) in srečanju kroga v Turi-nu med Juventusom in Milanom (20.45). Jutrišnja srečanja 13. kroga: (12.30) Verona - Napoli, (15. ura) atalanta - Torino, Carpi - chievo, Fiorentina - Empoli, Genoa -Sassuolo, Lazio - Palermo, Udinese -Sampdoria, (20.45) Inter - Frosinone. NOGOMET - 1. SNL: v Ljubljani (20.15) Olimpija-Maribor, (16. ura) Krško - Domžale, Koper - Zavrč, jutri (17.30) NK Celje - Rudar Velenje; D-liga: jutri v Vero-ni ob 14.30 Virtus Vecomp Verona - Trie-stina. KOŠARKA - Moška A2-liga v Tre-visu ob 18. uri De Longhi Treviso - Palla-canestro Trieste 2004. VATERPOLO - Moška A1-liga v Trstu, bazen Bianchi, ob 16. uri Pallanuo-to Trieste - An Brescia. Bolgarski dopinški grehi HOUSTON - Dopinški grehi klestijo seznam udeležencev poletnih olimpijskih iger, ki bodo čez približno deset mesecev v brazilskem Rio de Janeiru. Po ruskih atletih so za nov dopinški škandal poskrbeli bolgarski dvigalci uteži, ki bodo zaradi sistematičnih kršitev protidopinških pravil ostali brez nastopov na olimpijskih igrah. Kar enajst bolgarskih dvigalcev uteži je letos goljufalo oziroma je bilo pozitivnih na v športu prepovedane snovi, zato se je Mednarodna zveza za dviganje uteži, ki se je sestala v Houstonu pred začetkom svetovnega prvenstva, odločila za skrajen ukrep ter bolgarski reprezentanci v dviganju uteži prepovedala sodelovanje na olimpijskih igrah. NOGOMET - Juventus in Milan zasledovalca, Real in Barcelona liderja Skupna je samo tradicija Derbi v Turinu že tekma na izpadanje, v Madridu težko predvsem za Real - Kaj o tekmah meni trener Carpija Castori Real Madrid - Barcelona v španski Ligi ob 18.15, Juventus - Milan v italijanski A-ligi ob 20.45. Današnji večer ponuja ljubiteljem nogometa pravo poslastico, ki jo ne gre nikakor zamuditi, čeprav bo v danih razmerah le prva tekma krojila sam vrh lestvice. JUVENTUS - MILAN - Začnimo z italijanskim prvenstvom, kjer se bosta pomerili najtrofejni društvi na Apeninskem polotoku. Tako zmagovalec zadnjih štirih naslovov Juventus (-9 od vodilne dvojice Inter-Fiorenti-na) kot Milan (-7) morajo na lestvici zasledovati. V taboru Milana so že vnaprej vedeli, da bo po lanski skrajno neuspešni sezoni težavna ponovna vključitev v boj za naslov, a doslej je trener Mihajlovic opravil kar dobro delo; gotovo bolj preseneča zelo slab začetek sezone Ju-ventusa. Ravno zaradi tega je za obe ekipi medsebojni obračun velikega pomena. Pri Juventusu so okrevali Buffon, Mandžukic in Liechsteiner, tako da bodo vsi trije v začetni postavi. Tudi Hrvat, ki naj bi z Morato in Cuadradom sestavljal trojico napadalcev v sistemu igranja 4-3-3. Trener Milana Mi-hajlovic ima nekaj več dvomov o začetni postavi; dvomi, ki so tudi posledica nekaterih poškodb (De Jong in Balo-telli). Prvi dvom zadeva že postavitev (bo srbski strateg tvegal 4-3-3?), drugi pa srednjo špico. Trenutno je Bacca rahlo v prednosti nad Luiz Adrianom. Dvomi pa so tudi v obrambi, kjer Alex in Abate ne prepričata v celoti. Trener Carpija Fabrizio Castori tako gleda na dvoboj: »Mislim, da je favorit na tej tekmi Juventus. V turin-skem taboru se še zdaleč niso predali in hočejo ponovno y| Trener Reala Rafael Benitez ansa osvojiti naslov italijanskih prvakov, tako da si spodrsljajev ne morejo privoščiti. Potrebujejo serijo zmag, saj tudi na vrhu kar hitijo. Prav zato je za njih proti Milanu zmaga imperativ in menim, da so še vedno zelo solidna ekipa in bolj popolna od črnordečih. Sicer je moj favorit za končno zmago Napoli, kjer Sarri opravlja odlično delo in ekipa letos veliko manj niha v igri. Paziti se morajo številnih nasprotnikov, saj je letošnje prvenstvo nedvomno eno izmed najbolj izena- čenih v zadnjih letih. Roma, Fiorentina in Inter so nevarni tekmeci, jaz pa bi pozorno sledil tudi Juventusu, saj ne izključujem, da bi se črnobeli ponovno vključili v boj za naslov.« REAL MADRID - BARCELONA - Barcelona odhaja v Madrid za tekmo, ki ni zgolj športni dogodek, in po terorističnih napadih v Parizu bo nadzor na tekmi dodatno poostren. Gre za 262. derbi med tema dvema ekipama (v dosedanjih obračunih vodi Barcelona s 108 zmagami proti 96 Reala). Vprašanje pa je, koliko dvobojev bomo še videli, če se bo osamosvojitveni proces Katalonije nadaljeval. V taboru Reala Rafa Beniteza računa seveda na zadetke Cristiana Ronalda, ki na lestvici strelcev z osmimi doseženimi goli trenutno zaostaja ravno za dvojico Barcelone Neymar (11 golov)-Suarez (9), Real pa od Barcelone zaostaja tri točke. V primeru poraza bi se zaostanek podvojil, kar bi lahko že odločilno vplivalo na boj za domači naslov. Trener Barcelone Luis Enrique znova računa na Messija, ki se vrača po hujši poškodbi in bo najbrž igral le zadnje pol ure. Tako Castori: »Ta tekma je za moje pojme nekaj preveč oddaljenega. Morda gre za najpomembnejši dvoboj na svetovni ravni, saj gre za dve ekipi, ki sta celo prepolni zvezdnikov. Težko je napovedati kakroli, saj lahko posameznik v kateremkoli trenutku z vrhunsko potezo odloči tekmo v korist ene ali druge ekipe. Gre za ekipi, ki sta ob Bayernu iz Münchena tudi favorita za osvojitev letošnje lige prvakov.« (I.F.) / ŠPORT Sobota, 21. novembra 2015 2 1 nogomet - 11. krog elitne lige V Križ se vrača stari znanec Repenski Kras v Taržizmu želi obdržati stik z vrhom V prejšnjem krogu elitne lige je marsikoga zbodel v oko končni 3:5 med domačim Flaibanom in Tricesimom. Prava toča zadetkov je izzvala radovednost tudi v Križu in Repnu, saj bo Vesna jutri ob 14.30 gostila Flaibano, Kras pa bo igral v Taržizmu v gosteh z zmagovalci skoraj teniškega dvoboja. Nogometaši Tricesima so doslej doživeli 4 zmage, 4 poraze in 2 neodločena izida. Nov nasprotnik Krasa je v zelo nihajočem trendu, lahko pa se ponaša le z zmagami proti nižje postavljenim ekipam. V Križ prihaja Flaibano, ki je bolj poznan po tamkajšnjemu prazniku fri-ka, v elitni ligi je sicer novost, saj je lani po igranju play-offa dosegel napredovanje v najvišje deželno prvenstvo. Flaiba-no se obenem lahko ponaša z izredno dobro ekipo mladincev, ki je lani bila med osmimi najboljšimi v Italiji, je