PeStniua plačana v gotovini. ŠTFV. V LJUBLJANI. oV- 07 10?7 Posamezna številka Din 1-— T>eto IV. imODNI DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: ' Din 20'—, inozemstvo Din 80—, Neotfvisan političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UlPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2832. Rokopisi se ne vračajo, — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži snaml« za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev, 13.833, Konstruktivna politika. Prihodnje leto bo že preteklo deset let, odkar je ustanovljena Jugoslavija in čas je, da bi prišle tudi naše javne razmere že enkrat v red. Je že celo skrajni čas, da se to zgodi, ker moramo biti neusmiljeno pogaženi od drugih narodov, če bomo mi kot edini še naprej paradirali s trmoglavim strankarstvom in nebeško urejeno upravo. Ze celo pa moramo to občutiti Slovenci, ker smo mi naj-dalje potisnjeni na zapad, ko najbolj čutimo, kako vedno težavnejša postaja konkurenca s sosedi, ker je razmerje med drugo urejenostjo in našo neurejenostjo vedno večje. Skratka, pričeti moramo vsaj mi Slovenci s konstruktivno politiko in dati vsaj Beogradu vzgled, kako treba delati. Obenem pa bomo sebi s pametno konstruktivno politiko olajšali položaj in če nič drugega dosegli vsaj to, da ne bomo mislili, da smo zadeli v črno, če eden drugemu škodujemo. Konstruktivna politika pa je politika, ki gleda v prvi vrsti na to, kako povečati produkcijo, kako povečati odjem trgovcu in obrtniku in kako olajšati industriji eksistenčne pogoje. Ti, ki spravljajo v deželo denar, so ustvarietlji blagostanja in kadar imajo ti denar, ga imajo vsi. Zato je reelna slovenska politika samo ona, ki dela politiko samo in v prvi vrsti zaradi gospodarskih krogov. Že celo velja to danes, ko je napredovala pav-perizacija že do te meje, da nam bo še za desetletja vsak kulturen boj le naše gospodarstvo rušeč luksuz. Izkušnja pa uči, da ne bodo naše stranke nikdar vodile res gospodarske politike, če se prvi interesenti za tako politiko ne bodo sami pobrigali, da dobe upliv na javno delo. Dokler se bodo naši merodajni gospodarski krogi zadovoljevali le z vlogo opazovalca, tudi ne morejo priti do pravega upliva. V političnem boju nevtralni nimajo besede, ker moč dobe le oni, ki so aktivni. Ni pa sloja, ki je tako usposobljen za aktivnost v političnem boju ko naši gospodarski krogi. Na eni strani so materi-elno tako podkovani, da se jim ni treba ustrašiti nobenega boja. Na drugi strani pa razpolagajo s tako bogatimi življenjskimi in strokovnimi izkušnjami, da bi bil greh proti narodu, če bi kdo hotel preslišati njih nasvete. In kar je glavno, nimajo gospodarski krogih nobenih postranskih namenov. Njim ni treba pehati se za mandati, njim ni treba iskati naslovov in časti, ker ima vsak od njih osebno že dovolj močno pozicijo. Njim gre in more iti le za stvar, kako zboljšati razmere, da bo naraslo blagostanje. Ker pa ti krogi naravno gledajo le na stvar, zato morejo vodili le konstruktivno politiko. In to tudi še iz drugega vzroka, ker morejo edino oni umiliti naš strankarski boj. Da so trgovske pogodbe z drugimi državami dobre, je interesiran klerikalec ravno tako ko liberalec, da ne gre preveč denarja iz Slovenije, da je uprava dobra, da je konec zapravljanju državnega imetja, da napreduje naše gospodarstvo, na vseh teh stvareh imajo klerikalci ko liberalci enak interes. Zaradi tega morajo ustvariti gospodarski krogi p'atformo, ki bo nujno omilila strankarski boj, ker bo pri vsaki priliki kazala na skupen interes. In tega moramo imeti vedno pred očmi in potem bo konstruktivna politika prišla skoraj sama od sebe. To, kar nas druži, treba povdarjati, ne pa pri vsaki priliki in nepriliki iskati samo priliko razdora, kar je menda danes edini cilj oficielne strankarske politike. Ni mogoča konstruktivna politika brez aktivnega dela gospodarskih krogov, ker , !,ws? i Konferenca med Davidovilem in Marinkovičem. Beograd, 27. dec. Včeraj dopoldne od 11. do 12. je bila v predsedstvu Demokratskega kluba kanferenca med Ljubo Davidovičem in dr. Vojo Marinkovičem. Na tej konferenci se je razpravljalo, kakor trde, o čisto strankarskih stvareh, posebno o kongresu Demokratske stranke, ki naj bi se vršil sredi januarja prih. leta. Ljuba Davidovič je obvestil Marinkoviča o brzojavki, ki jo je dobil iz Šti-pa in ki javlja o pretepu kmetov. Po konferenci niti Davidovič niti Marinkovič nista hotela dati novinarjem nobenih izjav o konferenci. Novinarji so opozorili oba demokratska voditelja na glasove, ki se širijo o bližnji spremembi v vladi, nakar je Marinkovič izjavil: ^Kakšne spremembe pa naj bi nastopile sedaj?« Po pravoslavnih praznikih se snide glavni odbor Demokratske stranke, da reši strankarska vprašanja, ki se bodo obravnavala na kongresu stranke. Pri Davidoviču je bil tudi demokratski minister Miovič. Davidovič je obvestil Mioviča o brzojavki iz Štipa, v ka- teri mu javljajo, da so se v selu Vinici kmetje med seboj stepli. Izgleda, da je bil vzrok preteipu strankarski boj in da so radikali napadli demokrate. Davidovič je zahteval od Mioviča, da v tej stva-' i posreduje pri notranjem ministru, ki naj izvede natančno preiskavo. Včeraj dopoldne sta se sestala k posvetovanju tudi vodja zemljoradniške stranke Joca Jovanovič in Ljuba Davidovič. Z Joco Jovanovičem sta bila tudi predsednik banjaluškega oblastnega odbora Gjorgje Vranješevic in član obl. odbora Trifko Danilovič. Ta dva sta opisala Davidoviču stanje banjaluške oblasti. Posredovala sta tudi zaradi proračuna, ki je bil v tej oblasti sprejet. Ta proračun je naletel sedaj na težave pri finančnem ministrstvu. Odposlanca banjaluške oblasti sta prosila Davidoviča, naj posreduje, da bo finančni minister proračun tako odobril, kakor ga je oblastna skupščina sprejela: Davidovič je odvrnil, da bo kot poslanec banjaluškega okraja vse storil, da se ustreže željam oblastne skupščine. V Sremu povodenj .SAVA ŽE PRISTOPILA BREGOVE. Sremska Mitroviča, 27. dec. Zaradi nagle izpremembe temperature se je začel tajati sneg. Reke zaraditega naraščajo posebno Kolpa in Trina. Zdaj gre povrh še dež. Zato je začela tudi Sava kaj naglo naraščati in je na mnogih, krajih že stopila čez bregove. Zadnjih 36 ur se je Sava dvignila za 176 cm in je vsako uro povprečno 12 cm višja. Voda naglo dere in nosi s seboj drevje in razne lesene stvari. Sava je na srbski strani predrla nasipe, na sremski strani pa je pri selu Rovinje stopila iz struge in poplavila velik kompleks zemljišč. Ljudskih žrtev dosedaj ni bilo. Sava je tudi na sremski strani kredrla na raznih krajih nasipe. Do katastrofe pa ni še prišlo. Če pa bo Sava še naprej rasla, se sme pričakovati, da pride danes do katastrofe. Promet z Mačvo je popolnoma prekinjen. Vzlic naporom se ni posrečilo, napraviti pontonski most do sremske obale. DR. MARKOVIČ ŠE NI ZAKLJUČIL NOBENEGA POSOJILA. Pariš, 27. dec. Finančni minister dr. Bogdan Markovič, ki se zdravi v Nizzi, vodi z raznimi bančnimi skupinami pogajanja za najetje posojila. Posojilo še ni sklenjeno, dr. Bogdan Markovič pa ima pooblastilo, da ga sklene. NAPREDOVANJE VEL. ŽUPANOV IN SREZKIH POGLAVARJEV. Beograd, 27. dec. Te dni govore, da bo vlada spremenila člen 2 zakona o obči upravi tako, da bo velikim županom in sreskim poglavarjem omogočeno boljše napredovanje. Veliki župani naj bi v bodoče lahko napredovali do 1. skupine I. kategorij, tako da bi tudi bivši ministri lahko postali veliki župani. Tudi srezkim poglavarjem se bo omogočilo višje napredovanje. Tisti, ki bodo služili v južnih krajih, bodo že po dveh letin postali stalni. ESEDESARJI PROSLAVLJAJO SKUPNO Z RADIČEVCI GOD ST. RADIČA. Split, 27. dec. Glede na god Štefana Radiča je imela organizacija I1SS sestanek, ki so se