immflwma H. v umum, * sauoto zj. Mraarla 1926.______Ccto Dfn r50 >**•!* ••■* «u H>riii^ X%wimmšX wm4m\\* te pnHlftt. * ■■■■r«tfc do 30 pctft * 2 D, 4o 100 vnt t-> 50 p> rttfi Inserati pctit vrsU 4 D, notice, po^ijno, izjave, reklame, prcktfci boedt 2 D. — Popust po dogovor«. ^- tnacratni davek poccbej. — „tlgmrtl *aro44' velja Jetno v Jagosiavtji 240 D, a ino»em$tvo 420 D 9pr*TBl*tr*: ■■■!!•»■ iUn *te¥. S, prltttf*. — TiUMi ttev. »04. 0r**al*tr«: KasfUr« iUm *t. fp !• ■aatotrvpft. — Ttleton iitv. 34. ■V* PottitliMi platana v gotovini. Izigravanje državnega uradništva Včeraj je biU zaključena načelna debata o proračunu in državni prora# čun za L 1926 27 je bil z glasovi vladne većine v načelu sprejet. Ves čas prora* hunske debate smo čak ali. da se spotn* ni vlada RR svojih obljub, ki jih je dala svoj čas uradništvu v tem smislu, da bo uradniško vprašanjt v najkraj« lem času in na na j po vol j ne j si način rešeno. Dočakali smo pa to. da je po# slanec vladne stranke pred parlamen« tom in javnostjo državno uradništvo oa neumesten način zalil, češ da pari a* mentu ni potrebna pokvarjena gospo« da, da državi ni treba vrniti uradnikom doižnih 20 % plače in da so uradniki dobro plaćani. Ta nekvalificiran izpad proti celokupnemu uradnistv-u, ki po svoji pretežni večini vestno vrsi službo in žrtvuje za državo već. kakor bi bilo v sedanjih neznosnih razmerah priča* kovati, je nov dokaz, da sedanja vlada u radničkih interesov noće ičititi. Ko smo dobili toli opevano vlado narod* nega sporazuma in seljačke demokracije, so bila njena usta pol na obljub in r a doda mosti naprara uradniškemu sta« mi. Vse obljube so ostale na papirju in praksu je pokazala, da uradništvo od sedanje vlade ne more pričakovati ra* zumevanja ni zaščit« svojih ži^ijenj« skih interesov. Državni proračun v obliku kakor so ga sestavila poedina ministrstva, je bil odi očno previsok. Potrebo štedenja v državni upravi čutijo vsi davkoplače« valci od kmeta in obrtnika do industri* jalca in javne ga namesčenca, Pod pri« tiskom javnosti, osobito gospodarslcih krogov. ki so opozarjaJi na ušodne po* sledice darvčn« preobremenitve.. se je vlada res odloćila, da račne stediti Mislili smo, da bo stediia tam. kjer iz« datki nišo mijno potrebni, ali tam. kjer javnost sploh ne ve, kam gre državni denar. Toda zgodilo se je baš narobe. FinanČni odbor Narodne skupščine je Crtal postavke, pri katerih bodo trpeli splošni interesi, dočim se manj važnih izdatkov ni dotakniL Stedenje je zađe« lo seveda todi državno uradništvo, o ka terena nikakor ne velja trditev radi« ćevskega poslane« Babica, da je dobro plaćano. Mesto da bi vlada stcdila dru* £od in plaćala aradnistru vsaj dolg. ie segla po redukciji in vrgla na cesto tisoče u rad niskih rodbm. Nihče se more biti nasprotnik pametne, smotrene redukcije tam, kjer je dejansko potrebna in kjer ne vlada že itak tako občutna brezposelnost. kakor pri nas. Toda reduciralo naj bi se sele takrat. ko so izčrpane že vse druge možnosti znižanja državnega proračii* na in ko je z* reducirane vsaj toliko poskrbljeno, da ne bo ogrožena njihova eksistenca. Pri nas se je reduciralo kar na slepo, večinoma iz strankarskih ozirov, brez upoštevanja kvalifikacije in brez faktične potrebe. Ni res, da bi se ne dalo prištediti nekaj milijonov riraaje in nadomestiti znesek. ki je bil crtan na račun uradniške redukcije. Pa recimo, da res ni bilo drugega izhoda in da se je morala vlada odločiti za to skrajno sredstvo. Logično bi bilo. da Stori se drugi korak in zboljša gmotni položaj ostalih uradnikov. Samo na ta način se da zboljšati državna uprava in administracija. Brez pošteno plača« nega uradništva ne more biti dobre uprave. Toda vlada priznava uradniku samo eno pravico: trpi in delaj! Mesto. da bi vpoštevala upravičene prošnje in zahteve uradniškega stanu, je odsjovo* rila z redukcijo, vpokojitvami in dru« gimi šikanami, ki ubijajo v uradniku še tisto dobro voljo in veselje do dela, kar mu ga je zapustila težka borba za vsakdanji kruh. Dan na dan prihajajo iz Beograda vesti o brzojavnih vpoko* jitvah in premestitvah najboljih urad* nikov, vlada ima menda največ opra* viti z ukazi, pri katerih niti najmanj ne upešteva kvalifikacije in škode, ki jo trpi pri tem uradništvo samo. obenem pa državna uprava. Noben uradnik re ne more zanesti, da ga jutri brzojavno ne premeste ali vpokoje. Ta nesicur* nost vpliva na uradništvo samo, šc bolj pa na upravi* in administracijo, ki pn!agoma popušća tuđi tam. kier je fcila svoj čas vzorna. Z izigravanjem uradništva izpodko« pava vlada glavni steber državnega aparata. Ni čuda, da so zaćeli razoča* rani uradniki govoriti o enotni fronti in da bodo naposled prisiljeni seči po obupni samoobrambi. Jasno je. da bo pri tem najveć trpe!a država. Vso od* govornost za posledice eventu2.1nega I ttradniškega samoobrambnega pokreta 1 bo nosHa vl^da. ki sistematično zapo* stcvlja državno vndrCHvo i;i povzroča nezadovoljstvo, - . Sestoneh med ninčKem In Mussolinljem Sinoci sta se državnik« prvi^ sestala. — ItaHjansko ćasopisfe skuša pomiriti jaTno mnenje ▼ Ncmčiji. — Prihod italijanskega poslanika iz Londona. — Ninčić pri italijanskem kralju. — Rim, .26. februarja. Jugosloven-ski zunanji minister dr. Ninčić je včera.T ob 10. dopoldne prispel v sprem" >nu šefa oddelka za Malo antanto v zunaitjem ministrst\Ti g. A n t i ć a in lajnifca V u k č e v i ć a v Rim. ItaJiian-^ka a lađa je zunanjemu miTiTstru dala z'i pofovanje po rtalijanskih železnicah •i^ ra7t>a!ajro po«eben salonski voz. Na rrrnski postaji so dr. Nirčića pozdravili v MTi-ss^Iinijevem imenu načelnik kabineta rršiiistrskega pred se d siva mar-c!?e>se Paolucci. na^ poslanik A n- I: o n i j e v i ć. direktor italijanskega zunarjega minf.strstva I? o c c a in Se dm to osobie ztinanjej^a ministrst\*a- TaVoj po «vojem prihoda se je dr. Ninčić razjrovarjal z generaniim tajnikom zunajijesca mrnistrsna senatorjem C o n : a r i n i i e m. zvečer pa se )š se^tal v palači Chicri z Mussolinijem. Po razgo-voru ie ministra dr. N'inčića ^prejel iraiijanski kralj v dal.i$i avdi-?enc{. Lfsfi omenjajo. da je bi! ^eManek obe*i državnikov že da^*no dosrnvorje1!, toda vedno znc^-a odložen rad? raznih TTjriajiie-po'itičrnh zadev. Očevidno po navod:fih iz rurtatijesra ministrsTva listi 5 posebnim povdarkom orrsenjajo. da ItalHa noče \<>diti nikake Nemčni so-vrazne pofit'ke ?n ne želi nikakih rvez proti Nemćiji, ker bi to bilo v nasprrt-ju z duhom loc^nisklh pos^db. Faši-sto^"ski list -?i Tevere^ pripisuje se-stankn dr. NirrČića in Mussolinija iz-redtio važnost z ozfrom na delovanje Dnistv.i narodov. Situacija v Evropi se razvija taiko, da »ure^i^Tia strem-Ijenia dobfvajo č"m m-cne«$i izraz med evrorskmti narodi. Kliub locarn-sketnu sporazumu se v Evropi brusi orožje in se vodi ođloćna diplomatska borba. Nikdo ne veruje obljubam drugih. Vsak se briga Ie za sebe. «Teve-re > da]|e na^'ia^a, dit se med NinČićem in xMussolin»jem iz gotove po vzorcu že sklenjenih po^odb nove kombinacije, ki bodo STX>rfolnilc italijansko-jugoslo-vensko sodelovanje. To sode^ovanje je zlasti potrebno v ča^u, ko NcmČija pri-stopa ^* Dnj^mi Ttarodov. Tevere> je mnenja, da bo pristep Nemčije k Društvu narodov pospeJil razpad te mednarociiie institucije in za to verjetno eventualnost si morala Jugoslavija in Italija kot sosedni državi zavarova-ti ^'ojo policijo, ker imata obe mnogo skupnih interese. V diplomatskih krosih }e vzbudil Izredno poz>rno6t tndi nrihcd italilan-skega londofiskega poslanika delia Torretta. Pred svojini odhodom »z Lonslc?na je deUa Torretta dvakr^t konfcriral s Chaciberlamemn. Glasom informaci'j ang»eškili l'stov ima della Tarretta važno misijo, da predloži za-stepnikom icrJii.irske zuTiarije politike koncept anscle.ške vlade jdede vprašani, ki se imajo reševati na marčevem za-sedsnju Društva ^arodov. Ni izključena možnost, da danes della Torretta nrisostvuje sestankn dr. Ntnčfća in Mussotnlja. — Dima j, &. februana. «Neue Freie Presse-* javlja na podtojri irxfor-rnacij pri našem post.mištvu, da ima sestanek njgosfovenskejra ministra Ninči<5a z Mu<:??c^Tiiiem edrno ta cilj, prijateljske odnošade, ki temelje na .sklersjeni pogodbi, še bolj okreprti in zajamčrn ohran:tcv mini in obstojecih Tnednarodnih pogodb. Začetek podrobne proračunske detmte Skamcina z Tecino glasov sprcjela proračun ▼ načela« — Danes skupscina ob minimalni udeležbi razpravl}a o proračunu vrhorne državne uprave« Beojjriid. 