chaja vsak petek popoldne. Velja za celo leto 10 lir; za pol leta 5 Hr; za tri mesece 2 liri in 60 stot Posamezna štev. 20 stot. — Uredništvo in uprava Trst, via delle Zudecche štev. 3. Telefon 19-50. — Dopisi naj se pošiljajo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 80 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila 80 stot.Oglasi trgovcev in obrtnikov po 60 stot. Plača se naprej. Oglase sprejema ins. oddelek „Dela“. lf Trstu, dne 2. aprila 1920 Pravi socijalist ne sme biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven vojak svoje stranke. Kdor nosi svoje prepričanje le sam v sebi, ne koristi nič ne sebi ne svoji stvari. Prepričevati more tiste, ki niso še prepričani. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE JULIJSKI BENEČIJI Leto I. - Štev. 7. n Ob veliki noti f?rSčai»ka cerkev praznuje letos tisočdevetsto-dvajsetič velikonočno vstajenje svojega križanega isvefečaria. Narodi ne morejo 4e praznovati velikega in svetega dne svojega vstajenja. AM tako se zdi, kakor, da se že majejo stekli njihovega trpljenja in, da dviga proletarijat, ta žuljev: angelj trpečega ljudstva, s svojim: orjaškimi rokami, težak kamen od grobov v katere je balo zakopano veliko ljudsko hrepenenje. Bliža se dan vstajenja, bliža se dan os vet e. Proletarijat je že prehodil svojo križevo pot. Mnogo je imel težkih ur na Oljski gori. Bile so to ure obupa, ure v katerih je izgubljal vero v svojo mod, vero v zmago svojih pravičnih zahtev. Po Oljski. gori in po križevem potu je prišel tudi Kalvarij. Dolgo L • ^ in težko je bilo niečovo trrvHenie. dol-<5n m težko te < in težko je bilo njegovo trpljenje, dolgo in težko je bilo njegovo hrepenenje. Po Kalvariji mora priti velika noč, mora priti vstajenje. To je naša vera, to je moč našega hrepenenja. Stebri okov, v koje so bila okovana ljudstva, se majejo po celem svetu. Težki kaznni se vale od grobov, kakor da živi v njih orjaška sila, ki ne pozna več nobenih od družbe predpisanih zakonov. Sila novega, kvišku hrepenečega življenja, stoletja v temo zakopanega in nikdar uničenega hrepenenja. Vse drugo je prazen nič. Kaj mirovno vprašanje, kaj vprašanje novih držav, novih meja, novih ljudskih okov. Proletarijat vstaja iz grobov tisočletne tmlne ia dan. Nova družba se poraja in izza oršjenia prihaja blagodejni odsev novega velikonočnega vstajenja; vstajenja ljudskih, delavnih množic. To se mora zgoditi, to se bo zgodilo! Družba, meščanska družba v kateri živimo, je gnila. Nobena sila je ne more več rešiti smrti. Z vojno si je zadala kapitalistična družba svoj smrtni uda rec. Kako naj se reši iz groba v katerega sodi? Kedo naf jo reši ako je noče ooi, ki je bil podlaga njenemu življenju, proletarijat. Po vseh državah se vrše velika, kakor strašen vihar ves svet pretresajoča gibanja us tajajočega proletarijata. Kamorkoli obrnemo pogled, povsod vidimo enako sliko, enako gibanje. Sužnji so se zdramili in zahtevajo svoje. Na Ruskem je proletarijat že zmagal. Na Ogrskem ne more vsa črna reakcija uničiti ne z vislicami, ne s strojnimi puškami kali delavskega gibanja. Na Nemškem, kjer se je pustilo delavstvo nekaj časa omamiti od patri-jotičnih fraz svojih izdajalcev, je premagalo to delavstvo poskus nazadojaštva in vzelo vajeti v svoje roke. Še danes si ne moremo vstvariti jasne slike o tem kar se godi v nemški državi. Vendar izg leda. da se je proletarijat oborožil, da je proklamiral v nekaterih deželah in mestih svojo diktaturo in, da se bore njegove rdeče čete z uspehom proti vladnim četam, kiti to revolucijonarno gibanje kaj rade razbile. Kdo pravi, da bo proletarijat na Nemškem premagan? Lahko se zgodi, da izgubi še to bitko. Lahko trupla lastnega sočloveka, celo brata — naprej, da doseže bogastvo! Koliko zločinstva vstvarja gospodarski sistem v katerem živimo. Logična posledica tega sistema je anarhija, je nered! Gospodje ministri pa, v vsih državah, v Italiji in Jugoslaviji enako kakor drugod, prosijo red in mir. Toda ne bo ga več... Jekleni zakoni vojne so sicer nekaj let vzdrževali mir in red s tem, da je brla uvedena cenzura, da so bila prepovedana zborovanja, da se je uvedlo vislice in zapore zoper agitatorje toda, tudi to je že pri kraju in tak sistem postaja nevaren vladam samim, kakor smo to videli v Rusiji. Meščanstvo, ka ne more več vsiliti narodom svoje volje potom biričev, prosi sedaj delavstvo naj sode-se v sp ostari red. Nekateri sodrugi hočejo vsled osebne slavohlepnosti sodelovati; toda večina delavstva ne čuti tako in noče več pomagati meščanstvu vstvarjata bič, ki naj bi tepel delavce in verige, v katere bi jih vkovali... Delavca niso pripravljeni danes izdelati jarem, ki naj bi ga sami nosili. Taka je današnja doba. Doba prekucije, ki izvira iz razmer. In naj bi biK delavci tako naivna, da bi pomagali ohraniti razmere, v katerih žive kot sužnji? Meščanski družabni gospodarski sistem in red sta dva pojma, ki se bijeta in si nasprotujeta. Meščanstvo in red je paradoks, anahronizem. Red, pravi red, je mogoč samo v — komunizmu. IZ SOVJETSKE RUSIJE Brezžični brzojav javlja iz Moskve sledeče vesti glede gibanja komunističnih čet: Na Poljskem nadaljujejo rdeče čete napredovanje. Mečni boji se vrše pri Novavšici. Na Kavkaškem bojišču so vjele rdeče čete skoro vso Denikinovo armado, ki se je hotela podati v Novisosik proti Ge-lendziku. Tu so rdeče čete prišle do Rdečega morja v širokesti 20 vrst. Poleg tega se naznanja, da je došla ruska komer-cielna delegacija v Stokholm. Delegacija, ki jo vodi sodrug Krasin. se bo ustavila v mestu nekaj dni pre- Komunistična zmaja na IMskem Vesela poročila prihajajo od' naših sodrugov iz Jugoslavije. Občinske.volitve se vrše te dni na Hrvaškem in v Slavoniji. Mišljenje ljudstva prihaja do veljave. Rdeče zastave plapolajo v mestih in trgih in zunaj na deželi. Proletarijat govori, v (kakšnih vrstah se bori. V Zagrebu, Novem Sadu, Vukovaru, Zemunu, Osjeku, povsod so volili komunisti močno zastopstvo, v nekaterih krajih imajo absolutno večino, v drugih so pa sploh zavojevali cele občine. Hrvatsko-srbski proletarijat se beri v ujedi-njeni sc-cijalistično-komunistični stranki in samo ta stranka zmaguje, ker le ona je zastopnica proletarijata. Koračeva stranka socijalnih patrijotov je pogorela na celi črti. Proletarijat govori svojo težko sodbo nad temi prijatelji naših socijalnih patrijotov. Pripovedovali so Kristani 'in Prepeluhi in drugi taki »vojno zvezni« in »oblačilni« neinteresirani borci, da hrvatsko delavstvo ne stoji v rstah komunistične stranke. Volitve so razgalile njihove laži. Zato jih je sedaj menda sram! Veselimo se zmage hrvaškega proletarijata. Slovenski .proletarijat bo tudi pokazal, da se bori čvrsto v vrsti z vsemi resničnimi sodrug' v celi ostali Jugoslaviji, da bo izvedel kmalu uje-dinjenje, ki so ga doslej ovirali ministri, poverjeniki in vsi trgovski socijalisti. Izvedel bo ujeddnjenje, da si omogoči tudi slovenskemu delavstvu tako zmago, kakor jo danes praznujejo hrvaški sodrugi. Sklepi prve znupnilke konference ..Delavske sccijalisftiae stranke za Slovenijo" (Dopis iz Ljubljane.) Komunistična reakcija na nemškem Komunistična revolucija na Nemškem napreduje s hitrimi in velikimi koraki. Delavstvo se noče vdati pozivom vlade in noče oddati orožja. Na Vestfalskem občuje tamošnji socijalistični kemisarijat tele-grafično z rusko vlado v Moskvi. Aretiranih je bilo na Vestfalskem in v Porenskem več bogatih meščanov, ki jih drže komunisti kot talce. Vodja Vestfalskih komunistov Ludwig je odgovoril nekemu časnikarju, da šteje sedaj rdeča armada le 50.000 mož, da bo pa štela v par dneh tudi 200.000 in več. Tovarna Krupp je v naših rekah in nam izdeluje orožje. Ima- se zgod=, da bodo priskočile druge meščanske dr- mo izvežba-,e častnike in imamo premog. Kdor nam žave ca_pomoč nemški buržuazip. Ah vse to ne bo noče dati živeža, mu ne damo premoga. Mi vestfal- ____________* 'nage proletarijata. Lahko zakasni uspeh 1 komunisti vemo, da je bodočnost naša, zato bomo te. Picprečiti zmage ne more nibč-e. ki drugod? -V Jugoslaviji manifestira komunistični proletarijat prav krepko svojo voljo. Pri občinskih voh tv ah na Hrvaškem je bdo izvoljenih v razne občinske svete toliko komunistov, da smemo gledati t zaupljivimi očim na tamoinje mlado komunistično gibanje. Pri nas v Italiji enako kakor v vseh drugih kapitalističnih, industrijeJno razvitih državah se vrsti stavka za stavko. Buržuazija je napadena od vseh štreni. Sama ni imela nikdar in nima niti dnes moči da bi dajala narodom česar potrebujejo. Povzročila je vojno in zakrivila vse njene zle posledice. Storila je greh, storila je zločin. Sedaj se bKža zanjo dan pokore Pokora pa ne more bRi dvoumna. Sama je naredila