Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster, General. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., V PETEK (FRIDAY) DECEMBER 3. 1920 ŠT. 285 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c REAKCIJA ZMAGALA PRI VOLITVAH V JUGOSLAVIJI. Radikalci Pašičevega kalibra so dobili naj več glasov, sledijo jim liberalci. — Komunisti so močnejši kot socijalni demokrati. — Klerikalci so dobili zelo malo glasov. Iz informacijskega urada kraljevine SHS v Wašh-ingtonu smo dobili sledeče obvestilo: BELGRAD, 29. novembra. — Dosedanje štetje glasov izkazuje sledeče rezultate: radikalci so dobili 110 poslancev, demokratje (liberalci) 70 poslancev, kmečka stranka 35 poslancev, komunisti 35 poslancev, klerikalci poslancev, muselmanska stranka 25 poslancev, socialni demokrati 20 poslancev, Radičevci 40 poslancev, Hrvatska zveza 3 poslance, Frankovci 2 poslanca, Ribale 1 poslanca in republikanci 1. BELGRAD, 29. novembra. — Splošne volitve, ki so se vršile včeraj po vsej kraljevini, so se izvedle v najlepšem redu in miru. Iz Slovenije in Hrvatske se poročajo naslednji rezultati. V Ljubljani je dobila demokratična (liberalna) stranka en sedež, socijalisti enega, komunisti enega in klerikalci enega. V Zagrebu je hrvatska zveza dobila en sedež, liberalci enega, komunisti enega, radikalci pa enega. Rezultat volitev v mestu Belgradu je bil sledeč: radikalci so dobili 4305 glasov, demokratje 3195, komunisti 4°50, stranka vojnih veteranov 176, delavska stranka 3*3, republikanci 452. Sledeči strankini voditelji so bili izvoljeni: Nikolja Pašič, vodja radikalne stranke, M. Davidovič, vodja liberalne stranke in dr. S. Markovič, vodja komunistov. M. Radič, vodja hrvatske kmečke stranke, ki je bil ^ zaporu radi izdajalskega govorjenja, je bil pomiloščen. je bil izpuščen iz ječe, je za'klical: "Živel princ regent Aleksander" in je šel na volišče, kjer je oddal svoj glas. Njegova stranka se je izjavila za centralistično vlado pod dinastijo Karadžorževičev. Rezultat volitev v pokrajinah bivše kraljevine Srbi-Je (izvzemši okraje Pirot, Toplica in Čač) je sledeči: radikalci so dobili 35 poslancev, demokratje 26, kmečka stranka 12, komunisti 12, neodvisen 1. RUSKI VTISI. Citatelj, ki prouči (navedeno a°elo, bo takoj spoznal, da ima Pred seboj suminarno skico o Položaju, ki je sličen onemu ob. e£anih mest v zadnjem stadiju ■ Postavljanja. Ze uradno določena količina ® nizka. Vojaki rdeče arma- ■ e dobivajo povprečno po dva u^ta kruha na dan, in toliko ^Čakuje tudi ruski delavec, 0 ni dobro preskrbljen z me-" m- ribami, ali kašo. IKot pa 6 Razvidno iz preje navedene-?a' dobijo nekateri razredi pre lvalstva jako majhen del one-kar jim je uradno določene-Mislim, da je okraj Vladi-tipičen za centralno Rusijo, etrogradu se je godilo nekoli-j^olje, Moskva pa je bila v pri 'izno ravno takih stiskah. Mi-ylIn> da je bila zaloga živeža ob ol«i nekoliko obilnejša. Morda j6 2di skoraj čudežno, da more-0 ljudje ostati pri življenju ob Col*šni količini kruha. Resnica je. da fakti niso bili J'kdar tako slabi kot bi se so-° iz navedene tabele, v prvi vrsti je treba vpošte-^ "> da je vsemu ljudstvu vsak 11 na razpolago dnevni javen in sicer popolnoma prosto 0(j etrogradu in Moskvi, ter za , vlade določeno ceno po manj mestih. Za otroke je bil po-na razpolago prost obed in °nekod dvakrat na dan. Poleg Zborovanje Lige narodov in člen X. Geneva, 2. decembra. — Dve odločitvi, ki jih je podalo zborovanje Lige narodov, podpirata Wilsonovo tolmačenje liginega pakta, in pobijajo tolmačenje, kakršno so podajali republikanci tekom zadnjih volitev. Prva odločitev pravi, da X. člen liginega pakta samo obsoja napad kake države na člana Lige narodov, druga odločitev je bil odgovor Danski na prošnjo, da izroči nekaj svojih vojakov, ki naj tvorijo del ligine armade, ki bo nadzorovala ple. Obregon se boji maščevalcev. Mexico City, 2. dec. — Predsednik Obregon, ki je včeraj prevzel predsedništvo ise nahaja pod močno stražo, ker se boji, da se ga bo skušalo zavratno u. moriti. . Nova mehikanska vlada razpostavi j a čete širom dežele, da prepreči zbiranje fcarranzističnih elementov pod generalom Blanco, ki bi se pripravili za revolucijo. Ko so prišle vesti, da so ameriške oblasti ob meji aretirale več oseb, ki so osumljene zaro- Predloga za omejitev naseljevanja odobrena. ANGLŽI DELAJO ZA VENI-ZELOSOV POVRATEK. Pariz, 30. nov. — Kot se po. roča, bo Anglija delovala za rešitev grškega problema v tem .smislu, da se bo zavzemala za povrnitev Venizelosa v grški kabinet tudi v slučaju, da se povrne kralj Konstantin. Kot se izjavlja, se je tudi iKonstantin sam izjavil za ta načrt. Govori se, da ako bi ljudski plebiscit na Grškem izpadel v prilog princa Jurija, tedaj ne bodo zavezniki temu nič nasprotovali. — Bombna eksplozija je danes zgodaj zjutraj močno poškodovala dve hiši na 3991 E. 140. O krivcih ni nobenega sledu. Ubit ni bil nihče. — Letos je bilo izdanih .780 manj dovoljenj za gradbo kot pa v isti dobi lanskega leta, za kar so odgovorne visoke cene gradilnih potrebščin. biscit v Vilni. Danska je te proti novi mehikaniski vladi, odvrnila, da mora o tej prošnji) ni prišlo do nikakih demonstra-naprej odločati danski parla- cij. ment. Zborovanje Lige narodov ne smatra odgovor povoljnim. Sestava X. člena je prišla v diskusijo, ko se je razpravljalo glede sprejema novih članov. ZALOGA ŽGANJA PADA. Washington, 1. dec. — Ako bi Amerikanci pili toliko kot predno je bila uveljavljena pro-hibicija, tedaj, bi zaloga žganja, ki se sedaj nahaja po skladiščih, zadostovala samo za 36 dni. V prejšnih časih je prišlo na vsako osebo 4 galone čistega žganja na leto. Ko je 18. amendment postal meseca januarja e-fektiven, je zaloga žganja v vladnih skladištih znašala 71,-000.000 galon, sedaj pa ga je še 48,584.899 galon: tega je skoro vsak prebivalec Član kake zadruge, ki je ponavadi v zvezi z njegovim uradom ali delavnice, kije bila avtori-zirana kupovati poljske pridelke na polju. Ta živež, ki so ga nakupovale zadruge, se je prodajal po ceni, ki jo je delavec lahko plačal. Povrhu so imeli mestni delavci, posebno v Pe-trogradu in v manjših mestih, svoja zemljišča, na katerih so pridelovali krompir in drugo ze. lenjad. Železničarji so celo pridelovali rž za lastne potrebe. Toda bitka za obstoj je bila navzlic vsemu temu jako trda. Učiteljice so mi pripovedovale, da so si pomagale s tem, da so v prostem času izdelovale obleke. Delalo se je veliko reči, kar se ne bi smelo, toda vse se je pregledalo. Kovinarski delavci na primer so delali avtomatične luči iz vladnega materijala ter jih prodajali za najvišjo ceno. ■manj kot tri procente prebivalstva Vladimira zbolelo za njim. Legar je bil vsled boljše vode celo nižji kot pred vojno. Živ-ljenska statistika je malo manj grozna kot po centralno evropskih mestih, Število porodov, ako se vzame samo industrijal-no prebivalstvo v poštev je padlo od 41 slučajev na 30 pri 1000 prebivalcih, kar pa pripisu, jejo zdravniki v prvi vrsti mobilizaciji mož. Število smrtnih slučajev se je v vladimirskem okraju dvignilo od 27 na 50 pri 1000 prebival cih. Naj na tem mestu zopet povdarim, da je to stanje vladalo le pri mestnem prebivalstvu, ki pa tvori veliko manjšino v Rusiji. Za največji del trpljenja je odgovorna vojna. Mesečna ta^ bela pripoveduje sama svojo povest. Meseca marca, ko je bil la Rusija bližje miru kot kdaj preje v teku zadnjih šestih let., je bila zaloga živeža dovoljna. Poljska ofenziva se še ni pričela, in zapadni fronto je držala samo tanka črta čet. Djenikin je izginil in Wrangel je čepel na Krimu. Armada je bila de loma demobilizirana in deloma transportirana v delavske bata- POBOŽNJAKI NA DELU. New York, 30. nov. — Organizacija pobožnjakov, ki nosi ime "Zveza Go2>.