oglašajte V najboljšem slovenskem
časopisu ★
Izvršujemo vsakovrstine tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
advertise in the best slovene newspaper
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXV.—LETO XXXV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 1, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 66
Na Koreji— razgovori brez sklepov
MUNSAN, Koreja, 31. marca —Komunisti vztrajajo na tem, da mora biti Rusija v odboru, ki bo nadzoroval izvajanje premirja na Koreji. Zavezniki odklanjajo Rusijo in so pripravljeni od svoje strani žrtvovati Norveško, katero so predlagali v ta odbor sesterih članov. Pogajanja s te mrtve točke ne ganejo naprej.
Zavezniki so se pritoževali nasproti komunistom, da imajo taborišča vojnih ujetnikov preblizu tistih prometnih žil, ki so važna za dovažanje materiala in moštva, katera pa, ker je vojna, po vseh pravilih in strategiji mora bombardirati ameriško letalstvo. Komunisti so odvrnili, da teh taborišč ne morejo prestaviti Vstran in to iz tehničnih razlogov, naloga letalcev, ki bombar-dirajo pa je, da ločijo taborišča od prometnih žil, cest in železnic.
attlee v philadelphiji
PHILADELPHIA, 31. marca '—Bivši britanski predsednik vlade, Clement Attlee je na kratkem obisku v Zedinjenih državah govoril v Philadelphiji in izjavil :
"Če se lahko odvrne tretja svetovna vojna, potem bodo demokratski narodi odnesli zmago nad ruskim komunizmom v dvoboju idej."
Tudi belgiji Manjka denar
BRUSELJ, Belgija, 1. aprila— Kot članica Atlantske' zveze je tudi Belgija prevzela nase vojaške obveznosti, ki so združene z Večjimi državnimi izdatki. Belgijska vlada napoveduje, da ji manjka $240,000,000, da bi lahko izpolnila te obveznosti. Vlada je sicer iskala vire, da bi se ta primanjkljaj pokril, toda jih ni mogla najti.

AMERBKA INDUSTRIJA JEKIA IMA DOVOLJ DOBICKA-TRUMAN
WASHINGTON, 1. aprila—"Zdi se mi, da je dobiček jeklene industrije stalno v naraščanju in izredno visok. Dobiček te industrije narašča veliko bolj, kakor pa bi narastli stroški, če se izvedejo v sporu med delavci in industrijo glede mezde določila in priporočila urada za stabilizacijo mezd," je trdil Truman, ko je sprejel ostavko direktorja Charlesa Wilsona. Ostavka Wilsona je bila podana, ker se Truman in Wilson o novi mezdni pogodbi jeklarjev nista strinjala.
Drugo naziranje, ki je bi^tve-^
nasprotno od prepričanja
Kampanjski odbor
Edward L. Pucel, ki kandidira primarnih volitvah 6. maja na demokratski listi za kongres-nika v 20. distriktu, naznanja, je bil Perry E. Miller, predsednik Industrial Roofing and Sheet Metal, Inc., and Lexing-ton Supply Co., 4815 Lexington ^ve., imenovan za načelnika od-bora Pucel for • Congress Committee.
Načelnik Miller je takoj na-^anil, da se glavni stan kampanjskega odbora nahaja v so-ah 382-384, Hollenden hotel na G St. in Superior Ave.
obisk domovine
no
Wilsona pa je Truman podal v sledeči sodbi: "Ko sem položaj pregledal na globoko in na široko, sem lahko ugotovil, da bi predlagane spremembe v mezdi in delavskih pogojih nikakor ne bi bile brez pametne podlage in bi ne pomenile kakega preloma v dosedanji politiki o stabilizaciji."
Predsednik Truman je torej povdaril: Industrija jekla ima tako visok dobiček, da se ne more pritoževati nad zvišanjem delavskih mezd. Wilsonovo mišljenje, da bi povišane mezde, sploh priporočilo urada za stabilizacijo mezd izvedeno v praksi, porušilo dosedanjo politiko v stabilizaciji ameriškega gospodarstva in odprlo pot inflaciji, je zmotno.
Zakaj je odstopil Wilson
V svojem dolgem pismu na predsednika Triunana se Wilson sklicuje na formalno stran razgovorov med njim in Trumanom iii s te plati očita Trumanu, da je spremenil svoje načrte. Wilson očita delavskim voditeljem, da so odklonili razgovore z njim, podčrtava pa, da je bila do teh razgovorov pripravljena industrija. Če naj se realizira priporočilo urada za stabilizacijo mezd, potem, tako trdi Wilson, mu ne bo mogoče več imeti v rokah vajeti državne kontrole. Taka nova mezdna pogodba bi se s jsvojim vplivom raztegnila na ostalo ameriško industrijo, bi imela vj^liv na ameriško obram-beno produkcijo, bi vodila državo v inflacijo in nevarnost inflacije pomeni za Ameriko najmanj tako škodo, kakor kaka komunistična agresija. V nevarnosti da je stabilizacijski in mobilizacijski program četudi je zadnji na dobri poti.	\
Vpliv Wilsonovega odstopa
Pred finančnim odborom senata je važen zakonski predlog, da se podaljša kontrola nad mezdami, cenami, krediti in stanarinami. Sedaj veljavni zakon premine 30. junija 1952.
Predsednik tega odbora May-bank, demokrat iz Južne Karoli-ne, je izrekel svoje pomisleke, da bi njegov odbor takoj pristopil k temu vprašanju. Korak Wilsona, ki je v svojstvu direktorja narodne mobilizacije odstopil s tega mesta, je ustvaril neko negotovo situacijo in da je bolje, da se razpravljanja o kontrol, odložijo, dokler ne bo položaj jasnejši.
#
Wilson na tiskovni konferenci
Na tiskovni konferenci je Wilson izjavil, da bi 30-dnevna stavka v industriji jekla zavrla uspehe 60 dni dela za obram-beno produkcijo.
Ameriška vojna produkcija naCkrLjbje rusko, naša kvaliteta je nad rusko. Amerika in zavezniki držijo ravnotežje.
masovno cepljenje
KNOXVILLE, Tenn., 30 marca—Policija je ugotovila, da se klatijo v okolici psi, ki da so bili lahko ogrizeni po enem psu, ki je obolel za pasjo steklino.
Šolske oblasti so razvrstile šolske otroke, ki so bili po vrsti cepljeni, ker je stekli pes menda že napadel nekaj od teh otrok.
Zopet zdrava
Mrs. Agnes Zore iz 6317 Or-ton Co. je sedaj doma iz St. Alexis bolnišnice ter še počuti zdravo. Najlepše se zahvaljuje vsem prijateljicam za cvetlice, obiske, voščilne kartice in darila, ki jih je prejela.
zdravje— produkcija— dobiček in izgube
Ko je predsednik Truman utemeljeval svoj načrt, kako organizirati skrb za ameriško ljudstvo, so mu nekateri očitali, da hoče uvesti socializem. "Imenujte te načrte s kakršnimkoli imenom hočete, nekaj je gotovo, to je: Z ameriškim ljudskim zdravjem po dosedanji poti ne gre več dalje!" je dejal predsednik.
Odbor senata je sedaj objavil statistiko, da je ena tretjina ameriških družin, ki ima letno manj kakor $2,000 dohodkov, osem milijonov pa je takih družin, ki imajo manj dohodkov kot $1,000 na leto. Vsem tem je zdravljenje s sedanjimi stroški in po dosedanji praksi nemogoče.
Posledice: Tako delavci, kakor tudi njihove družine, ki se ne morejo zdraviti pravilno in pravočasno, trpijo vsled izostanka na delu. Izguba znaša $4,200,000,000. To so izgube na letnih mezdah, odgovarjajoča je pa izguba na produkciji in se razume—tudi na dobičku.
Tito o Trstu
BEOGRAD, 331. marca—Tito se je glede Trsta izjavil za skupno jugoslova nsko-italijansko upravo.- Zatrdil je, da Jugoslavija ne bo sprejela nobene odločitve glede Trsta, ki bi bila v prid samo Italiji/Kapadni zavezniki lahko izgubijo simpatije Jugoslovanov, če bodo podpirali le italijanske zahteve po Trstu.
Jugoslovanski parlament je odobril proračun, ki znaša v dolarski valuti $872,000,000. Približno 76% gre v obrambene in vojaške namene.
"Truman je bil prijatelj dela
v Beli hiši," trdijo unije
NADAUNI ODMEVI DOMA IN NA TUJEM O TRUMANOVEM SKLEPU
WASHINGTON, 1. aprila—"Ameriško delavstvo pri-pozna, da je imelo v osebi predsednika Trumana svojega prijatelja v Beli hiši. Obstoja velika možnost, da bo Truman nadlegovan in sil j en v kandidaturo. Verjetno se Truman ne bo vdal. Kdorkoli bo računal na delavsko pomoč pri volitvah, bo moral biti liberalen človek. Stari časi se ne povrnejo v Ameriko". Edini do sedaj znani kandidat, kateremu napoveduje delavstvo nespremenljiv boj, je senator Robert Taft."
Delavstvo istočasno povdarja,'f da ni vezano na nobeno stran, na je, zlasti tisto, ki podpira gene-
nobenega kandidata in da^to po programu in po skušnjah preteklosti odločilo se za kandidata, ko bo za to dana prilika. Številni glasovi govorijo tudi za Eisen-howerja, če ne bo prišel na dan s kakim nazadnjaškim programom.
Stališče generala Eisenhowerja
Kakor je bilo pričakovati, sc "general Eisenhower osebno ni izjavil o Trumanovi odločitvi, da ne bo več kandidiral za predseS-lika. General Eisenhowerja ve žejo do Trumana ozke vezi ne samo osebnega značaja, mai-več tudi v pogledih ameriške- zunanje politike. Republikanci sam trdijo, da je med sedanjimi kandidati na eni in drugi strani edini Eibenhower tisti, ki je za iste zunanjo politiko kot jo je vodi: io sedaj Truman.
Vendar pa se podčrtava iz oko 'ice Eisenhowerja, da je umakni-tev Trumana s predsedniškegf volilnega boja dobra poteza zt 'generala Eisenhowerja.
Sodbe v Evropi in v Moskvi
mokratske stranke. Dalje se napoveduje, da se bo slišal njegov glas na konvenciji demokratske stranke, ki bo določila demokratsko predsedniško listo.
