INTERVJU
SPORT
Lila Prap, pravljičarka in
ilustratorka str. 26-27
Tim Mastnak podrobno o ZOI v Pjongčangu str. 18-19
St. 9 / Leto 73 / Celje, 1. marec 2018 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Boj za kamnolom
Sklad kmetijskih zemljišč je šele štiri leta po stečaju CM Celje ugotovil, da je lastnik več kot polovice zemljišč v kamnolomu v Veliki Pirešici. To je še dodatno zapletlo prodajo kamnoloma, ki ga na vsak način in čim ceneje želi dobiti Voc Ekologija. Skupaj s »prijateljskimi« upniki je od sodišča celo zahteval, da razreši stečajno upraviteljico. Kamen iz Velike Pirešice naj bi bil edini primeren za gradnjo železniške infrastrukture pri drugem tiru. str. 4
-. 29-44
AKTUALNO ^^^^^^^
Najdražja direktorica bolnišnice do zdaj? str. 2
v
Čakalne dobe tudi na
telefonskih linijah str. 3
GOSPODARSTVO
Mlekarna Celeia povečala
prihodke in dobiček str. 4
V Gorenju bodo stavkali 14. marca str. 5
CELJE-LASKO
Gradnja kolesarske steze napreduje str. 6
NASA TEMA1
Turizem v znamenju kulture
str. 12-13
NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT
Imamo februarska zmagovalca akcije! str. 9
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
= J OVO ™"sport%esZlP%E№
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
do 2,80 € + davek (bio + 0,30 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0.30 €).
CL
o
v— >
LU
>
X CM
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg I_

Foto: arhiv NT (SHERPA)
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "/Kartet. "P^euta s4.. d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Predstavitev arheoloških ostalin imamo v Celju več kot kjerkoli v Sloveniji, najdbe so primerljive s Pompeji. Ko bomo znali to še ponuditi, bomo zmagovalci.«
Danijela Brišnik, vodja celjske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine
»Na tržnici kmetje večkrat rečejo svojim strankam, da zaradi birokracije ne gredo v ekološko pridelavo. To ni res in ljudje naj ne nasedajo.«
Jože Ledinek, predsednik združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev
»Podvrženi smo dum-pinškim cenam trgovskih verig, ki uvažajo iz tujine ekološko hrano, ki je pridelana po drugačnih standardih kot pri nas, ki imamo ene najbolj zahtevnih v Evropi.« Tomaž Habjan, eko kmetija Habjan
»Menim, da gre drugim umetnikom po Evropi še slabše kot nam. Tam ni govora, da bi dobili subvencijo, če ne zaslužijo dovolj.«
Lila Prap, pravljičarka in ilustratorka
»Moramo biti iskreni in priznati, da smo možnosti za osmino finala zapravili že pred časom.«
Gal Marguč, rokometaš Celja Pivovarne Laško
PETEK

-e
15
2 -6
SOBOTA
NEDELJA
Najdražja
direktorica
doslej?
Za vsak dan vodenja bolnišnice dva tisoč evrov kazni
Delovno sodišče v Celju je pretekli teden izdalo začasno odredbo o zadržanju imenovanja Margarete Guček Zako-šek za poslovno direktorico Splošne bolnišnice Celje. Bolnišnica je zdaj v nezavidljivem položaju, saj jo bo sodišče kaznovalo, če odredbe ne bo upoštevala, torej če bo dovolila, da Guček Zakošek svoje delo opravlja. Še več: za vsak dan kršenja začasne odredbe bo bolnišnica morala plačati dva tisoč evrov. Začasna odredba lahko traja tudi več kot leto, kar bi pomenilo ogromno denarja ...
Vzrok za takšno odredbo delovnega sodišča je v domnevno spornem odločanju razpisne komisije Sveta zavoda Splošne bolnišnice Celje in v burnem dogajanju zaradi razrešitve Marjana Ferjanca s položaja poslovnega direktorja.
Razlogi ...
Ko je bolnišnica objavila razpis za novega poslovnega direktorja, so se nanj prijavili štirje kandidati. Med njimi tudi Guček Zakoškova, vidna članica stranke SMC in nekdanja poslanka, katere ime se nikoli prej ni pojavljalo v igri za poslovno direktorico, in Branko Gabrovec, ki je bil nekdaj zaposlen v Zdravstvenem domu Celje, zdaj pa dela na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in ima tudi politični predznak, saj je član stranke SD. Ob vsaki seji sveta zavoda, v katerem sedi tudi pet vladnih predstavnikov, se je v času razreševanja prejšnjega direktorja Marjana Ferjanca govorilo, da se v ozadju boja za direktorski stolček pletejo umazane politične igrice.
Gabrovec naj bi pred sejo sveta zavoda, na kateri so med kandidati izbirali direktorico, tudi prejel nekaj klicev, naj odstopi. A tega ni storil. Nato je zasedala razpisna komisija, ki je sestavljena iz treh članov sveta zavoda, in odločila, da Gabrovec razpisnim pogojem ne ustreza. Čeprav naj bi Splošna bolnišnica Celje priložila
pravno mnenje, da je Gabrovec za poslovnega direktorja primeren kandidat. Članica razpisne komisije Barbara Ti-selj, ki je tudi članica SMC, naj bi postregla s pravnim mnenjem Ministrstva RS za zdravje, da je Gabrovec neustrezen kandidat. In komisija ga je iz izbora za direktorja izločila, svet zavoda pa je izbral za poslovno direktorico Guček Zakoškovo.
Srž težave je torej, da naj bi ga domnevno nezakonito iz izbora izločila razpisna komisija in ne svet zavoda. Ker se Gabrovec s izločitvijo ni strinjal, je takratno sejo sveta zavoda zapustil in vložil tožbo zaradi (po njegovem mnenju) nezakonite izločitve iz postopka izbire za poslovnega direktorja.
Gabrovcu se na sodišču obeta zmaga
Gabrovčev odvetnik Igor Inkret je na Delovnem sodišču v Celju vložil tudi zahtevo za odredbo o zadržanju imenovanja Guček Zakoškove in s tem uspel. To, da se je Delovno sodišče v Celju odločilo za izdajo začasne odredbe, kaže tudi, da ima Gabrovec ogromno možnosti, da bo na sodišču uspel tudi s tožbo. Sodišče o odredbi ni odločalo na naroku, narok bo - upoštevajoč delo sodišča - najverjetneje razpisalo v obdobju enega leta.
In v tem času začasna odredba velja, torej do dokončne pravnomočne odločitve v tožbi Branka Gabrovca oziroma do trenutka, ko bo sodišče na podlagi ugovora bolnišnice morda začasno odredbo preklicalo. V vsem tem času Guček Zakoškova ne sme opravljali dela poslovne direktorice. Bolnišnica ima sicer osem dni časa za ugovor na izdajo začasne odredbe.
Prideš v službo in ne moreš delati
Dogajanje v bolnišnici bi zaradi več razlogov lahko poimenovali burleska.
PONEDELJEK in SREDA:
8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK:
8.00-10.00 in 11.00-13.00
info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300
Nesojena poslovna direktorica Splošne bolnišnice Celje Margareta Guček Zakošek?
V Splošno bolnišnico Celje smo poslali vprašanji, kaj trenutna situacij a pomeni za Margareto Guček Zakošek in predvsem kaj pomeni za izplačilo njene plače. Ali bodo ta čas njeno plačo zadržali? In kaj pomeni takšno stanje za njeno pogodbo o zaposlitvi? Iz tajništva direktorice Splošne bolnišnice Celje so odgovorili: »Mag. Margareta Guček Zakošek je direktorica Splošne bolnišnice Celje, saj je bila imenovana za direktorico, prejela je soglasje ministrice za zdravje in tudi nastopila funkcijo ter prevzela poslovodenje že pred izdajo začasne odredbe. Sklep o njenem imenovanju je bil že pred izdajo začasne odredbe izvršen. Pričakujemo, da bo delovno sodišče nezakonito začasno odredbo, ki nima nobenih pravnih učinkov, razveljavilo. Pri tem opozarjamo na že znano sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, da postati direktor zavoda ni pravica, ampak privilegij.«
Enako vprašanje smo poslali tudi na Ministrstvo RS za zdravje. Tam pravijo, da z odredbo niso seznanjeni in je ne morejo komentirati .
Čeprav je bolnišnica sama izdala pravno mnenje, da je Gabrovec ustrezen kandidat, bo zdaj morala plačati kazen, ker ga je razpisna komisija sveta zavoda, v katerem sedijo večinoma zunanji člani, izločila. Bolnišnica, ki bo kaznovana, če bo Guček Zakoškovi pustila »direkto-rovanje«, bo plačala kazen, čeprav je ves čas opozarjala na politične igrice pri imenovanju novega direktorja in je jasno trdila, da vse to vpliva negativno na dolgoročno stabilnost poslovanja.
V čudnem položaju se je znašla tudi Guček Zakoško-va. Ta je na novo delovno mesto prišla pretekli teden v sredo. Dan zatem, ko je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc dala soglasje k njenemu imenovanju. Vlada, kot je to v navadi, sploh o tem ni odločala, saj se je ministrica oprla (kot smo že poročali) na interventni zakon za sanacijo bolnišnic. Po tem je namreč dovolj, da k imenovanju direktorja bolnišnice, ki je v sanaciji (kar celjska bolnišnica je), da soglasje samo ministrstvo.
Guček Zakoškova je prvi in drugi dan pretežno opravljala razgovore z vodilnimi v bolnišnici, se seznanila s finančnim stanjem, s sodelavci naj bi pripravljala tudi finančni
načrt. Po naših podatkih naj bi nekatere zaposlene, ki so bili sprva proti tako evidentnemu političnemu kadrovanju, celo pozitivno presenetila s svojim pristopom. Toda nato je prišla začasna odredba.
Je tožbo vložil prepozno?
Po naših informacijah je bila Guček Zakoškova v bolnišnici tudi v začetku tega tedna. Guček Zakoškova naj bi se v ponedeljek predvsem pogovarjala s pravno službo o nastali situaciji. Pri tem si bo bolnišnica zabila žebelj v krsto, če bo Guček Zakoško-va v času trajanja začasne odredbe delovnega sodišča podpisala kakršenkoli dokument kot poslovna direktorica. To bi bil namreč dokaz za kršenje odredbe sodišča, čeprav z njo ne morejo Guček Zakoškovi prepovedati vstopa v direktorsko pisarno.
V bolnišnici, kot smo izvedeli, tako zaenkrat še ne vedno povsem, kako naprej. Bo pa verjetno bolnišnico do konca razpleta vodil vršilec dolžnosti Dragan Kovačič. Nekateri pravniki, s katerimi smo se pogovarjali, celo menijo, da naj bi Gabrovec tožbo vložil prepozno. Ali se bo zdaj pravna služba bolnišnice oprla na to v ugovoru, zaenkrat ni jasno.
AKTUALNO
3
Čakalne dobe tudi na telefonskih linijah?
Preobremenjenost zaposlenih in (ne)osvežene spletne strani, čakanje na telefonskih linijah
»V ambulanto svoje osebne zdravnice sem klicala najmanj 15-krat, da bi se naročila, vendar nihče ni dvignil telefonske slušalke. Nato sem morala vzeti dopust, da sem naslednji dan odšla v ambulanto, kjer sem dobila komentar medicinske sestre, zakaj nisem poklicala,« je bila razjarjena bralka, ki se ne želi javno izpostavljati. Na to, da nekatere medicinske sestre v ambulantah celjskega zdravstvenega doma ne sprejemajo klicev v času, ki je predviden za naročanje, nas je v zadnjih tednih opozorilo že več ljudi. In tudi na to, da se namesto sestre oglasi telefonski odzivnik. Zakaj je tako, smo preverili pri vodstvu ZD Celje.
Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah jasno določa, da morajo v ambulantah telefonsko naročanje zagotoviti v okviru ordina-cijskega časa, in sicer najmanj dve uri na dan, v preostalem ordinacijskem času in izven njega pa mora biti zagotovljeno z obveščanjem o terminu za naročanje in o drugih oblikah naročanja, in sicer preko avtomatskega telefonskega odzivnika. Toda pomembno je še to, kar je zapisano v pravilniku: »V primeru nedosegljivosti v navedenem obdobju izvajalec pacientu zagotovi povratni klic še isti dan ali najpozneje naslednji delovni dan.« Tisti, ki smo jih vprašali, ali so jih iz ambulant poklicali, so odgovorili, da ne.
ZD Celje: preobremenjeni
»V Zdravstvenem domu Celje, predvsem v enoti družinske medicine, je telefonskih klicev ogromno, zato je zaradi tega delo v ambulantah lahko moteno,« nam je odgovorila Anita Ja-grič Friškovec, dr. med., specialistka za šolsko in urgentno medicino ter vodja programa Osnovna zdravstvena dejavnost v ZD Celje. Zato so se konec lanskega leta odločili, da bodo v družinskih ambulantah uvedli sistem telefonskih odzivnikov, da bi vsaj nekaj ur na dan ekipam omogočili nemoteno delo. »Novost je v obdobju preizkušanja in jo bomo po potrebi spreminjali. Sicer pa je včasih telefonskih klicev v času, ki je predviden zanje, toliko, da vsi, ki kličejo, eno-
stavno ne pridejo na vrsto. Sistem klicev bomo uredili tako, da bo čakajoči dobil sporočilo, da je na primer tretji v čakalni vrsti, kar zdaj tehnično še ni možno, zato ima klicatelj občutek, da telefon zvoni v prazno,« pojasnjuje Friškovčeva.
V	primeru ene od bralk ji iz ambulante osebnega zdravnika niso več tednov odpisali niti na elektronsko pošto, zato je tudi ona odšla v ambulanto, kjer je dobila podoben odgovor medicinske sestre, češ, zakaj ni poklicala ali poslala elektronskega sporočila. »Glede elektronskih sporočil je tako, da osebje vsa sporočila dnevno sproti prebere, vendar vedno ni mogoče vsem odgovoriti isti dan. Naši zaposleni se trudijo po najboljših močeh. Vedeti je treba, da imajo družinski zdravniki in pediatri v ZD Celje glavarine precej nad republiškim povprečjem, nekateri praktično za dve ambulanti. V takšnih razmerah je nemogoče ustreči vsem uporabnikom takoj,« dodaja Friškovčeva.
Kaj pa splet?
V	primerih, ko je treba uporabnike obvestiti o novostih ali spremembah sistema dela, bi se lahko zdravstvene ustanove veliko bolj posluževale spletnih strani. Nezadovoljstva bi
bilo med ljudmi manj. Primer dobre prakse rednega obveščanja o spremembah dela v ambulantah je - glede na naše preverjanje spletnih strani zdravstvenih domov na Celjskem - na primer ZD Velenje, kjer so na njegovi spletni strani navedena tudi obvestila o odsotnosti nekaterih zdravnikov. »Za informacije na spletni strani ZD Celje odgovarjajo posamezni predstojniki, ki sporočajo spremembe oziroma novosti našemu upravljavcu spletne strani. Ta spletno stran osvežuje po potrebi,« dodaja Friškovčeva.
Na podobno težavo so nas v zadnjem letu opozorili tudi bolniki Splošne bolnišnice Celje. Nekateri so želeli preveriti informacije, ki so vezane na delo določene ambulante v bolnišnici, vendar se niso vedno skladale z dejanskimi podatki.
SBC: preobremenjeni
Zato smo vprašanje o osveževanju spletne strani Splošne bolnišnice Celje poslali tudi v bolnišnico. »V bolnišnici deluje približno 150 specialističnih ambulant in diagnostik. Podatke o njihovem delovanju osvežimo vsako leto, potem ko z ZZZS sklenemo pogodbo, v kateri so opredeljene specialistične ambulante in njihovi ordi-nacijski časi. V primeru, da se med
letom ti ordinacijski časi spremenijo ali pride do sprememb v dnevih ali urah izvajanja teh ambulant, te podatke osvežujemo. Dnevno sprememb v delu specialističnih ambulant ne moremo osveževati,« pravijo v bolnišnici.
»Zaradi varnosti lahko v spletno stran posega oziroma jo administrira le nekaj zaposlenih, ki ob svojih aktivnostih tega dela ne zmorejo. Glede na to, da ni centralne spletne evidence o delovanju specialističnih ambulant oziroma diagnostik, iz katerih bi lahko na enostaven način zajeli podatke, bi namreč dnevno osveževanje najprej zahtevalo daljše preverjanje in zbiranje podatkov,« so še pojasnili. Podatke o čakalnih dobah na primer objavljajo enkrat mesečno. Objavljene pa so čakalne dobe na zadnji dan preteklega meseca.
Čeprav zdravstveni sistem pričakuje od bolnikov, da upoštevajo navodila in spremembe pri uvedbi nove stopnje napotnice »zelo hitro«, ta stopnja nujnosti ne velja vedno za spletne strani. »Glede na to, da se je izdajanje napotnic s stopnjo nujnosti >zelo hitro< začelo 1. februarja, bomo prve čakalne dobe za to stopnjo nujnosti lahko objavili šele v marcu«, še dodajajo v Splošni bolnišnici Celje.
SIMONA ŠOLINIČ
Telefonski klic prepreči tudi gnečo v čakalnicah osebnih zdravnikov.
Ko ostaneš brez strehe nad glavo
V teh mrzlih dneh so najbolj ogroženi brezdomci, ki živijo na ulici
Bo razpisna
komisija
kaznovana?
Pri tem je vprašanje, kakšen bo učinek vseh razmer, če bo Gabrovec s tožbo uspel. Odškodnino bi verjetno dobil, morda dosegel tudi ponoven izbor poslovnega direktorja. Ali bi s tem dosegel tudi svoje imenovanje, je vprašanje. In na točki ugibanja o odškodnini se marsikomu poraja tudi vprašanje, kdo je odgovoren za takšno stanje, v katerem se je zdaj znašla bolnišnica.
Kot smo izvedeli, naj bi obstajala tudi morebitna kazenska odgovornost razpisne komisije sveta Splošne bolnišnice Celje, ki je na sestanku o kandidatih za poslovnega direktorja omenjala pravno mnenje zdravstvenega ministrstva, na podlagi katerega Gabrovec ni bil ustrezni kandidat.
Po naših podatkih naj bi tožbo zaradi nezakonite razrešitve s položaja poslovnega direktorja vložil tudi Marjan Ferjanc. Tega je vlada razrešila v začetku leta.
Njegov odvetnik Igor Inkret je pregledal spis razpisne komisije, kjer tega mnenja do danes ni našel. Po pravni razlagi to pomeni, da se lahko opre na to, da tega mnenja sploh ni. Je pa v spisu mnenje bolnišnice, da je Gabrovec ustrezen kandidat. Ker je o izločitvi odločala razpisna komisija in ne svet zavoda, je možno, da bo nekdo iz razpisne komisije tudi za to kazensko odgovoren. Kar v praksi pomeni ovaden. Čeprav bo zaradi nastale situacije in morebitne kršitve začasne odredbe kazen morala plačati bolnišnica, ki bo vse do trenutka, ko bo jasno znano, kdo jo bo poslovno vodil s polnimi pooblastili, v položaju nestabilnosti. In to v času, ko je zdravstvo, kot opozarjajo tudi zdravstveni strokovnjaki, v Sloveniji na zelo nizki ravni ...
SIMONA ŠOLINIČ
V zadnjih dneh so med najbolj pogostimi novicami poročila o peklenskem mrazu, ki nas ogroža v velikem delu Evrope. Nekateri ljudje nimajo dovolj denarja za kurjavo, da bi se lahko pošteno ogreli, drugi celo nimajo strehe nad glavo. Zato novic o smrtnih žrtvah mraza po Evropi ne manjka. In kako je za brezdomce poskrbljeno na našem območju?
Pozanimali smo se v Celju in Velenju. Tudi med brezdomci sta dva razreda. Prvi med njimi so ljudje, ki so ostali brez stanovanja in službe, a so vendarle našli vsaj toplo posteljo. Obstajajo tudi brezdomci, ki živijo na ulicah in se v življenju nasploh ne znajdejo. Njihove težave so lahko
med drugim povezane z različnimi duševnimi težavami in odvisnostmi. V dneh polarnega mraza na ulici ni mogoče preživeti, zato smo poizvedeli, kako je z možnostjo kriznih in drugih namestitev v zavetiščih za brezdomce.
Kako je v Celju?
Obe zavetišči za brezdomce, tako v Celju kot Velenju, sta trenutno polni brezdomcev, ki tam živijo že dlje časa. Izvedeli smo, da med zadnjim mrazom ni do torka na njuna vrata potrkal nihče od tistih brezdomcev, ki živijo na ulicah.
»Moram reči, da se kljub ostri zimi ni oglasil nihče, ki bi potreboval toplo posteljo. Če bi se to zgodilo, smo mu
pripravljeni nuditi osnovno socialno oskrbo,« je povedala vodja celjskega zavetišča za brezdomne Zdenka Zupanc Zrinski. V njem je trenutno 25 rednih uporabnikov, med njimi sedem žensk. V primeru krizne namestitve brezdomca z ulice za kakšno noč lahko nudijo le zasilno ležišče. Krizna namestitev stane štiri evre na noč, vendar je vodja povedala, da uporabniku v primeru, če tega dejansko ne more plačati, to ni treba. Včasih pripeljejo na primer koga iz bolnišnice po končanem zdravljenju. Krizna namestitev pride prav tudi takrat, ko nekoga, na primer kakšnega tujca, ki nima strehe nad glavo, pripeljejo policisti. Takšna namestitev
je tudi v primerih prepovedi približevanja.
Za redno namestitev v zavetišče je potreben daljši uradni postopek. Uporabnik celjskega zavetišča mora plačati za bivanje sto evrov na mesec, za kar mu uradno pripada en topel obrok. Tega pripeljejo iz javne kuhinje. Uporabniki prejemajo dejansko tri tople obroke, kar omogoča projekt donirane hrane. Vodja zavetišča je povedala, da so redni uporabniki vestni plačniki bivanja.
Zavetišče upravlja zavod Socio. Temu namenja celjska občina na leto 252 tisoč evrov in to za različne programe, od zavetišča in materinskega doma do terenskega vozila za pomoč odvisnikom. Prav tako
financira plačo dveh zaposlenih v zavetišču in en topel obrok njegovih uporabnikov. Zavetišče deluje tudi s pomočjo sofinanciranja ministrstva za socialne zadeve.
Krizna namestitev brezplačna
»V našo hišo lahko pride vsak, ki je na ulici oziroma brez strehe nad glavo. Gre za krizno namestitev, torej za do tri noči, kar je pri nas brezplačno,« je povedala Brigita Šinigoj, predsednica društva Hiša iz Velenja. Društvo, ki
Po novi zakonodaji se lahko brezdomci stalno prijavijo na naslovu občine, kar je povzročilo velike težave pri prejemanju pošte. To namreč občine pogosto zavračajo ter vračajo pošiljatelju. Brezdomci tako do svoje pošte velikokrat sploh ne morejo.
je bilo izbrano na javnem razpisu, ima na skrbi velenjsko zavetišče za brezdomce od novega leta. Tudi na vrata velenjskega zavetišča ni v teh peklensko mrzlih dneh potrkal noben brezdomec z ulice. V zavetišču je 12 postelj, od teh je trenutno prosta le ena. »Med krizno namestitvijo se lahko dogovorimo za daljšo namestitev,« je dodala Šini-gojeva.
Velenjčani imajo za brezdomce za razliko od Celjanov tri različne možnosti. Poleg krizne je še nizkopražna, kar pomeni namestitev za približno dva tedna, visokopražna traja vsaj dve leti. Nizkopra-žna stane 77 evrov na mesec (ta vključuje le zajtrk) ter visokopražna 132 evrov na mesec (uporabniki prejmejo po tri obroke hrane na dan). Tudi večina velenjskih uporabnikov zavetišča za svoje bivanje vestno plačuje. Delovanje zavetišča sofinancira občina.
BRANE JERANKO
4
GOSPODARSTVO
Upraviteljica trn v peti trem upnikom
Zapletom pri prodaji kamnoloma v Veliki Pirešici še ni videti konca - Država izgubila tožbo, Voc Ekologija hoče razrešiti stečajno upraviteljico
Lastniki celjskega podjetja Voc Ekologija očitno izgubljajo potrpljenje, medtem ko čakajo, kako se bo razpletla prodaja kamnoloma v Veliki Pirešici. Kamnolom je del stečajne mase propadlega gradbinca CM Celje. Potem ko so bili neuspešni z ugovori ter s pritožbami in tožbami, katerih cilj naj bi bil čim cenejši nakup kamnoloma, so pred kratkim od sodišča zahtevali, naj razreši stečajno upraviteljico Mileno Sisinger in iz postopka izloči sodnico Petro Giacomelli. Medtem je celjsko okrožno sodišče zavrglo tožbo republiškega sklada kmetijskih zemljišč zaradi ugotovitve lastninske pravice na približno polovici kamnoloma. Sklad je namreč tožbo vložil prepozno.
Stečajna upraviteljica Milena Sisinger kamnolom poskuša prodati že več let, a
»Za mojo razrešitev ni nobenega razloga,« je prepričana stečajna upraviteljica Milena Sisinger.
so bile vse dosedanje dražbe neuspešne ali preklicane. V zadnjem času »štrene« pri prodaji najbolj meša Voc Ekologija, ki je z odkupom osmih
milijonov evrov terjatev postala pomemben ločitveni upnik. Večina terjatev pa je zavarovana z zemljišči v kamnolomu, ki bi po Zakonu o lastninskem
preoblikovanju podjetij iz leta 1992 morala pripadati skladu kmetijskih zemljišč. Sklad je namreč šele štiri leta po stečaju CM Celje ugotovil, da je
lastnik velikega dela kamnoloma. Čeprav mu je stečajna upraviteljica priznala izločitveno pravico, kar pomeni, da bi bila zemljišča izločena iz stečajne mase, je država vložila tožbo. A je, kot je ugotovilo sodišče, zamudila rok, ki ga določa stečajna zakonodaja. Država se je na sklep sodišča pritožila in o vsem bo zdaj odločalo višje sodišče. To pomeni, da se bo prodaja kamnoloma še krepko zavlekla.
Najboljši kamen za drugi tir?
Tožba države trenutno ni edina, povezana s kamnolomom, o kateri bo moralo razsoditi sodišče. Prihodnji teden se bo v Celju nadaljevala obravnava tožbe, ki jo je zoper CM Celje in najemnika kamnoloma, podjetje Ecobeton, vložilo podjetje Voc Ekologija. Ta želi s tožbo doseči prepoved izkoriščanja kamnoloma, češ da se s tem siromaši premoženje CM Celje. Po oceni poznavalcev te dejavnosti to ne drži, saj je tržna vrednost kamnoloma, ki obratuje, 15 milijonov evrov, če ne obratuje, pa le milijon evrov.
In zakaj si Voc Ekologija oziroma njeni lastniki tako zelo prizadevajo na vsak način in čim ceneje priti do kamnoloma v Veliki Pirešici? Po trditvah nekaterih zato, ker naj bi bil kamen iz tega kamnoloma edini primeren za gradnjo železni-
ške infrastrukture pri drugem tiru.
Upniški odbor upraviteljici zaupa
Ker družbi Voc Ekologija doslej ni uspelo z nobeno tožbo ali zahtevo o začasni odredbi, povezano s prodajo kamnoloma, ji je ostala le še zahteva za zamenjavo stečajne upravite-ljice in za izločitev sodnice, je prepričana Milena Sisinger. Pri zahtevi sta se ji pridružili še Gorenjska banka in Družba za upravljanje terjatev bank. Sisingerjevi očitajo, da so stroški stečaja previsoki in da v stečaju ne bi smela poplačati terjatev iz prisilne poravnave cM Celje. Večinoma je šlo za plače delavcev v času prisilne poravnave. Čudno je, pravi Sisingerjeva, da je v slabi banki do zdaj o ničemer niso nič spraševali niti ji niso česarkoli očitali.
Upniški odbor, v katerem so tudi Furs, Petrol in Zavarovalnica Triglav, je na zadnji seji soglasno sklenil, da upra-viteljici pri vodenju stečajnega postopka v celoti zaupa. Na seji predstavnika slabe banke ni bilo, zanimivo pa je tudi, da ostali člani upniškega odbora o zahtevi za razrešitev pred sejo sploh niso vedeli. Sodišče je zahtevo za izločitev sodnice zavrnilo kot neutemeljeno, Sisin-gerjeva na odločitev še čaka.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA)
Zadruge kmalu stoodstotne lastnice mlekarne
Od družbe KD Kapital bodo odkupile 26-odstotni delež - Mlekarna Celeia lani povečala prihodke in dobiček
Kakovost izdelkov Mlekarne Celeia bo kmalu še višja. Konec marca bodo v proizvodnji začeli uporabljati nov hladilni tunel.
Sedemnajst zadrug, ki so večinske lastnice Mlekarne Celeia, se je odločilo, da bodo od ljubljanske investicijske družbe KD Kapital odkupile njen lastniški delež. Ponudbo za odkup je predlagal KD Kapital, ki ima v mlekarni 26-odstotni delež. Kot pravi predsednik nadzornega sveta Anton Pu-šnik, je ljubljanska družba očitno ugotovila, da si kot finančna vlagateljica, ki jo zanima predvsem dobiček, od lastništva v mlekarni ne more obetati kakšnih donosov. Mlekarna namreč ves dobiček vlaga v razvoj.
Prodajni postopek je že v zaključni fazi. Kakšna je vrednost posla oziroma koliko bodo zadruge plačale za delež družbe KD Kapital, Anton Pušnik, sicer direktor Kmetijske zadruge Šentjur, še ne želi razkriti. Znesek, ki ga bo prispevala posamezna zadruga, bo odvisen od deleža, ki ga ima v Mlekarni Celeia. Zadruge imajo zdaj v lasti malo manj kot 74 odstotkov mlekarne, njihovi deleži so zelo različni. Pri večini znašajo od enega do dveh odstotkov, največje lastnice pa so Koroška kmetij sko-gozdarska zadruga. Kmetijska zadruga Šmarje, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Kmetijska zadruga Šentjur.
Anton Pušnik pravi, da v zadrugah o odkupu lastniškega deleža KD Kapital niso dolgo razmišljali. »Od mlekarne je odvisnih veliko kmetij, zato si vsi želimo, da bi bila čim bolj uspešna in bi še naprej zagotavljala odkup čim večjih količin mleka.«
Nov hladilni tunel
Mlekarna Celeia mleko odkupuje od malo več kot 1.100 kmetij. Lani je prvič v svoji
zgodovini presegla številko 100 milijonov litrov. Direktor Marjan Jakob je povedal, da je mlekarna lani presegla tudi predlanske prihodke in dobiček. Prihodki od prodaje so se v primerjavi z letom 2016 povečali za deset odstotkov in so znašali malo več kot 60 milijonov evrov. Koliko znaša čisti dobiček, bo znano čez nekaj dni.
V mlekarni tudi leto 2018 začenjajo z novo pridobi-
tvijo. Konec marca bo začel obratovati nov hladilni tunel, v katerem bodo izdelke, ki se zdaj na zahtevano temperaturo ohlajajo 24 ali še več ur, lahko ohladili v samo nekaj urah in jim s tem zagotavljali še višjo kakovost. Hladilni tunel, ki je popolnoma avtomatiziran in ima 86 paletnih mest, je stal malo več kot milijon evrov.
JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA)
Še se bodo pogajali
Poslovodstvo Premogovnika Velenje se je minuli petek ponovno sestalo s predstavniki Sindikata delavcev rudarstva in energetike Slovenije (SDRES). Govorili so o zahtevah, ki jih je sindikat v začetku leta naslovil na premogovnik in invalidsko podjetje HTZ Velenje.
Na sestanku je poslovodstvo premogovnika predstavnikom sindikata SDRES ponovno odgovorilo na njihova vprašanja, ki se nanašajo na delovne pogoje, varstvo in zdravje pri delu, izplačilo plač in drugih bonitet, kadrovsko in plačno politiko, delovni čas in odmor za malico ter socialno varnost zaposlenih. O zahtevah, ki poleg sindikata SDRES zadevajo tudi druge socialne partnerje v Skupini Premogovnik Velenje, naj bi se dogovarjali v okviru skupnih pogajanj za spremembo podjetniških in panožnih kolektivnih pogodb. Stavkovni odbor SDRES je minuli ponedeljek poslovodstvu podal zadnji približevalni predlog socialnega sporazuma. Odbor bo na odgovor poslovodstva počakal najpozneje do 9. marca. Takrat naj bi se odločil, ali podpiše dosedanjo ponudbo poslovodstva, ki je po prepričanju sindikata brez dodane vrednosti za zaposlene in se tako odpoveduje delu njihovih pravic. Druga možnost je razpustitev stavkovnega odbora in nadaljevanje skupnih pogajanj za spremembo podjetniških in panožnih kolektivnih pogodb, tretja možnost pa je stavka.	TS
Prevzem Cetisa uspel
Znano je že, da je prevzemno ponudbo ljubljanske družbe MSIN za odkup delnic Cetisa sprejelo 99 delničarjev, ki so imeli skupaj le 3,4 odstotka vseh delnic celjskega podjetja. S tem se je lastniški delež MSIN povečal na 78,6 odstotka. Slovenski državni holding in Kapitalska družba, ki imata v Ce-tisu malo več kot 15-odstotni delež, ponudbe nista sprejela.
V Slovenskem državnem holdingu (SDH) takšne odločitve niso želeli pojasniti. Po neuradnih informacijah naj bi bila razlog zanjo prenizka cena. Družba MSIN je za delnico Cetisa ponudila malo manj kot 62 evrov. Razlogov, zakaj se SDH in Kapitalska družba nista odločila za prodajo, ne pozna niti solastnik družbe MSIN in predsednik upravnega odbora Cetisa Marko Mohar. Ob tem opozarja, da je bil to zadnji po zakonu obvezen prevzemni postopek za delnice Cetisa. Tudi Mohar meni, da SDH in Kapitalska družba pričakujeta višjo odkupno ceno za delnice, kar ocenjuje kot »izraz njunega zaupanja v upravljanje in strategijo nadaljnjega razvoja Cetisa«.
Čeprav so svoj lastniški delež v Cetisu povečali le za približno tri odstotke, so v MSIN prevzemno ponudbo označili kot uspešno. V ponudbi namreč praga uspešnosti niso določili. Poleg ljubljanske družbe in obeh državnih podjetij so zdaj med lastniki Cetisa ostali še družba Optimus naložbe ter nekaj manjših delničarjev.	Ji
GOSPODARSTVO
5
Edina zahteva stavkajočih, ki bodo dveurno stavko izvedli 14. marca, je, da uprava prekliče odpoved podjetniške kolektivne pogodbe. V Gorenju pa odgovarjajo, da ne bodo preklicali odpovedi pogodbe.
Stavkali bodo 14. marca
Sindikat Gorenja odločen, uprava stavko ocenjuje kot nerazumno in neodgovorno
Podjetniški sindikat Gorenja je za 14. marca napovedal dveurno stavko. V njej naj bi sodelovala večina oziroma skoraj vsi zaposleni. Za ta korak so se odločili zaradi odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe, kar je uprava družbe storila konec januarja. V Gorenju napoved stavke ocenjujejo kot povsem nerazumno in neodgovorno. Dodajajo še, da odpovedi kolektivne pogodbe ne bodo preklicali.
Sindikat kovinske in elektroindustrije (SKEI) Poslovnega sistema Gorenje je upravo ves čas pozival k preklicu odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe. Ker uprava tega ni storila, bodo delavci 14. marca stavkali. Predsednik Konference SKEI Žan Zeba je povedal, da bo stavka trajala po dve uri na izmeno in po vseh podjetjih poslovnega sistema. Edina zahteva stavkajočih bo preklic odpovedi kolektivne pogodbe. Oblikovali so tudi stavkovni odbor. »Videli bomo, če bo uprava dala kakšen odgovor do 14. marca.
V sindikatu si želimo, da do stavke ne bi prišlo. Če ne bo šlo drugače, je to naša oblika boja, ki jo bomo izvedli.«
Ker gre za interesno stavko, ne bo plačana. Zaposleni s tem nimajo težav, je pojasnil Žan Zeba, saj se zavedajo, da gre za njihove pravice, ki so zagotovljene v podjetniški kolektivni pogodbi. Če uprava Gorenja ne bo preklicala odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe, bodo zaposleni stavko po 14. marcu še stopnjevali.
Uprava: korist bo imela le konkurenca
V Gorenju napoved stavke ocenjujejo kot povsem nerazumno in neodgovorno. Kot še dodajajo, odločitev za stavko seje nemir med zaposlene in poslovne partnerje, od nje pa bodo imeli korist zgolj konkurenti Gorenja. Kljub pozivu sindikata uprava ne bo preklicala odpovedi kolektivne pogodbe. Nadaljnja pogajanja želi začeti na točki, ki so jo v zadnjih letih
socialnega dialoga postavili pogajalci, ter najti rešitev za sprejem celovito prenovljene kolektivne pogodbe. Ta bo, tako še dodajajo v podjetju, osnova za dolgoročni stabilni razvoj Gorenja in ohranitev delovnih mest.
Iz službe za odnose z javnosti so še sporočili, da odpoved kolektivne podjetniške pogodbe zaposlenim v tem trenutku ne jemlje nobenih pravic. Če v vmesnem času ne bo podpisana nova podjetniška kolektivna pogodba, pravice zaposlenih namreč ostajajo nespremenjene do avgusta 2019. In katere so te pravice? Delavci imajo za okoli desetino višje plače kot so določene v panožni kolektivni pogodbi, za dve tretjini je višji letni dodatek na delovno dobo in stalnost. Poleg tega s podjetniško kolektivno pogodbo podjetje zaposlenim omogoča preventivne zdravstvene preglede in terapije na stroške delodajalca, sofinancira športno dejavnost v okviru športnega društva, kulturno udejstvo-vanje, dodatno izobraževanje
ter dodatno pokojninsko zavarovanje. »Večine teh pravic se delodajalska stran v pogajanjih ni dotikala, ampak jih je želela ohraniti v enakem obsegu kot doslej,« pravijo v Gorenju.
TINA STRMČNIK Foto: GrupA
Večina ne podpira odkupa delnic
Lastniki Cinkarne Celje na izredni seji skupščine niso podprli predloga skupine malih delničarjev o odkupu lastnih delnic. Za predlog je glasovalo le 16 odstotkov na seji prisotnih delničarjev.
Skupina malih delničarjev je želela, da bi uprava cinkarne odkupila malo manj kot deset odstotkov vseh delnic družbe in jih nato umaknila s trga. Cena za delnico ne bi smela biti višja od 230 evrov, za odkup delnic pa naj bi cinkarna porabila del denarja, ki bi ga sicer namenila za dividende. Skupina manjših delničarjev je prepričana, da bi se z odkupom delnic zmanjšala negotovost glede prihodnjega lastništva in predvsem razvoja cinkarne. Po njihovem mnenju je zdaj lastništvo nestabilno in podjetju ne zagotavlja rasti ter nadaljnje finančne trdnosti. Odkup in umik lastnih delnic pa bi po njihovem mnenju imela veliko pozitivnih učinkov, predvsem bi se povečala vrednost delnice.
Uprava in nadzorni svet cinkarne sta že pred sejo povedala, da se predlog skupine malih delničarjev ne sklada z razvojnimi načrti družbe. Ker razumeta in tudi podpirata zamisel o izplačilu oziroma vračilu dela vloženega denarja delničarjev, bosta do redne seje skupščine, ki bo predvidoma v začetku junija, sama pripravila nov predlog, ki bo usklajen z načrti podjetja.
Dve novosti pri izboru inovacij
Regionalna gospodarska zbornica Celje je začela zbirati prijave na razpis za podelitev priznanj in diplom inovacijam v celjski regiji za leto 2018. Prijave je treba oddati do 4. aprila.
Zbornica je letos uvedla dve novosti. Prva je inovacijski izziv, tokrat v krožnem gospodarstvu, druga novost je podelitev posebnega priznanja za malo ali mlado podjetje. To pomeni, da se bodo za posebno priznanje lahko potegovala podjetja z manj kot 50 zaposlenimi in tista, ki delujejo manj kot tri leta.
Celjska gospodarska zbornica bo letos najboljše inovacije zbirala že osemnajsto leto zapored. Lani se je na njen razpis prijavilo devet podjetij z dvanajstimi inovacijami. Posebna ocenjevalna komisija je kot najboljši izbrala inovaciji podjetij Bosio in Cetis. V Bosiu so za svojega kupca na Češkem razvili in izdelali popolnoma avtomatizirano linijo za žarjenje odkovkov, v Cetisu so razvili novo zaščito za e-potne liste, ki so jo tudi patentirali.	JI
V Termah Olimia bodo do konca junija popolnoma prenovili Wellness center Termalija. Prvo fazo, ki je obsegala popolno prenovo dosedanjih zunanjih bazenov in gradnjo novega kompleksa, namenjenega predvsem družinam, so končali. Od včeraj je že na voljo kopalcem. (foto: Terme Olimia)
S
ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO
RUDAR PEČOVJE
ORGANIZIRA
TEKMOVANJE V SANKANJU
NA NARAVNI SANKAŠKI PROGI
Na Pečovju pri kmetiji "Klavžar" v nedeljo, 04. 03. 2018, ob 9.00 uri
PRIJAVA IN OGLED PROGE od 8.00 do 8.45 ure
Za otroke je obvezna uporaba zaščitne čelade, za ostale pa je priporočljival Sankanje na lastno odgovornost.
Startnina znaša 8 EUR (vključena malica+topli napitek) 4 EUR - deklice-dečki,mladinke-mladinci
Dodatne informacije:
Leonida Cmok Kačičnik na tel. 041 353 404 Marjan Doberšek na tel. 051 370 278
RUDAR PECOVIE
ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO
Maketa prihodnje brvi čez Savinjo pri Rifengozdu
- i*fi*T

«War-rottf. HR
.f,. -V* .
Kljub zimi in snegu gradnja napreduje
Brv čez Savinjo v okviru kolesarske proge Celje-Laško do poletja
CELJE - Kljub mrazu in snegu v zadnjih dneh dela na gradbišču kolesarske steze med Celjem in Laškim niso zastala. Prvi obrisi težko pričakovane pridobitve za ljubitelje rekreacije in turiste so že vidni. Ta odsek sicer sodi v okvir državne kolesarske povezave G17, ki bo po končni gradnji omogočala varno vožnjo do Zidanega Mostu in naprej do Brežic.
»Trenutno je v gradnji brv čez Savinjo, izvedba del pa je bolj ali manj v skladu s časovnim načrtom, seveda z
upoštevanjem zimskih razmer. Predvideno je, da bo brv zgrajena do poletja,« je stanje na gradbišču opisal Tomaž
Willenpart, vodja sektorja za investicije v ceste v državni direkciji za infrastruktro. Za zdaj je seveda mogoče videti le pripravljalna dela za brv, deli jeklene konstrukcije zanjo sicer nastajajo v proizvodni hali na Primorskem pri enem od podizvajalcev del. Po temeljitem varnostnem pregledu in opravljenih preiz-
kusih, tudi z ultrazvočnim testom, bodo jekleno konstrukcijo gradbeni delavci sestavili na terenu. »Ob upoštevanju visokih voda Savinje na tem območju je gradnja brvi zelo zahtevna, nasploh je ta odsek z gradbenega vidika med težjimi na celotni poti med Celjem in Laškim,« je še pojasnil Willenpart.
Vrednost izdelave jeklene konstrukcije ocenjuje na 2,4 milijona evrov, gradnjo steze od Celja do Laškega na 350 tisoč evrov. Izvajalec del, podjetje Adriaplan iz Ajdovščine, je doslej v okviru za letos predvidene gradnje več kot dva kilometra dolgega odseka med Tremerjami in Rifengozdom izvedel tudi pripravljalna dela za kolesarsko pot na omenjeni trasi, to je po visokovodnem nasipu na desnem bregu Savinje.
V direkciji sicer nameravajo v prihodnjih mesecih objaviti še razpis za gradbena dela za odsek Celje-Tremarje po obstoječih asfaltnih površinah na levem bregu Savinje, ta del kolesarske povezave naj bi bil predvidoma zgrajen še letos. Direkcija za infrastrukturo prav tako pri-
dobiva tudi soglasja lastnikov za odsek od prihodnje brvi do Jagoč v Laškem, pri čemer morajo rešiti še nekaj odprtih vprašanj s strokovnjaki glede vzpostavljanja kolesarskih stez v varovalnem pasu voda. Vseeno računajo, da bi letos lahko še izvedli razpis za oddajo del na omenjenem odseku.
»Ta kolesarska povezava bo sicer služila tudi dnevnim migracijam, vendar je bolj mišljena kot daljinska, celo meddržavna povezava, ko bo dokončno zgrajena, in je zato predvsem namenjena kolesarjem turistom,« je prednostno namembnost kolesarske povezave med Celjem in Laškim še opisal Tomaž Willenpart.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
»Prispel« denar za sistem izposoje koles
Občini nepovratna sredstva za ukrepe trajnostne mobilnosti
CELJE - Ministrstvo za infrastrukturo je v teh dneh občini odobrilo malo več kot 745 tisoč evrov nepovratnih sredstev za ukrepe za izboljšanje kolesarskega in javnega potniškega prometa v občini. Občina bo tako letos lahko izvedla načrtovane projekte na področju trajnostne mobilnosti, ki je eno osrednjih strateških področij razvoja v mestu.
Celjska občina bo letos s tem denarjem kupila 66 klasičnih in 34 električnih koles ter postavila 17 postaj javnega sistema izposoje koles in zagotovila programsko opremo ter podporo za delovanje sistema. Na področju kolesarstva sicer ostaja še kar precej dela, je povedala Saša Heat Drugovič, vodja službe za evropske zadeve: »V mestu nameravamo povezati vse kolesarske steze v celovito omrežje. Gre za zelo zahteven projekt, ki zahteva veliko časa, denarja in kadrov.«
Ostala odobrena nepovratna sredstva bodo namenjena gradnji in obnovi avtobusnih postajališč ter vgradnji 42 prikazovalnikov za obveščanje o prihodih avtobusov. Ti bodo namenjeni za letos načrtovano uvedbo mestnega potniškega prometa.
Investicije bo občina začela izvajati letos. S tem bo deloma začela tudi že uresničevati načrtovane strateške cilje na področju trajnostne mobilnosti. »Ti cilji so, da občani bolj uporabljajo kolesa in javni potniški promet, da otroci spet postanejo samostojni in mobilni ter da zmanjšamo promet avtomobilov