26. februar.ia. Nik^kih važiiih političnih do-scKikov. Polirlćna ja^Tro^t posveč.i posebno pozornost s^-ii razsirjeriesra odbora radikalne stranke, ki se vrsi v nedeijo in na kateri se irna popolnonia razbistriti notranji položaj m razmerje do radičevcev. Skup-ščina je danes zelo slabo obiskana. SiTioči je bila zakl;uceria liačeltui debata o proračunu. Za proračun ie glasovalo 161 poslancev, proti pa 72. Kompaktno so za proračun glasovali radićevci. docim se je okoli 40 radikalnih p^slancev odstranilo pri ^lasova-n.hi i zbornice. Današnja seja ie bila otvorjena ob 9.J5 dopo?dne. i>k»pščina »e po končanih formaInostih presia takoj v po-tlrjbno razr»ravo o državnem proračunu za Ieto 19^6—1927. Na đnevnem redu ie bil proračun izdatkov vrhovne uprave, ki se dcli v dva dela: 1, pokc: ni ne in 2. državni dol«. PosL Husein Alić (musi.) je dobil prvi besedu ter je v daljšem govoru v podrobnostih razmotrival proračun vrhovne državne uprave, konstatirajoč, da so radikali in najnovejši monarhi* sti radićevci na shodih zlorabljali kraljevo ime. Oštro napada vlado radi nje-nejia neclela v skupščini. Pravi, da se že p?t let vodi debata o vprašanju ali sme: eden a?i tri je narodi. ,?e pet let se prepiramo j>jlcde hrvatskega vprašanja in ^lede dn:gih sličnih vprašanj. Kon* statira. da današnja vlada sploh nima točno določene Hnije v državni politiki. Govrvinik zahteva čim prej.šnjo izved* bo davčne reforme s predložitvijo enetnega davčne^a zakona, dalje za* htcva od vl^de. da predloži skupščini zaken o osnovnih, srednjih in visokih solah. k;ikor tuđi zakon o centralni i:pravj. Jo za rtdukci.io ministrstev. — Ziasri oštro napada ddovanjc odbora ?.a prošnje in pritožhc. ki ima resiti nad 3000 prosenj, a nikdčr ne rbomje. Liovori y.ix tem o težavnih prilikah v tiržsvnem svetu, ki dmgač« redno in Pravilno posluje. Zahteva. da se dovo« lijo in cmoc-očijo državnemu svetu kre* diii. da more se bolj uspesno pošlo« vati. Državni *vct ie samo v enem letu rešil nad 13.000 raznih spornih zadev. V nadaljnem svojem govoru oštro nt* pada politično upravo v Bosni in Hcr« cegovini. kar je izzvalo med navzočimi radikali ogromno ogorčenje. Poslanec Alić pravi, da so politični uradniki v Bosni in Hercegovini eksponenti in pri« ganjaci za narodno*radikalno stranko. Zato zahteva iz principa štednje, da se ti politični uradniki ne plačajo iz dr« žavne blagajne, marveč iz fonda na* rodnosradikalne stranke. (V zbornici velik vihar.) Govoreč o državnih dol« govih zahteva, da država izplača povo« dom žijjosanja avstrijskih bankovcev ođtegnjerih 20 %. PosL Vladimir Pušertiak (kler.) ko-vori o proračunu vrhovne državne uprave. Govori pred prazno zbornico, poslušak) Ka samo njegovi tcvariši Iz Jusrslovarjskega kluba in eđini radide-vec posl. Ivan Kelemina. ki zastopa rnariborsko volilno okrožje. Posl. Pu-šenjak zamerja vladi, da ni še izvedeno izenačenje kronskili upokojencev z dinarskim! in da vlada ne izplača 20 od-stotkov odtejfliaia Kritizira nadalje neplodno delovanie rdbora za prošnje in pritožbe. Nato se bav: obširno s tekc-čimi državrJmi d?>Iffovi. Posl. Joca Jovanović-Pižon (zem-lioradnik) je nato- povzel beseJo i a splošno kriiziral vladnj proračun iclede vrhovne državne uprave. ^eja opol dne še traia. Rumunski Karei zopet prest olcnaslednik ? ■— Bnkarešta, 26. febniarja. Vl?.đni iist »\itoru! javlja, da v kratkem odpotaj^ ro-nHmska kral.'lca Marija v spremsivu dvah generalcv v Pariz, kjer se ses-ta* e s prin-cem Karlom, ki ie žc prfspe! tia. Kraliica ima naioi'O, da doseže pomirieir'c med oče-tom n sinom in da Ksr-oi prckiiće svoj sklep slede abdlk»c*ic. Na ta način skuša kraljica doseći, tla postane K-reŠ znova presLoiona5ledT3fk. DAMASK V NEVARNOSTI — Pariz, 26. foćrruarša. Po poročilih iz .Teruzalema ic Damask ozrožen po uporni-kih in se nahaja v veiriti nevamosti. Okoti 3«X)0 up^rnikov je dbkotilo mesto. Upomiki izrablj-io neugodno \remt za svojo akcijo. Se-da; nan,rci žc već ti uš itcprestano ra.iate, če se ni i>oskušai ob podpisu locr^rn^kih pogcdi"* zagotovili Poljski sedež v svetu Društva narodov odnosno druga jamstva. Vam odgovarjam: ne! V odloč'IIem trenutku b;i pitijska vlada znala najii pota, da za^igura Poljski repu-bliki us:lcd vi tla izvede splošno kon^oHda-cijo. Glede \TTrrašania glasu Pcijs-ke v svetu Društva Tirrc-dov p-r/ljska vlada ne bo baiaTitsK-!. — London, ^6. februari a. G!avno tai-niMvo s:tro1ve-:i Društva narodov in da se ne pt->va.bi v >vtri m^bena drug« država ražen Neinciie. — Berlin. 2\ febru^rja. 'Vo*>^sch* Zeitungv javlj.j \r. I.c>mlona. da te »astop-nik Japanske v nn&leškcm rruiaiiiem mir*** strsrvu i/j:ivH. d.i .Iap:n^ka ne drvoli t>;-kake po-mihižhv." jrias\ etu Dni>tv» narodov, irvzeinš! Nemčiio. Diploniatičm dr^pisniJc Daih' Tcicsrrapha-j javlja, da jt n-r/n'eški jx)slan;k i>o navodiiu s\-t>ic vlade cabvesti; /AVAame minj^trs-tvo ^lede suuišča Norveške k vprašanju pc-m»iožnve stalneca sedeža v Drusr\*u narodi'. NTorvcška scssfci"" ša z Dansko in je proti vsaki pomnožrivl Le Neirrćiii nai se prizna s ▼ svetu. «Cliicsisn> Tribune* iav)ja, ča ie Kitajska zatrt evalj, da se i i prizna ia\'ij.a. da .so vcs:{ o poletu z-ima-niega ministra dr. BeneČa na Dunahi. ki nai bi $k-&l 6. t. m.. neosnovane, oduo^no T»re-uran.'en^ ter priporoinia, da *e danes prtino avstr'Fjsko - češkoslovaška pot;niait;a za skicniiev po^>vfl)c o razsodi^ču. — Duna}, 2(\ februaria. Du*ia>;4ci UM\ vidržuiejo vesti o posetu zunamega ministra dr. Beneša na Dunaj«. Poset ie v glav-oem določen ra reršitev važ*iih aktualnih politfčnih vprašaTi:. Danes se Prično v Pra-Ki oficijelna poga.^rra med Avstrijo in Ce-hosiovaško xa skierriiev raz-sodiščne pogodbe. Zunann immster dr. Beneš pripisuje te] pcgo-»thi največjo poliricno važnost. Glavno glasilo nemskih nacijonalcev *Deii'Sch - osterr. Tageszeitungj: irjjska proti dr. Benešu in pravi, da bi poset dr. Berješa na Drmaju pomenial provokacijo prebivalstva, ki že t, 90^ /a prfkliučitev .^^strtk k Nem^iji in proti Ćehoslovaški. Ponarejevalska afera v madžarki skupščini Socijalisti zahtevajo odstop Bethlenove vlade. — Budimpešta. 2b. februaria. V narodni skupsčinj se ;e včeraj pričeka razprava o ponarejalski aferi. Potekla te mirno \r. monotono. V imenu vladine večme ie posl. Rubfnek precital po-ročilo parlamentarne komisije. Citaiije je trajalo dve uri. Poročcvalec Rubl-nek »e predlajcal. da nai vzame zbornica r>oroči!o većine na znanje. Posl. Vaszonv ;e prečita! pc ročilo manjšine. To poroci lo so podali demokrati in sociiaLni deinokratjc. Poročilo wđitcva, da mora vlada srofa Bethlcr.a nemudo-tna odstopiti. ker ie vlada odgovorna radi ponarejanja franct>skttt bankovcev ter je prav dobro vedela za ponareja-ni«. Vlada je na procesu prati ponarc-jaJceni osebno interesirana in zato kj potrebno, da prevzame vlado kabinet, ki bi vodil objektivno ves proces. Dve drugi poručili zahteva ti samo. da nai se nadaljuje dokazn.o postopanje proti po-narejalcern. Manjšinska porobila po-u. da je vlada v poJitičucm ozi-ru, nikakor pa ne v pravnem smislu odgovorna za poiiareial5>ko afero. Opozicija v jrJaviiem zalite\a takoišnji odstop notranie^a ministra. FRANCIJA RATIFICIRA LOCARNSKE POGODBE — Pariz. 26. fe^usrja. Poslanska zbor. Bici *e pričela razprava o zakonu, kl po-of>!aš^a pr€d5e<:nika repoblihc da odobri dne 16. oktobra 19Z5 v Locarmi 5klen|cne varnostne pogodbe. TRGOVINSKA POGAJANJA Z ANGLIJO — Beograd, 26. febrcarja. V x«nan;em miiiis;rstvu sa se v5erai i rad a! je val a, odnosno obnovila pogajanja rred naso in an-^JeŠkn ćeieg£€;.k> za sklenifev definitivne trgovinske posod^e. Ang!e?k: poslanik C a -nard :s predloži uaM dele^ac!;! odgovor in prtpombe angicške viadc k predk>g:o,7i naše vlade. Skleu« se v krarkem trgovinska pogodba s konzularno konvencijo. Cia-v.i r.zlz delegacije izjavljajo, da so zadovolji z ar.gleskim odgovorom zi*.sti filedt; t«rKov. Pvzajanfr se v kratkem isoočajo. ! POVRATEK FINANCNEGA i MINISTRA ! — Beograd, 26. februar;..1. Kakor u: »H-{ veščeria naša vl.ida. >e prihodnii četrtek ) povrne v B«t>grad fmančni miiiister cfr. i>icv-! iadinović s sve-je^a poiu^';^^:a v NN a-; shtngton. Samomor poštnega uradnika Postili oticilal fi»tir<> ^ilković \t v Zagrebu vstopil v vlak. ki odhaia ir Zasrreba proti Karlovcu *xl*v>sno Splitu. Nadoficiial je zaprosi! sprevoduika. naj xa pusti c res'včerai /futrai sknsat vzbuditi nadofictiiita. toda ta ni dal n> kakej^a znamenia življen.ia. Klica 1 sra je, \V\\ mu je na ušesa, suvai sta ic. tada brez uspeha. Ko je vlak prišel y ^plit, te ^pre vodnik ob vesti! u slučaju policijo." ki je odredila, da .so nadoiici.ia?:i Filko\ića odnesli v državno bolnicu. Tu so sa /đravniki preiskali ter so ti*;i izprali /jlodec. Po dolcem čjsu s*> konono zd*a\"nfki uvideli, tla je vsiika pomoć zaman in da je bil Filko\ić Žc uajmanj 14 ur mrte\-, Filković je moral radi svoje živčne bolezni vzeti več>o dozo uspavatnesa sredstva :>n se i*? tako zastrupil. O smrti nadoficiiala ic bila takoj obvcščeua poštna dirckciia v Zagrebu. Borzna poročila Ut/BLJAN.SKA BORZA L e s « i t r ic : Hrastovi hiodi biseo .1100. smrekove huselovke deiiar 4AS. ja-vorievi hlodj denar 4.S0, l>uko\'i plohi 3*«*;• 279—blajjo 281: lr^ invesi. i>c>. iz leta 1921 đenar 76. bla-go 7S; Celiska p^iso.Mlnica Ad. denar 300. blago 336: Ljubljanska kredima bartka d-eiuir ^"V». blajro 23'*-. Mcrkauiiln* . banka denar l^K). b!aw>> HM: Prva hrva:>krt šfetiio-rKca denar 973. bla^o 980: KreJ.tni zavod .denar 175. bja^o ISiS: Slavenka banka denar &>: Siro.j-io rovari«: iji iivurr* bUto 120: Trboveiji'ka presn-ogokopiu: —8f*3.5U. Efekti. 