zakone po katerih je kaznovala velike zločince. Po njenih zakonih mora biti kaznovan tudi »jen veliki zločin. Nobeno sredstvo je ne more več ubraniti. Vse jo že zapušča. Ne zato morda, ker jo hoče zapuščati, ker jo mora zapuščati. Kakor zapušča človek hišo v kateri ne more prebivati, kakor zapušča delavec domovino, ki mu ne da živeti, ka kor zapušča prijatelj prijatelja, dri mu ne more pomagati, tako zapuščajo narodi meščanstvo, Id ni v stanu, da bi rešilo svet zla, ki ga je samo povzročilo. Tudi to ne pomaga, da žive med delavstvom samim delavski izdajalci. Proletarijat ne sledi več v svojem novem gibanju posameznim voditeljem. On, proletarijat gre le svojo pot, ki mu jo je začrtala zgodovina, ki so mu jo predpisale razmere v katerih živi. Kar se danes godi, ni sad volje posameznih energij. Polom meščanske družbe je popoln. Ta ni le polom gospodarskega sistema, 'ki ne drži več. Vse je zrahljano, vse je uničeno. Uničena je vera v vse buržu-azne inštitucije, uničena je vera v moralo, uničen je mir v dušah in srcih. Kapitalizem nima noč, da bi rešil nebroj vprašanj, ki zadevljejo ljudstvo. To ni vse. On ni več v stanu niti, de bi obudil v ljudstvu vero •» »vejo sposobnost. Vsak posameznik je prosta! samostojni, bodisi tudi nezavedni delavec proti bur-žuaziji, proti kapitalizmu. Bogato meščansko družino je zadela huda ura. Zdaj jo zapušča vse, ker nihče nima več v njej kaj iskati. Taka je usoda. Ali še ima buržaazija hrepenenje po življenju, še ne verjame v svojo sodbo, ki ji jo piše zgodovina z roko proletarijata. Se te brani v nadi. da se ji vendar posreči utrgati kje vejico zmage, 'bodisi le zato, da si poskrbi časten konec. Toda kako naj umre častno kdor je vse svoje življenje nečastno živel? Kako naj bo n-a smrtni postelij junak, kdor ni poznal junaštva nikdar. Kar je obsojeno na smrt mora umreti in narediti prostor novemu, ki ga mora nadomestiti. Težak je boj, ak boj vodi to pot proletarijat in bo v tem boju zmagal. Naj pojo zato velikonočni zvonovi slavo vstajenju krščanskega sveiičarja. Kadar bodo zvonovi utihnili, bo zapel še proletarijat visoko pesem o svojem vstajenju. In vse ikaže, da je ta dan prav blizu. vstrajali. Poslanska zbornica v Italiji Je že spet zaključila svoje seje italijanska poslanska zbornica. Ministrstvo je dobilo pri glasovanju o proračunu 55 glasov večine. Socijalistični poslanci so povedali v parlamentu jasno in odkrito, da ni sposobno več rešiti meščanstvo poloma svojega in celega naroda. Svet zamore rešiti le delavstvo. Seveda so se pečali tudi v tej kakor v Jugoslovanski zbornici z jadranskim vprašanjem. Bilo je vse polno besed, misli nobene, dobre volje še manj. Stavka državnih delavcev v Italiji V torek, 30. t. m. je bila proglašena v Bolonji stavka delavcev vseh državnih obratov v Italiji. V stavko je stopilo radi tega več stotisoč delavcev. Meščanstvo in red Zajrebfkl Komunisti proti tranHoocem V ponedeljek, 29. pr. m. se je vršila v Zagrebu prva seja novoizvoljenega zagrebškega občinskega sveta. Seja je bila izredno burna in zanimiva. Zbornica in galerije so bile natlačeno polne. Od izvoljenih mestnih svetnikov sta bila odsotna dr. Hinkovič in Stepan Radič, ki je kakor znano zaprt. Dr. Hinkovič je pismeno izjavil, da noče položiti predpisane prisege in da raje odloži svoj mandat. Zastopnik komunistov pa je prodal izjavo, da njegove stranke prisega ne ovira, ker jo smatra za golo formalnost. Pred prehodom na dnevni red, verifikacije mandatov, je zastopnik Krešič (demokrat) v ostri izjavi protestiral proti zopetnemu pojavu izdajalske frankovske stranke v političnem javnem življenju. Cela zbornica, zlasti pa demokrati in komunisti so burno odobravali. Ko je hotel vodja frankovcev dr. Prebeg prebrati izjavo svoje stranke, je nastalo v celi zbornici in pro galerijah burno ogorčenje. Od vseh strani so eteli na frankovce vzkliki: izdajalci, špijoni, avstri-jakanli itd. Zastopnik Glavač (komunist) je planil k dr. Prebegu, mu strgal koncept izjave, ga raztrgal na drobne kosce in med burnim odobravanjem prometa! kosce pro tleh. Koliko le vredno ljudsko glasovanje v kapitalistični družbi Dne 4. novembra 19f9 je'povedalo ljudstvo v državi Illinois v Amer.-bi s svojim glasovanjem, kaj hoče, da vpišejo delegatje ustavodajne skupščine v ustavo. Ljudstvo je odgovorilo tako: 1. Ljudstvo naj ima pravico glasovati o vsakem popravku ustave, ako podpiše peticijo 100.000 vo-lilcev; dalje ima pravico do glasovanja o suspenziji vsakega zakona, če jc podpisalo peticijo petdeset tisoč volilcev. 2. Inicijativa in referendum (Ljudsko glasovanje) se predložita ljudstvu ločeno od izdelane ustave. 3. Mestnim občinam in drugim političnim enotam naj bo dovoljeno, da poobčinijo naprave za javne potrebe. Skoraj za vsako teh določb je bilo oddanih približno petdeset tisoč glasov večme. In kakšni so zdaj uspehi? Ustavodajna skupščina se je sešla dne 6. januarja t. 1. v Springfieldu. V nji ni nobenega pravega delavskega zastopstva, dasiravno je ustavodajna skupščina že radi tega važna, ker je sklicana le vsakih petdeset let. Predsednikom skupščine je bil izvoljen Wooa-ward, ki je velik nasprotnik ljudske inicijative in ljudskega glasovanja. Wocdward je imenoval Frank R. Dova iz Shelbyvilla predsednikom odseka, ki ima poročati o inicijativi in referendumu ustavodajni skupščini. Deve je milijonar in je odprt nasprotnik prc*Ho£«‘ica >n rclorcnium, -Ui j a Iju^. stvo v. Illinoisu sprejelo s splošnim glasovanjem. V odsek je prišlo še osem delegatov, ki so nasprotniki inicijative in referenduma. V odseku, ki ima izdelati določbe o poobčinjeaju naprav za javne potrebe, je p>et korporacijskih advokatov. Kaj je pričakovati od korporacijskih advokatov, pa lahko ugane vsakdo, ki opazuje delo teh gospodov v drugih zakonodanjskih zborih. Mi pravimo, da je stvar propolnoma naravna. Buržuazija ima svoje ustanove zase in ne za delavstvo. Ljudsko glasovanje v kapitalistični družbi je laž, ki jo je treba pobijati. Kapitalisti so ustanovili svoje organizme za svoje koristi in sedaj se nekateri ljudje jeze, ker se noče buržuazija sama ubiti. Njo je treba uničiti, in to mora opraviti delavstvo. Šele v sovjetski družbi bo zagotovljena delavstvu vsaka, torej tudi glasovalna pravica in svoboda. Boljševiško gibanje Iz Moskve poročajo potom brezžičnega brzojava, da je nastalo med ljudstvom v Alaski močno boljševiško -gibanje, ki stremi za tem, da se odtrga to deželo iz Združenih Ameriških držav. Poleg tega poroča Voznjesenskik, voditelj vzhodnega oddelka zunanjega komisarijata v Moskvi, da je že naznanil vladi v Taškentu, da je boljševiški agitator Kulkln že odpotoval v Turkestan, kjer je močno ljudsko, boljševikom naklonjeno gibanje. Kolkin ima nalogo, da organizira komunistično propagando. Polutok Alaska, ki je petkrat večji od Italije, je pripadal nad dve stoletji Rusiji. Ruski carji so kasneje to deželo prodali za nekaj desetin milijonov Ameriškim Združenim državam. Alaska, ki je komaj ločena od Sibirije pro morski ožini Belving, jo loči od Združenih držav ogromna kanadska provinca. Je pač naravno torej, da občuti ruske razmere in da si želi priklopiti se novi ruski sovjetski državi. Turkestan pa tvori mest, preko katerega se raznašajo komunistične idejo iz Rusije na Kitajsko in Indijo. Da je to boljševikom prav, in da ni prav sedanjim mogotcem, je pač naravno. Meščanstvo ali buržuazija, ki zagovarja današnji družabni red, sloneč na privatni lastnini, na isko-riščanju človeka nad človekom, na divji tekmi za profitom — ono meščanstvo — prosi danes delavce in njegove voditelje naj vzdržujejo v državi — red! V Je-li mogoč red v sistemu nereda? Struktura družabnega sistema v katerem smo obsojeni živeti mora obroditi nered. Lov, divji lov po kapitalu — s katerim je zagotovljena na svetu sreča, uživanje, razkošje, zadovoljnost... — vatvarja iz človeka divjo zver, ki ne sme imeti človekoljubnosti, ne sme poznati ljubezni, ne sme imeti vesti, ampak mora brezvestno naprej preko vsega, tud! preko umorjenega Kako si predrznete zahtevati povišanje na plači, ko vendar nismo še rešili jadranskega vprašanja! V nedeljo, 14. t. m. se je vršila v Mahrovi hiši v Ljubljani I. zaupniška konferenca Delavske socialistične stranke za Slovenijo-, ki je izpadla tako, kakor je bilo pričakovati. Vedeli smo, da soglaša vse zavedno socijaiistično delavstvo Slovenije z našim korakom, da so na naši strani simpatije vseh iskrenih prijateljev proletarske stvari. Toda uspeh te naše 1. strankine konference, velika udeležba najboljših sodrugov, delo in sklepi celodnevne resne, temeljite razprave, vse nam pravi, da je naša moralna in številna moč še vse večja,, nego smo mislili. Veselimo se naše prve zauptoiške konference, ker