-dovega dne", bo pri prihodnjem zasedanju kongresa delovala, da se vloži predloga, glasom katere naj bi se ob nedeljah prepovedalo kazanje premikajočih slik, igranje baseballa in golfa, javno ko. panje na obrežjih morja ali jezer, nedelske koncerte in druge zabave. Delovalo se bo tudi, da se ob nedeljah zapre slaščičarne, tobakarne in vse druge prodajalne, ki so dosedaj lahko odprte. Odpraviti se hoče tudi izdajanje nedeljskih časopisov. Restavrante bi se pustilo odprte, toda promet na železnicah naj bi se pa omejil kolikor le mogoče. Rev. William T. Manning, rektor cerkve sv. Trojice v New Yorku pa je nasproten temu načrtu, in v svojem govoru, ki ga je držal v nedeljo, je dejal, da je za sedanje brezbrižno praznovanje nedelje od strani večine ljudi odgovorno dejstvo, da se je v prejšnjih generacijah v tem oziru postopajo preveč strogo. Washington, 2. dec. Člani kongresnega naselniškega komi. teja so danes provizorično odobrili predlogo, ki jo je sestavil kongresman Johnson, predsed-ni komiteja, glasom katere naj bi se naseljevanje za dobo dveh let absolutno uistavilo. Johnson ■se je izjavil, da bo svoj zakonski osnutek predložil kongresu v pondeljek, ko se zopet prične z zborovanjem. Člani komiteja so izražali u-panje, da bosta obe zbornici še tekom tega zasedanja rešili na-selniško vprašanje. \ Predloga kot je sedaj sestavljena, določa, da naj bi se dovolilo vstop v deželo le starišem starim očetom ali babicam, sinovom in vnukom pod 181etom in neoženjenim ali ovdovelim hčeram ali vnukinj amj, državljanov ali tujcev, ki vzeli svoje prve državljanske papirje. Vstop bi se dovolil za dobo šestih let potnikom, uradnikom tujih vlad, njih družinam in služabnikom in tujeem, ki so bivali vsaj eno leto v Kanadi, na Kubi ali v Mehiki. Tudi dijakom, ki bi prišli semkaj študirat, bi bil dovoljen vstop po tej predlogi. Predloga je samo atativnega značaja, in se bo pri razmotri-vanju v kongresu gotovo še do-tsti izpremenila. REŠKA KOMEDIJA SE NADALJUJE. ifat KRALJ VIKTOR EMANUEL SE POSVETUJE Z VOJNIM MINISTROM, KAKO SE IZOGNITI OBOROŽENEMU SPOPADU Z REŠKIM KOMEDIJANTOM. Tobačnim delavcem se je dovolilo po 1500 cigaret na mesec,j Hjone. Vsakdo od Ljenina do-katere so po navadi prodali. Po-!|; je l>il prepričan, da pride mir. manjkanje, slaba prehrana in Vsakega okrajnega sovjeta se stiska je bila očitna povsod. Toda navzlic temu je bilo celo v sovražnih krogih Vladimira jako često slišati pripombo, da lakote še vendar ni treba u-mreti. Tifus, ki je navadno spremljevalec lakote, se letos ni pojavil, akoravno je leta 1919 nič je prijela strastna delavnost za rekonstrukcijo in miroljubno delo. Po dolgem1 čakanju so pričeli z delom za uresničenje njih velike ambicije, namreč transformirajo Rusijo v civilizi rano republiko, katere motivna sila naj bi bila volja delavcev, (Dalj«) PREISKAVA CENE PREMOGA. OPERATORJI IN RUDARJI SE BODO POGAJALI. Washington, 2. dec. — Senator Calder, predsednik senatnega preiskovalnega komiteja, je danes naznanil, da se bo v soboto pričelo s preiskavo v premogovne cene. Senator Calder pravi, da se bo preiskavo uvedlo na prošnjo guvernerjev novo-angleških držav. Obenem se tudi naznanja, da se bodo prihodnji pondeljek pri. čela pogajanja med zastopniki premogarjev in operatorjev tr-dopremogovnega okrožja z ozi-rom na zvišanje plač. Kakor znano, je vladna komisija svo-ječasno dovolila premogarjem le 17odstotno zvišanje, s čemur pa premogarji niso bili zadovoljni in se kot posledica delo po trdih premogOrovih za nekaj časa popolnoma prenelhalo. SOCIJALISTlCNI USPEHI PRI UPRAVNIH VOLITVAH V SEVERNI ITALIJI. Občinski zastopi v Milanu in Tu-rinu v rokah socijalistov. Milan, 8. nov. — Včeraj so se vršile tukaj občinske volitve, pri katerih ste isi stali nasproti samo dve stranki ali bolje rečeno — dva tabora. V enem so nastopale skupno vse meščanske stranke, združene v takoi-menovanem "narodnem bloku"; v drugem taboru pa so bili zbrani socijalisti. Volilna borba je bila huda in prišlo je tu pa tam do hudih spopadov, pri katerih je bilo več oseb ranjenih. Pod večer je bil objavljen i-zid volitev, ki se je glasil v prilog socijalistom, kateri so dobili nekoliko tisoč glasov večine. Iz radosti nad uspehom so danes delavci večinoma stavkali. Kakor v Milanu je zmagala socialistična stranka tudi v Tu-rinu, tako da ste dve največji in najvažnejši občini severne I-talije prešli v roke komunistom IZOBRAZBA JE TEMELJ VSA-KEGA NAPREDKA! Rim, 2. decembra. — Včeraj se je vojni minister Bo-nomi več kot eno uro posvetoval s kraljem Viktorjem Emanuelom glede reške situacije, nakar se je skupno z mornariškim ministrom Secchijem podal k ministrskemu predsedniku Giolittiju. Tudi posvetovanje pri ministrskem predsedniku je bilo precej dolgo. Signor Bonino, ki je imel odpotovati v Genevo kot delegat na zborovanje Lige narodov, je svoj odhod v očigled resnosti položaja, ki ga je povzročil konflikt z D'Anunzijem, odložil. Vojni ministr se nadvse prizadeva da prepreči spopad med rednimi italijanskimi vojaki in D'Annunzijevimi pristaši. On je še vedno prepričan, da se bo z blokado Reke preprečilo nadaljne neprilike. "Giornale d'Ttalija" pravi z ozirom na sedanji položaj, da se boji, da se situacija razvije v tragedijo. Generalu Gavigliji se je odredilo, da zasede otoka Krk in Rab, katera sta imela glasom pogodbe, sklenjene v Santi Margariti, pripasti Jugoslaviji. Ta časopis je mnenja, da bo ta odredba najprej povzročila, da pride med rednimi italijanskimi in D'Anun-zijevimi vojaki do oboroženega spopada, in poživlja, da se naj temu izogne za vsako ceno. Trst, 2. decembra, — Tukajšnji vojaški poveljniki ne jemljejo resnim proglasitve vojnega stanja med Italijo in kvarnersko regencijo, ki se ima glasom D'Anun-zijevega proglasa pričeti v petek zjutraj. Toda kot se poroča vlada