pa stari znanec Vesne iz promocijske lige. Kras in Flaibano sta se v oktobru že razšla pri končnem 1:1. Nedeljski gostje so zadnjo zmago dosegli pred tremi krogi proti CjarlinsMuzane, nato samo točko s pe- pelko iz Manzana. Kaznovanih pri Vesni ne beležijo. Tudi tokrat bosta odsotna Stanich in Va-tovec, vprašljivo je še zdravstveno stanje Venturinija in Gorana Kerpana. Srečanje se napoveduje kot izredno zanimivo, saj je Flaibano kljub nižjemu položaju na lestvici po mnenju številnih nogometnih poznavalcev trdoživ nasprotnik. (mar) PROMOCIJSKA LIGA Jutrišnji nastop Nicole Venturini (desno v modrem dresu) je še pod vprašajem fotodamj@n košarka - Državna C-liga gold Jadran cilja na točki v trdnjavi Conegliana Košarkarje Jadrana čaka jutri ob 18. uri v Coneglianu druga etapa niza treh zaporednih gostovanj. Varovanci trenerja Mure bodo tudi tokrat pred težko nalogo; igrali bodo namreč na enem izmed najzahtevnejših igrišč v letošnji C-ligi gold, saj je Conegliano vse svoje tri zmage v sezoni dosegel doma, kjer je izgubil le proti močnemu Tarcentu (70:73). »Nasprotnike dobro poznamo, saj je moštvo zelo podobno tistemu, proti kateremu smo igrali pred dvema sezonama. V Coneglianu razvijajo nek koncept društvenega delovanja, ki je soroden našemu, saj skupini igralcev oz. prijateljev vsako leto dodajo kakega košarkarja iz mladinskih ekip. Ne smemo pa pozabiti, da smo proti Coneglianu vedno naleteli na določene težave, tokrat pa moramo ciljati na zmago, saj bomo drugače predolgo usidrani pri desetih točkah na lestvici,« napoveduje Andrea Mura. Derbi Juventina - Primorec V Štandrežu se bosta jutri pomerila domača Juventina in trebenski Primorec. Juventina nedvomno meri na napredovanje v višjo ligo, Primorec pa po lanskem napredovanju iz promocijske lige se z vsemi močmi bori za obstanek. »Številne poškodbe so nam skvarile načrt v tem začetku prvenstva, zato si v Štandrežu ne smemo privoščiti napak. Če bomo urejeno igrali vpro-tinapadu, lahko presenetimo,« je zahtevno, a ne nemogočo nalogo komentiral trener Primorca Roberto Bisloslavo. Kolega na klopi Juventine Nicola Sepulcri pa takole:»Vsi igrajo proti nam res vrhunska srečanja, saj ne skrivamo ambicij po napredovanju. Primorca pa ne smemo podcenjevati, saj me skrbi predvsem navdušenje, ki ga je v ekipo vnesel kolega Biloslavo.« 1. AL - MLADOST ŽE DANES: Doberdobsko moštvo bo igralo že danes ob 14.30, ko bo na domačem igrišču gostilo Pro Gorizio. odbojka - B2-ligaša v nedeljo Štiri gostovanja Zalet Sloga doma Moška odbojkarska B2-ligaša bosta jutri nastopila v gosteh. Sloga Tabor Televita bo igrala proti Casalserugu, medtem ko bo Olympia nastopila v Cor-denonsu. Obe moštvi sta nazadnje doživeli poraz po tie-breaku. Olympia je doslej zbrala le točko in je še vedno priklenjena na dno lestvice. V Cordenonsu bo skušala pokazati napredek v igri, ki je že zaznaven, Marc-hesinijevim varovancem sicer primanjkuje še kanček samozavesti. Cordenons prav tako ni začel najboljše. Poražen je bil že dvakrat, zmagal je le v prvem krogu po petih setih v San Donaju. Sloga Tabor po pekočem porazu proti Massanzagu, ki je doslej zbral dve zmagi in en poraz, bo morala paziti predvsem na fizično kondicijo aduta Francesca Biribantija, ki ga pestijo bolečine v hrbtu. Na zadnjem srečanju v štabu Sloge Tabor niso želeli tvegati njegovega nastopa, tokrat kaže, da bo za gostovanje nared. Pod vprašajem sta nastopa lažje poškodovanih Ivanoviča in Iaccarina. V moški C-ligi bo Sloga Tabor igrala v Pasian di Pratu. Tamkajšnji odboj-karji zasedajo spodnji del lestvice. V moški D-ligi bo tokrat nastopil le prvou-vrščeni Val, ki bo igral v Lauzzaccu. Ženska odbojka bo danes postregla z domačima nastopoma Zaleta Sloge v C-ligi in Zaleta Kontovela v ženski D-ligi. Prve bodo ob 18. uri v telovadnici na Rouni igrale D-ligašice. Proti Mossi bodo varovanke Mitje Kušarja skušale pozabiti na poraz proti premočnemu Chionsu. Naloga ni nemogoča, saj so gostinje doslej zbrale isto število točk. Ob 20.30 bo v repenski telovadnici na vrsti Zalet Sloga. Odbojkarice trenerja Jasmina Čuturiča (na fotografiji FotoDamj@n) bodo skušale obdržati pozitiven niz nastopov proti tržaški ekipi Virtus, ki je prejšnji teden premagal Porcio s 3:1, bila pa je tudi zmagovalka oktobrskega memoriala Laure Maver. Takrat sta se ekipi pomerili v finalu, kjer je zmago po petih setih dosegel Virtus. (mar) Trener Zaleta Sloge Jasmin Čuturič s svojimi varovankami med time-outom na zmagovitem srečanju proti Coselliju v prejšnjme krogu fotodamj@n Sicer so imeli pri združeni ekipi med tednom nekaj težav, saj je Simon Cettolo zbolel, tako da ni redno treniral, v nedeljo pa se bo na igrišče ponovno vrnil Martin Ridolfi, ki ni igral proti Tarcentu zaradi težav s stegensko mišico. Namesto Daniela Baticha bo na klopi tudi tokrat Vanja Skoko. Kaj pa Conegliano? Kot pravi trener Mura, gre za uigrano skupino igralcev, ki več let nastopajo skupaj. Dodana vrednost pa je zagotovo trener Paolo Sfri-so, ki je bil v preteklosti aktiven v mladinskem sektorju Benettona iz Trevisa. Sfriso namenja vsakemu posamezniku visoko minutažo, prav vsak košarkar pa je lahko odločilen. Pravi lider moštva je nedvomno Marco Mattiello, ki v poprečju dosega 15,1 točke in 2 asistenci na srečanje z več kot solidnimi odstotki pri metu. (av) SINOČNJI IZID - Promocijska liga: Dom - Athletismo 54:72 (G. Zavad-lav 19, M. Zavadlav 14). Domači šport Danes Sobota, 21. novembra 2015 NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Pro Gorizia DEŽELNI MLADINCI - 17.30 v Repnu: Kras Repen - Ol3; 17.30 v Seveglianu: Sevegliano - Vesna KOŠARKA DEŽELNA C-LIGA SILVER - 19.30 v Vidmu, telov. Vecchiatto: Geatti - Breg D-LIGA - 19.00 v Tržiču: Monfalcone - Sokol; 20.00 v Krminu: Alba - Kontovel UNDER 16 MOŠKI - 18.30 v Romansu: Romans - Dom UNDER 16 ŽENSKE - 19.00 v Casarsi: Casarsa -Polet UNDER 14 MOŠKI - 16.30 v Trstu, Ul. Calvola, San Vito - Dom ODBOJKA ŽENSKA C-LIGA - 18.00 v Repnu: Zalet Sloga -Virtus TS MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Pasian di Pratu: Pasian