ga udeležili tudi samostoj-r: demokratje. Tako radičevci kot samostojni demokratje so imeli več govorov o osebnosti Štefana Radiča. SPAHO SE VRNIL V BEOGRAD. Sarajevo, 27. dec. Sinoči je odpotoval v Beograd trgovinski minister dr. Mehmed Spaho v spremstvu nekaterih poslancev JMO. ti so najvažnejši element produktivnega dela, na katerem sloni vsako zdravo politično delo. In ta element mora priti do besede tudi med Slovenci. PRVI DVE NAŠI PODMORNICI D0-SPETA SREDI JANUARJA V KOTOR. Beograd, 27. dec. Sredi meseca januarja prideta v Boko Kotorsko naši prvi dve podmornici, ki sta naročeni na Angleškem. Posadka za ti dve podmornici je že odšla na Angleško. PROTEST ZAGREBŠKE OBLASTI. Beograd, 27. dec. Zagrebška oblastna skupščina je poslala finančnemu ministru utemeljeno vlogo, s katero protestira proti novi uredbi o prenosu poslov na samouprave, ker je ta uredba v nasprotju z intencijami ustave in zakona o oblastnih samoupravah, ko daje posameznim ministrom pravico direktnega nadzora nad delom samouprav. NOVI RAZPORED URADNIŠTVA V NOTRANJEM MINISTRSTVU GOTOV. Beograd, 27. dec. V notranjem ministrstvu je že dovršen razpored policij- ! skega uradništva. Vukičevič misli, da bo ta razpored zadovoljil tudi demokrate, . ker je bil stari razpored revidiran po željah demokratskega kluba. ODLOČEN BELGIJSKI DEMANTI O ZAROKI BELGIJSKE PRINCESE Z IT. ! PRESTOLONASLEDNIKOM. Bruselj 27. dec. »Etoile Belge« odločno dementira vse vesti o zaroki pronce-zinje Marije z italijanskim prestolonaslednikom. NA POLJSKEM ODKRITA VELIKA KOMUNISTIČNA ZAROTA. Pariš, 27. dec. Iz Varšave javljajo, da so na Poljskem odkrili veliko komunistično organizacijo, ki je imela tajno tiskamo. Zaplenjeno je bilo več ton komunističnih brošur. Sazono« umrl. Pariz, 27. dec. Iz Nizze javljajo, da je nenadoma umrl bivši zunanji ministei-carske Rusije Sazonov. Sazonov se je ruodil 27. julija 1860 v kazanski guberniji. Posvetil se je diplomatski službi in postal leta 1910 kot naslednik Izvolskega ruski zunanji minister. Na tem mestu je ostal šest let. Po boljševiški revoluciji je zbežal v Nemčijo, kesneje pa se je nastanil v Franciji. Veliko ulogo je igral pred vojno na Balkanu. V svoji politiki pa ni imel najsrečnejše roke. To smo občutili tudi mi 8ft>-venci, ko je v nasprotju z gen. Aleksejevim podpisal Londonski pakt. BOMBEN ATENTAT V BUENOS AIRESU. Newyork, 27. dec. V Buenos Airesu so neznani zločinci vrgli bombo v ameriško banko. Pri tem sta bili dve osebi ubiti, okrog 20 pa jih je bilo ranjenih. ŠVICA NE DOVOLI RUSKIM KOMUNI STOM VSTOPA NA ŠVICARSKO OZEMLJE. Bern, 27. dec. Zvezni svet je prepovedal, da. bi posamezni Rusi prihajali v Švico kot službeni ali neslužbeni opazovalci in da bi tam osnavljali službeno kake urade. Samo novinarjem je dovoljeno, da opravljajo v Švici svojo služba RAZPRAVA PROTI ŠTEPIČU SE NADALJUJE. Beograd, 27. dec. Včeraj se je vršita zopet kazenska razprava proti Simi Šte-piču, ki ga toži državni pravdnik zaradi poneverbe 1,682.000 Din. Razprava včeraj še ni bila končana in se bo nadaljevala danes. IZVOZ BANATSKEGA VINA NA ČE HOSLOVAŠKO. Beograd, 27. dec. Poljedelski minister je izdal odločbo, s katero se en del kontingenta vina iz osiješke oblasti, ki Je določen za izvoz na češko, prenaša na vršaško oblast. Zgodilo se je to zato, ker se je v osiješki oblasti letos pridelalo manj vina, kakor se je pričakovalo. Tr go vinska zbornica v Osijeku je od poljedelskega ministra zahtevala, da se kontingent Osiješke oblasti v višini 16.000 hektolitrov reservira za prihodnje leto. Športne vesti. Zagreb, 27. dec. Včeraj je bila nogometna tekma med »Concordio* in >Vic-torio«, ki se je končala s 3:2 v korist »Goncordie«. Tekma s>Hašk« : >Gradjan-ski< se je končala s 3:2 v korist »Haška«. VICTORIA V BARCELONI PORAŽENA. Barcelona, 27. dec. Praška sVictoria — Žižkov« je odigrala nogometne tekmo z FC Barcelona. Tekma se je končala % rezultatom 5:2 v korist Barcelone. DUNAJČANI V MARSEILLE-U PORAŽENI. Marseille, 27. dec. Včerajšnja tekma med marseillskim Olimpic klubom in dunajskim Semmeringom se je končala s 5:1 v korist Francije. DUNAJSKE TEKME. Dunaj, 27. dec. Včeraj se je vršila Itf nogometna tekma med teamom A in teamom B. Team A so tvorili FAC, Ha-koah in BAC, team B pa Wacker in Au-stria. Tekma se je končala s 5:4 v korist teama B. Dalje se je odigrala telnna med teamom A, ki so ga tvorili Vienna, AWAC in Sportklub in med teamom B, ki so pa tvorila Slovaln in Herta. Rezultat tekme je bil 6:3 v korist teama B. Dr. Vladimir Ravnihar: Božičnice voditeljev SDS. Za svojo božično številko, torej na praz-tiik mira, sta prinesla naša »vodilna« dnevnika Članke, pt>lne sovraštva in mržnje proti sedanji vladi. Kolikor je umevna ta mrž-nja z njihovega stališča, saj gredo dogodki in se razvijajo mimo njih, kakor da so oni za te dogodke zrak in kolikor odseva iz te mržnje gola onemogla jeza, vendar je potrebna refleksija na one napade. Zlasti še, ker so jim temeljni znak napačne premise in neresnične podmene. Hegemonija! Ni prav razvidno iz Član-pogledal naslov lista in dvakrat pogledal podpis pod člankom. Resnično, v »Jutru« je napisan članek, podpisan pa je sam veliki mojster dr. Gregor Žerjav. Popolnoma ista poza, kakor takrat, ko je bila Jadranska banka odpovedala svojo dra-goplačano ljubezen slovenskim »demokratom« in je bil * njeno pomočjo izšel »Narodni Dnevnike prve izdaje. Oj te banke — je bil tedanji iz dna užaljene duše prišedši vzdihljaj ga. dr. Žerjava. Hege monija! Ni prav razvidno iz članka, je li mišljena hegemonija naroda srbskega, prav — da se izrazim v jugoslovan-fičini — srbskega plemena nad Hrvati in Slovenci, ali hegemonija »Srbijancev« nad »prečani«, ali hegemonija Beograda, ali celo samo hegemonija sedanje vladne koalicije nad onemoglo opozicijo. Mislim, da zadenemo prav v črno, ako rečemo, da se je razlil žolč prav zavoljo to poslednje hegemonije. Ako pa je mišljena ena izmed onih drugih hegemonij, pa bodi povedano: če je kaj hegemonije in kolikor je je, so jo bili zanesli tja doli sami prečami. Kakor so nas ob prevratu odločujoči politični činitelji prezen-tiraK Beogradu, tako nas je Beograd vzpre- i jel. Svobodna volja nas je združila s Hrvati j in Srbi v enoto. Ako je ta svobodna volja j ponudila Beogradu oni pretirani centrali- I zem, kar danes imenujete hegemonijo in je j ž njo tudi istoveten in kar ste markirali in j ves čas do poslednjega časa zagovarjali z gesli »unitarizem«; in »edinstvo«, čemu bi se i Beograd branil te velikodušne ponudbe. Srbi j so mnogo preveč širokogrudni, politiki širokega pogleda in preizkušeni državniki, da bi komurkoli delali silo in da bi na sili gradili svojo državno politiko. Svobodni volji pa seveda ne stavijo nobenih »granic«. Prostovoljni prispevki in preplačila se hvaležno sprejemajo. Ob prevratu bi bila kraljevina Srbija rada volje vaprejela kakršnokoli obliko vladavine, katera bi se iej bila nudila od pristopajočih narodov. Razen seveda republiki Se bolj bi pristala na kakršnikoli praktični predlog glede notranje ureditve države- Sam Nikola Pašič, ki so ga razvpili za nekakšnega velesrba, je izjavil, da je pripravljen vzprejeti tudi federativni državni lik. Danes seveda je Beograd beatus poasidens. Danes se brani z vsemi štirimi, da bi si pu-. stil odvzeti poštenim potom in z obojestransko pogodbo pridobljena prava. In če bi bili tam doli tako ozkosrčni in tako malo prežeti državne misli, kakor imamo tako žive premere v Slovencih, bi krčevito branili svoje posestno stanje, pa makar na račun edin-stva. Beograd naj bi jej pomagal pobijati gradu so izpregledali, da je od prečanskih politikov njim ponudeni način vladanja in uprave pogrošen, da ni sposoben voditi do potrebne notranje konsolidacije, da 'je ta način