smo ž njo postavili za vedno fr.dni temelj obstoju in razvoju naše delavske socijahstične stranke! Konference so se udeležili zaupniki iz vseh važnejših krajev Slovenije. Videli smo navzoče stare, izkušene sodruge iz Zagorja, Jesenic, Trbovelj, Kočevja, Kamnika, Kranja, Hrastnika, Borovnice, Ljubljane itd., sploh iz vseh delavskih krajev Kranjske ■in Štajerske. Zastopane so bile na konferenci 'tudi posamezne strokovne organizacije ter društvo soci>-j ali stični h akademščnih dijakov. Konferenci je predsedoval sedr. Vencajz, o prvi točki dnevnega reda — Vzroki razkola — je poročal sodr. Lemež, ki' je pedal v daljšem govoru verno sliko o položaju v stari stranki. Opisal je vse zle posledice ministeri-jalne politike nekaterih voditeljev, ki so slepo in trmoglavo silili v ministrstva in poverjeništva tuidi potem, ko je že vse kazado na polom sodelovalne politike v nezmoižnih meščanskih vladah. Organizirane delavstvo je zahtevalo energično čisto socijali-•svlčno politiko, nekateri tvC-cijalpattrio-tski voditelji no pa nez.miselno prodajali stranko zdaj eni, zdaj drugi kapitalistični vladi. Polit'k a stare soci jalno-demekrat Ične stranke je bila n-^dosledna, otroško površna, spravifa je socijalist čno gibanje ob ugled. Tisti, ki niso s takim delom soglašali, so zaman opominjali na škodljive posledice intrigantske socijal-patrietske pciitiike, ki izpodkopava stranki moč, jo bolj in ibolj kompromitira. Nato je .poročevalec pojasnil sklepe strankinega zbora, ki je nepreklicno sklenil, da se ima ministerijalizmu napraviti konec ter izvršiti 65naprej -ujedinjenje z ostalim socijalistič-nim delavstvom v državi. Ostalo se je vzfic sklepom kongresa do zadnjega v vladi, in še potem, mesto da bi se bilo uv?.zevalo pismo belgrajskih sodrugov, ki so bili pripravljeni' izvesti ujedinjenje kakor hitrd bi bila stranka pokazala- svojo iskreno boljo z izstopom iz vlade, sklenilo na seji izvrševalnega odbora, kakor je razvidno iz objavljenih resolucij, da se ne odrekajo ministerijalizmu, kar je z drugimi besedami pomenilo, da se noče ujedinjenja. In ujedinjenja se ■res ni hotelo, nasprotno, delalo se je na vse načine preiti. Poročevalec je tu podal nešteto dokazov, da s o se posamezni voditelji JSDS bali ujedinjenja, ker bi v tem slučaju ne mogli več prosto spletkariti v imenu izkoriščanega in zanemarjenega slovenskega delavstva. To delavstvo se je pa nasprotno bolj in bolj zavedalo, da mu je ujedinjenje nujno potrebno, ako noče -propasti. Z ozirom na te razmere so posamezni sodrugi in organizacije še zahtevali, da naj stranka skliče izredni občni zbor. Tudi to niso ministri in poverjeniki marali, ker so se bali sodbe in obsodbe. Opoziciji ni ostalo drugo, kakor da izvaja posledice ter ustanovi stranko, ki bo res predstavi-teljica scoi-jalističnega gibanja. — H koncu je sodrug Lemež tudi poročal o delu ministerijalcev v zadružnih organizacijah, katere bo treba tudi preurediti. Poročilo sodr. Lemeža se je sklenilo izdati v posebni brošuri. 0 2. točki — strankin kongres — je poročal sodr. Gclouh. Z ustanovitvijo Delavske socialistične stranke za Slovenijo, ki ima že sedaj za seboj največje organizacije iz najvažnejših krajev, se je postavilo socijaiistično gibanje na Slovenskem na tisto pravo pc dlago, ki mu je bila nujno potrebna, da se more hitro in mogočno razviti. Delavska socijalistična stranka ima ogromne naloge pred seboj. Očistiti mora najprej socijaiistično gibanje minlster i jali stov in mini-sterijabzma, na.pravti konec kričaštvu in demagogiji, učvrstiti in poglobiti z resničnim org-ani-zatoričnlm in vzgojevalnim delom delavske vrste. Izvesti mora na to ujedinjenje. Ujedinjenje vsega soci jalisiičnega delavstva Jugoslavije v skupni stranki na temelju marksizma in razrednega boja, to je prva, glavna naloga Delavske socialistične stranke. Mandat, da omamo to delo izvršiti1, smo dobili od zadnjega strankinega kongresa. V to smo pooblaščeni od vseh strankinih zaupnikov. Izven 'Strankinih vrst ne stojimo ml, marveč tisti, ki so poteptali sklepe in direktive strankinega zbora. Ti nimajo pravice govoriti v imenu stranke. Da si postavimo program in smernice pri našem delu, je pa treba, da skličemo čimprej 1. strankin zbor delavske socijalistične stranke za Slovenijo, na katerem' se bo obenem uresničilo -sklepe im direktive strankinega zbora stare stranke. Če bodo voditelji stare JSDS pod pritiskom stvari končno vendarle sklicali svoj izredni oibčni zbor, prosto jim! Videli bomo, kako ga bodo organizirali ... Naš kongres ni za to nič manj potreben in nujen. Na njem se bo dalo našemu gibanju tisto podlago in obsežnost, ki jo potrebuje v teh resnih časih. Tudi bo treba na tem kongresu urediti vprašanje strokovnih organizacij, zlasti rudarske unije, ki se jo izrablja v štacunarske svrhe. Sredstva, da napravimo tu red, so že v naših rokah. Naloga našega strankinega zbora bo, da uredi, vzporedno z vprašanjem ujedinjenja tistih strokovnih organizacij, ki niso še združene z ostalimi v državi, tudi vprašanje pokrajinske strokovne komisije uje-dinjenih strokovnih organizacij. Kongres bo nadalje izvolil poseben odse-k, ki bo moral v najkrajšem času urediti vprašanje strankinih gospodarskih organizacij ter jih postaviti na pravo podlago. Z ozirom na vse to predlaga sodr. Golouh, da naj se skliče kakor hitro mogoče strankin zbor Delavske socijalistične stranke. — Določi se, da naj se zbor vrši 11. aprila ter v to svrho izvoli ožji -pripravljalni odbor, kateremu se -bodo pridružili še delegatje širšega odbora, ki jih bodo naznanile zunanje organizacije. Zbora se udeleže tudi zastopniki strokovnih organizacij. Po poročali-h sodr. Lemeža in Golouha se je razvila daljša, zanimiva debata, tekom katere »o zaupniki prinašali tudi navdušene pozdrave iz raznih krajev. Poročilo o debati 5n o predlogih prinesemo prihodnjič. Za tem je izroča! sodr. Koleša o orga-nizadji in taktiki; Nje go>. zanimiva, praktična izvajanja prinesemo v c A0'’' prihodnji izdaji. — O tisku je poročal sodr N T udi' o njegovem poročilu bomo še govorila. Resolucij, 'ki ,jo je bil tozadevno predložil; je bila soglasno sprejeta. Soglasno je bila tudi sprejeta resolucija o položaju in o strankinem zboru. Konec! (Velikonočna beseda.) ... Z ujetjem je bila usoda Jezusova zapečatena, Starejšinstvo, visoki'svet, ga je že ob prvi zarji obsodilo na simrt, ker .je baje zaničljivo govoril o tem-pelju in s tem tudi o bogu. Bili sta tu dve priči, ki sta ga culi, ko je on izustil eno -prekletstvo preko tem-pelja; bržkone dva bivša pristaša Jezusova. On sam je molčal, v svojo obrambo ni izpregovoril besede. Ali pro mozaiškem zakonu je zadostovalo pričevanje dveh oseb. Starejšinstvo ni imelo več pravice izvršiti smrtne obsodbo, odkar je bila Judeja v neposredni upravi Rimljanov. Zato je bila potrebna posebna obsodba rimskega guvernerja. In ta je sledila še istega dne/ Starejšinstvo je obdolžilo Jezusa, u.pora preti — rimskemu gespodstvu, češ, judovski kralj je hotel pestati. Ljubosumna duhovniška oligarhija je napravila političen zločin, samo da nevšečno osebr spravi s poti! To je tudi povsem' zadostovalo neza upljivemu Ponciju Pilatu, ki je vsepovsod vohal zarote. Ukazal je takoj, naj se smrtna obsodba izvrši. Štiri leta je bil Pilat že v deželi. Vedel se je bel;' izzivalno, negcli je bila oni čas navada Rimljanov: Izgledno kaznovanje, smrtne obsodbe so bile pri njem na dnevnem redu. Radi takega nasilnega .po-! stopanja, osobito proti Samaritanom, je bil l. 36. pr Kr. r. odstavljen. Sklada se tedaj popolnoma z nje govim značajem, da se je kratkomalo odločili v Jezusovem slučaju, osobito ker so tega zatožili njegovi lastni rojaki. Za upornike in ubežne sužnje p? je bila one dni običajna kazen križanje. Pilat je te kazen često uporabljal proti upornim Judom, in obsodil je tudi Jezusa k tej kazni, k: se je izvršila ta-kc-j prihodnje jutro. Sicer je skušala krščanska tradicija iz lahko um/ tjivih razlogov, da opere Rimljane vsake krivde na Jezusovi smrti, ter da s to krivdo obremeni Jude same. To vidimo že pri. evangelistu Marku, ki po reča, da je Pilat ponudil ljudstvu izbiro med Jezusom in Barabo. Evangelist Matej poroča še več. P< njegovih besedah si je Pilat umil roke, češ: »Nedolžen sem na krvi tega pravičnega . ..