7r'ć invest. po^. 1921 77—7*t 2%% ćrž. reme za ratn-u *tetu 277—2y78?'t, 276—279, Ljubi anska kredima 200, ttrv. eskomptnž ba^kn 12*»—122, Kredima bank« Zagreb 126—1JM, Hi-potekarna. banka (»7— 68, Jucrobank-a 104—106. Prašredicua 072:/, —975. Elv'sploataciia 22.24. Drava ć± Osiiek 3a=S. Sečerana, Osijek. 410—45). Is;s dd. fo, y\hk^ .M, Outmjn 30i>—A''5. ?:^vtks \AS% Slavoniia 43*^—45. Trbovc!"ska 372—,?«». Union paron:'In *2\>, VevCc 1[V5. Asrari* 44^—45>i. 1NO2EMSKE BORZh. ■— Curili. 27. februarja. Borza: Beograd 9.125. Pariz 1S.S7. Landnn J5.2?7-^. Newyork 519.965. Mila-i 20.S7. Pr««j 15^95. Diinai 73.25. — Trst. 27. februaria. Predborza: Beograd 43.7075—43.S05. Pariz 90.50— 91, Newyork 24.85—24.875. Lc-ndon 121—121.075. Curih 47S--479.50. Pr.afi^ 73.50-73.75. Dunai &t£—33&' Str*» 2. _________________________ SLOVENSKI NAROD, dne 21. februarja 1?26. ___________________________________ stey- 4/. - Iz tujih držao Čeđčorioroilta žrtvuje za državne nameščence 700 milijonoT Kc. — Falziiikatortka razprava v madzarskem parlament«. — — Fraacosko-ruska konferenca ▼ Parizu* Češkoslovaska vlada e predložila, kakor smo ie poroćali parlamentu tri zakonske nacrte, ki ure.iujejo gmotne razmere raznih skupiti državnih name-Ščencev in duhovsčine. Suci jal n.>nolitič-ni odsek pariamena je začel ukoj z razpravo. Predlože prinašajo znatno zboljšanje uradniških prejemkov. dasi se seveda vedno ne ustrezajo zahte-vam javnih nameščencev. Že v seda-nJem obsejru pa potnenjajo novo obre-menitev češkoslovaškesa državnesa proračuna za 700 milije nov Kč. Povodom razprave v socijalnopo-Mtičnem odboru je irnel finančni mini-•ter dr. EnfdiŠ zanimiv ekspoze o fi-nančnih in splošnojjospodarskih razme-rah v CSR. Poudarjal je, da se ie živ-benje v republiki napram predvomemu Času po dražilo v razmerju 1 : 9. do-frodki prebivalstva pa so se povišali samo v razmerju 1 : 7. Preko te relacija tuđi država ne sme iti. čeprav bodo radi tesra uradniki tuđi po reformi prejemkov razmeroma še vedno slabŠe platani, kakor so bili pred vojno. # Madžarski parlament doživi ja burne dfievc povod crni razprave © poroti-19i preirftovalne komisije v ponareja!ski aferi. Vladna večina komisije ie izdela-ta ^oročilo, ki vlado in posebno Še mi-tiistrskejca predvodnika grofa Bethl^na odločno brani vsake, *e tako ma'en-kostne sokrivde v ma-ii«.rsketn sveto v-aem Skandalu. opozicijska manjšina pa % osT>efiOTn podcrtava momente, ki es Priča io. ako že ne o formalni, pa vsai o moralni in politični sokrivdi vlade. Parlament bo seveda odobril poročil.) večinc in s tem skuSal oprati hudo komr>rormtiranega Bcthlena. Ne bo pa s tein prevaral niti madžarske, niti evropske javnosti. Simptomatičfii v tein oziru so glasovi, ki se vedri > češče po-jav1ja?o v velikem evropskem časopisju in ki odlnčno protestiralo proti temu, da bi srrcf Bethlen zastopal Madžarsko na marčevem zasedanju Dru i rva naro-dov. Kcr pa madžarska vlada na tem vztraja. ni izk linč eno, da priđe v 2ene-vi do neprijetnih škandatov. V Parizu se je začela v sredo v zu-nanjem mmistrstvu francosko-rtiska konferenca. ki ima naloga, odstraniti Š2 vedno obsiojećn ncsporazumljcn.:a med Parizom in Moskvo in ornoRočiti tesne še sodelovanje obeh držav. Kon-ference se udeležu.Se okros 60 delegatov in ekspertov. tako da je e*na največjih, kar uh je bilo v Parizu po sklepu miru. Franciia ie že leta 1924 de jure priznala sovjetsko Rusija, praktično pa je ostalo razmerje med obema državama nespremenjeiK). Najvčie težkoče dela vprasan.ie ruskih predvoinih dolgov Franciii. Do!j?ovi zna*ak> nad 10 rni'i-tard frankov, ki pa iih sovietska vlada prvotno ni hotela priznati. Pod pritiskom razmer je začela sedaj pooušeati in pariška knnferenca naj to perecu zađevo definitivno resi. Socijalno zavarovanje in higijena V nedeljo dne 21. t. m. se je vršilo Y Tržiču drugo predavanje ljubljanske* g& Okrožnega ureda za zavarovanje de« jkvcev o higijeni in socijalnem zavaro* van ju. Delavci so pokazali za predava* nje veliko zanimanje in so napolnili kino*dvorano do zadnjega kota, tako da je moralo mnogo ljudi radi pnmanj* kan ja prostora oditi. Predavanje je otvoril zastupnik OUZD, kl je navzočim pojas»nil namen takih predavanj in težnje urada. Na? men u rada ni dajati članom ob obole« nju lc hranarino, ampak mora predvsem skrbe ti za njih čimprejšnje ozdravlje* nje i vsemi sredstvi moderne medici* ne. To je tuđi želja vsakega resno bol» &e^a dlana, Dines pa uradu to ni mcn> goče vsled visokih izdatkov na hrana* rini, do katere mislijo, da imajo pod pretvezo boiezni pravico vsi oni, ki so portali brezposelni ali so ćelo delamržni m nimajo drugih dnbodkov. Taki člani 90 indirektni povzroćitelji smrti mnogih Svojih tovarišev. Če ne bi simulanti iz* rabi j ali u rada, bi ta mogel v kratkem ćasu s štedljivim gospodarstvom usta* navijati lastna zdravilišča in bolnice, fcar bi bilo bolnikom \ mnogo večjo korist kakor izplačevanje hranarine, ki tim ne zadostuje niti za najslabŠo pre* hrano. S pravočasno oddajo tuberku* Joznega člana v zdravilišće, bi se ga re* ^ilo gotove smrti, kateri podle že sedaj po većini vsled pomanjkanja dobre re* dilne hrane. Zato je dolžnost vsakega de!avca, da v svojo lastno korist, ovadi tiradu sumljive bolnikc. ki v času pre* jemanja hranarinc delajo ali ce'o pi* jančujejo in ozdravljenje zavlačujejo. To nazn3niti ni ovauuštvo, ampak vele* Tažno gospodarsko in socijalno delo v zaščito defavske«ja imetja, namenjenega Je za bo'nikc in ponesrečenec Dolžnost urada ni podpirati brezposelne, Će tuđi Je njih položaj obžalovanja vreden. ker mm to zavarovanje nima nikakih zakos nitih sredstev. Stvar delavskih organi? s*cij je, da si to zavarovanje izvoju« Jejo. V svojih izva Tanjih je zastopnik OUZD tuđi povdaril, da znaSajo izdat« kl za zdravila letno nad 3 milijone di^ narjev in torej mnenje, da predpisujejo uradovi zdravniki Ic mani vredna zdras ▼ila. ni utemeljeno. Uradovi zdravniki mcejo in morajo predpisovati vsa naj* bolj učinkovita sredstva, ker je tuđi v interesu urada, da član cimpreje ozdra^ vi, Seveda ne sme zdravnik predpiso* vati specijalitet, če jih lahko nadomesti z enako učinkuiocim, cenejšim sred^ stvom. Med specijalitetami in navad« nim: zt'ravili običajno ni druge razlike, kakor da so zadnja ekspediranja v naj* enostavnejši obliki in so zato cenejsa. Pri specijalitetah je pa treba poleg zdra* vil plaćati še različne neučinkujoče pri-mesi, ki vplivajo samo na okus, lepe stekleničicc, etikete, »troske za reklamo itd., kar je dostikrat dražje. kakor zdravilo samo. Zdravnik drž. higijcnskeua zavoda $| .dr. Mis je predaval o kulturi telesa in važnosti higijene za pobijanje nalez* ljivih boiezni. Najbolj nevarni prena* ša!ci nalezljivih boiezni so nesnaga, prah v zaprtih sobah in muhe. Zato mora vsak človek skrbeti za pogosto umivanje rok in telesa. za prezračenje sob in pokonćavanje muh. Po zakljućenem predavanju so &e delavci v živahnih po*Jovorih razlli in je marsikomu postalo jasno, /akaj je i^dcn ali drugi v niepovi družini umri ra nalezljivi boiezni, Zanimiv protest Moskva mara hiti zelo dobro informirana o razmerah v drusrih drfavah, osobito v zapadni Evropi in na Balkanu. Zadnje čaše se iiamreč domaja, da prihaiajo iz Moskve tuđi k nam razne rublikacije in dopisi s točno označenim naslovom. Pot od sovjetske prestolšce do nas te dolj?a in vendar prihajajo nostne pošiliatve v razmeroma kratkem Času tako. da bi lahko služila bn!j-ševiška postna uprava v nmos::h sluča-jih na.