najpripravnejši, da pospešuje plemensko mržnjo in plemenski razdor. Izprevideli so, da je bila svoječasna ponudba stavljena zgolj iz samopaSnili polit, nagibov, da bi se izvestni stranki v prečanskih krajih poverita hegemonija nad večino prečanskega ljud-. utva.. Beograd naj ib jej pomagal pobijati fantom nekega klerikalizma, ko sama v to ni imela niti idejne sile. niti moralne moči. In baš danes ob krmilu stoječa vlada je prva storila prvi odločni korak v smeri de-montiranja centralizma. S tem geslom je šla tudi v volilni boj za narodno skupščino. Živ dokaz temu so naše oblastne skupščine, ki avtomatično in via faeti v našo javno upravo uvajajo princip široke samouprave — s no-močjo Beograda. Sedanja vlada se je prva lotila problema izenačenja davkov, problema enakopravnosti sploh. Iles, da čez noč ne more priti popolni preobrat. Pregloboko so se zarasle korenine centralizma. Toda led je prebit. Sedanji vladni koaliciU štirih, na demokratskih načelih zgrajenih strank, insinuira-ti hegemonistične misli, je ne samo krivično, ampak docela deplacirano. Še nobena vlada ni pokazala toliko duha zdravega napredka, kakor sedanja. Vsak odpor proti njenemu stremljenju pomenja živo reakcijo. Kolikor je še napak, izvirajo iz preteklosti, iz onih časov, ko so leaderji sedanje seljaško - demokratske koalicije sedeli v malodane vseh dosedanjih vladah in imeli v n:ih odločujočo besedo, pa so mirno ne samo trpeli, ampak sami pospeševali i hegemonijo i — partizanstvo. Da, s partizanstvom je prav ista stvnr. In s partizanstvom v intimnih odnošajih živečo korupcijo. Partizanstvo je bilo vrhovno politično načelo stranke, ki si je po krivici nadela firmo svobodomiselne, napredne in demokratske stranke. V znamenju svobodomiselnosti so do krvi bičali polit, nasprotnika, v njenem znamenju spočeli »obznnno«, ustvarjali komunizem, separatizem in druge izme, v znamenju naprednosti so preganjali uradništvo, učiteljstvo, študente, v znnmenju demokracije potvarjali volitve in njihove rezultate. Tako črne reakcijc ne pomni slovenska politična zgodovina. Danes je gospoda v opoziciji in grmi proti — partizanstvu. Očetje zatajujejo svoje lastne otroke. Ali pa so se spokorili? Kdo bi to verjel? Volk menja dlako, ne pa svojo naravo. Le spustimo jih zopet z verige do oblasti, pa boste videli, kaj nas zopet ča- ka. Prav nič prikrite grožnje nji’ ovih glasil ne puščajo nobenega dvoma o tem. Prav sedanja vlada je ob volitvah za narodno skupščino proglasila devizo, da gre r.ien boj proti partizanstvu, pod katerim je vzdihovala bivša narodna skuščina, "roti korupciji in za depolitizacijo uradni-štva. Vzlic temu so jo proglasili za reakcionarno. Da, bila je reakcija, toda zdrava reakcija na dosedanje neznosne razmere, reakcija v znamenju napredka in demokracije. Baš Narodna radikalna stranka je prva pričela s čiščen;em v lastnih vrstah. Je-li so druge stranke pokazale toliko moralne sile in moralnega napredka, kakor »reakcionarna« NRS? Zlasti ob času, ko so bile na vladi in dovolj močne, da bi bile zaipočele borbo, Tudi partizanstva in korupcije, tega globoko vkoreninjenega zla, ni mogoče iztrebiti preko noči. Premnogo parazitov se je zajedlo v državni organizem. Toda začetki so tu in prvi vidni uspehi tudi. Baš sedanja vladna koalicija daje najboljše garancije, da bo izvedla nad vse težavno borbo do kraja. Se-ljačko - demokratska koalicija — ta najno-ve’ši sezonski šlager — reklamira to nalogo, za se. To vzlic svoji preteklosti, vzlic temu, da je že bila imela priliko pokazati svoje vrline. Ich hor die Botschaft wohl, allein mir fehlt der Glaube — bodi prizanesljivi odgovor na božične jeremijade naših strumnih cpozicijonalcev. In ker je res tako, naj lepo ostanejo v opoziciji. Je relativno še najmanjšo zlo za državo. Cerkveni boi v Angliji. Pred kratkim je zbudila veliko zanimanje vest, da je angleška zbornica z veliko večino odklonila od škofov anglikanske cerkve predloženi molitvenik. Kakor piše Lloyd ('e-orge je bila seja, na kateri se je razpravljalo v zbornici, tako napeta, kakor že stoletja ne. Novi molitvenik je razbil vse stranke in razdelil vso zbornico v dva dela. Lordi in napa $iuOA>°Jj OX«l ouabj os lOAiiBAjaeu^ proti drugemu kakor socialistični poslanci. Edino liberalci so še nekako ohranili enotnost, dasi so tudi nekateri liberalci glasovali za predlog škofov. Komaj je končal svoj govor v obrambo novega molitvenika prvi lord admiralitete, ko je že vstal notranji minister, da govori proti molitveniku. In ko je nato govoril ministrski predsednik Pn' 1 win za molitvenik, mu je ugovarjal kronski advokat, ki ie bil od niega imenovan in če-t r ""'daljni kariera je od Baldvvina odviis-Lordi so ploskali socialističnim poslancem, ti pa lordom, tako v živo je zadelo vnrašanie novega molitvenika in tako zelo je razdelilo vs<> zbornico. In kaj je bilo temu vzrok? Lloyd George definira spor približno tako-le: Po svojem bistvu je anglikanska cerkev vendarle r>ro-testantovska in se zato razlikuje od katoliške v glavnem v dveh vprašanjih: Prvič v vprašanju glede avtoritee duhovništva in papeža in drugič glede transsubstancije (spremembe kruha in vina pri obhajilu v telo in kri Jezusa). Novi molitvenik pa zadeva drugo vprašanje in se približuje katoliškemu nazoru. Kakor rečeno, novi molitvenik so izdelali anglikanski škof:e in večina anglikanski’’ duhovnikov je istega mnenja, ker bi pridobili na ugledu, če bi postali posredniki misterija, ne pa samo simbola. V tem pa je vzrok, da so ravno laični krogi tako vehementno nastopili proti novemu molitveniku. Oni se boje, da bi moč duhovnikov narasla in da bi se polagoma vrnili stari časi. Debata v spodnji zbornici je pokazala, da je angleško ljudstvo za reformacijo danes prav tako, odločno ko nekdaj. V tem oziru niso stoletja prav nič izpremenila angleško ljudstvo. Pač pa so ga izpremenila v drugem oziru. Včasih so se na Angleškem katoliki in protestanti krvavo pobijali in eden drugega neusmil eno mučili, pri zadnji debati v parlamentu pa so vsi govorili o veri nasprotnika z največjim spoštovanjem in vsak se je trudil, da ne bi žalil verska čustva svojega nasprolnika. Debata je bila zato na višini, kakor že desetletja ne in čeprav je vsakdo branil svoje stališče z vsem temperamentom in strastno, vendar ni prišlo do nobenega incidenta. Zdi se nam, da je v tem oziru tudi pot do rešitve nraodnostnih sporov. Naj ostane vsak narod pri svojem, naj vsakdo brani svoje stališče in spoštuje nasprotno in boji zaradi nacionalnih vprašanj bodo ostali prav tako odveč, kakor so danes verski. Pripomnili bi še, da so bili protestanti nad veliko večino iznenadeni, ker je splošno veljalo, da izgublja protestantizem v boju s katolicizmom tal na Angleškem. Debata v zbornici pa je dokazala, da je angleški na- j rod še vedno protestantovski. i r:y y tl/ Čang-Kaj-Šck, zopet poveljnik nankinSke armade. Politične vesti. = Briand o francosko - italijanskem sporazumu. V pogovoru z novinarjem Sauer-■»einom je dejal Briand o francosko - italijanskem sporazumu to-le: Med Francijo in Italijo je obstojala obžalovanja vredna napetost, ki je bila povzročena v veliki meri od nesoglasij, nastali > od ujedlive in strupene poleimike. Odkrit, od iskrenega prijateljstva inspiriran razgovor bo ta Oblak razpršil. Zadnje Mussolinijeve izjave kažejo, da »o danes pripravljena tla za sporazum o vseh diferencah, ki bi nas še mogle ločiti. Ni mi treba še posebej naglasiti, da bi bilo največjega pomena, če bi mogli pridobiti za delo miru in soglasja še Združene države. Vendar pa vidimo, da nam ni Amerika nikdar odrekla svoje sodelovanje pri posvetovanju za preprečitev vojne, če ji je le to dovolila njena politična doktrina. Tako so sodelovali ameriški delegati na pripravljalni razoroiitveni konferenci, katere uepeh je bil tesno zvezan z varnostnim problemom. Svečana pogodba, ki bo izključila vsako vojno med Ameriko in Francijo, je trenutno že pripravljena in bo gotovo povsodi v VBeh državah močan podnet za gibanje proti vojni.