di Prato - Sloga Tabor ŽENSKA D-LIGA - 20.00 v telovadnici na Rouni (Briščiki): Zalet Kontovel - Mossa MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Lauzaccu (Pavia di Udine): Blue Team - Val 1. ŽENSKA DIVIZIJA NA GORIŠKEM - 18.00 v Vilešu: Libertas Villesse - Mavrica Val, 20.30 v Štandrežu: Mavrica - Pall. Grado 1. ŽENSKA DIVIZIJA NA TRŽAŠKEM - 20.30 v Repnu: Zalet Sloga - Volley Club UNDER 16 ŽENSKE - 16.00 v Trstu, telov. v Istrski ul.: Centro giovanile S. Sergio - Zalet Kontovel HOKEJ NA ROLERJIH A1-LIGA - 18.30 v Cittadelli: Cittadella - Polet Kwins NAMIZNI TENIS MOŠKA D2-LIGA - 16.00 v Zgoniku: Kras A -Libertas Latisana; Kras B - Trieste Sistiana B Jutri Nedelja, 22. novembra 2015 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Križu: Vesna - Flaibano; 14.30 v Taržizmu: Tricesimo - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Primorec 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Gradese; 14.30 v Bazovici: Zarja -Aquileia; 14.30 v Marianu: Mariano - Breg 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Moraru: Moraro -Gaja; 14.30 v Zagraju: Sagrado - Primorje DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trebčah: Kras - Aquileia NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Pradamanu: Pradamano - Juventina DEŽELNI NAJMLAJŠI - 10.30 na Padričah: Kras -Codroipo NAJMLAJŠI 2002 - 10.30 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio B - Kras NAJMLAJŠI - 8.45 pri Domju: Fani Olimpia - Zarja; 10.30 v Fiumicellu: Fiumicello - Juventina KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA GOLD - 18.00 v Coneglianu: Conegliano - Jadran UNDER 15 MOŠKI - 11.00 v telovadnici na Rouni (Briščiki): Jadran - Basket School ODBOJKA DRŽAVNA B2-LIGA - 18.00 v Cordenonsu: Cordenons - Olympia; 18.00 v Casalserugu: Casalserugo - Sloga Tabor Televita UNDER 17 MOŠKI - 17.00 v Gorici, tel. M. Špacapana: Olympia - Coselli UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, telov. Ul. Locchi, Sant'Andrea San Vito - Sloga Dvigala Barich UNDER 15 MOŠKI - 16.00 v Prata di Podrenone: Viteria 2000 - Val UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Štandrežu: Mavrica - Libertas NAMIZNI TENIS ŽENSKA C-LIGA - 10.00 v Zgoniku: Kras - Gemona lara iscra skerl Plezanje in kanček adrenalina V otroštvu se je 23-letna Openka Lara Iscra Skerl preizkusila v različnih športih. Kotalkanju in odbojki je sledil cheerleading. Pri navijaškem klubu Cheerdance Millenium je trenirala in tekmovala dobrih 12 let, na kar je zaradi službenih urnikov opustila redno športno udejstvovanje. Poskusila je tudi s fitnesom. Pred nekaj leti se je preko plezalnega tečaja približala delovanju Alpinističnega odseka Slovenskega planinskega društva Trst:»Plezanje me je že po prvem dnevu na umetni steni navdušilo. Kmalu sem začela plezati tudi izven urnikov tečaja in plezanje je postalo s časom moj prvi konjiček. Sicer sem življenje v naravi in gore vzljubila kot tabornica in sem se že kot otrok preizkusila na daljših izletih. Uživam v tem,« je dejala rekreacijska plezalka, ki se ob lepem vremenu preizkusi tudi na daljših plezalskih vzponih. Najlepši gorniški podvig doslej je doživela minulo poletje. Prvič se je povzpela na Mon-taž:»Turo priporočam vsem, ki so že nekoliko bolj izkušeni planinci.« Uslužbenka Nove srl rada osvaja vrhove, posveča pa se tudi hitrim spustom. Pred dvema letoma si je zamislila posebni darilni bon za skok s padalom, nato pa se je ob isti priložnosti še sama opogumila in v tandemu skočila s padalom iz višine 4000 metrov nad Portorožem. »Izkušnja mi bo vedno ostala zapisana v spominu, težko pa bi opisala doživetje. Ne izključujem, da bom v prihodnosti tudi ponovila skok s padalom,« pravi Lara, ki rada dviguje stopnjo adrenalina v krvi. Brat Marko je obenem jadralni padalec in skupaj z njim je pred kratkim tudi vzletela z vrha nad Ajdovščino, kar je ljubiteljica bolj ek-stremnih občutkov označila »za bolj umirjena zadevo.« Poleg plezanja se v prostem času rada sprehaja tudi po kraških gričih. in kolesari. V ponos si šteje, da je že dvakrat prekolesarila Maraton prijateljstva iz Ljubljane v Lonjer. Ob gorskem in cestnem kolesu razpolaga tudi z lastnim 200-kubičnim kros motorjem Beta, s katerim je včasih bolj pogosto zahajala na blatne proge. V bližnji prihodnosti bi rada uresničila posebno željo: »Rada bi se preizkusila na bolj zahtevnemu zimskemu plezanju v steni. Seveda so zimske razmere veliko bolj zahtevne, potrebna je posebna oprema. Še prej pa moram zbrati dovolj izkušenj.« (mar) 22 Sobota, 21. novembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / ODPRTA TRIBUNA Muslimani so lahko zavezniki pri odkrivanju teroristov Jakob Terčon Pariški atentat islamskih skraj-nežev žal ni ne prvi ne zadnji. Najprej se moramo izogniti komentarju, da gre za vojno med civilizacijami, saj to ni vojna med civilizacijami, temveč za civilizacijo. Zmerni islam, ki je prisoten v Evropi, lahko in mora igrati ključno vlogo, da odžene tako imenovane "foreing fighterse", ki strašijo našo celino in jo dejansko držijo v šahu. Če bomo pavšalno obtoževali vse muslimane (na svetu jih je več kot milijarda in pol), jih bomo postavili v kot in se bodo tako le-ti še bolj oddaljili od nas in ne bodo sodelovali pri odkrivanju teroristov. Ljudje, ki izkoriščajo žrtve takih dogodkov, širijo sovraštvo med ljudmi in ustvarjajo družbo, kjer človek vidi v sosedu sovražnika in ne brata. Zvestobo vrednotam na katerih sloni nasa družba je treba pokazati predvsem v takih trenutkih, kot je sedanji, drugače bodo tiste lepe besede le hinavska retorika, drugače bomo na tak način padli v past teroristov. Že nekaj let divja na svetu vojna, ki je popolnoma različna od tistih iz prejšnjega stoletja. V 20. stoletju si lahko videl nasprotnika, si vedel, kje je, koliko jih je, kakšno orožje ima in kako ga napasti. Danes tega ni več. Sovražnik se skriva, ga ne razločiš, napada civiliste in ne vojake in ne veš česa je zmožen. Ko premišljujem o tem, mi pride na misel roman Alamut Vla-dimirja Bartola, kjer je moč Seidu-novih