na Reki pravcato vojno razpoloženje in ob zkvarnerskem zalizu se sliši pokanje pušk in topov. Vse potovanje v in iz Reke je pod strogim nadzorstvom in vso prtljago se pregleduje, če ne vsebuje kaj orožja. Vlaki, ki odhajajo v Reki se na maji zadržijo po več ur ter natančno preiščejo. Višji častniki D'Anunzijeve armade zapuščajo svoja mesta. "Ta reč 'ne more iti več tako naprej," se je sinoči izrazil neki stari artilerijski polkovnik. "Upam, da je vojna govorica samo šala, kajti dovolj krvi se je že prelilo." General Caviglia, poveljnik vladnih čet, je sinoči izjavil, da se je včeraj nameravalo poslati nad Reko zrakoplove, iz katerih se bi metalo ukaz, da D'Annunzijovi le-gijonarji zapuste Reko in da se zopet pridružijo k svojim rednim oddelkom, kar pa se radi neugodnega vremena in deževja ni moglo zgoditi. Gen. Caviglia je sinoči izjavil, da se bo poslužil vseh miroljubnih sredstev, da prepreči oborožen spopad z D'Annunzijem. Italijanska flotila, ki je nastanjena v Pulju, je včeraj plula proti kvarnerskem zalivu, se približala čisto blizu reškega pristana, nato pa je zopet od-plula. Nekateri d'Annunzijevi vojaki so z brega streljali s puškami proti ladjam, toda zadet ni bil nihče. Bojne ladje se je poslalo pred Reko, da se pokaže, da ima vlada moč, da izžene D'Annunzija, ako hoče. Pričakuje se, da bo v najkrajšem času Reka popolnoma odrezana od sveta tako na suhem kot na morju. Veliko ljudi je, ki imajo veliko voljo, toda manjka jim izobrazbe, za to ne morejo naprej. Kdor ni imel prilike, da se izobražuje v mladosti, temu je odprta še ena pot, da si pridobi za življenje potrebno znanje, in ta pot so knjige. V naši zalogi dobite naslednja poučna in tudi zabavna dela: Angleško-slovenski besednjak — sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00. Družinski koledar za leto 1921 Cena 75c. Kratka navodila za državljanstvo. Cena 10c. Poezije Ivana Zormana. Cena $1.25. V močvirju velemesta. 50c. Pri naročilih po pošti priložite k navedeni svoti še 5c za pokritje stroškov. AMERIŠKO - JUGOSLOVANSKA TISKOVNA DRUŽBA 6418 St. Clair Ave. Cleveland, O. VIHARNA SCENA Y NEMŠKEM PARLAMENTU RADI EKSKAJZERJA. ZAVEZNIKI SMATRAJO KONSTANTINA SOVRAŽNIM. Berlin, 2. dec. Ko je prišla v parlamentu na dnevni red kompenzacija bivše cesarske družine, so se pojavili jako burni prizori. Višek viharnih debat je bil dosežen, ko so socijalisti podelili dr. Kauffmanu, brani-telju ekskajzerja in starega režima, iz papirja narejen "železen križ". Socijalistični poslanec Heilmann je zahteval, da se razlasti vso družino bivšega kajzerja. Izjavil je, da Viljem dobiva na leto $4,752.000, kar je celo več kot je dobival pred vojno. Dr. Kauffman je odvrnil, da so Hohenzollernci "pre-vzvišeni", da bi se o njih govorilo v parlamentu. Ta izjava je vzbudila pri poslancih silno o-gorčenje v smeri, kjer je isedel dr. Kauffman so pričeli leteti tintniki in drugi slični predme- London, 2. dec. Zavezniški ministrski predsedniki so danes na konferenci, ki se vrši v Londonu, prišli do zaključka,, da pošljejo na grško vlado noto, v kateri se ji bo povedalo, da se bi vpostavitev Konstantina na grški tron smatralo kot potrditev sovražnih aktov Konstantina, in da bi to dovedlo do neugodnega položaja v razmerju med Grško in zavezniki. — Izginila je bolniška strežnica 161etna Treasa Voda, stanujoča na 2922 E. 119. St. Pogreša se jo že osem tednov in starši so se obrnili na policijo, da jo pomaga iskati. ti. Ko je bila seja končana, je bil Kauffmanu podeljen papirnat "železen križ". 6TRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" DECEMBER 3rd, 1920. 4ft IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bjwsinea Place of the Corporation;__6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail.....,. 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ......................,.....1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne uprarniityo. CLEVELAND, O., V PETEK (FRIDAY) DECEMBER 3. 1920 104 SPOŠTOVANJE 00 DELA. Bili so časi, ko se je smatralo delavca za manj vrednega človeka, ki mu ne pripadajo nobene druge pravice kakor tiste, ki so mu jih odredili gospodarji, grofi, baroni, kralji in cesarji. Vzlic temu, da se je z ozirom na te pravice v zadnjem stoletju precej izpremenilo, ostajajo te preživele dogme in nazori — zlasti kjer imajo svoj vpliv na množice cerkve m časopisje 'novodobnih baronov in kraljev, — še vedno na površju. Ti nazori so živeli in še žive vsled tega, ker se ljudi na splošno ni navajalo k spoštovanju do dela in do tistih, ki so ga opravljali, ampak se jih je navajalo le k spoštovanju in častenju tistih, ki so od dela bogateli in živeli v sijaju. In vendar je delo izvor vsega bogastva, vse kulture in civilizacije. Med materijalnimi silami ali elementi v civilizaciji, ki omogočujejo razlikovanja življenja moderne družbe od primitivnega človeka, sta samo dva faktorja, ki prideta v tem procesu v poštev: prvi je prirodno bogastvo, drugi pa delovna sila človeka. Prvi faktor je zapopaden v naravnih zakladih, h katerim ni prispeval človek ničesar . Tu pride v poštev vsa materialna sila, ki jo najdemo v zakonih vsemirja. Drugi faktor izvira iz prvega in se razvija ter spolnjuje vsled prizadevanja obeh — duševne in telesne energije človeka: obe ti.sili ti energiji ste nerazdružljivi, nobena ne more izhajati brez druge. Moderna civilizacija s svojo popolnostjo v vseh ozi-rih — njena veda in spoznanje materijala ter njegovih sil in naravnih zakonov, kakor njih upreganje v službo: njih fizične udobnosti in luksurijoznosti, kadar so te sile postavljene v človekovo službo: njih duševni razvoj in napredek, ki prinaša, kadar je napeljan v dejanja prijetnosti in srečo — so vse produkt človeške delovne sile, dodeljene naravnim bogastvom in kalkulirane za vpora-bo, za uživanje, da služijo sreči in blagostanju človeškega življenja. Komu naj spadajo te reči in pravice do njih če ne tistim, ki so jih s svojo delovno silo ustvarili? \zroka sta: Prvi je pomanjkanje delavske inteligence, drugi pa protiagitacija kapitalističnega razreda, ki skrbi, da ostane vse pri starem. Kakor so si nekdanji grofje in baroni lastili prvenstvo do vsega bogastva in o-r. alovaževali delo, tako se skušajo tudi današnji kralji ii baroni na podlagi samovoljne fikcije glede na pravice c!o privatnega lastništva in naravnih bogastev izgovarjati na ta način, da jemljejo v poštev posameznikovo prizadevanje v odkritih in modrosti ter dalekovidnosti prednikov kakor tudi drugih javnih naprav, katere vse prištevajo svojim zaslugam. Toda kje obstajajo v prirodi pravice "samovoljnih fikcij?" takih naravnih zakonov, ki bi vsebovali te neskončno dedne pravice, ni dala priroda nobenemu posamezniku, nobenemu narodu ali plemenu. Največji po-znavatelji zakonov, ki jih