« — Nato je govoril Briand še o možnosti vojne in bil vseskozi optimističen. Dejal je da je bila v zadnjih letih tolikokrat vojna nevarnost odstranjena, da sme biti vsakdo optimist. To tem bolj, ker vedno bolj prodira zavest, da se vojna nobenemu ne izplača. = Ameriško vrhovno sodišče pmnava še edino lastopnika Keren9kijeve vlado. Med vojno je V Newyorku eksplodirala ruska municija. Vsled tega je ruska vlada tožila ameriško za odškodnino, ki jo je ameriška vlada tudi priznala v višini 984.104 dolarjev. Med tem pa je Kerenskijeva vlada padla in zavladala komunistična, ki je ni Amerika nikdar priznala. Nastalo je vprašanje, komu odškodnino izplačati. Sovjetska vlada je zahtevala, do mora biti odškodnina izplačana njej, kot edini legalni ruski vladi. Na drugi strani pa je zahteval ameriški finančni ataše Kerenskijeve vlade Sergej Uget, da se izplača njemu. Nastala je tožba, ki je bila z razsodbo apelacijskega sodišča sedaj končana. Najvišje sodišče je razsodilo, da je Uget edini priznani zastopnik Rusije v Ameriki in se mora zato njemu izplačati denar, ker ni bila sovjetska vlada od Ameriške nikdar priznana in zato za amerišKo sodišče tudi ne obstoji. = Za nevtralizacijo Avstrije. V dunajski reviji »Das neue Reich«, ki je krščansko&oci-alistično orientirana, je izšel članek bivšega generala Urbanskega o nujni potrebi nevtralizacije Avstrije. General Urbanski piše o možnosti vojne med Italijo in Jugoslavijo. V tem slučaju bi se prve vojne operacije vodile na tesnem teritoriju med severnim Jadranom in koroškimi meijami. Vse to ozemlje bi bilo široko le 80 km. Ker je to ozemlje zelo neprikladno za vojne operacije, bosta skušale obe strani, da prordo dalje po veliki dolini na avstrijskem ozemlju. Zaradi tega se sprašuje avtor, kakšne korake more podvzeti Avstrija, da obvaruje svojo nevtralnost. Ta je sicer zajamčena od Zveze narodov, toda ta garancija ima po mnenju generala Urbanskega samo platoničen pomen. Po njegovem mnenju sta samo dve možnosti, da se obvaruje avstrijska nevtralnost: ali prevzamejo velesile enako jamstvo ko za časa vojne za Belgijo in Švico, ali pa je treba iz-premeniti mirovno pogodbo v tem smislu, da sme imeti Avstrija lastno armado. — Sedanja avstrijska armada šteje 1.475 oficirjev, 1684 podoficirjev in 17.600 vojakov ter velja letno okoli 708.8 miliojnov dinarjev. Državna policija velja poleg tega Avstrijo 420, žan-darmarija pa 248 milijonov dinarjev. Zanimivo je, da je pred kratkim označil bivši general Kerchnava avstrijsko armado za dovolj močno, da obrani svoje južne meje, ker so te v strategičnim oziru prvovrstne. KRATKE VESTI. Carigrajski list »Dchumhurietto« piše, da razpravljajo angleški in francoski diplomati o podelitvi sirijskega mandata Italiji. Metropolit pravoslavne cerkve na Poljskem Dionizij je odgovoril moskovskemu metropolitu Sergeju, da ne more izpolniti njegovega poziva, da bi se pravoslavna cerkev na Poljskem podredila ruski pravoslavni cerkvi, ker je avitokefalna in taka tudi ostane. Francosko finančno ministrstvo zanika vest, da misli Francija začetkom leita 1028 stabilizirati frank in da išče v ta namen te v Ameriki 40 milijonsko dolarsko stabilizacijsko posojilo. Nov italijanski vojaški kor in sicer 11. je bil ustanovljen v Vidmu in obsega divizije Padua, Videm in Gorica. Japonska bo posredovala med Čangcoli-nom in nacionalisti. Čangcolin je že izjavil, da sprejme to posredovanje. Angleška špijonaža. Dogovorjeni manever med admiraliteto in Intelligence Service-om je hotel prizanašati par nemškim ladjam, ki *o bežale v pristan Kel in pridobiti na drugi strani silne vrelce dohodkov, da bi ostal proračun lahko nedotaknjen. S to potezo je bil v rokah Intelligence Service-a eden glavnih živcev za vojno: gore zlata. Ce jo bil lord Balfour obtoževan, da je ve-doma podpiral to finančno akcijo, je ukazal takojšno preiskavo, ki je razkrila te podrobnosti in pa vpliv Intelligence Service-a tudi na admiraliteto, ki je v tem slučaju brez pridržkov podpirala ta finančni načrt, dasi je bila nevarnost velika, da omaje zaupanje v Anglijo. To je bila ona največjih vojnih afer, ki je sploh prišla v javnost in ki je bila in-terpelirana in pojasnjevana v obeh angleških zbornicah. Viceadmiral Consett je prvi branil admirala Jellicoe-a in opozoril na to, da bi Anglija dne 81 maja uničila nemško brodovje, če bi bil poveljnik takratnega brodovja pravilno informiran od admiralitete, ne pa naravnost odv rojen s poti. 'Nemško brodovje bi “Ilo sicer uničeno, toda izgubljenih bi bilo štiriinpetdeset milijonov dolarjev!... Kalvarija gospoda Chetreauja. — Kako je postal agent Intelligence Servicea. V francoskih dnevnikih se je dne 4. in 5. maja pojavila sledeča vest: Francoski državljan, profesor dr. Juhen 'Chevreau je umrl 8. i. m. v Aenlferesu pri -Parizu, 47 let star. Umrl je od žalosti in bede kot žrtev angleškega sovraštva, ker ga je 'nek agent angleške Intelligence Service v Perziji obsodil na smrt s tem, da mu je vzel čast, premoženje in ime. Gotovo je mnogo ljudi prebralo to vest in zmignilo z ramami, mnogo pa najbrž« ni verjelo njeni možnosti. Da bi ta slučaj dokumentiral delo Intelligence Service, podajamo tu na temelju vseh prilog in z navedbo vseh v tem slučaju udeleženih oseb ves opis te rafinirane odstranitve moža, ki je zagrešil v svojem življenju eno samo veliko pomoto: dal se je zvabiti v službo Intelligence Servicea. Julien Chevreau je bil rojen B. avgusta 1878 leta v Saint Mars la Brifere, v sarth-skem okraju. Njegovi stariši, priprosti kaj-žfc rji, so vzgojili svojega sina preko svojih razmer in ga z največjimi težavami podpirali pri študiju. Njegovi začetki so bili na las podobni začetkom V8eh revnih intelektualcev. Stariši so se odrekali marsičemu zaradi svojega sina in ta je res marljivo študiral. Leta 1900 je dosegel vse univerzitetne časti in ker ni bilo pripravih mest v Parizu in na Franooskem in ker je poleg tega dobil ponudbe iz tujine, poučuje 1. 1901 kot profesor kraljevske univerze v Haagu francoščino, kmalu potem dobi ponudbo iz Hannovra in l. 1905 oddide v Rusijo, kjer je bil takoj imenovan za profesorja na carskem liceju v Moskvi. Časti in naslovi prično deževati nanj. S časom postane ne samo slušatelj ampak tudi profesor na Mi.vžbodnlh jezikov in doseže častni doktorat moskovske univerze, s katerim postane tudi profesor. Leta 1917 izbruhne revolucija. Univerza in carski licej zapreta svoja vrata, prične se državljanska vojna, nad Rusijo vihra rdeči prapor. Profesor Chevreau se odloči rešiti si življenje in najpotrebnejše in se nekega dne seli iz Moskve s par zaboji knjig, orthopedi-čnimi instrumenti — šepal je od rojstva — in s par spomini na Francijo, od katerih se ni nikdar ločil. Bežal je preko Rusije, proti jugu. Ker se mu je 2dela ta pot najbolj varna in najkrajša. Začetkom januarja se mu jH>sreči v temni noči priti na perzijska tla, v Enzli; veliko trgovsko in pristaniško mesto na južnem bregu Kaspiškega morja. Lotil se je znova dela, ker je v njem tista francoska energija, ki sili človeka pričenjati zmirom znova. Sicer pa Perzija ni imela v tem burnem času kvalificiranih znanstvenih delavcev in tako je bil čez teden dni imenovan — glavno zaradi znanja perzijskega in orijentalskih jezikov, za profesorja na gimnaziji v Okchavatovu. Poleg tega je poučeval franooščino na visoki šoli ameriške misije in dosegel je profesorsko stolico na univerzi Rudzdyjih v Enzli. Profesor Chevreau se je z veseljem lotil svojega učiteljskega poklica. Toda, dasi tu ni bilo vojne in sovjetske revoluoije, vendar severna Perzija ni zemlja miru. Glavno so vznemirjale deželo angleške vojske, ki so vdrle b Mezopotamije in potovale po celi Perziji; pod pretveao, da zasledujejo roparske vojske Zangalisov, ki jih i« vodil Kuček-Kan. Chevreau se »a vse to n» mnogo zmenil, popolnoma potopljen v oj Študije. Ob brostem času je poinal J»°j« ga spomin j ali Francije. In končne, običajno politika ne zanima doktorjev filozofije in profesorjev orijentalnih jezikov. Kot javno delujoča osebnost, ki mora od časa do časa poseliti družbo, se je seznanil z angleškim generalnim štabom, nastanjenim baš v Enzli in kmalu postanejo Angleži njegovi prijatelji. Poveljnik polkovnik Matt-hews, majorja Hamilton in Ronaldson, potem kapitan Backay in kurat Biddleoomb. Potem še political-officer, mlad poročnik, plavolas z zelenimi očmi. Willy Surnader, mož, ki je tu reprezentiral največjo moč, kar so jo kdaj ljudje postavili na svetu: Intelligence Serwice. . . . Nekega junijskega večera 1. 