« Evangelist Ja-, nez pa poroča še obširneje, cel pogovor Jezusa „ Pilatom itd. Tudi evangelist Luka navaja daljši epravičevalen govor Pilata. Ali kdor ve, na kak način so nastala vsa ta evangelija, razume, da so vsi ti dostavki le nedolžna ali pobožna želja oprati Rim ljane vsake krivde na Jezusovi smrti ter dokazati da krščanstvo ni nasprotno rimljanstvu. Zgodovini pa dobro pozna Pilata in ve, da pri obsodbi Jezus« ni mogel imeti in tudi ni imel nobenih pomislekov. To dokazuje tudi, da se je obsodba tako naglo izrekla in izvršila. V Pilatu iskati neko idealistične nrav, to je povsem nezgodovinsko početje, 'ki ga no »npravi^inej^. O križanju nam evangelist Mark, katerega evan gelije moramo smatrati za najstarejše, ne ve mnoge poročati. Edino besedo, ki nam Mark in tudi Mate sporočata o umirajočem Jezusu, je vzklik, ki ga be. remo že v »stari zavezi« in ki se glasi: »Moj bog moj bog, zakaj si me zapustil!« Sicer je Jezus ves čas molčal, molčal je pred sta rejšinstvom, molčal pred Pilatom, pred vojščaki, k so ga mučili, molčal pred ljudsko sodrgo. Mlajšin evangelistom je til ta molk — dasi se nam zdaj do zdeva sila značilen — vendarle mevšečen. Zakaj n? govoril, govoril in zopet govoril? Tako najdcmc potem v novejših evangebjih že vse več Jezusovi! vzklikov na križu, o katerih Mark in Matej ne ve sta še ničesar. In vendar je oni edini izrek, ki' nam gai je ohranii Mark, tako značilen za vse delovanje Jezusa, za vse njegovo veliko nado, kateri je posvetil vse svoje iz-.vanredno življenje. »Moj -bog, moj bog, zakaj si me zapustil?« Človek' nad temi besedami se zamisli in pusti vse drugoi vso ono navlako poznejših časov, ki jo je.nagroma-, dila pobožna želja. V teh besedah je izraženo vse-Te besede so pristno zgodovinske! One izražaj^ brezupno razpoloženje Jezusovo, ono razpoloženje/ , ki ga je obvladalo že ob »slednji večerji«. Jezus se čuti zapuščen, zapuščen cd ljudi in boga. Bog mu ni pomagal, ni se prikazal, da bi ga branil. S tem se je sesula Jezusova nada v nič. Brez nade ni maral več za življenje. Razočaran je šel v smrt. In vendar; ta smrt mu je bila rešiteljica. Podala je njegovemu življenju oni hitri konec, ki ga je bilo to življenje vredno. Za dolgotrajno duševno napetost in plemenito strastnost njegovega delovanja ni bilo lepšega, ni bilo primernejšega konca. Ta konec ga je obvaroval strašne izkušnje, ki bi jo bal sicer doživel. In ravno ta tragični konec je bil povod k novi nadi, 'k novi veri. — Rimski zgodovinar Tacit pravi: »Povzročitelj onega imena (namreč »Kristijanov«) je bil pod vlado cesarja Tiberija po prokuratorju Ponciju Pilatu križan, in s tem je bila udušena za hip ona nevamai kriva vera. Vendar se je dvignila- vnovič ter se je razširila ne samo preko svoje rojstne dežele Judeje, temveč celo preko Rima.« — »Nevarne krive vere'« so vstajale in padale skoz? stoletja še čestokrat in različno jim je bilo ime, in vsaka je imela svoje mučenike. Ali vse te »krive vere« so izhajale iz vrst tlačenih in ponižanih, in vedno so bili bogati sloji, ki so preganjal: in dušili tako »krivoverstvo« in take »krivovernike«, naj so se nazivali Jezus ali Arij, Hus, Matija Gubec ali Karel Marks. Vendar je vsak »krivoverec« začrtal globoke brazde v socijalni zgodovini človeštva, in naj mu je bila usoda še tako žalostna — imel je svoj uspeh, ker iz mase rojen je govoril masi, ki ga je umela. In ko je njemu padlo orožje iz onemoglih rok, prišel je drugi, ki je -pograbil za ravno -isto orožje. In usojeno je, da si 'bodo vrstili vsi ti »krivoveroi« drug za drugim, od prvega upornika, od Jezusa naprej pa do -zadnjega, ki bo z mečno roko vklesal v zgodovino besedo, za vse čase ne več izbrisljivo! Vstajenje! - Tedaj bo izpolnjeno, 'kar so zasanjali Jezus in Trubar, Matija Gubec in Hus, Marks in Tolstoj in drugi, in drugi. Prišel bo dan vstajenja; da — čtijle, ker ne veste ne dneva, ne ure — ali prišel bo dan vstajenja, -in v to verujemo mi, in v to naj živo veruje delavski in kmetski proletarijat! Pravi socijalist ne sme biti rezervist, atnj biti vedno aktiven vojak svoje stranke, svoje prepričanje le sam v sebi, ne k sebi, ne svoji stvari. Prepričevati more niso prepričani. POMAŽI VESTN MnsRi upravni sveti in socialistično stranko. KoJ potem ko je pričel tržaški politični odbor socialistične stranke agitacijo za ljudske svoboščine in občinske volitve, je vlada razglasila, da bo ustano-rila v posameznih občinah občinske upravne svete fr katere da bo poklicala zastopnike vseh straak. Socialistična stranka v Julijski Benečiji je takoj od-udkloniia sodelovanje v takih občinskih upravnih Svetih. Odklonila je principijelno ker naša stranka (ie mara in noče nobenega sodelovanja z nesocialističnimi strankami. Povsod kjerkoli so socialni demokrat je sodelovali z meščanstvom, so koristili meščanstvu in ne delavstvu. Poleg tega je stranka proti sodelovanju v občinskih upravnih svetih še iz drugih razlogov. Oni, ki so krivi, da se nahaj?jo občine v sedanjem žalostnem gospodarskem položaju, naj Sami nosijo odgovornost- za svojo politiko, za svojo nesposobnost in za polom v občinsk:h gospodarstvih. Najprej so spravili občine v slab gospodarski položaj nekateri nekdanji nesposobni župani in drugi Upravitelji. Potem so spravili občine na rob prepada avstrijski komisarji, ki so vladali v občinah kakor absolutni paše. Kar je ostalo še zrnc dobrega so pokvarili italijanski vladni občinski komisarji in upravitelji. Večina naših občin nima sedaj ničesar. In sedaj naj bi stopili delavski in kmetski socialistični Zastopniki v take občinske upravne svete, da bi pomagali jemati gespodo iz blata in si prevzeli del Odgovornosti, Nikakor ne. Kdor je grešil, naj se pokori sam, Mi ga ne bomo jemali iz blata. Stranka Eabteva principijelno, da se razpišejo nove volitve vseh občinah, To zamore storiti vlada že sedaj. Ako Sinejo upravljati občine komisarji in upravitelji imenovani od vlade, ki ni šs proklamirala aneksije teh dežel, ki torej ne spadajo še formalno k novi državi; ako smejo upravljati občinsko imetje od vlade in od posameznih strank imenovane občinske upravne Komisije, smejo s še večjo pravico upravljati občine od ljudstva pTavomočno izvoljeni občinski svetovalci. Vlada naj torej razpise volitve in naj da priložnost Volilcem da se izrečejo za eno ali za drugo politično Stranko, Stranke smejo imeti svoje zastopnike ako Jih ljudstvo izvoli. Drugače bomo imeli, ako bodo smele imenovati svoje zastopnike le stranke brez ljudstva, strankarsko diktaturo. To pa ni prav. Ako so pa prišli gospodje v naše kraje z enakimi nameni, 2 enakimi slabimi načrti kakor je vladala tod svoj čas stara Avstrija, tedaj naj imajo vsaj pogum, da prevzamejo vso odgovornost sami za svoje delo. Za nas ne more biti več nobenega dvoma. Stranka je nasprotna vsakemu sodelovanju z meščanstvom. Stranka se je izrekla proti vstopu v občinske upravne svete. Tega sklepa se mora držati vsak naš sodrug, vsak socialist. Zato poživljamo sodruge, da naj ne prejemajo nobenih mest v občinskih upravnih Svetih, V slučaju, da je kak sodrug, ki ni poznal tega sklepa, sprejel tako mesto, naj takoj izstopi. V imenu stranke ne more detičnik itak ničesar storiti in stranka mu ne da v tem oziru nobene zaslombe. Tudi ene Sodruge, ki so od prej v kakih skupnih odborih z meščanstvom, poživljamo, da izstopijo iz vseh takih odborov. Sicer pa naprošamo sodruge da predno kaj sprejmejo v bodoče, naj se obrnejo na deželno soci-listično zvezo v Julijski Benečiji in sicer na naslov sodruga Regenta pri »Delu«. Tako bodo vedno na jasnem kaj naj store in česar ni treba, da bi storili. Proč torej z vsakim sodelovanjem! Dolefm žas In Breteffirskn riecu •Kakor znano že iz »svetega pisana« imajo petelini od pamtiveka svojo navado, da v gotovem času žvižga na moj in na vsak 'kronometer ter poje po edino pravi, po solnčni uri. »Urb prej ali kasneje; kaj e na tem!