ši za vzsrled. Najbrž knajo v Moskvi dobro organizirano pofoče-vaisko in informacijsko službo, k! ne prezre nobenejra važnejše^a dogod-ka v rno-zemstvu. Odvetniška zbornica v Liubl?ani je preiela te dni iz Moskve zek) zanimiv dopis, ki jasno kaže. da so boljševtki neprimerno bolje infarmiratii v naših razmerah. kakor mi o razinerah v Rusiji. Privatno smo izvedeli za vsebino te^a dornsa, ki bo srotovo zanima! tuđi §:ršo javnost. Dopis je poslalo Medna-rodno udruženje pravnikov v Moskvi. Kolikor je nam znano, takega udruženja v Moskvi sploh ni Morda so ga. ustano\Hi ruski pravniki. morda pa obstoja samo firma. Gotovo pa Je, da doslet §c ni bilo slučaja, da bi pravničke organizacije kake dnis:e države uradno prijjlasile svoj vstop v to udružeHje. V svojem dopisu se ebrača to dvomliivo udruteni© na odvetniiko zbornico v Ljubljani s prošnjo, nai protestira prati postojanju z aretiranimi delavsktmi voditelji v Beo:-2:ra njegovih iii-forma^Uah v Beogradu v znparili, ki ne odgovarjajr* najprimativneišini higijenskim predpisom, varonstni ergani ra\Tiajo z njiini zelo surovo, nj:hr»va us od a Je v rok ah vojnega sodišJa in sploh se dejcajajo v Beogradu v zvezi s temi are raci jami slučait ki so v po-pohi^m nasprotju s pravnim čutem in pravi6nosti&. Tako nekako utemeljuje Mednarodno udruženje pra\nikov v Moskvi svoi protest in naproša Odvet-niško zbornico v Ljubljani kot zaščit-nico človeških in državUanskih pravic, nai s svoie stran; protestira proti nezakonitomu postonaT!iu z aretiran^mi de-lavskani voditelji. Za*iimivo je, da v dopisa komunisti sploh niša omenjeni. V Moskvi vedo, da »Tiamo pri nas zakon o zuščiti države in zat^ so se izrazu komunist previdno izo^nili. ■j Od danes -- petka dal;e ■ ^B sami izbrani prvovrstni tilmski prvaki: ^M H Kans Schlettovr ■ ^M znan iz i'i'ma .Na ukaz cz-]am. {Ly". ^H ^B Jmnny Jugo v prckrasnetn filmu ^M I „Frijljslia kri" I ^t Lrpa vsebma o u sodi mlade, I ep«, ^M fl| »lepe dekluie. ^B ^^ Predstave popolđne ob: 3-, pol 5., 6., ^H ^M pol & in 9. uri. H H^612 KIHO IDEAL^H Higijenski preporod ljudstva mmsko predavanje / oavodiH o pravilnen človeskcro zivli«nhi. Zveza kulturnih društev v Ljubljani pri-re^ s prijaznim !?o<3€*:ovan)em Sefa držav-nega higi^n'vke^a zaveda g. dr. Pirea v Ljubljani več higijenskih fimskih predavani, kat-erih najnen je pokazati Ijud.srv'u vire in vzroKe današuiih boleznei ter povzdigniti in preroditi narod k novermi tegiensketnu življenju. Prvo predavanje bo obravnavaio temo Ka.ko moramo živeti, da si ohranimo svoje zdravje. oziroma kako nai ravnamo, da si zdrav je zopet pridobiino za slučaj, da nas nutli.'o bolezm«. Predavatelj dr. Pire bo rarpravljal in poslušalceiu predoči! glavne vi roke danasn;ih bo.ezni ter vzroke njih Sirjenia. V prvi vrsti so to skraino slab^ staiK>van ske ratmere tako, da lahko danes mirno imemi.iemo velik del naših staoovanj >gnezdo vseh boiezni«. St«u*ovanja *o umazana, z ljudini prenatrpana, tako da se v njih kako zdravo in prijetno dmžinsko živ-Ijeenk »p!^4i razvUati ne more. Stanovanja ir.orajo biti sr.ažna Ih čista, prostima in zračna, da se v njih lahko vz£o>H nov rod, ki bo ćfl dovolj. da klji*bi*ie današnjim so-ci'člnlm boleznini: ie*mU aJkoholiz-ni; in raznim kožnim hi spolnim boteznim. Dru si v^rok ^irjen]a boiezni so slabe gospodarske razmeTe ter velika revšćina in pomanjkanje; temu se prav počesto pridruži še nag-njen-je ljudi do uživanja alkoholnih ptiač, kar je v današnjem času prav pogosto v-zrok nadainim socialnim zafelodnjam. In kor.ćno tretji slavni vzrok našega slabega zdravstvenejca stanja je naša nizka zdravstvena kultura« to je nepoznanje najnavad-neiših zdravstvenih pravil. Našemu ljudstvu primanjkuie zdravstvene naobrazbe, ki ie narodu potrebna, ravnotako, če ne boij kot vsaka drusa. Ljudje ni mak) smisla za sna-zo in ćistoto, kcr jih nikdo ne oporori na poslenice njih nehiffiienskefa in nepr&vil-nega življenja. Tu smo pri koreniki vs«h vzrokov današnjih boiezni. Lj-udje sami ne vedo, s Čim si zapravljajo svoje dragoceno zdravje ter M nakopavajo težke boiezni, od kateTra prav pogosto ne ozdravio ćelo svoje življenje, dokier jih trp*icnja ne odre$i prezsodn.ia smrt. Namen tega predavanja ie torej vse po-setnike poučiti o načinu pravilnoga higijen-skega ŽtvljeBja. V lepem tridelnem filmu nam predočuje *- predavatdi način živije-na. ustretajočesra predpi5om hisijeiie od prve jutranje ure do posne sa večera v na-sfirotju i »vijdflje.Ti, ki ga živtfne ftkoro dan Ha dan in ki nasprotuie često na>primiuv-aejšim principom higijene. To velezanimivo predavanje, na. kateio v«ž»mo vsakosar brez razlike starosti m stanu, se vrši v nedeijo dne 2<\ t m. ob II. dopoidiie v kinu Matica. Predavanje ie de-stopm> tudl selski mladini, kaicri ga najtop-!epe priporočamo. Pr os veta Repertoar Narodnega gledališča y Ljubljani. DRAMA. Ćttrctk, 25. februari a; ^Profesor 5toricin*». Red A-Petek, 26. februarja.: «Pcgica mojega srca». Gostovanje v Celju. Izv. Sobota, 27. februarja: «Ohrt gospe \Varre* nove*. F. Nedelja, 28. februarja: Ob 15. pop. «Naša kr:». Ljudska predstava po znižanih ce- nah. Irv. Ob 20. rrečer «Dcseti brat». Ljudska predstava po ?niianih cenah. Izv. Ponedeljek, 1. marca: «Herik I\T.» C. OPERA. Četrtek, 25. februarja: Zaprto. Petek, 2h. fehruarja: «Večni mornar*. E. Sobota, 27. februarja: »Trubadur*. Gpsttavku postane Novak docela »lovaiki in nas po mirnem, nekoliko žalobnem uvodu (Andante mesto) — po* vedc v veselo, razposajeno družbo. K »klepu nas sporani zopet na junaiki mori? iz prvega stavka in ga združi z misli jo dru gega. Na ta način zaključi sonata v harmonično ćelo* to m nare ustvari takorekoč naradnega ju-* naka. — Vstopnicc za ta koncert so v precL prodaji v Matični knjigami. Premijera Iz vi me« a dela * keosrajski drami. Danes, v soboto. wt[%ot: beografs^a drama prvHS dramo »Mnoga»a l^ta«, deio Ehršana S. školate vica. znanega pisca štu-dy, kTitik !n esejev. Avtor obravtiava v svoji drami po vojne TKrjave v beograrski družbi. Režira k. Ginić. Bernard Shtw bi film. Vi Pariza poro ca*e. da e znani dramarlk Bernard Shaw odbil ponudbo neke franeoske filmsVe družbe, ki jć hotela d-obiti pravico za snimanje njegovih dd. Podjet^e je ponuialo Shau^u 135 milijonov frankov. rakar je pisateii od-vrnil, da irjejjova dela nišo za film in da pola Ka mnogo na to, da se irvaia-jo v prav em gledali^ču. -.Ljudsko sfedalisče« ie naslov brošure Romaina Ru'.landa. ki )e pravic ir iz§la kot ponatis manifesta, objavljenima pred 25. leti v francoskS »Revue d'Art. Dramatig ie* ter ie zastODaia »talile čiste v^dr^ke imiiiTKSi; nasTJroti ?!edaTiški zabavi. Roiland obrav-nava v svoii razurivi eieda'išks mo»srre vseii Časov in priporo3.i: Sofjkla. Lops de Vego. Calderona. Shakes^eareia. franco^ks in nemske klasike, Wa*ncria. Rainiund?, Anzeitjcruberja, Tolsteg.i, Oorkeg* in Oer-harda Hauotmana. Not mnzei v Atenah. Prošli teden so otvoriti v Atenali nov marže) za portretno slikarstvo. Razstavi>ena so v njem dela starih srrških motstrov. Groteska v splitske« ideđaEščii. Splitsko eledališče ie imelo v ćerrtek dne 15-t. m. premijero .đrrote^kue komedije »Moj baby« od pisateiiice Marf. Mavo. Rež^ral Je e. Rado Pregarc £Beležnica KOLEDAR. Danes: Fetck, 26. februarja 1926; kato* ličini: Aleksander, Nikna; pravoslavni 13. fubruarja: Simeon; muslimani: 13. Šaban* 1>44; ?idje: 12. adara 5636. Jutri: Sobota, 27. februarja 1926; ka« toliki: Leander; pravoslavni: 14. februarja: Ciril aposto!; muslimani 14. šabana 1344; idje 13. adara 5686. DANAŠNJE PRIRED1TVE. Gleđ&Usče: opera ob pol 20. »Večni mornar* ;drama zaprta. Kino: Matica: *Mati in dete»; Dvor: *Zamenjafta nevesta*,* Ideal: ^Frizijska kri». —. Čas predstav na lepakih in v inseratih. BeneSev večer *Jadrana» ob 20. ▼ areni Narodnoga doma. JUTRIŠNJE PRIREDITVE. Gleđalfsčez opera ob po! 20. «Truba* đur», drama oh 20. «rObrt gospe Warreno« ve». Kino: Isti sporeći kakor danes. Predavanje: na Taboru ob 20. «O kato# licizmu v srednjem vekii». Sogometna tekma Ilirija : Primorje ob 17. na igriSču Ilirije. DEŽURNE LEKARNE. Petek: Bohinc, Rlmak ce^ta, Lerstelc Resljeva cesta. Sobota: Pkcoli, Du&ajsk* cesta; Bakar« čfć, Karlovska cesta. VLAK1 PRIHAJAJO V UUBUANO x Gorenjskega ob 7.1S. 8.23 (brzi) 1137 16.30. 18.55, 21.05, 22 20 (ob nede!jah iu ptaznikih): t Dolenjskega ob 5.10, 7.38, 10.2S, 14 *•) 20.36; U Kamnika ob 6.50, 13.05f 17.40. 22.00 (>b nedeljah in praznikih); 2 Vrhmke ob 6^4, 10.00. 