1918 je dejal mladi častnik med dvemi čašami &*tJa P1"0' fesorju Chevreau-ju: »Lahko bi nam tudi malo podgan, dear master Chevreau... Saj, če to ta*° vzamemo — interes cele Evrope je, kar mi danes branimo. Tako dobro ste tu znan in imate toliko znanje...!« , . To ni bilo kakšno leskanje posebne vrste; profesor Chevreau, ki je obvladal raizen drugih jezikov tudi perzijskega in ki je imel družabne stike z vso visoko družbo perzijsko v Enzli in Teheranu, kamor je včasih prihajal, bi,res lahko izkazal angleškemu po-litical-officier-u neprecenljive usluge. Spoštovana osebnost je bil nad vsakim sumom, da se meša v politiko, on, znanstvenik In učenjak, udan svojemu delu. Profesor Chevreau, ki je hotel mimo delati, je moral seveda dati prednost Angležem pred vojsko Žangalisov; eprelel te to ponudbo in postal Surnaderov zaupnik. S tem se je pa zapisal smrti. Dnevne vestL — Leonova družba v Ljubljani proti okrnitvi ljubljanske univerze. Leta 1919. se je ustanovila univerza v Ljubljani in s tem obnovila najstarejša visoka šola na teritoriju kraljevine. Tujerodni oblastniki 60 staro visoko šolo demontirali; storili so to iz mrž-nje do Slovencev in v nameri, da preprečijo njihov svobodni kulturni razmah. Narodna država pa je ljubljansko univerzo obnovila v želji, da postavi proti zapadu in severu mogočno trdnjavo narodnega kulturnega dela. Veliki uspehi, ki jih je dosegla ljubljanska univerza tokom osemletnega obstoja na vseh področjih, so najboljši dokaz njene življenske moči. Zato mora to kulturno žarišče na severozapadu države ne le ostati neokrnjeno, marveč naj se še v vsakem oziru izpopolni. — Kdor ima zavest kulturne misije Srbov, Hrvatov in Slovencev, združenih v eni državi, kdor ima zaupanje v moč in podjetnost našega duha, kdor ima v sebi narodni ponos, kdor ima kaj srca za brate onkraj državnih meja, kdor ima ambicijo, meriti se na kulturnem polju s sosedi, se ne bo dotaknil ljubljanske univerze, ne bo rušil nobene fakultete, bistvene sestavine tega nedeljivega organizma. — Zato se obračamo do merodajnih činiteljev s slovesnim pozivom: Ne okrnjujte ljubljanske univerze, marveč izpopolnjujte jo stapnjema, smotre-jio, solidno! Ne podirajte, temveč graditeI Ne slabite, temveč jačite! Dajte, da bo popolna univerza mogla v častni tekmi s svojima sestrama v Beogradu in Zagrebu delovati za znanost, kulturo in čast imena narodne države. — Podaljšanje orožnih listov. Po členu 18. pravilnika za izvrševanje zakona o posesti in nošenju orožja morajo lastniki že izdanih orožnih listov, iste do 15. jaiuarja vsakega leta predložiti policijskemu obla--stvu za podaljšanje. V ljubljanskem policijskem okolišu je tozadevne s kolekom za 5 Din opremljene prošnje, katerim je priložiti orožni list za leto 1927 in letna kole-kovina, to je 50 Din od vsakega komada strelnega orožja, predložiti pri policijski direkciji na Bleivveisovi cesti, štev. 22, I. nadstropje soba 8. Prošnje za podaljšanje orožnih listov o posesti orožja je predložiti posebej s predpisano 6kupno letno takso 20 mlinarjev. Lastniki orožja se opozarjajo še l»sebej, da izteče veljavnost orožnih listov z 31. decembrom vsakega leta in da se osebe, ki se zalotijo v posesti orožja brez podaljšanega orožnega lista kaznujejo poleg zakona o posesti in nošenju orodja tudi po zakonu o taksah in pristojbinah. — Občili zbor Kmetijske družbe za Slovenijo se vrši v sredo, dne 28. decembra 1927 ob 11. dopoldne v dvorani hotela »Union« v Ljubljani. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1926, 3. Predložitev družbenega računa za 1. 1926. 4. Volitev novih članov odbora v smislu § 18. družbenih pravil, ki iim je potekla funkcijska doba, in sicer: a) Lnega izmed predsedstva: I. podpredsednik Jarc. b) 4 člani za bivšo Kranjsko: Fran Hočevar, Anton Meden, Alfonz Mencinger in Alojzij Pavlin, c) 1 člana za bivšo Štajersko: Alojzij Supanič. d) 1 člana za bivšo Koroško: Ivan Hribernik. 5. Obravnava o predlogih glavnega odbora. 6. Obravnava o predlogih podružnic. — Razpis nagrad. Odsek poverjeništva LIJU za >Mladinsko matico« v Ljubljani raz-ipisuje nagrade za tri najboljše spise pri-|xrvedne ali realne vsebine in eno pesem. Natančen razpis glej v Učiteljskem Tovarišu štev. 22. od 15. decembra 1927. Pojasnila Wiener-Neustadt 17.063 ,t. Iiilten 10.471, Gmiind 2371, Sauerbrunn 4477, Linz 22.661, Salzburg 3246, Graz 22.282, Celovec 7365, Innsbruck 4664, Bregenz 1290. V primeri z zadnjim štetjem, dne 30. no- 1 vembra je število brezposelnih v Avstriji za 21.336 naraslo. — Čehoslovaška vojska dobi nove uniforme. Iz Prage poročajo: Ministrstvo za narodno obrambo bo uvedlo za oficirje in narednike nove uniforme za izhod. Uniforme bodo podobne starim avstrijskim. V splošnem obstoje projektirane uniforme iz črnih pantalonov in tesne litevke različnih barv. Za generale se uvedejo zopet rdeči lam-pasi. — Dva londonska lista naročila 70.000 ton papirja. Te dni sta sklenila dva velika londonska lista z norveško papirnico »Union Compagnie« pogodbo glede dobave 70.000 ; ten papirja. To je največja kupčija te vrste, j £) je bila kdaj sklenjena na Norveškem, ftupna svota bo znašala 17 do 18 milijonov norveških kron (okoli 272 milijonov Din). t o Pe* gladovna stavka v »Glavnjači«. Iz Beograda poročajo: V četrtek je pričelo v »Glavnjaču okoli 30 političnih jetnikov z gladovno stavko. postaja pred deložacijo. Lastnik hiše je odpovedal orožniški postaji v Vara^ mu lokale. Sodba je pravomočna. Če ne bodo sli orožniki z lepa iz hiše, bo moralo zahtevati sodišče intervencijo od mestne policije. — Nušičev konflikt i beograjskim narodnim gledališčem. Na beograjskem odru so uporabljali pri neki predstavi masko, ki je bila Branislavu Nučiču na las podobna. Nu-šič se je čutil s tem hudo razžaljenega ter je radi tega pri gledališki »pravi brzojavno protestiral. Obenean je prepovedal uprizarjanje vseh svojih iger vse dotlej, dokler ne ' doM zadoščenja. Gledališko ravnateljstvo je NttSifcu brzojavno sporočilo, da je šlo zgolj j za slučaj ter da se maska ne nanaša nanj in da se bo pri prihodnjih oredstavah izpre-menila. — Svojevrstna reklama. V Vršeč je prispel te dni neki hipnotizer, ki bo priredil v mestu par predstav. V svrho učinkovite reklame je pripeljal svojo ženo — navidezno mrtvo, v resnici pa hipnotizirano, seboj v krsti. Ko se je zbrala okoli krste velika množica ljudi, je možakar voz ustavil ter svojo ženo iz hipnotičnega spanja zbudil. — Velika stavka v Dugiresi. Položaj v Dugiresi se nahaja še vedno na mrtvi točki. Ker pa delavci od jx»dpor, ki jih dobivajo od stavkovnega fonda ne morejo živeti, se zdi, da se bodo morali končno vendarle uda-ti. Število štrajkujočih znaša trenutno 600, z današnjim dnem pa bo naraslo na 1600. Doslej je bilo izplačanih