« bo vzkliknil kdo izmed komod ni h gospodov, ki bero o nasilnih štrajkih, povzročenih baš vsled 'te puhloglave, ali z ozirom na profit dolbro utemeljene odredbe o »poletnem« času. Takim gospodom bi podal le mal zgled. Mislil sem namreč, ko sem ču>l petje svojega za-Ikjtknijenega, starokopitnega peteljma, prilično tudi na deco, na šolske otroke. Znano je, da pričenja šola -c.b osmih zjutraj. Znano je, da -mnogo otrok stanuje pol ure, da, celo uro daleč od šole. Vsi ti morajo vstajati sorazmerno toliko časa prej, tedaj ob sedmih ali šestih in pol — po solnčni uri računjeno. Že to ,je žrtev za otroka, ki ob sedmih spada še v postelj. Zdaj pa je buržuazija — seveda ne zase in tudi ne za svoje peetnkrane otroke — pomaknila uro na način, da mora vsa ta proletarska d ec a-vstajati celo uro poprej, t. ' r en:ci. izjavljajo, da ne morejo sprejeti pre;'’:. /. :.a malenkostnih priboljškov, — kit ne cc^sverjr'o n:ti sedanjim življenskim. zahtevam, r ti ce>tv-u, da stremi vse k novemu podraženju. Izjavljajo, da je kriva st-danjim pristaniščni-m razmeram v Trstu v prvi vrsti zločinska vojna in nesposobnost osrednje vlade, ki stanu, da bi zagotovila delo in kruh pristanišč komediji precej satire in celo sarkazma; tudi ®o nekateri tipi tako živi in pristni, da je ‘to delo vsaj dobro posrečen .poskus komedije. Peter Brenk, pristni avstrijski sodni sluga, pijanček, silno ponosen na svoja vojaška leta m na svojo nemščino, je pravi tip svojega stanu. Duh po avstrijski p lesno bi .je šel od njega po dvorani, hladno iz-preleti človeka ob spominu na prejšnje čase, a obenem globoko zadoščenje, da smo se s staro vla>-čugo Avstrijo otresli tudi raznih slug, bivših žen-darmov, vratarjev itd., ki so dve uri daleč dišali po komisu. Cvetan in Cvetana sta živa slika naše gledališke mzierije v onih časih, ko sta Danilo in njegova soproga bila steber naših odrov v slovenski prestolnici in na deželi. Malomeščanske razmere in tipi so dobro pogojeni, pristen avstrijsko-slovenski birokrat je sodni nadzornik. Ciganska družina Brajdičev pa oživlja dejanje, da je komedija prav zabavna. Izvajanje je bilo prav dobro. G. Požar je bil takrat na mestu, uloga je kot ustvarjena zanj, karikiranje sodnega sluge-pijančka, izborno. Izzval je obilno smeha, posebno, ko se je postavljal s svojo nemščino G. Bratuž je podal provincialnega zdravnika tako dobro, da lahko rečemo, da je bila njegova igra stvaritev, ne samo dobra kopija. G. Kralj in ga. Silova sta bila dobra, posebno g. Kralj v ulogi roko /ojača, zasluži popolno priznanje. G. Mikolič in Gradišar-■ e v a bi bila boljša, če bi bolje harmonirala med seboj. Premalo živahnosti pri obeh. G. Boleslavski je bil pravi predstavnik avstrijskega birokrata, med tem ko je bil g. Suh a d ob ni k premonoton. Tudi je kazal premalo »predstojnika«. Izmed cigana/ je bil g. Šimenc najboljši, pa tudi ostali so naravno odigrali svoje uloge. Ensemblske scene so bile izpiljene, petje prijetno. Orkester je bil boljši kot pri Rokovnjačih, toda še davno ne dober. Enkrat mu je kmalu zastalo =ape in prelil je f opoln polom. Pri reprizi je bil boljši. —o— • * • Na velikonočni ponedeljek, 5. aprila 1920 sta dve predstavi. Popoldne, točno ob 15’15 »Cigani« z orkestrom. Malomestna šaloigra s petjem v treh dejanjih in eni sliki. Spisal Jaikdb Dolina. Režiser Emil ustanavljal podružnico za podružnico, ter zbira* v *rog slovenske delavce, bodisi kmečkega posla adi rokodelce, vršeč med njimi plemenito nalogo izobraževanja, marveč prebil je tudi potom teh podružnic led, da se je lahko izrekala tudi v naših krajih prosta beseda ogorčenja proti splošnim nepravkam časa, v katerem' živimo. V tej dobi, petnajstega leta delovanja »Ljudskega odra« so se ustanovile sledeče podružnice: 1. Sv. Križ, 2. Kontovelj, 3. Sv. Ivan, 4. Opčina, 5. Lonjer, 6. Šempolj, 7. Sežana, 8. Lokev, 9. K-ti-nara, 10. Kolonkovec, 11. Trebče, 12. Vizovlje, 13. Pazin. Mešane: 14. Rozzol, 15. Rojan, 16. Skedenj. —V pripravi so: 17. Buzet, 18. Umag, 19. Komen. 20. Barkovlje, 21. Kreplje, 22. Dutovlje, 23. Divača. 24. Renče, 25. Sv. Jakob. Po teh podružnicah se je priredilo Sl predavanj, ki so bila vsa v obilnem številu obiskana, marsikrat so'bile dvorane celo .popolnoma nabite. Tudi v Trstu smo hoteli imeti enako predavanje, kar se nam pa ni povoljno posrečilo, bodisi, da smo izbrali neugodne dneve, ali pa — kar je logično da so delavci v svoji bližani, v lastnem okraju imeli predavanje. . 30. oktobra smo imeli prvo predavanje v trstu, v Delavskem domu, kjer je predaval o »Krstu .pri Savici« naš Ferdo Kieinmayr, in drugo 14. novembra istotem, Regentovo o »Kristusu in Marxu«. Po zaslugi »Dramatičnega društva«, ki nam je brezplačno prepustilo dvorano za predavanja k prihodnjim predstavam, smo imeli tudi 4 predavanja, ki so bila še precej dobro obiskana. — Na vsak način pa smo imeli s predavanji velik uspeh zlasti po okolici, ter nam je le žal, da smo morali prekinit« z njimi meseca februarja, iz razlogov, da so bili predavatelji preobloženi z delom. Toda novi odlbor bo gotovo tudi to krizo rešu. Imamo že na razpolago predavateljski odsek, ki se bo bavil edino s tem problemom, in ki nam je zagotovil svoje sodelovanje. Blagajniško poročilo: Po vandalnem dnevu 4. avgusta 1919 nam je ostalo v gotovini L 474’21 in sicer še to slučajno, ker je bila ta svota naložena v banki. Od 30. avgusta do 28. marca 1920 je imela »Matica« še nadaljnih Kralj. Pevske točke spremlja orkester, pod vodstvom,^. ...------------------------------------ - prof. Mil ka. Pri klavirju g. D. Štular. Med posamez- 13.01486 L dohodkov. Stroškov pa L 13.236 91. teda* ni mi dejanji svira orkester. — Zvečer točno ob 20'15 I prebitka L 252'16. — Inventar knjigami ^elja dejanji ------------------ —---------------- -- ipremijera »Moč teme«. Narodna drama v petih de- L 24.332‘16. janfh in dveh slikah. Spisal L. N. Tolstoj. Iz ruščine prevedla Minka Govekarjeva. Režiser Emil Kralj. V četrtek, 8. aprila 1920, točno ob 2015 repriza »Moč teme«. Narodna drama v petih dejanjih in dveh slikah. Spisal L. N. Tolstoj. Prihodnja noviteta v četrtek, dne 15. aprila 1920. Častni večer režiserja g. E. Kralja. »Otroška tragedija v treh dejanjih. Spisal Karel Schonherr Predel M. Skrbinšek. Režiser Emil Kralj. m v mi m delavcem. Svojim zaupnikom ponove zaupanje in jim nalagajo, da vstrajajo dokler ne dosežejo dc-lavcem pogoje življenskega prava in se nadejajo, da bodo znali zavzeti v eventualnih pogajanjih ono skupno stališče, ki bo dovedlo do popolne zmage in ugodilo splošnim zahtevam.« petje«. Prav! Odkar je zopet vpeljan oni razglašeni »poletni čas«, sem točno pazil, ali bo moj petelin tudi uro poprej zapel, negeli je sicer njegova navada. Da bi iga vrag; menite 1 i, da je mrha hotela?! Požvižgal se je moj petelin na vse buržuazne novotarije Ser pel po svoje, in sicer zdaj — ko sem pomaknil kazalec svoje ure za celo uro naprej — z eno uro '»zamude«. Buržuazija, ki je iznašla »poletni« ali »legalni« čas, bi morala mojega petelina ubiti, us tre -liti, ali pa z ročnimi grana tami ukončati, ker se tako vzvišeno požvižga na njen odlok, ki stremi za tem, 2fa spremeni vse zvezdoslovje, in da vrže izmuče-pega človeka pred časom iz postelje, ki je je tako potreben. Vendar pravijo od buržuazije bogato plačani in podkupljeni časopisi, da se baje z uvedbo poletnega časa silovito — prihrani. Prihrani — to je lepa beseda, ki nam je vsem všeč, Že tudi bi se slednjič naši prihranki priščipnili za 40 odstotkov. Nič ne de, samo da v resnici kaj pri-isranimo. Ali zdi se mi, da ta razvada s »poletnim« časoštetijem traja že nekaj let. Zdaj pa poglejmo, kdo je prihranil pri tem in kaj in koliko je prihranil? Ali so državne blagajne kaj prihranile? Bog ne daj! Bolj in bolj lezejo cd .leta do leta v večje dolgove. Jeli proletariat kaj prihranil? Ej, zdi se mi, da so mu žepi prazni bolj negoli kedaj! In vendar mora nekdo imeti svoj masten dobiček pri tej nesmiselni uvedbi »poletnega« časa, drugače bi ga nam ,ne usiljevali tako dosledno. Ta nekdo pa ni ne država, ni niti pr ol e tari jat. Torej je ta nekdo, ki tudi iz te špekulacije črpa svoj umazan dobiček, ona blaga i>n blažena buržuazija, ki je poklicala celo vojaštvo na pomoč, da bi proletarijat spoštoval kot sveto nekaj, kar je naravnost —‘protinaravno. Da, protinaravna je ta nova odredba, in kdor ne verjame, naj vpraša mojega petelina, ki se danes po- jili naj naredi, da si zboljšajo sedanje svoje žalostne razmere. Shod je otvoril v imenu organizacije sodrug La-vreucich. V daljšem govoru je opisal žalosten položaj delavcev v kemičnih obratih, ki mu je kriv sedanji kapitalistični družabni red, kii odreka delavcem življenje in bodočnost. Danes se delavci ne bore več za malenkostne priboljške na plači in v drugih ozirih. Delavci hočejo imeti dandanes veliko več r ponujajo sami delodajalci. Hočejo imeti vse. Hočejo imeti bogat komolc prostora pri Obloženi mizi. On delavec hoče imeti v svoijh rokah družbo, katere bogastvo ustvarja. To pravico ima on sam poleg kmeta, poleg malega kmeta. Navzoči so burno odobravali odkritim besedam našega starega, sodruga, k,i mu leta niso še vzela žilavosti, poguma im vere v lepšo bodočnost delavstva. Drugi govornik je bil sodrug Stazzedoni. Le-ta je v obširnem govoru razložil položaj in življenske razmere 'kmečkih delavcev. V Italiji so se razmere znatno zboljšale vsled močne delavske organizacije in vsled vstrajnosti in solidarnosti delavstva samega. Ako se bomo ravnali po zgledih' kemičnih delavcev v Italiji, pridemo tudi mi do boljših uspehov. Čeprav niso danes več časi, da bi se morali zadovoliti z malim, ostane vendarle res, da so dosegli delavci v Italiji 'take uspehe, da ne moremo ostati napram takim uspehom mirni in hladnokrvni. Kemični delavci v Julijski Benečiji morajo dobiti tudi oni .možnost, da žive pošteno potom svojega dela. Tudi že v sedanji družbi. To kar so dobili delavci potom zadnjih zahtev, ne zadošča1 več. Draginja raste neusmiljeno vsak dan. Ni čuda torej, da je vsak delavec v skrbeh zase in za svojo družino. In med tem, ko je ljudstvo lačno in prosi dela zato, da .bi smelo živeti, se ba-vijo gospodje v Parizu z raznimi vprašanji, ki nimajo za delavstvo prav nobene vrednosti. Vojna je uni- lineSskg oder Slouensbo Mišče . . CiganL,^ Slovensko tiram at sko slovstvo, ki je zelo miado, kakor vsa naša umetniška 'literatura, se ni moglo do sedaj tako razmahniti kot ostale panoge lepe knjige. Z Zupančičem in Cankarjem je slovensko umetniško slovstvo ponosno sitopilo v tekmovanje s svetovno literaturo. Samo v drami smo precej zaostali, kar pa nas ne sme presenetiti, ako uvaž jemo našo dosedanjo gledališko mizerijo. Čemu naj umetnik ustvarja dramatična dela, ko ve, da se bo delo uprizorilo enkrat ‘in še to samo na edinem slovenskem odru v Ljubljani. Nove razmere pri Jugo-slovenih so v tem oziru že dosedaj mnogo izpreme-nile na bolje in nadejati se smemo, da se bodo slovenska gledališča kvantitativno in kvalitativno v kratkem času tako razvila, da bodo slovenski literati radi1 pisali drame. Od Linhartove »Županove Micke«, ki so jo igrali decembra 1. 