feidaijev slonila prav na tem, da sovražnik ni vedel, kaj vsega si lahko drznejo mladi fanti. Teroristi Isisa me spominjajo na mlade feidaije, katerim sta zvestoba poglavarju in boj proti heretikom važnejsa od življenja samega. Realnost pa seže vedno dlje od fantazije. Sirska državljanska vojna se je v štirih letih razširila v mednarodno vojno, kjer direktno nastopajo naj-močnejse in najvplivnejše države sveta. Zadnja se jim je priključila Puti-nova Rusija, ki je priskočila na pomoč sirskemu predsedniku Bashar Al-As-sadu. Med uporniki Assadovemu režimu so tudi pripadniki Isisa. Odkar je septembra Rusija začela zračno napadati sirsko zasedeno ozemlje, so As-sadovi sovražniki izgubili precej ozemlja. Pred dnevi je Isis izvedel atentat v Libanonu, kjer je umrlo okrog petdeset ljudi. Nekateri komentatorji pravijo, da je napad dokaz, da je Isis v težavah. Napadli so namreč šiitsko četrt Beiruta, kjer se nahaja veliko pripadnikov gibanja Hezbollah, ki so v Siriji na strani Assada in Rusov. Ta napad naj bi bil izzivalne narave z namenom, da bi vnetil spor med suniti in šiiti znotraj libanonske družbe. Sprašujem se, zakaj so bili rezultati internacionalne koalicije doslej tako ohlapni, če je Rusija dosegla v dveh mesecih več kot ZDA v dveh letih? S Putinom se lahko strinjamo ali ne, na dlani pa je, da imajo njegove poteze zunanje politike večji učinek kot ameriške. Rusija stalno ponavlja, da imamo skupnega sovražnika in da je v interesu vseh premagati Isis in vzpostaviti red v Bližnjem Vzhodu. Žal nisem še slišal, da bi tako misel izrekel Obama. V tem času potekajo na Dunaju razna srečanja med predstavniki ZDA, Rusije, Evrope, Turčije, Irana in Savdske Arabije, da bi odločili skupno strategijo za Sirijo. Jabolko spora je ravno vloga, ki naj bi jo imel Assad. Na eni strani so glavne predstavnice sunitskega islama (Savdska Arabija, Katar, Turčija), na drugi pa največja ši-itska država (Iran). Prvi se odločno zoperstavijo katerikoli vlogi, ki naj bi jo imel Assad, drugi pa so na strani sirskega predsednika. Jasno je, da dokler se ne bodo te države zmenile in prišle do kakega sporazuma, bo vsaka dolgoročna rešitev nemogoča. Poleg tega ostajam mnenja, da dokler ne bo tudi zahod dobil neke skupne strategije z Rusijo in bo enkrat za vedno pustili hladno vojno zgodovinajrem, bo katerakoli rešitev konflikta in vzpostavitev trajnega miru težko uresničljiva. Evropa bi morala igrati ključno vlogo veznega člena med Washingtonom in Moskvo. Sedaj pa je zbegana, nima skupne zunanje politike, vsaka država gleda najprej na svoj interes, politiki pa na kratkoročni konsenz. Ob tem razmišljanju se mi rodi novo vprašanje: ali dejansko obstaja interes, da Isis premagamo in da pridemo do skupne strategije za Bližnji Vzhod? Smo pripravljeni ukiniti trgovske odnose z državami, ki financirajo teroriste ali ki se jim ne postavijo izrecno proti? Kdo kupuje nafto po nižji ceni na črnem trgu in tako posredno financira ektremiste? In še to: kje dobijo teroristi orožje? Dokler bodo interesi raznih lobbijev in majhnih krogov ljudi prevladovali nad vzpostavitvijo miru, bodo retorični govori vseh predsednikov le pravljica za naša ušesa. Tudi to je svet, v katerem živimo. Tudi na to se moramo spomniti, ko se pripetijo taki dogodki, kot smo jih videli te dni v Parizu. Zelo dvoumno vlogo igra Turčija. Junija je stranka predsednika Er-dogana izgubila absolutno večino v parlamentu, potem ko je filokurdska stranka prvič v zgodovini prekoračila vstopni prag 10%. Sledila je politična nestabilnost, zaradi katere je Er-dogan sklical ponovne volitve, ki so bile 1. novembra. Predsednikova stranka je tokrat prejela 49,8% glasov in ponovno dosegla absolutno večino. Pred volitvami je bilo v državi zelo napeto in na pacifičnem shodu proti vojni je v atentatu v Ankari umrlo preko sto manifestantov. Erdogan je bombe svojih vojaških letal namenil predvsem kurdskim vojakom, ki se v Siriji borijo proti Isisu. Vse kaže, da je njegova prioriteta odstavitev Assada in zaustaviti Kurde, ne pa premagati Isis. Ob tem ostaja dejstvo, da se s Turčijo mora soočati zlasti Evropa: Turčija ima trenutno na svojem ozemlju preko dva milijona sirskih pribežnikov. Če bi jih Erdogan kar naenkrat prepustil skozi turško mejo, bi spravil evropski begunski sistem na kolena. Za zaključek še to: te dni sem morda prvič opazil med ljudmi nek čut evropske pripadnosti. Čeprav je do atentata prišlo v Parizu, so ga Evropejci doživeli kot, da bi se zgodil v njihovi državi. Upam, da se bo občutek evropske pripadnosti obdržal, tudi ko bodo iz socialnih omrežij izginile slike francoske zastave. Samo tako bomo lahko nadaljevali gradnjo Evropske Unije, ki je vse prej kot dokončana. Takoj po pariškem atentatu se je na socialnih omrežjih razširil tako imenovani "hashtag" #prayforparis (moliti za Pariz). S tem so ljudje pravilno izrazili lastno solidarnost pariškim žrtvam. Menim pa, da so žrtve vse enake in zato bi bilo bolj pošteno moliti za vse žrtve terorizma po svetu: od pariških prebivalcev (bili so kar 19 različnih narodnosti) do ruskih potnikov, od kenijskih študentov do turških in libanonskih ljudi. Ostanimo ljudje. TA TEDEN Vse kaže, da bo kvaliteta letošnjega vina res visoka, pred sto leti pa je vinogradnikom nagajalo vreme. »Letošnja jesen je bila po večini deževna in grozdje je pričelo vsled tega v zadnjem času pred trgatvijo gniti. Tudi med trgatvijo je večkrat nagajal dež, tako, da ni bilo mogoče tako vestno gnilega grozdja, oziroma gnilih jagod odbirati, kakor bi bilo treba. Tudi je gotovo malokdo žveplal mošt, kar je v tem slučaju zelo priporočljivo. Zato je letos pričakovati, da bo vino sploh močno rjavelo. Kaj imenujemo rjevenje vina, je večini vinogradnikov že znano. Vino, ki je podvrženo tej bolezni, je po kipenju v sodu še svetle barve. Kakor hitro pa pride v dotiko z zrakom, na primer, če ga pretočimo ali nastavimo vino, ali če ni v prav polnem sodu, potem izpremeni barvo, to je, postane bolj temno in se noče učistiti. Pozneje postane rjavo in včasih celo tako gosto, da ni za