Dosedanji priglašeni demokratski kandidatje senatorji Ke-fauver, Russell in Kerr so izjavili, da bodo nadaljevali svojo volilno kampanjo. Truman sam pa. da bo nastopil v volilni borbi in pomagal demokratom, četudi ne bo predsedniški kandidat.
Največja pravica—največja krivica
Kn
Mr.
in Mrs. Frank in Mary
amer, ki vodita gostilno Kra-jj^er's Grill na 747 E. 185 St., se osta v četrtek vkrcala na ladjo Amsterdam, ki ju bo pelja-^ na obisk rojstne domovine. Rebrni jubilej svoje poroke bo-® 3- obhajala 14. maja v družbi in njegove žene, ki sta na-v Nemčiji. S seboj sta svoj avto ter nameravata potovati po Jugoslaviji, kjer ^ta svoje sorodnike. Želimo ''fta mnogo zabave ter srečen
Povratek!
^lad. pev. zbor SDD
ob 7.30 uri se vrši seja ora Mladinskega pevskega ora SDD na Waterloo Rd. Seja dr ^^-žna radi koncerta in sta^ ^^dev, zato se prosi vse nim^^'	tudi vse, ki sc za-
zbor, da gotovo pri-^®Jo na sejo.
ELYRIA, Ohio, 1. aprila—V kazenski preiskavi je zanimiv slučaj. Gre za tri priprte in to Hazlerigga, Robinsona in Chris-leya. Trojica se je znašla v mestu Lorain več kakor pred štirimi meseci in veselo popivala. Končni rezultat je bil ta, da je Hazlerigg ovadil oba družabnika, da sta mu vzela iz žepa oziroma ukradla $10. Chrisley in Robinson sta šla pod ključ, priprt pa je bil tudi ovaditelj Hazlerigg, to pa iz razloga, ker mora nastopiti pri obravnavi kot dejanska priča dogodka. Če bi bil na prostem, potem je vprašanje, kje bi se dobil, da bi prišel pravočasno na razpravo.
, Slučaj se je sam po sebi zamota val. Branilec obeh osumljencev Chrisleya in Robinsona je na dopustu in z obravnavo ni mogoče začeti, dokler se ne vrne.
Dejanska priča Hazlerigg bi lahko šel na prosto, če bi položil $500 kavcije. Hazlerigg tega denarja ni imel, pravi, da ni mogel telefonirati kakemu znancu ali prijatelju, da bi ta denar založil za njega.
V dosedanji preiskavi se je izkazalo, da je trojica popivala
in se opijanila, dokler jim gostilničarji niso dovolili več pijače. Chrisley in Robinson sta zahtevala od Hazlerigga, naj jima da še nekaj denarja, da bosta imela za vino. Ta denar jima je Hazlerigg prostovoljno dal, nato pa odšel.
Hazlerigg priznava, da je tudi sam popival in da ga je prijela policija, ki ga je našla pohajku-jočega. Ko je policija zahtevala osebne dokumente, jih ni mogel predložiti.
Hazlerigga preganja usoda še po drugi strani. Po zakonitih določilih dobi taka dejanska priča, ki mora ostati priprta vsled gori opisanih razlogov, $1 odškodnine za vsak dan, kolikor časa je priprta. Toda ta odškodnina se plača šele potem, ko je priča končno puščena na svobodo. Do sedaj se je za Hazlerigga sicer nabralo $130, na izplačilo pa mora čakati, dokler ne bo na prostem.
Slučaj Hazlerigga se je končno razčistil. Oba, Chrisley in Robinson sta bila obsojena pogojno na $100 globe in 90 zapora. Hazlerigg je kot priča odšel na svobodo s $130 v žepu.
dvignjena ladja v trstu
TRST, 1. aprila — Italijanska bojna ladja "Cavour," ki je bila v zadnji svetovni vojni bombardirana, poškodovana in je ves čas po vojni ležala kot neuporabna in nagnjena v vodah v bližini Trsta, je bila potegnjena na suho. Delo je izvršila privatna firma, ki bo ladjo razdrla in ostanke uporabila kot staro železo.
več plače vojakom
WASHINGTON, 31. marca— Senat je odobril 3 % več plače za vsakega ameriškega vojaka; za vojake na Koreji pa posebno doklado $45 na mesec.
Redna seja
Jutri, v sredo zvečer ob 7.30 ui-i se vrši redna seja društva Carniola Hive, št. 493 TM v dvorani št. 1 Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. članice so vabljene, da se udeleže.
v bolnišnici
V University bolnišnico je bila odpeljana Gladie Behrems iz 822 E. 207 St. Za prevoz v bolnišnico je skrbela ambulanca Mary A. Svetek.
Prijazno ste vabljeni na
koncert
MLAD. PEV. ZBORA
Slov. del. doma na Waterloo Rd.
V NEDELJO, 6. APRILA
PRIČETEK OB 3.30 POP. Pb programu zabava v spodnji .dvorani
Uradna Evropa, predvsem za-padna Evropa, ne kritizira Tru-nanovega sklepa. Smatra ga zr notranjo ameriško zadevo, v katero se tuja država ne sme spu ^čati. Iz časopisja pa se povze ma, da pristaši ameriške pomoč Evropi obžalujejo Trumanov odhod in se bojijo, da ne bi prišle do spremembne ameriške zunanje politike.
Stališče Moskve, četudi se sovjetsko časopisje še ni izjavilo pa je v naprej znano. Moskvf smatra Trumana za svojega na sprotnika v Ameriki št. 1. Bodisi v manjših, bodisi v sklepih več jega pomena, je Truman nasto-oal proti sovjetskemu imperia lizmu, dosledno in ob vsaki pri 'iki. Uradno je znana "Trumano-va doktrina" ko je Truman za hteval in tudi dobil od kongrese izredno pomoč $400,000,000 kol pomoč Turčiji in Grčiji, katerims je giozila nevarnost sovjetske agresije. Takrat je Truman tud izjavil in to je vsebina Trumano-ve doktrine, da kjerkoh bo nasto >il sovjetski imperializem z agre ;ijo, bo moral računati z ameriško kontra-akcijo.
Moskva zameri Trumanu organizacijo zapadne Evrope, or janizacijo Severno - atlantske jveze, zlasti pa zameri Trumanu, da se je uprl sovjetski agresiji na Koreji. Ton izmenjave misli med Washingtonom iz ust predsednica Trumana in iz Moskve po pisanju glasil glavnih sovjetskih organov in sovjetskega zunanjega ministrstva je bil redno oster, najmanj pa vljuden.
Ameriški tisk in Tniman
Glavno republikansko časopis-
rala Eisenhowerja, odobrava Trumanovo odločitev. S strankarskega stališča radi tega, ker da bo s tem olajšana volilna borba generala Eisenhowerja. Ko pa ta tisk gleda na položaj v demo kratski stranki, nerad priznava, da se bo dobil med demokrati kandidat, ki bo združil demokratske vrste in je v tem slučaju, demokratska zmaga zasigurana.
Zanimive so ugotovitve glede osebnosti verjetnega kandidata governerja Stevensona iz Illi-loisa. V ameriški volilni kampanji so se iznašle fraze kot "novi iiožje"—"novi programi." Tud:
0	časopisje mora priznati, da b" v ta "hpvi" okvir ameriške notra-ije politike spadal governer Stevenson, ki da je neobremenjen z )čitki korupcije, v notranji in-iunanji politiki nov človek, v svo-
1	domači državi v Illinoisu pa ;nan kot odličen upravnik in gre jloves njegove uprave tudi preko mej države Illinois na sosed-ije države.
Manjše republikansko časopisje je pohitelo, da je prineslo izjave vodilnih industrijcev, ki obžalujejo odstop predsednika Trumana, to pa v sledečem smislu: fruman naj bi znova kandidiral, zato, da bi bil poražen. Ta fakt oi si industrija štela v svoje zadoščenje. Truman pa bi moral jiti poražen, ker ni zatrl korupcije v vladnih uradih, ker je uvedel visoke davke, ker uvaja v ameriško upravo socializem in komunizem ter centralizem in ker da nima nobene zunanie politike.
V/^ V* ••	* V	*
Grciji usmrceni komunisti
ATENE, 1. aprila—V Grčiji v Atenah se je končal velik špijo-nažni proces s štirimi smrtnimi obsodbami. Obtoženci so stali pod obtožbo, da so špijonirali v prid Sovjetski zvezi in satelitskim državam na mejah Grčije. Ko je bilo treba izvršiti smrtno obsodbo štirih na smrt obsojenih obsojencev, je prišlo skoraj do krize grške vlade, ker so nekateri člani vlade nasprotovali izvršiti te kazni. Končno so morali popustiti in se je smrtna kazen nad štirimi obsojenci izvršila. Postreljeni so bili v bližini Aten.
Moskovski radio je napadal grško vlado in ji je očital, da je smrtno obsodbo in 'tudi ekseku-cijo diktirala—Amerika.
Drugi priznavajo Trumanu, da e zlasti v borbi proti korupciji )sebno neoporečen, da pa je osta. ia sredi pota in da je druga po-ovica tega pota prihranjena za generala Eisenhowerja, ki naj jo zpolni.
Iz izjav povprečnega Ameri-kanca se posname, da mu je Tru--Tian simpatičen, da pa se sedaj 'cer Truman ne bo več kandidiral lagiblje na stran Eisenhowerja.
Clevelandski župan demokrat 3ui'ke ni dal k Trumanovi odlo-Htvi nobenega komentarja.
Lauschetu večjo .'logo v stranki
Zanimiv je nadalje položaj, ki ];a zavzema oziroma naj bi ga javzel v demokratski stranki ihijski governer Lausche. Njegovi ožji sodelavci trdijo, da delovanje governerja Lauscheta /saj v strankarskem smislu, ne bo omejeno samo na državo Ohio. Lausche je že predsednik izvršilnega odbora organizacije imeriških governerjev. V demokratski stranki mu gre vidno mesto. Če že ne kandidira narodno, mu pripada vloga, da vodi ali vsaj ima vplivno vlogo pri organizaciji in programu narodne de-
malo bo izvoljenih
BONN, Nemčija, 1. aprila — Obrambeni minister zapadno nemške vlade Theodor Blank je napovedal, da se bo pri izbiri bodočih nemških oficirjev postopalo po tej lestvici;
Od 1,500 bivših nemških generalov bo izbranih največ 36 kot takih, ki bodo lahko služili v slcupni zapadno evropski armadi.
napačni alarm . . .