stavkujočim iz fonda 150.000 Din. Od danes naprej pa jim bo treba izplačevati po 110.000 Din na teden, če naj vstrajajo. Od danes dalje bo delalo samo še 300 delavcev, pa tudi ti ne bodo delali več dolgo. Zdi se, da se bo položaj po novem letu zelo poostril Zimska oblačila usnjate suknjiče, raglane itd. vseh velikosti za moSke, fante in deSke nudi Vam najceneje samo konfekclfa „FRANDE" Ljubljana, Gradišče nasproti Dramskega gledaliSSa. — Smrten izid »Bestimmungsmensure«. Pred sodiščem v Rostocku se je vršila te dni zanimiva obravnava radi dijaške »menzure«. s Vseučeliščnik Ziemann je dobil dve nizki kvarti. Prepeljali so ga na kliniko, kjer je bil operiran. Naslednji dan je umrl. V zdravniškem, na podlagi sekcije izdelanem izvidu je bila navedena kot vzrok smrti splošna infekcija s streptokoki. Rana sama na sebi ni bila nevarna. Izvedenci so se postavili na stališče, da je povzročilo smrt za-strupljenje krvi. Prišlo je do obtožbe. Državni pravdnik, 6tar »knajfar«, je predlagal za hudodelstvo dvoboja obtoženega študenta Kiehne-ja dve leti trdnjavske ječe. Sodišče pa je obtoženca oprostilo z utemeljevanjem, da je smatrati menzuro na šla-garje za — navaden šport ter da pri uporabi pri menzurah uzuelnih bandaž etc. o »dvoboju s smrtnim orožjem« ne more biti govora. — Volkovi na Švedskem. Na severnem Švedskem, v Lapplandu in Zaemtlandu so se pojavila krdela volkov. Volkovi napadajo črede severnih jelenov. Samo v občini Frost-viken so raztrgali petdeset jelenov ter pregrizli tridesetim vratove. Volkove skušajo zatreti s tem, da jim nastavljajo s strihninom zastrupljeno meso. — Težka železniška nesreča v Brandenburgu. V bližini Rathenaua je skočil te dni osebni vlak s tira. Dva osebna in en tovorni voz se je prevrnil. En osebni voz se je pri tem popolnoma razbil. Štiri osebe so težko, 23 jih je pa lažje ranjenih. — Zopet dva zgodovinska gradova zgorela. Kot poročajo iz Prage, je pogorel te dni zgodovinski grad Celč pri' Plani v „n- * Ta bora, svoječasno la s' Rosenbereov, nato Sternbergov, končno pa grofa Harraeh, skoraj do tal. Ostalo je samo iz kamenja zgrajeno obokamo pritličje. Večji del oprave so rešili. Kot poročajo iz Krakova, je pogorel te dni grad bivšega nadvojvode Friderika v Visli pri Sleskem Tečinu, v zadnjem času last poljske vlade, te dni do tal — Vzrok požara je v obeh slučajih doslej neznan. — Umor 12-letne deklice v Los Angelesu. Kot smo poročali, je bil aretiran radi umora hčerke bančnega blagajnika v Los Angelesu bivši drugi bančni blagajnik Hick-man, ki je obdolžen, da je umoril Marion Parker iz maščevanja, ker je bil na podlagi ovadbe njenega očeta radi raznih malverzacij odpuščen in zaprt. Hickmann pa skuša mtiive svojega dejanja omiliti. Pravi, da ie hotel on deklico sama odvesti, da bi si uri-dobil na ta način denar za nadaljevanje svojih študij, da pa je nikakor ni nameraval umoriti, to da ima na vesti njegov prijatelj in komplic Cramer, ki je izvršil umor iz perverznosti. — Pohotncž. Te dni s& privedli orožniki v zapore osiješkega okrožnega sodišča 47-let-nega milarja Lajoša Posovca, ki je obdolžen, da je posilil svoji dve hčeri, ko sta bili se mladoletni. S starejšo je imel pozneje dalje časa intimno razmerje, dokler se ni končno zastrupila. Posovec je ločen. Svojo ženo je pustil v Budimpešti, nakar se je preselil v Vinkovce, kjer je živel z neko žensko v zakonu. Hčerki sta ostali vsaka do desetega leta pri materi v Budimpešti. Ko je šel po eno kot po drugo, jo je med vožnjo posilil, burni se, da se je starejša zastrupila, ker je bila noseča. Zato je odrejena ekshumacija. Lajoš svoje grehe priznava. — Roparski napad v bližini Jastrebarske-ga. Ko je korakal seljak Josip Budimščak iz Malnuj okoli 5. ure zjutraj na kolodvor v Jasko, da bi se peljal v Karlovec na semenj, so ga napadli v gozdu »Rakitovica« trije oboroženi lopovi. Zahtevali so, da naj jim izroči pri priči vso gotovino, ki jo ima pri sebi. Prestrašeni seljak jim je izročil svojo listnico, v kateri pa je bilo samo 32 Din 50 par. Lapovi so vtaknili denar v žep, listnico pa so Budinščaku vrnili, ker ni bila nič vredna. Nato so jo odkurili v gozd. Razbojniki so očividno pričakovali kakega kmeta, ki bi bil Sel t bolj polno listnico na semenj. Njihovo pričakovanje se ni Izpolnilo: Ko 80 pobegnili nazaj v gozd, je jela klicati njihova žrtev radi 32 dinarčkov iz vsega grla na pomoč. Klice je čul neki drugi kmet, ki je aviziral vse ostale, vsled česar so šli skozi gozd s potrebno opreznostjo, tako da si jih razbojniki niso upali napasti. — Samomor 14-letne deklice. 14-letna deklica Katarina Matkovič v Trstu je izpila te dni v samomorilnem namenu večjo količino lizola. Izprali so ji pravočasno želodec ter jo rešili. Kaj je pritiralo frkljico do tega, da se je naveličala kljub svojim mladim letom živeti, še ni znano. Pravijo, da bo jiovedala mogoče mamici, ko bo pela v tihi sobici le-skovka. • — Proces, pri katerem bo zaslišanih nad 1000 prič. Dne 10. januarja se prične v Vilni, Lucku, Lvovu, Grodeku in Lublinu proces zoper 400 oseb, ki so obtožene veleizdaje, ker so hotele odtrgati v korist Rusije Galicijo od Poljske. Povabljenih je nad 1000 prič. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V LJUBLJANI priredi 1. FEBRUARJA 1928 svoj običajni ^ PLANINSKI PLES. ^ Ljubljana. 1— Zadruga hotelirjev, gostilničarjev, ka-varnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani sklicuje v sredo dne 28. decembra 1927 izvanredni občni zbor v restavracijske prostore gospoda Krapeža v Zvezdi ob 3. uri popoldne, na katerem se bo sKlepalo kakšno stališče naj zavzame gostiln ičarstvo in kavarništvo napram pobiranju občinskih in oblastnih dokkd. Čuje se, da gostilničarji in kavamarji nočejo več biti ekseku-torji teh korporacij, ter si sami izganjati gostov iz svojih lokalov s pobiranjem teh taks. 1— Tiskovna tožba: Vekoslav Iskra, ,iur. eontra Ciril Kočevar in Franjo Aleš. Danes dopoldne se nadaljuje na. deželnem kot tiskovnem sodišču glavna razprava proti Cirilu Kočevarju in Franjo Alešu, novinarjema v Ljubljani radi očitkov Iskri glede znanih srednješolskih denunrijaeij za dobe PP-režima. Tako se bo bržkone danes zaključil znani študentovski proces, ki je dvignil med dijaštvom toliko prahu. SAMOMOR PO POROČNI N0CI, V Alžiru se je odigrala te dni zakonska drama, ki je izzvala vsled svoje miste-rioznosti v mestu veliko senzacijo. ,. Hčerka uglednega zdravnika, lepa 26-letua zidinja Ben Baya, doktorica prava se je poročila z mladim _ odvetnikom El Ghazi-em. Raz!ko&na svatba je potekla v največjem ve-selju. Udeležilo se je je nad 120 oseb, najodličnejših predstavnikov židovske občine v Alžiru. Po svatbi so spremili svatje mladoporočenca do doma, jima želeli srečo ter se poslovili. Kaj se je odigralo med mladoporočencema v tihi sobici tekom poročne noči, ni znano in se mogoče ne bo nikoli izvedelo. V6e-kako pa so videli pasamti ob zori mlado žensko v nočni obleki, ki je odprla okno v 111. nadstropju ter se vrgla na ulico, kjer je obležala z zlomljeno hrbtenico mrtva. Mladi vdovec, Čigar zakon je traial samo eno noč je izjavil, zaslišan od policije, da si stvari ne more razlagati, Češ, da se je vrgla njegova ženka skozi okno medtem ko se je bil on za hip odstranil. Preiskava se nadaljuje, ker se zdi oblastim izpoved odvetnika El Ghazija malo verjetna. URNO - BELA REDUTA. Razpis natečaja »a reklamne lepake aa črno-belo reduto. Prireditveni odbor »Črno-bele red ute« raz-i pisuje natečaj za izvršitev propagandnih le-j pakov, ki jih bo upotrebil v svrho Čim naj-i efektnejše reklame za zgoraj omenjeno re-j duto. i 'Pogoji za udeležbo v natečaju so: | 1. Format bodi v razmerju 25 — 35 cm. Lepak naj se naslanja na sledeče motive: črno-bela reduta, čas (11. februarja 1928) kraj (Union). 