rabo. V poletnem času pa tako vino, če ni pravočasno pretočeno in če ni ž njim pravilno ravnano, prav rado zavre in se pokva- PRED 100 LETI ri. In vendar se da rjavenje vina in ž njim združena nevarnost, da se vino pokvari, prav lahko odpraviti. Zato naj bi vsi vinogradniki, vinotržci, gostilničarji in drugi, ki imajo opraviti z vinom, uvaževali sledeči strokovni nasvet. Mlado vino kaže letos na vsak način pred Božičem pretočiti in pri tem zažveplati. Predno vino pretakamo, še bolje sedaj po kipenju, je treba, da ga preskusimo, je-li stanovitno ali če je rjavenju podvrženo in v koliki meri. V to svrho vzamemo iz vsakega soda kozarec vina in ga pustimo odprtega vsaj dva dni stati, najbolje kar na sodu, v katerem vino leži. Če po preteku tega časa vidimo, da je vino ostalo tako, kot je bilo poprej, oziroma da se je začelo od vrha doli čistiti, potem je to znamenje, da vino nima nagnjenja k rjavenju. Tako vino ni ravno potrebno žveplati, priporoča se pa vendar, da se ga pri prvem in drugem pretakanju nekoliko zažve-pla. En tenek, azbestni trak žvepla zadostuje za bariglo- TATEDEN £ PR IH0BS KI DNEVNIK PRED 50 LETI Tržaška kmetijska zadruga je v teh dneh praznovala dvajseto obletnico delovanja. »Večer je potekal v društveni dvorani na Proseku, zbrali so se nekateri ustanovni člani, upravni odbor in uslužbenci, predstavniki nekaterih društev in ustanov, zastopniki Združenja izvedencev za higieno, prehrano in zdravstvo ter nagrajenci z letošnjega Kmečkega tabora na Opčinah, katerim so ob tej priliki podelili diplome. Po kratkih uvodnih besedah predsednika zadruge Alojza Markoviča, ki je pozdravil člane in goste, so z enominu-tnim molkom počastili spomin pokojnih ustanovnih in drugih članov zadruge. Nato je predsednik v zgoščenem govoru opisal nastanek in razvoj zadruge, uspehe in težave ter nakazal perspektive in naloge, ki čakajo zadrugo, da bo lahko kos novim razmeram in potrebam svojih članov in kmetijstva na našem področju. Predvsem je omenil, kako se je pred dvajsetimi leti zbrala pri notarju skupina kmetov, ki je položila temelje nove zadružne ustanove v Trstu. Kasneje se je ta ustanova združila z zadrugo, ki je bila ustanovljena v Miljah. Kmetijska zadruga v Trstu je tako dobila večji obseg ter zajela širši delokrog. Zelo skromne so bile začetne razmere. Ustanovnih članov je bilo osemindvajset in ni bilo primernih prostorov, danes pa ima zadruga nad petsto članov, sedež in osrednjo trgovino v Ul. Foscolo ter poslovnici v Ul. Flavia in v Miljah, uživa ugled med odjemalci in dobavitelji ter ima tudi nekatera zastopstva za kmetijske stroje itd. Naša zadruga je dejal Markovič, je kot čoln, ki pluje po razburkanem morju. Da se v hudih viharjih in potopil, da nadaljuje po svoji poti, je zasluga vseh požrtvovalnih odbornikov in članov. Razmere našega kmetijskega gospodarstva, potrebe kmetov in kmetijstva so se od leta 1945 znatno spremenile. Zadruga mora budno spremljati ta razvoj ter prilagoditi svoje delovanje sedanjim potrebam in razmeram. Kljub težavam in oviram je predsednik poudaril, da ima zadruga dobre perspektive in možnosti nadaljnjega uspešnega delovanja v korist svojih članov in kmetijstva.« SLOVENIJA TA TEDEN Podjetni in inovativni so odveč Darja Kocbek Premoženje najbogatejših Slovencev se je letos v primerjavi z lani povečalo za 3,3 odstotka na 4,6 milijarde evrov. Njihovo premoženje je že od lani višje, kot je bilo pred začetkom finančne in gospodarske krize, ugotavljajo novinarji revije Manager, ki so lestvico 100 najbogatejših Slovencev objavili devetič. »Največje presenečenje oziroma najzanimivejši in najbolj razveseljiv primer je po mojem mnenju letos Sebastjan Trepča, ki se je kot tretji v zgodovini med 100 najbogatejših Slovencev uvrstil na novo,« je za časopis Dnevnik povedala Vita Cajnko Ja-vornik, odgovorna urednica revije Manager. V Sloveniji je po njenih besedah malo takšnih, ki bi tako z zagonskim podjetjem napisali tako uspešno zgodbo. Sebastjan Trepča je soustanovitelj in solastnik britanskega podjetja Lyst, ki izvirno povezuje spletno ponudbo modnih izdelkov luksuznih znamk. V petih letih je iz majhne zgodbe izgradil pravo zvezdniško pripoved in je lahko dobra motivacija za druge, ki se začenjajo ukvarjati s podjetništvom, razlaga urednica Managerja. Po oceni novinarjev Managerja je Trebčevo premoženje vredno 15,7 milijona evrov, kar ga na lestvici najbogatejših uvršča na 87. mesto. Vita Cajnko Javornik z letošnje lestvice izpostavlja še primer 13 Škofjeloča-nov, ki so leta 2009 od avstrijskih lastnikov kupili zadolženo podjetje LTH. Zanj so dali po 26.000 evrov, zdaj pa je delež vsakega od njih v družbi LTH Castings, ki izdeluje ulitke za avtomobilsko industrijo, ocenjen na 15 milijonov evrov. Na letošnji lestvici najbogatejših so se uvrstili od 91. do 103. mesta. Svoj vložek so povečali za 600-krat. »Rastejo kot raketa,« pravi urednica Ma- nagerja. Že zaradi obeh primerov, ki ju izpostavlja, bi morala biti objava letošnje lestvice deležna posebne pozornosti tistih, ki odločajo o pogojih za poslovanje podjetij v Sloveniji. Ti ljudje so obogateli z lastnimi idejami, bili so dovolj pogumni, da so tvegali. To so ljudje, kakršne Slovenija potrebuje, če se želi izkopati iz krize in postati dolgoročno uspešna država. Dejansko pa je letošnja objava najmanj odmevna v zadnjih devetih letih. Da posamezniki, ki imajo ideje, pa še razmišljajo, ali naj poskusijo, ne bi bili preveč pogumni in da se uspešni podjetniki, kot so Sebastjan Trepča in Škofjeločani, ne bi namnožili, je pravkar že poskrbelo ministrstvo za finance, ki je prejšnji teden dalo v javno obravnavo osnutke treh zakonov, s katerimi naj bi prestrukturirali davčne obremenitve. V predlogu sprememb davčne zakonodaje, ki se jih je v javnosti prijelo ime mini davčna reforma, med drugim predlaga znižanje olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj s sedanjih 100 odstotkov na 50 odstotkov ter znižanje olajšave za investiranje s sedanjih 40 odstotkov na 20 odstotkov. Minister za gospodarstvo Zdrav-ko Počivalšek je