LIMA, Peru, 1. aprila — Pri neki kino predstavi, ki je bila prirejena za otroke, se je raznesla napačna vest, da se udira streha poslopja. Vest je bila neresnična. Preplašeni in prestrašeni otroci so se v neredu dre-njali k izhodu in je pri tem našlo smrt deset otrok, več kot 20 pa je bilo težko ranjenih.
Krožek ši. 3 Prog. Slov.
članice krožka št. 3 Progresivnih Slovenk so vabljene, da gotovo pridejo na redno sejo v sredo zvečer ob 7.30 uri v Ameriško-jugoslovanskem centru na Recher Ave. Na dnevnem redu bo ukrepanje o bazarju kakor tudi o potovanju v Chicago prihodnji mesec. Posebno se vabi vse, ki nameravajo iti v Chicago, da pridejo na sejo.
V zadnje slovo	'
člani društva Dosluženci so prošeni, da pridejo v sredo zvečer ob osmih v pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi na 6502 St. Clair Ave., da izkažejo zadnjo čast umrlemu članu M. Kuclar.
Dodatek
K poročilu o smrti Josephine Svall se nam poroča, da je njen soprog doma iz Kočarije pri Kostanjevici in ne iz Kočevja kakor je bilo prvotno poro^ano.
Pogreb
Pogreb pokojnega Frank Ke-tchaver se vrši v sredc^ zjutraj ob 9. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda.
#
STRAN 2
enakopravnost
ii
ENAKOPRAVNOST
1. aprila 1952
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
,$8.50 - 5.00 . 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemslse države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
.$10.00 _ 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
MOSKVA-NEMCIJA-KOREJA
(1)
Najvažnejši zunanje politični dogodek zadnjih dni je bila sovjetska ponudba, da se sestane j o "štirje veliki" to je zastopniki Amerike, Velike Britanije, Francije in Rusije, da se izdela mirovna pogodba z Nemčijo in da pride do združene zedinjene Nemčije. Mirovna pogodba z malo Avstrijo se pusti od ruske strani pri miru. Japonska mirovna pogodba bo stopila v kratkem v veljavo. Države podpisnice te pogodbe jo ratificirajo po vrstnem redu. Ratificiral jo je ameriški senat, ratificirala jo je Velika Britanija in tudi francoska narodna skupščina. Ostane izmed stebrov zadnje svetovne vojne le še Nemčija s svojim bivšim priveskom Avstrijo, ki nima urejenih diplomatskih in sploh medsebojnih odnošajev do drugih držav in je v formalnem pogledu, ker te mirovne veljavne pogodbe še ni, še vedno v vojnem stanju.
Evropsko vprašanje je važno, vkljub temu, da ga hočejo nekateri podcenjevati in dvigniti važnost Azije nad važnost Evrope. Kadarkoli pa se govori o ureditvi Evrope, ne more nobeden strokovni opazovalec političnih razmer zanikati, da Evrope brez Nemčije ni. Tega dejstva se zaveda Zapad, enako pa tudi Vzhod. Tej gonji, diplomatskim in političnim akcijam smo mi dali večkrat naslov "lov za nemško dušo." Beseda lov je primerna. Lov za Nemci in za njihovo dušo—simpatijo, zavezništvo, gre po vseh principih športskega lova. Včasih stoji' lovec na preži in čaka, včasih se nažene za divjačino cela jata psov, na lovskih postojankah pa se postavijo številni lovci, da žival gnana od psov ne uide. Gre za lov po načrtu, po taktiki in pripravljenosti, kakor tudi kombinaciji vseh moči in tehnike. Nočemo s tem povdariti, da bi bila Nemčija zverjad, objekt kakor kaka žival, povdarili smo le strategijo, kako se hoče pridobiti ali pa osvojiti Nemčija.
Že če imamo pred očmi evropsko in svetovno zgodovino, ko si obudimo v spomin prvo in drugo svetovno vojno, bo vsakemu jasno, da je bila Nemčija glavni nosilec bojev in gospodarske tehnične organizacije enega sovražnega tabora. Drugo dejstvo pa je, da se Nemčija hitro opomore. Po slabih 15 letih po prvi svetovni vojni—evo Nemčije, ki gospodarsko trdna že rožlja z mečem! Po slabih šestih letih po drugi svetovni vojni že poroča mednarodna trgovska zbornica, kako se dviga Nemčija v notranji in zunanji trgovini in prekaša trgovino bivših sovražnic, čeprav zmagovalk v zadnji vojni. Gre za skoro 80 milijonski izrazito vojaški narod, za narod s skrajno organizatorično sposobnostjo, narod, ki ima po svojem ozemlju naj odličnejši strateški položaj, pa tudi za narod, ki je narod "mislecev in filozofov."
Ta narod, poražen v zadnji svetovni vojni, ima tri boleče rane, iz katerih seveda z nemškega stališča gledano, krvavi. Na zapadu je ozemlje Posarje, ki ga držijo zasedenega in ga gospodarsko izrabljajo Francozi. Na vzhodu so te rane nemško—ruske in nemško—poljske meje. Pravimo —nemško—ruske. Točno! Rusija je na primer vzela v sestav svoje države znano prusko mesto Koenigsberg! Pri tem imenu se bo vsakemu obudil spomin na bivši poljski koridor, ki je rezal vzhodno Prusijo na dvoje, na Dancing in na Koenigsberg, čeprav se je to mesto redkokdaj imenovalo. Naglasimo to ime sedaj in ponovimo, da je Koenigsberg absolutno nemško mesto. V tej zvezi da Nemci ljubijo razne simbole, razne tajinstvene prireditve. Hin-denburg na primer je bil pokopan v vzhodni Nemčiji v Tannenbergu z vsemi tajinstvenimi nočnimi ceremonijami. V Tannenbergu pa, ker je bil v prvi svetovni vojni zmagovalec, legendarni strateg, ki je izvabil v močvirja, jih nato zajel, na stotisoče Rusov. Koenigsberg je mesto, kjer je učil in deloval največji nemški filozof Emanuel Kant. Kant je začetnik nove nemške filozofije, kakor deblo iz katerega se je kasneje pojavljalo neštevilno vej. Koenigsberg in Kant sta za Nemce združena pojma. Menda Sovje-ti ne mislijo, da se s priključitvijo z mečem ta simbol zbriše iz nemške notranjosti! Tretja skeleča rana so nemško— češke meje, torej nemški jugovzhod. Tri in pol milijona Nemcev iz Češke, ki so znani pod imenom sudetski Nemci, je moralo zapustiti ozemlje in premoženje severne Češke ter se izeliti v Nemčijo. Ce bi šlo za nekaj deset tisočev ljudi, bi šlo tako prisilno izseljevanje v pozabljenost. Dejstvo pa, da nastopajo ti izseljenci sedaj v Nemčiji že kot močna politična in strnjena stranka, na prvi pogled potrjuje, da pri teh Nemcih bivša izselitev ne bo pozabljena. Toda glavna rana je delitev Nemčije med vzhod in zapad. Rusi so stavili zdravniški recept kako naj se ta rana ozdravi.
L. C.
PROSLAVA 25-LETNICE ČITALNICE SDD IN KULTURNEGA DOMA V TRSTU
CLEVEJLiAND, Ohio—Proslava, ki se je vršila ob 25-letnici Čitalnice Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd., in katere namen je bil delno v pomoč Kulturnemu domu tržaških Slovencev, je prav dobro uspela. Slovenska pesem je zopet trium-firala in takih manifestacij je Slovenski delavski dom še prav malo imel. Hvala vsem pevcem in pevkem naših zborov. Ne bomo vas pozabili!
Podpisani ne vem, kje bi začel pisati o tej proslavi. Kakor je že znano, je to bil srebrni jubilej naše čitalnice na Waterloo Rd. Povabljeni so bili naši pevski zbori v Clevelandu in okolici. Odzvalo se jih je vseh devet in peli so z največjim navdušenjem. Dvorana je bila nabito polna občinstva, ki je bilo vzhičeno. Posebno je bilo veliko veselje, ko so vsi zbori nastopili pri zadnji točki skupno in zapeli pesmi: "Morje Adrijansko" in "Nazaj v planinski raj." Pri teh pesmih je občinstvo dalo duška z aplavzom. Hotelo bi, da bi jim pevci ponovili te pesmi, kar pa je bilo zanje, posebno za pevovodjo preveč.
Po programu se je večina navzočih preselila v spodnjo dvorano, kjer se je nadaljevala zabava s petjem in plesom, ter drugo zabavo, ki spada v tako pošteno in veselo družbo.
Kakor so se izražali gostje, je bila večerja, katero so naše kuharice servirale, prav dobra.
Stari in mladi so peli celi večer in naše strežnice so bile zelo zaposlene. Vsi, ki so obljubili sodelovati in pomagati pri programu in večerni zabavi, so delo izvršili, da je vsa proslava izpadla najbolj uspešno. V imenu Čitalnice najlepša vam hvala!
Iz obrazov vseh se je bralo zadovoljstvo. Nihče ni pričakoval takega odziva od strani občinstva, ne tako dobro podanega programa. Pri celi prireditvi zasluži največ priznanja čitalničar in tajnik akcije za tržaški dom, Mr. Joseph F. Durn, ki je pričel z idejo za to proslavo. Iskreno priznanje! Hvala tudi vsem drugim, ki ste količkaj pomagali, tako pevcem in pevkam ter vsem pevovodjem. Vas in vaših koncertov ne bomo pozabili. Obenem pa opozarjam vse naše zavedne Slovence in Slovenke, da podpirate naše pevske zbore, kajti oni nam pomagajo veliko s svojimi nastopi na naših proslavah.	,
Celotnega programa ne morem opisovati v podrobnostih, ker istega nisem vsega videl radi zaposlenosti s drugimi pripravami. Videl pa sem izredno veselje posetnikov, ki so se zabavali skozi popoldne in zvečer. Kadar bodo računi dogotovljeni, bodo rezultati poročani, do takrat pa bodite vsi in vse iskreno: pozdravljeni!
Še enkrat v imenu Čitalnice SDD, iskrena hvala!
Anton Jankovich, tajnik.
Koncert Mladinskega pevskega zbora SDD
CLEVELAND, Ohio — Spomlad se bliža in obenem tudi koncert z igro Mladinskega pevskega zbora. Kot je vsem znano, se priredi po dva koncerta na leto in tako se vzdržuje ta mali zbor. Kot drugi pevski zbori, tako tudi ta ima stroške in je treba denarja, da se nadaljuje s pevskimi vajami. Zatorej ste zopet vljudno vabljeni, da jih pridete pogledati in poslušati, kaj so se zopet naučili.