»Evropska kohezijska politika narekuje premik k širšim, bolj strateško zasnovanim pristopom, zato je tudi celjska občina morala pripraviti nekaj dokumentov, ki so pogoj, da občina lahko črpa evropska sredstva in da jih bo lahko črpala tudi v prihodnje,« je v predstavitvi poročila o sofinanciranju evropskih projektov na zadnji seji celjskega mestnega sveta povedala Saša Heat Drugovič. V prvih letih sedanje finančne perspektive so v občini pripravili tri strateške dokumente: Trajnostno urbano strategijo (od leta 2015 do 2030), izvedbeni načrt te strategije in celostno prometno strategijo. Za celjsko občino sta sicer ključna vira črpanja evropskega denarja Mehanizem celostnih teritorialnih naložb (CTN), v okviru katerega si občina obeta približno 12 milijonov evrov, in Dogovor za razvoj regij, kjer so predlagani projekti ovrednoteni na več kot 20 milijonov evrov.
Obrnjena prometna piramida, kjer so v ospredju trajnostne oblike mobilnosti.
v mestnem jedru,« je še povedala Saša Heat Drugovič.
Vrednost celotnega projekta navedenih ukrepov trajnostne mobilnosti sicer znaša približno 1,4 milijona evra, odobrena nepovratna sredstva pa predstavljajo 85 odstotkov investicije.
ROBERT GORJANC, infografika: MOC
V Celju avtobusi kot v Ljubljani in Mariboru
Mestna občina za dobavitelja izbrala podjetje Dualis iz Maribora
CELJE - Knežje mesto je še malo bliže uvedbi mestnega potniškega prometa. Občina je za dobavitelja desetih avtobusov izbrala podjetje Dualis iz Maribora. To podjetje je tudi edino oddalo ponudbo na javno naročilo, ki ga je občina razpisala novembra lani.
Mariborsko podjetje bo za 1,2 milijona evrov celjski občini dobavilo osem srednje velikih klasičnih avtobusov in dva srednja avtobusa v kabrio izvedbi, ki omogočajo prevoz 42 potnikov, od tega imajo 20 sedečih mest. Gre za avtobuse, ki so kombinacija dela dveh proizvajalcev: globalni Iveco je izdelal šasijo z motorjem, podjetje Feniksbus iz Novega Sada karoserijo avtobusa. Oba proizvajalca v Sloveniji zastopa podjetje Dualis, ki sicer prodaja turistične, primestne, mestne in mini avtobuse ter specialna vozila.
Avtobusi za potniški promet v Celju bodo na plinski pogon in s sodobnim Euro 6 motorjem. Podjetje, ki ima sedež na območju nekdanjega Tama v Mariboru, je takšne avtobuse, kot bodo
vozili v Celju, med drugim zagotovilo tudi za mestni potniški promet v Ljubljani, Mariboru in na Ptuju. Izbira še ni pravnomočna, in sicer do preteka zaključka postopka morebitne revizije javnega naročila. Da bi do nje prišlo ob enem samem ponudniku, se sicer zdi malo verjetno. »Zapletov ne pričakujem. Avtobuse bomo dobavili do roka, ki je bil naveden v naši ponudbi na razpis, kar pomeni predvidoma do poletja,« je povedal Drago Izlakar, direktor podjetja Dualis.
Celjska občina namerava nakup avtobusov sofinancirati s sredstvi Eko sklada v višini približno 800 tisoč evrov. V primeru, da tega denarja občina ne bi prejela, si je z razpisom tudi pridržala pravico, da naroči manj avtobusov.
Po napovedih iz celjske občine je kmalu mogoče pričakovati tudi razpis za koncesionarja, ki bo uporabljal te avtobuse za mestni potniški promet, vzpostavitev katerega je predvidena še letos.
ROBERT GORJANC, foto: Dualis
V Celju bodo vozili takšni srednje veliki avtobusi, kot je jih za mariborski potniški promet pred časom pri Dualisu kupilo javno podjetje Marprom.
Trdni zidovi, prazni
Klasirnica, svojevrsten pomnik industrijske kulturne dediščine, je predvidena za rušenje
prostori
VELENJE - Marsikaterega občana zanima usoda Kla-sirnice, ki ima kar 11 tisoč kvadratnih metrov površin. Stavbo je Premogovnik Velenje leta 2005 brezplačno v upravljanje predal mestni občini. Ta je želela objekt prenoviti in ga napolniti z novimi vsebinami, a ji je spodletelo pri pridobivanju denarja na razpisih. Občina je zato premogovnik pooblastila, da klasirnico poruši. A rušitve še ni na vidiku.
Klasirnica je premogovniški objekt, zgrajen leta 1986. Premogovnik Velenje stavbe od leta 2004 ne uporablja več za drobljenje in razvrščanje premoga, saj od tedaj ves premog oddaja Termoelektrarni Šoštanj. Občina je želela stavbo pred leti s pomočjo evropskega denarja preurediti v kulturni in izobraževalni center. Posebna skupina strokovnjakov je predlagala štiri možne različice oživitve stavbe. Te so imele tudi nekaj skupnih vsebin, med drugim galerijo, hotel, stanovanja, pisar-
ne, knjižnico, delavnice in skladišča.
Na zadnji seji Mestne občine Velenje je o usodi stavbe poizvedoval neodvisni svetnik Matej Jenko, ki podobno kot številni navdušenci meni, da bi Klasirnico lahko oživili. »Ta robusten industrijski objekt bi lahko po mojem mnenju izkoristili kot povezavo med industrijskim delom doline in med rekreacijsko-turistič-nim delom, se pravi jezerom. Prenova Klasirnice bi lahko omogočila tudi razvoj stanovanj ter trgovske in logistične dejavnosti v Pesju, nenazadnje do zgradbe vodi železniški tir,« je dejal. In predstavil celo svojo idejno različico za ogromne površine v stavbi, ki bi po njegovem prepričanju spodbudila razvoj turizma in delovnih mest.
Velikopotezne ideje
S Klasirnico so se sicer v Velenju podrobneje ukvarjali pred več kot desetletjem, ko so jo obravnavali pod okriljem evropskega projekta Indu.pik.
Ta se je posvečal možnostim rabe industrijskih objektov po prenehanju proizvodnje. Med drugim je bila na temo oživitve te industrijske stavbe razpisana arhitekturna delavnica. V sklopu delavnice so strokovnjaki potrdili, da je stavba konstrukcijsko izjemno trdna in da gre za kulturno ter tehnično izjemen prostor, ki lahko sprejme različne programske vsebine. Obnove Klasirnice so si takrat želeli tudi zato, ker je bilo Velenje že tedaj predvideno kot eno od prizorišč Evropske prestolnice kulture.
Ni denarja za obnovo
V MOV so pojasnili, da bi za osnovno obnovo stavbe potrebovali od 14 do 16 milijonov evrov, dodaten denar pa še za redno delovanje. Vodja urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak je povedala, da so bili za oživitev Klasirnice predvideni različni evropski viri, prispevki gospodarstva, denar iz državnega proračuna kot tudi vložki lokalnih sku-
pnosti. Občina omenjenega denarja ni pridobila, oživitev Klasirnice pa je v primeru, da bi jo izvedla sama, prevelik zalogaj. »Tudi trenutne gospodarske in prometne razmere ne govorijo v prid tej naložbi,« je poudarila.
Pojasnila je še, da sta občina in Premogovnik Velenje leta 2013 sklenila dogovor o rušitvi Klasirnice. Premogovnik se je s podpisom dogovora zavezal, da bo rušitev izvedel na lastne stroške, občina bo premogovniku za pridobitev potrebnih soglasij izdala potrebno dokumentacijo. Rušitev je predvidena najkasneje v letu po tem, ko bo premogovnik prevoz premoga preusmeril na jašek v Prelogah. A tudi rušitev se odmika. Premogovnik namreč jašek uporablja zgolj za prezračevanje jame in ne kot transportno pot. In kdaj bo podjetje Klasirnico porušilo? Iz premogovniške službe za odnose z javnostmi so sporočili, da te odločitve v podjetju še niso sprejeli.
TINA STRMČNIK Foto: GrupA
Občinski svet MOV je pobudo Mateja Jenka za ponovno razpravo o namembnosti Klasirnice zavrnil. »Prav se mi zdi, da se to stavbo, ki je res hiša groze, odstrani in da se prostor nameni čemu drugemu,« je dejal župan Bojan Kontič ter dodal, da naj bi pri pogovorih o prihodnji rabi tega prostora sodelovala Krajevna skupnost Pesje, ki je tamkajšnja neposredna soseda.
Sodišče le delno zadovoljno
ŠOŠTANJ - Računsko sodišče ni povsem zadovoljno s popravljalnimi ukrepi Bolnišnice Topolšica glede nepravilnosti pri poslovanju, ki jih je sodišče ugotovilo za leto 2015. V bolnišnici odgovarjajo, da je vzrok za to sistemsko neskladje.
Računsko sodišče ni zadovoljno s popravljalnimi ukrepi pri plačah diplomiranih medicinskih sester. Ugotovilo je, da je bolnišnica pri določitvi plače javnim uslužbenkam, ki so diplomirale pred prevedbo in so bile zaposlene na delovnih mestih iz VII. tarifne skupine, dodala število doseženih napredovanj do prevedbe, ki so jih dosegle na delovnem mestu višja medicinska sestra (v VI. tarifni skupini).
Vršilec dolžnosti direktorja Bolnišnice Topolšica Jurij Šorli je pojasnil, da gre za težavo iz leta 2008, ko je ministrstvo za zdravstvo izdalo navodila za prevedbo diplomiranih medicinskih sester. Bolnišnica je ministrstvo zaprosila za ponovna navodila, to pa vztraja pri svojem. »Računsko sodišče je te napake ugotavljajo pri vseh bolnišnicah, šele z letošnjim letom pa glede tega zahteva popravke. Če zaposlenim spremenimo razporeditev, ravnamo v nasprotju z navodili ministrstva, za kar bomo spet kaznovani,« je povedal Šorli. Dodal je še, da bolnišnica ne bo spreminjala razporeditev, dokler se glede tega ne bosta uskladila pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
Računsko sodišče je le deloma zadovoljno s postopkom za vračilo preveč izplačanih plač nekdanjemu direktorju Leopoldu Rezarju iz leta 2015. Bolnišnica je tedanjemu direktorju v letu 2015 obračunala in izplačala 81 ur oziroma 2.323 evrov preveč dela preko polnega delovnega časa. Iz evidenc prisotnosti na delu namreč izhaja, da je nekdanji direktor storitve opravil v rednem delovnem času.
Bolnišnica je Rezarju poslala zahtevek za vračilo preveč izplačanih plač za celotno obdobje nepravilnega izplačevanja plač iz naslova nadurnega dela, ki ga je ugotovila iz svojih evidenc. Računsko sodišče sicer meni, da bi v času od seznanitve z nepravilnostmi do priprave odzivnega poročila lahko bolnišnica začela tudi druge potrebne postopke za zagotovitev vračila preveč izplačanega zneska plač.
TS
Da bi se lažje vključile v družbo
VELENJE, CELJE - Kako se vključiti v družbo in zaživeti bolj kakovostno življenje v Sloveniji? To je bila vodilna misel delavnice Socialne aktivacije albansko govorečih žensk, ki jo je v Velenju izvedla Ljudska univerza (LU) Celje. Delavnico bo omenjena izobraževalna ustanova v začetku marca nadaljevala še v Celju.
Albansko govoreče ženske imajo pri vključevanju v našo družbo največ težav zaradi slabega znanja slovenskega jezika, šibke so tudi na področju računalniškega in finančnega opismenjevanja ter veščin, potrebnih za iskanje dela. Ljudska univerza Celje jim je v 14-tedenskem programu ponudila različne vsebine - učenje slovenščine, računalniške pismenosti, pomoč pri iskanju možnih delodajalcev, tečaj cestnoprometnih predpisov. Za 15 udeleženk je univerza organizirala še delavnico ženskega podjetništva, tečaj šivanja in krojenja, v sklopu projekta so se zvrstila še druga predavanja ter tudi individualno ali skupinsko svetovanje.
Spodbujanje vključevanja albansko govorečih žensk v družbo je že obrodilo sadove, je dejala direktorica LU Celje Dubravka Milovanović. Ena udeleženka delavnice se je zaposlila, dve sta se vključili v program začetne integracije priseljencev v lokalni ljudski univerzi, ustanovile so tudi društvo albanskih žensk Kosovarja, cela skupina pa se bo v začetku marca vključila v nadaljevalni tečaj slovenščine. Mi-lovanovićeva je še dejala, da so ženske k delavnici pristopile zelo srčno in motivirano, med seboj so se zelo povezale, si pomagale in močno napredovale.
TS
ki ni zaskrbljujoč
Porast,
CELJE - Na območju celjske območne službe zavoda za zaposlovanje se je januarja brezposelnost že drugi mesec nekoliko povišala, in sicer za 2,7 odstotka, kar je manj kot na državni ravni.
Podatek ni zaskrbljujoč, saj gre za pojav, ki se redno pojavlja ob prelomu leta. Vzroki za porast brezposelnosti ob prelomu leta so znani. Med njimi je povišano število pri-
jav občanov po izteku roka njihovih zaposlitev za določen čas. To še posebej velja za gradbince.
Še vedno velja, da imajo med brezposelnimi največ možnosti za zaposlitev delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, vozniki težkih tovornjakov, strugarji, orodjarji in varilci, kuharji in natakarji ter strokovni delavci na področju zdravstva. Konec
januarja je bil na našem območju povprečen čas trajanja brezposelnosti 28 mesecev.
V primerjavi z lanskim januarjem se je brezposelnost bistveno znižala. Na državni ravni so podatki najbolj ugodni za Trbovlje in Celje. Na Celjskem se je znižala za kar približno 17 odstotkov.
Dolgotrajno brez dela
Med brezposelnimi je kar 51 odstotkov dolgotrajno brezposelnih. Gre za občane, ki so na zavodu za zaposlovanje prijavljeni več kot leto. Med njimi prevladujejo starejši in invalidi.
Trenutno je registriranih na območju celjske območne službe zavoda za zapo-
slovanje več kot devet tisoč brezposelnih. Velik delež predstavljajo dolgotrajno brezposelni. Nekateri imajo srečo in na koncu zaposlitev vendar le najdejo. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je na Celjskem prejšnji mesec našlo delo malo več kot dvesto brezposelnih. V celotnem lanskem letu se jih je zaposlilo približno 1.900.
Država skuša pomagati dolgotrajno brezposelnim z različnimi programi. Zavod za zaposlovanje jih med drugim spodbuja, uči veščin is-
kanja zaposlitve ter v okviru aktivne politike zaposlovanja vključuje v različne programe. Med drugim so na voljo javna dela. Delodajalce, ki zaposlijo dolgotrajno brezposelnega, spodbuja tudi s subvencijami. »Država kar precej pomaga. Kljub temu invalidi redno zaposlitev zelo težko najdejo. Pomagajo si lahko predvsem z delom za določen čas in nadomeščanji,« opaža predsednica medobčinskega društva delovnih invalidov Dragica Mirnik.
BJ
Obnavljali bodo ceste
V desetih letih 27 kilometrov odsekov občinskih cest
Na območju občine Polzela je zelo potrebna obnove tudi državna cesta med Polzelo in Velenjem, ki jo ministrstvo za infrastrukturo obnavlja postopoma.
POLZELA - Najbolj dotrajani odseki lokalnih cest v občini bodo dobili novo podobo. Tamkajšnji svetniki so na zadnji občinski seji sprejeli optimistično zastavljen investicijski program obnove občinskega cestnega omrežja. Do leta 2027 naj bi obnovili 12 odsekov občinskih cest v skupni dolžini 27 kilometrov.
Gre za dotrajana vozišča s pogostimi lokalnimi poškodbami, mrežnimi razpokami, kolesnicami in udarnimi jamami. Hkrati se na več odsekih pojavljajo usadi, ki dodatno ogrožajo cestno infrastrukturo. V veliki meri gre za ceste v višinskem delu občine, torej v Podvinu, Dobriču, Andražu in Založah. »Prednost pri obnovi cest bo imel šolski krog oziroma tiste ceste, po katerih vozi šolski avtobus in so zato z vidika varnosti tudi najbolj potrebne obnove,« pravi župan Jože Kužnik.
Obnavljati so že začeli
Do zdaj so obnovili cestni odsek med regionalno cesto Polzela-Velenje in kulturnim domom v Andražu. Letos bosta na vrsto prišla odsek v Ločici ob Savinji, kjer bodo obnovili del Sončne ceste v dolžini približno 700 metrov, in odsek ceste na Bregu pri Polzeli, ki so ga delno obnovili že v preteklem letu. Najdalj-
ši načrtovan odsek ceste za obnovo je med Dobričem in Andražem dolg približno šest kilometrov. Obnavljati naj bi ga začeli leta 2020, zanj naj bi v treh letih namenili približno 970 tisoč evrov. Med daljšimi odseki je tudi obnova ceste Podsevčnik-Založe v dolžini pet kilometrov in v vrednoti približno 900 tisoč evrov, na vrsto naj bi prišla skupaj s cesto v Podvinu že prihodnje leto. Med finančno obsežnejšimi bo tudi cesta v Lovčah, ki
naj bi jo občina začela obnavljati leta 2023, stala naj bi jo približno milijon evrov.
Postopno financiranje
Obnova vseh načrtovanih odsekov bo občino stala približno pet milijonov evrov in presega možnosti financiranja z lastnim proračunskim denarjem v kratkem časovnem obdobju. Načrtovano desetletno obnavljanje bo zato odvisno od letne višine
razpoložljivega proračunskega denarja za naložbe in od možnosti dodatnega financiranja z nepovratnimi sredstvi. Pri načrtovanju dinamike so izhajali iz optimističnega scenarija, po katerem bi lahko občina za ceste letno namenila med 500 in 600 tisoč evrov. V primeru, da bo tega denarja manj, bo spremenjen načrt izvedbe in bodo izdelali novelacijo investicijskega programa.
ŠPELA OŽIR
Šentjur je zgodovinsko mesto
ŠENTJUR - Nova članica Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ki zastopa interese mest in gospodarskih družb na področju ohranjanja ter spodbujanja življenja in razvoja starih mestnih jeder, je postala tudi občina Šentjur.
Združenje zgodovinskih mest so na predlog županov Idrije, Kopra, Pirana, Ptuja, Škofje Loke in Tržiča ustanovili leta 2001. Trenutno je vanj vključenih 14 občin s starimi mestnimi jedri. Mednje od minulega tedna sodi tudi občina Šentjur. »Občina bo tako dobila možnosti prenove in oživitve starih mestnih jeder, skupnega dostopa do državnih in mednarodnih razpisov ter možnosti skupnih promocijskih akcij,« je o vključitvi povedal šentjurski župan mag. Marko Diaci.
Leto 2018 je razglašeno za evropsko leto kulturne dediščine in tovrstna članstva so še toliko pomembnejša. Mestna jedra v zadnjih desetletjih izgubljajo svojo vlogo, zato je treba najti druge dejavnosti, ki bi v mestna središča pritegnila ljudi. Med drugim želijo to doseči v združenju. Trenutno v združenju poleg Šentjurja delujeta še dve mesti s Celjskega, in sicer Celje in Slovenske Konjice. BGO
Sprejeli rebalans proračuna
ŽALEC - Žalski svetniki so na zadnji seji potrdili rebalans letošnjega proračuna, ki so ga sicer sprejeli že leta 2016, ko so imeli na dnevnem redu dvoletni proračun, in sicer tako za leto 2017 kot 2018.
Od takrat je bilo sprejetih nekaj predpisov in izdanih sklepov, ki vplivajo na načrtovanje proračuna tako na prihodkovni kot odhodkovni strani. V primerjavi s sprejetim proračunom so se prihodki povečali za približno 1,4 milijona evrov in po novem znašajo 19,2 milijona evrov. Skladno s tem so se na 21,3 milijona evrov zvišali tudi odhodki. V primerjavi s sprejetim proračunom so večji za približno 24 odstotkov oziroma za 4,1 milijona evrov. Razliko bodo pokrili z ostankom denarja iz preteklega leta. Na tokratni rebalans proračuna je prispelo kar 14 amandmajev, od tega jih je kar 12 vložil svetnik Lojze Posedel, preostala dva Jože Krulec. Žalski svetniki nobenega od amandmajev niso sprejeli. Oba svetnika sta imela med drugim pomisleke glede 14 tisoč evrov, ki jih občina namenja za promocijo zdravja zaposlenih v občinski upravi, in glede nakupa premičnega drsališča v višini 90 tisoč evrov. ŠO
Še naprej ravnateljica
POLZELA - Razpis za ravnatelja je letošnjo zimo razpisal tudi svet zavoda OŠ Polzela. Nanj je prispela zgolj ena prijava, in sicer dosedanje ravnateljice mag. Bernardke Sop-čič. Svoje mnenje o njej je na zadnji občinski seji podal tudi občinski svet. Nov petletni mandat bo Sopčičeva začela letošnjo pomlad.
OŠ Prebold še ne bo dobila novega ravnatelja
Svet zavoda prekinil postopek izbire novega ravnatelja - Po mnenju inšpekcije iz postopka nepravilno izločena prijavljena kandidatka
Nekoč bolnišnica in dom ostarelih
PREBOLD - Svet zavoda OŠ Prebold se je na priporočilo pristojne inšpekcije tik pred njegovim zaključkom odločil za preklic razpisa za novega ravnatelja. V najkrajšem možnem času bo objavil nov razpis in imenoval v. d. ravnatelja.
Inšpektorat za šolstvo in šport je OŠ Prebold obiskal prvega februarja. Pregledal je postopek odpoklica delavcev v svetu šole in postopek imenovanja novega ravnatelja. Pri prvem ni ugotovil bistvenih kršitev. Zabeležil je le pomanjkljivosti pri obveščanju delavcev v postopku odpoklica, vendar glede na to, da delavci niso izglasovali razrešitve članov sveta
šole, inšpektorat ni nadalje ukrepal. Skupina zaposlenih je odpoklic svojih predstavnikov v svetu šole zahtevala, ker ti naj ne bi upoštevali večinske volje kolektiva. Svet zavoda namreč ponovnega mandata ni namenil dosedanjemu ravnatelju Otonu Račečiču, ampak je izbral Petra Žureja.
Drugače je bilo pri pregledu postopka imenovanja novega ravnatelja, kjer je inšpekcija ugotovila kršitev. Prijavljena kandidatka je bila iz postopka izločena, še preden je prejela dopis, v katerem jo je svet šole pozval k dopolnitvi vloge. Inšpektorat je glede na ugotovljeno kršitev v izogib morebitnim zapletom predlagal sve-
tu šole, naj zaključi postopek brez imenovanja izbranega kandidata in ga ponovi.
Njegov predlog ni bil zavezujoč, a so bili predstavniki sveta zavoda kljub temu v nezavidljivem položaju. Če ga ne bi upoštevali, bi to pomenilo, da bi nase prevzeli vso odgovornost v primeru morebitnih sodnih postopkov. Svet šole se je sestal prejšnjo sredo in odločil, da bo postopek prekinil in ga ponovil. Zaenkrat nov razpis še ni objavljen. Ker najverjetneje ne bo končan do poteka mandata dosedanjemu ravnatelju Otonu Račečiču, bo svet šole moral imenovati za ta čas v. d. ravnatelja.
ŠO
ŽALEC - V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so obujali spomine na življenje v dvorcu Novo Celje po drugi svetovni vojni, ko je bila v njem najprej bolnišnica za pljučne bolnike, kasneje je bil še dom onemoglih.
Tematsko obarvan dan s pogovornim večerom, ki ga vsak prvi ponedeljek v mesecu prinaša Utrip domo-znanstva, je tokrat predstavil utrip življenja v dvorcu Novo Celje od konca druge svetovne vojne do 80. let prejšnjega stoletja. Spomine na ta čas so obujali nekdanji dolgoletni ekonom bol-
nišnice Alojz Virtič, eden zadnjih vrtnarjev Franc Lavbič, zadnja upravitelji-ca doma upokojencev Marinka Muck in najmlajša hči nekdanjega zdravnika dr. Kopača Urška Cvetko, ki ima na čas službovanja očeta v Novem Celju zelo lepe spomine.
Takoj po drugi svetovni vojni je v dvorcu Novo Celje delovala bolnišnica za pljučne bolezni. »V tem času je bilo v Sloveniji še veliko bolnikov s tuberkulozo oziroma z jetiko, zato so se pristojni odločili, da v Novem Celju odprejo bolnišnico zanje,« pra-
vi strokovni sodelavec za kulturo v ZKŠT Žalec Uroš Govek, ki je z vodjo domoznanskega oddelka žalske knjižnice Karmen Kreže vodil pogovorni večer. Bolnišnica je nato delovala od konca druge svetovne vojne do konca 60. let prejšnjega stoletja, ko so jo zaprli, saj se je število bolnikov s tuberkulozo toliko zmanjšalo, da enota v Novem Celju ni bila več potrebna. V začetku 70. let je v dvorcu zaživel dom onemoglih, ki so ga po desetih letih preselil v današnji Dom Nine Pokorn Grmovje. Novo Celje po takratnih standardih ni bilo več primerno za domsko oskrbo. Danes Občina Žalec dvorec postopoma obnavlja. V njem so občasne razstave in kulturne prireditve ter v prazničnem času adventni sejem.
ŠO
V znamenju številke sedemsto
MOZIRJE - Kraj praznuje letos častitljivo obletnico. Spominja se namreč sedemsto-letnice podelitve trških pravic, kar je bila v njegovem razvoju pomembna prelomnica. Mozirje je bilo prvič omenjeno že leta 1146, in sicer kot Mosir.
Po podelitvi trških pravic se je začela mozirska sejemska tradicija s štirimi pomembnimi sejmi, med katerimi je bil osrednji Jurijev. Za sedemstoletnico pripravljajo Mozirjani dva osrednja dogodka. Prvi bo 23. junija, ko bo na trgu nastop zgornjesavinjske pihalne godbe in njenih gostov. Na trgu bo živahno dogajanje ves dan, za kar bodo zadolžena različna društva. Naslednja proslava bo 21. septembra v športni dvorani, ko bo še en glasbeni dogodek domačinov.
Mozirje je danes upravno središče Zgornje Savinjske doline. V celotni občini živi štiri tisoč prebivalcev. V preteklosti se je trg posebej izkazal zaradi močne pripadnosti slovenstvu, saj je tamkajšnji župan že leta 1845 ukazal poslovanje v slovenskem jeziku. To je takrat na Štajerskem predstavljalo izjemo.	BJ
Pogled na Gornji Grad. Obvoznica bo rešila nekatere prebivalce v ozkem središču kraja pred prometnim gorjem, ki ga povzročajo predvsem tovornjaki.
Opravljena je recenzija obvoznice
GORNJI GRAD - Zgornja Savinjska dolina vedno bolj potrebuje obvoznico mimo Gornjega Grada. Gre za najkrajšo povezavo doline z Ljubljansko kotlino, ki je preko prelaza Črnivec. Pred dnevi je bila v Ljubljani opravljena recenzija projekta obvoznice, na vrsti so dopolnitve.
Nekateri prebivalci Gornjega Grada, ki živijo tik ob obstoječi glavni cesti skozi kraj, govorijo o peklu. Skozi ozko središče trga namreč vozijo osebni avto-
mobili, tovornjaki in avtobusi. Prizadevanja za gradnjo obvoznice, ki bi prebivalce odrešila prometnega gorja, trajajo že dolgo. Pri pripravah že ves čas sodeluje občina, ki projekt delno sofinancira. Obvoznica naj bi stala približno dva milijona evrov, občina bi prispevala tristo tisoč evrov.
Po opravljeni recenziji obvoznice bo projektantsko podjetje končalo projekt v 45 dneh. Tega bo dopolnilo med drugim še s podpisanimi iz-
javami posameznih projektantov ter soglasji različnih soglasodajalcev. V nadaljevanju je še za to leto predvidena geodetska odmera zemljišč za gradnjo obvoznice, kar bo opravila republiška direkcija za infrastrukturo.
Obvoznica, ki bo dolga malo več kot kilometer, bo speljana od območja novega naselja do osnovne šole. Med drugim bo treba zgraditi 40 metrov dolg most.
BJ, foto: arhiv občine
Naš jutranjik v Jagodinem objemu
Dejan Krajnc je dobil še češnjo na tortici ... no, ne češnje, Jagodo. V velikem šovu te pomladi Zvezde plešejo, na katerega se sicer jutranjik Radia Celje že pripravlja, bo na parketu vrtel Jagodo Batagelj.
Dejana in Jagodo boste v oddaji Zvezde plešejo lahko spremljali na POP TV vsako nedeljo zvečer od 11. marca. Sicer je vsebina prvega nastopa še skrivnost, a Dejan je v Jutranjem ritmu na Radiu Celje vendarle razkril, da bo pri prvem plesu še vse pokončno - ne le njegova drža, temveč tudi njegovi lasje!
»Jagoda Batagelj pravi, da me bo vse naučila, kot je treba, če bom v vsak gib vložil del sebe,« je Dejan po prvem treningu z Jagodo na svoji Facebo-ok strani povedal svojim sledilcem.
Poleti športni copati, pozimi smuči
ŽALEC - Med tekači priljubljena okolica ribnika Vrbje ne sameva niti pozimi. Smučarski klub Gozdnik je tudi letos po prvem obilnejšem sneženju v januarju na tem območju uredil stezo za tek na smučeh. Začne se pri ribniku Vrbje in tamkajšnjem kulturnem domu, od koder se nato nadaljuje proti Šeščam.
Člani Smučarskega kluba Gozdnik progo za tek na smučeh ob Savinji pripravljajo že približno dvajset let. Letošnja zima jim je zaradi obilnejše in dolgotrajnejše snežne odeje po besedah predsednika kluba Matjaža Ba-udka v primerjavi z zadnjimi leti nekoliko bolj naklonjena. »Zagotovo je letos bolje kot v preteklih letih, ko smo uredili progo, na kateri se je sneg obdržal dan ali največ dva.
Letos je drugače. Sneg namreč vztraja že kar nekaj časa.«
Med tednom progo uporablja do petnajst tekačev, ob koncih tedna jih je še več. Na svoj račun pridejo tudi vsi tisti, ki nimajo lastne tekaške opreme. Brezplačno si jo lahko namreč izposodijo v Smučarskem klubu Gozdnik. »Vsako popoldne lahko pridejo iskat smuči za naslednji dan ali konec tedna v prostore kluba. S tem želimo spodbujati zdrav način življenja in aktivno preživljanje prostega časa,« še dodaja Baudek.
Smučarski klub Gozdnik bo med prihajajočimi zimskimi počitnicami poskrbel tudi za mlade ljubitelje alpskega smučanja, za katere bo na Rogli organiziral smučarski tečaj.
ŠO
Letos februarja so snežne razmere naklonjene teku na smučeh tudi ob Savinji in v okolici ribnika Vrbje.
i FEBRUAR f
Monika in Andraž st
NAJ MATURANTKA
Monika Vrečko iz Srednje
turizem Celje in Andraž ■Hrastnik iz Šolskega centra Šentjur sta po februarskem krogu fe glasovanja v akciji Naj maturantka, in naj maturant prejela največ
"vaših glasov.....
in se uvrstila v finalni krog.
skuter in električna rolka!
bomo objavili ndidate akcije'.
Med glasovalci smo izžrebali kupon Veronike Zupan z Ljubečne, ki bo prejela hišno nagrado.
10
KULTURA
Rudniški jašek, ki ga je naslikal slikar iz Šaleške doline.