je izumil in prejel človek trdijo in zgodovina sama na mto potrjuje, da temelje ti zakoni na nasilju, in da so se vse titulacije naravniv posestev uveljavile vsled družabne 'konvencijonalnosti in pravil, ki so bila samovoljno predpisana in družbi pripravljena, da jih sprejme brez ugovora. V moči družbe je danes, da te usiljene zakone od Časa do časa poljubno menja. Nekdaj delo ni imelo teh pravic, danes jih ima, čeprav so omejene in nepopolne. Spoštovanje do dela in do delavskega razreda, do ljudi, ki omogočujejo, da ne zastane kultura in napredek na poti, mora izvojevati delavski razred sam. da prilike za razvoj. V drugih narava osvobodi ženo mučnega slučajih se klice ne oprijemljejoj procesa reprodukcije in omogoči zaro izven nje. Človek nikakor ni popolno bitje in je še vedno podvržen jazam evolucije, ki pa seveda deluje počasi in spremembe se poznajo še le po dolgih dobah. Shawova dobi re. produkcije je torej še zelo, zelo daleč pred nami. telesa, ker pravilno življenje hrani telo v tako izvrstnem fizičnem stanju, da se bolezen ne more razvijati. Ako hočete obvarovati svojega otroka pred infekcijo tuberkuloze, treba da go naučite najprej, naj nikoli ne deva roke v usta in naj ne je sadja ali drugih surovih jedil, ne da bi jih poprej opral. Mnogokrat je mleko izvir tuberkuloze. Radi tega treba je zagotoviti, da je mleko pasteurizirano bodisi v mlekarni ali pri vas doma. Obiskujoča vas bolničarka vam bo povedala, kako naj ravnate z mlekom za otroke. The National Tuberculosis Association in njenih 1200 podružnic, ki bodo prodajale Božične znamke od 1. do 11. decembra, delajo na to, da se vza-konijo razne varnostne uredbe v obvarovanje pred tuberkulozo. BELA KUGA. Prodajalec sadja ob vogalu je ponujal najkrasnejša jabolka na prodaj; bila so rdeča, gladka in dovršene oblike. Kar pa je malemu Tončku zlasti pri. jalo, je bilo to, da so se tako lepo svetila. Vse tam okoli je bilo tako čmerno in pusto, ali ona jabolka so se mu dozdevala vrhunec popolnosti, ravno tako kakor ona, ki jih je videl na sliki nekih božičnih pripovedk. Tako se je zgodilo, da si je Tonček vsak dan preskrboval pet centov in kupoval jabolko, ker okus jabolk je bil ravno tako vabljiv kakor njih zunanjost. Ali Tončkovo zdravje je začelo pešati. Po mnogih tednih skrbi in negotovosti, ga je mati slednjič privedla k zdravniku. Z resnim obrazom ji je ta povedal, da ima fantek tuberkulozo. "Ali kako je to vendar mogoče?" je 30EZO! Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivajočim rojakom. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo čita-telj lista, temveč tudi lastnik. Kupite delnice in postanite njegov lastnik. =OOOE in na to čistil z isto svoja ja> bolka. Pozneje je zdravnik izvedel, da je bil branjevec bolan na tuberkulozi, in branjevčev pljunec, ki je dajal jabolkom oni vabljivi sijaj, je bil nasičen z milijoni klic tuberkuloze. Na stotisoče otrok se naleze vsako leto tuberkuloze radi nemarnosti ali nevednosti odraslih. Glavni izvir infekcije je pljunec. Skoraj vsako mesto ima zakon, ki prepoveduje pljuvati v javnih porstorih, ali v vsakem mestu ljudje pljuvajo na troatore, stopnice, v mestnih železnicah in tako dalje. Ko se pljunec osuši, klice bolezni se vzpenjajo po zraku in jih vdi-hajo zdravi ljudje, ki na to sami obolijo. Otroci, ki se igrajo po cesti, so zlasti podvrženi nevarnosti infekcije. Njihova zora ali obroč vali se po cesti preko mokrih pljuncev, in pozneje ko otroci CUNARD LINE BOŽIČNE ODPLOVBE Ladja "SAXGNIA", 14.300 ton, odplove 9. decembra Cena kabini...............$180.00 Cena tretjemu razredu.....$125.00 dodatno $5.00 vojnega davka. NARAVNOST V HAMBURG. Cena tretjemu razredu, Odenburfrh via Hamburg......$129.20 Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je naš zastopnik. Pojdite k njemu. zaihtela nesrečna >nati. "Saj ni denejo roke v usta, imajo klice moj mož ni jaz ni nihče izmed' tuberkuloze priložnost, da vsto-njegovih tovarišev nima suši-! pijo v njihovo telesce. Ali, kače." j kor v slučaju branjevca, klice iz Tončka so spravili v posteljo | ust bolane osebe se prenašajo poleg odprtega okna, tako more vživati polno svežega zraka, ki mu dobro stori. Nekega ranega jutra, ko je bil na poti k malemu bolniku, je zdravnik To vprašanje odpira pot drugemu vprašanju, ki se šel tik mimo branjevca, ki je g)asi: kdo naj ima pravico ustvarjati razmere pod katerimi naj ta delovna sila producira, če ne tisti, ki delajo in ustvarjajo? Ali imajo danes te pravice tisti ljudje, ki ustvarjajo pogled padel nanj, je branjevec vse bogastvo? Nimajo jih! Zakaj jih nimajo? Dva pljunil v neko umazanu cunju da na jedilo, ki ga zdrav človek kasneje sne. Preiskovanja dokazujejo, da devet desetink ljudi v tej deželi se naleze tuberkuloze, predno TO IN 01. Nemec prerokuje nov vesoljni potop. — Kari Brandlerpracht v Berlinu je izdal brošuro, v kateri prerokuje nov vesoljni potop in spremembo površja zemlje. Njegov potop bo uničil brez malega vse življenje na zemlji nakar se bo začela razvijati iz-nova. Brandlerpracht je pa dovolil dovolj časa Franciji, da iztirja vojno odškodnino od Nem čije in dosti časa grešnikom, da se spokore, kajti po njegovem prerokovanju pride drugi vesoljni potop okrog leta 3200. Svet ima torej še 1300 let časa, da se pripravi za plavanje. Pisec pravi, da njegovo prerokovanje sloni na astronomskih in geologič-nih kalkulacijah in dostavlja, da je svet kakih 12,500 let "o-pran vseh grehov" z vesoljnim potopom. Ali se kdaj spremeni način rojstva? — Angleški dramatik George Bernard Shaw je napisal zanimiv članek, v katerem pravi, da je moderna žena, katera rebelira proti materinstvu, morda pionirka nove dobe v raz-voju človeka, ko se bodo ljudje rodili brez sedanjega procesa spočetja, nosečnosti in poroda iz telesa matere. Shaw sicer ve, prodajal ona prekrasna jabolka, ki jih je Tonček tako rad jedel. Branjevec je vrejeval svoje bla. go, in ravno, ko je zdravnikov doseže starost'21 let. Na tiso-j da je opozicija nekaterih femi-če njih dobiva sušico, ko so še nistk proti materinstvu absurd-vedno otroci, dasi mnogokrat se' nost, kajti to pomeni konec člo-klice ne razvijejo, dokler v po-|veškega rodu, ali -njegovo mne-znejšem življenju kak nenava-j nje je, da se v tej opoziciji po-den napor, ali prenapeto delo ali j javljajo prvi simptoni evolucij-pa razposajeno življenje jim ne skih sil, ki streme za tem, da ! B ŽENSKI KLOBUKI Vredni $5.00 do $15.00 na razprodaji $L2° a« S7-Il SEDAJ imate priliko, da si kupite svoj klobuk za zimo po izvanredno nizki ceni. Vsi zimski klobuki, kar jih imam še v zalogi, bodo razprodani za to ceno. Hitite torej in prihranite si precej denarja. RAZPRODAJA ostalega ženskega blaga in oprave traja še samo do sobote. Zaloga sestoji iz ženskih kril, predpasnikov, jopic ali bluz, kimon ali jutranjih plaščev, nogavic, spodnjega perila, itd., itd., kakor tudi deške in otročje spodnje oprave. Vse blago bo razprodano po zelo nizki ceni. Pridite in oglejte si. iiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiniiiiiiiiuiiliiiiw LEPA ZALOGA BOŽIČNIH DARIL. IIIIIIIIIIUWIIIMIIUIIU«ilin|]|||JllllllilllllUM Ob večerih odprto do 8. ure. TRUGER'S Trgovina z ženskimi klobuki in žensko opravo. 