Kot se čita po časopisih, si vsaka organizacija želi mladine, da jo vpelje na svojo pot, po kateri želi, da bi hodila mladina. Pa zakaj bi jo tudi Slovenci ne vodili po svoji poti do slovenskih delavskih domov, do slovenske kulture in lepih slovenskih pesmi. Že pred leti so bili vsi ti zbori obsojeni, da bodo vsi skupaj propadli, pa zaenkrat jim ni uspelo. Poglejmo pevski zbor Adrija, kako z veseljem prepeva slovenske pesmi in se zanima za svoj napredek.
Prepričamo se lahko, da ne bo še konec kakor je bilo napovedano. Adrija priredi svoj koncert 27. aprila v dvorani Ameri-ško^ugoslovanskega centra na Recher Ave. Zatorej le skorajžo in podpirajmo ta mladinski zbor. Se se da nekaj ohraniti, ako združimo moči in vsaki prispeva po svoji moči v korist zbora. Do-
stikrat tudi lepa beseda zadostuje in vas ne stane nič.
Odločite se za nedeljo, 6. aprila, da obiščete te male pevce, ki se trudijo, da bi vam najboljše pokazali in sicer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Kd.
Po koncertu bo zabava v spodnji dvorani kot ponavadi.
Na svidenje!	J. P.
IIBIlIjMlIlIMlItlBUlIBUliailllMUlIBIIIIllHIMIItfUlflUm ilnliilBliililiilBliilaliilBliilBiiilaiiiiaiiiiBiiiiBiiiialiilBl
Seja Naprednih Slovenk, št. 137 SNPJ
CLEVELAND, Ohio—V četrtek, 3. aprila se bo vršila redna mesečna seja Naprednih Slovenk, št. 137 SNPJ v navadnih prostorih. Začetek seje ob pol osmi (7.30) uri zvečer. Po opravljenih društvenih dolžnostih bomo videle film zadnjega praznovanja SNPJ dneva, kateri se je vršil v Clevelandu in katerega bo predvajal naš distrikt-ni podpredsednik Carl Samanich.
Vljudno so vabljene vse članice, da se polnoštevilno udeležijo naše redne seje. Na svidenje!
J. T.
Naši naročniki se oglašajo
Zadnje dni so se zopet oglasili številni naši naročniki in prijatelji, ki so poleg ponovitve naročnine na Enakopravnost, tudi naročji lepe pozdrave za uredni-štvp, osobje in prijatelje. Med temi so:
Mrs. Tony Zella iz Barber-tona, Ohio, ki pozdravlja prijateljice in znance.
Naš Clevelandčan, Frank Zaje, ki se tekom zimskih mesecev nahaja na oddihu v sončni Floridi, pozdravlja vse svoje prijatelje in znance tu. Zdaj biva na naslovu: 1729 N. W. 18 St., Miami 35, Fla.
Iz Port Arthur, Canada, pozdravlja vse Frank Poje, ki je že dolgo let naročnik Enakopravnosti.
Iz daljnega Los Angelesa, Cal., kamor so se preselili pred nekaj leti iz Clevelanda, pozdravlja družina Mr. Anton Fer-folia.
Tudi Mrs. Mary Robas, ki je nekoč živela v Clevelandu, sedaj pa v Indianapolisu, Ind., naroča pozdrave vsem.
Mr. Vincent Ulyan iz Kane, Pa., se je nanovo naročil na Enakopravnost ter lepo pozdravlja svoje prijatelje in znance kakor tudi osobje Enakopravnosti.
Lepe pozdrave iz Davis, W. Va., pošilja naš naročnik Mr. Mike Ujčič, ki je ob tej priliki tudi ponovil svojo naročnino.
Iz Gowande, N. Y., pa se oglaša Mr. Michael Evans st., ki biva tamkaj na farmi. Obnovil je naročnino in pozdravlja vse.
Mrs. Frances Sladich iz Imperial, Pa., je obnovila svojo naročnino ter pozdravlja uredništvo in prijatelje.
Vse čitatelje Enakopravnosti, osobje in prijatelje pozdravlja Mr. Frank Novak iz Graf tona. Wis., kateri rad čita Enakopravnost ter je pravkar zopet obnovil naročnino.
Iz Detroita, Mich., se oglaša poznani Jack Kapel, ki'je ponovil naročnino in pozdravlja vse znance in prijatelje, katerih ima mnogo tudi v Clevelandu.
Zopet se je oglasil Mr. George Humar, ki živi sedaj v Kane, Pa., ter pride od časa do časa tudi na obisk v Cleveland, kjer ima sorodnike in znance. Upamo, da se bo tudi letos zglasil v našem uradu.
Naročnino je ponovil Mr. Martin Marine iz Manhasseta, Long Island, N. Y., kateri tudi pozdravlja uredništvo in prijatelje.
Pozdrave iz San Francisco, Cal., pošilja poznani Mr. Matt Spoler.
Naš dober naročnik Mr. John Kovach iz Aguilar, Colo., je ponovil svojo naročnino, obenem pa pozdravlja najlepše vse svoje znance in uredništvo Enako pravnosti.

ALFONZ GSPAN:
IZ ZGODOVINE SLOVENSKE KNJIGE

KAKO POSTATI DRŽAVLJAN ZDRUŽENIH DRŽAV
Here's the Dope
MAYBE
WINDSHIELD CLEANED
Novodošli V to deželo, kateri žele postati tukajšnji državljani, bodo našli vsa pojasnila glede sedanjih ameriških priselniških postav ter postopanja in zahtev v knjižici "How to Become a Citizen of the United States," katero je izdal Common Council for American Unity in ki obsega 96 strani. Ta knjižica, katero se obširno uporablja, vsebuje prepis Ustave Zedinjenih držav in kakih 130 vprašanj in odgovorov, katera nudijo prosilcu za državljanstvo znanje, katero mora imeti glede naše vlade in zgodovine te dežele. Poleg tega navaja naslove vseh uradov Immigration and Naturalization Office, katerim tujerodci, ki žive v raznih državah in pokrajinah, lahko pišejo, ali se zglase pri njih osebno, za pojasnila, navodila in tiskovine za prošnje.
Važne zadnje sprememtje glede naših priselniških postav, katere omenja knjižica "How to Become a Citizen of the United States" s6 posledica zakona za
aannnnnnEEia notranjo vamost iz leta 1950,
kateri je stopil v veljavo 23. septembra 1950. Med temi spremembami se nahajajo sledeče: (1) Od prosilcev za državljanstvo, z gotovimi izjemami, se zahteva, da znajo brati in pisati angelski, to je besede in stavke, ki se jih navadno rabi—dočim sc je preje zahtevalo, da znajo le govoriti angleški; (2) tuje-rodci, ki so, ali ki so tekom deset let pred vložitvijo prošnje za državljanstvo, člani katerekoli totalitarne stranke ali nje podružnice, ne morejo postati državljani.
Izvode knjižice "ITow to Become a Citizen of the United States" lahko naročite pismeno pri Common Council for American Unity, 20 West 40th St., New York 18, N. Y. Akoravno je ta obširna in merodajna knjižica tiskana samo v angleščini, jo lahko naročite v svojem materinem jeziku. Posamezen izvod stane 60 centov. V plačilo lahko pošljete tudi poštne znamke, katere priložite naročilu.
(Common Council for Amtrlcan Unity)
Govoreč o vsebinski plati naše knjige in njeni funkciji, ki jo je opravila v preteklosti in jo opravljal danes, bo morebiti kdo vprašal: koliko pa smo Slovenci sploh izdali v teh štirih stoletjih, ki pravkar minevajo, svojih knjig? Zanesljivega odgovora res ne bi mogel nihče dati. Pravo številko bi dobili, ko bi bile pregledane in popisane vse naše knjige, ki se nahajajo po pomembnejših zasebih in javnih knjižnicah doma in kdo ve še kje po svetu. Z bibliografskimi pripomočki, kolikor jih je na razpolago—za starejšo dobo so leti žal polni vrzeli—in po zanesljivih statistikah, ki jih imamo šele za zadnja dobra 3 desetletja se da njih število vsaj približno izračunati. Če štejemo, kar vsebujejo naše bibliografije, namreč knjige in periodične publikacije, in vzamemo za tista leta, kjer nam podatki manjkajo, povpre-ček iz sosednih let, dobimo okroglo število: 30,600. Ko bi vsaka šteta enota predstavljala en sam zvezek, debel 2 centimetra bi bila vrsta slovenskih tiskov od 1551 do dones postavljena na knjižno polico, dolga 612 metrov. A pomisliti je treba, da šteje ena bibUografska enota neredko po več tudi 100 zvezkov in bi marsikatera od teh zavzela po meter in celo več prostora. Celoten prikaz naše 400-letne knjižne produkcije, tudi ko bi bil možen, bi zahteval torej veliko prostora in bi še po svojem obsegu vzbujal spoštovanje. Vendar v takšni obliki ne bi imel smisla, saj je vendar knjiga produkt duha, tega pa ne merimo na vatle, nlarveč ga vrednotimo z drugimi merili.
Bolj smiselna bi bila vprašanja, kje vse, v kolikšnih nakladah in kdo so našo knjigo tiskali; tudi kaka posebna usoda posamezne knjige bi utegnila koga zanimati.
Skušajmo torej odgovoriti na ta vprašanja. Podoba, ki jo bomo dobili, bo na svojski način pokazala naše kulturne, družbene, gospodarske in politične razmere.
Znanih slovenskih protestantskih tiskov je skupaj 37, pa so med njimi tudi taki, ki so izkazani le posredno, niso pa tudi ohranjeni. Vseh 26 Trubarjevih del so tiskali na Wurttemberškem —v Tubingenu in Urachu, eno Kreljevo na Saškem—v Eisleb-nu, mestu, kjer se je rodil in je umrl začetnik nemške reformacije Luther—dve na Bavarskem —v Regensburgu eno—v Jurčičevi priredbi—v Ljubljani. Dalmatinova sprva v Ljubljani, potem v Wittenbergu na Saškem tako tudi Bohoričevi dve, po eno Juričičevo pa v Urachu. Tulšča-kovo v Ljubljani in Znojilškovo v Tubingenu. Ker Trubar zaradi verskega miru med protestanti in katoliki ni dobil tiskarja v Regensburgu in Schwabisch-Hallu, pa so mu je to posrečilo v Tubingenu, je postal Tubingen prvo tiskarsko središče za slovensko knjigo. Krelj je imel drugačne zveze, sodelovanje med Trubarjem in baronom Ungna-dom pa je rodilo bibljski zavod v Urachu, kjer se je tiskalo več« hrvatskih ko slovenskih knjig.