Oziranje po industriji
r - »
Dela slikarja in pesnika iz Šaleške doline
»Stojan Špegel, diplomirani slikar in magister likovnih umetnosti, je cikel razgledovanj po krajini razširil z novim ustvarjalnim potencialom, ki ga predstavljajo Rudniški jaški in Industrijski motivi,« je zapisala likovna kritičarka Anamarija Sti-bilj Šajn. Dela novega cikla so trenutno na ogled v Galeriji Nazarje.
To so slike, ki so v mešani tehniki. »Posvečam se elementom iz industrije, in sicer tako iz preteklosti kot iz sedanjosti. Prav tako je prisotnega nekaj futurizma, na temo, kaj bi bilo mogoče v prihodnosti,« opisuje svoj cikel Špegel. To je zbrano na triptihih. »Ti pomenijo, da se levi del uči od desne strani, se pravi sin od očeta. Na srednji sliki želim doseči višjo raven, to je opozoriti na možnost razvoja in na to, kako delovati naprej,« je povedal o triptihih.
Industrijske motive poišče v svoji okolici. Tako jih -je našel v rudniških jaških velenjskega in drugih slovenskih premogovnikov
m
ter v tovarni Gorenje. V njegovem ateljeju trenutno nastaja delo, ki ga je navdihnila nazarska tovarna BSH. Njegova razstava v Jakijevi hiši - Galeriji Nazarje je na ogled do 23. marca. Svoja likovna dela je predstavil že na 29 samostojnih in več kot stotih skupinskih razstavah. Stojan Špegel, ki živi in dela v domači industrijski Šaleški dolini, je prav tako ustvarjalen kot pesnik. Pred nekaj tedni je izšla že njegova četrta pesniška zbirka. Ta ima naslov Če ne ve, ve, če ve, ne ve. Tisto, česar ni mogoče povedati na slikah, zapiše v pesmih. »V moji zadnji zbirki je moj pristop k pesništvu spremenjen. Prej sem imel tako imenovane notranje pokrajine, zdaj pa je v pesmih vpliv zunanjih pokrajin, kako te vplivajo name,« je povedal Špegel o svoji četrti knjigi. Ta zato pomeni odražanje celote.
Stojan Špegel je na čelu Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju. Njegova osnovna naloga je ohranjanje tehnične dediščine.
BRANE JERANKO Foto: arhiv SŠ
Stojan Špegel, slikar in pesnik (foto: Nina Lubardak)
Nova številka revije Zvon
V teh dneh je izšla nova številka revije Zvon, najstarejše revije za literaturo, kulturo in družbo. V njej sta dva osrednja poudarka. Prvi je na evropskem letu kulturne dediščine, na drugi strani je poudarek na Ivanu Cankarju, saj letos praznujemo sto let od njegove smrti.
Ker bo revija, ki jo že več kot sto let izdaja Celjska Mohorjeva družba, bralcem na voljo v mesecu poezije, je tudi tej literarni zvrsti namenjenih nekaj stvari. V redni rubriki Z Mohorjeve knjižne police imajo bralci na voljo knjige s pravniškega področja, ki so v zgodovini spodbujale k pravičnejšemu svetu. Osrednji pogovor je narejen z nekdanjim direktorjem Celjske Mohorjeve družbe Jo-
žetom Faganelom. Posebej so predstavljena velika imena Slovencev, kot so Margareta Marija Puhar, Frederik Irenej Baraga in Tomaž Lukman. Vsi tisti, ki se vam toži po pomladi, si lahko preberete o zakladih slovenske ljudske dediščine, precej besed je namenjenih gregorjevemu.
Revija Zvon je med Slovenci prisotna že stoletje in kaj je tisto, kar jo ohranja še vedno živo? »Mislim, da je krivo to, da je revija ostala v tesnem stiku s kulturnim in širšim družbenim dogajanjem in je trdno vpeta v slovenskega človeka. Ostaja zvesta tradiciji izpred konca 19. stoletja,« je še razložila urednica revije Cvetka Rezar.
BGO
Nov razpis za mlade umetnike
V Centru sodobne umetnosti Celje so objavili razpis za mlade umetnike Premiera 2018. Gre za četrto izdajo trienalne skupinske razstave, s katero nadaljujejo predstavljanje mladih umetnic in umetnikov iz slovenskega prostora, ki se s svojo vizualno in pomensko govorico suvereno vključujejo v sodobni čas in umetnostni prostor.
Trienale Premiera so v Centru sodobnih umetnosti Celje zasnovali leta 2008. Izbor umetnikov poteka na podlagi odprtega razpisa. »Lahko se prijavijo ustvarjalci, ki končujejo študij različnih kreativnih umetniških smeri, in tudi tisti, ki so študij že končali ter profesionalno vstopajo v slovenski umetniški prostor,« je razložila kustosinja Maja Antončič.
Namen razpisa je, da v centru sodobnih umetnosti spoznajo najmlajše ustvarjalce, ki vstopajo v profesionalni svet umetnosti,
in da jim dajo priložnost za prvo predstavitev širši javnosti. »V centru jim omočimo produkcijo predstavitve projekta, ob razstavi jim tudi izdamo katalog. Prav tako dobijo manjši honorar.« Po besedah Maje Antončič je razpis dobra priložnost za mlade umetnike, saj imajo precej manj možnosti predstavitev kot pred desetletji. Poleg tega mlade umetnike spoznajo tudi različne kulturne ustanove.
Na prejšnjih treh Primerah so se predstavili umetniki, ki zdaj že krojijo vrh slovenske umetnosti mlajše generacije. Nevena Aleksovski, Adrijan Praznik, Katja Felle je le nekaj umetnikov, ki zavzemajo galerije v Sloveniji in se redno predstavljajo v slovenskem ter mednarodnem prostoru.
Umetniki se lahko na razpis prijavijo do 3. maja.
BGO
KULTURA
11
Virtuoz po belih in črnih tipkah
Pred dnevi je v veliki dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje nastopil priznan hrvaški pianist Lovro Pogorelić. Festival Velenje v svoj Abonma Klasika vsako sezono vključi klavirski recital enega od vrhunskih domačih ali tujih pianistov.
Lovro Pogorelič že od sedemnajstega leta redno kon-certira na številnih prizoriščih po svetu. V zadnjih letih se je izkazal na več izjemno uspešnih turnejah po Japonski in Kitajski ter posnel nekaj dobro sprejetih zgoščenk. V sklopu Abonmaja Klasika se je predstavil z desetimi klavirskimi stavki, posvečenimi spominu na Viktorja Hartmanna, gre za slavno klavirsko suito Modesta Petroviča Mussorgskega. V drugem delu programa je nastopil s Sonato št. 8, ki jo je napisal Sergei Prokofiev.
Matjaž Šalej, koordinator in organizator kulturnih programov iz Festivala Velenje, je pojasnil, da se priznani pianisti radi odzovejo
povabilom za sodelovanje. V tamkajšnji glasbeni šoli imajo za klavirske recitale namreč dobre pogoje, in sicer akustično dvorano in vrhunske koncertne klavirje.
Precej zanimanja za klasično glasbo
Na festivalu so sicer zadovoljni z obiskom Abonmaja Klasika. Večino vstopnic zakupijo abonenti. Njihovo število se vsako leto giblje od 130 do 150. Ker dvorana sprejme 280 poslušalcev, je dovolj prostora tudi za obiskovalce, ki nimajo abonmaja.
Šalej je pojasnil, da abonma ponuja komorni cikel klasične glasbe s komornimi zasedbami in z izjemnimi solisti. »Vsako leto v program vključimo tudi eno večjo zasedbo, na primer orkester ali zbor. Decembra smo gostili Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije. Priložnost skušamo dati tudi mladim še neuveljavljenim, a vendarle izjemnim domačim glasbenikom, ki iz-^^Hl vajajo praviloma sodobna H slovenska glasbena dela.« C^MM	TS
Lovro Pogorelić na tonski vaji v Velenju. Tokratni gost Abonmaja Klasika je sicer mlajši brat Iva Pogorelića. Med drugim je izredni profesor klavirja na Akademiji za glasbo v Zagrebu in vodja umetniškega festivala na Pagu.
ГГЛГЛ7Г
muzej novejšezgodovinelcelje
FOTOGRAFIRANJE V ATELJEJU PELIKAN
Vabljeni na fotografiranje v muzejski stekleni atelje Josipa Pelikana. Fotografije bomo s sodobnimi fotografskimi tehnikami
oplemenitili s pridihom nostalgije. Ker so fotografije lahko tudi odlično darilo, smo pripravili tudi darilne bone!
Informacije v odpiralnem času muzeja osebno v muzejski informacijski pisarni ali na telefonski številki (0)3 428 64 28 ter na spletni strani www.muzej-nz-ce.si
Začenjajo se letošnji Dnevi komedije
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bodo nocoj (četrtek) začeli letošnji Dnevi komedije. Gledališki festival s 27-letno tradicijo bo ob treh koncih tedna skupaj postregel z devetimi komedijami.
Festival Dnevi komedije vsako leto prikaže najboljše komedijske uprizoritve slovenskih gledališč preteklega leta na enem mestu in velja za enega najbolj prepoznavnih kulturnih dogodkov v širši regiji. Program je letos prvič sestavila selektorica, dramaturginja Alja Predan. Osem tekmovalnih predstav je izbrala med 19 prijavljenimi komedijami.
Na celjskem gledališkem odru si bo mogoče ogledati predstave Čakalnica v režiji Dejana Batoćanina in Uroša Fürsta (SiTi Teater BTC in Kreker), Bog Masakra v režiji Ajde Valcl (Drama SNG Maribor), Resnica v režiji Alena Jelena (Slovensko stalno gledališče Trst), Ljubi moj v režiji Andreja Jusa (SLG Celje), (Totalno) katastrofalna večerja v režiji Sama M. Strelca (Gledališče Koper), Tri ženske v režiji Vinka Möderndorferja (Prešernovo gledališče Kranj), Trač v režiji Jake Ivanca in Gašperja Tiča (Mestno gledališče ljubljansko in Gledališče Koper) in Žlahtni meščan v režiji Eduarda Milerja (Mestno gledališče ljubljansko). Ob koncu festivala bo na ogled še netekmovalna predstava Dan norosti v režiji Borisa Kobala (Špas teater).
Predstave bo ocenjevala strokovna žirija v sestavi režiserja in dramatika Matjaža Zupančiča, režiserja in umetniškega direktorja Borštnikovega srečanja Aleša Novaka ter gledališkega kritika in dramaturga Roka Bo-zovičarja. Podelili bodo nagrade za žlahtno komedijo, žlahtnega režiserja, žlahtnega komedijanta in komedijantko leta. Občinstvo bo vsak večer že tradicionalno izbiralo komedijantko oziroma komedijanta večera in žlahtno komedijo festivala. Letos prvič je že pred festivalom znan zmagovalec natečaja za žlahtno komedijsko pero. Nagrado bo prejela mlada dramatičarka Iza Stre-har za komedijo z naslovom Vsak glas šteje.
ŠO
12
NAŠA TEMA
Slovenski turizem v znamenju kulture
Kje je v državni promociji s svojim kulturnim bogastvom umeščena celjska regija?
Slovenska turistična organizacija (STO), osrednja državna ustanova, ki skrbi za razvoj turizma in promocijo turistične ponudbe na domačem in tujem trgu, je za leti 2018 in 2019 kot nosilno promocijsko temo opredelila kulturo.
V ta namen so v STO oblikovali Operativni načrt trženja kulturnega turizma v Sloveniji
(ONKULT), ki je ključni dokument za dosego cilja, da bi našo državo na turističnem zemljevidu sveta uveljavili kot prepoznavno območje, kamor gostje prihajajo neposredno ali posredno zaradi dobre kulturne ponudbe. Da bi Slovenijo obiskalo več t. i. kulturnih turistov, ki jih navdihuje bogastvo slovenske dediščine, umetnosti, festivalov ter prireditev, kulinarike in življenjskega sloga prebi-
valcev. V STO veliko stavijo na učinke kulturnega turizma, kot navajajo, kar 27 odstotkov vseh prihodov turistov v Evropi zaznamuje zanimanje za kulturni turizem.
Celje s Starim gradom ikonična znamenitost
V STO so v okviru Strategije trajnosti rasti slovenskega turizma 2017-21 in operativnega načrta kulturnega turizma opredelili najpo-membnej še turistične produkte ter top znam e -nitosti v štirih ma-kroregijah, na katere je z novo strate-
razdeljen turistični zemljevid Slovenije. Te regije so Ljubljana in Osrednja Slovenija, Panonska Slovenija (kamor spada tudi Celjska regija s svojimi glavnimi znamenitostmi), Mediteranska in Alpska Slovenija. Poleg tega so v STO med vsemi glavnimi znamenitostmi izbrali tudi tako imenovane ikonične znamenitosti, tiste lokalno in mednarodno najbolj prepoznavne znamenitosti, ki oblikujejo podobo in pričakovanja o določeni destinaciji. Mednje spada tudi Celje s Starim gradom.
»Izbor najbolj mikavnih turističnih produktov in znamenitosti po makrodestinacijah je nastal na podlagi izvedenih vprašalnikov med lokalnimi turističnimi organizacijami, kulturnimi ustanovami ter organizatorji festivalov in prireditev. Pripravili
smo	Celjski turizem
2017 v številkah:
Obisk Tica
Skupaj: 71.406 Stari grad: 58.327, Glavni trg: 13.079
Nočitve: 51.745
Tuje: 38.738 Domače: 13.016
še poglobljene intervjuje z vodilnimi predstavniki ključnih kulturnih ustanov in predstavniki turističnega gospodarstva,« je povedala Li-vija Kovač Konstantinovič, vodja korporativnih odnosov z javnostmi v STO.
Dodala je še, da so podrobno pregledali tudi registre nepremičnin in žive kulturne dediščine, portala culture. si in Tripadvisor ter portale svetovno znanih turističnih vodnikov (Lonely Planet, The Rough Guide, DK Eyewitness Travel ...).
Denarja enako, izpostavljenost večja
Ali je ob izboru glavnih znamenitosti za posamične makro-
regije katera po krivici izpadla, čeprav bi si morda tudi zaslužila, da bi se znašla na seznamu, smo še vprašali sogovornico. Na tem seznamu recimo pogrešamo Kartuzijo Jurklošter v Občini Laško, znamenito zgodbo o Veroniki Deseniški in Frideriku.
»Slovenija je bogata z zgodbami in s kulturno dediščino. Dokument operativnega trženja turizma smo v STO pripravljali zelo sistematično, vključili smo različne ustanove, strokovnjake ., ki jih zadeva kulturni turizem. Mogoče še obstaja kakšna zgodba, ki jo je treba vključiti v komunikacijo. Če ni zajeta v turističnem produktu, še ne pomeni, da ji ne bomo posvečali pozornosti. Če bo seveda tudi regijska ali destinacijska organizacija prispevala informacije, novosti. V STO smo vedno odprti za dobre in ino-vativne zgodbe.«
STO za promocijo kulturnega turizma ne namenja dodatnega denarja, temveč to tematiko izpostavlja v oglaševalskih kampanjah, vsebinah in razvojnih projektih.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Načrtujejo večjo oglaševalsko kampanjo za Stari grad
»Veseli smo, da je država o okviru promocijske strategije Slovenske turistične organizacije končno spoznala, da si tudi Celje zasluži mesto ob boku najbolj prepoznavnih turističnih destinacij, kot so Bled, Postojnska jama, Ljubljana in ostala zgodovinska mesta.«
Tako je Urša Dorn, svetoval- turistične projekte
ka za turizem v Zavodu Celeia Celje izpostavila enega ključnih dosežkov, ki bo imel pozitivne promocijske učinke za knežje mesto, saj bo bolj zastopano v publikacijah, na spletu, sejmih in drugih promocijskih aktivnostih STO kot doslej. To bo torej poglaviten, najpomembnejši učinek opredelitve Celja s Starim gradom kot ene ključnih ikoničnih znamenitosti Slovenije, čeprav zaradi tega statusa knežje mesto neposredno od države za promocijo seveda ne bo dobilo dodatnega denarja.
Posredno pa ga vendarle lahko, ko bo ministrstvo za gospodarstvo in razvoj objavilo težko pričakovan in že nekaj časa napovedovan razpis za sofinanciranje razvoja in promocije turistične ponudbe vodilnih turističnih destinacij v prihodnjih dveh letih. Objava razpisa za nepovratna sredstva, težkega 3,3 milijona evrov, je bila sicer nazadnje predvidena v preteklem mesecu. Razpis bo omogočil sofinanciranje do višine 80 odstotkov za
v vzhodnem delu države in do 60 odstotkov v zahodnem delu države. »Razpis je namenjen sofinanciranju digitalnih predstavitev mest in obetamo si nova razvojna sredstva na tem področju,« je dejala Urša Dorn.
Tudi od tega razpisa bo torej precej odvisno, koliko sredstev bo Zavod Celeia Celje kot nosilec turističnega razvoja v Celju in regiji (Dežela Celjska) lahko namenil za promocijo v letih kulturnega turizma. »V zavodu sicer že od nekdaj izvajamo različne aktivnosti in projekte za promocijo Celja kot izredno bogatega zgodovinskega mesta s številnimi kulturnimi znamenitostmi in tako bomo delali tudi naprej,« je še poudarila Urša Dorn.
Nekaj dodatnih korakov, ki bodo imeli učinke na razvoj kulturnega turizma v mestu, so sicer že naredili, nekaj jih še načrtu-
Urša Dorn, svetovalka za turizem v Zavodu Celeia Celje
jejo. Januarja se je ZCC vključil v Združenje zgodovinskih mest Slovenije, to šteje trenutno 16 članic, ki bo z različnimi aktivnostmi promoviralo turistično ponudbo Celja in ostalih članic, kar je seveda tudi povezano s stroški, na letni ravni jih Urša Dorn ocenjuje na približno 7 tisoč evrov.
V zavodu pripravljajo tudi vsebinsko obogatitev že uveljavljenega projekta Živa zgodovina na Starem gradu, ki tudi s statistiko obiska potrjuje, da je upravičeno imenovan za ikonično znamenitost. Za Stari grad v tem letu pripravljajo tudi oglaševalsko kampanjo, o vsebinskih podrobnostih še ne morejo govoriti.
Velik promocijski učinek tako za mesto kot za Stari grad lahko znova pričakujemo tudi od celjske etape kolesarske dirke po Sloveniji, ki jo bo ponovno prenašal športni televizijski kanal Eurosport in ki bo imela svoj cilj prav na Starem gradu.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA
Proračun Zavoda Celeia Celje je za letos načrtovan v višini 1,4 milijona evrov, lani je znašal 1,2 milijona evrov. Celjska občina financira skoraj 70 odstotkov načrtovanih sredstev, ostalo so lastna sredstva zavoda. Za turistično dejavnost v tem letu bo na Zavodu Celeia namenili 200 tisoče evrov, kar med drugim vključuje organizacijo in udeležbo na promocijskih dogodkih doma in v tujini, zakupe oglaševalskega prostora, razvoj novih produktov in storitev, upravljanja TIC centrov na Glavnem trgu in na Starem gradu.
V okviru Poletja v Celju se letos obeta programska novost, za katero bi lahko rekli, da bo imela nastavke festivalskega dogajanja in bo pomemben prispevek k promociji kulturnega turizma v knežjem mestu. »Produkcijo različnih umetniških zvrsti v okviru projekta Hiše kulture Celje, ki ga podpiramo v celjski občini in v našem zavodu, bo mogoče spremljati od 23. junija do Z julija. Koncept Poletja v Celju, ki zagotavlja dvomesečno večinoma brezplačno ponudbo raznovrstnih glasbenih in kulturnih dogodkov, ostaja nespremenjen,« je povedala Jerneja Ko-lar, svetovalka za kulturo v Zavodu Celeia Celje.
Celjske najdbe so fantastične, moramo jih znati še ponuditi
Danijela Brišnik, vodja celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,, je prepričana, da imamo v Celju izjemna arheološka odkritja, a jih zaradi ne-povezovanja med ljudmi in celjskimi ustanovami ne znamo postaviti na pravo mesto.
»Ljudje gradimo preveč zidov in postavljamo premalo mostov. Premalo je povezovanja in med ljudmi ponosa glede kulturne dediščine, premalo je promocije. V Celju smo vse naredili prav. Predstavitev arheoloških ostalin imamo več kot kjerkoli v Sloveniji, najdbe so fantastične, primerljive s Pompeji. Ko bomo znali to še ponuditi in bomo na to ponosni, bomo zmagovalci.«
V Celju je precej arheološki najdb, ki so postale pozabljene in so zdaj črne točke mesta. Ali obstajajo ideje, kako našo kulturno dediščino turistom in zainteresirani javnosti zanimivo podati? »Idej je veliko, mislim, da jih imamo vse ustanove, ki se ukvarjamo s kulturno dediščino, a moramo med sabo zgraditi mostove.« V letu 2018 praznujemo evropsko leto kulturne dediščine, zato bi bili kakšna presežna ideja in nato njena uresničitev na mestu.
BGO, Foto: SHERPA
Danijela Brišnik, vodja celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Sloven
Samostan Olimje in grad Podsreda: selitev v digitalne kampanje
Samostan Olimje, kjer je ena najstarejših evropskih lekarn.
NAŠA TEMA
13
Velenje: znano kot mesto, manj kot turistična destinacija
»Nesnovna dediščina niso samo zidovi, ampak so zgodbe, ki jih je treba ponujati obiskovalcem,« pravi direktor Zavoda za turizem Šaleške doline Franci Lenart. Po njegovih besedah se v Velenju zavedajo pomena kulturnega turizma, zato so ga še posebej izpostavili v svoji zadnji strategiji razvoja in trženja turizma.
Trije najboljši produkti kulturnega turizma na območju, za katerega skrbi Zavod za turizem Šaleške doline, so po prepričanju direktorja zavoda Muzej Premogovništva Slovenije, Pikin festival in Pust šoštanjski. Pikin festival privabi sto tisoč obiskovalcev. Muzej Velenje, kamor sodijo muzejske zbirke na gradu, muzej mineralov in muzej usnjarstva, je lani obiskalo 46 tisoč tisoč ljudi, dvakrat več kot leto pred tem. Tudi v muzeju je lani število obiskovalcev naraslo za 30 odstotkov. Zavod si bo prizadeval, da bodo ljudje Velenje prepoznali kot turistično destinacijo s ponudbo kulturnega in tudi ostalih vrst turizma.
Žička kartuzija, Ksevt: bisera dveh dob, starodavnejši uspešnejši
Žička kartuzija je paradni konj konjiškega turizma in tako bo tudi v letih kulturnega turizma in v letu evropske kulturne dediščine. »Da bi med občani povečali zavest o pomenu kulturne dediščine, smo zanje pripravili petdesetodstotni popust za vstopnice,« je povedala vodja Tica Slovenske Konjice Tjaša Kangler.
Lani so prodali več kot 12 tisoč vstopnic za obisk Žičke kartuzije, kar je v primerjavi z letom
Predstavljamo regijske adute kulturnega turizma
Na seznamu STO med osrednjo kulturno-turistično ponudbo Panonske Slovenije, kamor spada Celjska regija, se je znašlo kar nekaj znamenitosti z našega območja. Pri ustanovah, ki skrbijo za njihovo promocijo, smo preverili, s kakšnimi aduti, pričakovanji in cilji so vstopile v leti kulturnega turizma, da bi ; bile te znamenitosti za turiste še bolj prepoznavne in mikavne.
S fontano piva povečali turistični obisk ostalih znamenitosti
Obisk domačih in tujih turistov se je zaradi Fontane piva Zeleno zlato povečal na vseh turističnih mestih v občini Žalec, kjer so v preteklem letu zabeležili 88 odstotkov domačih turistov in 12 odstotkov tujih, ki v prvi vrsti prihajajo z Nizozemske, iz Belgije, Italije in Francije.
Rimsko nekropolo je lani obiskalo skoraj devet tisoč turistov, pri fontani piva pa so v prvih dveh mesecih njenega delovanja v letu 2016 in v letu 2017 skupaj prodali skoraj 104 tisoč vrčkov. Obisk fontane pozitivno vpliva tudi na obisk sosednjih lokalov. Po ocenah tamkajšnjih gostincev se jim je promet povečal za 20 do 40 odstotkov. Občina Žalec oglaševanju turističnih znamenitosti neposredno iz proračuna nameni 42 tisoč evrov in posredno še približno 50 tisoč evrov iz prihodkov od prodaje vrčkov za degustacijo piva pri fontani. V preteklih letih je v ta namen letno odštela manj denarja, in sicer 60 tisoč evrov. Tudi v letih kulturnega turizma bo nadaljevala dosedanje oglaševanje na panojih, sejmih, s študijskimi izleti za organizatorje potovanj in agencije, s številnimi prireditvami v kraju, spominki in z brošurami.	ŠO
Velenjski turizem 2017 v številkah: Nočitve: 22.160
, Tuje: 17.000
' Domače: 5.( ■
Med najboljše produkte kulturnega turizma na območju, za katerega skrbi Zavod za turizem Šaleške doline, med drugim sodi Muzej Premogovništva.
Rudarske zgodbe in zgodbe polpretekle zgodovine bo v prihodnjih dveh letih pro-moviral skupaj s Festivalom Velenje, tamkajšnjim muzejem in z lokalno skupnostjo. Poudarek bo tudi na promociji visokotehnološkega mesta oziroma prikaza industrijske dediščine, značilne za Šaleško dolino. Promocija vedno bolj temelji na digitalnem marketingu in vsebinah na spletu ter družbenih omrežjih.	TS
2016 za skoraj 13 odstotkov višji obisk. V veliki meri lokalno znamenitost obiskujejo slovenski turisti, nekaj tudi tuji.
Ksevt, ki se je lani preimenoval v Center Noordung, je kljub ugibanjem o prihodnosti še vedno glavna znamenitost Vitanja. V konceptualnih iskanjih osredotoča-nja na izobraževanje in nove tehnologije ostaja v njem še vedno na ogled stalna razstava o življenju Hermana Potočnika Noordunga. Po načrtih v. d. direktorice Nene Dokuzov se bodo v zavodu še bolj povezovali z lokalnimi ustanovami, prav tako so vključeni v destinacijo Rogla-Pohorje. BGO
Pivo in cvetje: kulturne vsebine dodana vrednost festivala
»Festival Pivo in cvetje Laško je res vključen v Operativni načrt trženja kulturnega turizma 2018-20, žal pa naš tradicionalni največji glasbeni in turistični dogodek v Sloveniji z bogastvom zanimivosti iz zgodovine, lokalne kulture in hortikulture ni niti omenjen v glavni publikaciji kulturnega turizma Doživetja Kulture Slovenija,« je povedala Janja Urankar Berčon, direktorica Stika Laško.
Prepričana je, da izjemno bogat etnografski in kulturni program festivalu daje posebno vrednost, saj spretno prepleta nekdanje življenje s sedanjostjo. To je zgodba, s katero bodo skušali v napove-dnikih in digitalnih kanalih privabiti čim več novih obiskovalcev. »Doseči želimo, da bo STO prepoznala Pivo in cvetje kot enega glavnih turističnih in kulturnih dogodkov v Sloveniji in pomagala pri promociji festivala tudi izven državnih meja,« je še povedala Janja Urankar Berčon.
Muzej na prostem Rogatec: poudarek šolskim in drugim skupinam
Fontana je pozimi zaprta. Ponovno bo začela delovati na veliko noč, 1. aprila. (Foto: Fb)
S Kozjanskega sta na seznam glavnih kul turnih znamenitosti STO uvrščena mino-ritski samostan Olimje, nad katerim bdijo redovniki minoriti, in grad Podsreda, ki ga upravlja zavod Kozjanski park.
»Naše kulturne in naravne znamenitosti ne promoviramo le v letih kulturnega turizma in kulturne dediščine, ampak ves čas. Zelo nas veseli, da smo letos uspeli prenoviti našo spletno stran. V prihodnjih letih nameravamo preseliti promocijo iz tiskanih
Muzej na prostem Rogatec, upravlja ga tamkajšnji zavod za kulturo, turizem in razvoj, je glavni turistični magnet kraja. Zavod skrbi za dostopnost muzeja najširši javnosti in med drugim nudi vsebine, ki omogočajo doživljanje dediščine. Gre za stalen program Okusimo dediščino, ki je bil leta 2010 nagrajen z bronastim sejalcem STO.
»To, kar smo počeli doslej, bomo tudi v teh dveh letih. Tako pridemo bližje gostom zdravilišč v Rogaški Slatini in Podčetrtku. Poudarek pri promociji bomo dali šolskim in drugim organiziranim skupinam, saj je v zadnjem obdobju mogoče čutiti upad,« je povedala Nives Brezovnik iz rogaškega zavoda, ki skrbi za promocijo in trženje muzeja na prostem. Med drugim bodo programe predstavili šolam, ki jih bodo obiskali.
Za promocijo v dveh kulturnih letih zavod ne bo imel na voljo več denarja kot doslej, zato si bodo morali več denarja prislužiti s prodajo svoje ponudbe na trgu.
Muzej na prostem Rogatec ponuja doživetje dediščine.
medijev v digitalne,« je povedal Boštjan Mišja, direktor GIZ Turizem Podčetrtek. Združenje deluje prav tako na območju občin Kozje in Bistrica ob Sotli.
Grad Podsreda je lani obiskalo približno 10 tisoč obiskovalcev, od teh je bilo petina tujcev. Točno število obiskovalcev samostana Olimje ni znano, saj vstopnine ni. Tam je približno 60 odstotkov tujcev.
BJ
Pogled na grad Podsreda
ROBERT GORJANC
OB ROBU
Velika priložnost
Opredelitev kulture kot osrednje teme v promocijskih in drugih aktivnostih Slovenske turistične organizacije (STO) v prihodnjih dveh letih je velika priložnost tako za ponudnike turističnih kot kulturnih storitev. Pri prvih imam v mislih zavode za turizem, ki kot javne ustanove skrbijo za promocijo občinskih turističnih draguljev, a tudi turistična društva, agencije, zdravilišča, ki lahko svoje dejavnosti oplemenitijo z vključevanjem bogate kulturne ponudbe na našem območju. Na drugi strani lahko muzeji, galerije, organizatorji kulturnih dogodkov veliko prispevajo k obogatitvi siceršnje turistične ponudbe, jim dodajo piko na i.
Vzpostavitev in nadgradnja partnerskega sodelovanja med turističnim in kulturnim sektorjem z namenom skupnega trženja kulturnega turizma je eden od načinov za dosego dveh ključnih ciljev, ki si ju je STO zadala v turistični strategiji. In sicer želi v prihodnjih letih doseči prihodek od izvoza potovanj približno 4 milijarde evrov (lani 2,4 milijarde evrov) in podaljšati dolžino bivanja turistov na 3,2 dneva.
Za doseganje takšnih ambicioznih ciljev je ob dobri ponudbi ključna premišljena in dobro zasnovana turistična promocija, seveda predvsem tudi denar zanjo. V STO bodo v tem letu razpolagali s približno desetimi milijoni evrov, podobno kot lani, kar je bistveno več, kot še nekaj let nazaj.
Seveda je nerealno in nemogoče pričakovati, da bi lokalni skrbniki turistične promocije čakali na denar iz promocijskega kolača STO in potem bo samo še en sam turistični razcvet v naših krajih, naši biseri pa bodo oblegani s tujimi in z domačimi turisti.
Tega denarja neposredno ne bo, poleg tega bi bil brez idej, dobrih ponudb in konceptov trženja zaman, vržen v prazno.
Določitev in uvrstitev ključnih znamenitosti v naših krajih v operativni načrt trženja slovenskega turizma je pomemben korak, ki sam po sebi morda še ne pomeni veliko. Lahko pa čez čas, po obdobju osredotočenja na kulturni turizem, če bodo lastniki, skrbniki, upravljavci naših turističnih adutov znali poiskati prave poti sodelovanja in partnerstva s STO kot tudi z ostalimi nosilci kulturne in turistične ponudbe. Ljubosumno preštevanje prostora, kolikor ga komu odmerja STO v svojih tiskanih in digitalnih dokumentih, ne bo pripeljalo daleč, nazadnje je vsako lokalno turistično okolje odvisno predvsem od svoje iznajdljivosti, sposobnosti, ambicioznosti.
V Celju so seveda lahko najbolj veseli, da je bilo knežje mesto s Starim gradom na državni ravni prepoznano kot ikonična znamenitost Slovenije, kot eden od paradnih turističnih konjev vzhodnega dela države. Lahko bi rekli zasluženo in tudi ... končno. Bil je že skrajni čas, ker turistična Slovenija res niso samo Bled, Postojnska jama in Portorož.
A v Celju tudi ne spijo in stojijo križem rok, ampak gradijo in bogatijo kulturno infrastrukturo (novi paviljon arheologije na Muzejskem trgu), snujejo nove dogodke (festival v okviru Poletja v Celju) in drzne futuristične načrte (viseči most).
8 ključnih področij za promocijo osrednje kulturno-turistične ponudbe v Panonski Sloveniji (katere del je tudi Celjsko) in ostalih turističnih makrodestinacijah:
1. kulturna in zgodovinska dediščina, 2. muzeji, galerije, spominske hiše, zgodovinske ali umetniške zbirke, 3. kulturne ustanove in programski izvajalci s stalno ponudbo umetniških in zabavnih programov,
4.	festivali in tradicionalni dogodki ter prireditve,
5.	kulturne poti,
6.	organizirana vodenja, 7. kreativna doživetja, prikazi in
delavnice, 8. kulturna krajina.
Ikonične znamenitosti Slovenije:
Bled (z otokom in gradom) Piran
Predjamski grad (s Postojnsko jamo) Ljubljana (s starim mestnim jedrom in z gradom, Plečnikova Ljubljana) Lipica (in lipicanci) Ptuj
Celje (s Starim gradom)
14
KRONIKA
V zapor samo za konec tedna
Dva iz kriminalne združbe obsojena v Celju
Na Okrožnem sodišču v Celju so v ponedeljek obsodili Mateja Huskiča in Tadeja Žižka, ki so ju z več kot dvajsetimi osumljenimi prijeli lani v sklopu večmesečne kriminalistične preiskave. Vpleteni naj bi pre-prodajali mamila, nekateri obtoženi naj bi se ukvarjali tudi s ponarejanjem denarja. Ker gre za široko kriminalno združbo, obtoženi so stari od 20 do 54 let, so sodni postopek zoper Huski-ča in Žižka izločili, saj sta krivdo za kazniva dejanja priznala.
Oba sta dobila triletno zaporno kazen, ki jo bosta prestajala ob koncih tedna, saj se bosta na začetku marca zaposlila. Plačati morata -vsak posebej - tri tisoč evrov, to je namreč stranska kazen. Na sodišču sta kaznivo dejanje obžalovala. »Še na pamet mi ne bo prišlo, da bi kazni-
vo dejanje ponovil,« je dejal Huskič, na katerega je očitno vplival čas, ki ga je prestal v priporu od aretacije.
Žižek je sodniku Marku Brišniku dejal, da je bil kaznivo dejanje primoran storiti »iz obupa«, saj se je pred leti znašel v težkih osebnih okoliščinah, in da dejanja ne bo ponovil. Huskiča je obtožnica bremenila preprodaje mamil, Žižka poleg tega še ponarejanja denarja. Oba sta se v mrežo kriminalistov ujela predvsem zaradi tajnega delovanja policije, a tudi zaradi prisluškovanja telefonskim pogovorom. Olajševalna okoliščina pri določitvi višine kazni je bilo predvsem to, da sta bila oba do zdaj še nekaznovana in da sta krivdo priznala. S slednjim sta namreč pripomogla k temu, da zaradi sodnega postopka z dokazovanjem ne nastajajo stroški ...
Poleg droge so pri kriminalni združbi v hišnih preiskavah našli tudi ponarejene bankovce.
Ena večjih združb v Sloveniji
Ostali, ki so jih policisti lani prijeli tudi na območju
Ljubljane, na sodne postopke še čakajo. Osem jih je v priporu, samo dva (poleg Huskiča in Žižka) sta bila do zdaj že obsojena. Glavni
člani kriminalne združbe so organizirali mrežo uličnih preprodajalcev in vsakodnevno prodajali heroin, kokain, amfetamin, ekstazi in konopljo v količinah od 0,5 grama do kilograma.
»Oskrbovali so odvisnike in nadaljnje prodajalce s celotnega območja Celja in Ljubljane,« so lani za javnost ob njihovih aretacijah povedali celjski kriminalisti. Huskič in Žižek sicer nista bila med glavnimi organizatorji, niti vseh vpletenih naj ne bi poznala. Šlo je namreč za kriminalno združbo, v kateri so njeni člani imeli točno določene naloge - od prodajanja droge, posredništva in pomoči pri tem.
Vsa združba je bila ovadena zaradi 157 kaznivih dejanj, v 26 primerih zaradi ponarejanja denarja. To je bila tudi ena večjih kriminalističnih preiskav v zadnjih
letih v Sloveniji, s katero so policisti razbili mrežo preprodaje drog. Trajala je kar leto dni. Med ovadenimi je tudi nekaj starih znancev policije - v ponedeljek obsojena nista med njimi -, ki imajo na vesti že nekaj podobnih kaznivih dejanj iz preteklosti.
Kot stari mački so tako zelo dobro poznali tudi tajne metode policijskega dela, zaradi česar je bilo dokazovanje dokaj oteženo. V preiskavi naj bi zato sodelovali tudi tajni policijski sodelavci, ki naj bi od združbe pod pretvezo, da so odjemalci, drogo tudi kupovali. Kriminalisti tako predvidevajo, da so vsi obtoženi mesečno prodali približno 500 gramov heroina in kokaina ter približno kilograma amfetaminov. Samo na območju Celja so v prvi polovici predlanskega leta unovčili več bankovcev za 10 in 50 evrov.
SŠol
Danes bo znano, kakšno kazen bo dobil
Če ne bo spet zapletov, seveda
Na celjskem sodišču se je pretekli teden končalo dokazovanje v sodnem postopku zoper Romea Bajdeta, ki mu sodijo zaradi umora partnerke Lidije Škratek v Velenju konec leta 2015. Za danes (četrtek) so napovedane zaključne besede tožilstva in obrambe, nato bo najverjetneje sledil tudi izrek sodbe. Seveda v primeru, če se v postopku spet ne bo kaj zapletlo.
Bajde v zadnjih trenutkih pred sodbo želi najverjetneje dokazati, da ni sposoben spremljati sojenja. Kot smo poročali, je minuli teden za-užil preveč tablet in pristal v bolnišnici. Na ta način naj bi
poskušal ves postopek zavlačevati, meni tožilstvo.
Bajde je sodniku Zoranu Lenovšku pojasnjeval, da so mu v bolnišnici predpisali zdravljenje z ogljem in dejali, naj ne jemlje zdravil, ki jih uživa že nekaj časa, ker sočasno naj ne bi učinkovala. Zato naj ne bi bil sposoben spremljati sojenja. A je sodnik preveril ozadje in ugotovil, da naj bi Bajde odklanjal zdravila, ki bi jih moral jemati. Zato je zavrnil Bajdetov predlog, naj sodišče določi izvedenca, ki bi presodil, ali je sposoben spremljati sojenje ali ne. Je pa sodnik zavrnil tudi predlog Bajdetove obrambe po novih izvedencih
psihiatrične in psihološke stroke. Znano je, da izdelava takšnih mnenj terja čas, kar bi lahko pomenilo, da bi Bajde zaradi tega odkorakal na prostost. Tožilka Simona Kuzman Razgoršek pravi, da gre za očiten Bajdetov poskus zavlačevanja, njegova odvetnica Maksimilijana Kincl Mlakar pa, da ne gre za zavlačevanje, češ da ni nenavadno, da nekdo, ki mu grozi do 30 let zapora, kdaj »včasih kaj kompenzira«. Bajde je v prvem sojenju dobil 13 let zapora, a je višje sodišče sodbo razveljavilo. Tožilka bo najverjetneje v zaključnem govoru zanj predlagala kot v prvem sojenju - več kot 20 let zapora.
Že tretjič se je na Okrožnem sodišču v Celju začelo sojenje nekdanjemu ekonomu mariborske nad-škofije Mirku Krašovcu, ki mu očitajo kaznivo dejanje napeljevanja h goljufiji na škodo evropskih sredstev pri obnovi dvorca Betnava v Mariboru. Tudi tokrat se obeta maratonsko sojenje.
Krašovec krivde tudi tokrat ni priznal in pravi, da je bil v vsej zadevi le žrtveno jagnje. Kaznivo dejanje naj bi storil leta 2009 pri obnovi dvorca Betnava, ker naj bi na svoja podrejena vplival pri pripra-
vi lažne dokumentacije, na podlagi katere so dobili 1,7 milijona evrov evropskega denarja. V goljufijo so bili vpleteni tudi nekdanja direktorica Betnave Dragica Marinič, Anton Ekart iz mariborske nadškofije ter Karel Bogatin in Hilda Tovšak iz Vegrada. Ta je bil sprva izvajalec del, nato je postal tudi izključni nosilec poslov. Znesek je kasneje sicer mariborska nadškofija vrnila, vendar to ni zmanjšalo pomena kaznivega dejanja. Vsi ostali so v ločenih postopkih krivdo priznali in že bili ob-
Krašovec ponovno na
I ■ v v
sodišCe Po skoraj desetih letih še ni videti konca
sojeni, nato so bili pozvani k pričanju v sojenju Krašovcu. V dosedanjih sojenjih sta ga najbolj obremenila Marini-čeva in Ekart, češ da je vedel za podrobnosti pri urejanju lažne dokumentacije za evropski denar. Krašovec se je zagovarjal, da so njune izjave prirejene in da pri pripravi dokumentacije ni aktivno sodeloval. Krašovec je bil v prvem sojenju sicer obsojen na dve leti zapora, v drugem na tri leta. Obe sodbi sta bili razveljavljeni, prvo je razveljavilo višje sodišče, drugo vrhovno.
V	Irju zgorela hiša, v Šentjurju dva poškodovana
V	Irju pri Rogaški Slatini je v petek popoldne zagorelo v stanovanjski hiši. To je ogenj tako poškodoval, da ni več primerna za bivanje. Poškodovan ni bil nihče.
Na kraju so posredovali gasilci prostovoljnih društev Rogaška Slatina, Steklarna Rogaška Slatina, Kostrivnica, Sveti Florjan in Rogatec. Ogenj naj bi po podatkih policije izbruhnil pri dimniku. Gasilci so požar gasili več ur, v soboto pa so na kraju morali posredovati še enkrat zaradi pojava novih žarišč na pogorišču.
Prav tako v petek je zagorelo na območju Šentjurja, kjer je ogenj izbruhnil v priročni delavnici. Zaradi pregretja naj bi eksplodirala pločevinka z neznano vnetljivo snovjo. V požaru sta bili huje poškodovani dve osebi.
Ostali brez avtomobilov
Policisti so sredi preteklega tedna v Preboldu ustavili 36-letnega voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola. Alkotest mu je pokazal več kot 1,5 promila alkohola v krvi. Pridržali so ga do streznitve. Še dva huda kršitelja so policisti ustavili na Celjskem, in sicer na Teharski cesti. Prvemu kršitelju, ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, so zasegli tudi osebno vozilo. Drugega kršitelja so na tej cesti ustavili konec preteklega tedna. Gre za 46-letnega voznika, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Avtomobil so zasegli tudi njemu. Velenjski policisti so v Metlečah v ponedeljek osebno vozilo zasegli 25-letnemu vozniku, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Drugega kršitelja so isti dan ustavili mozirski policisti v Nazarjah. 20-letni voznik je prav tako vozil brez vozniškega dovoljenja in je prav tako ostal brez vozila.
Pobeglega še niso našli
Policisti še vedno iščejo mlajšega zapornika, ki je pretekli petek okoli 10. ure dopoldne pobegnil iz Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje.
Moški naj bi preplezal zid oziroma ograjo na dvorišču industrijskega dela zapora in zbežal. Gre za zapornika, starega malo več kot 20 let, ki je bil obsojen na 10 mesecev zapora, domnevno zaradi tatvin. Prestal je že skoraj polovico kazni. Zapornik sicer ni bil varnostno vprašljiv, zato v zaporih ocenjujejo, da za okolico ni nevaren. Policija je izdala tudi interno tiralico, kar pomeni, da ga iščejo vse policijske enote v Sloveniji, gre namreč za slovenskega državljana. Zadnji pobeg iz celjskega zapora, ki je bil eden spektakularnejših, se je zgodil leta 2010, ko je z dvorišča, ki je namenjeno sprehodu obsojencev in pripornikov, pobegnil 41-letnik, ki je bil priprt zaradi odmevnega ropa v celjskem Lidlu in v eni od trgovin v Šentjurju. 41-letnik je iz zapora pobegnil tako, da je splezal po žlebu s sprehajalnega dvorišča na streho zapora in se nato na drugi strani spustil kar po strelovodu na fasadi in zbežal
Spletna prevara?
Tržni inšpektorat je v teh dneh opozoril na sporno spletno stran, na kateri neznanci prodajajo kremo BeezMax. Da gre za sumljivo spletno stran oziroma najverjetneje spletno prevaro, je mogoče posumiti, ker podatki o imetniku domene niso razvidni, pravijo na inšpektoratu.
Tržni inšpektorat so obvestili tudi slovenski zdravniki, ki zdravnikov, ki so navedeni v oglasu, ne poznajo. Tudi ne gre za slovenske zdravnike, prav tako v Sloveniji ni zveze revmatologov, ki je omenjena na spletni strani. Zato tržni inšpektorji nakup izdelka na omenjeni spletni strani odsvetujejo. Nakup blaga na spletu od neznanega prodajalca ali nepreverjenega prodajalca je namreč tvegan, saj ni nujno, da bo potrošnik blago sploh prejel. Če ga bo prejel, je mogoče, da ne bo ustrezal pričakovanjem glede na opis, ki ga je podal prodajalec. Hkrati je uveljavljanje pravic potrošnikov na primer zoper prodajalce iz tretjih držav zelo oteženo ali celo nemogoče.
PODLISTEK
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Traktor Štore z oznako 402 v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki
Na »delovnem polju«
DNEVA
etka ob 18.30 in 22.15

www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Štorovčan 40 1 et
Zamisel o proizvodnji traktorjev je vseboval srednjeročni program razvoja slovenskih železarn za obdobje 19711975. Ta je na pobudo Železarne Štore predvidel večjo stopnjo predelave izdelkov iz jekla in litine, kar bi se lahko uresničilo s tovarno traktorjev.
Leta 1972 je bila podpisana skupno vlaganje v tovarno pogodba o dolgoročni indu- traktorjev, ki naj bi jo posta-strijski koopeaaciji si podje- vili na 15.000 kvadratnih me-tjem Fiat, ki je predvidelo trov velikem območju, delu
C
televizija celje
KONTAKT: 03/42 88 266. marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si
Prvi tr^lttor je prišel s tekočega
traku 25.februarja 1978.
nove industrijske cone Štore 2. Njena gra dnja se je začela leta 1974, svečano so jo odprli 2L junija 1977. Na odprtju je bil med govorci tudi predsednik podjetja Fiat dr. Riccar-do Ch ivino.
Letna kapaciteta tovarne je bila 10.500 traktorjev, v kooperaciji pd je imela Železarna Štore40-odstotni delež, jugoslovanski kooperanti 30-odstotnega in Fiat 30-od-stotnegaj Nazivne kapacitete niso bile nikoli dosežene, saj je največja letna proizvodnja dosegla raven 5.3410 traktorjev.
Prvi traktor je prišeS s tv-kočega traku 255. februarja 1978. Tovarna se je v času obratovanja srečevala z velikim nasprotovanjem takratnega največjega proizvajalca Uaktorjev IMT Beograd, kar je skupaj s krizo na i vetov-. nem trgu vodilo lt njenemu zaprtju. Fiat je v času krize zmanjšal nakup traktorjev v
Štorah, kar je povzročilo velike finančne težave in imelo za posledico zaustavitev tovarne 31. 12. 1985.
V času obratovanja je bilo izdelanih 35.938 traktorjev, od tega jih je šlo v izvoz 13.812. Tovarna traktorjev je na svojem višku zaposlovala 320 ljudi. Traktorji Štoee 402, 404, 502 in 504 so bili znani kot izredno kakovostni in ao še danes zelo iskani.
Tradicijo proizvodnje in prodaje traktorjev danes nadaljuje drvžba Itro, d. o. o. Štore, ki je največji prodajalec traktorjev grupacije New Holland (združuje nekdanji znamki Ford in Fiat) v Sloveniji.
Prvi v Sloveniji izdelan traktor Štore z oznako 402 je na ogled v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki. MARJAN MAČKOVŠEK Foto: arhiv Štore Steel in Boštjan Trohe, Tehniški muzej Slovenije
Prehajamo na poletni delovni čas!
RAZSTAVIŠČE STARA GROFIJA 7V-/JE OLD COUNT'S MANSION
telemach
kanal 271 kanal 152
RAZSTAVIŠČE KNEŽJI DVOR THE PRINCELY PALACE
MAREC-OKTOBER
Torek - nedelja, od 10. do 18. ure. Ponedeljki in prazniki zaprto.
ALBUM S CELJSKEGA -SVETOVNA VOJNA 1914-19133!
Anton Lorenčak (desno) i n njegov prijatelj Pep i na soški fronti leta 1915
Anton Lorenčak, rojen leta 1890 v Lembergu, se je ob izbruhu prve svetovne vojne na Dunaju učil za kolarja. Prejel je vpoklic na nabor oziroma »štelngo«, kamor je po kratkem slovesu od staršev odšel skupaj z ostalimi lemberš^m^^^№Lffli hčeri Jožefa Došler in Fanika Čoh se spominjata mnogih njegovih žalostnih pripovedi. Ena takšnih je o za mnoge usodnem soškem mostu, s katerega je v reko popadalo mnogo z italijanske strani ustreljenih vojakov. S soškega bojišča, kjer je kot častnik pridobil mnogo medalj, žal se ni nobena ohranila, je jsrinesel leseno čutarico, ki jo hranijo v muzeju na Rotovžu v Lembergu pri Mestinju.
Delo kolarja ga ni veselilo, zato je po vojni v domačem kraju odprl gostilno. V Lembergu so bili vttstem času sejmi še dovolj »živi«, da je lahko z zaslužkom od gostilničarstva preživljal družino. Kot zadnja sejemska gostilna v dembergu je delovala do leta 1960.
Prispevala: Jožefa Došler
Na portalu www.kamra.si objavila Kvjižnica Šmarje pri Jelšah. Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, INFO: 03 426-1736 (Srečko Maček)
Medijski pokrovitelj: Novi tednik
16
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
Drugi krog razgovorov in kaj od njega pričakovati
V prvem krogu razgovorov ste več kot očitno prepričali svojega sogovornika in nalogo dobro opravili. Ravnokar ste bili povabljeni tudi v drugi krog. Čestitke! Medtem ko ste na prvem srečanju govorili o svojih kompeten-cah in življenjepisu, je zdaj čas, da se pravo tekmovanje zares začne.
Na drugem razgovoru boste morali poudariti svoje prednosti, ki delujejo v dobrobit podjetja, svoje navdušenje za odprto delovno mesto in demonstrirati, da ste pravi kandidat in točno tisto, kar organizacija potrebuje. Z namenom, da bi se bolj kot kdajkoli prej pripravili na ponovno dokazovanje, si preberite spodnje nasvete o tem, na kaj morate paziti, preden se pojavite pred vrati delodajalca.
Novi ljudje, ki jih morate navdušiti
Ne glede na to, s kom ste opravili prvi krog razgovorov, bodite prepričani, da bo pri drugem srečanju sodeloval vodja. Velikokrat je sogovornikov več, kar zahteva še dodatne priprave. Dobro preučite podjetje, v katerega vstopate, da boste bolje razumeli njegovo znamko, kulturo in pretekle dogodke. Če vnaprej veste, s kom se boste pogovarjali, poskusite čim več poizvedeti tudi o tem - delodajalci so navdušeni, če kandidati vedo, s kom imajo opravka.
Drugačna postavitev
Prvi razgovori ponavadi potekajo v manjših prostorih ali pisarnah kadrovika. Drugi krog je velikokrat organiziran v sejnih sobah, kjer so razdalje med sogovorniki večje. Mnoga podjetja kandidate povabijo na kosilo ali jih odpeljejo na voden ogled pisarn, kjer spoznajo prihodnje sodelavce.
Bodite pozorni na govorico telesa. Vaša predstavitev naj navduši vse v prostoru, zato morate vsem posvetiti enako mero pozornosti. Če hodite po pisarni in razlagate o svojih izkušnjah, stojte zravnano, smejte se in z vsemi vzpostavite očesni stik. Ne podcenjujte stiska roke ob spoznavanju. In seveda - če sta med razgovorom prisotni hrana in pijača, bodite olikani.
Tipična vprašanja na drugem razgovoru
Vsak delodajalec ubere svojo taktiko in način, kako bo vodil drugi krog intervjujev, a sko-
raj večina jih želi spoznati vaše vrednote in etična načela, saj s temi informacijami ugotovi, ali se skladate s kulturo podjetja. Situacijska in vedenjska vprašanja so namenjena temu, da sogovornik izve, kako se obnašate v resničnih situacijah (primeri vprašanj, kaj bi storili, če ..., razložite mi, kaj se je zgodilo ...), nekatera od njih so ustvarjena zato, da dobi nadrejeni informacijo o tem, kako komunicirate in kakšen je vaš življenjski slog.
Priprave naj potekajo tako, da si ustvarite jasno sliko svojih uspehov - ste kdaj vodili ekipo, projekt, spremenili negativno situacijo v pozitivno? Delodajalec bi rad izvedel, ali ste
sposobni delovati v stresnih situacijah in kako se odzovete ob spremembah, ki od vas zahtevajo prilagodljivost.
Čudaška vprašanja
Verjamemo, da se na čudna vprašanja, kot je, s katero živaljo bi se najraje identificirali, ne morete kar tako pripraviti. Z njimi dobi delodajalec vpogled v vašo osebnost in oceni, ali se hitro pustite zmesti. Najprej vdihnite in pomislite, zakaj vam postavlja takšna vprašanja. Za trenutek se ustavite in razmislite, kaj bi lahko odgovorili, nato podajte tehten in premišljujoč odgovor.
Obrnjena situacija
V drugem krogu razgovora imate priložnost, da vi postavite vprašanja, ki vas o delovnem mestu ali podjetju zanimajo. To je vaša priložnost, da dobite sliko o tem, kako delovni dan v tej organizaciji sploh izgleda, katere so prednostne naloge, ki jih ceni nadrejeni, in kakšni so cilji ter vizija organizacije.
Da bi se znali pripraviti in si že vnaprej napisati nekaj vprašanj, ki bi jih morali postaviti svojemu sogovorniku, si še enkrat preberite oglas za delovno mesto, ki vam bo ponudil marsikatero zanimivo idejo. Nikakor ne sprašujte o plači in prednostih dela v podjetju, temveč to pustite za naslednje srečanje.
Dokažite, da spadate v ekipo
Bistvo drugega kroga je dokazovanje, da spadate v že ustaljeno ekipo organizacije.
Na to se pripravite tako, da budno spremljajte način govora, ki ga imajo nadrejeni oziroma tisti, ki vodijo intervju. Če so gostobesedni, si kaj takšnega lahko privoščite tudi vi - sledite jim in se postavite v njihovo vlogo.
ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com
И MojeDelo.com
Sodelavci na terenu (m/ž)
(Osrednjeslovenska, Gorenjska, Celje,
Savinjska)
Imate ročne spretnosti, sposobnosti organizacije in načrtovanja, ste usmerjeni h kupcem in odločni pri komunikaciji, pogajanju in zaključku prodaje ... Novo-Tech, d. o. o., Lackova cesta 78, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 26. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Prodajalec in sodelavec za pripravo
hrane v Hop in trgovinah (m/ž)
(Ljubljana, Celje, Maribor in Kranj)
Gradimo novo zgodbo, katere del lahko postanete tudi vi. V mestnih središčih (Ljubljana, Celje, Maribor in Kranj) odpiramo nove Petrolove Hop in trgovine. Vas veseli delo z ljudmi in uživate, ko pripravljate hrano? Želite delati v uspešnem in motiviranem timu ter prijetnem okolju? Pridružite se nam in postanite del Petrolove družine. Petrol, d. d., Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana. Prijave zbiramo do 25. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Obdelovalec kovin III (m/ž) (Vitanje)
Naloge: izvajanje nalog obdelave kovin, izvajanje avtokontrole in CPV, čiščenje in urejanje delovnega okolja in sredstev. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 8. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Delavec v proizvodnji (m/ž)
(Dragomer)
Če ste motivirani in pripravljeni na nov izziv, vas vabim, da nam posredujete svoj življenjepis s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev na elektronski naslov info@mapa.si.
Prijave bomo obravnavali zaupno. Mapa, d. o. o. Dragomer, Lepa pot 5, 1351 Brezovica. Prijave zbiramo do 23. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Komercialist na terenu (m/ž)
(Gomilsko)
Odličnemu kandidatu/-ki ponujamo izzivalno delovno mesto komercialista na terenu. Njegova glavna delovna naloga bo neposredna prodaja artiklov in storitev na terenu. Silco, d. o. o., Šentrupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 24. 3. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Operater v proizvodnji (m/ž) (Velenje)
Iščemo sodelavce z najmanj V. stopnjo izobrazbe strojne, elektro ali druge primerne smeri za opravljanje kompleksnejših proizvodnih del (delo na liniji, na zahtevnejših delovnih mestih). Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20 a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Višji referent (m/ž) na področju
cestninjenja, določen čas (Celje)
Vsebina delovnega mesta - naloge: sodelovanje pri pripravi strokovnih podlag, opravljanje administrativnih del, opravljanje operativne in administrativne podpore, sodelovanje v projektih, vodenje evidenc, izdelovanje analiz in pripravljanje poročil. Dars - Družba za avtoceste RS, Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 5. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Kontrolor kakovosti (m/ž) (Prebold)
Od kandidata pričakujemo V.-VII. stopnjo izobrazbe tehnične smeri, 2 leti delovnih iz-
kušenj na podobnih delovnih mestih, vsaj pasivno znanje angleškega jezika, poznavanje dela s programi MS Office ... Bisol Group, d. o. o., Latkova vas 59a, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 12. 3. 2018. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Skrbnik/-ca informacijskega sistema
(m/ž) (Prebold)
Od vas pričakujemo naslednja strokovna in tehnična znanja: VII. stopnjo izobrazbe računalništva in informatike, 5 let delovnih izkušenj na področju informatike, poslovnih procesov ter vodenja IT-projektov s področja razvoja informacijskih rešitev, dobro znanje o tehnologiji MS SQL Server (SQL, Transact--SQL) in dela s podatkovnimi bazami ... Odelo Slovenija, d. o. o., Tovarniška cesta 12, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 15. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
CNC-operater - rezkalec (m/ž) (Celje)
Iščemo več sodelavcev/-k za delo v CNC-ob-delovalnem centru. Nudimo redno zaposlitev za (ne)določen čas. Pričakujemo samoiniciativnost, samostojnost in učinkovitost. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 24. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Programer (m/ž) (Celje)
Iščemo sodelavca/-ko na področju razvoja programske opreme. Nudimo širok spekter različnih znanj, možnost za profesionalni razvoj ter razgibano in kreativno delovno okolje. Pričakujemo samostojnost, samoiniciativnost in kreativnost. Inel, d. o. o., Bukovžlak 105, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 24. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Preddelavec (m/ž) (Vitanje)
Opis del in nalog: načrtovanje, vodenje, organiziranje in nadziranje dela na svojem delovnem področju, zagotavljanje oskrbe delovnih mest z materiali, s pripomočki in z
dokumentacijo, izvajanje procesa nadzora in usposabljanje sodelavcev, upravljanje dvigala in ročnih transportnih sredstev. Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 6. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Natakar v Marcheju (m/ž) (Tepanje)
Od kandidata pričakujemo sposobnost samostojnega in timskega dela, vozniški izpit in lasten prevoz. Zaželena je gostinska izobrazba. Vabljeni, da s svojim odličnim znanjem dopri-nesete k prepoznavnosti in standardu podjetja. Marche gostinstvo, d. o. o., Notranjska cesta 71, 1370 Logatec. Prijave zbiramo do 8. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strokovnjaki s področja strojništva
in elektrotehnike (m/ž) (Slovenske
Konjice)
Potrebe po novih zaposlitvah imamo predvsem na področju razvoja novih izdelkov, tehnologije in vodenja projektov, kjer iščemo visoko usposobljene inženirje s poudarkom na proizvodnem strojništvu, konstrukciji, razvoju elektronike in usposobljene inženirje na področju vodenja zahtevnih projektov. SG Automotive, d. o. o., Mestni trg 5b, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 22. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Blagajnik-prodajalec na oddelku »to
go« (m/ž) (Velenje)
Opis del in nalog: priprava in strežba toplih jedi, sendvičev, strežba pijače, skrb za urejenost prodajnih polic, skrb za čistočo delovnega mesta in trgovine, skrb za točno označevanje blaga: plakati, regalne etikete, cene, deklaracije, občasna pomoč v trgovini na regalih in svežih oddelkih, svetovanje kupcem pri nakupu blaga in posredovanje informacij. Spar Slovenija, d. o. o., Kadrovska služba, Letališka cesta 26, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 4. 3. 2018. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
ŠPORT
17
Praznih rok že pred predzadnjo tekmo
Četrta sezona brez osmine finala lige prvakov
Celjski rokometaši so že pred tekmo s tekmeci iz danskega Aalborga ostali brez vseh možnosti za preboj v osmino finala evropske lige prvakov. To so jim onemogočili rokometaši iz beloruskega Bresta po nenadejani zmagi nad Pa-rižani.
Celjani so se nato od svojih navijačev v ligi prvakov poslovili s pirovo zmago (32:28) in prekinili niz porazov. Ne glede na razplet zadnjega dvoboja v madžarskem Veszpremu, ki bo v soboto, so osvojili končno sedmo mesto v skupini B.
»Lahko me zamenjajo«
Evropsko sezono so obeležile težave s poškodbami, nihanja v igri in nenaklonjenost sodniških parov, tudi v dvorani Zlatorog. Nejevolja se je pojavila že po prvi letošnji tekmi, s katero so zelo razočarali svoje privržence. V hramu slovenskega rokometa so z Zagrebom izgubili s 30:23!
Gal Marguč ima pogodbo s Celjem Pivovarno Laško podpisano do konca sezone 2019/2020.
Nato je bil PSG boljši za pet, Vardar za osem in Kielce za šest golov. Nekje vmes so se pojavile govorice, da je trener Branko Tamše ponudil odstop. V klubu so nam pojasnili, da je, nejevoljen po porazu v Skopju, zabrusil z
grožnjo po odhodu, a je bilo vse skupaj izrečeno v afektu. Govorice niso pojenjale, zato smo se v soboto obrnili neposredno k Tamšetu. Dejal nam je: »Nimam težav govoriti o tem. Če so nezadovoljni z mojim delom, me lahko za-
menjajo. Sploh če mislijo, da bodo rezultati boljši in da bo voz krenil v drugo smer. To sem povedal tako igralcem kot vodstvu kluba. Nato so bile v kali zatrte možnosti za spremembo.« Tamše je znova govoril o največjem zlu roko-
meta. Med tekmo si je snel akreditacijo in jo jezno zalučal na tla. Krivica ga zelo boli, pravi pa, da ne zmore mirno spremljati dogodkov, v katerih so glavni akterji sodniki.
Ključni spodrsljaji
V celjski ekipi sta bila proti Dancem najbolj učinkovita Borut Mačkovšek z osmimi in Žiga Mlakar s šestimi goli. Gal Marguč je tokrat dodal dva gola: »Moramo biti iskreni in priznati, da smo mi svoje možnosti za osmino finala zapravili že pred časom. A proti Aal-borgu smo morali prikazati svoj pravi obraz in prekiniti niz porazov. Vsi so videli, da še znamo igrati rokomet.« Ključnih spodrsljajev je bilo več. »Prvi se nam je pripetil proti neposrednemu tekmecu Aalborgu v gosteh, nato proti Brestu doma, ko smo imeli lepo prednost, a smo jo v končnici zapravili. Na obračunu s Kielom smo prejeli gol v zadnji sekundi. Žal je tako, upam, da bo pri-
hodnje leto bolje.« Po sinoč-nji zmagi proti oslabljenemu Dinamu so pred njimi še tri tekme v ligi Seha. Preboj na tretje mesto (četrtemu bi se radi izognili, ker v polfinalu zaključnega turnirja za tekmeca prinaša Vardar) skorajda ni možen, tudi zato, ker se bosta Zagreb in Brest pomerila v zadnjem krogu ... »Vse tri tekme moramo dobiti. Na zaključnem turnirja želimo dvakrat zmagati. Če želimo biti prvi, je vseeno, s kom bomo igrali najprej,« pogum ne zapušča Marguča, drugega najboljšega strelca Celja v ligi prvakov (46 golov). Na zadnji tekmi ga je prehitel Žiga Mlakar (48). Vratar Urban Lesjak je dosegel tri. Tako »Mlaki« kot »Lesi« bosta zapustila matični klub po koncu sezone, žal bo isto storil tudi silak na mestu krožnega napadalca, Matic Suholežnik. Slovenski reprezentant bo igral za francoski Dunkerque.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Na vrhu tekvondoista in atleta
Najboljša športnika Šentjurja za leto 2017 sta tekvondoista Petra Gobec in Denis Drapić.
Gobčeva je bila tretja na mladinskem svetovnem prvenstvu v Dublinu v borbah. Na mladinskem evropskem prvenstvu v Sofiji je tudi v ekipnih borbah osvojila bronasto medaljo. Drapić je prav tako član Tekvondo kluba Ahac. Državni prvak v borbah v kategoriji do 78 kilogramov je bil na evropskem prvenstvu v Sofiji peti. Za najboljšo ekipo so v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur razglasili ekipo starejših mladincev Atletskega kluba Šentjur. Matevž Planko in Ambrož Amon sta na klubskem državnem prvenstvu v krosu osvojila 1. mesto. Slavnostni govornik na prireditvi je bil Dejan Zavec.
DŠ, foto: JURE GODLER
JAVNI VRTCI Mestne občine Celje
obveščamo, da bo
VPIS OTROK NOVINCEV
za šolsko leto 2018/19 od 5. do 16. marca 2018
Starši lahko vpišete otroke v vrtce:
VRTEC ZARJA CELJE
i
vsak delovni dan od 8. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI:
ŽIŽ ŽA' Zagajškova ulica 8 Tel.: 03 426 64 00 E-pošta: vrtec.ce-zaria@guest.ames.si Spletne strani: www.vrtec-zaria.si
VRTEC TONČKE ČEČEVE