412 EAST 156TH ST. COLLINWOOD. Ke m Razkrinkani Habsburzani SPISALA GROFICA LARISCH. -a —i ta Ob tem času nisem docela razumela cesarice. Ljubila sem jo in ona me je očarovala, in ko mi je polagoma začela zaupati, mi je povedala, kako nadležno ji je življenje, in kako je sovražila ves sijaj in vse razmere, ki so jo obdajale kot avstrijsko cesarico. "Sovražim vse ceremonije življenja," je izjavila. Ena stvar pri tem pravem začetku najine intimnosti v posebni meri, je vzbujala mojo pozornost, in to je bila presilna strast moje tete do njene lepote. Ljubila je svojo milino kakor poganka ter jo oboževala. Pogled na svoje popolno telo jo je navdajal s čistim estetičnim zadovoljstvom; vse kar je kazilo njegovo popolnost, ji je bilo neumetniško in zoprno, in pravila mi je z malone mučno odkritosrčnostjo, kako «e ji je gnusila doba nosečnosti, ki je začasno poka-zila sorazmernost njene postave. "Oj, ta groza staranja," je vzkliknila, "občutiti roko časa na svojem telesu, opazovati kako se koža gubanči, in se zavedati, da človek ni več zaželjen. Življenje brez lepote, je zame brez vsake vrednosti." Cesarica in jaz sva se vsako jutro zarana izpre-hajali; nato se je ona kopala, lasje so se urejevali, pozneje pa se je cela družina sešla pri zajtrku, ki je bil docela podoben onemu v restavrantu, ker je vsakdo naročil kaj drugega. Prišla je moja stara mati iz Possenhofena, napolitanska kraljica in vojvoda Karol Teodor z ženo in otroci, so bili tudi navzoči; iz Monakovega je prišla najstarejša cesaričina hči, nadvojvodinja Gizela, Rudolfa pa ni bilo in meni ni bilo žal njegove odsotnosti. Po zajtrku smo peljali staro mamo v Possenho- fen; bila je kaj častitljiva stara 'gospa, ki ni nikdar šla nikamor brez svojih malih belih špicov, kojih naloga v življenju je bila, da sta skušala ugrizniti vsakogar, s katerim sta prišla v dotiko. Po navadi smo obedovali v Possenhofenu, potem sva jezdili s cesarico sami v večernem hladu. Oj, kako se spominjam teh lepih srečnih dni! Skupaj sva jezdili po globokih gozdovih, kjer je glas kopit naših konj zamrl na vonjasti preprogi smrekovih igel; skupaj sva prepodili tatinske divje živali, skupaj sva opazovali solnčni zaton in gledali vzhajan je lune. Elizabeta mi je bila kakor bitje iz starodavnega sveta bogov. Bila je Artemida — hladna, lepa, ponosna. V svoji domišljiji sem jo videla stopati po ■gozdovih s psi, ki so šli za svežim sledom. In zopet sem si slikala njeno slonokoščeno pre-lestnost, ki je blestela v mesečini, ko se je kopala, liki Venera — in v tiftih blagodišečih samotah je bila kakor poganka, poklicana iz davne preteklosti. »Ko sva neki dan jezdili daleč v gozdove ,sva dospeli do nekega majhnega jezerca, ki je bilo čez in čez pokrito z vodnimi lilijami. Drevje je tvorilo nekak baldahin nad njim, mirna gladina pa je bila videti malone črna, kajti noben žarek svetlobe ni prodrl skozi razprostrte veje. Zrak je bil gladen od vlage praproti in od dežja namočenega listja, ki je pokrivalo tla, ter pošiljalo svoj vonj proti skritemu nebu. Bil je zračen prostor, ki je pa cesarici na moč ugajal; razhajali sva, hlapec je prevzel kpnje, midve pa sva se obrnili čez gobi podobno trato k ploščatim, z mahom pokriti skalam, ki iso ležale tik vodnega roba. "Sedive," je rekla Elizabeta, "oj — tod morajo bivati vile." Dolgo časa je strmela v vodo, pokrito z vodnimi lilijami, ne da bi izpregovorila. Nato se je obrnila k meni: "Ali so ti pravljice všeč?" "Prav zelo, teta Cissi," sem odvrnila. "Potem ti povem eno, ki me nanjo spominja to jezerce. Poslušaj." "Nekdaj je bila nesrečna mlada kraljica, ki se je poročila s kraljem, ki je vladal nad dvema državama. Imela sta enega sina, želela pa sta si še enega, da bi .naslednik v drugem kraljestvu, ki je Bilo lepa gorata in gozdnata dežela, kjer je živelo romantično in ponosno ljudstvo. Pa nobenega otroka ni bilo in mlada kraljica je tavala sama po gozdovih in posedala pri jezeru, ki je bilo temu-le zelo podobno. Neki dan pa je videla, kako se je mirna jezerska gladina naenkrat začela gibati, lilije so se razdelile in iz vode se je prikazal človek, ki je plaval proti njej in kmalu stal zraven nje. "Mlada kraljica se je prestrašila, tujec pa ji je dejal, da naj se ne vznemirja. "Duh sem iz jezera," je rekel, ki sem te dan za dno mopazoval, kako si'jokala ob vodi. Tvoje solze so se izpremenile v bisere, ki leže sedaj v zlati košari spodaj v moji palači. Daj, pozabi svet in moja boš kraljica in boš srečna z me-nouj." Mlada kraljica je pogledal^ vodnega duha in je vzdihnila. Kako drugačen je bil videti od kralja, njenega moža! Nosil je blesteč oklep, narejen iz kril kačjih pastirjev, njegovo, vedenje je bilo plemenito in zali izraziti obraz so razsvitljevale velike črne oči, ki je v njih globinah cesarica videla njegovo gorečo ljubezen. "Ne morem iti s teboj," je izpregovorila, pri tem pa jo je obšlp. čudna zaspanost; naslonila je glavo duhu na ramo in zaspala; on pa jo. je dvignil na roke in jezero seje na njegovo povelje odprlo in voda je naredila kristalne stopnjice, po katerih je ponesel kraljico nizdol. Ko se je kraljica prebudila, se je znašla v čarobni deželi na dnu jezera. Palača je bila polna vodnih cvetlic, koral in blestečih školjk, in čudne ribe so se ozirale po njej, ko so plavale mimo prozornih sten. Njen dragi jo je okrasil z njunimi solzami, ki so bile zdaj dolgo nanizani biseri; mlada kraljica ®e je začu- dila, videti, koliko jih je že pretočila, a spomnila se je reka, ki pravi, da je ženskih solz tako brez števila, kakor peska v morju. Tupatam je solnce preplavilo medlo svetlobo pod vodami z jantarom, in njegovi umirajoči žarki so j° v časih pobarvali s krvjo. Ponoči je luna prodrla osrčje hladnih cvetlic, ki so se odpirale samo iz ljubezni do nje in tedaj se je to bajno kraljestvo svetilo v modrem žaru. > Krasne vile so plesale in prepevale pred ujet" kraljico ter ji spletale v velike lase s vitle akvamarične in one mnogobarvaste kamene, ki se nahajajo v Renu-Sedela je poleg svojega dragega na kristalnem P''e' stolu, spala v njegovem naročji na postelji iz lilijnii1 cvetov. Ali čez nekaj časa jo je začelo boleti srce P° nad jezerom ležeči deželi in prosila ga je, naj ji dovoli, da se vrne. Naposled ji je dovolil in povodne vile so jo ponesle na gladino, jo položile na travo po ki 80 zel° pri- JEWELERANP MUSIC STORE