2. Razpis je naslovljen v prvi vrsti na naše študentovstvo brez razlike zavoda ali stroke. Eventuelna udeležba izven tega kroga ie tudi dobrodošla. 1 3. Določajo se za tri najboljša dela nagrade in sicer: I. nagrada 300 Din, II. in III. nagrada po 100 Din in še pet nadaljnih nagrad v obliki prostih vstopnicah za reduto Podpisani odbor si pridržuje pravico, da se v svoje svrhe posluži tudi nenagradenih del. Iste se vrnejo po reduti in le na zahtevo. Nagrajena dela se ne vrnejo. 4. Jurijo, ki bo ocenila .poedine lepake, bodo tvorili predvidoma isti gospodje kakor lansko ileto in se bo imensko predčasno ob-javila. Istotako bo jurija z oceno razglasila v »Jutru« dne 30. januarja 1928. 5. Lepake je poslati do 15. januarja 1928 ob 12. uri na naslov. Hinko Stepančič, gradb. nadz., Ljubljana, Gradbena direkcija, Turjaški trg št. 1. Na isti naslov naj se obrnejo konkurenti, ki bi želeli {»drobnejše informacije. Imena konkurentov naj bodo v zaprtih kuvertah označena z geslom. Ljubljana, dne 23. decembra.1927. Odbor »Črno-bele redute«. ČLANOM KAMNIŠKEGA UČIT. DRUŠTVA. Da ne bo napačnega tolmačenja, zakaj tudi v i. 1928 ne bom član imen. društva, naslednje: Usvojil sem si sličen imperativ kakor gospod C. Petrove«. Tiče se ene same osebe. — Dopisniku nekega lista: zaman je upanje, da bi stopil v stopinje svpjega prednika, ker se sploh ne pečam s poiitikot Raje 5e kaj pretrpim) / B. Šušteršič, Aol. uprav., Jarše. Šport. I* mednarodnega ringa. Zamorski bokser Al. Brovvn je bil v Parizu od Francoza Rou-tisa v 10 rundah po tačkah poražen. — Francosko prvenstvo v peresni iieži si je priboril Humery proti imejitelju naslova Ro-thieru, iki je v 10. rundi odstopil. — V Chi-cagi sta se borila prvak srednje teže Mi-ekey Walker in prejšnji prvak poluiežke teže Uerlenbach v matchu na 10 rund. Veleza-nimiva borba je končala z Walkerjevo gotovo zmago po točkah, čeprav je bil v teži za 16 iuntov handicapiran. — Angleški prvak Phil Scott je premagal v Newyorku v 10 rundah Monte Munna iz Nebracka in sicer knock-out. Sco*tt je bil v celem boju v premoči, je svojega nasprotnika sistematično razbijal in ga v zadnji rundi potolkel na tla. Belgijec Jack Hubmeck je bil od Italo-Ame-rikanca De Kuha v 10 rundah po točkah premagan in je zgubil, čeravno bi bil skoraj že po prvih petih sekundah zmagal. Zmaga se je nagibala zdaj na to, zdaj na ono stran, enkrat je bil de Kuh, drugič Humbeck na tem, da ga izštejejo, vendar je na koncu boja rezultiral lahek plus na točkah za Italijana, ki je še precej svež zapustil areno, dočim je bil Iiurnbeck popolnoma >groggy«, t. j. izčrpan. Slavna drsalka Sonja Hennie, ki trenira v Finse za zimsko olimpijado, je priredila v Berganu ekshibicijsko drsanje, ki mu je prisostvovalo 10.000 gledalcev. Sonja Hennie je morala drugi dan svoj program .ponoviti in šolska vodstva so dovolila učencem prost dan, da so mogli obiskati prireditev. 8-152 m — novi svetovni rekord v skoku v daljavo. Porodilo, da je pri natalskih prvenstvih v Južni Afriki skočil S. I. M. Atkin-son 8-152 m daleč, se potrjuje. Atkinson jc s t’'m uspehom Amerikancev daleč nadkrilil in je pryi človek, ki je preskočil 8 m. Svetovni rekord je imel d o sed a j Amerikancc de Ilart Hubbard z 7-896 m, čegar zadnji uspeh od 7-98 m ni bil priznan, Atkinson se je svoje-casno vdeleiil že pariške olimpijade, kjer se je v teku čez lese kot drugi plasiral za Amerikancem Kinseyem. Švedi na amsterdamski olimpijadi. Kako izboren človeški materijal bodo poslali Švedi na olimpijado, nam kaže sledeči seznam minimalnih uspehov, ki se zahteva od švedskih tekmovalcev. Doseči morajo sledeče minimalne čase oz. mere: 100 m dvakrat 10-6 (atlet mora namreč 100 m pred olimpijado dvakrat preteči najmanj v 10-6 sek.); 200 m dvakrat 21-5 sek. — 400 m dvakrat 48’ B — 800 m dvakrat 1:54 — 1500 m enkrat v 3:55 — 5000 m enkrat v 14:35 — 4 angl. milje enkrat v 19:26 — 1000 m lese dvakrat 14'8 — 400 m lese enkrat 53'5 — štafeta 4 X 100 metrov trikrat 42 — skok v višino dvakrat 1'93 m — skok v daljavo dvakrat 7’35 m — troskok dvakrat 15 m — skok s palico dvakrat 4 m — krogla dvakrat 15 m — disk , dvakrat 45 m — kopje dvakrat 63 .m — kla-; divo dvakrat 50 m. Večina švedskih atletov je mnenja, da so te zahteve veliko previsoke, radi česar se bo število tekmovalcev skrčilo na minimum, če lahkoatletski savez v zadnjem trenutku ne bo znižal svojih zahtev. Prej in sedaj. Če primerjamo športne uspehe iz 1. 1896 in 1924, ugotovimo velikanske razlike. Nekateri uspehi iz leta 1896, ki so takrat veljali za svetovne rekorde, bi danes komaj zadoščali za uspešno vdeležbo kake začetniške tekme. Naj navedemo samo par primer: L. 1896 je pretekel zmagovalec 100 m v 12 sek., danes je 10 in pol sekund nekaj vsakdanjega. Prvak na 800 m je potreboval takrat 2 min. 11 sek., današnji prvaki bi ga potolkli za najmanj za 100 m. Med diska je znašal leta 1896 29'15 m, leta 1924 je narasel na 46 m 15 cm. Tudi razlika pri skoku v daljavo je znatna: prej 6'35 m, 1. 1924 pa že 7'45 in danes 8-152 ml V vseh drugih panogah najdemo slične razlike. tel JAkmI Pletenin« • M» mamko so najbolj*« > Telo^mOd mi dam* te gospode. — Zemperjl, puloverji, kostumi. MNOŽESTVEKI MORILEC SULTAN ABDUL HAMID. General Giesl, zadnji avstroogrski (»slanik v Beogradu, ki mu je pripadla žalostna naloga, da je izročil leta 1914 v Beogradu uso-depolni ultimatum je izdal pred kratkim svoje spomine na čas, ko je vršil diplomatsko službo v bližnjem orientu. (Zwei Jahrzehnte im nahen Orient. Aufzeichnungen des Gene-rals der Kavailerie Baron Vladimir Giesl. He-rausgegeben von Generalmajor Ritter von Steinitz, 1927. Verlag fiir Kulturpolitik. Berlin.) General Giesl je služboval nad poldrugo desetletje kot vojaški ataše in vojaški pooblaščenec v Carigradu. Zato je imel dovolj prilike, da je dofoil precej vpogleda za kulise življenja na dvoru gl asov it ega sultana Abdul Hamida II., katerega je pomedla leta 1909 mladoturška revolucija s prestola. Kar pcrsča, spada k najgrezotnejšim poglavjem zgodovine absolutne monarhije. Vladarjev strah, j Abdul Hamid II. je zasedel prestol leta ■ 1876, potem ko je pregnal svojega starej-, šega brata Murada V., katerega je imel do ! njegovi smrti zaprtega v palači Čiragan ob j Bosporu. | Abdul Hamid, zvita buča in temeljit poznavalec ljudi, je bil skrajno nezaupen, slaboten možic hudobnih instinktov. Neprijetni utis njegovega prežečega pogleda v udrtih očeh je omililo lahno prijazno smehljanje. Iz prevelike glave je štrlel velik nos, skrivljen liki kljun tiče roparice. Kdor je videl ta nos, temu se je zdela govorica, da je Abdul Hamid parvzaprav sin armenskega vrtnarja in ene od dam iz cesarske hiše, prav verjetna. Mogoče se da razlagati sovraštvo, ki ga je kazal vsikdar napram Armencem in ki je vodilo skoraj do njihovega uničenja baš z njegovim armenskim pokodenjem, ali pa jo hotel baš s tem dokazati, da ni Armenec. Po umoru sultana Abdula Azisa in izdajstvu nad svojim bratom je Abdul Hamid masko fingirane svobodoljubnosti prav kmalu odvrgel. Najmočnejši nagon njegovega dejanja in nehanja je bil absoluten strah pred maščevanjem. Abdul Hamid se je neprestano tresel pred atentati. Streli pri avdijcnci. Abdul Hamidov strah pred atentati je bil tolikšen, da je nosil sultan pod srajco vedno oklep ter je bil vedno oborožen. Ko je bil nekoč pri njem v avdienci general Mušir-Fuad Paša, ki je bil znan, da je nekoliko revolucionarnega prepričanja in 6e je general, ko se je bližal sultanu, globoko se priklanjajoč, izpodtaknil nad svojo sabljo, se je Abdul Hamid, misleč, da misli izvršiti general nanj atentat tako prestrašil, da je potegnil samokres ter oddal na generala strel in ga lahko ranil. Sultanovi špijoni. Stara turška tradicija je zahtevala, da ni smel