1789. v Ljubljani, pa do Cankarjevih dram (Hlapci, Kralj na Betajnovi, Lepa Vida, Pohujšanje) je preteklo približno 120 let. Vendar, kar je vmes, je malo in ne baš najbolje. Tu;di dobrih komedij in ljudskih iger nam manjka v teh časih kulturnega oživljenja našega ljudstva. Pomanjkanje takih igrokazov je zapeljalo Govekarja, da je dramatiziral nekatere poljudne slovenske povesti, kakor n. pr. Rokovnjače, Desetega 'brata in dr. Govekarju se je šlo seveda pred vsem za to, da bi njegove dramatizacije polnile deficitno ljubljansko gledališče. Ne le, da nimajo te dramatizacije nobene literarne vrednosti, temveč so tudi polne dramatskiih in sce-ničnib hib, da jih človek, ki ima le količkaj slovstvenega okusa, ne more prefbaviti. Vse nekaj drugega pa je s komedijo Cigani, ki je bila dana v gledališki dvorani »Nar. derna« 25. t. m. To je zares prava komedija, .ki, četudi je ne moremo prištevati k čistim umotvorom, rep.rezentira vendar organsko celoto in kaže tehnično izobrazbo njenega pisatelja. Fr, Milčinski (Jakob Dolinar je 'bil njegov prvi psevdonim.) je postavil na oder kos življenja iz našega malomestnega miljeja. Živahno, tupatam nekoliko pretirano dejanje, spominja na burko, vendar je v (Dalje prihodnjič.) Za vse iniormacije, naročila in zahteve od strani že obstoječih podružnic ali na novo se ustana ljajo-čih, kakor tudi za vse stvari tičoSh se društvenega delovanja je na razpolago v društvenem uradu v ulici Madonnina 15 v Trstu sodrug M. Lovko in sicer vsak ponedeljek, sredo in petek od 10—13 ure. Redni občni zbor Ljudskega odra Dne 28. t. m. se je vršilo v zeleni dvorani »Delavskega doma« v Trstu občno zborovanje »Ljudskega cdra«. Razen nekoliko matičnih članov, se je zborovanja udeležilo precejšnje število delegatov raznih .podružnic. Predsednik je že takoj v pozdravu konstatiral, da se je smer matičnega delovanja popolnoma pre-osnovala. Prvotna matična naloga je prešla na podružnice — sama pa je postala nekak, višji svet vsega kulturnega delovanja podružnic. S tem je že nakazana pot, ki jo naj hodi novoizvoljeni odbor. Ker je bilo .prešlo delovanje na upravnega tajnika, sla odpadli poročili društvenega tajnika, kaker tudi blagajnika. — O društvenem delovanju in o blagajniškem stanju, poroča upravni tajnik Lovko: Letošnje poročilo o društvenem delovanju se precej razlikuje cd poročila lanskega občnega zbora. Na lanskem občnem zboru je poročal tačasni društveni tajnik Ferdo KIeinmayr o probudi delovanja rz leta 1918. ter omenjal, da je zamogla matica v tedanjih kritičnih časih konš ta tirati probujenje ene same podružnice: v Sv. Križu pri Trstu. Pač pa so se začeli gibati tudi Koatoveljci in Openci. Izvoljeni odbor na lanskem občnem zboru je obljubil, ter se tudi potrudil, kolikor so mu v to moralne in materi-jal-ne moči dopuščale, .razširiti po vsej slovenski pokrajini nove podružnice. Sme se trditi, da ni bil kos vsemu in ustreči vsem in sicer ne po svoji krivdi, temveč radi neprestanih ovir. od strani karabinjer ske oblasti na eni — in komisarijatov na drugi strani. To pa bodisi zaradi otvoritve kake nove podružnice, ali pa tudi zaradi predavanj. Dovolj naj bodi dejstvo, da so po nekaterih podružnicah gospoda karabinjerji hoteli prepovedati predavanja, dovoljena potom komisarijaita, samo radi tega, ker se niso člani še zbrali cb določeni uri, marveč 20 minut pozneje ter se je moralo rabiti ogorčeni protest proti takim nameram. Da so karabinjerji po ukazu kakega »nebel« komisarja celo prepodili predavatelje, o tem1 niti ne govorim, ker bi moral zaiti, mesto poročila o delovanju »Ljudskega odra« v poročilo delovanja omenjenih funkcijonarjev. Mimogrede rečeno, so bile .ovire take, da je bilo treba močnih pljuč itn železnih mišic, upreti se tem silam. »Ljudsk odeT« obstaja že petnajst let, ter ima svoja pravila na generalnem kemisarijatu potrjena. Vkljub temu se je nekemu zahotelo zahtevati, da se mora za vsako podružnico vložiti milobno prošnjo s prilogo izvodov pravil, torej za 10 podružnic (vse na eni lisiti navedene) kar 70 izvodov. »Matica« se je malo menila za to, marveč je delala neprestano ter dosegla itudi lep uspeh. Uspeh pa je bdi dvojen. Ne le, da je osrednji odbor »Matice« vzlic vsem1 zaprekam Iščejo se »Berde« in drugi komadi tamburic Ponudbe naj se pošlje na tajništvo »Ljudskega »dra« Madonnina 15. II. Kupijo se tudi knjige bodisi nove ali že rab'ieue. • • • Kdor izmed občinstva ima knjige doma, ki mu ne koristijo več in jih lahko pogreša, je naprošen naj blagovoli poslati svoj naslov v tajniški urad *Ljud-skega odra«, ulica Madonnina 15, II. nadstr.; oko je pripravljen iste prodati ali darovati v kulturne svrhe. Tudi ena sama knjiga nam je dobrodošla. • ■ ■ j - Dramatični odsek »Ljudskega odra« v Sv. Križu uprizori na velikonočni pondeljek ob 16 30 igro v treh dejanjih »Španska muha«. Po predstavi ples in prosta zabava. Ni dovoljen vstop otrokAm izpod 16. leta. L • Književnost m nmetaan Cvetko Golar: Rožni grm, — V Ljubljani 191 "\ --Založila »Tiskovna zadruga-«. 111. str. Golar je javnosti že znan pc svoji prvi pesr. »i zbirki »-Pisano polje«, ki je izšla leta 1910. in V. je dosegla splošno priznanje. Poznan pa je tuck to svojih pesmih, katere je priobčeval po raznih mesečnikih, kakor Ljubljanski Zvon, Slovan in druge Pesmi, ki jih je izdal pod skupnim naslovom -Rozai grm«, so vzete, če ne vse, pa večina iz teh mesečr. kov. Golar je pesnik domače zemlje in ljubezni. N ?-gova »Kmečka svatba*, ki je vzeta iz kmečkega življenja se končuje: Harmonike, rajanje, petje in smeh, tako mi svatujemo v gorskih vaseh. Iz narodnega življenja je vzeta tudi pesem »Deseti sin«. ...... Tudi pesem »Delavec«, ki je vredna, da si jo tuka* zabeležimo, se glasi: ; Težka je moja pest, 4' -''V črna je moja dlan, 3 v 'brazde razjedena, moj je obraz ožgan. Temen je moj pogled, kakor bi z ogljem zri, raskav in trd moj glas, kakor ibi jeklo tri. Kadar od dela grem, sinko se moj smeji rožnih mi lic v pozdrav: »Zlati moj d'.h ctkroglih jamah, velikih, srednjih in malih granat, polne ilnate vede, obrasle s trsjem in rogozjem, ob robu pokrite z žoltozeleniim krakom. Ob Vrtoj-bici 'do hiše »pni Čuklju« vse razrušeno. Ob razvalinah pa stoje borne ibaraike, in v njih naj prebiva delavni vrtojbemski kmet. Žitvina in ljudje čakajo in čakajo na tesnem .prostoru, kedaj zraste stari dom, kedaj orač‘lahko brez skrbi vpreže s vojega vola, da zarje zemljo za krušno žito. Koliko luž človeške krvi se je natakalo po izritih jamah, steklo po vijugasti Vrtojbici, koBko trupel je zginilo pod drnom, in vse zakaj? Čegava kri jie tfekla? Kedo jo je prelival? Kri deiavca, ki nam se-j^ it žanje žito, ki nam zida domove in tke oblačilo. Padali' a» v .trumah, kakor 'bilje pod koso, gnali soi jih v smrt učem ljudje v hlepenju -po prazni slavi, ljjudje nikdar siti zemlje in zlata., ne za delo, ne za blagor človeštva, za vedno večje bogastvo, za novo gospodstvo so j ' *nali. Vprašal sem kmetiča, kod pelje steza čez g: -e v Bukovico. Umival si je v lužnati yodi granatne jame roke od blata. Sadil je od ranega jutra spomla diansfite sadike, četudi je .bila nedelja. Saj ni več praznika, ne oddiha zanj! Začudeno me je .pogledal, kam da hočem, ter zmajal z glavo: »Gospod, ne pridete čez, vse je v trnju, žicah in jaiikih, stare poli ni več.