merni Za božična danla- anmnai TiMSHmaiMii'iiiiiii^ lEHEiEilEEEEEiEIilE ■ m 111 miti trit itrti i« m rm trmmmH 1111 fTilmTi i ri n [ti mtiu i mi trrtm 11 rtmt (t hh rti u rtu mttiii ■ ■ uTTTIffii POLOM ...........................................IllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllUIIUIIIIWIIIIIIUIIIIIII ; ............... Misirru J N^l "liiiJ J j; T; i! I li:'I i: I! I J-ILLLUU^ULi; II l^jibU! 111J LJ "I IJI i;-tl 11 UJi: .1 iJMij., i gledal Maurica, je zapazil, da se korja. mu zapirajo oči in da mora zdaj. Ko je hotel Jean deliti, snesti pasti. "Ohe, ubogi mali . . Drži se, suhorjev in dati drugega Mau-ricu, je videl, da trdno spi. V strela božja! Daj mi za trenotek prvem hipu ga je mislil zbuditi, svoj pihalnik, to te bo nekoliko olajšalo . . Polovica ljudi zaostaja na poti; pod milim Bogom ni mogoče, da bi šli danes še dalje!' Nasproti je zagledal Oches, čigar par bornih koč se razstav, lja vrhu griča druga nad drugo; visoko zgoraj je žolto pobarvana cerkev molela izmed dreves. "Tukaj bomo spali, stavim (Dalje) Ko so dospeli v Authe, se je nebo zjasnilo. Maurice, ki se je ravnal po stanju solnca, je zapazil, da zavijajo v stran in se odpravljajo naravnost proti vztoku, namesto da bi šli dalje gori proti Chene-u, ki je ležal tri dobre milje odondot. Ura je bila dve, in čete, ki so j da.' dva dni v dežju šklepetale odi Uganil je. General Douai, opa-mrazu, so zdaj trpele pod silno vročino; cesta je šla v dolgih o-vin'kih čez puste ravni. Niti ene hiše, niti žive duše; le tuintam turoben gozdiček sredi otožnosti golih njiv. In mračna tihota te pustinje se je bila lotila tudi vojakov, ki so se vlek li s povešeno glavo, vsi premočeni od znoja. Nazadnje se je pokazal Saint-Pierremont: nekaj praznih hiš na majhnem hribu. Skozi vas niso šli; Maurice je zapazil, da so takoj krenili na levo ter vzeli smer na sever, proti Besace-u. Zdaj se mu je zdanilo, da izbirajo to pot z namenom, doseči Mouzon pred Prusi, ako bo mogoče. Toda, kaj se je dalo storiti ,s tako utrujenimi in demoralizovanimi četami ? Baš v Saint-Pierremont-u se je bilo v daljavi pokazalo troje ulancev na ovinku ceste, ki prihaja iz Bu_ zancy-a. In ko je arijergarda zapuščala vas, se je razkrila baterija; padlo je nekaj granat, ki pa niso storile škode. Naši niso odgovorili streljanja, marveč so nadaljevali -marš, ki je prihajal čimdalje mučnejši. Od Saint-Pierremont-a do Be-sace-a so dobre tri milje hoda; Jean, ki mu je Maurice povedal to, je obupno zamahnil; to je videl po znakih, ki ne varajo, po kratki sapi in spačenih obrazih. Cesta se je neprestano dvigala med dvema pobočjema, ki sta se polagoma zbliževali. Trebalo je napraviti odmor. Toda ta odmor je oslabil ude do kraja, in ko se je reklo mar-širati dalje, je bilo še hujše nego prej; polki niso prišli z mesta, moštvo je padalo po tleh. Ko je Jean videl Maurica preble-devati in od trudnosti zavijati oči, se je razgovoril proti svoji navadi, trudeč se, da ga s ploho besed omami in ohrani v tem mehanskem, napol nezavednem zibanju marša. "Tvoja sestra torej prebiva v Sedanu; morda pridemo tja." "V Sedan? Nikoli! Saj to n inaša pot; morali bi biti blazni!" "Ali je tvoja sestra mlada?" "Prav toliko let ima kakor jaz; saj sem ti povedal, da sva dvojčka." "Pa ti je podobna?" "Da, tudi ona je plavolasa; o, kako mehki in kodrasti so njeni lasje! Cisto majhna je, in nežnega obraza, in tudi razposajena ni; kaj še;—Ah, draga moja Henrijeta!" "Gotovo se imata zelo rada?" "Da, da!" Premolknila sta; Jean, ki je zaje skrajno upehanost čet, je z obupom spoznal, da ta dan ni mogoče priti v Buzancy. Kar pa je najbolj vplivalo na njegov ukrep, je bil prihod tre-na, tistega preklicanega trena, ki ga je že od Reimsa vlačil za seboj in mu je strašno oviral pot s svojo tri milje dolgo vrsto voz in živine. V Quatre-Champs-u ga je bil ukazal peljati v Saint-Pierremont, in šele v Ohes-u so se vprege sešle z armadnim zborom, to pa v tolikšni upehano-sti, da konje niso več hoteli dalje . Ura je bila že pet; general, ki se je bal, da utegne priti v soteski Stonne do boja, je smatral za najboljše, da opusti namen, dovršiti dnevni marš, ki ga je bil maršal ukazal. Ustavili so se in utaborili; tren je stal po travnikih, zastražen z eno divizijo; topništvo se je razpostavilo zadaj po gričih, dočim je brigada, ki je imela naslednjega dne opravljati posel arijergarde, zaostala na višini nasproti Saint-Pierremont-a Druga divizija, pripadajoča brigadi Bourgain.Desfeuilles, je bi-vakovala za cerkvijo na široki planoti, ki se je obrobljala z dolgim hrastovjem. Že je padala noč, ko se je mogel 106. polk enkrat nastaniti na robu tega gozda; tolikšna je bila zmešnjava v izbiranju in določe vanju taborišč. "Tiho!" je dejal Chouteau ljuto, "jaz ne jem ničesar, jaz hočem spati." Tako so govorih vsi. Mnogi niso imeli več moči, da si postavijo šatore, in so zaspali, kjer se je kdo zgrudil kakor neživa kipa. Sicer pa, da bi mogli ljudje jesti, bi se bila morala'vršiti razdelitev provijanta. Toda intendance, ki je pričakovala 7. armadni zbor v Besace-u, ni bilo v Oches-u. V tej splošni trudnosti in oteplosti niti niso dali več signala za korporale. Kdor je mogel, se je skušal oskrbeti z živili. Od tega trenotka dalje se ni več razdeljevalo; vojaki so morali živeti od svojih lastnih zalog, ki jih bili po mnenju predstojnikov nosili v telečnjakih. Toda itelečnjaki so bili prazni le malokdo je še našel skorjico kruha in drobtinice — ostanka izobilja, v katerem so nazadnje živeli v Vouziers-u. Kave je bilo, in tisti, ki so bili najmanj trudni, so pili kavo brez slad a nato je mirnodušno shranil o. badva suhorja zopet na dno svo jega tornistra, z neskončno skrb jo, prav kakor da bi skrival zlato; zadovoljil se je s kavo kakor ostali tovariši. Zahteval je bil, da se postavi šator; vsi so se bili že zleknili pod njim, ko se je vrnil Loubet s svoje ekspedicije ter prinesel korenja z bližnje njive. Ker ga niso mogli skuhati, so ga vojaki hrustali kar tako; a lakota jih je mučila zato le še "bolj, in Pacheju je prišlo slabo. ''Ne, ne, pustita ga spati," je dejal Jean Chouteau-u, ki je tresel Maurica, da bi mu dal njegov delež. "Ah", je dejal Lapoulle, — "jutri, ko pridemo v Angoule-me, dobimo kruha ... Bratran- ca imam, ki je vojak v Angou-leme-u. Dobra gamizija je to." Vsi so zastrmeli, in Chouteau je kriknil: "Kako, v Angouleme? — Vidiš ga, tepca, ki misli na Angouleme !" Nemogoče je bilo izvleči iz Lapoulleja pojasnilo. On je me- nil, da marširajo v Angouleme. In zjutraj je ob pogledu na ulan-ce sveto zatrdil, da so Bazaine-ovi vojaki. Nato se je zavilo taborišče v -neprodirno noč in v smrtno molčanje. Vzlic hladni noči je bilo prepovedano zažigati ognje. (Dalje prihodnjič.) ANCHOR LINE LADJA "CALABRIA" odplove 28. decembra proti DUBROVNIKU IN TRSTU. Cena tretjemu razredu: DUBROVNIK ........................ $125.00 TRST................................. $115.00 Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je gotovo naš zastopnik. Pojdite k njemu. vaša zadnja m prilika! m Razprodaja, kateri ste prisostvovali zadnjih par tednov po- g staja iigodnejša.Cene smo znižali še nadalje, tako, da so iz- jfl ill rednosti v naši trgovini sedaj največje, kar jih pomni St. if Clair Ave, v zadnjih petih letih. Tu ne moremo omeniti |f vseh krednosti, zato navajamo le najuoglavitnejše. i Moške srajce ali spodnje hlače vredne $1.25 .............. 69c gi Moške srajce ali spodnje hlače. — "Hanes & Mayo", najboljše kvalitete, Moške težke volnene nogavice, vredne $1.00 .............. ČEVLJI SO 'ZELO ZNIŽANI 39 C vredne $1.50 Moške nogavice, vredne 25c v razprodaji za ......... 10c Moški delavni čevlji vredni $4.50,..... $2.98 Moške platnene rokavice, vredne 20c .......... 9c Moški -težki delavni čevlji, vredni $5.00 ........... $3.29 Moške na pol volnene nogavice, vredne 45c ................ 19c Deški čevlji vredni $4.00 razprodajna cena ..... $2.48 m isi © ® i=i # i=i ® i=i • i=* ® i=i ® i=* • is* e i=* ® t> is* 'i PRIHRANILI SI BOSTE 50 ODSTOTKOV PRI VSEH MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLAČILIH IN ČEVLJIH. - m li m Brofman 6108 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O. Pridite in se prepričajte! je blizu. Najboljši, najkoristnejši in najpotrebnejši dar za vaše rojake v domovini, je denar. Le nekaj dolarjev iznese mnogo kron. Mi pošljemo vaš denar po najnižji borzni ceni ter ga izplačamo v starem kraju hitro in točno, kar vam z lastnoročnim podpisom prejemnika, lahko dokažemo. dm T 11—i o cn [=)□ -1 C=) Qcdod cm—11—i dcdod c^ca n oaaD i ItiMliM HfiH H1H HSH HSHHW NEMETH STATE BANK Ivan Nemeth, predsednik 10 East 22nd Str. 1597 Second Ave., NEW YORK, N. Y. Brezplačne preiskave in posvetovanja - ta teden Zavedam se. da ie v Clevelandu in v bližnjih mestih na stotine ljudi, ki trolio radi kake zastarele, nervozne ali komplicirane bolezni. ki potrebuje pažnjo dobrega zdravnika. Ako pridete v moi urad ta teden, vas bom natančno preiskal brezplačno in vam naravnost razodel, kaj vam ie. Ako vidim, da vas sploh ni mogoče več ozdra- viti, ne bom sprejel vašega slučaja. Mnogo mojih bolnikov ie ozdravilo pri meni. dočjm jim drugi zdravniki, katere so obiskavali. niso mogli ničesar pomatrati: v resnici so poskusili vse načine zdravlienia predno so prišli k meni. Pojdite k pravemu zdravniku - Ne bodite bolni. Ze leta in leta zdravim akutne in zastarele bolezni moških in žensk. Ko me le enkrat obiščete boste takoj spoznali zakaj dobivam rezultate v dosledno kratkem času. Jaz odstranim resničen vzrok in simptoni izginejo. Vsem bolnikom, ki prično z zdravljenjem ta teden bom računal mnogo manj. v resnici polovico mani. kot navadno. l'ridits danes ter zadovoljite sami sebe. Jaz špeciializiram v zdravljenju novih in zastarelih bolezni kot so: krvni, kožni, ali ner- vozni neredi, želodčne, črevesne in ledvične nadloge. tudi revmati-zem, bolečine v križu ali sklepih, glavobol. zabasanost. vrtoglavost, izpahki in katarh v nosu. glavi in grlu. Moie naiboliše priporočilo so moji nekdanji bolniki, ki pošiljajo k meni druge z vsakim dnem. Bolnikom zunaj mesta, se da točno pozornost, tako da se lahko vrnejo isti dan. Ne zdravi se nikogar pismenim uotom. Prinesite ta oglas, kadar pridete. REZULTATI ŠTEJEJO URADNE URE: Od 9. dop. do 8. zveč. DR. KENEALY OB NEDELJAH Od 10. dop. do 2. pop. 647 EUCLID AVE. Vrata zapadno od Star gledališča DRUGO NADSTROPJE REPUBLIC BLDG. CLEVELAND, O. rata vzhodno on Bond's trgovine PRIDITE K MENI DANES. STRAN 4. "ENAKOPRAVNOST" DECEMBER 3rd, 1920. LOKALNE NOVICE — V italijanski koloniji v Clevelandu redkokdaj mine teden brez kakega zločinskega u. mora. Včeraj je bila umorjena vzpričo svojih dveh malih otrok Mrs. Josipina Visconsi. Mati je pravkar pripravila za-jutrek za svoja dva mala otroka, potem pa se je vsedla poleg nju, da tudi sama zavžije svoj zajutrek. Tedaj je stopil v kuhinjo neki močan, črnobrki moški,ki je potegnil revolver, in u. strelil na mater otrok. Mrs. Robert Draper, ki živi v zgornjih prostorih iste hiše, je slišala pok in vpitje, Šla je pogledat, kaj je, in našla Mrs. Visconsi v krvi na tleh. Poleg nje, je stal morilec ter basal svoj re-j volver. Toda še predno so pri-, šli drugi ljudje, je že pobegnil neznanokam. Ko so možu umorjene povedali, da je njegova žena umorjena, je izjavil, da se mu dozdeva, kdo da je odgovoren za zločin. Danes zjutraj je prišel na po. licijsko postajo neki moški, ki se je sam izjavil, da je umoril Mrs. Visconsi na njenem domu 12502 Kinsman rd. Svoje ime je podal kot Francesco DiChia-ra. Kot se je izjavil DiChiara, on ne zna citati, zato mu je njegova žena, ki živi v Italiji, pisala vsa pisma na naslov Viscn-sinove družine, in Mrs. Visconsi mu jih je nato prečitavala. Pri tem pa je prišlo med njima do prepira, ker DiChiara, je trdil, da ona odpira njegova pisma še predno jih on vidi. Včeraj je zopet prišel po neka pisma, ki pa so bila že odprta. To ga je tako raztogoltilo, da se je začel z Mrs. Visconsi prepirati, nakar mu je slednja ukazala, da zapusti hišo. Tedaj je DiChiara potegnil revolver in ustrelil na Mrs. Visconsi. Tako je morilec sam izpovedal na policiji, ki ga je zaprla in se bo moral sedaj zagovarjati radi umora. — Na apeJacijskem sodišču se je včeraj vršila bitka med su- haškimi odvetniki in okrajnim pomožnim prosekutorjem Green om. Suhači bi radi, da bi se vse osebe, ki se naj pronajde krivim kupčevanja z opojno pijačo, obdavčilo s posebno takso, znašajočo $1000. Okrajni pomožni pravdnik pa pravi, da je naredba, po kateri bi se lahko zahtevalo tak davek, prešla s tistim dnem, ko je stopila v veljavo prohibicija. Stvar se bo odločila najbrže v pondeljek. Medtem pa se število aretacij radi kršitve prohibicije začelo nižati. Včeraj je bilo prijetih samo 17 oseb. — Enoindvajsetletna Eunice Duncombe, katero je v pondeljek smrtno nevarno ustrelil njen nekdanji ljubimec Ralph Swain, ki je nato izvršil samomor, je v sredo zvečer umrla v Carnegie bolnišnici. S tem je zaključena ljubavna tragedija, ki se je začela, še ko sta oba pohajala skupaj v šolo v Akronu, kjer sta oba doma. ..