17.30: t Rokeka ob 0.23 (brri), 0.53 (brzi), 2— (ekspres), 7.25, 10.39, UJO (brzi), 16.16 (brzi), 18.43, 22 40; z Zidanoga mosta ob 3.05. 3.1S (ekspres), 4.11 ^brzi), 4.43 (brzi), 7.30. 9.57, 11.06 (brzi), 14.00, 16.41 (brin), 18.06, 21.22, 21.32 (brzi). VLAKI ODHAJAJO IZ LJUBLJANE rta Gorenjsko ob 5.22 (ob nedeljah in pra»» nikih), 6.43. 8.25 (z gorenjskega kolodvo« ra), 11.40, 14.50, 17.40 (z gorenj*kega ko# lodvora. 19.05. 1.40 (brzi): na Dolenjsko ob 6.20. 13.20. 18J0, 23.00; v Kamnik ob 5.15 (ob nedeljah in prazni« kih), 7.55, 14.10, 18.20; na Vrhniko ob 7.4S. 13.25, 18.15; proil Rakeku ob 3.28 (ekspres), 4.17 (brzi), : 4.30 (brzi), 6.02, 8.40, 12.15 (brzi), 14.25, 16.49 (brzi), 18.30, 22.45 (brzi); proti Zidanem mostu ob 0.30 (brzi), 0.58, (brzi), 2.12 (ekspres). 5.27, 7.44, 8.36 (brzi). 1X02 (brzi), 12.10, 14.20, 17.00 (brzi), 17.50, 23.15. RAZSTAVA ITALIJANSKIH UMETNIKOV V LONDONU — London, 23. februarja. Na svečan način ie bi'a v umetniski palači otvorjena razsiava CtaHjanfiAe moderne umetnosti. MtissoliiH je poslal pohodom oivorirve vodstvu rastav-e brzojavni pozdrav. Vcdao aziiot&iljivo v kakova*ll ott*nc SchiCht-OVO milo znamke #>Jclcnrr. Kajfi r.ič na svetu nas ne mor« napoHtf. da posIfibSamo naie nejboljlc, kakovost na$c^a mila. Mogoče bi nam bilo poccniii naSe Jclcno-vo milo s tem, da bi ne porabliali „tako dobre" iurovine. Ne sforimo te£a, kajtl n^ra ni samo no tem, da proUvaJemo ^dobro milo", temvet nam Je na tem, da prolzvajama najbolj^c milo! Jack Londoa; 47 Roman treh src Ir Francis je takoj razume! kakšiio rano je naSel slepec v njegov em srcu. Slepćevi prsti s*» Instinktivno občutili njegovo plamtečo Ijubezcn do Leoncie, ki je bila v popolnem nasprotju z zve-Stobe napram Henrviu. Tišti hip je tud; Leoncie spoznala, za kaj gre, in će bi mogd slepec opaziti. kiko sta se Franci* ih ona plaho spogledala ter povesila oći. bi mu bilo takoj jasno, kaj tare Fran-cisovo dušo. Toda starec je bil s'ep in xato bkriv-fiih po*!edov ni vldel. Pač pa jih je opaz la prekrasna mladenka in njeno srce Je začudio, da sta Trancis in Leoncie zaljubljena. Tndi Menry je opa-tii njuno iadre^o in to ga je zelo potrlo. ^ t Sodnik je nadaljevah > — Ncdvomno Je krivo v tem sručaju srce V tnoškem srcu je hrepenenje po ženski večno. Ven-dar pa si tuđi ti svoboden, Ehrakrat v enem đnevu bi poma^al človek u. ki te >e dvakrat izda!. In to, kar razjeda tvoje srce, te ni motilo v Ijubezni do bližnjega. Po nedolžnem obso>enemu 5a priskočil tia pomoć in ga reSil nezaslužene swrti. Preostaja nam 5e usoda omenjenega moža. Poskrbeti pa ritoratno tuđi za tisto izmučeno bltje, ki ie v enem tfnevu dvakrat podlesb teblčnosd in Je kliub temu našlo v sebi toliko poguma in hvaležnostf, da se je zavzelo za bližnjega. Na^nil se ie naprej in znova so blodiii njegovi prsti po peonovem Čelu. — Ali se bojiš smrti? — ie vpraŠa! sfepee ne-pričakovana. — Da, veliki in sveti starec! Strašno se bojim smrti, — je odgovori! peon. — Tedaj pa priznaj, da si lagal. ko si se zavze-rral za tc?a moža, da so bile tvoje besede o po-moči. ki ti »o je nudil dvakrat — laž. Ce to priznaš, ostaneš živ. Peori se je ve^ skrči! pod slepčevimi prsti, — No Ie dobro premiji, — se je začul svečan ^Las. — Smrt je grozna. Sirašno je biti vekomaj nepremičen, kakor skala ali zemlja. Priznaj, da si lajjal in da rujem ti življenje. Govori! Peona se je polastila taka groza, da mu je tflas drhtel, vendar je pa ohranil tuđi v zadnjem trenisemsfci Peter nočem biti. Tretjič ga ne zatajim. Bojim se, strašno se bojim smrti, toda tretjič ga ne morem izdati. Slepi sodnik je dvignil glavo m obraz nm je ofosija!a neka čudna notranja svetloba. — Dobro si povedal! -- je apregovoril svečano. — V tvoji duSi ie to. km* loči človeka od 44- ' valL čuj moj sklep: od tega trenotka dalje moraš vse življenje misliti kakor Človek. delati kakor človek in biti Človek. Bolje je takoj umreti kot človek kakor pa večno živeti kot živa!. Sveto pismo se moti. Mrtev lev je vedno boljši, kakor živ pcs. Pojdi novorojeni sin. svoboden si! Ko je pa peon vstal in se hotel umakniti drugim, ga je slepi sodnik ustavi!, rekoč: — Povei rrr, o človek, ki si sele danes postal človek, kaj je bii glavni v-zrok vse tvoje nesreće? — Moje srce, o sveti oče, je hrepenelo po Ijubezni ženske iz nižav. Sam sem bil rojen v gorah. Zaradi nje sem si izposodil od p'eiTiiča 200 pezov. Vzela je moj denar in pobe^nila z drugim. Postal sem suženj farmarja, ki ni slab Človek, vendar pa je m ostane samo farmer. Delal sem kakor crna živina, trpel in stradal sem Pft dolgih let in kljub temu se moj dol? ni zrna nj šal, pač pa povečal do 250 pezov. Vse, kar mi je ostalo, so te-le cunje in izmučeno, onemoslo te!o. — Je-li bila lepa — ta ženska iz nižav? — jt vprašal siepi sodnik prijazno, — Kar norei sem za njo, sveti oče. Zdaj se mi ne zdt, da je bila prekrasna. Takrat pa sr mi je zdeJa najlepSa na svetu. Ljubczen do nje mi i je razvnela kri in možgane. Zaradi nje sem postal suženj, sama pa je ponoči pobegnila in nikoji več J« Đisem videl ' Peon je klečal pred slepim sodnikom in čakal s povešeno glavo obsodbe. In vsi so se začudili. ko je Slepi Bandit globoko vzejihnil in se zamisli). Bilo je, kakor da je pozabil, kje in kaj mora delati. Njegova roka se je nehote dotaknila mladenkin« glave, rahlo je pogladila njene crne lase in starec je spregovoril. — Ženska, — je dejal tako mehko, da se je njegov cisti glas Kcmaj slišal, — ženska je vedno prekrasna. Vse ženske so prekrasne — v moškili očeh. One ljubijo naše ocete; dajejo nam življenje in mi jih ljubimo; rode nam sinove da bi slednji ljubili njihove hčerke ter jih smatrali za najlepše na svetu. Tako je bilo in tako ostane dotlej, dckler bo na zemlji človek in človeška Ijubezen. Globoka tišina je nastala v votlini. Kruti sod« nik je razmišljah Naposled se ga je prekrasna mestiza dotaknila ter ga o^ozorila na peona, k' je še vedno klečal pred njim. — Izrefcam obsodbo, — je dejal sodnik. —* Mnogo udarcev si dobil. Vsak udarec bi lahka odtehial t\oj dolg plemiću. Svoboden si. Tcd3 ostani v gorah in če že moraš ljubiti |enskp, če je ženska neizogibna in veČna v življenju moške-ga, se zaljubi prihodnjič v žensko iz viSav. Svo* boden sL Tvoj oče je iz plemena Mava, pravišt Stev. 47. »SLOVENSKI NAROD* dne 27. fcbniarja '926,_________________________________________________stran X Dnevne vesti. V Lmbifant. đne 27 februarta 1926. «— ReorgaaUactii oMastn?* žetezaUfcili dtrekdi. Kabinet pr^metnega imnistritva ooin\i:^. Nekatcri ćnevniki so T>riot>čili vest. da bodo oblastn© iclezniške direkci* odpravljen*. Ta vest pa n« otfcovaria. res-aici. Pripravlja *e r«* reorganizacija prometne uprave, toda to vi>ra£anje $e ni zorelc Železniike mirelciie v nobtnom slu-Čiju ne bođo odpravi^ene. Pa caj h izvale rcorfanii&cTja kakoršnakoli. — Zakon » avtorsfcih pravlcafc. Pro-evetne miaiscrs?vo proućujt nacrt zakona o »vtorsldh pravicah. Te dni bo imenovana posebna komisija strokovajakov, ki bo na-črt Se enkrat pregledala. V kon»sij! bo so-deloval pri koncni »tiliracfci tixli pracvetni CTimstcr Stcpan Radić. — Potovanje notranjeca ministra ▼ Bomo. Notranji minister Boza Makiimo-v i ć odpotuje prihodnje , da st čim bolj razvij« ta važna panoga naše domače iu-dustrij«. — Subotl&ka pravna fakuteta bo pr««ne-ščetta * Novi Sad. V novem lakomi e imi-verzah je baie tuđi odredba, da se preme-»tj subotiSka pravca fakulteta v Novi Sad. »ti sub. pTav. fa^kuieta v N. Sad. Suboticab*; dobila kot nađornescilo poli. iak tri teto, kl bi bila druga v naši državi. Prosv. mlnistrsrvo uieTceliu'ć pramesiitev s tem, da je Novi Sad nacijoralm) m kulturno &redi.