« Pokazal mi je pot izmed hišnah razvalin. Pregledal sem zemljevid. Tam na levo zadaj »Pušča Drlaščeva« (133 m) najvišji vrh gričevja, pač nekdanja artilerijska j>ozicija, na desno ped njim dol pod Šobri, pod teboj, skoro v premi črti, prednji Vr-t ojbensiki' griči. Pot pelje čez malo zarezo, na desno obstreljenih hrastov. Položno se jame dvigati svet, povsodS prevrtan, zgnečeoe ilovice. Vzhodno solnce sije v obraz že visoko med 'grič*. Vidna pot zmanjka v gozdha nizkega trnovega? ia!kacevlja zapletajočega kopinja,*) po rabU zemlji, polni svetložoltih gostih šopov digavčkov.**) Mučna postaja, hoja, izvaješ se trnju, preskočiš jairek, stojiš pred gosto zapredenim žičevjem. Po temena gričevja se razteza glavni obramb eni zafcop avstrijskih čet. Na desni, pod te-bo», dolinica .proti Biljem-. -Dol in gor med pustim hrastjem in akacijevem podrast« stopiš konečno na htlbet, ki se vleže proti vzhodu. Si na vrhu (103 m), *) kopanje = seveda ni nezmiselna 'beseda učenja-loov-filozofov iz grškega »kampe«, marveč je pastirska izraz za nadležne dolge trnaste šibe, ki bodejo, kakor kopje. ’*) digavček — Otroci so iznašli besedo trobentica, knjige in učitelji so jo raznesli; pozabljena je starodavno slovensko ime sočne rastline, ki razgreje živimi kri, da se diegav kakor služi ruskemu .pastirju izraz »Cukvica« istega pomena. odpre se Btikovliški dol. Na sotnčnem obronku zopet prva prekopana zemlja s pičlimi trtami m rdečim cvetjem breskovmh drevesc. Pod njimi Zcpet hiše, razrušene. Mimo po vozniku v zelenečo dolino, po kamenjih čez potok. Sd v Kotišču, zaselek Bukovice, stopiš na prašno' belo cesto. V Abramačevi krčmi se delavci zbirajo, zidarji in kmetje in željno poslušajo nauke o komunizmu. »Kedor ne dela, naj ne je!« GoiaJ.i so vas od dela v jarke, iz jadkov na delo, čemu delate in komu? Visoko stoji poldansko solnce, ko stopam v Renče. Vipava se ti peni skozi podrti jez, po ulici med ruševinami hiš, si na mestu v prostorni, meSkdaf vojaški baraki, sedaj krčmi Gorjan. Krčmar nima desne roke, poročil je pred kratkim mlado vdovo s tremi otroci, moža ji je bala vzela vojna. V Renčalh je preko 400 zidarjev, ki tvorijo močno organizacijo. Napredniška in kleriJcatea renSka trd-r»java je padla, vojna jo je zrušila. Napolna se dvorana, mlado in staro in tudi žena! Znamenje časa! »Kvišku srca delavci! veride padajo. Vihar rusike revolucije se bliža nad trhli Mpad! Italijansko ljudstvo se brati z ruskim, ne bojte sc'* Solnce se nagiba proti zapadu. Krepke delavne roka ti segajo v slovo. Nazaj čez griče v Dolenjo Vrtojbo. Stara izhojena pot se vijuga med jarki in osamelimi žičnima ovirami, tu in tam tiči v zemlji razgaljena granata- Valovita planota nad vasjo, polna izstreljenih jam, gola, brez drevesca, tod -Jez so dšv-jli italijanski naskoki- Dolenja Vrtojba leži v razvalinah. Dohitiš starca, k.j si je narezal nedeljo popoldne bek. Počasi, upognjen in zamišljen nese sveženj pod pa- tubo. »Bog daj srečo. — Hado je hudo, pa je prišlo zoozoanje!« lolonsRo fliimnle latrt zakona u ntffin lian m ia Goriškem s katerim se ustanavljajo kolonske komisije. § 1, Za ves obseg Goriške-Gradiiščanske se ustanovi kolonska komisi’a s sedežem v Gorici. § 2. NaJoga kolonske ‘komisije bo zastopati in valovati interese kolonov, dajati mnenja in nasvete v colon^kih vprašanjih v interesu kolonov, vladi in avnim korporacijam. Pioseibna naloga kolonske komisije ,je sestava ko-eSotivnih kolonskih pogodb, kontrola nad njihovim »ravilnim izpolnjevanj era in nad krajevnimi -nem za vso škodo, ki bi iz opustitve nastala. Škoda se sestavlja pred vsem iz razlike med dejanskimi dajatvami kolona in dajatvami, ki bi kolonu šle po kolektivni pogodbi. Komisija je vezana uradoma poizvedovati za kolonska ratzmerja. Politične oblasti in županstva so obvezana dati konr >’-i vsa potrebna pojasnila. § 8. Kolonska komisija sestavi v prvi seji kolonsko kolektivno pogodbo, veljavno za vso deželo ter jo razgiasi v uradnem listu in potom oglasov po občinah Posebno ima določiti za vsako posamezno kolonsko pogodfco ali kolonsko posestvo v smislu kolektivne pogodbe zadošča za vzdrža vanje kolonske družine. § 14. Vsi sklepi krajevne komisije, kakor tudi sklenjene poravnave morajo bit storjeni v okviru kolektivne .pogodbe ter se jim mora predložiti naj-daije v osmih dneh kolonski komisiji, ki dotične sklepe ali poravnave razveljavi, ako so v nasprotju s kolektivno pogodbo ter sama potem konečno raztodi. § 15. Stroški osrednje kolonske komisije in krajevnih komisij se pokrivaj« s prispevki gospodarjev in kolonov na polovico ter se .jih mora vplačavati naj-dalje do 1. decembra vsakega leta. V varnost gre zastavna parvica na vse pridelke po § 1101 občinskega državnega zakona. Članom komisij gredo le dejanski izkazani stroški. Vsakoletne račune in prispevke morajo razglasiti komisije najdalj e do 1. novembra vsacega leta, ter jih porazdeliti po številu krajevnih komisij in le te po številu kolonov celega obsežja. Stroški pogodb in inventarja gredo na račun gospodarja, stroški sporov gredo na račun propadle stranketer so izvršljivi v 14ih dneh. § 16. Prvo vcRtev osrednje komisije vodi komisar namestništva, prvo volitev krajevnih komisij pa župan dotične občine, naslednje predsednik dotične komisije. DOPISI Koloni in lastniki zemljišč imajo pravico, da vloze tekom 14 dtrj po razglasitvi kolektivne pogodbe, pisune« o ali priglase ustmene ugovore na zapisnik. Komis.ja razpiše na ugovore obravnavo in povabi dotične stranke, ki so ugovarjale na daločen dan. Obravns-vov odi član komisije. O obravnavi se m ra sesta-vrti zapiscik. Komisija sklepa potem o ugen - določilo, je neveljavno. Kolonske kolektivne in posamezne pogodbe se mora presojati po načelu vere in zvestobe. § 9. Kolonska komisija mora sklicati vsako drugo leto. v dobi cd 11. novembra pa do konca vsakega leta. občni zbor vseh kolonov, vsakega političnega okraja posebej z dnevnim redom, katerega se mora 14 dni poprej razglasiti v uradnem listu in potom žu-Danstev. S V0 Naloga občnega zbora je posvetovati se o kolonsk.h in agrarnih zadevah, stavljati predloge na kolonsko komisijo in vlado, odobruje račune kolonske komisije, ter sklepa o pritožbah proti isti Na predlcg polovice krajevnih kolenskih komisij se mora sklicati občni zbor ob vsakem času in ne-i.iudcm a. § 11. V vsaki občini, kjer prebiva najmanj 20 ko ojjcv se ustanovi krajevno kolonsko komisijo, ki se eatavlja iz 6 članov. Te volijo vsi koloni in gospo-;.V v" v dveh kurijah cibčine po listih. Volitev vodijo od kolonske komisije cdrejeni člani odbora in sicer -izvolijo koloni 4 in gospodarji 2 člana. Sestanek zaupnikov slovenskih socialističnih organizacij V nedeljo, 28. t. m. se je vršil v Gorici' v prostorih Delavske zbornice (Camera del lavoro) sestanek zaupnikov slovenskih socijalističnih organizacij. — Zbralo se je okoli 10 zaupnikov iz vseh delov dežele. Okolica Goriška je bila jako dobro zastopana. V prvič so prišli na shed zastopniki iz občin Bovec, Čezsoča, Čepovan in Trnovo, dokaz, da komunistična ideja prodira tudi v oddaljene gorske kraje. Bili so tudi zastopniki kolonov 6z Brd, kar dokazuje, da jame razumevati tudi kmečko prebivalstvo pomen strokovne organizacije. Zastopana je bila Idrija, dočim so manjkali zastopniki kranjske Vipavske doline in Postojnskega okraja. Gotovo bi bile zastopane tudi občina severne in vzhodne Julijske Benečije, ako bi bili znani zaupniki v posameznih krajih, a sestanek se je sklical na podlagi zapiska zaupnikov iz deželnozborskih volitev iz 1. 1913. Na dnevnem redu je bila razprava o ustanovitvi združenja slovenskih socijalTstičnih organizacij v Julijski Benečiji. Vsled pristopa slovenskih socija-distov v italijansko komunistično stranko, je stopil v veljavo štatutu skupne stranke, ki priznava le krajevne organizacije, deželno in državno organizacijo (rabimo izraz državna organizacija, za italijansko »Federazione nazicnale«, ker bi bil izraz ;narodna zveza« v slovenskem jeziku dyoumen.) Nujno je v svrbo podrobne agitacije in propagande združiti krajevne organizacije vsled posebnih ekonomičnih, kulturnih in občevalnih razmer v skupine, ki naj ti se italijanski imenovalo »Unione«, slovenski najbolje »Združenje*. Posebne važnosti bi bila združenja radi propagande in kolportaže za strankino glasilo Delo«. Sklenilo se je enoglasno, da se vse slovenske organizacije: politične, stro- kovne. | gos podla Tiske \kakor {strankarske inštitucije združijo pod imenom -Združenje slovenskih sotija-lističnih organizacij v Julijski Benečiji«, s pridržkom konečnega sklepa strankarskega zbora, ki se bo vršil dne 11. aprila v Trstu. Ker vsled danih razmer ni bilo mogoče do sedaj ustanoviti v slovenskem delu Julijske Benečije političnih organizacij ter pravilno razdelili izkaznice, s« bo konstituiralo politične organizacije na podlagi pristopnih pol z lastnoročnim podpisom onih, ki vstopijo v stranko, sprejmo strankin statut, ter plačajo znesek L 4'— na izkaznico. Pole naj se pošljejo