— Ko je Jos. Karp, ki je bil obsojen na $500 globe radi kršenja prohibicije, pripeljal svojih 9 otrok, da dokaže, da ne more plačati kazni, se ga je sod. nik Sawicki usmilil, in je dejal, da mu bo dovolil novo obravnavo, ki bo bolj milostna. D'ANNUNZIO NAPOVEDAL VOJNO ITALIJI? London, 1. dec. — Neka brzojavka iz Milana pravi, da je D'Annunzio Italliji napovedal vojno in da bo vojno stanje za- AMERIŠKI SLOVENCI se sicer ne moremo postavljati z velikanskimi kulturnimi deli, toda imamo dve knjigi, izdani v zadnjem času, ki sta jako važni v našem življenju, in sicer: ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00 in pa POEZIJE IVANA ZORMANA, Cena $1.25. Te dve knjigi bi morali biti v vsaki slovenski hiši v Ameriki. Tudi naš urad jih ima še nekaj na razpolago. Vsa naročila naslovite: Ameriško - Jugoslovanska Tiskovna Družba, 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O. NAZNANILO. Ravnokar smo otvorili našo trgovino dobre gk)dbe, Brunswick in Okeh plošč in Brunswick GRAMOFONOV. Najboljša trgovina. Opozarjamo vas, da pridete in si ogledate našo krasno razlož-beno sobo in da slišite igranje Brunswick gramofona. THE CLEVELAND ELECTRIC PHONOGRAPH & MACHINE COMPANY 1745 E. 10th Str. vladalo v petek. Poluredno se naznanja v Rimu, da ker D'An-nunzijeva vlada na Reki ni u-bogala ukaza italijanske vlade, da umakne svoje čete za mejo "kvarnerske regencije", je sedaj general Caviglia pozval D'An. nunzia, da ne skuša preprečiti odhoda italijanskih vojnih ladij, ki se nahajajo v reškem pristanišču. Caviglio je tudi proglasil blokado proti reški državi. FAŠISTI OPUSTOŠILI DELAVSKI DOM V PIRANU. ........................................................................................iioiiiiiiiiiiitiumiiiiiioni.....iiiMiiiiiiiimiDiiiiiimiiiciii SLAD & HMELJ se prodaja na debelo in drobno. ^ HOME SUPPLY COMPANY 1105 Walnutt Ave. — Cleveland, O Bell telefon, Prospect 2769— Iščemo zastopnika. i^HMimiiuiiMmiinHmiiiimiiHiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiio^ umi CUNARD LINE LADJA "CARONIA" 20.000 ton Odplove dne 15. januarja proti TRSTU PREKO NAPLJA Cena tretjemu razredu .................. $104.50 Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu. i|iiMii|B|ii|«|ii|i|iii»|iip|iimiii|«|iip i Tel. Main 2063 O. S. Cent. 1690 ® John L.. IVliHelicH SLOVENSKI ODVETNIK 902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario. PODRUŽNICA: 6127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355-R. ■ 9 Bj oaoooi D o o D o o, CUNARD LINE LADJA " P A N N O N I A " odplove 22. januarja proti DUBROVNIKU in TRSTU. Cena za tretji razred $125.00. Dodatno še $5.00 vojnega davka. V vašem mestu ali bližini je naš lokalen zastopnik. Pojdite k njemu. [OESIOCO RAZLIČNE PLEHNATE K A P C E za STEKLENICE. 12.000 DUCATOV 25c ZA 12 DUCATOV MI RAZVAŽAMO CLEVELAND BOTTLE & CORK CO. 2190 E. 9th Str. vogal Bolivar Rd. Trst, 2. nov. — Iz Pirana poročajo listu ''II Piccolo": Predvčerajšnjim je prišlo v Piranu do hudih spapadov med fašisti. 8 fašistov se je pripeljalo s par. nikom iz Trsta, da nalepijo pro. glas za proslavo italijanske zmage pri Vittorio Veneto. Socija-listi so jih napadli in vrgli enega eks-tenenta v morje. Faši- sti, katerim so prišli karabiner-' ji na pomoč, so se ubranili napadalcev z revolverji ter rešili potapljajočega. Drugi dan je prišla z avtomobili večja grupa fašistov iz Trsta v Piran, je izpraznila z revolverji v roki 'glavni piranski takozvani Tar-tinijev trg od ljudi, ki so se morali umakniti v stanovanja) in javne lokale. Nato so fašisti vdrli v Delavski dom, zaplenili tam vse spise, in razbili vse pohištvo ter potem odkorakali proti Portorase, kjer so jih čakali avtomobili. Medpotoma se je vnel med korakajočimi fašisti in med socijalisti boj na revolverje, ki pa ni zahteval nobenih posebnih žrtev. Dospevši v Porto-rose so se vrnili fašisti IilH®Is! POZOR! ODDAJO SE 2 sobe za dva fan. ta; elektrika in kopališče. Zglasite se na 1098 East 66th St. DAVENPORT NAPRODAJ Davenport ali divan, še v dobrem stanju se proda po primerni ceni. Zglasite se na 1110 E. 64. St. v ozadju. 286 STANOVANJE obstoječe iz 4 sob v drugem nad. stropju, se odda v najem majhni družini. V stanovanju se nahaja električna razsvetljava in kopališče. Obrniti se je na 390 E. 162. St. Collinwood. 286) POZOR! 100 čevljev (feet) železne ograje se proda po nizki ceni. Vprašajte ob 6. uri zvečer na 1264 E. 60th Str. 287 KLAVIR NAPRODAJ! Ugodna prilika za onega, ki se hoče učiti igranja. Star model, toda dober glas. Vpraša se na 1155 E. 61st Str. 286 DOBRI DOHODKI! Investirajte $10.000! Pripravljen sem prodati mojo zidano hišo z osmimi stanovanji na vzhodni strani mesta. Samo $10.000 se plača v gotovini. Gor-kota na paro. Vse v dobrem stanju. Vse zarentano. Čudežna izrednost. Pojdite k MR. BROWN 945 Society for Savings Bldg. Main 2586 — Central 925 PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom, Sloven-'skim in drugim gospodinjam priporočamo našo veliko zalogo grocerijskega blaga Žajfa vsake vrste, po najnižjih cenah. Prepričajte se sami, ter pridite v našo trgovino. LUDVIK MANDEL 1425 E. 55th Str. Joseph Zajec 15605 Waterloo Rd. Prodajalec hiš in stavbišč in zastopnik najbolj zanesljivih družb, katere zavarujejo, PROTI OGNJU Telefon — Wood 228—R Tel. Central 2373 R. Gramofonske Plošče zahtevajte novi cenik Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter 1805 ST. CLAIR AVENUH Cleveland, O. Članom in članicam društva "Žužemberk" se naznanja, da ima društvo svoje letno zborovanje dne 5. decembra 1920 v društveni dvorani. Vse člane in članice se prosi, da se gotovo vdeleže te seje, ker jih drugače zadene kazen v smislu pravil. Pozdrav sobratov društva "ŽUŽEMBERK" Frank Jerič, tajnik, 6522 St. Clair Ave. ODDA SE soba za 1 fanta; elektrika, kopališče in druge udobnosti. Vprašajte na 1088 E. 67th St. 285 SLUŽBO IŠČE Slovensko dekle, došlb iz starega kraja. Želi dobiti službo za hišna dela. Obrnite se na 5704 Bonna Ave. 286 NAZNANILO! Prevzel sem MESNICO na 6727 ST. CLAIR AVE. Priporočam se cenjenemu oh činstvu za mnogobrojen obisk FRANK GABRENJA „ 281 ROZINE — CEŠPLJE RAZNO POSUŠENO SADJE SCHUR BROS. & CO. 902 Woodland Ave. STANOVANJE, obstoječe štirih sob, se odda na 1013 B-77th St. 286- NAPRODAJ Prve vrste PEK ARIJA VSE NAJMODERNEJŠE NAPRAVE. Razvažuje se tudi po domovih. PRODA SE NA LAHKE OBROKE. Za natančnosti pokličite Main 2087 ali Central 1470 DR. KLAUSER EDINI SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK V CLEVELANDU, ima svoj urad v zvezi z dr. Kernom na 6202 St. Clair Ave. Ce imate slabe zobe, se ogla' site pri njem. Zmerne cene i11 zanesljivo delo. KUPITE DELNICE SLOV.DEl* DOMA V COLLINWOODU. |H< Ali trpite na slabem vidu, o- t česnih bolbznih, glavobolu, ner-voznosti ali na kateri izmed mnogih bolezni, ki jih povzročijo slabe oči? Več sto ljudi, katere sem jaz ozdravil z mojo metodo, ne trpi več na teh boleznih. Ako ste poskusili že vse špecijaliste in vas še vedno boli glava, oči, itd., ne obupajte, seznanite se z mojo metodo, ki se vam, pojasni brezplačno. Dr. L. STARCE OPHTHALMOLOGIST 6127 St. Clair Ave. Cleveland, O. j Uradne ure: 10-12; 2-4; 6-8; ■ ob nedeljah in sredah 10-12. ■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■M