*£a Vojvodine ta da so v nje« v%e viši« sodne instance. Baje namerava prosvetuo rrrini&tr-stvo premesmi beogradsko poljcdelslto fe-kulteto v Subottco. RacHkainl poslane* s© bale žc pristali na to sprentembo pod po-so^enj- da se v slučaju premestitve pravne fafcuiete- v Novi Sad nstar-ovt v Siibotlci poljedelska taku!teta. — Tožb« Dotraokca ministra. K*kor smo ie svojecasno javiR, je notranji mšTji-ster Boza Maksimović vloiS pri sođneon •tolu v Zagrebu to^bo proti glavnetnu in odgovontemu uredniku zagrcb*ke^a >J\i-tarnjega List a € 'adf Sanka pod naslovom »Tajinstvene aretacije v Beoarradu«. V tem Članku ie list poročaJ o aretacfjaft komn-nfsričnih voditeliev v Beogadu. Notrairji minister Je srnatral, da vsebuie ta članek klevete proti njemu kot t*radn? oseln. Uka-zai je :cy±rti. Zajfrei>5k{ ftodni »coi pa je se-da? o(Jk!o?iil totžbo notranjega ministra * je to dtiklonitev mottvfrai t tem, da tožba Tik utemeliena., ker >e članek vseboval rc*-ničTia d^jstva. — Po£T*b dr. Lorkovlća. Dan«« oo 1^. se vrši v Zagrebu posreb dr. Ivana Lorko-vića, predsedtiika Hrvatske fed-eraiistične seljanke stranke tn giavnega urednika »Hrvata*. Pogreba se udele-ž! tirdi posebna de-pu:ac!ja Narodre skupsčine pod vod-stvotn skupščmskega podpredsedr.ika dr. Ivana Šibenika. V tej demrtadj! so zastopniki vseh paTlamentartHti klubov hi sicer pos!a-rec Kalember m. dr. Svkis!a\- Popo-▼! ć za. samestorni demokratski k!ub, po-slanec dr. Niko PeriC za radikalnf, posh-rec HaJfbeg Hrasnica in Mtrstafa be« Kapetanović za /rsuMimansk*, jk>s'. dr. Drljević za crnogorske federaliste, dr. K r a f t za nemSkf, in«. S e r n e c ea ioso-slovenski ta Čeda Kokinevič za rem-UoraUBisk1 klub. — Noviaankl ples * Eeograd«. Beo-»ri'sk: novinar* prirede prthodnjo §oboto 6. marta veliko zabavno prirćditev v ko-risK oovinarskega penzljskega fonda. Prfre-di^ev, ki se bo \-ršiia v vseh prostorih palače LuTor. bo največja, kar jih j€ bilo le*o-« v Beogradu. SodelovaH bodo pri nje] vsi SBani beograisiii uirjetniki. v prvi vrsti pa 43ani opere tn drame. Obfsk bo gotovo U-redno velik, ker r.e bo na isti dan aobene kordevreočne prireditve H" vlada za novi-•arsko m^skerailo \-e33to tanimanje tt»di p» v^eh mestih v daij*i beograiski okoHci. — ^premembe ▼ zagrebškem Narodvea gledal'^m. Krali Aleksarujer I. je podpisai ■a predicg prosvetnega ministra ukaz, s ka-terim i« Imenovan za glavnega ta/nfVa za« trrebškega Narodnega gleda.I#S£a profesor Jos;j> Bach, katereira: so poverje« ob-mnern posH g'tedaliskega upravnika, za di-f«ktorja opere dosedanji gledaliiki nprav-mik v Odjeku in WvJi diri^crt opere v LjtA* Ilani Priderik Rukiviaa, za direfctorja drame Ivo R a i ć. Desedanjt upravnik za-trebikega prledalfSča JuHj Benešić je frrenovan za profesorM gtedaliSke Sol« v Za»Tct>u Dosedanti direktor opere Peter Korrović prevzame vodstvo gjedaliMte ■pravt v Ost^Jcu. — Nesreća na železnid. Na loka^m že-le^rrici Grobelno - Rojatec j€ 24. t. m. ob 21 nri porozil vlak v blizini Tekačcvcga i?>:etne^a kmečkej;a fatrta Avjrusta Srirnpf, dorra iz TržiSa T>ri RoscaSki SUtifri. Težio p^^kodovanega so spravili v cel.tsko boi-a:co. kjer so trn ddvzeii ceio desno nogo. tevo pa nad koktioin. Njegovo stanje ;e opasno. Kako se je nesreća zgodila, ru zna-•o, kier Je poskodovanec o*> tem času Se iredno v tkzavesti. — Iz država« službe kneo^vac i« za »fretni Sic trga konzulenta pri velike«n tupa-au IjirfjJjanske oblasti slikar Fr. T r a t n i k. _ PcmojUo beosradskl obćiiii. Beogradska obćftia ;e prejela popiKlbe ©d ban£ne skupine Btouti - Boveri gled« posojila v«Ć sto mil#:*onov dfrar'ev pod pokojem, da se većina tega posojHa poraiH za nakup elek-trofefmKSne^a fnater^'aia. MalerM bi •• knei naročiti v Svk* Avgust K o v a č. pri&toien v št. Danijel* Josip S t r a u », pristojen v Dvor, Korneltia L a m, prtstoioa v Deltince. Erncstina W'«iktlcr iz Vitanja in Anton MiiiC pristo.eo v Vrbice. — UdttijskJ Upiti. Na podUgi ur«dbc prosvetR^ga ministra se vri« v novomhm t !. posebni učiteljski Upiti. Vsi učitelji, ki nišo tokončaH svoiih Sol v naši državi« morajo položiti u Lzpitc. Rok la pri »vo k tzpitu >e določen do 20. mare* t. 1. Mnogo učiteljev ie ž* prijavljenih sa Upit. - Odptts« dclavc^v pri TrtK>v«ilskl družbi. ^amotsojno demokratski klub jt vćeraj »po;dne int«xveclral pri miniitnj t nikov rudarjev, ki naglašajo, da so labteve družbe po 3-0% znižaniu plač neutemeljene. — Upokojeni ieJezaičarjL V nedeljo 7. marca i. \. se vrito trile shodj železntških upoko.iencev ir sicer v Ljubljani ob 2-popoltin* v Mestnem domu. v Celju ob 9. «iopol pešio rn Ehina.Him je določemh četrt bii^jona kroo. Tako drugi. Pri nas pa ne moremo tehnično vzdrževati niti ene telefonske pro-ge med Ljubljano m Beogradom, ki bi redno in pravi no funkcijorefte državne komisije stoiečih ustanov. Vsc navedene osebe se Ult^o svobodno gibiieio z lefrittmacijami »jibo\ ih pristojnih oblastev — ustanov. Za ru%ko uiri^erzHetriO dliaštvo velja d^jaSVa izica-znica — davna skapščitta IjipMJaiislieca ot-laMnega odbor« Rdečega križa &e vrii v sredo 31 marca ob 6. popcone>đeHka \. rnarca t. I. v Gornji Rađgoni. 25/n — Aaerikaiicl v Duhrovrika. V Dubrovniku &e je mip&l te dni u radnik Co*u-lich Une in zasiopnik am^ri^kih turistov-skih udruženj g. CastcKi, ki hoče organizirati turi^tovske "ilete iz Amerike. Izjavil je, da delamo za lepoto naši-h krajev pqre-maao reitianie. An^erika bi se gotovo N>H zanimala za jofosiovenska letovišča, če bi inrela Jugoslaviia v inozemst\-Ti dobro organizirano reklamo. — Straina %mrt iblaznetec« mUUvštK V vaši Vizgori v Hercegovini je izvršil zbl2zreli 251etai nriadenič Mirko Frairič straćen sarndmar. FVed dne vi je ostal sam doma ki v napadu blazw>sti je pogTabfl steklenioo petrole.« ter se i njim pol«. Na-to se je viegei na otn;»iče. ZaCcala se umi )e obieka. na kar ie divie prićeć letei te h**e na prosto ia je koftčno v strasnih mu-kafe zsorei. — Trajjediii brespotolnc devojke. V Zagrebu se ie včerai zastropiU 191etBa sobarica Miiorada Vakarov U VeHk#sa Bt» Skereka. Bfla i« delj časa brez posla ter ie v skrajm obupanosti tzpila vcjo množmo karbolne kisihie. Od s\sta se ie poclovila lakeničnOL Napisala ie na listek tele pretres. Ifrv« besede: »Ni ml *al frv+eitja! Žele ^^^^PP K^^^^^'^^eM^^^' v^^V ^^•*^e^^^e^^^P W^w ^Pe^V^ejjv >ej« smrt sem &ta, ker nisem imela od miadJh let srede. Za »re^o mi sedaj ni!« vejsca v Jacrefcsv VČeraj zjutraj se ie v Zagrebu na Savski cesti vr^el pod trajn-vaj eeki oeček. Voa»* Je 9 Bajvečjim na-porofn zavri hi mtavtl vo«. Na tramvaju sta se si u ča no vo«il« dva stra-čnika, ki sta skočila z voza in prijeJe dtčka. Fantič, ki je star komaj 13 iet. je iziavil da s« piie Liu-vai, da sa je njegov gospodar tako muCi!, da mo n\ bilo več mego^e fttrpeti. PoHcija ie ujefovega delodajalca ovadfla sodtSču. — Aretadja dvek eaačaiii rarnate|jev. Državno pravđništvo v Zarrebu Je »dalo tlralico prod ravnateljema Prometne banke ćr. Kolmanmj tn dr. Stanko Njemerovske-mu. Po!to?a je takoj začela zasledov»ti oba ravnatelja, k! sta neznano kam pobe>gn!la. Tinčm in Tonč* «ra šejnm pottalm, isbm m post at* drago prodmla. Tinče pravi; *Jai bom tBu4đh# čaj!* Tonče: *A]di, pa te men fm ćmjf* Iz Ljubljane —11 K spremmMai jrfedoittfcee* re' pertoarla, ki so v zadnje ni tasu prepogo-ste, dobivamo is vrst svojih čitateijev, gleeL abonentov već ali mani ogorčene prrt^ žbe. Abonent izražaj© željo, naj mta gledališka uprava več obzirnosti do njih ai vsaj jađ*> nj i da>n, ko so Uudle že disponirati s časom, ae f^Temtnja obiav4]enega repertoar) a. —ti Marljoaetoo gle«! «Ateaa. v fin' rcdneni d>m« vprisori v sobot<> (27. i. m.i in v nedelfo (tfL t. fif.) ob j. pop. Pocc ie-V0 praviiično &ro *Go*đni kralj Lavrin*. Na to vprisoriiev posebno opozarjamo ljubitelje lutkovnih iger in občin-stvo spioh, >ai je ta tgra dosegia prvič ze neoblčajen uspeh. T*u je j>r-ikazan pravtjifiai svet tako živo kot v malokterl Pocoijevi vgii; v mračnem z&zdu se odigrava dvoboj med dobrim m riim svetom in kot jutrajija zora prjpiove skozi budeie se gaje duh dobrote j; plemeoftosd — kra!j LavTin, Tuđi Oa-Sperja ne manjka. Ta mali purkež je tu^I tu končni razpletaveš; vseh zadreg in jauk. Puleg umetni^ke inscenacije pa moćno vi>li-vajo vpietene glasbene točke, kat na pr. gndibtnz, spremi java Lavrinovih besed i. dr. Opozarjarno ot>č!nstvo, da .^e predstave vrše ods>Ieđ v sobotaji Id neđeljah db 5. urt Cene običajne, vsiopnice eno uro pred za-ćttlc^jn predstave. — Otrošk« oblekce: KrlstofK • Huiar. -Ai Cene mlektt padajo. PoroCal: smo pred tedni o akciji gotovih imeresentov iz Jjubijans-ke okolice, ki sj hoteli umetno dviffniti mlečne cene na našem crjju oz. vzdržatf visoke pra^niSkc cene. Tržao nad-zorst\'o se je temu uprlo in pro ilo veliko I župrnMvo zsl posredovatie. Predno pa je do posredovanja prišlo, so se cene mleka uredile same od sebe. Ne Ie da se nišo aikjer dvjgtniie, ampak so ćelo padle, tako da đanes Ie še redkokdo pla^uje na dom đosravijeno mleko preko 3 Din ra litcr. na trsru pa se đbi še eeneje, ćelo ie za 2.S0 Dm. Ta za naše konsumente razveseljivt pojav je ob enem najboljši dv>kaz, da smo kn«LI prav, ko smo v «Slov. Narodu« trdili, da ni srvarne podJa-ge za p^draženje mleka tn da gre !e za ume ino akcijo ozkega kroga interesemov. — Iz pisar ne Sokola I.: V »oboto 27. t. m. ob 20, UT! predav* na Taboru br. Župan* čič o «Katoiicizem v srednjem veku». __ Po predavanju j»o ^j vabljeni na proslavo nalužnih sokolskih dcUvcev br. Ljubljan* skega Sokol«. — V nedeljo 28. t. m. ob 11- uri dopoldne predavanje Zveze kultur« nih društev v Kino Mtttei Ciovori in po, ^az jrnjuje s filmskimi »likami g. dr Pjr$ o temi «Kako pravilno in zdravo živeti*. — Vabimo člane. da poravnajo častne obvez^ nosti v društveni prsarni na Taboru, ki posluje dnevno od 16.