Z utrjevanjem piotestantske cerkve in šole na Slovenskem se je pojavila vse nujnejša potreba po tiskarju v Ljubljani. Slovenec Janž Mandeljc zelo izobražen mož, se je dal pregovoriti Dalmatinu, da se je naselil v Ljubljani in tu v sedmih letih med šestdesetimi različnimi tiski izdal 26 slovenskih. Sad njegovega dela bi bil Š3 obilnejši, da ga niso 1582 nasprotniki izgnali. Med protestantskimi tiski se po opre-
mi odlikujejo nekateri Horchar-tovi, Kreljeva in Turbar jeva. Postila ter Dalmatinova Biblija. Ta celi novi testament iz 1582 je n. pr. opremljen z imenitim lesorezom, ki predstavlja Trubarja kot 70-letnika. Trubarjev prevod Lu-tove Postile 1595 vsebuje krasne lesoreze in je natisnjen deloma v čudoviti kurzivi. Biblija pa je kar razkošna, saj vsebuje 224 lesorezov. Pozornost zaslužijo tudi razne izdaje pesmaric, opremljene z notami. Naklada prvega Trubarjevega katekizma je znašala 1000 izvodov, tako menda tudi drugih protestantskih knjig, le Biblija je izšla v 1500 izvodih. Stroški zanjo so znašali blizu 5000 gld. Tudi knjigoveško se nekatere teh^ knjig odlikujejo vse pa presega spet Biblija. Nekaj izvodov so je vezali v rdeče usnje, večinoma pa v belo in črno. Nekaj malega izvodov— tiste, ki so bili namenjeni za darilo posebnim odličnikom—so dali celo na roko kolorirati. Ti naši prvi tiski so silo redki, ker so jih nasprotniki, kolikor jim jih je prišlo v roke požgali. Gotovo najzanimivejša Trubarjeva knjiga—Slovenska cerkovna ord-ninga—je ohranjena v enem samem nepopolnem izvodu, pa še ta je v Dresdenu trenutno menda založen. Zanimivo je, da je Trubar še za svojega življenja doživel požig te svoje knjige. Ko bi hoteli videti vsaj en izvod tistih 29 protestantik, ki jih nimamo v Ljubljani, bi morali v Zagreb, na Dunaj, v Tubingen Dresden Berlin, Stutgart, Wol-fenbuttel, Basel, Rim in Kopen-hag^n. V največ izvodih je ohra-njen^Dalmatin, a še ta'predstavlja danes velikansko vrednost: menda 50,000 din, medtem ko so nekdaj prodajali po 4 gld 30 kr vezan, po 3 gld 30 kr broširan izvod. Kakšno vrednost imajo potemtakem še tisti tiski, ki so ohranjeni le v 1 primerku na svetu!
Nasprotniki so spoznali moč tiskane besede, zato so požgali knjige protestantov in sami začeli propagirati svoje nazore v obliki knjige. Po prvih njihovih tistih je slovenska knjižna pro^ dukcija za več ko 50 let zastala, v 2 polovici 17 stoletja pa je spet oživela. V tej dobi se je tiskala naša knjiga najprej v Vidmu (Sommarippov laško-slovenski slovar ohranjen v edinem izvodu v Ljubljani) potem v Gradcu (Hrenov in Schonlebnov lekcio-nar Kastelčeve Bratovske buk-vice itd.), v Augsburgu (Čand-kov katekizma in prva naša pra-tika) in Benetkah (prva 2 zvezka Svetokriškega pridig). Pravzaprav so avtorji po nepotrebnem iskali po letu 1678 tiskarja po svetu, ko pa so ga imeli odtlej brez prestanka v Ljubljani. Solnogradčan Mayer je bil prvi M-andelčev naslednik in to po skoraj 100 letih, pa je tiskal sam oz. njegovi neposredni nasledniki Kastelčeve in Hipolitove knjige eno Rogerijevo 3 Svetokriškega in več Paglovčevih del. V tem času sta tudi Trst in Celovec dobila prvo tiskarno; v Celovcu sta izšli n. pr. 2 pomembni deli: 2 zvezek Rogerije-vih pridig in predelana Bohori-' čeva slovnica , Prekmurski protestantski pisci, ki jim sledijo kmalu katoliški, ubere jo že zdaj svojo posebno jezikovno .smer.
(Dalje prihodnjič)
REGULAirtY

ENAKOPRJSVTTOST
BTKXN 3
Fr&n Milčinski;
Cvetje in trnje
o TREH MICKAH
„ (Nadaljevanje)
Jaz sem Jako . . . jaz ne bi za ves svet . . je zatrjevala gospodična. "O, taka reč mora . doktorja in skoz sodni-. kaj pa misliš! Doktorji sodnija so za pravico. Pravica mora biti! In sploh . . . Zad-so enega zaprli, ki je imel ve ženi... O, Smuk, če pa tebe zapro! . . . Nak! jaz... ti... uk, ti moraš k doktorju!" Ampak ti greš z mano!" je ^®kel Smuk, ki sam ni rad hodil po pisarnah.
Jaz, o, jaz . . . jaz sem ja-° . mene poznajo doktorji. ® kaj rečem, ko j vsi: 'gospodična Mici' in 'gospodična Mici' . . . Sfozno . . . res! Posebno doktor ika! Boš videl, doktor Pika bo ^edil vse, stroške ... in sploh • • • se s žandarji bo morala iz Ti si gospodar!"
Jaz sem gospodar!" je pono-Smuk in junaško udaril ob n^izo. "Pij_ pa še ne gremo!"
Hotel je s steklenico potrkati po mizi, pa ga je ujela gospodična za rokav. "O, Smuk, nikar! To niso majhne reči . . . in sploh ... Če misliš, da greš, morava koj . . . vlak je jako . . . Greva rajši v Ljubljani kam. O, v Ljubljani boš videl . . . jetrca in sploh ... Če greš!"
"Grem!" je moško pritrdil Smuk. "Hardun, jetrca na mizo!"
"O, jetrca in sploh . . ." je obetala rajska kača v podobi gospodične Mici. "Kar idiva, boš pa drugič plačal! Da, in denarja ne pozabi. Smuk! Doktor je jako ... in za koleke ... Spoh, ves denar vzemi s sabo, da ti ga ne po-kradejo, ko te ne bo doma! Ti si gospodar ... jaz se bojim . . ."
Gospodična Mici je že stala pripravljena na odhod. Odpirala in zapirala je sončnik, z enim očesom je gledala skoz okno po vremenu, z drugim po Smuku.

ONELY AGAINST A SUNSET SKY^ in air forče
sergeant guards a Superfort, He will keep his vigil throughout the long night, keeping the armed and fueled plane safe for her crew. And at dawn he will watch her take off into the lightening skies on a mission of protection for you and all that you hold dear.
There are many men like this one in the armed forces • • ■ without public recognition but doing a continuing important, responsible job for defense—your defense.
Won't you do a job for defense, too?.!', an easy job? Will you build up your own personal savings by buying United States Defense Bonds? For by bonds and other forms of saving which make you financially independent you are building and maintaining a strong economy for America... backing your country's mili-'ary strength. And America must be strong. For in ^ese troubled times,/)eace is only for the strong!
buy those U. S. Defense Bonds. Buy them now and ®'gn up to buy them regularly.

i
The U. S. Defense Bonds you buy give you personal financial independence
I forget thai ImnH? are now a better buy than ever. Be-"use now every Series h Bond you own can automatically go earning interest every year .for 20 years from date of purchase instead of 10 as before! This means thai the bond you "ughl for $18.75 can return you not just $25 —but as much ® 8%..13! A $37.SO bond pays $66.66. And so on,. For your security, and your country's too, buy United States Defense ids now! Banicers recommend them as one of the safest "•"'•IS o( investment.
Peace is for the strong ... U. S. Defense Bonds regularly!
Adimriigiiift (^ouncii and
Smuk se je bil tudi kvišku zvlekel, oprši se z eno roko ob mizo, z drugo ob naslonilo klopi. Zdaj je stal sredi sobe, si prerival klobuk z enega ušesa na drugo in se gugal. Pa ni treba misliti, da se je gugal zaradi pijače, le duša mu je kolebala zaradi dvomov in-preudarkov.
"Denar ima spravljen baba . . Izpregovoril jo je bridko besedo.
"O," se je začudila Mici in obe očesi uprla v svojega prijatelja. "Če je njen denar . .
"Kaj bo njen!" se je razburil Smuk. "Moj je, hardun, vse je moje! Jaz sem gospodar!"
"Če je tvoj, pojdi ponj!" ga je sladko poučila. "O, jaz . . . pri kapelici te počakam, jaz grem naprej."
"Še so ga gugali dvomi. "Zaklenjeno ima. Vem, da ima zaklenjeno, ključ pa skriva."
"O," je rekla gospodična, "gospodarju je vsaka reč ključ, še sekira!"
Prijazno sta se razločila in krenila vsak na svojo stran.
Dež je ponehal, ali nizko nebo je pričalo, da imajo oni tam zgoraj še nekaj moče odveč, ki se je skoro otresejo na Koseze in Kosezam sosednje evropske pokrajine.
Zadovoljna sama s seboj je korakala gospodična Mici počasi skozi vas. Pogumno je gledala okoli sebe, oblastno predstavljala zaprti sončnik kraj sebe—kaj ji pa morejo!