vsak delovni dan od 8. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI:
GABERJE, Mariborska cesta 43A Tel.: 03 425 70 36 E-pošta: vrtec.toncke.ceceve@siol.net Spletne strani: www.vrtec-toncke-ceceve.si
VRTEC ANICE ČERNEJEVE CELJE
vsak delovni dan od 8. do 15. ure. VPISUJEMO V ENOTI:
SONCE Kajuhova ulica 5 Tel.: 03 428 64 57 E-pošta: vrtec.anice-cerneieve@guest.arnes.si Spletne strani: www.vrtec-anice-cerneieve.si
NA KRATKO
Klara po sestrinih stopinjah
Düsseldorf: Judoistka celjskega Z'dežele Sankakuja Klara Apotekar je na tekmi svetovnega pokala osvojila bronasto medaljo. V borbi za bron je med borkami do 78 kilogramov premagala Rusinjo Aleksandro Babincevo. Brez uvrstitev so na grand slamu ostali Ana Velenšek, Tina Trstenjak, Anka Pogačnik, Matjaž Trbovca in David Štarkel.
Janežič želi vsaj polfinale
Glasgow, Celje, Zagreb: Atlet Kladivarja Luka Janežič je bil na zadnji tekmi dvoranske svetovne serije v teku na 400 metrov drugi (46,29). Ostal je v Veliki Britaniji, jutri bo v Bir-minghamu nastopil na dvoranskem SP. Izmed udeležencev ima enajsti najboljši letošnji čas. Na dvoranskem državnem prvenstvu v Celju je edini naslov Kladivarju priboril Robert Renner v skoku s palico (5,00 m). Njegov brat Rok je bil drugi v skoku v daljino. V troskoku je bila Eva Pepelnak tretja (12,88 m). V hrvaški prestolnici je v teku na 1.500 m zmagal Jan Kokalj (Kladivar) pred atletom Velenja Janom Kramerjem.
Vabijo na derbi s Krko
Celje: V 15. krogu 1. slovenske lige za rokometašice so Žalčanke doma premagale Ljubljano z 32:27, Celjanke pa so bile v gosteh boljše od Jadrana z 28:17. V soboto bodo v dvorani Golovec (19.00) v derbiju gostile novomeško Krko.
Bodo Blejci znova trd oreh?
Celje: Po nizu zapletov in neodigranih tekem je Crvena zvezda na lestvici mednarodne hokejske lige prehitela ECE Celje, ki je redni del zaključil na tretjem mestu. V soboto (18.00) bo v prvi tekmi četrtfinala gostil Bled. Igra se na dve zmagi, druga tekma bo na Gorenjskem v sredo, morebitna tretja pa znova v soboto v Celju. (DŠ)
Prvi gol Lupete
Konec prejšnjega tedna so bile odigrane le tri tekme 19. kroga prve slovenske nogometne lige. Celjski nogometaši so v uvodnem krogu spomladanskega dela gostovali v Stožicah in z Olimpijo izgubili z 2:1.
Lahko bi iztržili precej več, kar je športno priznal tudi domači trener Igor Biščan.
V	prvem polčasu sta prečko zadela Rudi Požeg Vancaš in 17-letni Dušan Stojinović. V končnici tekme je izvrstno priložnost zapravil Jucie Lupeta, tudi po zaslugi slabega sprejema žoge. Namesto da bi se Celjani približali zmagi, so v protinapadu povedli gostitelji. Prodrli so po desni strani, česar ne bi dopustil Tadej Vidmajer, a je bil prej zamenjan.
Prvi prvenstveni gol v tej sezoni - res je, drži, prav ste prebrali - je v 88. minuti dosegel Lupeta (1:1).
V	četrti minuti sodniškega dodatka je s prostega strela zmago Olimpiji zagotovil Alves. Žoga je letela prek živega zidu. Zdelo se je,
da je vratar Metod Jurhar predvidel, kaj se bo zgodilo. Zaradi boleče izkušnje iz Dravograda, ko je prejel gol v »svoj kot«, je nemočno opazoval let žoge. Znova je branil odlično in reševal obrambno vrsto, ki na trenutke ni vedela, kje stoji. Izkazali se niso tudi celjski »navijači«. Privrženci, podporniki ali ljubitelji kluba so prejeli vstopnice za VIP-tribuno, na njej pa so navijali, oblečeni v drese. Nasvet: ne storite tega nikoli več. Pridite pa seveda v soboto v Domžale in s tribune za navadne smrtnike navijajte, dokler vam grla ne omagajo. Da se ne bodo v Ljubljani posmehovali, s katerega štadiona prihajate.
DEAN ŠUSTER
Celje (4-2-3-1): Jurhar
-	Vidmajer, Džinić, Stoji-nović, Brecl - Pišek, Cvek
-	Požeg Vancaš, Pungaršek, Lupeta - Vizinger. Igrala sta še Andrejašič, Kerin.
18
ŠPORT
»Odkar jih je >nabila< Ester, drugače gledajo na nas«
Na zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji je bil od Celjanov v posamični konkurenci najvišje uvrščen deskar Tim Mastnak. V kvalifikacijah je bil šestnajsti, takšna je bila tudi njegova končna uvrstitev. Rok Marguč je bil 17., Martin Čater 19. v smuku, Tit Štante 25. v snežnem žlebu, Ken Ograjenšek deveti s hokejsko reprezentanco. Smučarka Tina Robnik iz Luč je z reprezentanco v ekipni tekmi osvojila peto mesto, v superveleslalomu je pristala na 34. mestu. Velenjska deskarka Gloria Kotnik je osvojila 15. mesto, njen someščan Tim Kevin Ravnjak je bil 16. v snežnem žlebu, Kaja Ver-dnik iz Griž je zasedla 21. mesto. Timi Zajc iz Hramš je bil na srednji skakalnici 33., Zrečan Marjan Jelen-ko pa pri repu v nordijski kombinaciji (41. in 44. mesto).
Tim Mastnak se je v ponedeljek vrnil iz Južne Koreje, v katero je odpotoval šele 15. februarja še z drugim Celjanom Rokom Margučem.
Žan Košir je na primer odpotoval šest dni prej, Ve-lenjčanka Gloria Kotnik je odšla na pot celo že četrtega februarja. Zakaj takšna odločitev?
Tako se je odločilo vodstvo Olimpijskega komiteja Slovenije. Na to nismo imeli vpliva. Žan je zaradi poškodbe potreboval več dni treninga. Vse skupaj ni vplivalo na naše nastope. Nima smisla biti toliko prej na prizorišču. Tudi na prizorišče tekme svetovnega pokala prispemo le dan ali dva prej. Gloria je najprej odpotovala na Kitajsko na treninge z očetom.
Z vašim očetom Robertom je povezan začetek športne kariere, kar je logično. A povezano je tudi nadaljevanje, ves čas je vaš trener. Kako ste začeli?
Z alpskim smučanjem, deskanje je bilo sprva zgolj konjiček. Oče je bil moj mentor. Tudi ko sem imel druge trenerje v alpskem smučanju, mi je nenehno svetoval. Ko sem dokončno prestopil v deskanje, so mi nekateri dejali, da se mi je zmešalo. Nisem jih resno jemal. Moj oče je bil med prvimi učitelji deskanja v Sloveniji, bil je tudi moj vzornik.
»Še sam ne bi verjel, če se ne bi zgodilo meni. Na avstrijskem ledeniku Kaunertal sem se zaletel v steber.«
V izostreni konkurenci je za dober dosežek nujna vožnja na skrajni meji zmogljivosti.
»V spominu sta mi ostali predvsem hokejska tekma in zmaga Slovenije nad Slovaško. Prvič sem v živo videl izvajanje kazenskih strelov. Obračun je ponudil vse, kar hokej sploh lahko ponudi.«
Zgledovali ste se najbrž tudi po starejši sestri Pa-triciji?
Vsekakor. Tudi ona je začela zgodaj, sam sem le ponavljal, kar je počela ona. Dolgo je združevala študij in šport, pred kratkim je postala doktorica dentalne medicine, zobozdravnica. Bila je zelo dobra smučarka, za višje dosežke ji je tudi zmanjkalo časa za vadbo.
Z očetom že dolgo znižujeta stroške tako, da ne bivata v hotelih, temveč se na prizorišča tekem in treningov vozita z avtodomom, v katerem bivata. Sta med redkimi, ki to počneta?
Zdaj sva celo edina. Prej je isto počela nizozemska tekmovalka. A ne gre le za zniževanje stroškov. Obema je to všeč. Rada potujeva z avtodomom, nisva rada v hotelu. Najdlje sva se peljala do juga Španije. Tekma je sicer potem odpadla ... A izlet je bil lep. Večinoma je za volanom oče, ima izvrstno vozniško kondicijo. Najdlje smo se peljali na počitnice v Turčijo. V Pjongčangu seveda avtodoma nisva pogrešala. Morda ga je oče. On je bil s preostalimi trenerji v Phoenix Parku, ki je 45 minut vožnje oddaljen od olimpijske vasi.
Kje je bolj mrzlo, v Južni Koreji ali doma?
Sprva je bilo tam zelo hladno, nato se je otoplilo in temperatura se je povzpela celo nad ničlo. Po vrnitvi v Slovenijo me je pošteno zeblo.
»Sam sem se prebil v ekipo Sigija Grab-nerja, nekdanjega odličnega tekmovalca, tako da dobim deske brezplačno. Ostala oprema je butična. Vse moraš plačati. Smučarski čevlji stanejo tisoč evrov.«
Kakšne so bile razmere v olimpijski vasi, ste bili zadovoljni s hrano?
Bila je zelo dobra. Bil sem prijetno presenečen. Izbira je bila velika, dobil si vse, kar si si zaželel. A po petih, šestih dneh sem imel vsega dovolj. Zdelo se mi je, da ima vse isti okus. Sobe v stanovanjskih blokih v olimpijski vasi so bile prostorne. Še šest tekmovalcev je bilo skupaj z mano v apartmaju. Kuhinje nismo smeli uporabljati. Zdaj bodo stanovanja prodali, zato je vse moralo ostati nedotaknjeno.
Pravijo, da v Severni Koreji hrana v restavracijah ni pekoča, v Južni Koreji pa precej. Imate kakšno izkušnjo?
Izven olimpijske vasi nisem jedel. Moja družina, oče, mama in sestra, je bila navdušena nad jedmi z žara.
Živite v hiši v Medlogu. Imate psa?
Ne, čeprav si ga sestra zelo želi.
Torej sklepam, da pasjega mesa niso poskusili.
Ne, a mislim, da ga tudi tam, kjer so jedli, ni bilo na jedilniku.
Tekma v deskarskem veleslalomu je bila predzadnji dan iger. Ste dotlej le trenirali ali ste si uspeli kaj ogledati?
Nekaj dogodkov sem obiskal. V spominu sta mi ostali predvsem hokejska tekma in zmaga Slovenije nad Slovaško. Prvič sem v živo videl izvajanje kazenskih strelov. Obračun je ponudil vse, kar hokej sploh lahko ponudi.
Tim Mastnak na sprejemu pred potjo v Južno Korejo
Razplet je bil idealen. Potem nisem več hodil naokoli zaradi želje, da bi ostal popolnoma osredotočen na svojo tekmo. Največ sem se družil z Martinom Čatrom, v ospredju so bile računalniške igrice.
Slovensko deskanje zdaj že malo spominja na judo. Malo se govori o vas, precej ob strani ste, nimate veliko tekem v svetovnem pokalu, na olimpijskih igrah so vam odvzeli slalom, a de-skanje je postalo porok za medalje, ne le olimpijske, temveč tudi na svetovnih prvenstvih. Kakšno je vaše razmišljanje na to temo?
Deskarji smo oziroma so zelo uspešni. Malo smo zapostavljeni. Imamo uspehe, ki niso enako cenjeni v primerjavi z drugimi panogami. A smo svojo veljavo dokazali Svetovni smučarski zvezi, kajti naša tekma je bila razprodana. Bila je med najbolj obiskanimi na igrah in še vzdušje je bilo izjemno.
Precej več vemo o opremljevalcih smučarske opreme v alpskem smučanju. Kako je s tem pri deskanju, kdo so vaši opremljevalci?
Deske so v glavnem ročno izdelane. Pravimo, da gre za garažno proizvodnjo. Narejene so >na kožo posamezni-
ku<. Zadnjo novost predstavljajo daljše deske. Sam sem se prebil v ekipo Sigija Grab-nerja, nekdanjega odličnega tekmovalca, tako da dobim deske brezplačno. Ostala oprema je butična. Vse moraš plačati. Smučarski čevlji stanejo tisoč evrov. Sem pa zelo vesel, ker mi določena smučarska oblačila že sedem let zagotavlja slovenski proizvajalec, celjski And by Andraž.
Za prepoznavnost in priljubljenost vašega športa je najbolj poskrbela Čehinja Ester Ledecka, junakinja iger. Jo dobro poznate?
Tudi ona smuča na deski Sigija Grabnerja, zato se poznava. Je fenomen. Še malce nazaj so gledali nanjo kot na smučarko, ki zlahka premaga deskarke. Zdaj pa, ko jih je »nabila« v superveleslalo-mu in obenem dejala, da je njen glavni šport deskanje, jim je zaprla usta in drugače gledajo na nas. Po superve-leslalomu sem ji čestital in spregovorila sva nekaj besed na posebnem prizorišču v ciljni areni. Priznal sem ji, da občudujem njene dosežke. Čeprav je bila v središču pozornosti, se je obnašala enako kot prej.
Vaš največji uspeh datira v leto 2011, ko ste v Valma-lencu na mladinskem svetovnem prvenstvu v paralelnem veleslalomu osvojili zlato medaljo. Podobne, a ne tako visoke uvrstitve so vam v članskem svetovnem pokalu uspevale zgolj na Rogli. Zakaj?
Gre za domač teren, ki ga izjemno dobro poznam. Obenem sem na Rogli daleč najbolj živčen, saj me glasno podpirajo moji številni navijači. Kot kaže se zelo dobro kosam s psihološkim pritiskom.
Letošnja olimpijska sezona se je začela nenavadno in nesrečno. Kaj se je pripetilo?
Še sam ne bi verjel, če se ne bi zgodilo meni. Na avstrijskem ledeniku Kaunertal sem se zaletel v steber. Dve ali tri rebra so bila zlomljena. Preostalo mi je le ležanje. Mesec dni, ko so tekmeci najbolj intenzivno trenirali, sem med okrevanjem počival. Dejal sem si, da je vse za nekaj dobro. Na prvi tekmi svetovnega pokala sem v Ca-rezzi sredi decembra osvojil 20. mesto, s čimer sem bil zelo zadovoljen.
»A po petih, šestih dneh sem imel vsega dovolj. Zdelo se mi je, da ima vse isti okus.«
ŠPORT
19
Tim Mastnak (desno) v Pjongčangu s svojo družino, z mamo Rozo, s sestro Patricijo in z očetom Robertom
V	soboto ste imeli olimpijsko tekmo, kvalifikacije pa ... Za las je šlo, skoraj dobesedno!
Prvo vožnjo sem zelo slabo odpeljal. Ostala mi je priložnost v drugi vožnji. Bil sem zaskrbljen. Časa se seštejeta, zato sem se zavedal, da moram prikazati super predstavo. »Razpalil« sem do konca. V drugi vožnji sem imel drugi čas rdeče proge. Uvrstitev med šestnajsterico in izločilne boje sem ujel za stotinko.
V	osmini finala ste naleteli na najboljšega iz kvalifikacij, na kasnejšega olimpijskega zmagovalca, Švicarja Nevina Galmarini-ja. Ste se »vrgli na glavo«, kot radi pravite tekmovalci na snegu?
Da, že v zgornjem delu, potem pa še v ravninskem delu proge, saj sem vedel, da sem hitrejši od njega še iz časa skupnih treningov. Toda storil sem napako, sonce je storilo svoje in sneg se je zmehčal. Premočno sem zarobil, se ugreznil in izgubil hitrost. Navkljub tvegani vožnji v zadnjem delu sem za desko in pol zaostal za njim.
To je znašalo 38 stotink, Galmarini je v finalu Korejca premagal za 43 stotink.
To dejstvo mi je bilo malce v tolažbo, a ne v prav veliko.
Imate premalo treme pred tekmo? Vprašanje se zdi morda čudno.
Morda pa res. Lahko, da sem preveč sproščen. Na Rogli čutim obremenitev, saj nočem razočarati svojih pristašev, in se nato dobro
»Časa se seštejeta, zato sem se zavedal, da moram prikazati super predstavo. >Razpalil< sem do konca. V drugi vožnji sem imel drugi čas rdeče proge.«
znajdem. No, v Pjongčan-gu nisem bil povsem sproščen ...
Boste imeli nanj lepe spomine?
Vsekakor. Tja sem pripotoval kot 26. z jakostne lestvice od 32 tekmovalcev. Uvrstil sem se na šestnajsto mesto. Ne bom pozabil druženja s športniki in posebnega olimpijskega duha.
Žan Košir je pred javnostjo skril nekaj čustev po porazu v polfinalu, vseh ne. Kaj ste videli vi?
Najprej je bil besen, nato potrt ... V našem športu ne obstaja fotofiniš, kar smo tekmovalci šele zdaj izvedeli. Kamera je pokazala eno, ura drugo. Na ciljni črti sta dve celici, A je glavna, B je rezervna. Celica B je višje postavljena. Slednjo je >pre-sekal< Žan, ker je imel roko previsoko. Uro je ustavila šele noga. Korejec je držal roko nizko.
Če potegneva črto: Žan je bil v cilju pred Korejcem?
Da, tudi tako lahko rečeva. Škoda, da je nekaj zavojev pred ciljem storil manjšo napako.
Konec januarja ste dopolnili 27 let. Za nastop v Sočiju ste bili krivično prikrajšani, v Pekingu boste torej v zrelih tekmovalnih letih. Namera-
vate zdržati do takrat?
Seveda. Sicer pa bo vse odvisno od zdravja. V našem športu moraš dozoreti in moja najboljša leta naj bi še sledila.
Kaj lahko dodate o svojih vožnjah? Imata z očetom idejo, kaj še lahko izboljšate?
Ko gledam posnetke, se mi zdi, da imam veliko rezerv. Vem, kje lahko dodam. Ob koncu sezone bomo testirali nove deske, ki naj bi mi omogočile krajše linije vožnje. Vsaka stotinka je dragocena, zato nenehno iščemo izboljšave.
Kateri športi so vas še veselili, katerim se zdaj posvečate?
Dolgo časa sem igral košarko za Celjski vitez. Sicer sem adrenalinski odvisnik. Imam tisočkubični motor. Rad se vozim z motornimi sanmi, s kolesom gor in dol po hribu, kajtam, vejkam.
Je vaš klub, Sport Klub M--Celje, registriran pri Športni zvezi Celje?
Je.
Se pravi, da boste zagotovo nominirani v izboru za najboljše športnike Celja.
Konkurenca v našem mestu je izostrena. A že nominacija bi me razveselila.
DEAN ŠUSTER
Foto: GrupA, osebni arhiv TIMA MASTNAKA
V Pjongčangu med izvirnejšimi navijaškimi maskotami
Najpristnejše navijaško vzdušje v olimpijski vasi
Žalski navijači so se v petek vrnili iz Južne Koreje. Dvanajstdnevno olimpijsko odpravo pod okriljem novoustanovljenega Kluba slovenskih navijačev so z družabnim programom sklenili v Žalcu, kjer so jo tudi uradno začeli.
»Za nami je krasna izkušnja, ki ni bila le olimpijsko naravnana, temveč tudi turistično. Poleg športnega smo začutili tudi korejski utrip. Spoznali smo njihov način življenja, hrano in milijonsko mesto Seul,« je vtise takoj ob prihodu domov strnil vodja odprave, prvi med navijači Aleksander Javornik - Žavski. Za tokratno pot na olimpijske igre se je opremil s kopijami medalj. Načrtoval je, da se mu bodo nanje podpisali slovenski dobitniki odličij. Že na olimpijskih igrah je dobil podpis Jakova Faka, po podpis Žana Koširja pa se je po prihodu domov odpravil na Gorenjsko.
Javornik nad rezultati slovenskih športnikov ni razočaran, čeprav je pred odhodom v Pjongčang napovedoval kar precej več odličij. Še posebej je po njegovih besedah v Južni Koreji odmevala zmaga slovenskih hokejistov nad ameriškimi. »V Pjongčangu se je tisti dan govorilo samo o tej zmagi in o tem, kako je majhna Slovenija premagala velike Združene države Amerike.« Pozabiti ne smemo, kot še dodaja, tudi na nekaj uvrstitev slovenskih športnikov do desetega mesta.
Člani Kluba slovenskih navijačev s svojo prisotnostjo niso spodbujali le tekmovalcev, ampak so prav tako promovirali Slovenijo. Še posebej veselo navijaško
Aleksander Javornik - Žavski se je za tokratne olimpijske igre opremil s kopijami medalj. Že v Južni Koreji se mu je na srebrno podpisal Jakov Fak.
vzdušje je bilo v olimpijski vasi, kjer so bili s svojo izvirno navijaško opravo in z replikami olimpijskih medalj prave atrakcije. »V olimpijski vasi smo rajali, se družili in fotografirali navijači iz različnih držav. Še posebej ži-
vahno je bilo ob večerih,« pove Žavski, ki naj bi ga z ostalimi žalskimi navijači opazil celo Eurosport in jih uvrstil med najzanimivejše navijaške maskote letošnjih olimpijskih iger.
ŠPELA OŽIR
Žalski navijači so se v petek iz Južne Koreje vrnili polni lepih vtisov. Kot pravijo, niso začutili le olimpijskega utripa, temveč so spoznavali tudi življenje Korejcev.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Svet zavoda III. OSNOVNE ŠOLE CELJE
Vodnikova ulica 4, 3000 CELJE razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA / RAVNATELJICE
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07- uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09-popr., 65/09- popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12-ZPCP-2D,
2/15 Odl. US: U-I-269/12-24, 47/15, 46/16 in 49/16-popr.). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predvideni začetek dela bo 1. 9. 2018. Delo na delovnem mestu ravnatelja se opravlja polni delovni čas. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za mandatno dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim/njo sklenjena pogodba o zaposlitvi
na delovnem mestu ravnatelja/-ice. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o: izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku) pošljite v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda III. osnovne šole Celje, Vodnikova ulica 4, 3000 Celje, s pripisom PRIJAVA NA RAZPIS
ZA RAVNATELJA. Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za
mandatno obdobje in kratek življenjepis. Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli/-e v zakonitem roku.
Ш
JKP ŠENTJUR,
javno komunalno podjetje, d.o.o.
Cesta Leona Dobrotinška 18, 3230 Šentjur
Poročilo Javnega komunalnega podjetja Šentjur, d. o. o., o pitni vodi za leto 2017
Javnokomunalno podjetje Šentjur je kot izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo dolžno zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode. Redno preskušanje vzorcev pitne vode izvaja skladno s Pravilnikom o pitni vodi in na osnovi HACCP (Hazard Analysis and Critical Control Points) sistema, ki določa mesta vzorčenja, pogostost in obseg preiskav za posamezno mesto. V letu 2017 so preiskave izvajaliv NLZOH (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano). Priocenjevanjuskladnosti inzdravstveneustreznostipitn e vode so bili upoštevani predpisani mikrobiološki in kemijski parametri.
1 1	MIKROBIOLOŠKE PREISKAVE |		KEMIJSKE PREISKAVE
VODOVOD Št. odvz. vzorc.		Št. neskl. vzorc. Št. odvz. vzorc.	
Prevorje	10	0	5
Planina pri Sevn.	10	0	5
Loka pri Žusmu	10	0	6
Šeatjur	44	0	19
SKUPAJ 74		0 35	
Rezultati preskušanj vzorcev vode, razvidni iz tabele, kažejo, da je bila pitna voda na območju občine Šentjur v letu 2017 v 100 odstotkih skladna z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Ur. list RS št. 19/04, 35/04, 16/06, 92/06, 25/09 in 74/2015). Z jasnim pogledom v prihodnost bo javno komunalno podjetje nadaljevalo kvalitetno opravljanje službe za distribucijo pitne vode na območju občine Šentjur. V skladu s tem veljajo opozorila in pozivi slehernemu prebivalcu, da ni le nuja, ampak obveza vseh, da se ohrani čisto okolje. To še posebej velja za tiste, ki bivajo na vodovarstvenih območjih. Gre za redke še neoporečne vodne vire in njihova prispevna območja, ki jim je treba nameniti še posebno pozornost. Prav tako velja opozorilo, da morajo uporabniki redno in skrbno preverjati stanje internih inštalacij svojih objektov, jih redno vzdrževati in dosledno upoštevati objavljena navodila s strani distributerja pitne vode ter redna priporočila NIJZ (Nacionalnega inštituta za javno zdravje). Zavedati se je treba, da je voda življenje. Zato VARUJMO ŽIVLJENJE, VARUJMO VODO!
Naša spletna stran: http://www.jkp-sentjur.si/
■	Ш8Ш
DICOM
Edicom, d.o.c
Trgovina CONRAD electro nI Vodnikova 6, SI-3000 Celje www.con rad-cel je. si conrad@edicom.si Tel: 051/384811 Fax: 03/49125 51
VOZILA
KUPIM
AVTO, od letnika 2001 naprej, lahko poškodovan ali v okvari, kupim. Telefon 041 567-747.	292
STROJI
ШШШЗК VARNOST ORODJE MZSVETLJAVA ZABAVA m se in še...
□
PRODAM
I
Ш
KUPIM
KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, mo-tokultivator, frezo, mulčar, koso in drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	9
TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari, in kmetijsko mehanizacijo kupim. Telefon 040 507-060.	292
PRODAM
V PREBOLDU ali širši okolici najamem njivo ali travnik v ravnini. Telefon 031 603-955.
PRODAM
TRAKTORSKI plato 200 x 110 cm, prodamo. Telefon 031 278-786. Š 010 MULTIKULTIVATOR s prikolico, dizel, prodam. Telefon 041 987-305. 346
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ona d.o.o., Slovenska 27, 1000 Ljubljana.
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798 , 041 763-8 0 0, 051 379-031, (03) 5471-244. p NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesno-stjo. prodamo. Brezplačna dostava na dom po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n ŠTIRI telice, od 250 do 370 kg, prodam.
Telefon 041 547-769. Š 005 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave in bele barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.
p
DVE telički simentalki in bikca simentalca, starega 10 do 14 dni, prodam. Telefon 070 250-441.	214
BIKCA, sl in bbp, starega 11 mesecev, težkega 400 kg, prodam. Telefon 041 794-301.	349
RACE, pobiralke polžev, zelo lepe, prodam. Telefon 070 485-951. l 27
тшт
iastrologinja
0906430
cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja
KUPIM
ZAZIDLJIVO zemljišče, veliko 1.500 m2, na lepi sončni legi v Zagradu, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: 041 263 497.	242
VINOGRAD z bivalno vinsko kletjo, na Vir-
štanju, prodam. Telefon 040 211-346.
p
NAJAMEM
DEBELE, suhe krave in teleta nujno kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653286.	Š 031 ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n
335
astrologinja jasnovidnost BI0TERAPIJE
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
JALOVE krave in telice nujno kupim. Dobro plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p
SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE FRANA KRANJCA CELJE,
Hrašovčeva ulica 1, 3000 Celje, razpisuje prosto delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE.
Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/--ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09
-	popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP--2D, 47/15, 46/16, 49/16 - popr. in 25/17 - ZVaj); v nadaljevanju besedila: ZOFVI). Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za mandatno dobo 5 let.
Predviden začetek dela je 1. 9. 2018.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev oziroma njihove fotokopije:
-	dokazilo o izobrazbi,
-	dokazilo o nazivu,
-	dokazilo o opravljenem strokovnem izpitu,
-	dokazilo o opravljenem ravnateljskem izpitu - kandidat/--ka lahko kandidira tudi brez ravnateljskega izpita, vendar ga mora pridobiti v enem letu po začetku mandata, sicer mu/ji preneha mandat po zakonu,
-	kratek življenjepis z opisom dosedanjih delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju,
-	potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo sodišča, da kandidat ni v kazenskem postopku,
-	program vodenja zavoda za mandatno obdobje pošljite v zaprti ovojnici v osmih (8) delovnih dneh po objavi tega razpisa na naslov: SVET ZAVODA OSNOVNE ŠOLE FRANA KRANJCA CELJE, Hrašovčeva ulica 1, 3000 Celje, s pripisom »Prijava na razpis za ravnatelja/-ico«.
Vlogo bomo upoštevali kot pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. Potrdilo iz kazenske evidence o nekaznovanosti ne sme biti starejše od enega meseca. Nepopolno oddanih vlog ne bomo upoštevali. Kandidati/-ke bodo o izbiri obveščeni/-e v zakonitem roku.
PRODAM
70 dag kamilic prodam. Telefon 040 320357.	29 6
SUHE jurčke in lisičke prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 210-119. 332
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^»
041420111* 0(1954 216
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
OSTALO
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 344
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO ključavničarja in serviserja - monterja strojev in opreme za predelavo lesa. Zaposlitev je za določen čas 6 mesecev s poskusno dobo 2 meseca. Možnost zaposlitve za nedoločen čas. Pričakovana izobrazba strojne smeri, možnost priučitve. Telefon 031 622525. Terglav žage, d. o. o., Tabor 44.
352
m mm
PRODAM
DRVA, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346.	p
DOMAČE pecivo in piškote po naročilu prodam. Telefon 041 642-813. p
BIKCA in teličko, oba simentalca, težka nad 200 kg, kravo simentalko in kosilnico Sip 135 prodam. Telefon 041 596-475.	348
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
Poroke
Celje
Poročila sta se: Karmen NOSAN in Matej VERDNIK, oba iz Celja, Majda PEKO-ŠAK in Simon KRAMAR, oba iz Celja. Žalec
Poročila sta se: Tina JAGER iz Žalca in Aleš FISTER iz Celja. Velenje
Poročila sta se: Deniza
MUSTAFIĆ iz BIH in Zikret DURIĆ iz Šoštanja. Mozirje
Poročila sta se: Vesna
FRECE in Aleš KAJTNA, oba iz Velenja.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo.
ZAHVALA
Po hudi bolezni je za vedno zaspala naša ljuba
MARIJA KARLIN
(25. 1. 1942 - 31. 1. 2018)
Hvaležni smo gospodu župniku mag. Srečku Hrenu za lep poslovilni obred in gospe prof. mag. Katji Pogeljšek Žilavec, ravnateljici SZŠ Celje, za govor, v katerem je predstavila vse plati delovanja nekdanje sodelavke.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo skupaj z nami v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ter sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v dneh žalovanja toplo stisnili roko.
Žalujoči: vsi njeni
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo,
a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (G. W. Goethe)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka in pradedka
ALBERTA ZAVERŠNIKA
iz Bobovega, Šmarje pri Jelšah (17. 1. 1944 - 10. 2. 2018)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje ter darovano
cvetje, sveče in sveto mašo. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
90,6 95,1 95,9 100,3
radio cehe
Vedno г илтој/
Smrti
Celje
Umrli so: Leon ŠKOBER-NE iz Celja, 81 let, Albert ZAVERŠNIK iz Bobovega pri Šmarju, 74 let, Ana POLIC iz Celja, 77 let, Alojzija ŽOLNIR iz Celja, 95 let, Jožef RENKO iz Tep pri Litiji, 76 let, Marija ZAPUŠEK iz Florjana, 90 let, Janez KOROŠEC iz Žalca, 86 let, Marko FINKŠT iz Naza-rij, 76 let, Alojz TRNOVŠEK iz Velenja, 82 let, Antonija FIDERŠEK iz Brod, 88 let, Antonija KOČAR iz Laškega, 82 let, Marija KRAŠOVC iz Stopc, 80 let, Frančiška ZUPAN s Polzele, 88 let, Jožef PLEVNIK iz Celja, 78 let, Branko JAZBINŠEK iz Pečov-ja, 51 let, Ferdinand GAJŠEK iz Celja, 82 let, Sonja ZAGRA-DNIK SMEH iz Celja, 82 let, Alenka TAVČER JEŽOVNIK iz Ravnega pri Dobju, 52 let, Jozefa FIJAVŽ iz Lokrovca, 94 let, Karl SCHMAUTZ iz Celja, 100 let.
Laško
Umrli so: Emil BEZGOV-ŠEK iz Lahomnega, 89 let,
Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi
IVANA BORŠTNIKA
iz Zagaja 4, Ponikva (1. 5. 1941 - 18. 2. 2018)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se poklonili njegovemu spominu ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Alojzu Kačičniku za slovesno opravljen obred in poslovilne besede ter cerkvenemu pevskemu zboru s Ponikve.
Žalujoči: vsi njegovi
Gabriela NOVAK iz Laškega, 86 let, Jožef ZAGORIČNIK s Polzele, 84 let, Jožefa GORI-ŠEK iz Spodnje Rečice, 82 let, Mirko PEKLAR iz Rimskih Toplic, 74 let, Anton GLUŠIČ iz Laškega, 59 let, Frančiška ŽAGAR iz Globokega, 94 let.
Žalec
Umrli so: Marija ŠLOGAR iz Vrbja, 85 let, Vincenc NEMIVŠEK iz Miklavža pri Taboru, 86 let, Štefan GO-LOBIČ z Vranskega, 88 let, Zofija GOLAVŠEK iz Prebolda, 84 let, Drago VEBER iz Levca, 65 let, Jožefa JELEN iz Orove vasi, 91 let, Marija Ana ŽNIDAR iz Šempetra v Savinjski dolini, 78 let, Frančišek ČVAN iz Prekope, 83 let, Viktor POTOČNIK iz Galicije, 80 let, Roza RIBIČ iz Latkove vasi, 97 let.
Mozirje
Umrli so: Jožef ZALESNIK iz Gornjega Grada, 76 let, Matevž GOLOB iz Gornjega Grada, 77 let, Kristina PAU-LIČ iz Rovta pod Menino, 88 let, Marija ŠTIGLIC iz Okoni-ne, 87 let.
Šentjur
Umrla o: Štefanija ROMIH iz Šentjurja, 89 let, Alojzija SALOBIR iz Škarnic, 95 let, Matilda VREČUN iz Podga-ja, 89 let, Janez BORŠTNIK
ZAHVALA
ob zadnjem slovesu
ALENKE TAVČER -JEŽOVNIK
z Brega pri Polzeli (28. 12. 1966 - 13. 2. 2018)
Po hudi in dolgotrajni bolezni nas je mnogo prezgodaj
zapustila naša Alenka. Ob tem smo mnogim dolžni iskrene in globoke zahvale. To so najprej tisti, ki so se v številnem in spoštljivem sprevodu od Alenke poslovili, tisti, ki so darovali za svete maše in potrebe cerkve, cvetje in sveče. Nešteti stiski rok so nam pritrjevali, da je njihovo sočutje z nami. Skupaj z nami so se poslovili Zabukovški in polzelski planinci, kvartet Draž, organist Marko Slokar ter spoštovani gospod župnik Jože Kovačec s pogrebnim obredom in z nagovorom, polnim tolažbe, upanja in topline ter obeta, da se nekoč spet snidemo.
To je bilo slovo! Neskončno smo hvaležni tudi celotnemu osebju na urološkem oddelku celjske bolnišnice. Toliko prizadevanj, kot jih je bila deležna naša Alenka od zdravnikov, še posebno Sandija Poteka, dr. med., spec, urologije, in sester, redko srečamo. Z nami so delili svoje znanje, našo žalost tolažili ter nas pripravljali na slovo. Njihovi
dolžniki ostajamo za vedno. Neprecenljiv je tudi delež Alenkine osebne zdravnice Martine Hrovat, dr. med., in sestre Irene.
Žalujoči: vsi njeni
iz Zagaja pri Ponikvi, 76 let, Martin LEBER iz Marija Do-bja, 77 let.
Velenje
Umrli so: Jožef VIDEC iz Velenja, 75 let, Lilijana ČAMER iz Velenja, 56 let. Marija ZADNIK iz Velenja, 76 let, Mihaela PRITRŽNIK iz Velenja, 53 let, Jakob DU-
ŠAK iz Velenja, 85 let, Slavko JELEN iz Velenja, 64 let, Štefanija PIRC iz Velenja, 80 let, Franc TRATNIK iz Velenja, 74 let, Ana KRAMAR iz Velenja, 84 let, Marija SEVŠEK iz Velenja, 64 let, Ivana ČULK iz Velenja, 87 let, Milan PON-GRAČIČ iz Velenja, 68 let, Pejo PAŠIĆ iz Velenja, 69 let.
Neskončna ljubezen je ena sama in ves svet jo kliče ljubljena mama...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, stare mame, prababice, praprababice, tete, botre in sosede
ŠTEFANIJE ROMIH
iz Ulice Antona Martina Slomška 6, Šentjur (23. 2. 1928 - 14. 2. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali za svete maše, sveče in denarne prispevke. Posebna zahvala je namenjena dr. Šiljegu in sestri Danieli. Zahvala pogrebni službi Zagajšek, pevcem za odpete pesmi in trobentaču. Zahvala govornici za ganljive besede ob slovesu. Hvala tudi gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljen cerkveni pogreb.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: hčerka Fanika z družino in ostalo sorodstvo
Bremena v življenju te niso zlomila, a bolezen iz tebe vso moč je izpila, za tabo ostala je velika praznina, a v naših srcih globoka bolečina.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame, stare mame, prababice in sestre
MARIJE KRAŠOVC
iz Stopc 4, Laško (28. 3. 1938 - 12. 2. 2018)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovane sveče, svete maše in denarne prispevke. Zahvala velja zdravstvenemu osebju, gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornici za ganljive besede slovesa, Komunali Laško, pevcem in glasbeniku za odigrano Tišino. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in z nami delili bolečino slovesa.
Žalujoči: vsi njeni
novi tednik
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2018 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
................................"IF.....
Ime in priimek: Naslov, kraj:
E-poštni naslov:
Plačilo {ustrezno označi)
□	v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra
□	za 6 mesecev 55 evrov
□	za 3 mesece 27,93 evra
□	mesečno 9,50 evra
CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen)
novi tednik
Datum rojstva: Telefonska številka: Datum:
Podpis naročnika:
p
p
i
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 1. marec
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Jezikaj slovensko, 8.45 Poročilo pU Celje
10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev
PETEK, 2. marec
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo,
20 vročih Radia Celje
	TUJA LESTVICA	
1.	DUA LIPA - IDGAF	(3)
2.	PRETTYMUCH FEAT. FRENCH	
	MONTANA - NO MORE	(4)
3.	MARS BRUNO &	
	CARDI B - FINESSE	(2)
4.	RUDIMENTAL FT. JESS	
	GLYNNE, MACKLEMORE &	
	DAN CAPLEN - THESE DAYS	(1)
5.	THE CHAINSMOKERS - SICK	
	BOY	(2)
6.	GEORGE EZRA - PARADISE	(3)
7. KESHA - HUNT YOU DOWN		(5)
8.	MOON TAXI - NOT TOO LATE	(6)
9.	PINK - BEAUTIFUL TRAUMA	(4)
10.	DRAKE - GOD'S PLAN	(1)
	DOMAČA LESTVICA	
1. DRUŠTVO MRTVIH		
	PESNIKOV - TINTA IN PERO	(5)
2.	BIG FOOT MAMA - SANJA	
	SE TI NE	(5)
3.	BILBI - SVET POD NAMA	(4)
4.	GREEN NOTE COLLECTIVE -	
	CESTA MESTA	(2)
5.	HAMO & TRIBUTE 2 LOVE -	
	ONA GRE	(1)
6.	FLIRRT IN ORLEK -	
	VELIKA BUDALA	(2)
7. POP DESIGN - NORCU		
	PODOBEN	(4)
8.	CHALLE SALLE - GUD VAJB	(3)
9.	LEONART - DIVJI RITEM	(3)
10.	SAMUEL LUCAS - KOT	
	NEKDAJ	(1)
	PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:	
	CALUM SCOTT - YOU ARE	
	THE REASON	
	LIAM PAYNE & RITA ORA - FOR YOU	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO:	
	LEA SIRK - HVALA, NE!	
	BQL - PTICA	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
8.00 Poročila, 8.30 Otroci ne lažejo, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana
SOBOTA, 3. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice
NEDELJA, 4. marec
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele
PONEDELJEK, 5. marec
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Kdo bo koga, 8.45 Poročilo PU Celje
9.15 Predstavljamo skladbe tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Re-
gijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca
TOREK, 6. marec
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Življenje z nami ni le lepše, ampak tudi lažje, 8.45 Poročilo PU Celje
9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev
SREDA, 7. marec
Jutranji ritem z Evo in Dejanom (5.00 - 9.00)
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Razgaljeni, 8.45 Poročilo PU Celje
10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodije tedna (slovenska, tuja, domača), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev
Po slovensko s Katrco
1.	Ans. S. Avsenika, Grega in Monika Avsenik: Morda pa nekoč
2.	Mladi godci: Slikar
3.	Vražji muzikanti: Moja si
4.	Mitja kvintet: Za lepši dan
5.	Divja kri: Ples na veselici
90,6 95,1 95,9 100,3
rad	io cel	ie
Vedno? 2 ИЛвИО		j/
Kino
CINEPLE
Spored od 1. 3. do 7. 3. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
12 pogumnih - akcijski, drama, zgodovinski
ponedeljek, torek, sreda: 18.50 Angry Birds film - animirani, sinh
nedelja: 13.30
Avtomobili 3 - animirani, sinh. Četrtek: 15.30
Bikec Ferdinand - animirani, družinski, sinh. četrtek: 12.20, 14.40 sobota: 11.20, 14.40 petek: 11.00, 13.10, 16.40 nedelja: 11.00, 13.10, 16.20 ponedeljek, torek: 15.40 Bikec Ferdinand - animirani, družinski, sinh. 3D sobota: 13.40
Družabni večer - komedija četrtek: 18.45, 20.50 petek: 14.20, 16.30, 19.50, 21.50 sobota: 11.50, 16.40, 18.45, 20.50 nedelja: 11.20, 18.40, 20.45 ponedeljek, torek, sreda: 18.20, 20.20
Fantomska nit - drama četrtek: 15.15, 20.15 petek: 21.20 sobota: 13.40, 16.10 nedelja: 15.50, 18.30 ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 18.40
Film o emojijih - animirani četrtek: 17.40 sobota: 18.20
Iztrebljevalec 2049 - fantazijski petek: 21.00
Jaz, Baraba 3 - animirani, sinh. sobota: 16.20
Jaz, Baraba 3 - animirani, sinh., 3D
petek: 12.30
Jaz, Tonya - biografska drama nedelja: 21.00
Jumanji: Dobrodošli v džungli
- fantazijski, komedija petek, nedelja: 18.30 Koko in Velika skrivnost - animirani petek: 14.30
Košarkar naj bo - film po knjižni predlogi četrtek: 18.30 sobota: 15.50 Kvadrat - tragikomedija sobota: 21.00
Lepotica in zver - fantazijski sobota: 17.40
Mali Bigfoot - animirani, sinh. sobota: 12.30
Mali šef - animirani, sinh. petek: 15.30
Mali šef - animirani, sinh., 3D četrtek: 11.30
Medvedek Paddington 2 - animirani, sinh. sobota: 11.30
Moj mali poni: Film - animirani, sinh. nedelja: 15.30
Oblika vode - drama, fantazijski četrtek: 11.10, 13.40, 16.10 petek: 11.50, 18.30 sobota: 11.10, 20.20 nedelja: 13.20, 21.20 ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 21.15
Palčki pomagalčki - animirani, sinh
četrtek: 11.20, 13.20 petek, nedelja: 12.50, 14.50 sobota: 11.40, 13.30, 14.30 ponedeljek, torek, sreda: 16.30 Petdeset odtenkov svobode -erotični, drama
četrtek, nedelja: 16.50, 19.00, 20.00, 21.10
petek: 16.50, 19.00, 20.00, 21.10, 22.10
sobota: 16.50, 19.00, 20.00, 21.10, 22.10
ponedeljek, torek, sreda: 19.00,
20.00, 21.10
Plameni Pariza - balet
nedelja: 16.00
Rdeči vrabec - triler
od četrtka do nedelje: 15.20,
18.00, 20.40
od ponedeljka do srede: 16.00, 18.00, 20.40
Roparsko gnezdo - akcijski, drama
ponedeljek, torek, sreda: 21.20 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - animirani, sih. četrtek: 14.20 petek: 13.30
DOGODKI MED 1.3.in8.3.2018
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
1.	marec, IGRAJMO se...SKUPAJ!
ob 10. uri Družabne igre za otroke od 8. leta starosti
PETEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
2.	marec, Zimske počitnice pri Mišku Knjižku ob 10. uri IGRAJMO se...SKUPAJ!
Družabne igre za otroke od 8. leta starosti
PETEK, KNJIŽNICA VOJNIK 2. marec, Počitniška ustvarjalna delavnica ob 17. uri Vstop prost!
PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA
5.	marec, Ali je"imeti vpliv na druge" utopija?
ob 17. 30 V okviru U30 predava Nada Tržan-Herman
TOREK, GLASBA FILM
6.	marec, Glasna tišina poželenja
ob 17. uri Predava dr. Božidar Veljkovič
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU
7.	marec, Pravljične dogodivščine ob 17- uri s pravljičarko Dragico
SREDA, AVLA KNJIŽNICE 7. marec, Ženska
ob 18.30 Odprtje razstave celjske fotograflnje Goge Fonda
NE KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU SPREGLEJTE Pravljične dogodivščine za najmlajše Vsak četrtek od 10. ure dalje
NE POČITNICE PRI MIŠKU KNJIŽKU SPREGLEJTE Igrajmo se...skupaj!
Za otroke od 8. leta dalje
Smrkci: Skrita vas - animirani, sinh.
petek: 11.30
Trije plakati pred mestom -
drama
četrtek: 18.40
Vampirček - animirani, družinski
nedelja: 12.30
Ves denar sveta - triler, biografski
četrtek: 21.00
Vesela pošastna družina - animirani, sinh. ponedeljek: 13.30 nedelja: 11.30
Vrabček Richard - animirani, sih.
četrtek: 12.30 nedelja: 14.30 Zapoj - animirani, sinh. četrtek: 16.20 Zbeži! - grozljivka sobota: 18.50
Čebelica Maja: Medene igre -
animirani, sinh. od četrtka do nedelje: 12.00, 14.00, 16.00, 18.00 od ponedeljka do srede: 16.20, 17.10, 18.10
Čebelica Maja: Medene igre -
animirani, sinh., 3D od četrtka do nedelje: 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 od ponedeljka do srede: 15.50, 17.40
Črni panter - akcijski, pustolovski
četrtek: 12.40, 17.50, 20.30 petek: 12.40, 15.15, 17.50, 20.30 sobota: 13.50, 18.40, 21.20 nedelja: 13.20, 18.45, 20.50 ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.30
Črni panter - akcijski, pustolovski, 3D
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 19.30
petek: 18.50, 21.30 sobota: 20.10 nedelja:19.50 Čudo - drama petek, nedelja: 17.30
www.nt-rc.si
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Čebelica Maja: Medene igre - animirana pustolovščina, sinh., 3D
19.45 Največji šovmen - biografski muzikal 21.00 Brez ljubezni - drama 21.45 Družabni večer - komedija, kriminalka SOBOTA
18.00 Čebelica Maja: Medene igre - animirana pustolovščina, sinh.
19.45 Lady Bird - komična drama
21.45 Petdeset odtenkov svobode - erotični, drama NEDELJA
16.00 Čebelica Maja: Medene igre - animirana pustolovščina, sinh., 3D
18.00 Družabni večer - komedija, kriminalka 19.00 Brez ljubezni - drama 20.00 Lady Bird - komična drama
PONEDELJEK
18.00 Petdeset odtenkov svobode - erotični, drama 19.00 Brez ljubezni - drama 20.00 Oblika vode - fantazijska drama
POČITNIŠKI KINO
ČETRTEK
17.00 Čebelica Maja: Medene igre - animirana pustolovščina, sinh.
19.00 Družabni večer - komedija, kriminalka
ČETRTEK
18.00 12. FGF: Daulagiri, vzpon na Belo goro - dokumentarni 20.00 12. FGF: Nives Meroi in Roman Benet: 14+1/Odčarani
NAPOVEDNIK
kino/ Bernd Arnold - Poti navzgor - dokumentarni PETEK
20.00 Oblika vode - drama SOBOTA
18.00 Oblika vode - drama NEDELJA
20.00 Oblika vode - drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 1. 3.
16.30 Špesov dom Vojnik Nastop Komornega pevskega zbora Društva upokojencev Vojnik
18.00 Avla Grand hotela Rogaška Slatina
Polona Kitak
odprtje razstave likovnih del; avtorico bo predstavila Klaudija Redenšek
19.00 Celjska kulturnica Srečko Štamol iz Pernovega, Žalec
odprtje razstave likovnih del; vstop prost
19.30 SLG Celje_
Nejc Gazvoda: Čakalnica
SiTi Teater BTC in Kreker; Dnevi komedije, odprtje festivala
19.30 Kulturni dom Vojnik Nocoj je en lep večer
območna revija malih pevskih skupin občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik
20.00 Glasbena šola Velenje
Shai Maestro & Charles Altura duo
koncert izraelsko-ameriškega dua v okviru Kreativne jazz klinike Velenje 2018
19.30 SLG Celje
TOREK, 6. 3.
PETEK, 2. 3.
19.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Prireditev ob dnevu žena s filmsko predstavo
Yasmina Reza: Bog masakra
Drama SNG Maribor; Dnevi komedije
20.00 Stara Pekarna Velenje Saudade
solo prvenec plesne umetnice Neže Jamnikar
20.30 Max klub Velenje_
Jure Pukl feath. Sachal & Charles Altura
Max Klub jazz festival 2018, (4. koncert) Songs and Chants
SOBOTA, 3. 3.
18.00 Glasbena šola Velenje Zaključni koncert udeležencev Kreativne jazz klinike Velenje
19.00 Špital za prjatle Celje
Zasljemimo! - drugačen, boljši
jubilejni 10. večer slam poezije
19.00 Dvorana POŠ Šmihel nad Mozirjem
Kmečka burka Našli so se
gledališka predstava; KD Lepa Njiva
19.30 SLG Celje
18.00 Vesoljski center Hermana Potočnika Noordunga v Vitanju
Fotograf leta 2017: Štirje letni časi
razglasitev najboljših in koncert Uroša Perića z Bluenote kvartetom in ženskim vokalnim triom The Pearlettes; nastop kabare plesalke Sare Stacey Child
19.00 Medgen-borza Rečica ob Savinji
Pogovori Berta Savodnika s prijatelji in znanci
gost: Andrej Arko, pisatelj in novinar
19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje
Zbor Slovenske filharmonije
koncert iz sklopa Glasba na hribu - postni koncert; vstop prost
Florian Zeller: Resnica
Slovensko stalno gledališče Trst; Dnevi komedije
20.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Prireditev ob dnevu žena s filmsko predstavo
21.00 Max klub Velenje_
Zaključno srečanje in jam session Kreativne jazz klinike Velenje 2018
NEDELJA, 4. 3.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod
16.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Nastop učencev kitare iz razreda Urše Tekavc
17.00 Osrednja knjižnica Celje
Glasna tišina poželenja
predstavitev knjige dr. Božidarja Veljkoviča; vstop prost
17.30 Velenjski grad
Bogomil Vošnjak, slovenski pravnik, politik in diplomat
predstavitev knjige zgodovinarke dr. Aleksandre Gačić
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Brazgotine
predstavitev pesniškega prvenca Nevenke Lekan, pogovor bo vodil Martin Lisec; vstop prost
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Stenica
avtorski projekt, Prešernovo gledališče Kranj v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj; za gledališki abonma torek
20.00 Celjski dom_
Moški so z Marsa, ženske so z Venere
gledališka predstava Denisa Avdića
mestom
javno vodstvo po razstavi
16.00 Slomškova dvorana Dobrna
Alma M. Karlin: Pod košatim očesom
predstava v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje Celje
18.00 Gledališče Zarja Celje James M. Barrie: Peter Pan
otroška predstava v izvedbi otroške gledališke skupine Gledališča Zarja Celje
PONEDELJEK, 5. 3.
18.00 Savinov likovni salon Žalec Franc Marjan Ferant, arhitekt, ki je ljubil slikarstvo (1926-2017)
odprtje prodajne razstave
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Vlažne duše
predstavitev knjige Mohorja Hudeja v pogovoru z Majo Kovač
16.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Humor je resna stvar
srečanje knjižnično bralnega kluba v sodelovanju z UPI Žalec in Medobčinsko knjižnico Žalec
19.00 Dom sv. Jožefa Celje Simbol v življenju in liturgiji
predava prof. dr. Slavko Krajnc; vstop prost
SREDA, 7. 3.
15.30 in 19.30 Celjski dom
V plesnem vrtincu 2018
območna revija skupin sodobnega plesa Mestne občine Celje ter občin Dobrna, Štore in Vojnik; vstop prost
17.00 Dvorana Glasbene šole Risto Savin Žalec
Nastop učencev tolkal iz razreda Antona Alatiča
18.00 Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec
Uporabno ali dekorativno?
odprtje razstave izdelkov iz keramike Mojce Šon
18.00 Dom kulture Velenje
Tajno društvo PGC
abonma Mladost (4) in izven
19.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Recital Jana Brodnjaka
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Stenica
avtorski projekt, Prešernovo gledališče Kranj v koprodukciji z mestnim gledališčem Ptuj; za gledališki abonma ponedeljek in izven
Ostale prireditve
ČETRTEK, 1. 3.
8.00 do 16.00 Podčetrtek_
Četrtkov sejem
13.30 Mestna knjižnica Velenje
Branje je potovanje
bralni krožek za priseljence; krožek bosta vodili: Edita Prah Šincek in Andreja Kac
PETEK, 2. 3.
17.00 Župnijska cerkev sv. Križa Rogaška Slatina
Ekumensko bogoslužje ob svetovnem molitvenem dnevu
18.00 Galerija Mozirje
Sejšeli - zeleni otoki v Indijskem oceanu
potopisno predavanje z Damjanom Jevšnikom
SOBOTA, 3. 3.
7.00 Ploščad Centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica Velenje
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
9.00 do 17.00 Dvorana Centra Nova
Telo kot osnovno igralsko sredstvo
gledališka delavnica; vodi: Dejan Spasić
19.00 Kulturni dom Gornji Grad Glej, luštno je pr' nas!
KD Gornji Grad; 7. tradicionalni etno večer
NEDELJA, 4. 3.
16.00 Večnamenska dvorana OŠ Frankolovo Ostanimo prijatelji
tradicionalna
narodnozabavna prireditev 18.30 Cerkev Svetega duha Celje
Grozdetov recital
recital v pesmi in besedi, na čast blaženemu Lojzetu Grozdetu; vstop prost
PONEDELJEK, 5. 3.
17.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
pogovore vodita: Metka Klevišar, dr. med. In Julka Žagar, dr. med.
17.00 Osnovna šola Petrovče
Pravljične minute in ustvarjalnica
17.30 Osrednja knjižnica Celje Ali je imeti vpliv na druge utopija?
predava: Nada Tržan -Herman; vstop prost
18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura
19.30 Narodni dom Celje Besede miru
videoprireditev o notranjem miru, vstop prost