—19. ure. __ Odbor. —li Predavanje s skriop:?toiml sOkamfl. V nedeljo, 28. fabr. ob 1«« priredi T. K. «Skala* drugo predavanje s skioptičndmi &UkajRf in sicer o Mont Đlancu, kralju evropskih gora. Predavi g, Janko Mlakar. Opoxarianv> na feo velezanimivo pTedava-nje predvsem turiste, sfcavte. gozđovnike in šolsko mladine. i —41 Zadrusa štenadev kl prekajovii" cev v LJaM]ani uljudno opozarja vse svoje clane» da se vrši redni letni občni zi>or v nedeljo, dne 28. t. m. !«3S dopoldoe re predeTaiii priredi Zveca kulturnih dnii5tev jutri, v sobo to, v Ljubljani. Prvo se viši cb 17.30 v Preporodu, dTugo ob ^0. pri Sokolu I. na Taboru. Obakrat predava g. T*. ZupanSIfi o kaeaticianu ▼ srednjem veku. eflewa«icv^ -im* ^eWHH^BMBiBYBVI^^HlB^B^^lBVBlB^le^H^^VV^^HHBYV*B7^ssMejfl) * Iz Celja. . -^ Porotnl tliitaji. Dne 1. mare* K prlčne pri okrožnem *cdišču v Celju prvo porozno zasedanje. Raspisani so sledeči slučaii: 1. mare* Viktor TuraSek bi Alejz Krrtan, ubol; 1. marea JulUana Zalemik, umor; Aloiz Majcerfić, rop; franc Ktmcn-šek, rop m težVa telesna poSlsodba, 3. max-ca Jožef Oolot), težka relesna pojkodba; Ignac Hribar, rop; 4. marea Crneet rtaci la tov ariši, poneverba; Anton Kodrič, vboi. —c Mesečfll flvtnsld sejem se vrH v potiefl64}ek i. marca na inertne« iajndjfiii. —e 8ewtM kesa, Umrla je y Prefer-novi ulici soprosa trgovca g. VVeren« gospa Ivana VVeren v starosti 39 let — Na Canfcarjevi eeael |e prli v 91. Ma tte-rae« c««pa Ro«tJU« Cefkis«, ms|l MoH« lm hišM posesuuce gospe MM Kra|c. Truplo prepeljejo v Koprivnioo pit Raj-henbursv. *"* tirnnsjeJirii mmk**, huiaVam lm e^ek . ••■^^»^ ^^p»^v^^ *V*^^V ^^P VH^^P Cesar Franc Jožef je Ml nezakonshi sin? Senzacionalna knjiga Adama Nowickega. — Franc Jože! je bil baie nezakonski sin hrratskeđa bana Jelačića. V VarSavi ie izšla te dni knjiga >-Za-ton Hab>buržanov«; spisal io je biv^i dotsolemi dunajski sotrudnik poliskih Hstov Adam Novicki. Nowicki je daal varšavskirn listom telefonska poroćiia o seiah dunajskesra parlemanta in ie bil •icer dobro informiran o zp.kulisn.-m Življemu bivših avstrijskih mojcatcev. V •vo4i kniisri ki »e zbudila v poljski In inozemski iavnosti ve'iko senzacijo, opisu'e razne đogc-dke in anekdote iz Žrvl^nja in vladanja predzadnje«^ Habsburžana, cesarja Franca Jožefa. Na?več.io senzacijo je vzbudila avtor- [ jeva trditev. da cesar Franc Jožef al bil zakonski sin. ! Mati Dredzadiifesra avstrrjskega ce- , sarja. nadvojvodirra Zof:ja. baie ni imela 5ina s svo'im možetii Francom Karlom, ternveč z elegantnim in lepim hrvatskim ofc'ncm. ra^neisim hrvatskim banom Jelačićem. Ljubavno razinerjc med nio in jcr^fom Jelačićem je baK razkri^kal madžarski grnf Ludvik Ba-thyany, ki *e zaupal to državno tajnost svojim najboliši.m r>riiRte!jem in znancem. To neprevirotnike Hab^buržano-v. Obeta se prav zanirrtiva polemika, ki utc^ne spraviti na dan Še marjsikatero umazano afero iz življenja bivših avstro-ogrskij' nrosrotcev. Jugoslaveni v Aineriki Nesreće in smrti* Dne 2. iebruaria je nastala v rudniku družbe Pittsbur& Tarminal v Hur-rtirutu strasna eksp-lozija, V rovu so se vneli plini. Pri katastrofi se je zadu-šilo i8 mdarjev, resila sta se pa Ie dva. ŽalibcM? je katastrofa zahtevala tuđi življeni« štirih Slovencev. Iz rudnika so potegnili mrtve 261emega Alojzija Kristana. 45!etnes:a Jancza Pctroviča, ki je zapustil ženo in Šest otrck, 281 et-I nega Mihaeia Lukaza tn 351etneg:a An-dreja Belca, oćčta štirih otrok. V Barbertonu. država Ohk>, se je 25. ja,nuarja smrtno penesrečil rojak ' Janez Mramor. — V kraju Vaukcgan : je 23. jantiaria umri rojak Ivan Grom po dolsj in mučni bolezni. Pokorni ic bil doma z VrlirJke in je blval v Ame-riki že 20 let. Zapusti! je ženo in 7 ne-preskrblienlh otrok. V Cievelandu ie imirla 701etna Terezi jg. Kanšck rojena Kulovec, dnma iz Vavte vaši pri Novsm Mesni. V Ame-riki je biva'a 32 let. V januar ju je v Cievelandu premi-nul rojak Mihael Marse!. doma iz IVlar-sžaa v Julijskj Bertcčiii.______________ Sport — Ncdeljske fekme v Ljubljani. V ne* deljo 28. t. m- se nadaljujejo pokalnc tekme, i« sicer na igrilču Ilirije: ob 8.30 Ilirija rez. : Hermes rez., cb 10.30 Primorje rez. : Sio* van rez. Igrišče Primorja: ob 13.45 Slovan — Hermes ob 15.30 zmagovalec v tekmi Ilirija : Primorje proti S. K. Jadranu. — Izrečni občni zbor ISTP. Na bazi pn* ragrafa 12., točke 3. podsaveznih pravil se vrši izredna glavna skupšćina LNP dne 4. I raarea t. 1. ob 20. Dnevni red: volitev do^ vega upravuega in rcvlzijskega odbora. | — Ilirija : Primorje, Pokalna tekma Ili* | rija : Primorje se nadaljujeta jutri v sobo* to ob 17., in sicer 10 in 15 minut. Moštvi sta obvezani, da nastopita v isti postavki ka« kor zadnjič. Sodil bo zapet g. Ochs iz Celja, H&koah v Ameriki. Dunajsko žkiov* tko nogometno društvo Hakoah bo naredilo v aprilu ia maju turnejo po severni Ameri* kL Potovanje bodo financirale židovske or* j^anizacije v Zedinjenih državah, podpirale pa tuđi obe vladi, avstrijska in severoame* ri?ka. — Binkošini nogometni turnir na Du* na ju. O Binkoštih dne 23. in 24. maja se vrši n* igrišču Hohe Warte na Dimaju velik nogometni mednarodni turnir, ki pomeni prvovratno atrakcijo. Turnirja se udeleie praška Sparta, MTK iz Budimfvešter dunaj« ska kluba Amateurc m Rapid, verjetno pa jc, da tuđi drugi glasoviti evropski nego* metni klubi. — 350.000 gleđalcev je pri&ostvDvaio v nedeljo 5. kolu angleških pokalnih tekem. Samo tekmi Aston Villa Arsnal je prisost* %*ova'o 72.000 gledalcev. Na vstopnini so plaćali gledalci nad 8 milijonov Din. — Stanje prvenstva v Budimpešti. F. T. C 12 tekom. 19 točk. M. T JC 12, 17, Nem-»e« 12, 17. Vaws 12, 16, U. T. E. 12. 15, Klub 33, 12, 14, III. okrtj IZ 13, Kri&pesk 12, 11, Univerza 12, 7, V, A. C 12, 6. E. T. C 12, 5, Tdrekra 12, 4. — Z&nimh'a sportna vest. Včefajsuji «Neucs \\ iet'.cr Journalo javlja zanimivo vest, da pojde bivši član dunajskega Sport* kluba, kasneje kluba International, Zankl, kot trener v ljubijsno. Informirah smo se pri vodilnih ljubljanskih klubih o tej zađe* vi, vendar, kakor izgleda, je vest dtmajske* ga lista brez podlage. — Stanje prvenstva v Pragi. Sparta II tekem, 2! točk. Slavi ja 12, 2!, Viktorija 12, 21, ĆAFC 11, 15, Čcchie Karlin 1, 13. Meteor VfTL 11, 13, Nnselskv 11, 10, Vršcvice 10. 7. L!ben 11, 6. Kladno 10, 5, Slavoj Ž. 12, 2, Cechie VIII. 11, 0. Diferenca golov: Sparta 55 : 12, Slavija 64 : 12, V£k$orij« 46 : 13. Današme vreme. — Bohinjska B-^/r/ca, ob 7. zjutraj. Temperatura -r- 6* C; za rimski sport ne* ugodno. — Kranjska gora, ob 7. zjutraj. Temperatura t V C, barometer se dviga, p<»blt« čeno, srcn 10 crn. Čez 4000 ljudi e dosedaj ze napolnilo dvorano pri pred- vafanju na;!epšega filma te sezijt, krasne pesmi o materinski Ijubeaiti — Mati in deto — Sijajna umetnica svetovnega »lovesa, zlata -----ESNNT P0BTEM -— je kot mati v tem globoko zamižijenem ve!ei;im ] nepozabna. — Hitit*, da ne zaRiuditep ker ni sigurno, ako nara filmska ivrdka ta veleflm da 5e jv.tri na razpolago. — Predstave se vrše ob 4., pol 6., pol «. 9. 