Zunaj vasi, kjer se obesi cesta navzdol po gozdu proti postaji in ima sveti Jožef svojo preprosto kapelico, se je ustavila, da počaka svojega Smuka. Na ramah in na hrbtu ji je lepe-la obleka, premočena od dežja,
pa ni čutila vlažnega hlada; vino jo je prijetno grelo. In ni je motilo sivo nebo, ko je imela glavo polno sonca, sončno prijaznih misli na Ljubljano, na mesnine in slaščice, na bluze in pentlje, vrtiljake in komedije in sploh na ves paradiž, ki ji ga na ste-žaj odpre Smukov denar. Kar pelo je iz nje od prekipevajoče radosti! Saj je Smukova žena, ne?—in Smukov denar je njen denar. Kar je žena, to je mož, rekel je že sveti Ambrož! Ko je obveljal krstni list, bo obveljala poročna knjiga tudi, nič se bati! Smukec je njen in bo prodal domačijo v teh kozjih Kosezah in se naselita v Ljubljani in si kupita gostilno, o restavracijo!— in ona bo gospa z briljantnimi uhani in sploh ... in z električnim klavirjem, kakor pri gospodični Fini. In v gostilno lahko Milan, ki je zdaj v vojakih ali Ivan, ki je v civilu ... in tako ... in sploh .... Ko bo doma gostilna in vino, se bo Smuk hitro izpU, in če bo vdova . . .
Zavedala se je svoje pregreš-nosti, ko mfsli na Smukovo smrt. S svetim strahom se je ozrla v kapelico, zdelo se ji je, da s takimi nekrščanskimi željami v nevarnost spravlja obetajočo se ji sijajno bodočnost.
(Dalje prihodnjič)
YOU
can be the woman of the year
PREPARI FOR NURSING—
A# most needed profession for women In a National Emergency
©
Talk to Ih# Director of Nursii of your local hospital, or apply to o collegiate or hospital School of Nursing,
Ivo Pirkovič:
enakopravnost

ČUDEŽ BELE POLITIKE POD GORJANCI

V radijski reportaži o obisku šentjernejske doline 4. novembra smo slišali tudi poročilo o nastanku zloglasne šentjernejske bele garde. Takole je dejal reporter:
"Kako je bilo mogoče, da je lepi št. Jernej zaslovel kot eno najzagrizenejših belogardistič-nih gnezd na Slovenskem? Kako je naneslo, da so vedri vinogradniki in konjerejci šli v zgodovinsko zmoto? Zakaj je bilo celo med revnejšimi sloji toliko izdajalcev?"
In poročevalec nato razlaga:
"Stari strankarski oblastniki, stari špekulanti okrog domače hranilnice in posojilnice, voditelji kmetijskega društva, zagrizeni Orli in drugi konjukturisti JRŽ so see zavedli, da je čas, z oboroženo silo braniti svoje imenitne pozicije. Nahujskali so preproste, dobre ljudi, ki so jih leta in leta kot polipi ovijali s svojimi krediti in drugimi finančnimi tipalkami, naj jim straži jo položaje. Farovž je pohod blagoslovil in preklel partizane. Pozval je ude svojih pobožnih bratovščin, naj zdaj izpričajo svojo vdanost do svetega očeta. To ni bila malenkost!"
Bela garda naj bi bila torej res križarski verski pohod pobožnega, pa čeprav le prevaranega ljudstva, proti vstajajoče-mu brezboštvu; vsaj pod Gorjanci, kjer si je bela garda nabrala najžalostnejšilT lavorik v vsej naši deželi. In res pojasnjuje radijski poročevalec to zgodovinsko sramoto šentjernejske doline z okoliščino, da je župnik pri bogati fari svetega Jerneja, Anton Lesjak, že leta 1927 naštel v svoji fari "840 udov bratovščine Rešnjega telesa, 1,200 udov bratovščine Karmelske Marije, 740 udov Tretjega reda sv. Frančiška, 600 udov Marijine družbe, 130 udov Apostolstva mož in mladeničev, 34 udov sv. Uršule za srečno zadnjo uro, 40 rož živega in 4 rož vednega rožnega venca, 120 udov abstinence prve in druge vrste in še celo vrsto udov drugih bratovščin."
Kako naj bi torej ne nastala bela garda v fari, ki šteje šest tisoč globoko vernih kmetov, od katerih jih je dve tretjini še v posebnih pobožnih bratovščinah
in so vsi volili vedno katoliško stranko doktorja Antona Korošca.
In vendar ni tako!
Čas je, da napravimo takemu, že kar preveč udomačenemu razlaganju nastanka bele garde enkrat za vselej konec in da pokažemo vso lažnost tudi one druge teorije razdedinjenih slovenskih katoliških politikov, češ da je pojav bele garde in do-mobranstva ljudska samoobramba zoper partizansko nasilje.
Od Novega leta pa do začetka junija 1942 je samo desni breg Krke v prostrani šentjernejski dolini s sosednimi brusniškimi in kostanjeviškimi kraji poslal v gorjanske gozdove že 300 partizanskih prostovoljcev, levi breg Krke pa svoje oddelke v Trško goro in šmarješke gozdove, medtem ko ni vsa prostrana dolina dala še niti enega človeka v belo gardo.
Do 6. avgusta se je število partizanov v Gorjancih podvojilo, bela garda pa se je še vedno zaman trudila, da bi iz šestih skozi in skozi klerikalnih občin pod Gorjanci zmamila pod svoje orožje prvega človeka. Ni mar to presenetljivo ?	,
Morda pa beli do začetka avgusta se niso poskusili mobilizirati? Saj pravijo sami, da so zgrabili za orožje šele jeseni, da bi branili svoja življenja in domove pred partizani.
Tudi to ni resnica! Že pred binkoštmi, ki so bili tisto leto 24. maja, je Janko Košir velel šentjernejskemu kaplanu Vinku Kastelicu, naj pošlje prve bele prostovoljce na Potov vrh; tam da jih bo čakal vodnik z geslom "čelada-sablja." Za Jankom Koširjem se je v Novem mestu skrival kapitan Janko Debeljak, ki so ga zavoljo tatvine nekega bencina že pred leti vrgli iz kraljeve vojske, pa se je v jeseni 1941 ponujal Osvobodilni fronti za vojaškega poveljnika in nato užaljen šel za komandanta k belim.
Debeljakov kurir je na Poto-vem vrhu zaman čakal Šentjer-nejčanov. Danes tudi vemo, zakaj.
(Dalje prihodnjič)
RAZNOLIKE DRŽAVE
Republika Zedinjenih držav držav sestoji iz 48 zveznih držav. Po velikosti in po številu prebivalstva sie te države zelo razlikujejo med seboj. Na primer, najmanjša država po površini je Rhode Island, ki meri samo 1,214 kvakratnih milj; prebivalcev pa kljub mali razsežnosti šteje 791,-896. Država Texas pa je največja država v naši Uniji; njena površina meri namreč 267,339 kvadratnih milj; prebivalcev ima 7,711,194.
Najmanj prebivalcev ima država Nevada, namreč samo 160,-
083. Največ ljudi pa prebiva v državi New York, namreč 14,-830,192. Drugo mesto med svojimi sestrami pa zavzema država California, in sicer tako z ozirom na površino kot na število prebivalstva; njena površina namreč meri 158,693 kvadratnih milj in prebivalcev ima 10,586,-223.
—NOVA DOBA
ZA VELIKONOČ/
Pri nas si lahko nabavife okusno, doma soljeno in prekajeno meso, kot:
Šunke, želodce, klobase, plečeta, itd.
Pošiljamo naročila tudi po pošti izven mesta.
Vse meso je prvovrstno in dovažamo na dom. Za praznike imamo tudi moko, sladkor,
maslo, orehe (cele in jedrca), bele rozine,
medu, jajca, sadje, zelenjavo kot tudi popolno zalogo vsakovrstnega svežega mesa in grocerije. Najboljše vrste in po zelo znižanih cenah.
Se priporočamo.
Holmes Ave. Market
15638 Holmes Ave., LI 1-8139
(Preje Asseg Market)
Na planincah solnčice sije, na planincah luštno je,
če imate s seboj solnčna očala, ki jih vam naredi po vašemu receptu
SLAK
OPTICIAN AT NORWOOD AND GLASS
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLEDALI KOT NOVI. ako jih oddasle v popravilo zanesljivemu čevljarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo.	I
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA NAPRODAJ
Proda se hiša za eno družino; 6 sob, 3 spalnice, gorkota na plin, klet, preproge, beneški zastori, garaža z novimi vratmi (overhead). Blizu busa. Se proda radi smrti v družini. Za vsa pojasnila pokličite KE 1-7465
APRILSKI DEŽ PRINAŠA MAJSKE CVETLICE
v'
In aprilski prihranki vam prinesejo sekuriteto za bodočnost.
Okoristite se s svojimi prihranki. Naša inštitucija plačuje najvišjo mero obresti, ki je somerna z varnostjo.
HRANILNE VLOGE SO ZAVAROVANE DO VSOTE $10,000.00
Vse vloge napravljene pred ali na 10. aprila, bodo dobile obresti od 1. aprila.
Ako nameravate to spomlad kupiti, graditi, ali'iz-boljšati vaš dom, vam lahko pomagamo s posojilom, katero odplačujete na lahke obroke.
ST. CLAIR SAVINGS & LOAN CO.
DVA PRIROČNA URADA St. Clair urad	E. 185th urad
6235 ST. CLAIR AVE.	813 E. 185th ST.
HE 1-5670	IV 1-7800
300 dinarjev za $1.00
Jugoslovanska vlada je znižala s 1. januarjem vrednost dinarja v primeri z dolarjem od dinarjev JO za en dolar na dinarjev 300 za en dolar. Vrednost dinarja se je s tem približala njegovi pravi kupni moči. S 300 dinarji se da danes v Jugoslaviji vsekakor veliko več kupiti kot doslej s 50. Mali človek v Jugoslaviji sorazmeno z nami v Ameriki malo zasluži, zato bodo vaši sorodniki veseli, če jim poleg hrane in obleke pošljete tudi kak denar.
Za denar se danes v naši stari domovini že lahko vse kupi. Vaši sorodniki pa potrebujejo denar tudi za plačanje davkov, za plačilo elektrike, vode, za vsakovrstna pota. Za pomoč vam bodo hvaležni!
Kadar hočete poslati svojim sorodnikom ali prijateljem v starem kraju	p |k| m
D E iM A R se obrnite na
AUGUST KOLL'ANDER
6419 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Oblo
Tel. HE 1-4148
Tvrdka August Kollander sprejema naročila tudi za vsakovrstne druge potrebščine, ki jih želite poslati v stari kraj in vam preskrbi tudi vse papirje in prostor na ladji ali letalu, če hočete potovati v staro domovino ali pa tudi kam drugam preko morja.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega doHovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicoM 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označbi 32 Va do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer; če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7. št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski, čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, 37 št. 5, 36 št. 4.