sicer obljubil, da bo vlada glede tega predloga »odtekla še en krog«. O predlogu mini davčne reforme je sicer pričakovati še vročo razpravo, saj mu odločno nasprotuje gospodarstvo. Nič manj vroča ne bodo pogajanja s policisti, ki so se v tem tednu odločili za stavko, kar je posebej razjezilo predsednika levosre-dinske vlade Mira Cerarja. V letu dni, odkar vodi vlado, se še na nobeno zadevo ni odzval tako ostro. Stavko je v razmerah, »ko v Evropi vlada napeta varnostna situacija, ko Sloveniji grozi, da nam vsak hip lahko države na severu zaprejo svoje meje«, označil za neodgovorno in nedostojno za policijo. »Edini v Evropi smo, kjer policija stavka, in to je sramota,« je zabrusil stavkajočim. Nekateri državljani so imeli občutek, da bi Cerarjeva jeza lahko bila tudi posledica graje, ki jo je zaradi stavke dobil iz Bruslja ali Berlina ali kar iz obeh prestolnic, ker jih še posebej zdaj po napadih v Parizu skrbi varnost, saj Slovenija varuje zunanjo schen-gensko mejo. Čas, ko sta se policijska sindikata odločila s stavko zahtevati uresničitev zahtev, ki so večinoma stare že vsaj pet let, res ni najbolj pravšen, a ju državljani, ki vedo, da policisti za plačo 800 evrov ali manj na mesec na prostem delajo po 12 ur, večinoma razumejo. Prepričani so, da bi vlada morala v proračunu najti dodatnih 90 milijonov evrov, kolikor bi stala izpolnitev zahtev obeh sindikatov. Vlada bi ta denar lahko zagotovila z izboljšanjem gospodarskega okolja za uspešne podjetnike, ki bi proračun polnili z davki in prispevki, namesto da so prisiljeni bežati v tujino in polniti tuje proračune. Ali pa ostanejo doma in svoje izvirne ideje nikoli ne uresničijo. Policiste, ki delajo z begunci, bodo sicer zdaj nekoliko razbremenili vojaški rezervisti, ki jih je v četrtek načelnik gene-ralštaba prvič po osamosvojitvi države in vzpostavitvi slovenske vojske vpoklical. Ti rezervisti enako kot redni vojaki policijskih pooblastil (še) ne bodo imeli, saj bo o zakonu o obrambi, na podlagi katerega naj bi jih začasno dobili, odločalo ustavno sodišče. Rezervisti pa ne bodo delali brezplačno, tudi zanje bo treba v proračunu najti denar. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 21. novembra 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.55 Sprehodi, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 7.00 8.00, 9.00, 13.30, 16.55, 20.00 Dnevnik, vreme in šport 7.05 Parlamento Settegior-ni 8.25 UnoMattina in famiglia 10.30 Buongiorno benessere 11.05 Line Verde Orizzonti 12.00 La prova del cuoco 14.00 Linea Blu 15.00 Sabato In 16.25 A Sua im-magine 17.10 58° Zecchino d'Oro 20.35 Laura Pausini - La meraviglia di essere simili 21.10 Ti lascio una canzone RAI2 7.20 Serija: Heartland 8.45 Sulla Via di Damasco 9.15 Parlamento Punto Europa 9.50 Frigo 10.15 Serija: Il nostro amico Charly 11.00 Mezzogiorno in famiglia 13.0018.35, 20.30, 22.40 Dnevnik 13.25 Dribbling 14.00 Serija: IK1 - Turisti in pericolo 15.40 Serija: Squadra Speciale Lipsia 16.25 Serija: Squadra Speciale Stoccarda 17.10 Sereno variabile 18.05 Viaggi da record 18.45 90° minuto - Serie B 19.35 Serija: Squadra Speciale Cobra 1121.05 Serija: Castle 21.50 Serija: Blue Bloods 22.55 Sabato Sprint 23.45 Rubrike RAI3 7.05 Serija: Zorro 7.55 Film: Vivere in pace (dram.) 9.20 Film: Ragazze d'oggi (kom.) 11.00 12.25, 14.45, 18.05 Rubrike 12.00 14.00, 18.55, 23.55 Dnevnik, vreme in šport 14.55 TV Talk 16.30 Report 18.10 Serija: I misteri di Murdoch 20.00 Blob 20.10 Che fuori tempo che fa 21.45 Ulisse - Il piacere della scoperta 0.15 Un giorno in pretura RAI4 P 23.10 Film: Shoot 'Em Up - Spara o muo-ri (akc., '07, i. C. Owen, M. Bellucci) _RAI5_ 14.20 La Terra vista dal cielo 15.10 Brazil: A Natural History 16.25 Gledališče: Li ni-pute de lu sinneco 18.45 Novice 18.50 Ubiq - Esplorare 19.20 Ubiq - Realta aumenta-ta 19.45 Memo - L'agenda culturale 20.35 Rai Player 20.45 Ogni quadro racconta una storia 21.15 Gledališče: La trilogia della vil-leggiatura 23.05 C'e musica e musica 0.00 Ghiaccio bollente RAI MOVIE 13.5517.30 Rai Player 14.00 Film: Bel Ami - Storia di un seduttore (dram., '12, i. J. Pat-tinson, U. Thurman) 15.50 Film: In & Out (kom.) 17.25 Novice 17.35 Film: Sapore di mare (kom.) 19.20 Film: Questione di cuo-re (dram., It., '09, i. A. Albanese) 21.15 Film: Attacco a Leningrado (zgod., Ru., '09, i. M. Sorvino) 23.10 Torino Daily 23.25 Film: A viso aperto (vestern, '73, i. R. Hudson) RAI PREMIUM 12.45 Film: Testimone allo specchio (krim.) 14.25 CultFiction 14.45 Aktualno: Anica -Appuntamento al cinema 14.50 Nad.: E ar-rivata la felicita 16.3518.50 Il piu grande pa-sticciere 18.45 Novice 19.10 Rai Player 19.20 Nad.: Sposami 21.20 Film: Il destino ha quattro zampe (kom., It., '02, i. L. Ban-fi) 23.15 Nad.: Questo e il mio paese _RETE4_ 7.15 Media Shopping 8.05 Nad.: Due per tre 8.35 Film: Straziami ma di baci saziami (kom.) 10.45 Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik in vreme 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Ieri o og-gi in TV 14.15 Film: The Order (akc.) 15.45 Delitti in Paradiso 17.50 Novice 17.55 Missing 19.25 Rai Player 19.30 Marvel's Agents of S.H.I.E.L.D. 21.10 Film: Shaft (akc.) 22.55 Wonderland Flash 2013 15.55 Nad.: Monk 16.50 Nad.: Poirot 19.35 Serija: The Mentalist 21.30 Film: In-filtrato speciale (akc., '02, i. S. Seagal) 23.35 Film: Il mucchio selvaggio (vestern, '69, i. W. Holden) _CANALE5_ 6.00 8.00, 13.00, 19.55 Dnevnik in vreme 7.55 Prometne informacije 8.45 In forma con Starbene 10.30 Supercinema 11.00 Forum 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Amici di Maria 16.00 Nad.: Il segreto 16.30 Verissi-mo 18.45 Igra: Avanti un altro 20.40 Stri-scia la notizia - La voce dell'invadenza 21.10 Tu si que vales _ITALIA1_ 7.25 Risanke in otroške oddaje 10.00 Film: Il principe ranocchio (fant.) 11.50 Live a casa tua 12.2518.30 Dnevnik in vreme 13.05 Šport 13.45 Grande Fratello 2015 14.05 Film: Sherlock - Scandalo a Belgravia (krim.) 16.05 Film: Mr. Bean's Holiday (kom., '07, i. R. Atkinson) 17.50 Red Bull Airlines 18.20 Nan.: Camera Café 19.00 Film: La famiglia del professore matto (kom., '00, i. E. Murphy) 20.25 Oggi e 13.2017.