TOREK, 6. 3.
18.00 Galerija Mozirje
Konec zgage in ostalih želodčnih težav
predavanje Adriane Dolinar
SREDA, 7. 3.
6.30 Celjski mladinski center Zdrav slovenski zajtrk
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljične dogodivščine z Dragico
vstop prost
17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic
namenjena otrokom, starejšim od treh let; pripovedovala bo Metka Pivk Srdič
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Ivo Mojzer: Srečen je, kdor zares živi
pogovorni večer z legendarnim pevcem bo vodila Alenka Gortan
Zimske počitnice
9.00 do 13.00 Drsališče Velenje Drsanje za otroke vseh starosti; do 2. 3.
9.00 do 13.00 Društvo Novus Velenje
Brezplačno varstvo otrok; delavnice bodo potekale do 2. 3.
10.00 Galerija Velenje_
Zimske ustvarjalne norčije
kreativne brezplačne ustvarjalne delavnice, primerne za otroke od 8. do 14. leta
10.00 do 11.30 Bazen Velenje Plavanje za otroke od 1. do 4. razreda; do 2. 3.
10.00 do 13.00 Vila Rožle Velenje Počitniški živ žav
zimske radosti, ustvarjanje, družabne igre, branje ...; do 2. 3.
10.30 do 12.30 Vila Rožle Velenje
Brezplačna otroška gledališka delavnica primerna za otroke starejše od desetih let; do 2. 3.
11.30 do 13.30 Rdeča dvorana Velenje
Šola nogometa od 1. do 4. razreda; do 2. 3.
12.00 do 13.30 Bazen Velenje Zimske počitnice
plavanje za otroke od 5. do 9. razreda; do 2. 3.
13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje
delavnice, igre, pomoč pri učenju; vsak teden od ponedeljka do četrtka
15.00 Knjižnica Podčetrtek Počitniška ustvarjalna delavnica
vstop prost
TOREK, 6. 3.
17.00 Vila Rožle Velenje
Torkova peta
ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle
Dobrodelne prireditve
PONEDELJEK, 5. 3.
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Z roko v roki
dobrodelni koncert, Dekanijska Karitas Petrovče
23
Razstave
Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica
Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega
Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Jusufa Hadžifej-zovića: Prodajalna praznine; do 25. 3.
Likovni salon Celje: samostojna razstava Danijel Djamo; do 15. 4.
AQ galerija Celje: razstava Dušana Berceta Digitalni spomini; do 10. 3.
Galerija Mozirje: razstava Celjski 87. pehotni polk; do 15. 3.
Galerija Velenje: razstava Skozi prostor in čas (2013-2018) magistrice umetnosti Klementine Golije; do 17. 3.
Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 31. 3.
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti
Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski
Stari grad Celje - Friderikov stolp, klet: Teater groze - razstava mučilnih naprav od 16. do 18. stoletja
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari
Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
90,6 95,1 95,9 100,3
lio cel
Vedno г илеиој /
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
ZANIMIVOSTI
Viseči most v Celju niso več le sanje
Projekt, ki je še v idejni zasnovi, naj bi stal približno tri milijone evrov
Predvidoma 505 metrov dolg viseči most z grajskega hriba na Miklavški hrib bi bil po trenutnih podatkih najdaljši »tibetanski« most na svetu. Konstrukcija mostu, zasnovana kot jeklena rešetka, naj bi bila težka 60 ton in sestavljena še iz kablov, vrv, vešalk in pohodne površine.
Projekt visečega mostu s Starega gradu na Miklavški hrib kot mikavna turistična atrakcija v Celju dobiva prve oprijemljive obrise. Za ta projekt, ki bi lahko zelo povečal turistični obisk Celja, se je župan Bojan Šrot sicer zavzel že pred leti.
Projekt je zaenkrat v idejni fazi in kot je povedal župan ob predstavitvi na zadnji seji mestnega sveta, pomeni eno od velikih še neizkoriščenih priložnosti za obogatitev turistične ponudbe in širšo promocijo knežjega mesta. »Gre za uresničitev zgodovinske legende, da je ta most obstajal že v času celjskih knezov, ko naj bi bil zgrajen iz govejih kož. Hkrati bi želeli zgodovinske zname-
nitosti v Celju, arheološka najdišča, oba muzeja, mestni park, Herakle-jevo svetišče in ostale povezati s celjskim gradom. S tem želimo oblikovati turistični produkt, ki bi obiskovalcu omogočal, da bi si vse to ogledal v enem dnevu,« je vizijo in cilj visečega mostu opisal njegov pobudnik Bojan Šrot.
Znan celjski arhitekt Nande Kor-pnik, ki je pripravil idejno zasnovo mostu in jo predstavil svetnikom, je povedal, da je takšen projekt zelo dobrodošel za oživljanje in novo vsebino starega mestnega jedra. »Mnogi menijo, da mestno jedro zaradi nastanka nakupovalnih središč zamira. Sam menim drugače.
S tem, ko se v Celju ustvarjata dve središči, se poslanstvo starega mestnega jedra spreminja. Morda vloga trgovine res ni več tako v ospredju, a zato pridobivajo kulturne vsebine, ki jih ponujajo knjižnica, muzeja, arheološke predstavitve, starejša arhitekturna dediščina, ki je vedno bolj cenjena. Takšni učinki globa-lizacije so sicer vidni marsikje po svetu.«
Po zamislih, kot je še pojasnil Nande Korpnik, naj bi nastala doživljajska pot, ki bi se začela pri Spla-varskem mostu, nadaljevala v mestni park, po njej pa bi se povzpeli do polovice Miklavškega hriba. Čez most bi potem prešli na grajski hrib pod
1	Wanjiazhai Dam, Kitajska 500 m
2	Soči, Rusija	439
3	Pjongčang, Kitajska	430
4	Yinzuotianmeng, Kitajska 420
5	Highline 179, Reutte, Avstrija 402
pečino in od tam do Starega gradu. Pot bi seveda bila mogoča tudi iz druge smeri, torej bi se turisti z gradu lahko spustili v mesto.
»Bistvo visečega mostu je, da ne bi ogrožal vedute Starega gradu kot najlepše točke v mestu, ampak bi šlo za dopolnitev, s čimer bi grad postal še mikavnejši,« je pomen futuristič-nega turističnega projekta za Celje še opisal Nande Korpnik.
Po ocenah župana Bojana Šrota bo celoten projekt stal približno 3,3 milijona evrov, pri čemer je ureditev dostopnih poti ocenjena na milijon evrov, gradnja mostu na 2,3 milijona evrov. Celjska občina še ni pripravila finančnega modela, računa na
6	Mishima, Japonska
7	Kokonoe, Japonska
8	Ryujin, Japonska
9	Skywalk Sattel, Švica
10	Geierlay, Nemčija
400 390 375 374 360
evropska sredstva za razvoj turistične infrastrukture, izvedba projekta je mogoča tudi v obliki javno-zasebne-ga partnerstva. V občini ocenjujejo, da bi glede na zahtevnost projekta vsa soglasja in dovoljenja pridobili predvidoma v dveh letih, težav z odkupom zemljišč ne bo, saj je njihova lastnica občina.
Od uspešnosti pri zagotovitvi denarja za sofinanciranje tega projekta na podlagi teh ali podobnih poslovnih modelov sofinanciranja je najbrž tudi odvisna dejanska možnost uresničitve gradnje visečega mostu v Celju.
ROBERT GORJANC Infografika: MOC
FOTO TEDNA
Naš hišnik pa ima smisel za črn humor!
Foto: GrupA
Ted ni ko ve ^zaodbe
Št. 9 / Leto 73 / Celje, 1. marec 2018
Kmetovanje na robu mesta
Stara sušilnica postala Naši stroji so po vsem Zakaj je pri nas malo Hiška sprostitve str. 34-35 svetu str. 30-31	ekoloških kmetij? str. 36-37
26
INTERVJU
Nagrade Lile Prap
S slikanico Zakaj je bila nominirana za najpomembnejšo nemško nagrado na področju knjig za otroke in se uvrstila v finale francoskega Prix Gayant, z njo je prodrla tudi v učne programe v Nemčiji, Avstraliji in Franciji. Po tej uspešnici je japonska državna televizija posnela serijo 26 risank. Risanke z njenimi liki so predvajali tudi v Indiji in Južni Koreji.
Za Živalske uspavanke je leta 1999 prejela na bienalu slovenske ilustracije Smrekarjevo priznanje za najlepšo slikanico, leta 2001 je prejela Levstikovo nagrado
za ilustracije v knjigah Male živali in Živalske uspavanke ter leta 2002 nagrado za najlepšo slovensko knjigo in leta 2005 še drugič Levstikovo nagrado.
Leta 2011 je prejela nagrado Prešernovega sklada za
razstavi Prostor za likovne, literarne,
glasbene in igrane zgodbe Lile Prap v Galeriji sodobne umetnosti Celje ter Lilijana Praprotnik Zupančič: Lila Prap v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani. Leta 2017 je prejela Levstikovo nagrado za življenjsko delo.
S knjižnimi ilustracijami se je leta 1998 predstavila na specializiranih razstavah ilustracij v Bologni in pozneje še po drugih evropskih državah ter leta 2002 na razstavi v umetnostnem inštitutu v Čikagu. To leto je za ilustracije v knjigi Male živali prejela priznanje Ibby Honour List mednarodnega kuratorja za mladinsko književnost in bila nominirana za nagrado Astrid Lindgren ter Andersenovo nagrado.
Leta 2003 je prejela bronasti celjski grb za »izredno kvaliteto na področju otroške literature in knjižne ilustracije
Ob njenih slika
otrok smejijo tudi
Lilijana Praprotnik Zupančič - Lila Prap je Celjanka, ki jo poznajo tudi na Japonskem
Pravljičarka in ilustratorka Lila Prap ima poseben smisel za humor, ki je blizu otrokom in tudi njihovim staršem. Obožujejo njeno delo, njene ideje za slikanice, njene zakaje in njene odgovore. Le kdo bi jasneje razložil nastanek in vrste dinozavrov kot Lila? Zaradi preprostosti in enostavnih ilustracij so njene slikanice vedno zelo dobro sprejete, a ne samo med Slovenci, pred leti so jo našli tudi Japonci in z njo ustvarili serijo risank in blagovno znamko LilaPrap.
Je ena najbolj prepoznavnih književ- novinarska vprašanja. Intervju z njo je kot
nic za mlade pri nas. Leta 2011 je za svoje delo prejela nagrado Prešernovega sklada. Letos se ji z nagradami priklanjajo tudi Celjani. Gre tudi za medijsko pozornost, ki Lili ni preveč všeč, saj raje ustvarja, kot odgovarja na
branje njenih slikanic, poln humorja in kratkih odgovorov.
Letos se vaše ime pogosto pojavlja med nagrajenci Mestne občine Celje. Ob kulturnem prazniku ste dobili priznanje celjske zvezde za življenjsko delo, pred kratkim so celjski svetniki potrdili,
INTERVJU
27
nicah se poleg njihovi starši
da boste ob občinskem prazniku dobili še naziv častna meščanka. Kaj vam ta naziva pomenita?
To je presenečenje in velika čast, da me pohvalijo meščani. Sem kar malce prevzeta.
Ali niste navajeni, da vas soobčani hvalijo?
Dobila sem že bronasti grb, ki bo zdaj samo potrjen.
Ali ste razmišljali, kako to, da sta dve tako veliki nagradi prišli druga za drugo?
Že lani sem dobila Levstikovo nagrado za življenjsko delo. Zdaj je moje ime na aveniji slavnih v Ljubljani pred Mladinsko knjigo. Videti je, da se te nagrade kar lepijo druga na drugo.
Bo sledila Andersenova nagrada?
Zanjo sem bila že nominirana, zdaj dajejo prednost mladim ustvarjalcem in novim slogom. Star »konj«, kot sem jaz, težko dobi to nagrado.
Imate tudi nagrado Prešernovega sklada, Smrekarjevo nagrado za najlepšo slikanico in še precej drugih. Katera nagrada za sabo prinese tudi vabila za nove projekte?
Nobena. Vse so zelo pomembne.
Ali umetnik s temi nagradami dobi nove priložnosti in plača kakšno položnico?
Tega ni pri nas, da bi potem klicali iz novih založb in z novimi ponudbami, edino veliko klicev novinarjev je takrat.
Bralci so vas že zdavnaj prepoznali kot eno najboljših. Ste prepoznavna ilustratorka in književnica, ki ni priljubljena samo pri otrocih, temveč tudi pri njihovih starših. Zakaj je tako?
Ko delam knjigo, si predstavljam, da jo berejo starši otroku in se morajo zraven zabavati tudi oni. Zadnjič me je prijatelj vprašal, kdo je moje ciljno občinstvo. Odgovorila sem, da sem to jaz.
Če se ob tem, kar napišete, zabavate, potem veste, da se bodo temu nasmehnili tudi starši.
Upam, da se še kdo drug.
Ali je ta občutek za pravo mero humorja talent ali je to nekaj, kar ste pridobili z leti?
Humor je talent. Nekateri imajo smisel za humor, drugi ga nimajo. Nekateri so zelo resni, kot v moji pesmici, kjer zapišem: »Če jih hočeš razveseliti, jih v zahvalo dobiš po riti.«
Koga je težje dobiti na svojo stran? Otroke ali starejše občinstvo?
Otroci hitro poslušajo, so zelo radovedni. Starše je težje dobiti, če niso ravno najbolj otročji. Zadnjič sem gostovala v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer so brali moje pesmi za najmlajše, in sem videla, da so tudi starši strigli z ušesi.
Po poklicu ste diplomirana arhitektka. Koliko časa ste opravljali ta poklic?
Dve leti sem bila arhitektka, leto celo v Nemčiji, nato sem bila učiteljica v srednji gradbeni šoli, kasneje sem bila zaposlena v Gorenjevem Design Studiu.
Ali je mogoče videti kje hladilnike ali druge gospodinjske aparate, kjer je vaš podpis?
Zadnjič sem videla na štedilniku pokrov z vzorčkom, ki sem ga oblikovala. Risala sem tudi na zamrzovalni del v hladilniku.
To delo ste pustili in se zaposlili kot samostojna umetnica.
Tako je, ker je bil delovni čas ravno v nasprotju z mojim bioritmom. Morala sem vstajati ob štirih zjutraj, pri čemer grem takrat raje spat.
Vaša ustvarjalna pot se ni začela z risanjem, temveč s pisanjem.
Pred tem sem risala in pisala šale za časopise. Za knjigo mi je bilo grozno, da bi vse napisala in narisala, zato sem prosila moža Borija, da je ilustriral prvo knjigo. Za drugo se mu ni več dalo.
Katera knjiga je bila?
Resnične pravljice. Delala sem tudi ilustracije za Cicibana. Ko sem razstavljala na razstavi
Živalske figure so obnorele japonski trg. Zakaj in kako je prišlo do sodelovanja z Japonsko?
Japonci imajo radi enostavne linije in takšne so tudi njihove ilustracije. Hello Kitty je njihov izdelek in iskali so nekaj, kar bi bilo primerno za fantke. Poskusili so z mano. Nimam pregleda, ali gredo moje stvari v promet.
Našli so vas na razstavi ilustracij v Bologni.
Mladinska knjiga je razstavljala tam. Japonci so prišli k stojnici, želeli so videti avtorja ilustracij in tako so navezali stik z mano. Želeli so narediti tudi risanke in smo poskusili.
Kje so snemali risanke? So bili tudi pri vas?
Bili so tudi pri nas. V treh dneh so želeli imeti vse - od Postojnske jame do morja. To je bilo turbo doživetje. Najprej so me vprašali, koliko časa potrebujem za eno risbo. Moj odgovor je bil, da potrebujem v povprečju tri dni. A med snemanjem so ugotovili, da potrebujem samo sedem ur. Neverjetni so, vse imajo narejeno do minutke.
Ali je projekt z Japonsko končan?
Nekaj še delajo. Zadnjič sem dobila etuije za očala.
Blagovna znamka LilaPrap se lahko pojavi na vseh mogočih izdelkih?
Morala sem dovoliti, kje se moj podpis lahko uporablja. Na alkoholu in cigaretah nisem dovolila, saj to ni primerno za otroke.
»Zadnjič me je prijatelj vprašal, kdo je moje ciljno občinstvo. Odgovorila sem, da sem to jaz.«
ilustracij v Bologni, me je klical urednik, da bi ilustrirala slikanico. Odgovorila sem mu, da lahko, a le če bo stoodstotno izšla.
Katera je bila to?
Mislim, da je bila to slikanica Male živali. S knjigami je veliko dela, treba jih je napisati, narisati, postaviti besedilo. Najbolj všeč mi je, da jih tudi oblikujem. Včasih je toliko dela, da se ti slikanica zagnusi, še preden izide.
Kako se je pojavila ideja za ilustracije malih živali? Zakaj ni raje knjiga o medvedkih, ki jih imate ilustratorji radi?
Gledaš imenik in tam je polno priimkov, ki so živalskega izvora. Muha, Pajek, Komar, Bolha ... Našla sem skoraj vse živali v imeniku. Ko je moj pokojni prijatelj Pinki želel, da mu pošljem seznam ljudi, ki bi jih povabila na ogled filma, ki ga je na Japonskem naredil o meni, sem iz imenika zbrala vse živalske priimke in izpisala naslove. Bilo je zelo zabavno, a prijatelj tega sploh ni opazil. Kasneje sem mu poslala pravi imenik.
Male živali postanejo zaradi vašega načina risanja in smešnih pesmic zelo ljubke. Mogoče tudi zaradi tega otroci drugače gledajo na pajke in uši.
Včasih smo se igrali z majhnimi živalmi, opazovali smo njihov majhen svet. Podzavestna ideja je bila vezana na film, v katerem se je majhen Japonec zabaval tako, da je muham pulil noge. Še zdaj se spomnim, da sem film gledala kot otrok in mi je bilo grozno. Četudi je žival majhna, jo moraš spoštovati kot živo bitje. Mi imamo doma pajke v več izdajah in vsakemu je ime Filip, postovki je ime Karlos.
Pri ustvarjanju živalskih zgodb je treba veliko raziskovalnega dela, da ima vse, kar napišete, pravo podlago.
Veliko knjig je treba prečesati, enako tudi internet. Knjigo na koncu vedno pregleda strokovnjak za živali, o katerih pišem.
Ves čas je treba biti ustvarjalen. Ste kdaj utrujeni in brez navdiha? Se vam ustvarjanje knjige kdaj ustavi?
Hitro gre do pete strani, kjer se kaj »zakvačka«. Najtežje je dobiti idejo, kaj bom delala.
Pogosto vas gostijo v osnovnih šolah, kjer imate stik z otroki in njihovim pogledom na svet, tako da verjetno dobite precej idej?
Ne. Veliko ljudi mi reče, naj naredim knjige po njihovih predlogih. A jaz moram imeti takšno idejo, da lahko narišem in napišem zanimivo. Ne moreš vsake ideje porabiti.
Vem, da imate doma psa. Ali je zaradi njega nastala kakšna zgodba? Je kje upodobljen?
Ne, on je preveč normalen pes. On je črn in ne sodi na mojo črno ilustratorsko podlago. Imam pa pasje zakaje, kjer je napisano vse o psih.
Iz otroštva se spominjam ilustracij Mar-lenke Stupice, ki mi takrat niso bile najbolj pri srcu, saj sem si želela recimo Snegulj-čico v bolj kičasti različici Walta Disneyja. Zdaj so mi ilustracije Marlenke Stupice zelo všeč in mislim, da sem tudi zaradi dobrih ilustracij v otroštvu dobila širino in drugačen pogled na svet risbe. Ilustratorji imate zelo velik vpliv na otroško zaznavanje sveta.
Spominjam se, da smo, ko sem bila majhna, otroci uživali v ilustracijah Ančke Gošnik Godec, ki je risala tako prijetne osebe, Lidija Ostrec je imela zelo zanimive ilustracije, ki sem jih zelo rada prerisovala. Božo Kos mi je bil zelo všeč. Imeli smo odlične ilustratorje in prepričana sem, da je to ostalo zapisano v moji podzavesti. To so ilustracije za višjo stopnjo dojemanja. Ko si starejši, so ti še bolj všeč. Krasno je, da je toliko različnih slogov ilustracije.
Ko je ilustrator pod okriljem velike založbe, kot je Mladinska knjiga, je zanj dobro poskrbljeno?
To je krasno, ker se navadiš delati z urednikom in ostalimi, ki jih potrebujemo, da nastane dobra slikanica.
Ali znajo tudi dovolj promovirati slovenske avtorje?
Za slovenske avtorje ni posebnih reklam, drugače je za tuje, ko založba dobi slikanico in reklamo. Pri nas me oglašujejo tako, da moram vsako leto napisati novo slikanico, kot da sem na proizvodnem traku.
Ali je težko napisati knjigo na leto?
Seveda.
Lila Prap je zelo pravljično ime. Od kod izvira?
Liliput je izvorna beseda. Ime sem skrajšala tudi zato, ker nihče ni znal napisati Lilijana, bila sem vse drugo. A še štirih črk ne napišejo vedno pravilno, bila sem že Lila Trap.
Ob kulturnem prazniku je ponavadi veliko besed o položaju umetnikov. Ko je konec proslav in govorov, ostane le pri besedah ali se stvari spremenijo?
Zdaj sem raje ustanovila zavod, da nimam s tem toliko opravka. A menim, da gre drugim umetnikom po Evropi še slabše kot nam. Tam ni govora, da bi dobili subvencijo, če ne zaslužijo dovolj.
Torej pri nas umetnikom niti ne gre tako slabo?
Ne. Pri nas umetnikom, ki ne zaslužijo dovolj, država plača prispevke. V bistvu s tem podpira umetnike.
Uspelo vam je priti na japonski trg. Najbrž nimate težav z denarjem.
Ne bi bil problem, če bi imela agenta, ki bi mi znal pomagati pri pogajanju. A ko sam
»Menim, da gre drugim umetnikom po Evropi še slabše kot nam. Tam ni govora, da bi dobili subvencijo, če ne zaslužijo dovolj.«
podpisuješ pogodbe, ne poznaš vseh njihovih »for«. Pol leta sem iskala agenta, na koncu sem obupala in samo podpisala.
Ali lahko ilustrator dobro služi brez agenta?
Še takšna vsota denarja počasi skopni. Za knjigo dobiš honorar, a naslednjo leto moraš narediti novo. Knjižnično nadomestilo so tako zakomplicirali, da spet ni veliko denarja.
A če se vaša knjigo dobra prodaja, je potem dobro?
Seveda.
Kje nastajajo vaše ilustracije?
V hiši ali galeriji. Mešano.
Ali v svoji galeriji pripravljate pravljične večere?
O tem sem razmišljala. Želela sem, da bi v njej razstavljali ilustratorji in da bi si otroci ogledali njihove izdelke. A ker ne znam delati reklame, ni zaživelo. Dokler ne bom šla v pokoj, tako nočem »afn tam guncati«, to je dvojno delo. Ko sem odprla galerijo, sem mislila, da bom šla pri šestdesetih letih v pokoj, a ko sem dala še enkrat izračunati leta, so ugotovili, da mi še manjka nekaj let. Tako da bom šla leta 2020 v pokoj in bom imela pol manj pokojnine.
Knjiga 1001 pravljica je izšla tudi v elektronski obliki. Kakšno je vaše mnenje o elektronskih knjigah?
Nič nimam proti njim. To je igrača, za mlade in odrasle. Če so se bali, da bo e-knjiga izpodrinila slikanico, so udarili mimo. Slikanica je druga stvar, z njo lahko otroka pustiš samega. Z elektronsko knjigo pa ne moreš dati otroka v banjo. Kaj se zgodi, ko se tablica sprazni, kako potem bereš?
Ste ljubiteljica elektronskih naprav?
Malce, ker moram knjige pripraviti s pomočjo računalnika.
Knjige berete na bralnikih?
Kje pa. To je groza za oči.
Ko berete, se tako zatopite v zgodbo, da svet okoli vas ne obstaja, kajne?
To je samo na morju, ko dam »možgane na off«. Enkrat sem tako padla v zgodbo, da so mi ukradli ves denar.
Katera knjiga je bila to?
Ime mi je rdeča od Orhana Pamuka. Krasna knjiga.
Knjige so vaše stalne spremljevalke?
Branje je moj največji užitek. Je veliko boljše kot gledanje televizije.
Katera pravljica je zaznamovala vaše otroštvo?
To je bila Rdeča kapica. Volk me je strašil, strah me je bilo teme. Sneguljčico sem tolikokrat slišala, da sem jo znala na pamet in se je moja mama hvalila, da znam brati.
Lani smo brali o vas, kako ste zastopali slovenske barve na svetovnem veteranskem prvenstvu v košarki. Kako je bilo ponovno stati na parketu?
Sem zgolj pristavila lonček in nisem veliko igrala. Lani smo se dobile košarkarice, ki smo igrale v gimnaziji. Dve še vedno igrata in sta me povabili, naj poskusim tudi jaz. Dekleta smo lani na svetovnem prvenstvu dobila srebrno medaljo.
Tudi vi ste igrali?
Zelo malo, ker me je nasprotnica brcnila v koleno, ki je bilo že tako poškodovano. Moja kariera veteranske košarkarice je bila v trenutku zatrta. Na igrišču ni bilo milosti. Zanimivo je gledati te veterane, ki se komaj privlečejo na igrišče in se potem na njem popolnoma prelevijo.
Je imelo zdravstveno osebje kaj več dela kot na ostalih prvenstvih?
Bilo je malce srhljivo, ko smo čakali na začetek tekme in so nam pojasnili, da ne bomo začeli, dokler ne bo prišlo zdravstveno osebje.
Ste še vedno teniško aktivni?
Malce. To je družabni petek, ko igramo dvojice. Sem bolj za dvojice, da se ne utrudim preveč.
Pripravljate novo knjigo za mlajše bralce?
Kmalu bodo prišli strašni zmaji, še bolj grozoviti kot dinozavri.
BARBARA GRADIČ OSET, foto: SHERPA
28
AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA
Akademija je že izboljšala njihovo kondicijo
Predstavljamo še zadnje štiri udeležence v Akademij i zdravega življenja in njihove želje. Od začetka projekta je že minil mesec in nekateri so že na dobri poti do uresničitve svojih ciljev.
Lea Kolar
postati fit
zdravo življenje
zdravo prehranjevanje pravilna telovadba
Tomo Banovšek
pravilen odnos do hrane
pravilen odnos do fizične aktivnosti
Branko Ogrizek
zdravo življenje
izguba kilogramov
uspešno usklajevanje hitrega tempa in zdravega življenja
pravilno kombiniranje živil v obroku
izboljšanje odnosa do sebe
sprememba načina življenja
i
MSÖ
t rt
ii A hl^
Luka Žerjav
izguba še »zadnjih« sedmih kilogramov
priučitev zdravega načina življenja
druženje
zmaga
Tomo Banovšek je edini v Akademiji zdravega življenja, ki je že sodeloval v akciji (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Pravilo Akademije zdravega življenja je bilo, da povratnikov ne sprejemamo. Tudi zato ne, ker so takšni projekti, predvsem pa znanje, ki ga udeleženci pridobijo, edinstveni. In od vsakega, ki mu je takšen izziv podarjen, je odvisno, kako bo znanje v svojem življenju»unovčil«na dolgi rok, torej kako se bo držal zdravega načina življenja tudi po akciji, ne samo v času njenega trajanja. Povrnitev teže pri nekaterih kaže tudi na to, da so znanje sprejemali pomanjkljivo. Banovška smo za Akademijo zdravega življenja izbrali izjemoma in predvsem zato, ker teže po naši nekdanji akciji ni pridobil, ampak je ohranil tisto težo, do katere mu je leta 2015 uspelo priti. In ker mu do cilja manjka le vztrajnost pri vzdrževanju zdravega načina življenja.
ZANIMIVO!	
Če pri kosilu pojemo lubenico ali melono, to ni vedno dobro. Gre za dve živili, ki sta hitro prebavljivi (v času od 15 do 30 minut). Če ju kombiniramo z drugimi živili, ki niso hitro prebavljiva, lahko pride do bolečin v želodcu in črevesju.	Med jedjo in takoj po njej ni priporočljivo piti večjih količin vode. S tem se namreč razredčijo prebavni sokovi in prebava je posledično otežena.
wW AKADEMIJA M ZDRAVEGA 1 ŽIVLJENJA
Naj bodo živila na krožniku barvita
Ta teden so se udeleženci Akademije zdravega življenja naučili, kako izjemno pomembne so barve živil, iz katerih je sestavljen obrok, in kako pravilno »sestaviti« živila na krožniku za en obrok. In če je še pred časom veljalo, da je pomembno štetje kalorij, je zdaj to mimo. Hrano se zdaj na krožnik učijo polagati po sistemu dlani.
To pomeni, da je kosilo sestavljeno iz mesa v velikosti ene dlani pri ženskah in dveh dlani pri moških. Poleg tega mora na zdravo sestavljenem krožniku biti za dve pesti zelenjave (poleg solate) in za eno pest zdrave priloge (krompir, riž, makaroni ...). Nikoli pri tem ne smemo pozabiti na kakovosten vir beljakovin in ogljikovih hidratov.
Toda ni samo pomembna količina obroka, ampak tudi njegova barvitost. »Rastlinski hrani barvo določajo snovi, imenovane fitokemikalije. To so kemične spojine brez energijske vrednosti, a s presenetljivimi pozitivnimi učinki na zdravje. Rastlinam dajo različne barve, vonjave, okuse in druge organoleptične lastnosti, na telo pa dobro delujejo skupaj z vitamini, minerali in vlakninami. Ob tem moramo vedeti, da je treba uživati čim manj predelano hrano,« pravi nutricionistka Damijana Presečnik iz ekipe 24alife. Članom akademije je dala nov izziv: do naslednjega tedna morajo fotografirati svoje sestavljene krožnike in ji fotografije poslati, da jim bo lahko svetovala, kaj morajo pri tem še popraviti.
SIMONA ŠOLINIČ, foto: GrupA
■
Tudi z barvami do zdravja...
Kineziologinja Katja Plaskan namenja velik poudarek pravilni izvedbi vadb. To zahteva od vseh. S kineziologom Matevžem Klevžetom natančno vesta, kdo je v akademiji najbolj priden in kdo redno izvaja vaje, ki jih predpišeta. Foto: SHERPA
Modro in vijolično sadje ter zelenjava vsebujeta močne antioksidante. Ti uravnavajo krvni tlak, znižajo tveganje za razvoj bolezni srca, izboljšujejo spomin, delujejo protivnetno, zmanjšujejo tveganje za nastanek raka in sladkorne bolezni. (Borovnice, brusnice, jajčevci...)
Zelena zelenjava in sadje vsebujeta klorofil in lutein, ki pomagata jetrom pri odstranjevanju potencialno rakastih spojin. (Temnolistnata zelenjava, pistacije, grah, kumare, brokoli, ohrovt, zelje ...)
Rdeča rastlinska hrana vsebuje antioksidante ikopen in antocianine, ki zmanjšujejo tveganja za srčne bolezni in preprečujejo nekatere vrste raka. Ta živila imajo večji učinek, če jih toplotno obdelamo. (Paradižnik, rdeče zelje, rdeč fižol, rdeče paprike, jagode, maline in rdeče grozdje...)
Rumena rastlinska hrana vsebuje karotenoide. Izboljšujejo zdravje oči, kosti in kože, krepijo imunski sistem, preprečujejo srčne bolezni in raka. Karotenoidi imajo večji učinek, če jih zaužijemo z mastnim živilom. (Korenje, pomaranče, rumena paprika...)
Bela rastlinska živila imajo flavonoide. Znižujejo holesterol in krvni tlak, zmanjšujejo tveganje za raka želodca ter bolezni srca in imajo antivirusne in antibakterijske lastnosti. (Cvetača, banane, čebula, gobe, krompir, repa, česen...)
Primož Jerman, mlad prevzemnik kmetije. Več na straneh 34-35 (Foto: SHERPA)
Hrana od vsepovsod
Nekateri so obsedeni z iskanjem ekološko pridelanih živil in se na vseh področjih trudijo za boljše zdravje, drugi se ne ubadajo s tem, kaj piše na deklaracijah, in ne preverjajo, od kod sta sadje in zelenjava, ki se tako lepo svetita v trgovskih središčih. »Od nečesa je treba umreti,« menda ravnodušno pravijo tisti, ki pojedo, kar pač pride pod roke. Za ekološke kme-
te, ki jih v Sloveniji verjetno tudi zaradi takšnega odnosa večine potrošnikov ni veliko, to ni ravno spodbudno okolje za delo.
Kmetijski minister je sicer na nedavnem posvetu o tej temi v državnem svetu ugotovil, da v Sloveniji vsako leto beležimo porast ekološkega kmetovanja in da je bilo v letu 2017 v ekološko kontrolo vključenih že več kot 3.600 kmetijskih gospodarstev, kar predstavlja 5,2 odstotka vseh kmetij. Veliko ali malo? Dokler najdemo v velikih trgovinah med ekološkimi izdelki in pridelki predvsem uvožene stvari, je o kakšnem posebnem razmahu težko govoriti. In dokler najbolj kakovostna hrana ni vsak dan na voljo otrokom v vrtcih in šolah, prav tako.
Ekološkim kmetom je ob vseh dodatnih birokratskih
opravilih še težje kot konven-cionalnim, vsi skupaj pa se vsako leto srečujejo z vedno bolj negotovimi podnebnimi pogoji. Da jih vsako leto kar nekaj obupa, povedo številke: od leta 2008 se je prepolovilo število poklicnih kmetov, ki si lahko plačajo vse mesečne prispevke. Pred desetimi leti jih je bilo več kot 9.300, januarja le še približno pet tisoč. Kako potem prepričati mlade, da bi ostali na kmetiji in nadaljevali zahtevno delo? Nepovratna sredstva, ki jim jih ponuja država, jim lahko pomagajo, če seveda zadostijo številnim pogojem, za vse ostale je precej lažja pot med delavce v bližnjo tovarno. Po službi pa po nakupih: kumaric iz Španije in solate z Nizozemske. Od nečesa je pač treba umreti.
TC
Bolje je malo lastnega kakor mnogo tujega.
(slovenski pregovor)
Kakovostna vzreja in predelava šarenk
Ribogojnica Špegelj je majhno družinsko podjetje iz Braslovč, ki se ukvarja z vzrejo in predelavo postrvi - šarenk. Od leta 2006 se počasi, a vztrajno širi.
2014 so zgradili lastno vališče, kupujejo ikre in vzgajajo lastne mladice, 2015 pa so razširili staro ribogojnico in poleg nje zgradili še štiri nove vzrejne bazene ter skladišče. Vizija podjetja je postati eden najpomembnejših predelovalcev kakovostnih postrvi (dimljene postrvi, dimljen postrvji file, dimljen ribji namaz, sveži file). Hkrati želi zgraditi večji predelovalni objekt. Ribogojnica Špegelj se je decembra 2017 že tretjič udeležila ocenjevanja ribjih izdelkov na avstrijskem Koroškem in na 6. Mednarodnem sejmu Alpe Adria prejela zlato medaljo za dimljeno postrv in zlato medaljo za namaz iz dimljene postrvi.
031 502 089 - Tadej, 041 983 335 - Sanja E-pošta: ribogojnica@ribogojnica-spegelj.si Spletna stran: www.ribogojnica-spegelj.si
30
KMETIJSKA PRILOGA
Stroji, ki se uporabljajo v pridelavi krompirja, so še vedno pomemben del proizvodnega programa V šempetrskem Sipu so lani prodali 3.900 kmetijskih strojev. Med njimi so bili tudi zgrabljalniki Air 300 s žalskega Tehnosa.	povsem novo tehnologijo pobiranja krme.
Od domačih delavnic do najsodobnejših proizvodnih hal
Kmetijske in gozdarske stroje, narejene na Celjskem, lahko vidite na poljih in v gozdovih po vsej Evropi, a tudi na Novi Zelandiji in v Čilu
Med desetimi največjimi podjetji v Sloveniji, ki izdelujejo kmetijske in gozdarske stroje, jih je kar pet iz celjske regije. Po obsegu prihodkov si po vrsti sledijo Pišek Vitli Krpan, Tajfun, Sip, Tehnos in Uniforest. Z izjemo šempetrskega Sipa gre za podjetja, ki so začela zelo skromno, večinoma v domači delavnici, in se nato razvila v močne igralce ne le doma, ampak predvsem na svetovnem trgu. Njihove stroje je mogoče srečati po vsej Evropi, v Severni in Južni Ameriki, a tudi v Aziji in Afriki.
Za vsa podjetja je značilno, da imajo veliko znanja, da so inovativna in da se hitro prilagajajo zahtevam kupcev. In kar je prav tako pomembno - v njih je zaposlenih na stotine ljudi.
Največji v Evropi
Po obsegu prihodkov je največje podjetje Pišek Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah. Nastalo je pred skoraj pol stoletja v nekaj kvadratnih metrov veliki delavnici Franca Piška, danes je največji proizvajalec traktorskih gozdarskih vitlov v Evropi. Podjetje že ves čas deluje po načelu, da je treba vsak evro vrniti v proizvodnjo in nenehno razvijati nove izdelke. Lani je na primer na trg poslalo tri nove izdelke, predlani kar sedem.
Vitli Krpan so eno tistih podjetij, ki delujejo »potiho«, stran od medijskih luči, zato o njih tudi ni veliko informacij. Ga pa zato zelo dobro poznajo vsi, ki potrebujejo njegove stroje ali jih le ocenjujejo. Vitli Krpan so si namreč do zdaj na domačih in
tujih sejmih nabrali že toliko medalj kot le malokdo od njihovih konkurentov. Lani so veliko pozornosti poželi tudi na sejmu Elmia Wood na Švedskem, ki je največji gozdarski sejem na svetu. Na sejmu, ki so se ga udeležili prvič, so predstavili tako imenovano Z-dvigalo, ki je novost na trgu in je v celoti plod njihovega znanja.
Podjetje Vitli Krpan je lani svoje prihodke od prodaje povečalo za kar 30 odstotkov, na malo manj kot 28 milijonov evrov. Štiri petine prihodkov je ustvarilo na tujih trgih, predvsem v državah Evropske unije.
Inovativnost ščitijo s patenti
Podoben proizvodni program kot Vitli Krpan ima še eno družinsko podjetje. V
Tajfunu s Planine razvijajo in izdelujejo predvsem gozdarske vitle, rezalno-cepil-ne stroje in druge naprave, ki lajšajo delo v gozdu. Prvi izdelek, s katerim se je pred približno petdesetimi leti predstavil trgu, je bil puhal-nik za seno. S senom je povezana tudi ena zadnjih novosti podjetja. To je viseče dvigalo za seneno mleko, ki je uporabno tudi drugje v kmetijstvu, gozdarstvu in industriji. »Na trgu visečih dvigal je Tajfun tisti, ki določa nove smernice,« pravi direktor Iztok Špan.
Tudi Tajfun je v svoji dejavnosti eden največjih evropskih proizvajalcev in še kar naprej raste. Prisoten je po vsem svetu in v tujino proda že več kot 90 odstotkov izdelkov. V Evropi in izven nje ima 35 distributerjev. Njegov največji posamični trg je še vedno Nemčija. Poleg Evropske unije, kamor proda naj-
več svojih izdelkov, med pomembnejše trge prišteva tudi Rusijo, Kanado in države bivše Jugoslavije. Prav to, da ni odvisen le od enega trga, mu omogoča takšno rast, kar je pravzaprav značilno tudi za ostale proizvajalce kmetijskih in gozdarskih strojev. In tako kot ostali se tudi Tajfun nenehno širi in gradi nove proizvodne hale.
V Tajfunu vse izdelke razvijajo sami, inovativnost ščitijo s patenti. Stroje prodajajo pod lastno blagovno znamko in v lastni prodajni mreži. »Brez razvoja sploh ne bi bilo Tajfuna, to je temelj našega podjetja. Za nove stroje in izboljšave starih namenjamo veliko denarja in tudi časa,« poudarja Iztok Špan. V podjetju se z razvojem, za katerega namenjajo od 10 do 15 odstotkov letnih prihodkov, ukvarja desetina od 300 zaposlenih.
Sip raste izven Evrope
Po številu zaposlenih je v regiji največji šempetrski Sip, ki ima med proizvajalci kmetijske mehanizacije tudi najdaljšo tradicijo. V zadnjih letih se je od manjših traktorskih priključkov usmeril k izdelovanju zahtevnejših strojev za profesionalne kmete. Prodaja Sipa je močno povezana z dogajanjem v prireji mleka, saj se podjetje osredotoča na tako imenovano seneno linijo ter s kosilnicami, obračalniki in z rahljalniki ustvari kar 90 odstotkov prihodkov.
Največji trgi šempetrskega podjetja, ki 78 odstotkov prihodkov ustvari z izvozom v petdeset držav po svetu, še naprej ostajajo Slovenija, Švica in Avstrija. Na četrto mesto se je lani prebila Nova Zelandija, vedno pomembnejši postaja tudi ameriški trg, kamor podjetje proda-
^ Prelog KM
L 40 A Podjetje za proizvodnjo kmetijske mehanizacije in trgovino d.o.o.
PRELOG KM, d. o. o. Ulica Frana Kovačiča 10, 9241 Veržej www.prelogkm.si
T: 02 587 14 63 GSM: 041 963 098
info@prelogkm.si metka.prelog@gmail.com
Podjetje Prelog KM se je razvilo na osnovi več kot osemdesetletne družinske tradicije.
Pretekle izkušnje s področja kmetijske mehanizacije, predvsem pa prizadevno delo pri razvoju, so nam omogočili, da smo v kratkem obdobju ob pomoči domačih strokovnjakov razvili paleto kmetijskih strojev za obdelavo tal. Tako to tradicijo nadaljujemo in zdaj izdelujemo visoko kvalitetne stroje, namenjene kmetijstvu.
PROIZVODNI PROGRAM:
•	hidravlični predsetveniki do 5,50 m delovne širine
•	strniščni plugi od 2,20 m do 4,50 m z možnostjo dodelave električne sejalnice za ozelenitev
•	čelni strniščni plugi 2,50 m in 3,00 m
•	okopalniki za koruzo 2-, 4-, 6-vrstni z dognoje-valno posodo, inox hidravlično zložljivi
•	vinogradniški in sadjarski podrahljač
•	podrahljači na 1 klin (melioracija), 3, 5 in 7 klinov
•	linija za buče: okopalnik 1-, 2-, 3-vrstni, plug, pralni stroj za semena z ventilatorjem, sušilnice za bučna semena, polirec in čistilec za bučna semena
•	izkopalnik vinske trte in grmičevja
•	popravila raznih kmetijskih strojev in rezervni deli
Promocijsko besedilo
KMETIJSKA PRILOGA
31
V Tajfunu vse izdelke razvijajo sami, inovativnost ščitijo tudi s patenti. (foto: Tajfun)
ja velike stroje. Sip vedno bolj uspešno vstopa tudi na nekatere nove trge, kot sta Irska in Švedska. Ker je želel prodajo povečati tudi na Hrvaškem, je v tej državi predlani ustanovil predstavništvo. Sicer ima Sip predstavništvi tudi v Veliki Britaniji in na Poljskem.
Sip vedno bolj povečuje prodajo večjih profesionalnih strojev. Zato v podjetju veliko vlagajo v inovativne, bolj zmogljive in še bolj kakovostne stroje. Kot pravijo, bodo prav s tehnološko bolj dovršenimi stroji lahko ohranili in tudi povečali svoj položaj na trgu. Res je sicer, da njihovi stroji niso več cenejši od tekmecev, vendar so bolj kakovostni.
Tako kot vsi proizvajalci kmetijskih strojev tudi Sip »živi« od enega do drugega sejma Agritehnica v Hanno-vru, ki je bienalni in največji te vrste na svetu. Lani je na sejmu predstavil pet novih strojev, sicer pa vsako leto na trg pošlje najmanj sedem novih izdelkov.
V svetu ni mogoče prodati slabega izdelka
Tudi zgodovina Tehnosa se je začela v majhni obrtni delavnici, a je lastnik Anton Kisovar kmalu kupil proizvodne prostore nekdanje Hmezad Strojne, ki je pred propadom izdelovala kmetijske stroje, in nadaljeval tradicijo izdelovanja kmetijske mehanizacije, predvsem za mulčenje,
obdelavo polj in pridelavo krompirja. Danes je Tehnos sodobna tovarna, ki v proizvodnjo uvaja vedno več robotizacije in avtomatizacije ter se razprostira na skoraj enajst tisoč kvadratnih metrih pokritih proizvodih površin. Kmalu se bo razširil še na 5.500 kvadratnih metrov novih prostorov, ki jih je zgradil ob tovarni. Trenutno zaposluje 123 ljudi.
Proizvodnjo sestavljajo trije programi, na prvem mestu je lastni program kmetijskih strojev in naprav, ki so v celoti plod Tehnosovega znanja.
Tehnos, ki je lani imel 15,7 milijona evrov prihodkov, je pretežno izvozno podjetje, saj kar 92 odstotkov prodaje ustvari na tujih trgih. Prisotno je v 35 evropskih državah, a tudi na Japonskem in v Kanadi. »Konkurenca v svetu je huda, ampak mi smo, tudi zaradi inovativ-nosti svojih izdelkov, veliko boljši,« je prepričan Anton Kisovar. S kmetijskimi stroji, ki jih prodaja pod lastno blagovno znamko, podjetje ustvari več kot polovico prihodkov. V ta del tudi največ vlaga. Ima močno razvojno ekipo, sodeluje tudi z mnogimi fakultetami. »Razvoj je srce podjetja,« že ves čas poudarja Kisovar in dodaja, da je pomembno tudi temeljito in dolgoročno delo s trgom. Predvsem pa v svetu ni mogoče prodati slabega izdelka, opozarja lastnik Tehnosa.
Nagrada za vsak dober predlog
Tudi podjetje Uniforest je tako kot drugi proizvajalci kmetijske in gozdarske mehanizacije pred leti preraslo svoje proizvodne prostore. Zato se je leta 2015 iz Petrovč preselilo v nove hale, ki jih je zgradilo v Latkovi vasi.
Kljub veliki konkurenci, ne le na svetovnem trgu, ampak kar na »domačem pragu«, je tudi Uniforest zelo uspešen. Zaposluje 65 ljudi in iz leta v leto beleži rast prihodkov.
Lani so znašali 14,5 milijona evrov. Več kot 80 odstotkov izdelkov proda v tujino, na svojem seznamu ima že več kot 30 držav. Prisoten je v Evropi, ZDA, Kanadi, Južni Ameriki, kjer je najbolj uspešen v Čilu, in tudi v Južni Koreji, na Novi Zelandiji ter v Južnoafriški republiki.
Gonilo rasti Uniforesta je inovativnost. V svojem razvojnem izdelku ima šest strokovnjakov s področja strojništva in mehatronike. Poleg tega direktor in lastnik Drago Pintar k inovativnos-
ti spodbuja vse zaposlene in najbolj izvirno rešitev vsak mesec tudi finančno nagradi. Zgodba Uniforesta se je začela s proizvodnjo gozdarskih vitlov, ki so še vedno njegov najpomembnejši izdelek. Ker je konkurenca zelo velika, nenehno izboljšuje stare stroje in razvija nove. Že pred dvanajstimi leti so se v podjetju odločili, da bodo gozdarske vitle začeli izdelovati tudi za profesionalce, in prav to jih je postavilo nekaj korakov pred tekmece, pravi Pintar.
Poleg varnosti, uporabno-
sti in kakovosti v Uniforestu že deset let veliko pozornost namenjajo tudi videzu. Oblike njihovih strojev so v svetu postale že tako prepoznavne, da na njih sploh ni več potreben napis podjetja. Lani so dobili eno najvišjih in najbolj cenjenih mednarodnih nagrad na področju oblikovanja, kar poleg nekaj novih rezilno-cepilnih strojev in novega vozička za gozdarsko žičnico štejejo za svoj največji uspeh v letu 2017.
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
Stroji za pripravo drv podjetja Uniforest
Podjetje Uniforest vam ponuja vrsto strojev, namenjenih pripravi drv, med katera sodijo cepilniki drv, rezalno--cepilni stroji, krožne žage ter povezovalci drv.
Cepilniki drv Titanium so varni, omogočajo enostavno cepljenje polen ter imajo nizko porabo energije. To zagotavljajo enostavne in pregledne nastavitve, litoželezna črpalka, pobi-ralka za dvigovanje cepljencev in ročica za njihovo pridržanje. Po višini nastavljiva cepilna miza olajšuje delo in tako zmanjša obremenitev uporabnika. Cepilniki imajo veliko prostora za odlaganje dodatne opreme, njihovo delovanje pa je mogoče s kardanom, elektormotorjem ali kombinacijo obeh. Cepilniki drv Titanium so bili nagrajeni z German Desing Award Special
Krožne žage SC700 za so
varne in enostavne za premikanje. Njihova kompaktna konstrukcija omogoča dolgo življenjsko dobo. Uporabniki lahko izbirajo med pogonom
preko kardana, elektromotorja in bencinskega motorja. Modeli s pogonom preko kardana lahko imajo tudi transportni trak.
V podjetju Uniforest izdelujejo še mehanske in hidravlične
povezovalce metrskih drv Python. V ta namen imajo povezovalci napenjalne klešče za lažje napenjanje in rezanje traku ter stojalo za trak, ki omogoča njegovo lažje in nadzorovano
odvijanje. Dodatno lahko vsebujejo še napenjalo za žično vrv. Hidravlične povezovalce drv je mogoče priklopiti spredaj ali zadaj, medtem ko je mehanske možno priklopiti le zadaj.
2017 - nagrado za oblikovalski presežek.
Rezalno-cepilni stroj Titan 40/20 premium je kompakten, zanesljiv in mobilen, namenjen pripravi večjih količin drv. Raz-reže in razcepi lahko les do premera 40 cm, cepilni valj pa zmore potisk do 20 ton. Zaradi nižjih stroškov vzdrževanja in manjše občutljivosti na tujke v lesu, reže s krožno žago, ki je skupaj z rezalno-cepilnim sklopom osnovana nizko, v isti ravnini. Transportni trak je nastavljiv 15 stopinj v levo in desno. Upravljanje je v celoti mehansko-hidravlično, brez električnih oziroma elektronskih krmilnih sklopov, zato se lahko stroj uporablja tudi v zahtevnejših pogojih in omogoča enostavno vzdrževanje z nizkimi stroški.
Vse stroje podjetja Uniforest si lahko ogledate na spletni strani www.uniforest.si.
H
UNIFOREST
Rezalno-cepilni stroj TITAN 40/20 PREMIUM
KROŽNE ZAGE
KMETIJSKA PRILOGA
Svetovni igralec na področju kmetijske mehanizacije
Podjetje Sip, d. d., iz Savinjske doline je prepoznavno tako v regiji kot svetu. Legendarno podjetje je bilo ustanovljeno davnega leta 1954. Pomemben zaposlovalec v regiji se ponaša z več kot 60 leti samostojnega razvoja vrhunskih tehnologij in njihove proizvodnje. Lani je podjetje na tradicionalnem majskem dnevu odprtih vrat praznovalo 50-letnico ustanovitve blagovne znamke Sip.
Podjetje izvaža v več kot 55 držav sveta, največje trge poleg Slovenije predstavljajo Avstrija, Švica, Nova Zelandija, Nizozemska, ZDA, Nemčija, Italija in Češka. V letu 2017 so se čisti prihodki povečali za 34 odstotkov. Še vedno je za Sip ključen domači trg, ki mu tradicionalno namenja posebno pozornost. V sezoni lahko čisto vsak konec tedna spremljate številne demonstracije v obliki prikaza spravila travinja po vsej Sloveniji.
Danes je Sip eden najpomembnejših svetovnih igralcev na področju proizvodnje kmetijske mehanizacije. Poleg že omenjenih dolgoletnih izkušenj v razvoju tehnologij je k uspehu ključno pripomogla specializacija v tisto, kar izkušen oddelek razvoja najbolje obvlada. Sip se je specializiral v razvoj in proizvodnjo mehanizacije za spravilo travinja. Program predstavljajo kosilnice, obračalniki in zgrabljalniki. Tehnološko dovršeni stroji, opremljeni s številnimi lastnimi patenti, zagotavljajo spravilo
kakovostne čiste krme z visoko energijsko vrednostjo.
Za travinje največjih površin
Na največjem svetovnem sejmu kmetijske mehanizacije Agri-technica, ki je vsako drugo leto v Hannovru, je Sip novembra 2017 zablestel z naprednimi rešitvami za obsežne kmetovalce. Predstavil je kosilno kombinacijo s 15 metri delovne širine, ki je prva tovrstna priklopna kosilnica na svetovnem tržišču, in 4-rotorski zgrabljalnik, ki omogoča obdelavo 12,5 metra delovne širine. Če k strojema dodamo 15-metrski obračalnik Spider 1500|14 T, ki so ga v Hannovru razstavili že leta 2011, dobimo celovito rešitev za obdelavo travinja največjih površin. Zahteve po tovrstnih rešitvah prihajajo predvsem s trgov severne Evrope in z Nove Zelandije. Razliko v letnem času na drugi strani poloble Sip učinkovito izkorišča za temeljita testiranja prototipov pred nastopom sezone na naši strani. Poleg strojev velikanov sta v Hannovru navdušila tudi prav posebna prototipa. Tako imenovana pick-up zgrabljalnika Air sta inovativna rešitev za izredno natančno zgra-bljanje za kar najčistejšo krmo.
Iščejo kakovosten kader
Proizvodni proces so v Sipu optimizirali po principu tako imenovane vitke proizvodnje. Sodoben sistem organizacije proizvodnje zagotavlja najvišjo kakovost končnih izdelkov in hkrati bistveno olajša delovne
procese za zaposlene. Ekipa Sipa šteje 300 ljudi, v kadrovski službi pa še naprej iščejo kakovosten kader. Pregledajo vsak življenjepis, še posebej so se v zadnjem času povečale potrebe po CNC-
i Д iT
-operaterjih, ključavničarjih in ličarjih. Sip ima svoj kolesarskih klub, vsi zaposleni pa so vključeni v športne dejavnosti v sklopu promocije zdravega življenja. Sip je tudi dolgoletni ponosni
pokrovitelj lokalnega odbojkarskega kluba OK Šempeter.
V Sipu so obiskovalci vedno več kot dobrodošli. Z veseljem vam bodo svetovali glede izbire najprimernejše-
ga stroja za delo na določeni kmetiji glede na moč traktorja, velikost in razgibanost površine ter glede na kulturo in podnebje.
Promocijsko besedilo
□ biščite nas na tradicionalnem SIP dnevu odprtih vrat - 26.4. 2018.
SPECIALIST ZA TRAVINJE B15SS
V naših strojih je vgrajeno 60 let znanja in izkušenj.
@SIPSlovenia 917 016
www.sip.si
Robustno spravilo travinja
Kakovostna hlevska oprema in novi programi
Jodito-F, d. o. o., iz Prebolda se že nekaj let ponaša z zastopstvom odličnih hlevskih betonskih rešetk ter betonskih silažnih silosnih modulov podjetja Fatto-ri. Poleg tega ponujajo hlevsko opremo DUE-A (krmne pregrade, ležalne bokse, ograje), napajalni sistem Suevia, cenovno zelo ugodne Easyfix gumijaste podloge za v hlev - betonske rešetke, hodnike, ležalne bokse...
Lani je podjetje na slovenski trg pripeljalo zelo kvalitetno francosko blagovno znamko pašnih električnih pastirjev Chapron in ostalo njihovo pašno opremo. Nobene reklamacije na blago in veliko zadovoljstvo kupcev nad francosko kvaliteto dajejo zaposlenim nov polet v prodaji tudi letos. Na semenskem področju so že več let prisotni s koruznimi hibridi italijanske semenske hiše Planta ter s travnimi mešanicami Seminart.
Nov program, ki ga uvajajo letos, so šotori oziroma tuneli v kmetijstvu. To so pokrite površine, za katere ne potrebujete gradbenih dovoljenj.
Vse podrobnosti najdete na njihovi spletni strani www.jodito-f.si
Lahko pa jih pokličete na 041 288 402 ali 070 866 104.