rezidirati noben sultan v palači svojega prednika. Abdul Hamid si je izbral Jildis-Kiosk ter ga izpremenil v trdnjavo, obdano s trojnim zidom in hermetično ločeno od zunanjega sveta. V svrho orientacije glede dogodkov zunaj palače je vzdrževal Abdul Hamid malo armado špijonov, ki so se rekrutirali iz vseh krogov: med njimi so se nahajali visoki generali in oficirji ter uradniki vseh činov, pa tudi rokodelci in težaki, da celo vagabundi in težki zločinci. Število »njegovih »hafiesov« (špicljev) so cenili na 4000. Iz strahu pred zahrbtnim umorom Abdul Hamid po cele noči ni zatisnil očesa, nakar je spal podnevi. Redkokdaj je spal po dve noči zaporedoma v isti sobi. Vsi visoki dostojanstveniki so bili njegove kreature, vsak pa je bil obdan od njegovih špijonov. Ko je bolel velikega vezirja trebuh. Kako -pretirano vestno se je izvrSevala špi- jonažna služba, dokazuje tragikomičen dogo-dek, katerega avtentieitet-a je zajamčena. Sultan je imenoval 80-letnega starčka Halil Ri-faat pašo, popolnoma neizobraženega in inferiornega moža, baš radi teh njegovih svoj-stev kot absolutno nenevarnega, za velikega vezirja. Nekega dne se je peljal Halil Riffaat paša, kot vedno v spremstvu šestih jezdecev, ki so držali karabinke v pesteh, na sulianov dvor. Nenadoma je začetil veliki vezir, da 'bo moral poiskati, ker ga je hudo ščijmlo v trebuhu, tih prostorček. Zato je ukazal, da naj ga peljejo v palačo Dogma - Bagdže. Takoj planilo iz palače par nameščencev, ki so mu zabranili vstop. Tudi so sporočili nemudoma sultanu, da si je hotel izsiliti najvišji uradnik v državi vstop v palačo, rezervirano za ceremonialne akte. Halil Riffaatu se je pripetilo med tem nekaj človeškega. Olajšan je svojo vožnjo nadaljeval. Ko se je pripeljal v sultanovo palačo, ga je čakalo že povelje, da se ima zglasiti nemudoma pred vsegamo^očnim tajnim sekretarjem sultana Abdul Hamida. Tašin pašo. Tašin paša ga je jel strogo zaeli-šavati. Halil Riffaat pa je napravil mučnemu zaslišavanju kratkomalo konec a tem, da je dokazal svojo nedolžnost ad oculos. Ko je izvedel sultan o klasičnem rezultatu preiskave, je podelil svojemu vrlemu velikemu vezirju še tisti popoldan najvišje odlikovanje: red »Nišam i Imtiaz«. Svilena vrvica. Sultan ni poznal, če je šlo zato, da uniči tega ali onega od svojih dozdevnih nasprotnikov, nobenih skrupljev. Znanemu in mogoče najbolj zmožnemu od vseh velikih vezirjev nove Turčije. Midhad - paši, ki je izsilil konstitucijo in prvi parlament, se je imel Abdul Hamid pravzaprav zahvaliti za tron. Toda Midhat je moral dati za zmoto, da bo sultan od njega predlagane liberalne načrte realiziral, življenje. Nesrečnež je bil nekoč na tajno povelje sultana v Smirni aretiran in deportiran v Sirijo. Tam je prejel Ale-ji Zmage«. Bila pa je zelo udobna in pripravna gospodinja in je tudi zdaj prav pri- jazno pogiledala na novo mucko svojega Rusa. Pripravila je posteljo, prinesla blazine in stepla pernico. Ko si je ogledala nežno belo svatbeno posteljo, je rekla Jeanne-i: — Da boste lažje spali, mucka. Halibjev je nalil čaj in začel prisrčni pogovor : Razumite me, Jeanette, jaz sem nesrečen. Drugi so imeli zlato detinstvo, jaz sem pa rasel ko ščene. »Niketka« gor, jNiketkac dol. Pa še zaušnice .povrhu. Nobenega sočutja. In tako je bilo vse življenje. Spustil sem se v kramai-ijo. Po pravici rečeno, sem pa za vse kaj drugega ustvarjen. Moja duša gori ko žrtvenik. Tudi vi mislite: zdaj pa zdaj bo zadel grabiti, pa ni res. Halibjev si želi dobre besede, toplega pozdrava. Ljubezni hočem. Ne bom skrival — še prav močno bi rad vas poljubljal, pa ni to glavno. Mar mislite, da mi je težko najti in dobiti poljubno madamo. To je takorekoč navadno valutno vprašanje. Če le šine dolar kvišku, se jih komaj otresaš. Eh, koliko jih je že bilo na ravno tej-le postelji! Drugi sedijo v gledišču, se kisajo, jaz pa dobro vem, iz česa je vse to napravljeno. Jaz ji megeče ki pon k c razpenjam, pa je tudi lo brez pomena. V moji duši je pa postavljen oltar in na vas gledam ko na Rafaela. Entuzijazma pričakujem od vas. Poglejte, kako sediva tukaj — ko ženin in nevesta. Čaj pijeva in na mizi je cvetje. Ali bi mi hoteli deklamirati stihe: »Po nebu polnočnem je angel letel.« Moj ljubi Bog, moja ste, črnolaska moja! ... Sanje so se mi izpolnile ... j Jeanne je molčala. Halibjevu je to začelo presedati. To je kvarilo ves njegov načrt. Hotel je ustvariti ozračje, ona pa sedi ko malik in še ne zine. Niti nasmehne se ne. Kje je iluzija? Halibjev je prihajal v slabo voljo in se je zatekal k rumu. V čaši je bilo če-j dalje manj čaja in vedno več ruma. i Dolgo sta sedela molče. Ko je Halibjev i spet »pregovoril, ni bil več ženin v družinskem razpoloženju, ampak pijani Halibjev, strašni Halibjev, ki je nekoč tako oplašil malo Margot iz bara »Gavernk. — To je vendar sleparija! Prav treba mi je tvojih kapric! Saj za dolar najdem, kolikor hočem. Kako sem se s teboj dogovoril? Ali j mi nisi obljubila, da me bož ljubila? 1'orej i ljubi! Slišiš, kaj ti pravim: ljubi me! j Ne da bi se še kaj vzdrževal, je Halibjev ’ planil na Jeanne-e. Pri tem ni čutil nobene slasti. Zalil jo je surovo, kakor bi iz sebe i tresel vse, kar je bilo v njem temnega in I strašnega. Nad njo se je maščeval za vsa svoja ponižanja, za ves strah, za ono noč,, ko je blazno bežal po buljvarju Edgar Qui-net, za Chichi, Mučil jo je. Svoje grčanje in hropenje je prekinjal z vzkliki: — Veš, zdaj ni pri tebi Andrejaša, ampak jaz, Halibjev ... V dostojnem stanovanju gospe Lopke je bilo tiho. Ali je sploh mogel kdo pomisliti, da se v sobi, kjer je luč in kjer so na mizi potočnice, muči človeka na najstrašnejši način, Jeanne je molčala, ker je morala biti močna. Vse to za Andreja. Ne, zdaj ga ne izdaja. Kakoršnekoli muke lahko prenese, samo če nanj misli. Zdaj pa ne more nanj misliti, ker je vsaka misel o njem žaljiva. Andreja mora zdaj pozabiti. In to je bila zanjo najstrašnejša muka. Halibjev ni odnehal. Njegove roke, roke s •plakata, so dušile, davile in mečkale, trgale Jeanne-o. Kdo ve, koliko ur ima ena noč? Kcliko sil ima človek? Nastopil je odmor. Halibjev je ležal vznak in trgano težko dihal. Sunkoma se je sklonil k Jeanne-i in ji zašepetal v uho: — Reci mi i-samo tebe Nike točko, imam rada in te ljubim.« Reci mi, drugače ne grem 1 v Pariz. 1 (Dalje prihodnjič.) Trajno in koristno daril« a Božič in Novo leto j< šivalni stroj znamke Grllzner in Adler v raznih opremah. — Do Božiče znatno »nlžane cene Edino le pri Josip Petellncu, Ljubljana bliiiu Prešernovega spomenik41 « b vodi. — Ti:di na obrok*- Oglejte si razstavo brez obveznosti _________ nakupa.__________ TISKARNA »MERKUK < RM.GRČK rVA ULICA ŠTEV. 23 TEl rON ST** v. 2552 TELEFON STEV. 2552 g, ».o,. .suar*K« troko spadajoče dH ——————— i ■■■■■■ Koks - Čebin Wo1Iot« l/n. - Tele!. 2056 MALI OGLASI Za vsako besedo se plaža 50 par. Za debelo tiskane pa Din 1.—. Išče se stanovanje, obstoječe iz kuhinje ter dveh sob v centrumu mesta. Plača se dobro. Ponudbe na upravo lista pod Stanovanje. Pozor! Vsakovrstne ure in zlatnino dobite ceno popravljeno z jamstvom ter v najkrajšem času. — D. Marinko, urar, Ljubljana. Florijani*!«« ul. 81. Zahvala. Vsem, ki ste mojega blagega moža, gospoda dr. Janka Babnika predsednika viš. dež. sodišča v življenju ljubili in čislali, ki ste mu v težki bolezni lajšal-1 g,r;rje in ki ste mu po smrti še zadnjo čast izkazali, izrekam s tein stotero, najiskrenejšo zahvalo. Recjuiem za blag'™ raj,j-kim bo v sredo 28. decembra ob 10. uri v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 24. decembra 1927. MARIJA BABNIK. Oglsšilite v »Narodnem 0 ewiku‘ saanacia tulajslutj: Aleksander 2«le*nlUr. — Urejuje: Vladimir Svetek. - Za Uakarao >Merkurc odgovoren: Andrej ^erer. Vsi v Ljubljani.