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 13.45 Voci in piazza 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Qua la zampa 19.10 Tg Confartigianato 20.00 La parola del Signore 23.30 0.30 Trieste in diretta _LAEFFE_ 10.55 David Rocco: Dolce vita 11.50 Jamie: Menu in 15 minuti 12.55 18.25 Il re dello street food 13.30 Posso dormire da voi? 15.35 Vicini di viaggio - C'e posto per me? 16.05 Film: Pollock (biogr.) 19.00 Bourdain: Cucine segrete 20.00 Nuovi esploratori -Regni perduti 22.15 Nad.: Maison Close -La casa del piacere _CIELO_ 14.0015.05 MasterChef Italia 15.00 Novice 16.15 Masterpasticciere di Francia 17.30 Cucine da incubo 19.15 Affari in grande 20.15 Affari di famiglia 21.10 Film: Io sono mia (dram.) _DMAX_ 12.30 Auto da rockstar 13.20 Incidenti di percorso 14.10 Ciak, ti sfido! 15.05 Nudi e crudi 15.55 Bear Grylls: l'ultimo soprav-vissuto 16.50 22.00 Super grattacieli 17.45 21.10 Ingegneria estrema 18.35 Affare fat-to! 19.30 Unti e bisunti 21.10 Film: Mamma, ho riperso l'aereo -Mi sono smarrito a New York (kom., '92, i. M. Culkin) 23.40 Film: Factor 8. Pericolo ad alta quota (horor) _IRIS_ 14.20 Film: Joe contro il vulcano (kom., '90, i. T. Hanks, M. Ryan) 16.20 Adesso cinema! 16.45 Film: Parenti, amici e tanti guai (kom., '89, i. S. Martin) 19.10 Film: Bellifreschi (kom., '87, i. L. Banfi) 21.00 Film: Roba da ricchi (kom., It., '87, i. P. Villaggio) 23.15 Film: Cattivi pensieri (erot., It., '76) _LA7_ 7.30 13.30, 20.00, 0.45 Dnevnik 7.50 Vreme 7.55 Omnibus 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.00 Il pollice verde sono io 12.45 Magazine 7 14.00 Kronika 14.20 Ta-gadà 15.30 Serija: Jack Frost 17.55 Serija: L'ispettore Barnaby 20.35 Otto e mezzo 21.10 Serija: Josephine, ange gardien _LA7D_ 6.20 11.00 Cuochi e fiamme 8.10 16.50 I menù di Benedetta 13.05 19.00 Chef per un giorno 15.10 Serija: Jane Doe 18.55 Dnevnik 21.10 Film: C'eravamo tanto odiati (kom., '94, i. K. Spacey) 23.05 Film: La grande seduzione (kom.) TELEQUATTRO 6.30 Le ricette di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 9.30 Ring 13.00 Rotocalco Adnkronos 13.10 Occhio alla spesa... 13.15 17.55, 20.20 Cacciatori di tesori 22.55 Armi d'elite SLOVENIJA1 6.15 Odmevi 7.0018.40 Risanke in otroške serije 9.10 Kviz: Male sive celice 9.55 Kratki film: Kuščarka 10.15 Infodrom 10.20 Razred zase 10.50 Dok. odd.: Himalajska zgodba 12.00 Tednik 13.00 17.00, 18.55, 22.15 Poročila, šport in vreme 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu 14.30 Dok. odd.: Tidldibab - Najstarejša piščal nekoč in danes 15.00 Dok. serija: Turki, muslimanski evropski vladarji 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.20 Posebna ponudba 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 19.30 Pesem Evrovizije za otroke 2015 22.00 Utrip 22.45 Nad.: Pogrešani sin SLOVENIJA2 7.00 Najboljše jutro 8.55 Dober dan 10.25 Polnočni klub 11.40 Na lepše 12.25 10 domačih 13.05 Dok. odd.: Vietnam - Učna ura apokalipse in odpuščanja 13.55 Igralci brez maske 15.00 Športni izziv 16.00 Nordijsko smučanje: SP, smučarski skoki (m), prenos 18.05 Boks: Dejan Zavec - Ferenc Hafner, supervelterska kategorija, pon. 19.30 Razred zase 20.00 Film: Esther Blue-burger (dram.) 21.40 Zvezdana 22.20 Evro-vizijski mladi plesalci 2015, pon. 23.55 Odd.: Bleščica 0.30 Aritmija _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Boben 15.35 Potopisi 16.00 Webolution 16.30 Arhivski posnetki 17.25 23.35 Vsedanes -Aktualnost 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes - Dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Avtomobilizem 20.00 Tednik 20.30 Festival istrsko-bene-škega narečja 2015 21.00 Film: Paquito 22.20 Dok.: Šport brez meja 22.50 Vrt sanj _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 11.05 13.05 Tv prodaja 11.20 Film: Božična pot ljubezni (dram.) 13.20 Tri želje 14.20 Slovenija ima talent 16.30 Film: Ne glej nazaj (dram.) 18.20 Celi svet ima talent 18.55 Vreme in novice 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Film: Skyfall (akc., '12, i. D. Craig) 23.45 Film: Brez sledu (dram., '12, i. A. Seyfried) _ S b 21 b VREDNO OGLEDA HM Sobota, 21. novembra - UŠI Rai 4, ob 21.10 Questioni di cuore Italija 2008 Režija: Francesca Archibugi Igrajo: Antonio Albanese, Kim Rossi Stuart in Micaela Ramazzotti Angelo je mlad avtoličar, ki ima delavnico v predmestju Rima in se zelo trudi, da bi čimbolje zaslužil in še boljše živel. Alberto pa je scenograf, ki pripoveduje zgodbe in življenja drugih, a zdaj preživlja krizo in je brez vsakršnega navdiha. V isti noči ju doleti infarkt, tako da se znajdeta v bolnici, kjer delita isto sobo. Usoda ju tako na lepem združi pa čeprav sta si zelo različna in tudi interesi, ki sta jih do tedaj gojila so kar se da oddaljeni. Alberto in Angelo postaneta velika prijatelja in prav spoznanje nove realnosti, kot je lahko rimska četrt Pigneto, v katero scenograf do takrat ni zahajal in v kateri je Angelo doma, bo za Alberta pomembno odkritje. Tudi mlademu avtoličarju pa bo novi prijatelj odkril čisto nov svet... KANAL A 7.25 18.35 Serija: Naša mala klinika 8.10 14.40 Serija: Goldbergovi 8.35 19.30 Serija: Kako sem spoznal vajino mamo 9.00 Serija: Veliki pokovci 9.55 ŠKL - Šport mladih 10.25 Tv prodaja 10.40 Serija: Nepraktični šaljivci 11.15 Top Gear 12.25 Film: Dobrodošli v Mooseport (kom., '04, i. J. Hackman) 15.05 Film: Elvis je odšel (kom., '04, i. K. Basinger) 16.45 Film: Po sončnem zahodu (akc.) 20.00 Nogomet: Prva liga Telekom Slovenije, Olimpija Ljubljana - Maribor 22.30 Film: Ameriška pita 3 (kom.) PLANET TV 12.05 Nan.: Vojaške žene 13.00 Hiša vaših sanj 14.15 Stroga ljubezen 15.10 20.00, 21.05 Kmetija: Nov začetek 16.55 Bogne-daj, da bi crknu televizor 17.55 Nakupuj in zmaguj 19.00 21.45 Danes 19.25 Planet kuha 19.50 Vreme in šport 21.55 Film: Služkinje (dram., '11, i. E. Stone) RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro: napovednik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Prva izmena: Pižama bar z Evgenom Banom; 9.50, 14.40, 18.40 Music box; 10.10 Prva izmena: Komorno popotovanje, sledi Music box; 11.15 Studio D - Pogled skozi čas, sledi Music box; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 30 minut country glasbe; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Marko Elsner Grošelj: Mihail je mrtev - izv. radijska igra, režija S. Bandi; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50, 7.00 Kronika; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.40, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Torklja; 11.00 Ob enajstih!; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DiO; 16.16 Svežemodra selekcija; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Elektronika mix; 23.00 Za železno zaveso; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vreme in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 13.00, 14.35, 19.00, 20.00, 20.30, 23.00 Glasba; 11.00 L'alveare; 12.30 Dogodki dneva; 13.35 Ora musica; 14.00 Slot Parade/Anteprima classifica; 15.00 Souvenir d'Italy; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro - Hot Hits; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik - Rosso di sera; 20.00 La radio a modo nostro (enkrat na mesec); 22.30 So-noricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: ALEKSANDER KOREN Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Sobota, 21. novembra 2015_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V soboto bo Alpe zajela izrazita hladna fronta. Nad severno Italijo bo nastalo globoko ciklonsko območje in s severovzhodnikom bo sredi dneva nad severnim Jadranom začel dotekati hladen zrak, ki bo v višjih plasteh zelo vlažen. V nedeljo bo začel dotekati bolj suh zrak. Danes bo oblačno s padavinami, ki bodo zmerne na zahodu, obilne pa na vzhodnem pasu. Meja sneženja se bo od začetnih 1500 m naglo spuščala na okoli 800 m, na območju Trbiža na 600 m. Sredi dneva bo zapihal okrepljen severovzhodnik. Ob morju bo lahko tudi zagrmelo. Burja se bo krepila in dosegala hitrosti tudi nad 100km/h v Trstu in na Krasu. Danes bo oblačno s padavinami, vmes bo lahko tudi zagrmelo. Od severovzhoda se bo hladilo, meja sneženja se bo popoldne v notranjosti Slovenije večinoma spustila do nižin. Na Primorskem bo popoldne zapihala zmerna burja, drugod pa vzhodni do severovzhodni veter. Jutranje temperature bodo od 4 do 14, popoldanske pa le od 0 do 3, na Primorskem od 5 do 8 stopinj C. Jutri dopoldne bo še prevladovalo oblačno vreme z rahlimi padavinami, zlasti na jugovzhodu dežele; ob morju bo pihala zmerna burja. Popoldne se bo delno razjasnilo. Temperature bodo okoli 5 stopinj pod normo za ta letni čas. Jutri bo sprva oblačno, dopoldne bo sneženje ponehalo tudi v južni polovici Slovenije. Popoldne bo spremenljivo oblačno. Pojavljale se bodo krajevne snežne plohe. Na Primorskem bo zjutraj še pihala burja, ki bo čez dan oslabela in ponehala. £ Sonce vzide ob 7.12 in zatone g ob 16.29 Dolžina dneva 9.17 Luna vzide ob 14.01 in zatone ob 2.34 1971 - Prejšnji večer se je zjasnilo, § zaradi sveže snežne odeje pa se je v mirni in jasni noči ponekod na Notranjskem in Dolenjskem zelo močno ohladilo - sledeče jutro je bilo izjemno mrzlo. V Babnem Polju so izmerili -26,8 °C, v Novi vasi na Blokah -26,0 °C, v Ambrusu -21,5 °C, v Šmarju-Sapu -18,1 °C in v Postojni ter Ratečah -17,3 °C. Danes: ob 6.27 najvišje 37 cm, ob 13.22 najnižje -28 cm, ob 18.55 najvišje 16 cm. Jutri: ob 0.44 najnižje -27 cm, ob 7.05 najvišje 45 cm, ob 14.06 najnižje -41 cm, ob 19.50 najvišje 22 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 15,8 stopinje C. 500 m ............ 5 1000 m............2 1500 m............0 2000 m ...........-2 2500 m ...........-7 2864 m ...........-9 UV indeks je ob jasnem vremenu sredi dneva 1,5. Sodnik izključil komentatorja! SAN JOSE - Sodnik na drugoligaški tekmi v Kostariki je na tekmi med Coto Burso in Barrio Mexicom izključil televizijskega komentatorja, ki je bil po mnenju sodnikovega pomočnika preveč kritičen do sojenja. »Jaz? Komentator? O bog, želim, da je to vse skupaj šala,« je novinar v neposrednem prenosu spraševal sodnika in ga opozoril, da gre za kršitev svobode govora in da bo šla zadeva na sodišče. A tudi sodnik je vztrajal pri svojem in zagrozil, da se tekma ne bo nadaljevala, dokler komentator ne zapusti kabine. »Dvoboj« je dobil sodnik in pove-del z 1:0, a je komentator odšel le na drugo stran stadiona, kjer je nadaljeval svoj komentar. »Vohun« na prostosti po 30 letih WASHINGTON/JERUZALEM - Jonathan Pollard, ki je bil leta 1987 obsojen na dosmrtni zapor zaradi vohunjenja za Izrael, je bil po 30 letih zapora v ZDA izpuščen. Pollard je postal v 30 letih za zapahi izredno veren in zdaj, ko je znova na prostosti, bo lahko končno v skladu z judovskimi običaji obeležil ša-bat, dan počitka, ki se prične s petkovim zahodom. Pollard je delal kot civilni analitik pri mornariški obveščevalni službi. Njegovi zagovorniki so ves čas trdili, da je Izraelu predajal le informacije o arabskih državah, Pakistanu in Sovjetski zvezi, nikakor pa ne skrivnosti, ki bi ogrožale nacionalno varnost ZDA. 201& Primorski dnevnik je edini časopis, ki brezplačno že zgodaj zjutraj prihaja na vaš dom. Tudi za leto 2016 ostaja naročnina nanj tako kot letos 230€. Plačati jo je treba do 31.1.2016 in vsak izvod vas bo tako stal le 0,76 evra. foztf- ""So»»« T C JC VCJSTvif Ob 70-letnici dnevnika vsem naročnikom poklanjamo dragoceno darilo: zbornik "Primorski dnevnik -Okno v svet Slovencev v Italiji", ki prinaša bogat pregled dolgoletne dejavnosti dnevnika, ljudi, ki so ga ustvarjali in skupnosti, kateri je namenjen. Kliročnikom na tiskano izdajo Primorskega dnevnika nudimo brezplačen dostop do spletne S^ verzije časopisa. Ob tem lahko brezplačno objavljajo male oglase in čestitke brez okvirja. Če se naročite takoj, boste Primorski dnevnik do konca letošnjega leta na dom prejemali brezplačno. informacije: Trst: 040 7786300 Gorica: 0481 356320 www.primorski.eu