JODITO - F
Jodito- d.o.o.
Graščinska 4 - 3312 Prebold
Gsm: 041 288 402, 070 866104
Email: info@jodito-f.si
Email: jodito.f.doo@gmail.com
www.allseeds-planta.si www.jodito-f.si
Visoki in donosni silažni hibridi z odličnimi rezultati na poskusnem polju KGZ v Močlah - Šmarje pri Jelšah.
SLOVENSKA KAKOVOST
T: 02 6719 810, F: 02 6719 809, E: info@tksl.si www.tksl.si I www.tksl.eu
Podjetje Tovarna kos in srpov iz Lovrenca na Pohorju je že od leta 1881 eden večjih svetovnih proizvajalcev kos in srpov. Na trgu se že vrsto let predstavljamo pod lastno blagovno znamko »SILVER«, kije sinonim in garancija za kakovost izdelave po izvornem in tradicionalnem postopku z kovanjem iz kakovostnega materiala.
Naš proizvodni program poleg vrhunskih kos in srpov dopolnjujejo tudi druga kakovostna orodja, n amenjena različnim o pravilom na vrtu, v poljedelstvu, gozdarstvu in gradbeništvu. Proizvodni program tako zajema različne lopate, krampe, motike, gre bljice, strgala, vejnike, se kire ... Zadnja leta sm o p ostali ede n večjih proizvajalcev sekir, ki so izdelane iz kakovostnega ogljikovega jekla in termično obdelane.
Kljub močni konkurenci, predvsem iz vzhodnih držav, ki na trgu ponujajo izdelke precej slabše kakovosti, še ved no preko 90 % našega kakovostnega orodja prodamo na zahtevnih tržiščih Evrope.
Naša prednost je tud i to, da I a hko za vsa na ša orodja, ki potrebujejo ročaje, poskrbimo kar v svoji hčerinski družbi. V podjetju Bukev, d.o.o., namreč že od leta 1963 izdelujemo kakovostne ročaje izključno iz bukovega in jesenovega lesa. Tako lahko svojim strankam v celoti zagotovimo kakovost, izdelano v Sloveniji.
KMETIJSKA PRILOGA
33
Foto: GrupA
<v ■Q O
Trgovina in servis Lah, Šmarje - priprava kosilnice na sezono
Sezona urejanja okolice hiše je tako rekoč pred vrati, a vseeno imate še dovolj časa, da se ustrezno pripravite na novo sezono košnje trave in preverite, kaj vse je treba na kosilnici zamenjati oziroma popraviti (čiščenje, menjava olja, brušenje noža, menjava svečke ...). Ustrezna priprava kosilnice na sezono je ključnega pomena za dolgotrajno življenjsko dobo kosilnice in kakovostno košnjo.
Trgovina Lah ima več kot 20-letne izkušnje na področju prodaje in hitrega servisa male mehanizacije, kot so kosilnice, motorne žage, kosilnice na nitko, motokultivatorji... Nudijo pa tudi servis in rezervne dele za vse vrste traktorjev, kmetijskih strojev in priključkov naslednjih blagovnih znamk: IMT.Zetor, Ursus, Štore, UTB, Tomo Vinkovič, Torpedo John Deere, BCS, Sip.Muta ...
TRGOVINA LAH
Л» 1Л popravilo vrtnih kosilnic, Jg*ornihŽag kosilnic na lakS".
OLJA FILTRI
ŠKROPILNA TEHNIKA
IZDELOVANJE IN POPRAVILO HIDRAVLIČNIH CEVI IN SISTEMOV
Naj vaše delo olajša hidravlični plato z visokim dvigom HERAL
Hidravlični traktorski plato je nujen traktorski priključek za vsako kmetijo. Namenjen je prevozu tako razsutega kot pakiranega tovora. Njegova praktična uporaba je vsestranska, saj zagotavlja uporabo skozi vse leto in zato hitro postane eden vaših najljubših priključkov.
Z visokim dvigom na višino 2 metrov vam omogoča nakladanje razsutega tovora na prikolice, vzalogovnike, na trosilnike in višje deponirane ravni.Tako postane še učinkovitejši, saj še dodatno olajša vaše delo. Primeren je tudi za pluženje snega.
Njegovo zgradbo odlikuje čvrsta konstrukcija kesona iz 3 mm pločevine z ojačitvami na dnu. Na zajemnem deluje privarjena obraboobstojna pločevina, zato lahko z njim zajamete tovor tudi na betonskih in drugih trdnih podlagah. Kvalitetna obdelava s peskanjem pred nanosom
barve, barvanje z odprtim osnovnim nanosom kot tudi s prekrivno barvo v debelem sloju zagotavlja lep videz skozi leta uporabe. Izdelekje v celoti slovenski.
Dimenzije:
1600 X 1000 X 400 mm 1800 X 1000 X 400 mm 2000 X 1000 X 400 mm 2200 X 1000 X 400 mm
Nosilnost priključka je 1500 kg na višini. Dejanska uporabna nosilnost pa je odvisna tudi od moči in teže vašega traktorja. Za uporabo potrebujete traktor moči minimalno 70 KM in 4 hidravlične priključke. Mogoče je tudi predelava na 3 hidravlične priključke. Uporabljate ga lahko tudi kot navaden hidravlični plato (brez dviga). V tem primeru je nosilnost 2000 kg.
Teža priključka je okoli 400 kg.
Promocijsko besedilo
Rezalno-cepilni stroj KRPAN CS 420
Podjetje PIŠEK - Vitli KRPAN ima v širokem naboru strojev tudi dva profesionalna modela rezalno-cepilnega stroja, CS 420 in CS 420 pro, prvi je opremljen z mehansko hidravličnimi krmilnimi komandami, slednji s popolnoma elektronsko krmilno ročico joystickom.
Zasnova s tremi hidravličnimi črpalkami pri modelu pro omogoča hkratno rezanje in cepljenje ter cepljenje in pomik dodajalnega traku, kar močno izboljša produktivnost stroja. Razrez hlodovine poteka z verižno žago, ki omogoča kompaktno konstrukcijo, minimalno porabo energije ter enostavno vzdrževanje. Verižna žaga je gnana s hidravličnim motorjem preko mikro jermena, pogon se vklopi ob pričetku ciklusa in se ob zaključku rezanja ustavi. Sistem omogoča varčevanje z mazalnim oljem in energijo. Oba modela imata cilinder s silo cepljenja 160 kN (16t) ter možnost menjave cepilnih nožev od enostavnega na štiri dele do izvedbe »ring« na dvanajst delov z vsemi vmesnimi opcijami. Dolžino polen lahko brezstopenjsko nastavljamo med 20 cm in 50 cm. Najmanjši premer hloda za razrez je 6 cm, največji 42 cm.
Kapaciteta stroja je odvisna od premera, oblike ter čistoče hlodov in od sistema dovajanja hlodovine na dodajalni trak. Na izbiro imamo tri načine:
ročno nakladanje hlodovine, predvsem manjših premerov in krajših dolžin, hidravlični dvig na delovno višino z dvižno mizo ali dovajanje z verižno rampo, na katero lahko naložimo do 6 m3 hlodovine; poleg stacionarne verižne rampe je v ponudbi tudi izvedba s podvozjem in avtomobilsko kljuko za večjo mobilnost.
CS je lahko gnan preko elektro pogona ali s traktorjem moči od 30 kW (41 KM). Za transport s traktorjem je na stroju serijski tritočkovni priklop, opcijska je montažna vlečna ruda v
kombinaciji s pomožnimi kolesi. Dodajalni trak in hidravlično zložljiv teleskopski transportni trak dolžine 5m lahko zložimo. Za transport na tritočkovnem vpetju zadostuje traktor z maso 3500 kg, ob transportni širini stroja (2,27 m), dolžini (1,3 m) in masi (cca. 1200 kg).
Ponudba dodatne opreme se nenehno dopolnjuje in razvija glede na zahteve ter izkušnje uporabnikov. Tako lahko v prihodnje od KRPANOVE razvojne ekipe pričakujemo še veliko uporabnih novosti.
Promocijsko besedilo
KRPAN
zanesljivo močnejši že 40 let
SEJEMSKE UGODNOSTI
Jazbina 9a
3240 Šmarje pri Jelšah
070640175
www.vitli-krpan.com
34
KMETIJSKA PRILOGA
Stara sušilnica postala Hiška sprostitve
Z diplomo iz ekonomije postal mlad prevzemnik kmetije - Klasično kmetijsko dejavnost nadgradili s turistično ponudbo
V Hiški sprostitve je wellness s finsko savno, z lesenim masažnim čebrom s toplo vodo, s počivalnikom ter z vodno posteljo v zimskem vrtu.
Z domačije Jermanovih nad 600 metri nadmorske višine se ob jasnem vremenu vidi vse do Celja.
Zahomce so majhna vasica nad Vranskim. Obdelovanje zemlje na strmih pobočjih, kjer je ravnine le za vzorec, je vse prej kot enostavno. Ker si mladi delo raje poiščejo v dolini, kmetije druga za drugo ostajajo prazne. Drugače je pri Jermanovih, kjer se je njihov sin kljub univerzitetni izobrazbi odločil ostati. V odmaknjenosti in neokrnjenosti Zahomc ne vidi ovire, temveč v prvi vrsti konkurenčno prednost. Klasično kmetijsko dejavnost, ki ji je bilo zvestih več generacij njegovih prednikov, je s pomočjo staršev nadgradil. Nedaleč od domačije so v propadajoči sušilnici, ki so jo s preostalim kmetijskim poslopjem odkupili od sosedov, uredili počitniško hišo in jo poimenovali Hiška sprostitve.
Primož Jerman je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist. Takoj po diplomi je služboval kot premoženjski svetovalec in kasneje kot vodja prodaje v eni od trgovin s pohištvom. »Delal sem ves dan. Ko sem prišel domov, me je na kmetiji čakalo še ogromno dela. Tempo in stres sta bila preprosto prehuda, zato sem se moral odločiti za eno ali drugo. Izbral sem kmetijo.« Jermanovi se na 52 hektarjev veliki kmetiji v prvi vrsti ukvarjajo z govedorejo, s prirejo mleka in z gozdarstvom. Ob tem izvajajo še kar nekaj dopolnilnih dejavnosti. Poleg turistične ponudbe imajo še koncesijo za pluženje
cest, žagarstvo in pripravo biomase, posek in spravilo lesa, razrez hlodovine in delo s kmetijsko mehanizacijo. Primož je opravil še tečaj za upravljanje z gozdarsko prikolico in motorno žago ter pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo za pridelovalca sadja, ki je bila ključna, da je lahko uspešno kandidiral na razpisu za mladega prevzemnika kmetije.
Namesto hiške traktor
Uradno jo je prevzel lani poleti, potem ko se je upokojil njegov oče. Ker je 32-le-tnik zadostil vsem razpisnim pogojem, je ob tem kot spodbudo prejel nepovratna državna sredstva. »Želel sem jih porabiti za gradnjo še ene turistične hiške, a sem nekaj dni pred oddajo vloge izvedel, da to ne bo >šlo skozi<, ker gre za dopolnilno in ne za osnovno dejavnost. Na hitro sem moral spremeniti načrt. Odločil sem se za nakup traktorja.« 70 odstotkov denarja je dobil takoj po končanem razpisu, preostanek bo prejel po izpolnitvi vseh razpisanih pogojev čez tri leta. Poleg nakupa traktorja mora v tem času povečati še število glav živine za tri odstotke in kupiti računalnik oziroma dlančnik. Dodatne točke pri razpisu je Primožu prinesla sedma stopnja izobrazbe, ki mu sicer pomaga tudi pri vsakodnevnem vodenju kmetije. Vsa računovodska dela opravi sam. »Mladi generaciji je danes veliko lažje. Ko sem prevzel kmetijo leta
1987, nisem prejel nobenega denarja. Znajti sem se moral sam, kakor sem vedel in znal,« se spominja njegov oče Rado Jerman, ki z ženo Marijo sinu stoji ob strani in ga podpira.
Nadgradili so jo z wellnessom
Za Jermanove je bilo prelomno leta 2001, ko jim je zaradi udara strele pogorel hlev z vso krmo. Lastniki okoliških zemljišč so jim odstopili spravilo sena na svojih travnikih in jim pomagali s prostovoljnim delom in z denarnimi prispevki. Jer-manovi so postopoma obdelovali vedno več kmetijskih površin in s tem širili število glav živine. Leta 2005 so celo odkupili sosednjo kmetijo, ki po smrti lastnikov ni imela naslednikov. Nekdanjo sušilnico za hmelj in sadje so porušili do kletnih prostorov ter jo preuredili v počitniško hiško. Sprva so jo nameravali prodati, a so bile cene nepremičnin zaradi gospodarske krize prenizke, zato so se odločili, da jo bodo obdržali. Spremenili so jo v turistično namestitev višjega cenovnega razreda in v njej uredili še wellness. V glavni sezoni prevladujejo tuji turisti, ki se pri njih ustavijo na svoji poti po Sloveniji, ob koncih tedna čez leto so pogostejši domači gosti. Hiško oglašujejo na spletnem portalu Booking in na svoji lastni spletni strani. »Zanimivo je, da tujci v večini primerov pot do nas vedno najdejo takoj, medtem ko Slovenci zaradi
Privoščite si najboljše z izdelki VITA-MED
ÄfA
Dejan Tadej Posl s.p
Čača vas 46e 3241 Podplat Tel.: 03 58 24 340
www.vita-med-posl.si
Uspešna čebelarska zgodba
VITA - MED Čebelarstvo Posl je eno večjih čebelarstev v vzhodnem delu Slovenije. Njegovi začetki segajo daleč nazaj v 60. leta prejšnjega stoletja, ko se je pri Poslovih začelo čebelarjenje s samo enim panjem. Takrat še otrok je Silvo Posl od tedanje sosede Lojzke Debelak dobil v dar svoj prvi panj. Začetki so bili težki, vendar je z veliko volje in učenja začel to čebelarsko zgodbo, v katero je vpeta vsa družina.
Čebelarijo s približno 400 čebeljimi panji, ki jih prevažajo po celi Sloveniji. S tem dosegajo večjo količino pridelanega medu, vrhunsko kakovost ter njegovo boljšo čistost
in raznolikost sort. Zato imajo v svoji ponudbi vse glavne sorte medu, kot so: cvetlični, akacijev, gozdni, kostanjev, lipov in jelkin med. Večino pridelanega medu prodajo v trgovskih verigah Jager, Kea, Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah, nekaj pa ga prodajo tudi doma. Redno so prisotni tudi na tržnici v Celju, in sicer vsako sredo, petek in soboto.
Pri njih je mogoče dobiti tudi izdelke iz medu. Tako imajo tudi svoj zaščiten izdelek, ki se prodaja pod imenom Apisnarava. Sestavljen je iz medu, cvetnega prahu, propolisa in matičnega mlečka. Namenjen je za krepitev človekove odpornosti, za odpra-
vljanje nespečnosti itd.. V ponudbi so tudi kapljice propolisove tinkture, ki so sestavni del domače lekarne in bi jih moral imeti vsak doma. Oba izdelka prodajajo v vseh že zgoraj omenjenih trgovskih verigah in tudi v Mercatorju.
Poleg tega izdelujejo tudi medeni liker in različne mešanice z medom, kjer so dodani različni dodatki, kot so: cimet, ingver, čokolada, koncentriran sok aronije itd..
V čebelarstvu VITA - MED se ukvarjajo tudi s čebelarskim turizmom. Nazorno pokažejo, kako nastajajo različni pridelki. To lahko ponazorijo skupinam v svojem muzeju ob predhodni najavi. Pri tem jih počastijo s po-žirkom »ta medenega« in odličnimi krhkimi medenjaki, ki jih speče gospodinja.
KMETIJSKA PRILOGA
35
Mlad prevzemnik Primož Jerman z očetom skrbi za živino, gozdari, spravlja seno, pozimi pluži. Še vedno največji del prihodkov zaradi stalnosti predstavlja prodaja mleka.
navigacije, v kateri Google do nas upošteva staro cesto, ki ni več v uporabi, zgrešijo,« na vprašanje, kako se obiskovalci znajdejo na gozdni ovinkasti cesti, ki vodi do njihove kmetije, v smehu odgovori mlad gospodar.
V smeri turizma
Dela na kmetiji je ob vrsti dopolnilnih dejavnosti ogromno. In kako zmorejo vse to? Primož pravi, da za delo poprimejo vsi člani družine, pri čemer vsak točno ve, kaj je njegova naloga. Z očetom skrbita za živino, gozdarita, spravljata seno, pozimi plužita. Tudi mama, ki je zaposlena v Občini Vransko, poprime za delo že navsezgodaj. Še pred službo v hlevu poskrbi za krmila, pri čemer jo vedno bolj nadomešča sin, saj so ženske roke popoldne nepogrešljive
tudi pri pranju brisač in posteljnine ter čiščenju Hiške sprostitve, kjer ji vedno bolj pomaga tudi Primoževo dekle. Doma kljub svojim 92 letom še rada kaj postori Pri-moževa babica. »Zaradi strmega reliefa je pri nas denar z delom na kmetiji zelo težko zaslužiti. V prihodnje se zato želimo še bolj usmeriti v turistično ponudbo.« Že letos spomladi bodo turistom v najem ponudili obnovljeno staro kmečko hišo v bližini Hiške sprostitve in v dveh letih še dodaten apartma. »Zaenkrat kljub obilici administrativnega dela še gre, a počasi bomo najverjetneje morali začeti razmišljati o dodatni pomoči pri čiščenju in delu na recepciji,« ob koncu še doda mlad prevzemnik kmetije.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Nekdanjo sušilnico za hmelj in sadje so preuredili v turistično hišo, ki jo oddajajo turistom. Med njimi je na svoji poti po Sloveniji največ Nemcev.
Kako do nepovratnih sredstev?
Tako kot so nepovratna sredstva pomagala Primožu Jermanu, lahko zanje kandidirajo tudi drugi mladi prevzemniki kmetij. Predvidoma v drugi polovici leta jih bo mogoče spet pridobiti. A pogoji niso povsem enostavni.
Kot pravi Polona Starc, univ. dipl. pravnica, svetovalka specialistka v KGZ Celje, so upravičenci mladi kmetje, samostojni podjetniki posamezniki ali gospodarske družbe z enim družbenikom. Mladi kmetje so na dan oddaje vloge lahko stari od 18 do vključno 40 let. Imeti morajo ustrezno poklicno znanje in morajo biti primerno usposobljeni. Poleg tega morajo prvič vzpostavljati kmetijo.
Lastnik kmetije lahko prevzemnik postane na podlagi izročilne pogodbe, darilne pogodbe, pogodbe o preužitku, pravnomočnega sklepa o dedovanju, pogodbe o dosmrtnem preživljanju s priloženim mrliškim listom ali kupoprodajne pogodbe. Na dan oddaje vloge na javni razpis mora biti razvidno iz zemljiške knjige, da je vpisan kot lastnik največ 24 mesecev pred tem dnem. Pri s. p. ali pri družbi z enim družbenikom pa je ključen datum vpisa v poslovni register. V Ajpesovih evidencah morajo imeti navedene izključno kmetijske dejavnosti.
Kmetija mora obsegati najmanj 6 hektarjev in največ 80 hektarjev primerljivih kmetijskih površin (PKP). Obseg primerljivih površin se izračuna na podlagi prijavljenih grafičnih enot rabe zemljišča. Za preračun 1 hektarja PKP se šteje: 1 hektar njivskih površin, 2 hektarja travniških površin, 0,25 hektarja trajnih nasadov (intenzivnih sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov, matičnjakov, hmeljišč, nasadi špargljev, artičok in hitro rastočega panjevca, drevesnice), 0,1 hektarja rastlinjakov ali 8 hektarjev plantaže gozdnega drevja.
Če kmetija nima 6 hektarjev PKP v upravljanju, lahko kandidira na javni razpis, če ima v reji najmanj 15 glav velike živine (GVŽ) in največ 160 GVŽ istovrstnih živali ali najmanj 60 in največ 200 čebeljih družin.
Ustrezna izobrazba
Upravičenec mora imeti ustrezno izobrazbo in mora biti usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti. To je najmanj nižja poklicna izobrazba s področja kmetijske, živilskoprede-lovalne, lesarske, veterinarske, naravovarstvene ali gozdarske dejavnosti. Lahko pa ima najmanj nižjo poklicno izobrazbo nekmetijske smeri in nacionalno poklicno kvalifikacijo najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezane dejavnosti. V obeh primerih mora imeti najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.
K vlogi na javni razpis je treba priložiti poslovni načrt za obdobje treh let.
Vloge, ki prispejo na javni razpis, se točkujejo na podlagi meril za izbor. Znesek podpore znaša 45 tisoč evrov na upravičenca, ki se vključi v socialna zavarovanja kot kmet. Za ostale znaša podpora 18.600 evrov.
Po izdani odločbi o pravici do sredstev mora mladi kmet vzpostaviti knjigovodstvo za primarno kmetijsko proizvodnjo na svoje ime z začetkom novega obračunskega leta. To se vodi še najmanj tri obračunska leta in vsako leto mora do 31. marca oddati ustrezno obdelane podatke na agencijo. Vsako leto mora mladi kmet oddati zbirno vlogo. Označiti mora tudi vir sofinanciranja na sedežu kmetije in omogočiti nadzor agenciji ter drugim pristojnim ustanovam.
RIIKOm d.o.o.
UVOZNIK IN DISTRIBUTER ZA SLOVENIJO
wwwrinbrnaci
SP Spodnje Bitnje E-pošta: jtorkariagmaiLcom 4709 ^лИтгл Mnh: + 3Sfi fOUl 3AS 4?R
36
KMETIJSKA PRILOGA
»Danes je v društvih le deset odstotkov ekoloških kmetov, kmetij, ki imajo ekološki certifikat, pa je v Sloveniji 3.563. Zato ni čudno, da ne moremo doseči kakovostnega preboja, skupnega nastopanja na trgu, oglaševanja...«
Zakaj je pri nas malo ekoloških kmetij?
Povezovanje v društva ne zanima vseh - Kako prepoznati kakovost?
V državnem svetu je bil v torek posvet Ekološko kmetovanje za bolj zdravo življenje. Državni svet ga je pripravil z ministrstvom za kmetijstvo, s KGZS in z Zvezo društev ekoloških kmetov Slovenije. Organizatorji so v vabilu zapisali, da imajo za prihodnje programsko obdobje razvoja podeželja, do leta 2027, bolj optimističen pogled na razvoj ekološkega kmetijstva, ki naj bi imelo boljše pogoje za pridelavo več ekološke hrane. Kaj ovira kmete pri bolj množičnem odločanju za takšno pridelavo? Ali so potrošniki pri nas pripravljeni kupovati takšno hrano ali gledajo predvsem na ceno in manj na kakovost?
Med razpravljavci na posvetu je bil tudi Jože Ledi-
nek, predsednik Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica, ki ima sedež v Celju. Deteljica je bila lani med ustanovnimi člani nove Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije, ki naj bi zastopala interese ekoloških kmetov, jih povezovala in spodbujala večjo pridelavo ter predelavo ekološke hrane v Sloveniji. Ledinek prihaja z ekološke kmetije Ržen v Šentjanžu pri Dravogradu in že približno desetletje vodi Deteljico, ki deluje na področju izobraževanja članov, promocije združenja in ekološkega kmetovanja ter pomoči pri trženju ekoloških pridelkov in izdelkov.
Na katere težave ekoloških kmetov ste opozorili na posvetu v državnem svetu?
»Hrana je tista, ki nam daje energijo. Če uživate hrano, ki je pridelana v suženjskem okolju, ima s tem še negativno energijo. Zdi se mi, da je lahko tudi to krivo za toliko zagrenjenih ljudi.«
Petnajst hektarjev veliko kmetijo Ržen je družina Ledinek prevzela pred približno petnajstimi leti. Najprej je bila znana po pridelavi fižola, nato se je usmerila v ekološko pridelavo zelenjave za Zgornjo Mežiško dolino. Jože še hodi v službo, žena in sin delata na kmetiji. Rdeča nit od vsega začetka je toter ali riček, značilna koroška oljnica. Olje se uporabljavkozmetiki, je izreden antio-ksidant, zdravilo za želodčne težave ...
Opozoril sem na pasivnost kmetov in jih pozval, naj se včlanijo v društva, da bomo lahko dobro delali. V novoustanovljeni zvezi je pet društev, to je 350 do 400 kmetij, kar pomeni, da delamo za vse ekološke kmetije v Sloveniji, ki jih je malo več kot tri tisoč. Če bomo znali stopiti skupaj, bomo lahko hitro aktivirali ta speči potencial.
Velika težava je, da je večina ekoloških kmetij živinorejskih, gojijo govedo, ki nima kupcev, kakovostno meso se izgublja v konvenci-onalni hrani. Težava je tudi, da razpisi ne omogočajo, da bi se kmetje sami lahko organizirali in tržili.
Zakaj mislite, da je samo približno tri tisoč ekoloških kmetov? So krivi zahtevni pogoji za pridobitev certifikata, so predrage kontrole?
Pred časom se je število kmetij zmanjšalo zaradi manjše podpore za travinje, nato se je povečalo zaradi dvojne subvencije za prvi dve leti ekološkega kmetovanja. Zdaj je število spet na isti ravni. Subvencije zelo vplivajo na ekološko kmetijstvo. Za ekološko pridelavo zelenjave je na primer na voljo šeststo evrov dodatne spodbude na hektar. Res pa je, da moraš voditi evidence, imeti nadzor, zapiske ... Če ne bi bilo vsega tega, bi lahko vsak bil ekološki kmet. Vsak bi rekel, da ne uporablja nobenih pesticidov. Na tržnici kmetje večkrat rečejo svojim strankam, da zaradi birokracije ne gredo v ekološko pridelavo. To ni res in ljudje naj ne nasedajo. Vsak ekološki kmet ima na prodajnem mestu certifikat, kupcu ga sploh ni treba zahtevati. Ponosni smo nanj in ga z ve-
V Šolskem centru Šentjur izobraževanje na področju prehranske verige
Plodna leta Inštituta KON-CERT
Inštitut KON-CERT Maribor v letu 2018 obeležuje 20 let delovanja na področju kontrole in certificiranja v kmetijstvu in gozdarstvu.
Kot prvi je v slovenski prostor leta 1998 vpeljal ekološko kontrolno dejavnost, še kot Oddelek za kontrolo in certifikacijo pri Kmetijskem zavodu Maribor, in stopil na samostojno pot kot Inštitut za kontrolo in certifikacijo leta 2005. Od prvih začetkov, pa vse do danes je inštitut svojim pogodbenim partnerjem podelil več kot 72.500 certifikatov, saj je bilo v kontrolo in certificiranje pred leti vključenih več kot 5.300 kmetijskih pridelovalcev širom Slovenije.
Kot vodilni certifikacijski organ v Sloveniji je leta 2007 prejel mednarodno veljavno akreditacijsko listino za cer-tifikacijske organe (listina št./No. CP-007), ki potrjuje njegovo usposobljenost za opravljanje dejavnosti certificiranja po standardu SIST EN 17065.
Inštitut ima akreditirano dejavnost za certifi ciranje ekološke pridelave, ekološke predelave, zaščitenih kmetijskih pridelkov in živil ter trajnostne-ga gospodarjenja z gozdovi, pridobil pa je tudi imenovanje kot kontrolni in certifikacijski organ za t.i. nacionalne sheme, kot so integrirana pridelava, izbrana kakovost, višja kakovost in prostovoljne označbe. S tujimi certifi kacijskimi hišami
pa sodeluje pri kontroli evropskih zasebnih standardov, kot so GLOBALg.a.p., kmetovanje brez GSO ipd. Nenehno razvija tudi lastne privatne standarde, kot so Bio kozmetika, Bio tekstil, Vegansko, Bio okrasne rastline, seneno mleko in meso ipd.
Vabimo vas, da si ogledate našo spletno stran www. kon-cert.si, kjer se lahko po-
drobneje seznanite z našo dejavnostjo in se vključite v postopek certificiranja. V kolikor želite pridobiti več informacij, nas lahko pokličete na telefonsko številko 02/ 228 49 52 ali nam pišete na elektronski naslov info@ kon-cert.si in z veseljem vam bomo odgovorili na vsa vaša vprašanja.
Šolski center Šentjur je šola z več kot stoletno tradicijo. Danes je šola organizirana kot zavod z dvema organizacijskima enotama, in sicer s Srednjo poklicno in strokovno šolo ter Višjo strokovno šolo. Izobražuje na področju kmetijstva, živilstva, naravovarstva ter gostinstva in turizma. Izobraževalni programi pokrivajo prehransko verigo, torej pridelavo, predelavo in ponudbo. V šolskem letu 2018/2019 bo šola začela na novo izvajati srednješolski program VETERINARSKI TEHNIK.
Za podeželje je zelo pomemben tudi program kmetijsko-podjetniški tehnik, ki omogoča dijakom, da:
•	opravljajo dela v rastlinski pridelavi (poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo),
•	oskrbujejo domače živali skladno z etološkimi načeli,
•	nenadzorovano in varno delajo s kmetijsko mehanizacijo,
•	si razvijejo podjetniško razmišljanje ter poiščejo priložnosti v kmetijskem in podeželskem prostoru za zaposlitev ali samozaposlitev,
•	varno ravnajo s škodljivimi in nevarnimi snovmi,
•	svetujejo pri prodaji kmetijskih izdelkov in storitev.
Izobraževanje traja štiri leta, dijaki na koncu opravijo poklicno maturo. Pridobijo si poklic, s katerim se lahko zaposlijo ali pa svoje izobraževanje nadaljujejo v različnih študijskih programih.
Šolski center Šentjur v šolskem in študijskem letu 2018/19 razpisuje naslednje izobraževalne programe:
Srednja poklicna in strokovna šola:
>	NOVO - Veterinarski tehnik (4 leta)
•	Živilsko-prehranski tehnik (4 leta)
>	Kmetijsko-podjetniški tehnik (4 leta)
>	Mehanik kmetijskih in delovnih strojev (3 leta)
•	Slaščičar (3. leta)
•	Pek (3 leta)
•	Pomočnik v biotehniki in oskrbi (2 leti)
>	Živilsko-prehranski tehnik (3+2)
•	Kmetijsko-podjetniški tehnik (3+2).
Prijave za vpis do 5. aprila 2018
Višja strokovna šola:
redni in izredni študij
' UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE
inženir kmetijstva in krajine
' ŽIVILSTVO IN PREHRANA
inženir živilstva in prehrane
' GOSTINSTVO IN TURIZEM
organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu
' NARAVOVARSTVO
inženir naravovarstva
Informacije: 03 746 29 00, www.sc-s.si
Informativni dan: 3. marec ob 10.00 Prijave za vpis do 30. marca 2018
KMETIJSKA PRILOGA
37
»Pri kumari se najbolj vidi, kako je pridelana. Naredil sem preizkus, ki ga je svetoval strokovnjak z Nizozemske: tisto iz trgovine in ekološko pridelano sem nare-zal na kolobarje in vsako posebej zavil v folijo za živila. Nekaj dni sem ju pustil na sobni temperaturi. Prva kumara se je zarasla nazaj v enoten plod, druga je zgnila.«
seljem kažemo, potrošniki pa so regulator. Vzamejo naj ga v roke in preverijo, če je res vse ekološko, kar kmet prodaja. Iz zadnjega obdobja novih ekoloških kmetij je zraven tudi veliko takih, kjer pridelave nimajo v celoti ekološke: eno njivo imajo ekološko, druge ne. Tu je nastala prava zmeda. Potrošniki žal ne ločijo med nazivi naravno pridelano, bio, organsko, ekološko ... Vse mečejo v isti koš. Vsi mislijo, da je ekološko pridelano, če piše naravno. Edini pravi pokazatelj je deklaracija, to je znak zelenega lista na izdelku. Če tega ni, lahko piše karkoli.
Kakšna je po vašem mnenju prihodnost ekološkega kmetovanja pri nas?
Sem optimist in pričakujem nekaj takšnega, kar so naredili čebelarji, ki so poskrbeli, da je naša čebela splošno znana in da imamo svetovni dan, ki ji je posvečen. Slovenija naj bi postala eko dežela za ljudi, ki se cenijo. Ljudi, ki v Evropi želijo kakovost, je več kot tistih, ki gledajo samo na ceno. Če poženemo to kolesje, lahko hitro dosežemo preboj. Velika težava je pasivnost kmetij. Veliko kmetij ne živi od kmetijstva in pridelajo nekaj za zraven. Tako hitro padejo v območje lagodja, ko se nič ne splača. Čaka nas težko delo, da bomo spreobrnili tako kmete kot potrošnike.
TC, foto: osebni arhiv
Bodite pozorni na ta znak lista, ki dokazuje ekološko pridelano živilo.
»V novi zvezi pripravljamo novo blagovno znamko in novo kontrolo, ki bo ščitila slovensko ekološko hrano. Prejšnji tale znak je bil Bio dar, novi se bo imenoval Bio da.«
Jože Ledinek na sejmu Altermed, na katerem Deteljica sodeluje od vsega začetka.