na zastopstvo »Združenja«, katero poskrbi za izkaznice ter jih po plačilu pošlje organizacijam. Poudarjalo se je, da pripade po novem štatutu glavno delo v vsaki organizaciji tajniku, ki naj bo tudi zaupnik stranke, dopisovalec za »Delo« in ki naj skrbi za kolportažo lista. Za vsako krajevno organizacijo naj bi prejemal tajnik vse naročene številke »Dela* inkasiral naročnino, jo skupno pošiljal administraciji lista ter po najbolj praktičnem načinu preskrbel za točno raznašanje lista. Kjer so delavci združeni v enem kraju samem, je najbolje, ako prevzame kolportažo kaka prodajalnica. Kjer pa so delavci raztreseni tako, da bi bilo nerodno ali zamudno hoditi vsakemu posebej po list, pa naj prihaja list na ime zaupnika, ki preskrbi za raznašanje. V to svrho naj se združi več ‘krajev v eno kolportažno skupino tako, da bi se v enem samem paketu pošiljalo na en naslov okoli 400 listov. Z 10 % popustom na naročnini, bi se za znesek L 8 — najelo stalnega raznašalca, ki bi v enem predpol-dnevu list raznesel po hišah. Na sestanku se je po v darjala važnost shodov. Ob enem pa tudi pomanjkanje poročevalcev. Radi tega naj bi se shodi sklicavali le za večje skupine v krajih, ki imajo primerna občevalna sredstva za pristop. Shcdi naj imajo pomen, da se razloži ljudstvu temeljne ideje komunizma, temeljno organizacijo, propagando za organizacijo in za list. Ob enem pa naj bo shod manifestacija zavednega delavstva. Kolonska komisija sme po gospodarskem položaju Zato naj se shcdi sklicujejo le tam, kjer je treba ali ; č.tevMu kolonov zdužiti kolone več občin .v eno odpirat! pot novim idejam ali, kjer delavstvo s svo- krajevno komisejo. Krajevne komisije se volijo za dobo 2 let. Odbor izvoli z večino glasov predsednika. Za slučaj, da član odbora odpade, keoptirajo ostali člani po kurijah iz števila kolonov ali gospodarjev manjkajčega čiana. Za slučaj enakosti glasov cdloca žreb, katerega dvigne starši član odbora. Krajevna kolonska komisija se mora sestati vsake tri mesece in vsikdar po potrebi ali na priglasitev 10. (kolonov ali gospodarjev. Naloga krajevne komisije je nadziranje razmerja med kolom in gospodarji ter izvrševanje gospodarskih načrtov in stavljanje predlogov, za melijoracijo zemljišč. Odibcr določa od leta do leta pričetek dobe trgatve. § 12. Krajevna komisija izvoli takoj po svoji se-staivi cenilno komisijo, in sicer dva izmed članov kolonov, enega gospodarjev. Komisija mora pri1 cenitvi poslopij pritegniti staivbenika. Cenilna komisija ima pred vsem nalogo, da sode-k.je pri sestavljanju inventarja in odloča y vseh vpra-, šenjih kot razsodišče, v katerih se gre za vrednost šn v.sdkost predmetov, dajatev in storitev. Določa mezdo veljavno za dela, ki jih kolon oprajvlja. Cenilne komisije sodelujejo pri sestavi gospodarskih načrtov. § 13. Krajevna komisija posreduje na zahtevo pri pogajanju med koloni in gospodarji. Za slučaj spora poskuša poravnavo, ki pa mora ostati vsekdar v okviru kolektivne pogodbe. Ako vabljena stranka ne pride na obravnavo, ali je prišla pa noče porav-nar e, odloči krajevna komisija po prostem preudarku o spornih vprašanjih ter naznanr sklep obema strankama posebej. Ako m 14 dni nobenega ugovora, v-os-tane sklep obvezen za obe stranki.. Obe stranki pa imate pravico, da predložite spor kolonski ko- mas&ji. , Izdano mnenje imajo vsikdar podpisati vsi člani komisije. jim številom hoče pokazati svojo moč. Stare organizacije naj bi skušale z lastnimi močmi, z agitacijo od moža do moža, s prijateljskimi sestanki opraviti vse podrobno delo same. Poudarjalo se je potrebo, da se izmed delavstva samega porajajo novi pcrro-čevald samouki. V vsaki občini je nekaj inteligentnih delavcev, ki bi se z dobro voljo najprej na prijateljskih sestankih, potem pa ob javnih nastopih izvežbali za poročevalce, vsaj za lažje predmete. Shodi naj bi se sklicali le tam, kjer je treba vsled premenjenih razmer posebnega raztolmačenja. Na primer naj bi se shod v Čepovanu sklical za vse občine okoli: Tribušo, Lokovec, Banjšico, Bate, Kal :n del občine Trnovo. Na shodih bi tako dobivale raztresene vasi prvo dotiko, in bi se posebno lahko preskrbelo za enetno kolportažo lista, v skupini, ki je vezana po krajevni legi in z istimi občevalnimi sredstvi. Povciarjalo se je važnost dopisovanja. Vsaka kolporfažna skupina mora imenovati svojega, rednega poročevalca za list, ki naj sporoča vse dogodke v kraju uredništvu lista. Le na ta način bo mogoče izvr sevalnemu odboru stranke v Trstu poznati gibanje v vseh delih dežele in v važnih slučajih tudi posredovati na pristojnem mestu. Na sestanku se je pritožil zastopnik Idrije, da politična oblast ne dovoljuje ni shodov, ni sestankov in, da je vsako gibanje stranke skoraj onemogočeno. Glede lista se je splošno želelo boljši tisk 'n papir in poudarjalo, naj začne list izhajati vsaj dvakrat na teden, četudi v manjši obliki. Sedaj prinaša za eno številko skoraj preveč gradiva in često prepozno, dočiiu bi se v dveh številkah prišlo tem nedostat-kom okons. Zaupniki sestanka so se razšli* polni navdušenja za stvar komunizma in odločne volje, da prično agitirati od moža moža, za ustanovitev političnih in strokovnih organizacij, ter za izdatno propagando za »Delo«, v svojem kraju pa tudi poizvedeti in naznaniti zaupnike v sosednjih občinah. IZ SOŠKE DOLINE. Mnogo 'krivic se godi človeštvu pod vladajočo družbo in vlado. Toliko, da jih ni mogoče več zaznamovati, še manj obelodaniti. Pred dnevi pride k meni znanec-delavec, praznično oblečen, veselega obraza. Gotovo mu je dobro, sem si mislil. A nato mi pove zgodbo hlapca Jerneja. Odslovili so ga pri poveljstvu, povedali so mu to in mu naročili, da mora takoj zapustiti ta kraj, drugače, da ... Zastonj je vsako protestiranje in utemeljevanje. Stvar je pač takšna, če pogleda človek za kulise gotovih »gospodov uradnikov« jim to ni prav, če se nato hoče še ukvarjati s tistimi »nepotrebnimi« čednostmi, kakršne so pravica in resnica, potem je pa ogenj v strehi. Gorje, če ne uganjaš ž njimi predpustnih šal in komedijantstvai Postavijo te na cesto, ne, da ti te zamogla cela lepa družba nazivljati »neumnega Gustla« ali kaj podobnega. In kakor je žalostna tega hlapca Jerneja zgodba, ki je trideset let bil v svetu, sa težko prislužil svoj vsakdanji kruh, a naposled prišel v tisto takozvano >,odrešeno domovino«, z dobrim imenom, a tu brco! Pa mi je dejal: »Glejte, jaz nimam domovine, cel svet mi je dom! Moje roke, te edine so mi bile dane, da se preživljam, da živi mto, kar drugi pravijo, da je življenje. Ampak zdi se mi, da ni več daleč dan obračuna! Takrat s/e bomo spogledali, bomo sodili. Debil sem drugo službo, upam, da se mi bo dobro godilo. Nasvidenje ob Vstajenju!« Da, da, nasvidenje ob Vstajenju vseh ponižanih in trpečih! In očesi sta se mu zaiskrili v veselju, ves obraz je zažarel nenadne sreče. In radi samo ene misli; radi •tiste visoke ideje, ki je danes 'kri in meso vseh razžaljenih in ponižanih. Ko so stopili v bojni metež, so govorili vsi o visokih ciljih, o upravičenih težnjah in podobno. Dokazali so le, da so orodje imperijalazma, da so »krmilo za kanone in generalštabske biukve«. Tako je pisala enkrat pred vojsko »Zarja« v Ljubljani. Večkrat vidim pred seboj ženo, oblečeno v črno; na obrazu ji ne čitaš več zadovoljstva, le solze so sl napravile strugo v mlado lice. Ko je v pomladi izbruhnila vojska ob Soči, je ostala z možem in 'družino doma. Ni se ganila od svoje domačije. Kdo je pač takrat vedel, kaj o vojski. In nekega večera pridejo vojaki po moža in ga peljejo v hišo, kjer je stanoval višji poveljnik. Eden izmed vojakov, ki je hodil večkrat v hišo k aretirancu, ga .je naznanil, da je delal znamenja sovražniku itd. Zastonj vsa prizadevanja žene in obtoženca, da sta šla pogledat k živini, da komaj znajo držati svetilke v rokah, ne, da bi še signalizirali! Zastonj tudi priče! Nato so ga odpeljali, daleč, daleč v temne zapore. Drugi dan po tistem zaslišal (j-u nekompetentnega vojaškega iunkcfjo 1920 . Lir. 3.035,666 64 . „ 3.389,435-— Lir. 6.475,101-64 1919 Kron 2.334,591-39 . 2.790,050-72 Kron 5.124,642 11 ZadruZno gibanje: Vpisanih zadružnikov 29. februarja 1920 26.459 „ . 31. decembra 1919 24.007 Naraščaj v dveh mesecih 2.452 Hranilni oddelek: Stanje ulog 29. februarja 1920 Lir 5.858,661*03 , 31. decembra 1919 4.968,497-27 Naraščaj v dveh mesecih Lir 890,163-76 Od 1. januarja do 29. februarja so bile izplačane podpore bolnim in za nmrie zadružnike Lir 7.373.16. Dokodki skladišča oblek: |I« vitali v tabeli razdoljavanja Masa.) Oddelek proizvajanja Lir 237.309 82 manufakrumi „ 136.679 84 obuvala , 116,738.40 klobukov , 24.292-80 O 9 n TRST, dne 29. februarja 1920. Lir 515.010-86 Ravnateljstvo.