Ženske obleke: št 40 je ameriško 32; 42 j6 34; 44 je 36: 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Moške srajce: št. 35 je ameriško 13 in pol; 36 je 14; 37 je 14 in pol; 38 je 15; 39 je 15 in pol; 40 je 15%; 41 je 16; 42 je
16 in pol in 43 je 17.
»
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 in 56 je 44. (Se vrti
med 10 in 11 točk razlike.)
♦
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter —0.3937 inča. 1 meter — 3.2088 čevlja ali
1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, sprejeta potom zakonodaje. 1 kilometer na vodni površini
je 0.5369 'nautical" milje.
*
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. Št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
JOHA]^ BOJER:
IZSELJENCI
RaMAN
(Iz Norveščine prevedel Božo Vodusek)

(Nadaljevanje)
Niso bili navajeni zato izgubiti pogum. Morali so se pač zagristi tam, kjer so bili, in drugo leto znova pričeti. Ampak to zimo so odšli možje v mesto in si poiskali dela, kjer so pač mogli. Saj treba je bilo odnekod dobiti živež za žene in otroke, ki so ostali v preriji. Kal je odšel. Anders je imel sicer šele šestnajst let, ampak ,šel je z njim. Učitelj Jo je ostal v preriji kot edini odrasli mož. In kmalu so poslali oni iz mesta voz za vozom poln živeža.
Spet je imel Morten nekaj, o čemer je lahko razglabljal in
premišljeval. Naslednje poletje je prineslo spet dobro letino. Pa na kaj so ljudje najbolj mislili? Na konje, na lesene hiše? Ne, hoteli so zložiti sredstva za majhno cerkev. Toča v preteklem letu torej le ni ubila Boga v njih. Praznični občutek ni zamrl zaradi slabe letine. Hoteli so moliti Onega v nebesih, četudi bi jim vsako leto vse uničil. Ali moreš to razumeti, Morten?
To pomlad je spet prišlo semkaj precej novih naseljencev in Morten jih je sklical k sestanku pred svojo kočo. Večidel so bili Norvežani, vm^s je bilo le nekaj Švedov, en Irec in en Nemec.
Da, tako so torej stali in sedeli okrog njega. Vstal je neki Hal lingdales, Ola Lokka, čokat rde-čebrad mož in dejal, da je treba misliti na cerkev šele takrat, ko bodo bogati. Če je kdo tukaj, ki hoče imeti kaj več molitve in petja, naj to stori doma sam pri sebi.
Nemec, plečat krepak mož z veliko pepelnatosivo brado vstane in govori angleško. On je sicer takoj za cerkev, ampak župnik mora govoriti samo angleško. Njegove besede prevedejo onim, ki jih ne razumejo. Splošno mrmranje. Ne, na to ne pristanejo.
Irec ima svetlordečo brado in obraz kakor jastreb. Tudi on govori angleško. Ampak poslušajte, pripravljen je dati za cerkev sto dolarjev. In razen tega pripeljati gradivo s svojimi konji, samo, če se strinjajo s tem, da obesijo nad oltar Marijino podobo in postavijo ob vzhodu škro-pilnik z blagoslovljeno vodo, da lahko pomočiš prste vanj, kadar stopiš v cerkev. Ali hočejo to storiti? Tudi sliko je pripravljen podariti, saj to vendar ni premalo? ,
1894
Medved
1952
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je nenadoma umrl za srčno kapjo naš ljubljeni soprog in dobri, skrbni oče
Jfranfe Jlebbeti
Zatisnil je svoje mile oči dne 5. marca 1952.
Pogreb se je vršil iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi v cerkev Marije, nebovzete na Holmes Ave. ter od tam po opravljeni slovesni maši zadušnici na pokopališče Calvar>, kjer smo ga položili v naročje materi zemlji k večnemu počitku.
Blagopokojnik je bil rojen v vasi Dole, sv. Križ pri Litiji dne 21. oktobra 1894 leta.
V dolžnost si štejemo, da se iskremo zahvalimo vsem onim, ki so položili tako krasne vence cvetja k njegovi krsti. Ta dokaz vaše ljubezni nam je bil v veliko folažbo v dneh žalosti.
Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir duši pokojnika. Bog plačaj!
Dalje hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem prijateljem, ki so ga prišli kropit in se poslovit od njega, ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga sprejmili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
Zahvalo izrekamo Mrs. Tomle, ki se je poslovila v imenu društva Washington št. 32 ZSZ, katerega ustanovni član je bil, ter članu od društva Kras št. 8 SDZ za poslovilne besede v pogrebnemu zavodu.
Zahvalo naj sprejmejo člani, ki so nosili krsto. Hvala čst. g. Monsig. Vitus Hribarju za opravljeno zadušnico in pogrebne obrede, kakor tudi pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in najboljšo vsestransko poslugo.
Najlepšo zahvalo naj sprejmejo sorodniki in prijatelji za vso veliko pomoč' in tolažbo v dneh žalosti.
Ponovno hvala vsem za vse!
Globoko nas je pretresla ta nenadna izguba Tebe, ljubljeni. Ne moremo doumeti vsega. Srečno in v ljubezni smo živeli skupaj, a sedaj je prišla bridka in težka ločitev. Za Teboj žaluje soproga, kateri si bil dober in ljubeč drug, in otroci, katerim si bil nadvse'skrben oče. Zastonj je jok in solze ker kar vzame smrt, nič več ne da nazaj.
Tolaži nas zavest, da se snidemo enkrat tam, kjer ni težav in ne bridkosti—tam, kjer vlada večni mir.
Spavaj mirno—snivaj sladko!
Žalujoči ostali:
AMALIA, soproga
FRANK in FELIX, sinova
HELEN, poročena ČERNELIČ, hčerka
HARRY ČERNELIČ, zet
MADELINE in JUNE, sinahi
FRANKIE, SHARON in JIMMY, vnuki
JOHN, brat
V stari domovini zapušča tri brate in dve sestri ter več sorodnikov.
Euclid-Cleveland, Ohio, dne 1. aprila 1952.
Tedaj pa pričnejo prav zares godrnjati. Možje in zene be ozirajo preplašeni drug na drugega. Kal Skaret celo kolne v svoje pesti. Obema Švedoma uide: Kaj vraga še! Ola Vatne sune Pera Folla v stegno. He, he, ta pač misli, da bo naskrivaj utiho-tapil krivo vero mednje! Za sto dolarjev! Ne, niti za milijon ne!
Per Foil vstane. Vsi se ozre jo na orjaškega moža: "Mislim, da nas je dovolj, da sami plačemo župnika in cerkev," pravi. "Morten nam je povedal, koliko mernikov žita pride na vsakega. Gradivo pač lahko pripeljemo semkaj z voli, kadar se bomo vračali iz mesta. Ne potrebujemo konj od katolikov. In predlagam, da takoj izvolimo stavbni odbor."'
To je bilo sprejeto, ne da bi bil Morten izpregovoril. Samo sedel je tam in vodil sestanek in dal vsakemu, da pove svoje mnenje. Vendar pa je bil zadovoljen, da se je tako skončalo. V odboru je bil Morten predsednik in poleg njega so bili še Per Foil in Elza in učitelj Jo, tudi tukaj sami stari naseljenci. Ta dan se je Per bahal na potu domov. Videl je pred seboj tisti trenotek, ko bo sedel v občinskem odboru in odločal tudi on o imenovanju župnika. Zakaj tukaj gotovo ni kralj odločal o tem. Zdaj je bil Per v Ameriki.
Spet je preteklo leto. Tedaj je Morten visel visoko gori ob malem cerkvenem zvoniku in žagal in razbijal. Bil je tukaj edini izu-čeni mizar, tako da je delo večidel počivalo na njem. V zameno so drugi skrbeli za njegove njive. Sicer pa sta imela tudi Per in Anton Noreng oba spretne roke in Anders iz Skareta je bil zdaj krepek osemnajstletni fant, ki je pomagal Mortenu od jutra do večera. "Varuj se ga," je včasih pomislil. Zadnjo zimo je bil fant spet v mestu, preko dneva je delal, zvečer pa je hodil v šolo za odrastle. Neprestano je nosil knjige s seboj. Da, varuj se ga!
"Halo!" je zaklical Morten z zvonika Andersu. "Pridi gor in mi prinesi še nekaj žebljev!"
Fant je prišel in če kdo ni bil vrtoglav, je bil to Anders. Čisto prosto je stal na lestvi in razgrnil neki papir, neko risbo. V šoli v mestu se je bil naučil risati. "Kaj pa je to?" Bil je vrh zvonika z vetrnico. "Oluf in jaz ga bova kmalu skončala. Iz železa je. V zadnjih dneh sva ga skovala." — "Saj to je imenitno," je rekel Morten. Da, tadva fanta!
Pomladno delo je bilo tudi letos opravljeno in ko se je Morten ozrl z zvonika v solnčni dan, je videl raztresene po vsej ravnini koče in majhne lesene hiše, iz katerih se je dvigal dim v nebo. Okrog njih pa svetlozelene njive, ki so se ločile od sivorumene prerije. Zdaj je bilo pač tukaj nekako trideset naseljencev in velik del od njih je bil iz njegovega domačega okraja. Da, pisali so mu in prihajali so semkaj. Večkrat bi se bil rad uprl in jim odsvetoval. Ali pa je imel pravico za to? Ali ni sam odšel s Kvi-dala ?
Sliši, kako mu kliče učitelj Jo spodaj z zemlje. "No, Morten, ali si kaj vrtoglav?"
"Pridi gor, pa boš videl!"
"Ojoj, saj si še ne maram vzeti življenja. Ampak nekaj mi povej: če bi sedel zdaj kdo z daljnogledom gori na Marsu, kakšen razloček bi bil med tvojim cerkvenim zvonikom in med travnato bilko?"
"Da, to si pa kar sam izmisli, Jo!"
Ni se več oziral dalje na učitelja. V njem je zvenela majhna melodija. Ko bi jo le mogel vliti v besedo. Bila bi lahko posvetil-na pesem za prvo hišo božjo, ki so jo zdaj tukaj gradili. Kaj ko bi nekega dne doneli iz zvonika takole: "Ljudje, rojeni v gorah in gozdovih, pridite sem, pridite sem! Isti Bog, ki ste ga molili tam, vam bo stopil tukaj nasproti. Pridite, pridite! Ti, ki si mrtev, pridi v duhu in se združi s
svojim rodom! Ti, ki trpiš in te niuči domotožje, piidi, našel btjš očeta in mater v pesmi. Pridi, pridi!" Morten je žvižgal, v njem pa je donelo in pelo, čeprav je neprenehoma razbijal s kladivom.