a
C*
' t
%v* t *
1**1
DOMAČE PREKAJENO MESO KMETIJSKE ZADRUGE LAŠKO
odlikujeta naravni postopek razsoljevanja in uporaba tradicionalnih začimb, kot so poper, bri-nove jagode, listi plemenite lovorike ter česen. Dim suhe bukovine z dodatkom šopka brinovih vejic odločilno vpliva na vonj in okus
DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA KMETIJSKE ZADRUGE LAŠKO.
V kombinaciji z dišavami se oblikujeta značilna aroma in barva. Mesnino je treba kuhati in nato ohlajati v vodi dobre pol ure, da pridobi nasočnosti.
VZEMITE SI ČAS ZA DOBER DOMAČ OKUS!
/ovo,.
П;„ ..	tedne
Br^dod
"oviiio
аие



WWW. KZ-LASKO. SI
PESTRA PONUDBA SADNIH SADIK VSEH VRST Ш SORT! .
od jablane do asimine..._
Po sadike v Mirosan
V sadjarstvu Mirosan svetujejo, da pri izbiri sadnih sadik upoštevate podnebne in druge lokalne razmere ter odpornost oziroma občutljivost določene sadne vrste/sorte.
Sadne sadike kupujte pri priznanem in uveljavljenem dreve-sničarju ali trgovcu. Pred nakupom preverite, da so sadike žive in niso izsušene. Takoj po nakupu preverite vlažnost zemlje sadik v loncih oziroma poskrbite za zaščito korenin pred izsušitvijo pri sadikah z golo korenino.
S strokovnega vidika je najprimernejši čas za sajenje sadnih sadik takrat, ko so sadike v mirovanju, to je od oktobra do sredine aprila. Sajenje se pozimi odsvetuje takrat, kadar so tla premokra ali zamrznjena.
Tudi v sadjarstvu Mirosan prodajajo sadike od konca septembra do sredine aprila. (Drevesnica Mirosan, Petrovče, tel.: 03 713 67 10, Drevesnica Mirosan, Kamnik, tel.: 01 831 19 59, Vrtni centri in trgovine kmetijskih zadrug po Sloveniji).
Pri nakupu vam bodo svetovali. Na njihovi spletni strani www. mirosan.si pa boste našli številne nasvete in odgovore na vprašanja o sajenju in zaščiti sadik.
t
Kmečki ml л
PI askan
1823
UROS ZUPANC, s.p.
M. Braslovče 16 3314 Braslovče gsm: 031 396 635 e: zupanc.uros69@gmaii.com
Stroj za luščenje in mletje starih žit
Mlin Plaskan je družinsko podjetje, ki je najbolj poznano po mletju pšenice in prodaji moke. V mlinu uporabljajo izključno domače slovenske surovine. Staro obrtniško znanje so nadgradili z najnovejšo tehnologijo. Med drugim so pred leti investirali v nakup stroja za luščenje in mletje starodavnih žit, kot so pira, kamut.emmerineincorn (enozrnica).To storitev nudijo okoliškim kmetom.
Razlog za nakup je v pomenu zdrave prehrane in vračanju tovrstnih žit in semen.Ta se vračajo na naš jedilnik, saj so polnovredna, oskrbujejo naszvlakninami, beljakovinami,zdravimi maščobami, vitamini in minerali, veliko pa jih tudi ne vsebuje glutena, ki se ga danes izogiba vse več ljudi, nekateri tudi neupravičeno.
Za storitev mletja žit ali naročila moke na dom lahko pokličete na 031 396 635.
Na domače pivo k Halerju
Družinska domačija Haler ima več kot 20-letno tradicijo. Najdete jo v bližini Term Olimia. Znana je po odlični slovenski kulinariki ter domačem pivu, t. i. Halerjevem pivu. V sodobno opremljeni pivnici in restavraciji razpolagajo s 160 sedeži v zaprtem prostoru in 50 sedeži na pokriti terasi.
Ob vrčku dobrega domačega piva vam ponudijo odlične hišne specialitete.V ponudbi imajo domače svetlo, temno, mešano pivo ter domač radier z okusom limetein pivo citra, kije boljaromatično in malo bolj grenko od klasičnega halerja. Njihovo svetlo pivo je zelo drugačno od drugih, saj je čisto naravno. Sestavine v pivu so samo: ječmenov slad, hmelj, kvas in voda. Ne dodajajo nobenih konzervansov in dodatkov.zato ima pivo rokuporabe samo21 dni od dneva polnitve. Polnijo ga v dvolitrske steklenice, dvolitrske plastenke, šestorček(6 krat0,5 litra piva) in dvojček(2 krat0,5 litra piva).
Če imate doma kakšno praznovanje, vam lahko posodijo točilni aparat za pivo (50,30 ali 20 litrov). Pivo je možno dobiti samo na domačiji HalervOlimju. Na leto ga proizvedejo okoli 80 tisoč litrov. Večinoma ga prodajo na domačiji, nekaj ga prodajo tudi vTerme Olimia. Redno sodelujejo s Fontano piv v Žalcu.
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

o £
38
KMETIJSKA PRILOGA
"■-- - jf? ■■ . a «2 '■'
Prihodnost pridelave zelenjave so rastlinjaki, menita Branko in Tomaž Habjan. Vremenske razmere so namreč vedno bolj nestanovitne, zato bi rada sedanjega razširila.
Na kmetiji imajo drobnico in v sodelovanju z biotehnično fakulteto redijo moška jagnjeta za pleme, medtem ko bi društvo rejcev, v katerem je tudi Branko, rado, da bi to meso pripravljali tudi v javnih zavodih.
Kmetovanje na robu mesta
Ekološko pridelana zelenjava in drobnica iz Zagrada
Z Eko kmetije Habjano-vih v Zagradu je krasen pogled na Stari grad. Marsikdo zaradi lege kmetije, na kateri se ukvarjajo z zele-njadarstvom in rejo drobnice, podvomi, da je v bližini Celja res mogoča ekološka pridelava. Tudi zato vsako
leto opravijo analize zemlje o vsebnosti težkih kovin, da imajo dokaze o neone-snaženosti.
Branko Habjan je eno najstarejših kmetij v Zagradu prevzel pred četrt stoletja in se preusmeril v rejo drobnice. Kmetija ima le približno
Tomaž Habjan: »Subvencije lahko ukinemo in damo večjo veljavo slovenski hrani ter jo zaščitimo s carinami. Povpraševanje se bo povečalo in tudi ponudba ekološke hrane bo večja.«
pet hektarjev, zato je ves čas hodil tudi v službo. Pri delu sta mu ves čas pomagala sinova Borut in Tomaž, slednji je zadnja leta vedno bolj vpet v kmetovanje in je tudi podpredsednik Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica. Pred približno desetletjem se je namreč kmetija usmerila v ekološko pridelavo.
Tuja namesto domače
»Povpraševanje po ekološki hrani se veča, po raziskavah bi se še dvignilo, če bi bile cene podobne tistim
za konvencionalno pridelano hrano. Večini je vseeno, kaj je, medtem ko tisti, ki so bolni, sami iščejo zdravo hrano,« ugotavlja Tomaž, ki pravi, da se z ekološko pridelavo zelenjave ukvarja zaradi prepričanja, da je to edini pravi način. Imajo svoj krog kupcev, ki iščejo zdravo ekološko hrano. »Če bi hotel živeti samo od tega in imeti plačo, ne bi šlo, z vzrejo živine še mogoče, a ekološko meso tudi ni cenjeno, kot bi moralo biti,« opozarja sogovornik. Čeprav kmetov zaslužek ne odtehta vseh stroškov in dodatnega
dela, kupci večinoma še vedno menijo, da so pridelki predragi, pri čemer niti ne ločijo ekološko pridelanih od običajnih ali so celo zavedeni, da je vse domače tudi ekološko. »Podvrženi smo dumpinškim cenam trgovskih verig, ki uvažajo iz tujine ekološko hrano, ki je pridelana po drugačnih standardih kot pri nas, ki imamo ene najbolj zahtevnih v Evropi.«
Kako prodati pridelek?
Danes ni dovolj, da zna človek le pridelati hrano,
mora jo znati tudi prodati. Tomaž je študiral ekonomijo in tudi zato veliko razmišlja o teh stvareh. Stranke najdejo kmetijo na spletu in pridejo po zelenjavo, lani so na kmetiji prodali največ solate, paradižnika in paprike. Nekaj je sku-pnostnega naročanja, pri katerem naročeno dostavijo na dogovorjena mesta. Oskrbujejo tudi nekaj vrtcev in šol v Celju in okolici. Ti namreč morajo kupovati tudi določen delež ekološke hrane. »Ob tem zavodi tarnajo, da je premalo denarja na razpolago za šolsko pre-
041 703 373
RIBOGOJNIC
(f0.jeaje in pwdaja dladkaaadnih Delovni čas:
od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure sobota, nedelja in prazniki od 8. do 12. ure.
Marko Hnovat s.p., Dobrlša vas 4la, Žalec
Kakovostna hrana
Ribogojnica Žalec je ena največjih sladkovodnih ribogojnic v Savinjski regiji. »Letno vzgojimo od 50 do 100 ton rib, od tega največ postrvi in krapov. Vse ribe so slovenskega porekla in jih ne uvažamo,« pravi lastnik Marko Hrovat. V predelovalnem obratu, ki je namenjen hladni obdelavi, vam ribe tudi očistijo, filetirajo ter pripravijo kotlete krapa.
»Največ prodamo ameriških postrv ali šarenk. Naši kupci so ribarnice, gostinski lokali, distributerji, imamo pa tudi lastno prodajalno v Dobriši vasi pri Žalcu, kjer ribe tudi gojimo. Prodajamo pa tudi žive ribe, in sicer komercialnim ribnikom in ribiškim družinam,« pravi Horvat, ki uporablja visokokakovostno hrano svetovno znanega proizvajalca, da je meso rib zdravo in kvalitetno.
Promocijsko besedilo
hrenovka
v
št.1
kakovosti
B 'dežele
celjske mesnine
Hrenovke z'dežele po izboru kupcev dosegajo najvišjo kakovost na slovenskem trgu. To potrjuje Qudal raziskava, ki je bila izvedena na vzorcu 1.200 slovenskih potrošnikov, januarja letos. Program QUDAL podpira švicarska organizacija ICERTIAS, medaljo, ki jo podeljujejo, pa boste zasledili na embalaži hrenovk z'dežele. Podeljeni certifikat zagotavlja potrošnikom najvišjo stopnjo kakovosti. Bistveno je, da izpraševanci na zastavljena vprašanja sami podajo odgovore, s tem pa je zagotovljena največja verodostojnost podanih odgovorov. Na vseh prodajnih policah boste v novi preobleki našli naše hrenovke z'dežele, ki so številka 1 v kakovosti.
Celjske mesnine d.d., Cesta vTrnovlje 17,3000 Celje I www.celjske-mesnine.si
KMETIJSKA PRILOGA
39
Ponija in druge živali si pogosto ogledujejo šolarji iz celjskih šol.	Eko kmetija Habjan v Zagradu prideluje zelenjavo in redi drobnico, ob čemer ponuja tudi deževnike za kompost.
hrano in da za to vsoto ne dobijo ekološke slovenske hrane, zato jemljejo uvoženo. V enem od vrtcev so mi rekli, da dajejo otrokom cel mesec poceni hrano, da imajo potem dan ali dva ekološko. In to se dogaja pri otrocih, kjer je še toliko bolj pomembno, kaj jedo in kakšne prehranjevalne navade se jim oblikujejo,« je ogorčen Tomaž, ki hkrati pozna tudi primere dobre prakse, ko zavodi kupujejo pretežno lokalno in ekološko. »Vse je odvisno od tega, kdo je organizator šolske prehrane.«
Prihodnost kmetije
Če je Branko ohranil kmetijo in z najemom zemlje v okolici omogočil njen razvoj, bi Tomaž rad naredil še korak naprej in posodobil vrsto stvari ter kupil še kakšen nov stroj. A pri večjih naložbah se zatakne, čeprav kmetija dobro posluje. »Na sestanku z ministrom Židanom smo ekološki kmetje pred kratkim izpostavili prav to, da bi morali biti državni razpisi drugače zastavljeni, ne
da moramo najprej v banko po kredit, ki ga vračamo, ko dobimo sredstva z razpisa.« Ti so sestavljeni predvsem tako, da denar dobijo velike kmetije, za majhne pa ga je malo. Habjanovi bi radi povečali rastlinjak, uredili zbiralnik za deževnico in obnovili mreže za ovce. »Še za rastlinjak bi bilo denarja premalo, glede na to, koliko ga lahko dobimo,« ugotavlja Branko.
S sklenjeno pogodbo za sodelovanje v projektu ministrstva o kratkih dobavnih verigah računajo, da bodo lahko bolje načrtovali sajenje in odkup ter da se jim ne bo zgodilo tako kot lani, ko so imeli celo njivo solate, ki je zavodi niso več potrebovali. »Del smo jo razdelili brezdomcem, Karitasu, javni kuhinji, nekaj je je končalo tudi na kompostu.« Sicer pa je po Tomaževem mnenju več možnosti za razvoj kmetije v reji drobnice, za katero je v okolici na voljo še kar nekaj strmih parcel, medtem ko je za pridelavo zelenjave sredi naselja vedno manj prostora.
TC, foto: SHERPA
PRVAKI DOBREGA POČUTJA
Napitki LCA ZELENE DOLINE
Da bodo izzivi, ki jih prinašajo novi dnevi, lažji, je blagovna znamka ZELENE DOLINE svojo ponudbo obogatila z novostjo, napitki LCA ZELENE DOLINE v dveh okusih: mango ter ananas in kokos.
Skrbno izbrane sestavine, sledenje pričakovanjem potrošnikov in izzivi ponuditi najboljše je sporočilo, [ki ga v sebi nosijo napitki LCA ZELENE DOLINE. Predstavljajo se s sloganom »Prvaki dobrega počutja« in s prednostmi, da so brez maščob, nasičenih maščob ter brez sladil in barvil. Dodatno noto kakovosti jim daje vsebnost naravne arome. Prav zaradi svojih lastnosti so napitki LCA prijetna popestritev prav vsakega jedilnika, tudi pri tistih, ki so pozorni na vnos kalorij v telo.
Napitki LCA se predstavljajo v dveh okusih. Ananas in kokos je obogaten z vitaminom C, ki ima vlogo pri delovanju imunskega sistema, okus mango pa je namenjen vsem aktivnim, saj vsebuje kalcij, ki prispeva k delovanju mišic.
Dodatno noto dobremu počutju ob uživanju napitka LCA ZELENE DOLINE daje probiotična kultura Bifidobaterium animals BB-12®.
Prodaja kmetijskih strojev
Kmetijstvo Polanec, d. o. o., je podjetje, ki posluje na Dravskem polju že od leta 1990. Glavna dejavnost je prodaja kmetijskih strojev, rezervnih delov in prodaja rabljene kmetijske mehanizacije. Ima tudi pooblaščen servis za traktorje Deutz-Fahr in Zetor ter ostalo kmetijsko mehanizacijo. Je zastopnik za prikolice Majevica in podrahljače Tolmet (gruberji in krožne brane), ki pa so cenovno zelo dostopni za slovenske kmetije.
Kmetijstvo Polanec - pravi naslov za vse vaše potrebe.
Vabimo vas na 12. hišni sejem 30., 31. marca in 2. aprila 2018 v Kidričevo.
Promocijsko besedilo
Kmetijstvo Polanec, d. o. o., Pleterje 34, 2324 Lovrenc na Dr. polju PE Pleterje: 02/761-93-00, 051/634-907 PE Agroles Kidričevo: 02/796-14-41, 031/634-907 prodaja@kmetijstvo-polanec.si
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE
vam v svojih trgovinah v Vojniku, Škof]i vasi in Aropi Celje nudi po ugodnih, konkurenčnih cenah:
■	semenska žita
-	mineralna in naravna gnojila
■	žita, krmila in krmne dodatke
-	gradbeni material
■	kmetijsko mehanizacijo
■	fitofarmacevtska sredstva
-	enološka sredstva
-	vse za vrtičkarje, dom in gospodinjstvo in še veliko zanimivih izdelkov!
Po konkurenčnih cenah odkupujemo tudi živino.
Informacije: 041 626472
Vabimo vas v naše prodajalne, kjer vas čakajo strokovno usposobljeni delavci, ki vam blaga ne bodo le prodali, ampak vam tudi strokovno svetovali.
fET/JSKA \DRUGA *E L J E za*
Kmetijska preskrba Vojnik
tel.: 03 78048 50
Agrocenter бкођа vas
tel.: 035415711
Aropi Celje
tel.: 03 4927 046
Spletna stran: www.kz-celje.si
40
KMETIJSKA PRILOGA
max. višina
zeleni Iinfis40
LinFis d.o.o. Ponova vas 4c 1290 Grosuplje 01 781 00 40 info@linfis.si www.linfis.si
PRODAJA-SERVIS-NAJEM
Nova serija Manitou kmetijskih nakladalnikov NewAG
Varčnost, udobnost, učinkovitost


.<r- ,.t>


FT***-
шаеш

m
1.1
•	do -5% manjša poraba goriva
•	do-15% manjši stroški vzdrževanja
•	najnižji skupni stroški lastništva (TCO)
Zasnovano za udobje
Udobje in produktivnost sta močno povezana. Naši stroji nudijo optimalno stopnjo ergonomije in vse funkcije, ki jih potrebujete, da se lahko popolnoma osredotočite na svoje delo.
Avtomatsko spreminjanje smeri ventilatorja
Funkcija avtomatskega spreminjanja smeri ventilatorja spremeni smer pretoka zraka vsake tri minute (za 10 sekund), ne glede na hitrost motorja. Hlajenje je vedno optimalno, še posebej vzelo prašnih okoljih.
»Aktivni CRC« blaženje nihanja teleskopa
Ta sistem ublaži udarce teleskopa, ko vozite s tovorom ali brez. Komponente so zato podvržene manjšim obremenitvam, vaš tovor je varen in udobje voznika je zagotovljeno.
Brezstopenjski menjalnik (CVT), M-Vario Plus
Stem menjalnikom je mogoče brez težav doseči 40 km/h, ne da bi bilo treba menjati prestave! Brezsto-penjsko spremenljivi prenos CVT sestavljata dva hidro motorja z radialnimi bati, ki ju poganja hidravlična črpalka. Pri nizki hitrosti sta dejavna oba motorja. Vlečna moč je tako primerljiva z močjo prenosa pretvornika navora. Pri visokih hitrostih je dejaven samo en motor. Največjo hitrost dosežete brez izgube energije, pri čemer je ohranjena visoka moč vlečenja. Poraba goriva je optimizirana in hrup, ki ga povzroča prenos, je zmanjšan. M-Vario Plus združuje natančnost in učinkovitost ter užitek pri uporabi celo za najbolj neizkušene.
Priključke zamenjajte v nekaj sekundah
ECS® (sistem enostavnega priklopa) spusti tlak iz hidravličnega priključka, ne da bi bilo treba ugasniti motor, zato je menjava vašega hidravličnega priključka hitra in enostavna.
pvt
MANITOU VILIČARJI NA ŽAGAH omogočajo profesionalcem natančno to, kar najbolj potrebujejo...
Manitou teleskopski in terenski čelni viličarji za težek teren so hitri, močni, sposobni učinkovitega rokovanja s težkimi tovori ter obenem varni in zanesljivi. Z njimi lahko pokrivamo širok spekter del na žagah.
Čelni terenski viličarji so v prednosti pred običajnimi industrijskimi viličarji v tem, da imajo spredaj velika kolesa, kar omogoča zanesljivo delotudi na mehkem in spolzkem terenu.
Z možnostjo pogona na vseh štirih kolesih lahko premagujejo naklone, kar je za slovenske žage, ki so večinoma v hribovitih predelih, zelo pomembno. Naklon teleskopa 15 stopinj naprej in nazaj naredi ta viličar idealen za delo na žagah.
Izredno učinkoviti za specifična dela na žagah so tudi teleskopski terenski viličarji Manitou. Služijo lahko za prevažanje hlodov, polnjenje listnih žag, odvoz desk, žagovine, odčelkov
in odpadkov.Teleskopska roka se dobro obnese pri nakladanju vlačilcev, kadar je stiska s prostorom, saj lahko tovornjak naložimo z ene strani, nobena težava pa tudi ni nakladati v višino več kot štiri metre.
Promocijsko besedilo
M LT 840
Če potrebujete stroj, ki ima moč, visoko produktivnost, udobje in ekonomično porabo goriva, potem je MLT840 kot nalaščza vaše potrebe. Velika oddaljenost stroja od tal in velika vlečna sila ter možnost različnih orodij naredijo ta stroj vsestransko uporaben za delo na vaši žagi. Visok pretok hidravlične črpalke omogoča hitro in učinkovito opravljanje vseh delovnih operacij. Prostorna kabina je odlično zvočno izolirana (74 dB), opremljena s krmilno palico JSM, nameščeno na plavajočem naslonjalu za roke. Hiter in lahek volan (CSS) z možnostjo avtomatske poravnave koles omogoča, da samo z enim obratom volanskega droga dosežete skrajni položaj koles na levi ali desni strani. 5-stopenjski menjalnik M-Shift omogoča ročni ali avtomatski način menjave optimalne prestave. Elektronsko reguliran hladilni sistem nadzira hitrostventilatorja glede na temperaturo motorja, kar omogoča zmanjšano porabo goriva.
Terenski čelni viličar M50-4
Zasnovan je za delo na neravnem in neutrjenem terenu, s štirikolesnim pogonom, 36-centimetrsko razdaljo od tal in krogom obračanja znotraj 3,4 metra, zagotavlja odlično manevriranje, ne glede na okoliščine. Za boljše prilagajanje različnim vrstam terena so na voljo številne pnevmatike za optimalno delo.
Voznikova kabina je dostopna zobeh strani in nudi prostorno delovno okolje z ergonomskim upravljanjem. S polnim 360-sto-pinjskim pogledom, je tudi izboljšana varnost in vidljivost.
Čelni polterenski viličar Manitou, MSI 50
Viličar lahko dvigne do 5 ton težak tovor. Z dvema pogonskima kolesoma in širokim spektrom pnevmatik z lahkoto premaguje težje in neravne terene, ne glede na situacijo. Opremljen je s hidrostatičnim prenosom, ki omogoča zelo natančno in hitro manipulacijo s tovorom in s tem povečuje produktivnost in učinkovitost dela. Voznikov sedež je dostopen zobeh strani, kabina je uležajena na blažilnikih vibracij.
KMETIJSKA PRILOGA
41
Čebela je kot njiva: če hočeš, da ti kaj da, ji moraš tudi dati, ne samo jemati. (Foto: SHERPA)
i: tt • " Prvi rod sadi drevesa, drugi uživa v senci. (slovenski pregovor) Foto: GrupA
<v ■Q O
Podjetje Vreček agro, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 1992 z namenom širitve proizvodnega programa družinske obrti, ki je delovala že od leta 1969. Smo proizvodno podjetje, ki z notranjo kontrolo zagotavlja kvalitetne izdelke v zadovoljstvo kupcev. Za lastne izdelke tudi vedno zagotavljamo rezervne dele in servis.
V 49 letih obstoja smo trgu ponudili peči za centralno ogrevanje, črpalke za uporabo v kmetijstvu, škropilnice. Imamo pa tudi lokostrelsko trgovino z izdelki za kvalitetno preživljanje prostega časa. Nenazadnje je v naši delavnici ugledala luč prva polavtomatska puška, v celoti narejena v Sloveniji.
Vabimo vas, da si ogledate našo ponudbo v internetni trgovini.
Vaš Vreček agro!
Izziv v hlevski opremi
Izdelovalec hlevske opreme Štefan Kobal je s hlevsko opremo povezan že 50 let.
Leta 1968 je opravil specializacijo za molzne stroje pri Alfa Lavalu. Kmalu je začel izdelovati in razvijati tudi drugo hlevsko opremo, čemur se je kasneje v celoti posvetil in kar mu še danes predstavlja izziv.
Danes skupaj s štirimi zaposlenimi izdeluje opremo za govedorejo, prosto rejo, prašičerejo, kozjerejo in ovčerejo, konjerejo in molzišča. Za svojo opremo je dobil več kot 50 priznanj.
Podjetje ima tudi pet zelo pomembnih inovacij: A-sistem za prosto rejo, transporter za gnoj, zapiralno ograjo za govedo, nizko navezo z dvojno verigo in dvojno verigo s posebno regulacijo in pripenjanjem. Kmalu bo podjetje predstavilo še izboljšan transporter za gnoj.
Z dolgoletnimi izkušnjami,
poznavanjem živine in referencami so si ustvarili sloves zanesljivega in kakovostnega podjetja. Naročniki lahko dobijo vso opremo na enem mestu. Hlev si tudi ogledajo, izmerijo in stranki izrišejo več možnosti postavitev opreme. Skušajo se prilagoditi tudi živalim, da so te v razpoložljivem prostoru čim bolj sproščene.
Promocijsko besedilo
HLEVSKA OPREMA ŠTEFAN KOBAL, d.o.o. Tacenska cesta 90, 1000 Ljubljana T: 01 512 38 00 E: ho.kobal@siol.net
Za prvi sadjarjev korak...
^üprablauYl^RUTAPON
Škrlup je najpomembnejša bolezen jablan in hrušk.
Gliva (Venturis inaequalis) povzročiteljica bolezni prezimi v odpadnem listju. Cuprablau Z 35 WP uporabimo v odmerku 3 kg/ha ali Cuprablau Z ultra v
odmerku 2,5 kg/ha (pri porabi vode 350 - 700 L/ha) v 7 do 10 dnevnih razmikih. Priporoča se škropljenje v fenološki fazi od mišjega ušesa do faze, ko so socvetja v balonskem stadiju (BBCH 54-59).
Vsebuje:
PARAFINSKO MINERALNO OLJE 980 g/kg Frutapon se lahko uporablja za tretiranje sadnega drevja med mirovanjem do razvojne faze mišjega ušesa (C3 - D) za zatiranje: kaparjev (Coccina), malega zimskega pedica (Operophtera brumata) in za zatiranje zimskih jajčec rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi), listnih uši (Aphididae) in jablanove bolšice (Psylla mali) v:
•	4% koncentraciji (400 ml na 10 L vode) za jablane, hruške in drugo pečkato sadje,
•	3% koncentraciji (300 ml na 10 L vode) za koščičasto sadje.
Jablanov škrlup (Venturia inaegualis)
V prvi dekadi meseca marca ječas za prvoškrop ljenje koščičarjev, saj glive iz rodu (Taphrina) povzročajo bolezni koščičarjev, najbolj znana je breskova kodravost (Taphrina deformans), ki brste okuži takoj, ko se le ti pričnejo odpirati, pogosto se srečamo tudi z rožičavostjo češpelj (Taphrina pruni).
Odrasle samice rdeče sadne pršice
(Panonychus ulmi)
Prvo škropljenje breskev in ostalih koščičarjev opravimo s pripravkoma Cuprablau
Z 35 WP v odmerku 3 kg/ha ali Cuprablau Z ultra v odmerku 1,8 kg/ha (pri porabi vode 350 - 700 L/ha), ko se pričnejo odpirati konice luskolistov. Istočasno pripravka Cuprablau Z 35 WP ali Cuprablau Z ultra zatirata tudi glivo, ki povzroča listno luknjičavost koščičarjev (Stigmina carpophila).
Zelena jablanova uš (Aphis pomi)
Kaparji (Coccina)
Strokovno svetovanje:
Nande Osojnik, tel.: 031 504 512 / nande.osojnik@cinkarna.si Vili Kurnik, tel.: 051 367 008 / vili.kurnik@cinkarna.si
Prodaja:
Industrijska prodajalna, tel.: 03 427 62 60 / 03 427 62 61
Listna luknjičavost koščičarjev (Clasterosporium carpophilum)
CINKARNA
www.cinkarna.si
KMETIJSKA PRILOGA
Vse, kar lahko dosežeš brez truda in dela, nima prave vrednosti. (Joseph Addison)
•» ;Jy j

4! ""
Foto: SHERPA
VZREJA NESNIC TIBAOT
Brezplačna dostava na dom! TeV<02) 582 н 01"Jlt""ef
Vzreja nesnic s 25-letno tradicijo
Smo kmetija z dolgoletnimi izkušnjami na področju vzreje perutnine. Specializirani smo za vzrejo nesnic različnih pasem, predvsem prodajamo rjave, grahaste in črne nesnice.
Naši objekti za vzrejo so novejši ali pa popolnoma tehnološko posodobljeni, kar pomeni, da celoten proces reje nadzira računalniški sistem, s čimer dosegamo najboljše kakovostne parametre vzrejenih živali. Pri vzreji jarkic je namreč najpomembnejša ustrezna tehnologija, kar zagotavlja dobro počutje živalim. Zavedamo se, da je ustrezno zdravstveno stanje živali pogoj za doseganje dobrih rezultatov v času nesnosti, zato jarkice preventivno cepimo proti številnim boleznim.
Obdelujemo preko 50 ha kmetijskih površin, tako da sami zagotavljamo večino potrebne hrane za naše živali. Imamo tudi lastno računalniško vodeno mešalnico krmil, kar pomeni celoten proces od njive do končnega produkta, s čimer sta zagotovljeni sledljivost in hkrati tudi varnost.
Celotno prodajo vzrejenih živali zagotavljamo sami, saj le tako lahko dosegamo neposreden stik z našimi kupci, jim svetujemo, torej jim v vsakem trenutku stojimo ob strani. Z vsemi kupci gojimo dolgoročen, partnerski odnos, saj z nekaterimi sodelujemo že več kot 25 let in takšno zvestobo nagrajujemo tudi z najugodnejšimi cenami na tržišču. _Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, 9240 Ljutomer_
Pri Krajškovih v Radečah ponujajo pestro izbiro sadnega drevja in trsov
Drevesnica in trsnica Krajšek ima že 90-letno družinsko tradicijo. Ne glede na spremembe v ponudbi in povpraševanju v zadnjih letih ostaja zvesta osnovnemu vodilu, to je s prijaznostjo in izkušenostjo ponuditi kakovostno sadiko, prilagojeno našim podnebnim razmeram.
Izbirate lahko med približno 25 vrstami jablan, 12 sortami hrušk, med vrstami češenj, sliv in breskev. Širok je tudi izbor jagodičevja.
Ker se je sezona sadik marca spet začela, jih lahko kupite vsako sredo na »svinjskem sejmu« v Celju ali pri njih doma.
Obiščite nas tudi:
-	15. marca na sejmišču v Mozirju
-	in 19. marca na Jožefovem sejmu v Petrovčah.
Sezona za nakup se je že pričela!
Pestra izbira
sadnega drevja in trsov! |
DREVESNICA IN TRSNICA KRAJSEK,
Žebnik 40 1433 Radeče Naročila na telefonu: 03 se 87 630,
031 576 750 ali 031 491 707
KMETIJSKA PRILOGA
43
Nad podlubnike s paragrafi
Deželna Banka Slovenije
moji zemlji predana
Po decembrskem vetrolo-mu pričakujemo povečano delovanje podlubnikov, ki grozijo poškodovanemu drevju. Država je zato pred kratkim sprejela Zakon o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi pre-namnožitve populacije podlubnikov. Ti naj bi čim bolj pomagali lastnikom gozdov, ki so se znašli v hudi stiski.
Varovanje gozdov je bilo že doslej urejeno z različnimi zakoni in predpisi. Nov zakon prinaša pomembnejše novosti. Tako je v njem določena meja, ko se šteje prenamnožitev podlubnikov za naravno nesrečo. »Ta je, ko je treba zaradi njihovega napada posekati več kot 400 tisoč kubičnih metrov dreves v posameznem koledarskem letu in je ocenjena škoda enaka ali večja od praga, ki ga za naravno nesrečo opredeljujejo predpisi, ki urejajo področje naravnih nesreč,« odgovarja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Ta določila začnejo veljati, ko poročilo Zavoda za gozdove Slovenije - s katerim ta ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji po tem zakonu - potrdi vlada,« dodaja ministrstvo.
Razglašena naravna nesreča omogoča črpanje denarja iz Programa razvoja podeželja 2014-20 za obnovo in varstvo
gozdov. »Skrajšujemo roke, v katerih morajo pristojni organi izdati soglasja, dovoljenja in druge akte, ki so potrebni za izvedbo ukrepov za odpravo škode zaradi prenamnoži-tve podlubnikov, in sicer na 15 dni od prejetja zahtevka,« še opozarja ministrstvo. To velja denimo v primeru, ko je potrebna gradnja gozdne prometnice na območju zavarovane narave. Stroške ureditve zapore ceste zaradi spravila in odvoza lesa, ki so ga napadli lesni škodljivci, bo v prihodnje upravičencu povrnilo ministrstvo za gozdarstvo.
»Določamo, da se šteje za sanitarno sečnjo tudi sečnja iglavcev v oddaljenosti 30 metrov od roba žarišča napada podlubnikov. S tem bo zagotovljena večja učinkovitost sanitarne sečnje, saj so v obdobju prenamnožitve podlubnikov znaki napada
netipični,« odgovarja ministrstvo glede zelo težke prepoznavnosti napada. Lastnik gozda naj bi tako imel s posekom nižje stroške in boljšo možnost prodaje lesa.
Zakon o dodatnih ukrepih za odpravo škode je pripravilo omenjeno ministrstvo, ki pravi, da je upoštevalo pripombe in predloge kme-tijsko-gozdarske zbornice ter zavoda za gozdove. Zavarovancem so lahko po novem zakonu zmanjšani ali odpisani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po sprejetju novega zakona je kmetijsko-gozdarska zbornica na javnost naslovila sporočilo, v katerem navaja, da bo lahko sprejeti zakon le delno omilil škodo po nedavnih ujmah. Nekateri amandmaji, ki jih je predlagala, niso bili sprejeti.
BJ
UGODNE GOTOVINSKE IN NAMENSKE KREDITE
KREDIT ZA VZREJO ŽIVALI
UGODNE SEZONSKE KREDITE
PAKET MLADI PREVZEMNIK
z DBS DO BANCNE PONUDBE PO VASI MERI
Urej anje vašihosebnihfinanc je lahko precej preprosto,vkolikordobropoznate svoje potrebein °nfietš r sbvodanj'aovo finančno ozadje. VDeželni banki Slovenijeimajo za vas pripravljene bančne produkte po meri [posameznika - od osebnega računa des varčevanja in kreditiranja, s posebnim poudarkom na podčdbi od čmetčvolce. S oenovno ugodno ponu dbokato potkli InibankiSlovenije poskrbijo, da so stroškibaočnegaposlovanja nizki.
Pričakujejo vas z dobrodošlico za nove stranke, ki so združene v Paket Setev. Kmetovalcem v Deželni banki Slovenije nudijo hitri krediti z višjim zneskom in še ugodnejšo obrestno mero, s paketom za ugodnejše bančno poslovanje pa vam olajšajo tudi prevzem kmetije. Ne glede na to, ali ste poljedelec, vinar ali sadjar, za vas nudijo tudi zavarovanje, ki bo obvarovalo vaš pridelek.
Odpravite se v eno izmed več kot 15 poslovalnic na celjskem območju, kjer vam bodo prijazni svetovalci pomagali izbrati ponudbo po vaši meri.
44
KMETIJSKA PRILOGA
Metoda, ki je za nekatere še vedno eksotična
Maja Klemen Cokan predstavlja biodinamiko vsak mesec v Taboru
Biološko-dinamična metoda pridelovanja hrane ni le sonaravni način kmetovanja, temveč tudi način življenja, razmišljanja in dojemanja sveta okoli nas. Njeno bistvo je v razumevanju, da živali, rastline in človek predstavljajo celoto, na katero učinkuje celotno vesolje s silami planetov našega osončja in ozvezdij. Med tistimi, ki so goreči zagovorniki te metode pri nas in se trudijo, da bi spoznanja o njej razširili med čim širši krog ljudi, je tudi Maja Klemen Cokan, univ. dipl. inž. kmetijstva, ki je zaposlena kot kmetijska svetovalka v žalski izpostavi KGZ Celje.
Zanimivo je, da je njeno delo v službi namenjeno svetovanju konvencionalnim kmetom, ki so v večini, a vselej izkoristi tudi priložnosti, ki jih ima ob tem za promocijo biodinamike, tudi s pisanjom prispevkov v različne medije. »Ustvarjati skušam stik med konvencionalno zablodo in kmetijsko duhovno znanostjo,« pravi sogovornica, ki je bila desetletja prepričana, da je z njo nekaj narobe, ker je čutila, da konvencionalno kmetijstvo ne daje odgovora na dileme o dolgoročnem zagotavljanju oskrbe s kakovostno in zdravo hrano. »Zato sem brala in iskala, dokler nisem našla del dr. Rudolfa Steinerja.« Ko je obiskala te-
čaj biodinamike v Ajdi Vrzde-nec pri Meti Vrhunc, se ji je odprl nov svet. Vrhunčeva je namreč pred desetletji prva k nam prinesla to metodo in nastala so številna društva, ki danes delujejo po Sloveniji in povezujejo biodinamične kmetovalce ter vrtičkarje.
To metodo uporabljajo po celem svetu in povsod se je izkazala za učinkovito.Že leta 1928 je bila uvedena blagovna znamka Demeter, pod katero so po svetu na prodaj živila, pridelana po biodinamični metodi.
Krožek o biodinamiki
Družba po mnenju Maje Klemen Cokan še ni sprejela biodinamike, komaj sprejema ekološko kmetijstvo, medtem ko je biodinamika njegova nadgradnja. »Sama jo jemljem kot temeljno znanje za trajno stno kmetovanje in se trudim, da bi postopoma ljudje sprejeli te metode.«
Tako je zasnovala krožek, v katerem vsak drugi četrtek v mesecu ob 9. uri v sejni sobi Občine Tabor predava o biodinamiki. Ta mesec bo krožek 8. marca. Vsi, ki jih tema zanima, lahko pridejo poslušat. »V kmetijski svetovalni službi je moderno imeti krožke, kot jih imajo v Avstriji, da se ljudje, ki imajo enako usmeritev na kmetiji, družijo, kmetijski svetovalec
Nudimo strokovno svetovanje za ljubiteljske in profesionalne vrtnarje, cvetličarje in urejevalce okolja. Večino izdelkov iz spletne trgovine lahko vidite in kupite v našem skladišču v Žalcu (Ložnica 45). Imamo lastno polnilnico izdelkov in lastne logistične zmogljivosti, ki omogočajo, da dobavimo izdelke v dogovorjenih dobavnih rokih. Nudimo specialne proizvode, ki jih drugje ne boste našli. Za blagovno znamko VETISA se »skriva« več kot 25 let izkušenj našega družinskega podjetja.
Promocijsko besedilo
pa je moderator in dodaja druga znanja. Sama sem si tudi zamislila krožek, ki ga vodim, in znanja, ki sem si jih oblikovala, v krožku prenašam naprej,« pravi sogovornica. »Stalen krog poslušalcev je sicer maloštevilen, bolj ali manj isti hodijo, saj imam krožek že tretje leto, in sicer od oktobra do junija.«
Najprej teorija, v društvih še praksa
Vsakič pripravi novo vsebino za srečanje, povzela jih je po tečaju, ki ga je sama obiskovala pri društvu Ajda Vrzdenec. Tako izvedo poslušalci več o štiridelnosti narave - o mineralnem, rastlinskem in živalskem svetu ter svetu človeka. Pogovarjajo
se o kozmičnih ritmih in delu na zemlji v skladu s tem, raziskujejo, kaj pomeni setveni priročnik, zakaj ni vseeno, kdaj je rastlina posajena ... En dan tečaja nameni tudi semenom in omeni GSO kot eno od zablod človeka ... Tečajniki tako dobijo teoretično znanje, ki ga lahko v praksi preizkusijo v enem od društev Ajda, 16 jih deluje v Sloveniji. V njih člani skupaj izdelujejo preparate za škropljenje in kompostne preparate, ki so izdelani iz naravnih materialov. Ti ne le pomagajo zemlji, da lahko bogato obrodi tudi brez vseh kemijskih pripravkov, ampak tudi, da si opomore po letih zastrupljanja. A prehod v smer biodinamike ni enostaven, pravi Maja, treba je biti
Maja Klemen Cokan izhaja iz kmečke družine iz Zasavja in tudi po poroki je ostala v kmečkem okolju. Na moževi kmetiji v okolici Šempetra v Savinjski dolini prav tako uvaja novosti: pred leti je zasejala industrijsko konopljo namesto hmelja, zadnje čase ima ekološko se-menarstvo v sodelovanju z Amarantom. »Vse to je ob molži krav tudi moja delovna terapija, brez katere ne bi zmogla prestavljanja meja vrednot v kmetijstvu, še manj kljubovati pritiskom v službi.«
prepričan v pravilnost metode in na kmetiji se mora za takšen korak odločiti celotna družina. Zato ne preseneča, da se le počasi premika glede
števila kmetij, ki pridelujejo po tej metodi. »Letos je v Demeter kontroli le 25 kmetij,« pravi Maja.
TC, foto: osebni arhiv
AyA
ow
Kmetijstvo, ki uporablja strupe, uničuje svoj narod
Lakote ne bo zaradi povečanja števila prebivalstva, temveč zaradi modernega kmetijstva, ki uničuje plodnost zemlje.
Značilnosti biološko-dinamične metode so: nobenih umetnih gnojil in strupov, brez genske tehnike, delo z rastlinami v skladu s kozmičnimi ritmi in uporaba preparatov, izdelanih iz rastlin.
Plodna zemlja je dediščina naših prednikov, ki so tisočletja z gnojem domačih živali gradili humus v zemlji v hvaležnosti in zavedanju, da je tisto, kar naredi, da iz v zemljo položenega semena zraste rastlina in rodi človeku in živali tisočeri plod, posledica delovanja nevidnega, duhovnega, torej božjega sveta. Z razvojem fizike in kemije se je človek od teh predstav oddaljeval. Uporaba mineralnih gnojil je pridelke povečala in svet božjega je zamenjala materialistična predstava o svetu in težnja po povečevanju pridelkov in zaslužka. Zdrave kmetije razpadejo v specializirane veje, te pa v specializirane smeri kot ločeno semenarstvo od poljedelstva, ločeno drevesničarstvo od sadjarstva, z industrijsko proizvodnjo podlag, ločevanje farm posameznih vrst živali in stopenj in usmeritev reje v teh ... Samooskrbnega kmeta ni več. Plodna zemlja izgublja plodnost, rastline degenerirajo, pridelana krma peha v bolezni živali, pridelki pa ljudi. Uničenje v veri napredka. Izgubljamo pregled nad celoto in globalnim dogajanjem. S sklicevanjem na dognanja znanosti, ki zajema le snovi, celote življenja pa ne, se posamezniku odreka vsaka kompetenca. Priče pus-tošenja mojstra laži in prevar smo, delitve in uničevanja na vseh ravneh, materialistične in egoistične misli. Naša plodna zemlja, temelj vsega živega, kaj se dogaja z njo? Vedno bolj je zastrupljena. Mikroorganizmov in humusa je vedno manj, plodnost se zmanjšuje. Poraba mineralnih gnojil in pesticidov se nenehno veča, je petdesetkrat višja kot leta 1950. Pridelki pa so vse manjši.
V www.weltagrarbericht, poročilu o stanju kmetijstva v svetu, beremo, da je »moderno kmetijstvo« z monokulturami, gensko spremenjenimi rastlinami, intenzivno uporabo mineralnih gnojil in pesticidov uničujoče. Tretjina pridelovalnih površin planeta je zaradi degradacije zemlje ogrožena, v Evropi jo cenijo na najmanj 35 odstotkov. Plodne zemlje je vedno manj, letno jo izgubimo na planetu 24 milijard ton v nepovrat. Vse bolj smo ob tem priče prilaščanja zemlje na internacionalnih ravneh. Evropa je kupila šest milijonov hektarov kmetijskih površin Afrike. Zemlja se koncentrira v čudnem lastništvu. V Evropi ima 2,7 odstotka lastnikov v lasti 50,6 odstotka površin, v Romuniji 0,4 odstotka lastnikov 49 odstotkov kmetijskih površin, v Bolgariji 1,5 odstotka lastnikov 83 odstotkov kmetijskih površin, na Portugalskem dva odstotka lastnikov 58 odstotkov zemlje. Le kako je v Sloveniji? Tudi naša zemlja je kupljiva za vsakogar! In kakšni le so nameni peščice neimenovanih novih lastnikov z zemljo, ki si jo kopičijo?
Človek ima razum. Naj bi ga tudi uporabljal. Zakaj pri vsem tem vedenju ne biodinamika? Zakaj namesto uničevanja ne zdravje?
Človeštvo je skupek nas, posameznikov. Vsak od nas ima razum, srce in dve roki. In je postavljen v okolje, za katerega naj bi skrbel. Neposredno z ljubečim obdelovanjem zemlje ali posredno s spodbujanjem in podporo tistim, ki to tako pomembno delo opravljajo.
Zato po zdravo hrano tja, kjer jo imajo! www.demeter.si
Demeter kmetija Monika in Branko Brinšek, Vrbnje 12b - zelenjava, žita in sadje Demeter kmetija Milena in Stane Jamnik, Podreča 24 - zelenjava in žita Demeter kmetija Matej Korenika, Korte 115c, Izola - olivno olje in vino Demeter kmetija Monika in Jože Bogovič, Arnovo selo 52 - zelenjava in sadje ... Po pravo znanje tja, kjer ga imajo! Založba Ajda, www.zalozba-ajda-vrzdenec.si
PREPARATI
Јвигед тугл Ct
(f/^y RUDOLF STEINER
Temelji LupcAitcga koictcrtnutfa * Oihrh dull muc manoiti
Kmetijski teiaj
TEMELJI
610LOŠKOOINAW|IC(JEGA GOSPODARJENJA
Morijo Тпџо
MLADI ZA MLADE
45
»Zakaj sem se vpisala na gimnazijo?«
Po končani osnovni šoli sem vedela, da bom šolanje nadaljevala na gimnaziji. Vprašanje je bilo samo, na kateri. Na odločitev za velenjsko gimnazijo je vplivalo več dejavnikov. Na primer to, da je Gimnazija Velenje (če jo primerjam s celjskimi gimnazijami, ki so bile poleg te, ki jo trenutno obiskujem, med mojimi željami) manjša. Manj dijakov, manj profesorjev in posledično bolj osebni odnosi. Vsi se poznamo, si pomagamo, v šoli vlada sproščeno, pozitivno vzdušje, ki pripomore k dobremu počutju, majhni razredi pa so recept za uspešnost.
Pred vpisom v srednjo šolo je bil zame pomemben tudi prevoz. Ker živim nekaj kilometrov iz Vojnika, me je skrbelo, kako je z avtobusnimi povezavami. Kmalu sem ugotovila, da to ni težava. Iz Vojnika do Velenja so redne avtobusne povezave, poleg tega je avtobusna postaja v Velenju blizu gimnazije. Kar nekaj mojih sošolcev je vozačev in tudi oni s prevozom nimajo težav.
Ne pretiravam, če trdim, da je naša gimnazija ena najboljših v Sloveniji. To vsako leto potrjujejo tudi predstavniki fakultet, ki vedno povedo, da velenjski gimnazijci na fakultete pridemo z ogromno znanja in s široko razgledanostjo, kar nam omogoča, da delamo z lahkoto. Z njimi smo se pogovarjali tudi o tem, ali gimnazija nudi boljšo osnovo kot ostale srednje šole; v zadnjem času namreč slišimo predvsem mnenja, da lah-
ko na želen študij prideš tudi iz katere od lažjih srednjih šol, kar naj bi bilo bolje kot »izgubljati čas na gimnaziji, po kateri nisi nič«. To seveda ni res, saj se lahko v univerzitetne programe vpišeš samo s splošno maturo, na nekatere pa sicer res tudi s petim predmetom in poklicno maturo, a je uspešnost slednjih na študiju znatno slabša.
Ta mesec se dijaki zaključnih letnikov vpisujemo na fakultete. Jaz bom izobraževanje nadaljevala na pravni fakulteti v Mariboru. Za študij se počutim pripravljeno, saj sem v gimnaziji pridobila ogromno delovnih navad in zaupanja vase ter v svoje sposobnosti.
Čeprav je glavni cilj tega štiriletnega šolskega programa, da pridobimo dovolj znanja z vseh področij, izpostavljam to, da gimnazija ni samo učenje, je sklepanje prijateljstev, a ne samo z gimnazijci, temveč tudi z dijaki ostalih šol šolskega centra, spoznavanje sveta na številnih ekskurzijah in pridobivanje praktičnih znanj s področja komunikacije, organizacije, retorike ...
EVA HVALEC, 4. letnik
Kaj mi daje likovna smer umetniške gimnazije?
V	petek, 16. februarja, je bil v naši gimnaziji že tradicionalni ogrevalni dan za deveto-šolce, ki razmišljajo o vpisu na likovno smer umetniške gimnazije. V družbi dijakov in učiteljev likovne smeri umetniške gimnazije so ustvarjali in izmenjevali vtise, vprašanja in odgovore na temo življenja v šoli v času pouka in izven njega, o poteku preizkusa likovne nadarjenosti in marsičem drugem. Bodoči dijaki so ustvarili individualne reliefe iz papirja in jih v sklepnem delu združili v skupno stensko kompozicijo. Ogrevalni dan je bil še eden v nizu dogodkov, vezanih na pristop k preizkusu likovne nadarjenosti in vpis v šolsko leto 2018/19.
Ob tej priložnosti smo nekaj vprašanj zastavili tudi mag. Nataši Tajnik Stupar, akademski slikarki, ki poučuje risanje in slikanje v tem programu.
Kako pripravljeni prihajajo dijaki na preizkuse nadarjenosti, koliko že imajo predznanja?
V	redu je, če dijaki prihajajo nepripravljeni, ker je to preizkus nadarjenosti. Znanja, ki so potem nadgradnja, pridobijo pri nas, se jih naučijo med izobraževalnim programom. Na preizkusu se namreč meri nadarjenost in ne predznanje.
Koliko pomeni nadarjenost v kontekstu nadaljnjega likovnega ustvarjanja?
Nadarjenost predstavlja približno pet odstotkov uspeha, vse ostalo predstavljajo delo, razvijanje delovnih navad, vztrajnost, brez nadaljnje motivacije pa težko gradimo na tem.
Ali je rezultat, dosežen na preizkusu nadarjenosti, pomemben za uspeh v programu likovne smeri?
Visok rezultat na preizkusu nadarjenosti je dobra osnova za nadaljnje delo, vendar ni edini pokazatelj. Lahko se zgodi, da nekdo, ki na preizkusu morda ne doseže tako visokega rezultata, kasneje z visoko motiviranostjo in dobrimi delovnimi navadami doseže boljši rezultat. Nekdo, ki na preizkusu doseže zelo visok rezultat, pa ima slabe delovne navade, je neza-interesiran za delo in ni napredka.
Koliko dijakov likovne smeri se običajno odloči tudi za nadaljevanje študija v tej smeri in kako uspešni so?
Približno polovica dijakov se odloči tudi za nadaljevanje študija v
likovni smeri in so na preizkusih nadarjenosti za ta študij tudi zelo uspešni. Kar nekaj naših nekdanjih dijakov je že zelo prepoznavnih na likovnem področju.
Kaj pa ostali, katere študije izberejo?
Ostali dijaki večinoma izbirajo družboslovne smeri, ki so pogosto tudi vsaj deloma povezane z umetnostjo. Splošna matura, ki jo dijaki opravijo na koncu izobraževalnega programa, jim namreč omogoča vpis v katerikoli program, malo manj so pripravljeni le za naravoslovne smeri, saj imajo malo manj predznanja, vendar ga z izbirnimi predmeti lahko tudi pridobijo.
Poglejmo, kaj menijo dijaki.
Zakaj si se odločil/-a za likovno smer umetniške gimnazije?
Pia, 1. letnik: Ker sem si že od nekdaj želela na gimnazijo, hkrati pa sem tudi rada risala, v tem programu tako lahko oboje povezujem.
Žiga, 4. letnik: Predvsem zaradi tega, ker uči in pokriva celovito umetniško ustvarjanje - od umetnostne zgodovine do likovne teorije in risanja. V štirih letih imaš čas, da ugotoviš, kaj je tisto, kar te zanima od umetnosti. Všeč mi je, ker je manj
usmerjena kot kakšna šola za oblikovanje in dobiš res pravo podlago, na kateri gradiš bodisi na akademiji ali v drugih umetniških programih.
Kakšen pa se ti je zdel preizkus nadarjenosti, te je bilo strah?
Pia, 1. letnik: V začetku imaš vedno manjši strah pred tem, kaj te čaka, a s pomočjo uči-
teljev, ki so bili tam, je bilo lažje, saj so nas pomirili. Zelo mi je pomagalo tudi ogrevalno popoldne, tam smo oblikovali figuro iz žic, na katero smo lepili iz papirja izdelane »človečke«.
Nika, 4. letnik: Ko sem delala preizkus nadarjenosti, še nismo imeli pred tem ogrevalnega dne, zato smo bili vsi zelo živčni, nihče ni imel ideje, kaj bi naredil. Učitelji so nam pomagali z namigi, mi pa smo potem s skupinskimi idejami prišli vsak do svojega izdelka. Že takrat smo se hitro povezali in dobro sodelovali.
Kako si zadovoljen/-a s programom, je uresničil tvoja pričakovanja, si v tem obdobju tudi strokovno napredoval/-a?
Pia, 1. letnik: Da, ker poveže mojo ljubezen do risanja in moj cilj, da bi končala gimnazijo. Na začetku sem bila pri slikanju negotova, zdaj pa mi gre dobro, bolj razumem, kaj delam, zakaj moram nekaj narediti .
Žiga, 4. letnik: Zelo sem zadovoljen, pridobil sem vse, kar sem pričakoval, in še več. Velenjska gimnazija ima res odličen umetniški kader, saj zaposluje mojstre, ki te podučijo o sodobnih pristopih, performansih, in profesorje, ki imajo klasično umetnost v malem prstu. Ni vprašanja o umetnosti, na katerega mi ne bi bilo odgovorjeno, razloženo ... Kar je najbolj pomembno, je to, da si ustvariš lasten pogled, mnenje o vsem, v umetnosti ni nič »forsirano«. Profesorji spoštujejo individualen pristop posameznika, kar resnično omogoča, da se vsak razvije po svoje. Na primer: mene osebno ni nihče silil v natančno, izpiljeno, lepo megli-čeno risbo, saj vedo, da področje, ki ga bom študiral, pokriva predvsem croquis, hitro risbo, prikaz tekstilije in zgodbo ter ideje na papirju, ne pa toliko model ali tihožitje, ki stoji pred mano. Kar se tiče umetnosti, sem za velenjsko gimnazijo.
PIJA KOTNIK, 1. letnik
Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Gimnazije Velenje.
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
Letošnji
Blondinka se pripelje na bencinsko črpalko in prosi prodajalca, naj ji natoči bencin. Prodajalec ves ustrežljiv vpraša: »95 ali 98?«
Ona: »A letošnjega nimate?«
Zmota
Študenta medicine gresta po cesti in opazujeta starejšega človeka, kako čudno na široko hodi. Eden pravi: »Zagotovo ima hemeroide, da tako hodi.«
Drugi: »Ne, bolj verjetno ima artrozo kolkov, tisti hodijo tako.«
Prvi: »Kaj pa, če bi ga vprašala?«
In ga vprašata: »Gospod, midva sva študenta medicine in se ne moreva odločiti, zakaj tako hodite. Kaj imate?«
Stari pravi: »In kaj mislita, da imam?«
Prvi pravi: »Mislim, da imate hude hemeroide.«
Stari: »Misliš, a si se zmotil.«
Drugi: »Jaz pa mislim, da imate artrozo kolkov.«
Stari: »Misliš, a si se zmotil.«
»Kaj pa vam je potem?«
Stari: »Sem mislil, da bom prdnil, a sem se zmotil.«
Nazaj noter
Štefan opozori ženo: »Otroci so prišli v hišo s čisto blatnimi čevlji.«
Ona: »Naženi jih nazaj ven.«
»V redu.«
Sredi noči Štefan zbudi ženo: »In kdaj naj jih spustim nazaj noter?«
Narobe je razumela
Francelj ženi: »Prevaral sem te.«
Ona: »Jaz tebe tudi.«
On: »1. april.«
Ona: »4. september.«
Napačna uniforma
Gasilec je končal nočno izmeno malo prej in se vrnil domov ob 2. uri zjutraj namesto po 6. uri kot vedno. Počasi se je slekel in legel v posteljo, kjer žena še ni spala: »Dragi, strašno me boli glava, ali bi šel do dežurne lekarne po tablete?«
»Seveda, draga!« V temi je otipal oblačila, se oblekel in šel.
V lekarni ga je gledal lekarnar ves začuden: »Ali niste vi gasilec Janez, naš sosed?«
»Seveda sem.«
»Zakaj ste pa potem v policijski uniformi?«
Prodam led televizijo, je kot nova, antena zastonj.
Ko v ponedeljek zjutraj skušaš vstati s postelje.
Dve kravi
Krščanstvo: Imaš dve kravi. Eno daš sosedu.
Islam: Imaš dve kravi. Eno paseš, drugo zamenjaš za ženo.
Socializem: Imaš dve kravi. Država ti obe vzame in ti da liter mleka.
Komunizem: Imaš dve kravi. Država ti obe vzame in te zapre.
Evropska unija: Imaš dve kravi. Država ti obe vzame, eno zakolje, drugo pomolze in mleko zlije v kanalizacijo.
Tradicionalni kapitalizem: Imaš dve kravi. Eno prodaš in kupiš bika. Čreda se povečuje in gospodarstvo raste. Na koncu vse prodaš in greš v pokoj.
Ameriški kapitalizem: Imaš dve kravi. Eno prodaš, drugo pripraviš, da daje mleka za štiri. Potem najameš svetovalca, ki naj bi ugotovil, zakaj krava ni vzdržala in si jo moral ubiti.
Francoski kapitalizem: Imaš dve kravi. Stavkaš, ker bi rad imel tri.
Italijanski kapitalizem: Imaš dve kravi. Ne veš, kje sta, zato greš na malico.
Britanski kapitalizem: Imaš dve kravi. Obe sta nori.
Ruski kapitalizem: Imaš dve kravi. Prešteješ in ugotoviš, da jih imaš pet. Še enkrat prešteješ in ugotoviš, da jih je 45. Prešteješ še enkrat in ugotoviš, da sta samo dve. Prenehaš šteti in odpreš novo steklenico vodke.
Grški kapitalizem: Imaš dve kravi. Obe zakolješ in zahtevaš od EU dve novi.
Slovenski kapitalizem: Na dve kravi vzameš posojilo v banki v višini treh milijonov evrov in se odseliš na Deviške otoke. Banka pozneje ugotovi, da to nista bili dve zlati kravi, kot je ugotovil sodni izvedenec, ampak dve rahitični kozi. Razliko plačajo davkoplačevalci, sodni izvedenec pa še naprej opravlja svoje delo.
Zakaj gre v raj samo deset odstotkov žensk?
Če bi jih šlo več, to ne bi bil več raj.
REŠITEV SUDOKU 297
5	2	7	4	3	9	6	8	1
8	6	3	5	2	1	9	4	7
1	4	9	6	8	7	2	5	3
9	8	4	1	7	3	5	6	2
6	1	5	2	4	8	3	7	9
7	3	2	9	5	6	4	1	8
4	5	1	7	9	2	8	3	6
2	7	8	3	6	5	1	9	4
3	9	6	8	1	4	7	2	5
Takole izgleda.
Tako jo vidim jaz.
j		u	□	□
I	C	n	n	
Čo	kolada je najbolj naložba.			ša
I				
□	Ku	piš de	set	
dekagr dva		mov in dobiš kilograma.		
	□	□		
	□	□		i_i
SUDOKU 298
Vse slikovne šale vir: splet
4	7		6					
			9			1		6
	3		4					
1		3				4		
			8	5	3			
		8				7	9	
8	2	4						
						9	7	
				1	6	2	8	
Ko zatajijo bankomati
Ob službi, otrocih, gospodinjskih opravilih in vseh ostalih obveznostih sem vesela, da s prijateljicami vsaj nekajkrat na leto najdemo čas tudi za večere, ki so povsem naši. Priložnosti za ženska druženja so zagotovo naši rojstni dnevi. Da vsaj za trenutek pozabimo na vsakodnevne skrbi in obveznosti, se odpravimo v bližnji gostinski lokal. Slavljenki ob tej priložnosti podarimo skupno darilo. Najprej so bili to darilni boni, sčasoma smo ugotovile, da je enostavneje, če poklonimo kar denar.
Pred kratkim sem se tako od doma, kljub temu da pred tem nisem imela posebnih opravkov, ki bi me zadrževali, odpravila tik pred zdajci. Prepričana sem bila, da imam v denarnici še vsaj nekaj gotovine. A denarnica je bila prazna. Nič zato, sem pomislila, na poti do Šempetra se bom ustavila pri bankomatu na Polzeli. »Izbranega zneska ni mogoče izplačati,« se je izpisalo na njegovem zaslonu, ko sem želela dvigniti gotovino. Pomislila sem, zakaj se je moralo to zgoditi ravno zdaj. Nič zato, sem si rekla, v Šempetru je še nekaj bankomatov.
Najprej sem se ustavila na bencinski črpalki. Tam bi moral delati. Na zaslonu se je ponovno pojavil napis, da izbranega zneska ni mogoče izplačati. Poskusila sem z drugačnim zneskom. Brez uspeha. Čas je neusmiljeno tekel. Pohitela sem do naslednjega ban-komata nedaleč stran. Tudi tam nisem imela sreče. Za trenutek sem celo pomislila, kaj če mi je kdo izpraznil račun. Za vsak primer sem preverila stanje, vse je bilo v redu. Pred lokalom, kjer je prijateljica praznovala rojstni dan, je bil ob poti še en bankomat, ki pa je bil tudi zadnji, a tudi tam nisem imela sreče. Sobota je torej terjala svoj davek. Nekoliko vznemirjena sem sedla v avto, pograbila telefon in poklicala prijateljico. Še preden sem ji uspela sploh pojasniti, me je prekinila in rekla, da ve, zakaj jo kličem. Tudi ona je namreč želela dvigniti denar na vseh teh bankomatih, a ji ni uspelo, zato je računala name.
Bile smo brez darila. Trgovine pa so bile že zdavnaj zaprte. Kot mi je svetovala prijateljica, sem do restavracije odšla kar praznih rok in ves čas upala, da se bo katera od nas že nekaj spomnila. In res se je. Ko smo se vse zbrale, je ena od prijateljic vstala in samozavestno povedala, da smo se tokrat odločile za nekoliko drugačno darilo, kot smo ga sicer vajene. Namesto slavljenke bomo večerjo plačale povabljenke. Vse smo zadovoljno prikimale, še preden smo se sploh pozanimale, če je v restavraciji možno plačati s kartico. Kaj mislite? Ravno tisti dan jim je čudežno odpovedal pos terminal. Večerjo je tako plačala slavljenka, ki je ostala tudi brez darila. Je bil pa to tudi razlog, da smo se ponovno videle že naslednji teden in jo presenetile s super razvajanjem.
POVABLJENKA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
plesalec kola (belokranjsko)
slovenska igralka krajnc bagola
ograja, ki zadržuje sneg na strehi
francosko festivalsko mesto
edvard kocbek
nekdanji slovenski veslač (jani)
poteg z nožem
sloznost, vzajemnost
polotok v rusiji
glikemični indeks
mesto v rusiji
juzni sadez
otok v
osnutki jz delu risb tihega oceana
slovenska znamka smuči
20
sredozemski veter darilo za god (star.)
ober slovenski teolog (janez)
uvajalec novega
drzavni simbol
izbrana druzba
angleški nedoločni člen
12
nadnaravno bitje
nikelj ameriški jezikoslovec chomsky
4. in 1. črka alpinisti, povezani z vrvjo
srednjev. zemljiška knjiga
am. igral. arkin
vokalna skladba zemeljski tečaj
reaktivno
letalo jadranski otok
herce-govec plast nasutega kamenja
prvi, osnovni pogoj (publ.)
2
zvezna
drŽava
v zda
čebelji samec
dajanje ličila na obraz
ameriška disko pevka summer
priprava za vzpenjanje
nekdanji avstrijski smučarski skakalec (ernst)
poldrag kamen različnih barv
švedska igralka nemški alkimist (hennig)
srbsko moško ime, alek-sandar
italijanska igralka (ornella) severozahod
tv-voditeljica znidaršič
15
vojaške vaje
rimski bog ljubezni anton ocvirk
kazenski strel pri rokometu (zarg.)
alma karlin nekdanji hokejist zupančič
tekoča voda
del prsta
nekdanji avstrijski smučar maier
tone partljič
drugače povedano
naklepna povzročitev smrti
papirnato pokrivalo
prebivalec ankare
najstarejše slovensko mesto
kradljivec
prebivalke čičarije
dejavnost države
mešana pijača
odrsko glasbeno delo
ameriški igralec (brad)
glavno oblačilo mesto preb. dol. jordanije področja
rimski pesnik (tit lukrecij)
vrstno število litija
zelezniška kompozicija
jezero v zakavkazju
egipčanski bog sonca
ameriška igrlka tyler
nogometni klub
roman toneta svetine
nekdanji vodja pale stincev arafat
država v severo-vhodni afriki
angleška
pevka (amanda)
prodajalec v kantini (pog.)
Nagradni razpis
Nagrade podeljuje
CVETLICARNA MAJA
Ulica Stanka Kvedra 1, Vojnik.
1.	nagrada: suhi aranžma iz peska v večji stekleni posodi
2.	nagrada: stebelna orhideja
3.	nagrada: lončnica
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 6. marca. Geslo iz številke 8: Jeee, počitnice so tu!
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20				
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
Oven
3\k

Izid žrebanja
1.	nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme: Marjana Turnšek iz Celja.
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Verena Ribič iz Laškega.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Ivica Deželak iz Griž.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli na oglasnem oddelku NT&RC.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.
Tehtni ca
Tokrat bo ključ do uspeha v sodelovanju z drugimi. Ne upirajte se tistemu, kar vam prinaša rezultate. Dokopljete se lahko do uspeha tako na osebnem kot tudi na poslovnem področju. Bivanje vašega vladarja v ognjenem strelcu vam bo dajalo obilo energije in moči. Lahko se dokopljete do čudovite rešitve, kako uskladiti vsa nasprotja, ki so nastala v vašem življenju v zadnji polovici leta.
Obstaja velika možnost, da se boste lotevali samostojnih projektov, še posebej zanimivi časi vas čakajo v ljubezni. Pustili boste zadevam, naj se zgodijo. Težje boste usklajevali poslovno in zasebno področje, zato naj vas nikar ne zajame panika. Počasi, korak za korakom, je najboljša strategija, ki bo v tem času priporočljiva. Na poti do vas so novice, ki vas bodo osrečile.
škorpijon
Odnosi bodo uglašeni, čutili boste tudi pripadnost do partnerja. Zdaj je odlično obdobje, da naredite še kakšen korak naprej, dnevi so vam naklonjeni. Čustvena energija bo močneje izražena, izražena bo tudi vaša potreba po pripadnosti in harmoniji. Vaša vladarica bo še nekaj dni bivala v znamenju rib in prinašala močno povečano stopnjo čustvenosti. Izkoristite jo.
Da boste imeli svoj mir, boste pripravljeni nekaj tudi žrtvovati. Brez občutka slabe vesti boste povedali svoje mnenje in se pri tem počutili prav olajšano. Jupiter, ki biva v vašem znamenju, se obrača v retrogradno smer. Čas se bo ustavil in vam dal priložnost, da popravite neke zadeve iz preteklosti, ki so šle mimo vas brez epiloga.
Strelec
Dvojčka
Iznajdljivi boste in polni idej, kako izboljšati svoje stanje. Zvezde bodo lepo skrbele za zaljubljene, zato izrazite svoja čustva na čisto konkreten način. Venera, kraljica ljubezni, bo še nekaj dni bivala v ribah. Trudili se boste, da bi naredili korak naprej tudi na poslovnem področju, zato se vam obeta uspeh, ki bo samo začetek nečesa novega. Vpliv tujine bo močneje izražen ravno v tem obdobju.
Rak
Z zadovoljstvom boste ugotavljali, da ste dosegli cilj, ki ste si ga zastavili pred nedavnim. Nikakor vam ne bo uspelo poiskati miru in harmonije. Umirite svojega duha in več pozornosti namenite smeri puščice, ki ste jo nedavno tega izstrelili v svoj cilj. Pomembne odločitve preložite na kasnejši čas, saj vas bo neka obveznost okupirala in vam vzela veliko dragocene energije.
Kozorog
Moč besede, vešča komunikacija in spretnost v odnosih bodo aduti tega obdobja. Blesteli boste v svoji najboljši izdaji. Vaša vladarica Luna bo v kar nekaj močnejših aspektih poskrbela, da bo moč prodornosti tokrat močnejša. Obeta se vam manjša sprememba, na katero niste računali. Pomembno je, da zaupate v proces življenja in stopate naprej prepričani v svoje sposobnosti.
Lev
Nekaj dni, ki jih boste preživeli po svoje, lahko pomeni pravi čudež za vaše počutje in zdravje. Preveliki napori lahko slabo vplivajo na zdravje, zato naredite nekaj v svoje dobro. Na poslovnem področju se boste trudili za napredek in pri tem postajali nepotrpežlji-vi. Saturn v vašem znamenju zahteva od vas, da spremenite določene zadeve. Bodite nežni s seboj, ko se spreminjate.
Vodnar
Nedvoumno boste znali združiti svoj prirojeni šarm, občutek za lepoto in vse ostale sposobnosti. Bivanje Sonca v vodnem znamenju vam bo v odlično oporo pri ljubezni in čustvih. Izžarevali boste soču-tnost in pripravljeni boste prisluhniti nekomu. Zaradi tega se vam obeta presenečenje, ki vam bo prineslo prijetne občutke. Dokončali boste nalogo, ki ste jo predolgo potiskali na stranski tir.
Zvezde bodo budile duhove na čustvenem področju. Nekdo je že dokazal, da je vreden zaupanja, vendar boste še vseeno želeli bolj podrobne informacije. Veliko energije in moči boste v mislih osredotočali na poslovno področje, saj boste v naslednjih mesecih izboljšati svoje finančno stanje. Spremembe v razpoloženju lahko slabo vplivajo na vaše zdravje.
Ribi
Devica
Prihajalo bo do različnih mnenj, zato boste lahko nekoliko bolj izpostavljeni stresu. Napetosti zadnjih dni so pač pustile posledice. Poskrbite za sprostitev in umiritev napete energije. Veliko skrbi boste tokrat posvečali zdravstvenemu stanju in z nemirom opazovali, kaj se dogaja v okolici. Že malenkosti vas lahko vržejo iz tira, zato poskrbite za notranje ravnotežje.
Tople in prijazne besede imajo svojo moč, o tem se boste lahko v teh dneh večkrat prepričali. Morebitna nesoglasja bodo še samo bleda sled vaše preteklosti. Gostota planetov v vašem znamenju bo kot naročena, da naredite večji korak naprej. Nikakor ne boste pripravljeni sklepati kompromisov tam, kjer ste prepričani, da ne more priti do večjih spremembe. To je velik napredek za vas.
horoskop je pripravila astrologinja gordana.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65
cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
14
6
19
18
5
10
11
б
3
4
17
13
9
16
8
eden
7
48
RUMENA STRAN
Matematika? Ne, hvala!
Na odprtju zanimive razstave Zabavna matematika v Muzeju novejše zgodovine Celje so se šalili, da je bila matematika številnim nadloga v šoli. Za Gregorja Delejo (desno), ravnatelja Gimnazije Celje - Center, šole, ki je sodelovala pri postavitvi razstave, je znano, da matematika ni njegovo osnovno področje. »Sploh v času srednje šole je bila pogosto neprijetna spremljevalka šolskih dni, a na koncu dijaških let sva se le našla.« Družboslovci so mu prikimavali in se ob podobnih spominih sladko nasmejali. Med njimi sta se bila tudi Tonček Kregar, zgodovinar in direktor muzeja, ter Aleksander Verhovšek, anglist in ravnatelj III. OŠ Celje. Naravoslovci, kot je Maks Klemen (levo), ki je vrsto let poučeval matematiko na I. gimnaziji v Celju, pa so se verjetno spraševali, kako je matematika lahko nekomu nadležna.
Foto: SHERPA
9
—.
m
ev
Pohvale za ropske projekte
k
Saša Heat Drugovič (na desni), vodja službe za evropske zadeve na Mestni občini Celje, si je ob predstavitvi poročila o sofinanciranju evropskih projektov na zadnji seji mestnega sveta prislužila številne pohvale za sistematično, izčrpno in pregledno poročilo o pripravi in uresničevanju evropskih projektov. Črpanje evropskega denarja je za človeka, ki ni kakšen specialist, lahko kar zahtevno področje. Poročilo, ki ga je predstavila, pa je bilo zelo razumljivo. Zagotovo pa lahko svetnike in meščane še bolj kot to veseli, da so projekti dobro pripravljeni in da evrčki iz Bruslja, neposredno ali v okviru ministrstev, spet prihajajo v knežje mesto. Zadnjih, skoraj 800 tisoč evropskih cekinov je prispelo za sistem izposoje koles in prenovo avtobusnih postajališč za bodoči mestni potniški promet v Celju.
Nande Korpnik (za njo), ki je v mestnem svetu predstavil projekt visečega mostu v Celju je ob tem zagotovo vsaj malo razmišljal, kako bi to dragoceno znanje pridobivanja evropskega denarja lahko unovčil tudi za ta bodoči turistični projekt.
Foto: GrupA
Uigran svetniški posvet
Srečko Erjavec (levo), svetnik SLS v mestnem svetu, in Marko Zidanšek, predsednik stranke na državni ravni ter vodja mestnega odbora SLS sta takole skrivnostno pomenkovala na zadnji seji mestnega sveta. Kaj je bila tema svetniškega
posveta, nam ni uspelo razvozlati. Na svetniški mizi nista imela nobenih papirjev, samo elektronske naprave. Še James Bond bi temu težko bil kos. Iz fotografije pa lahko sklepamo, da gre za dobro uigranost, saj že pogledi povedo dovolj, brez velikih besed. Sicer pa za uigravanje tudi ni več prav veliko časa, volitve so vse bliže. Foto: Grupa
Slovenija pošilja na letošnje evrovizijsko tekmovanje Primorko Leo Sirk, ki je na nedavni Emi zmagala s sklad-
»Naši«
na Emi
bo Hvala, ne! Kar
nekaj pevcev in pevk s Celjskega se je z njo pomerilo že v predizboru, med drugim Anabel, Orter in ManuElla, ki pa se niso uvrstili v finale. Nuški Drašček je to uspelo in občinstvo jo je v finalu uvrstilo na drugo mesto, kar pa je bilo premalo za zmago. Če ste zamudili šov, ni treba posebej žalovati, saj boste skladbe gotovo še pogosto slišali na radijskih valovih. Po mnenju mnogih bi bilo najbolje, če bi se Slovenija odpovedala sodelovanju v evrovizijskem cirkusu, ki veliko stane, dosežki naših pa so zadnja leta vse slabši.
Foto: Jani Ugrin, RTV SLO
Z leve: Anabel, Orter in ManuElla
Ob Nuški Drašček smo na odru opazili še eno pevko z našega konca, in sicer odlično vokalistko Sandro Feketija (levo).
Za šport in športnike
Mnogi naši športniki nosijo oblačila priznane blagovne znamke And by Andraž, ki jih sešijejo v podjetju Celjanke Nataše Berginc. Zato ne preseneča, da jo lahko večkrat srečamo na različnih športnih dogodkih, kot je bil zadnji rokometni spopad Celjanov z dansko ekipo. Pri tem jo je spremljal njen partner Borut Sedovnik.
Foto: SHERPA