Če pa jih bo Bog, radi katerega so si naložili te žrtve, tudi to leto udaril s točo ali s kobilicami, kaj tedaj? Prišli bodo k njemu še ponižnejši in ga molili. Tako reven je človek. Tako čudovit je človek. Morten je za trenotek prenehal z razbijanjem in se zamislil. So stvari, ki jih ne boš nikoli razumel. Da, učitelj Jo je imel prav. V primeri z neskončnostjo sta travnata bilka i zvonik enako visoka. In vendar obsega božja hiša nebo in zemljo, čeprav je še tako majhna. Tako je stal Morten ves zamišljen. Ampak zdaj je bilo treba pohiteti!
Nekega dne je bil v cerkvi in pravkar izdeloval oltar, ko vstopita Ana in Elza, obe praznično oblečeni. Pozdravita ga, mu voščita sreče pri delu in se ozirata nekaj časa po stenah. Da, zares. To bo še nekaj čudovitega tukaj! Okna so že vstavljena, tla so pa še ^pokrita z oblanci. Morten jima gre naproti, gologlav in oznojen in jima ponudi roko.
"Moraš nam povedati," pravi Ana, "kdaj naj pridemo in pomi-jemo tla."
"Da, da, v treh do štirih dneh bo vse gotovo."
(Dalje prihodnjič)
Reja žival? zaradi kožuhovine
v Zedinjenih državah se mnogi podjetni ljudje ukvarjajo z rejo raznih živali, ki dajejo lepa krzna oziroma lepo kožuhovino. Posebno dosti ljudi se bavi z rejo severnih lisic in vider (mink), katerih kožuhovina prinaša dobre cene.
Manj znana je reja činčil (chinchillas), dasi se s tem ukvarja lepo število ljudi. Značilno je. da rejci činčil računajo s popularnostjo krzna činčil V prihodnosti, ko jih bo dovolj na razpolago za dragocene ženske kožu-'he.
Pred desetletji so bila krzna činčil visoko cenjena in so pri našala zelo visoke cene. Privošči ti so si mogli take luksuznosti le res bogati ljudje. Kožuh čineile je izredno lep in gladek, toda ži-valica je majhna in je za napravo enega kožuha potrebno mnogo kož.
Pr\'otni dom teh glodavk, ki od spredaj sličijo malemu zaj čku, zadaj pa veverici s košatim repom, je visoko v gorah Južne Amerike. Zaradi visokih cen nji hovih kožuhov so jih lovci pridno lovili; še leta 1900 je bilo prodanih 78,000 činčilinih krzen. Kmalu potem pa so bile činčile skoro iztrebljene in njihova krzna niso več prihajala na trg, nakar so činčilini kožuhi prišli iz mode.

Zastopniki
Enakopravnosti #
Za St. clairsko okrožje; JOHN RENKO 1016 East 76fh Street
UT 1-6888 •
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje; JOHN STEBLA) 26851 Oriole Avenue
REdwood 1-4457 •
Za newburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8629
99
Don't gamble wHh fire-> the odds are ogoinst you I
Vsa ta zanimiva industrija reje činčil temelji za enkrat M upanju. Morda se bo zahteva činčiline kožuhe spet pojavilSi morda se ne bo; v tem zadnje® primeru rejci činčil ne bodo vfr deli kaj početi z njimi. Zdaj delajo denar s prodajo živalic pleme.
Reja činčil ni draga. Zahtevajo le primeroma hladna bivališJs ter dovolj sena in nekaj žitaric-Živalice se hitro množijo; saim"' izleže od 3 do 15 mladičev na 1®" to. Vse dobro kaže, samo če bod' bogate ženske prišle do prepO' čanja, da ne morejo živeti W činčilinih kožuhov.
—NOVA DOBA
Leta 1923 je Mathias Chapman, ludiiiški inženir za ^mnri-ško družbo Anaconda, visoko v Andih v Južni Ameriki nalovil enajst glodavk izumirajočega rodu činčil. Polagoma jih je im-portiral v Californijo. To ni bilo lahko, ker živalice so bile vajene hladnega podnebja in visokega gorskega zraka in jih je bilo treba v gajbicah, obloženih z ledom,
polagoma premeščati nižje in nižje, da so se postopama privadile nižjemu ozračju.
Vsekakor, Chapmanu je to preseljevanje činčil uspelo in s tem je nastala nova industrija v Ze-dinjenih državah; reja činčil. Danes se z rejo teh glodavk ukvarja okrog 8,600 rejcev in število činčil se ceni na 250,000. Chapman in mnogi drugi za njim so napravili lep denar s činčilami, in sicer s prodajanjem istih za pleme. Par činčil stane do $1.500.
Značilno je, da rejci činčil za enkrat gojijo iste samo za pleme,
samo za razmnoževanje. Upajo,
da v petih letih jih bo že pet ali šest milijonov in takrat bo čas,
da se začnejo pošiljati njihova krzna na trg. Upajo, da do takrat se bo pojavila zahteva za činčilina krzna za ženske kožuhe, in upajo, da bodo prinašala take cene kot vidrina, če ne boljših.
CHICAGO, ILLIl^OIS FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179
OBLEKE ZA DEČKI
MERE 3 DO 18
Cene:
$ 8.95, $10.95, $13.95 $15.00, $18.00, $22.50
Najnovejši vzorci, trpežno blago, znanih izdelkov, izvrstni za pomladno in letno sezono Oglejte in kupite jih v
FRANK BELAJ-EVI
Trgovini moške in deške opra*'
6205 ST. CLAIR AVE.
BUSINESS OPPORTUNITY
MEAT MARKET — In suburb. Very good business. Must leave town, reason. This is a real money maker.
Melrose Park 4765J, Sunday and evenings
DOWNERS GROVE—By Owner-Leaving State. Will sacrifice for quick sale. Gas Station — With living quarters. Doing good business. Excellent location. Well established. Wonderful opportunity for retiring couple or service man. Must be seen to appreciate. 63rd & Main.
Downers Grove 1773
By Owner—Will sacrifce for inventory—HALL-MARK GIFT & CARD SHOP—Fully equipped. Good going business. Near hospital. Well established. Excellent North side location. Near Wilson. With living quarters. This is a real value for the money. Must be seen to appreciate.
Call EDgewater ,4-9339
BOAT YARD—Capacity and equipment to stbi-e 100 pleasure boats. Also welding machines, cutting torches and other machinery.
Michigan 2-4030
MEAT MARKET—Modern, fully equipped. In Cicero. Best Cer-mak Road location. Basement equipped for sausage making. 5 room apartment and garage available. Owner leaving state.
Village 8-7521 or TOwnhall 5342
FLOWER SHOP and 2 GREENHOUSES — Fully stocked for spring. In South Shore. Doing over $50,000 a year. Terms.
SAginaw 1-8400
MEAT MARKET — Completely equipped. Going business. 2 story brick building. Large brick garage with sausage department. Bohemian section.
Bishop 7-6855
WANTED TO RENT
NO HOME OF OUR OWN—Refined, responsible young couple with small child and expecting another will take immediate possession of 4-5 room unfurnished apartment. Preferably N. or N.W. Will decorate. Pay moderate rental. This is imperative! Call Mrs, Holloway,
EDgewater 4-0260
CATHOLIC Family, mother, son, daughter, all well employed, need at once 4-6 room furnished apartment. A-1 references. Prefer Oak Park, Berwyn, Cicero. To $120. Mr. Collins.
WA 2-2158 days;
MI 3-9474 weekends.
ooooooooooooooooo«
^0\>« 'IVOf.
a i
x>ooooooooo<>oooooc
WANTED TO RENT
RESPONSIBLE Couple, child nee^ 2 bedroom, 4-5 room unfurnished apartment. Any good location Moderate rental.
BOulevard 8-788®
RESPONSIBLE Couple, 2 ad"" children need 4-5 room unf'^'" nished apartment. Prefer N-N.W. Moderate rental.
KEdzie 3-81
RESPONSIBLE Carpenter, expectant parents, urgently ne®® 4-6 room unfurnished apartmeO; Any good location N. or Moderate rental.	,
' Buckingham 1-076

RESPONSIBLE Mother, employ daughter, need 4-5 room unfwr
2n»
to
nished apartment. 1st or floor. Refrigerator and stove be furnished. Any good locatio"' N. Moderate rental.	,
HOllycourt 5-14^,
URGENT—Please Help—Vet f^' ily (Vet steadily employed) ne^j 4-5 room unfurnished heat® apartment. N. or N.W. Modera' rental.	.
SUnnyside 4-048 ' Room 41'
EVICTED—Must get apartme"'' Responsible couple, 2 childr®''' desperately need 2-3 room nished apartment. Any good cation. Moderate rental.	,
CHesapeak 3-481
REAL ESTATE FOR SALE
FOX LAKE
Lovely ranch type home at Shore Gardens. 3 bedrooms, dinj^j room and den combination, pa" jjii
living room, pine kitchen,
Id breakif'
bar, 2 tile baths. 1 with sho^j).
Harrison cabinets and breai
stall. Gas heal. Garage with joining guest house with 1 room, bath and kitchen. $80 per month. Close to pM^ beach and park of subdivision-
Call owner at Palitade 5-1221 or Fox Lake 7-1722
POZOR! Lastnik prodaj«
celo leto dobro-idoče letoviS'^® RESORT .-.jj HOUGHTON LAKE, MICHlG^'y 4 koče — 8 kabin — 14 Coff s — 3 motorni — 4 ribniki in ^ 3 sobami s kletjo pod vso hi^ ^ mnogo senčnega drevja, obrcH® čolne ter ob glavni cesti. jjU'
Primerno podvzetje za vso žino. Dohodek skozi celo leto. ^ ;
Dobra jaga v jagrski sezon 'j. , jeseni ribolov in letovišče z doi ki pozimi in ob praznikih. . i^ci' ■ Kabine opremljene z vsemi i litetami za kuho, priprava z® viranje sodas in sladoled. jflO
Oglejte si to letovišče kupite kje drugje.	^ ..ko)' '
Samo $39,000, z $15,000	j
Idealno podjetje za podjetne i vence.	-oli-
Je odprto na ogled kadar Pišite ali pridite osebno. _
CHALIFOUX RESOBJ -.K HOUGHTON LAKE, MICHIO^ Telefon 3886
d