6" Elitni kloo Mat oa vodilni kino v Ljubljani* Telefon 124 Obvesiilo Družabniki javne trgov&ke družbe «Sr»rt ka* Franc Hrovat & Co. v Vavti vaši: Ivan Nose in Franc Drcbnič iz Rumanje vaši, Mati ja Kren iz Vavte vaši in Franc Hrovat st. iz Vavte vaši sporocajo, da nim* Franc Hrovat ml. iz Rumanje vaši pravice zašto« pati družbo in sklepati v njenem imenu ni« kakih kupčij in da ne prevzamejo za cd njcsfa sklenjene kupci je nikakih obveznosti. Vavfa vi-s, 25. februar ja 1936. Ivan Nose, s. r., Franc Drobnič, a. r.. Mafija Kren, s. r., Franc Hrovat s. r. 253/a POZORI Opezarjat* m; da eden m negavle z žigom !n znamkq (rdečo, modro ali zlato) „ključ" fraja kakor Itirje fuirt dragflb Kupite eden par in prepričaj m» — Nogavice brez ii§4 »ključ* e bila zadtta leta ce!a vrsta razstav te prireditev. ki kažejo. da prevladuje živ-Itenski optimizem in volja do ustvariajoče-ga dela. Te Priredirve kažeio živahno stremljenje našega delavnega ljudstva na-vzgor. Njih krona pa 5e Ljubljanski vele- sejem, ki bo tetos 1% v iestK otvorm ▼ na&i beti Ljubljant Laoski vcteseieni nam je dokazni, da je njegova marljiv* oprava mala navzlic vsem težavam pripraviti \ep€K bogato in pestro razsUvo. katere ie bfl vsak do od nas vesej ter je kot Sloveaec in Jugoslovan ponosen, da smo sredi go-spodarskeia mrtvila in sredi kritičnih pri-lik v gospodarstvu zmogli to lepo delo, ki ie krona naših vsakoletnih gospodarskih priredftev. Poja vi ja se včasih đvom. ali Ie taka prireditev v Ljubljani ie potrebna r obsto ečrh neprilOcah. Ta dvom pa pri nas ni upravičen in je Ie prav, ako Slovenci vsako leto napravimo v svojem srediičii tako gospodarsko revijo, ki naj bo ls leta v leto Se botj izpopolnjena. Vsl moramo podpiraH to pomembno prireditev, kl hna gotovo svoo posebno slovensko marko in smo nanio ponosni, ker ie naša« ker ie plod našega truda io dela in naše skrbi ter smo si v naši lepi domovini pridobili z njo na tem polju prvenstvo. Zato ie doizaost vsakega našega Industrijalca, obrtnika in trgovca, ki ie stanov-sko zaveden in mu je na srcu povzdiga našega narodnega gospodarstva in s tem tndi razmah njegovega lastnega podjetfa, da se letošn ega velesejma udeleži. Letošnjf velesejem naj bo ne Ie vreden vrsrnik naših prvih velakih sejmov. marveč nai rih ćelo nadkrili. tako da borno po zaključku res smeli reci: Pri 511 smo n a pr e j! * —g Xovm knjiga o naši industriji to obrtL Načelnik trgovinskega mimstrstva, Milivoje Savić je izdal novo knjigo «Na$a industrija, obrt in tigov.na*. Knjiga je po* svv ^ena v prvi vrsti naši produkciji koru se, ?adja, zelen jave in drugih živil; dalje govori o našem ribolovu in vinogradništvu. Avtor razlagt tuđi svoje naziranje o gospodar« skem delovanju po=d:nih ministrstev ▼ zve* zi t nalogami Narodne obrane. To je ie peta Sa viceva knjg« o naših gospodarskih raznierah. —g Staitstika naše industrije. Mini str* stvo za socijalno politiko je »estavilo lani« mivo statistiko industrijskih pod je ti j v naši državi. L- 1925 je bilo pod oadzorstvom in« spekcije dela 9 7C9 ind istrijskh podjetij. ki so zaposlovala 146.920 d^lavcev (125.585 mo» ških in 21.135 žensk). Nesreč se je zgodilo 8.135, in sicer 144 smrtnih: 7991 delavcev je pa zadobilo težke. odnosno lahke telesne poškodbe. Pod nadzorstvom inspekcije de» la je 9442 parnih kotlov. Državna taksa za te kotle je znašala 1.700000 D:n. Eksplodi. ra!a sta dva parna kotla. Lani se je prija* vilo 861 novih podjtij. 350 podjetij se je pa povećalo Obrat je ustavilo Uni 100 pod je* tij, in s:cer 77 v le«?ni in 23 v mlinski tndu* striji. —g Cene sladkorja. Ker ie tendenca na sladkom h tržiščih slaba, je znižal nai slad« korni kartel cene za 10 para pn kilog amu. —g Dv» nova konkurzm v Srbiji. Beo* gradsko trg'avsko sod:šće ie otvorilo kon* kurz nad imovno trgovca Živojina M:lića iz Malcga Požarevca in Aleksandra Nikoli* ca iz trake. Milić ni mogel izplačati svo* jemu upn'iku na menico 45000 D n. Nikolić je b:l pa dolžan Depozitn banki 18.000 Din, ki j:h ni mogjl poravnati. —g Dobava. Direkcija državnih želez* nk v Lj'jbliani sprejema do 5. marca t. L ponudbe za dobavo 120 m* linoleja, za do* bavo 6 kom. ploič iz umetnega marmorja; do 12. marca t. 1. ponudbe za dobavo 30 ko* madov sen£nikov. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonoraskem odelenju te di* To in ono BBv^kflaaB^haHh^l^^S fla^a^Mvahaa^^ft^kaB a^dkal Ujncn V torek dopofctne so ixročili brati-slavskemu državnemu pravduiStvu 36-letnega Stefana Ocorjfijerviča, rodom 'Z Bratislave. Mož je bil znan širom Evrope pod imenom »kralj hohštaplerjev.« Geonrijeviča poznaio malone vsa evropska policijska ravnateljstva. Izvršil je nebroj drzrrin vkmiov. tatvin. icolju-fU m drugih ztočinov. Samo^ na Slo-va$kem ie izvršil 1 1924 štrri drzne xo-Ijufije, za katere bi moral odgovarjati pred sodiščetn. Izda jal se je za odvet-niŠkega koncioijsnta. To je bila sploh njegova naiDriliubijenejša vlojja. V vlo-t\ odvetniSkesra koncipijenta je vorfil za nos nebroi klije«ntov. Ne-^oč se je arlasil v Pieštanah pri dr. Štefanovu ter • se pTedstavil kot odvetniški koncipijent i dr. Molnar. 2ivel ie delj časa na nji-j kov račun, pred ođho ^m si ie pa iz-! Dosodil od Štefanova Se 800 Čeških 1 kron. Tuđi zobn?tiTU zdravn!ku dr. Srekolemu se je predstavu kot odvet-i niski kandidat Dal si je napraviti več I zlatih kron v vrednosti 6000 KČ. na kar je brez sledu izjrinil. Na*x>sled sra te zadela u soda. ki za-dene prej ali slej vsakega zločinca. Aretiran je bil v Kttzbuhlu in v torck so za avstrijske oblasti izročile češko-slova§kim obmejnim organom. Georgi-evič »e rodom iz Novejca Sada in sicer iz uredne rodb ne, ki se ie nedavno preselila v Bratislavn. Bratislavo je to-rej doletela visoka čast. da Štete med svoje meščane »kralia hnh^ta^leriev*. Nerojeno dete kot učitelj Morilka radi svojega pričakovaneca otroka oprošcena Pred dunajskjmi porotniki se je za-Kovarjala v sredo 191etna Marija frank, ki ie lani v oktobru s sekiro innoriia svojega ljubimca Viktor] a Wimmer'a Frankova je doma iz okolice Wr Neustadta, kjer se je pred dvema letoma stznanila z delavcem Wimmeriem. Oba ši na Pol etroka sta se zaljubila drug v drugesra. a dekletovi starši tega nišo hoteli trpett Zato je de-klica nš'a v mesto in si polskala službo kot sobarica. Z WinTmerjem je Iju-bimkala še naprei, a kmalu se je navze-la ta!io mcd:mega duha. da ji en fant ni zadostoval in si je poiskala §e druge«:^, nekega Tom«;chitza. Posledice te dvojne ljubezni nišo izostale. Prankova je začutila. da posta a mati; za očc-ta je izbrala Wim-meria. ki pžf je vedel tuđi za nj^no raz-merje s Tomschltzem. Kljub temu je iziavil. da je pripravljen skrbeti za otrcka, da Da o poroki ne more biti vec govera. A Frankova se je kapricirala ravno na to in ko h' ni uspelo, mu je priscg'a masčevanje. Preskrbela si je malo sek'rico. ki )o je nosila cei teden vojino sebo-j. skrito pod obxko. Na-poslc-d ie Wimmeria srečala in Šla Ž njim na stanovanje, kjer ga je vnovič rotila, nai io poroci Ko je tuđi sedaj odklonil, se je dekle Doredno nasmejalo m mu šaljivo zažigalo: »Potem pa te ubijem.« Še vednf) kakor v šali je iz-vlekla sekiro izrx>d plašča m jo name-rila fantu na g!avo: »Nai vdarim?* Sme:al se je tuđi fant in ft prikimal: »Le vdari ne bojim se smrti!« Hip na to se je zgradi! na tla s preklamo glavo m oblit s krvjo. Dekle ie zamahmlo še park rat in Wrmmer je obleŽal mrtcv. Frankova je bila drugi dan areti-rana in je priznala, da je Wimmerja umorila. Prisegala pa je, da ni ime!a tega namena, da se je res hotela samo šaliti in W5mmcria malo postrašiti. Kako je prišlo do tragičnega konca, sama ne ve. Na enak način se je zagovarjala tuđi v sredo pred poroto. Kljub temu, da je priznala, da je imela razmerje tući $ Tonischitzom in da ie nosila sekiro dalj Časa s seboj, jo je porota oprostila. Pravdorek je izzval na Du-naju ogromno senzacijo, ker podobnega primera radi dunaiska pestra porotnt-ška kronika še ne beležL Vse ug b!jc. kai je moglo porotnike dovesti do epro-stiinega izieka. Druga razlaga ni mo-goča, kakor da je na porotnlke vplivalo dejstvo. da je obtoženka nosna m da so se usmilili njenega Še nerojenega otroka. To še Ie nastajajoče človeško bitje je torej resilo že pred porodom svojo mater ječe m ii že na^ei popla-čak) trpljenje iti skrbi ki tih bo imela ž njim mlada nezakonska mati. Bog ve, ali mu bo mati zato vsaj hvaležna. Krvava rodbinska drama V selu Velika ves pri Krapini na Hrvatskem se je te dni odigral krvav epilog rodbinske drame. Seljak Nikola Sinković se ie pred leti oženil. S svojo ženo se je dobro razumel in živela sta zadovoljno. Imela sta sina Stjepana, ki jima je kasne je pomagal pri gospodarstvu ter sploh upravljaj vse posestvo. Nedavno ie Nikoli umrla žena. Iz obupa se je mož-vdovec udal pijaci ter je obetiem pri-čel razmerie z neko žensko, ki ni bila baš na naiboljšem glasu Radi teh pri-lik sta se oče in sin često sporekla in vsi trije v hiši so se gledali postranL Pretekle dni sta se oče in sin zo- pet veckrat sprla in sin je očetu očital, da bo pognal posestvo v družbi svoje PTiležnice do grlu Nikola se ie silno razburil in sklerril ie. da se masčuje nad sinom. Ponoći, ko je Stepan legel v rx>steljo in zasnal, se je oče previdno sr>?azil k oostelji in ga s sekiro udaril po glavi. Nesrečni Stezan je ostal mr-tev na licu mesta. Cim so seljaki izve-deli za strašen čin Nikole, so ga prijeli in izročili orožnikom. Institut za podaljšanje življenja Arneričani ki so znani po svoji !z-naidliivosti. so izumili nov tip h'g>kn-skega zavoda — institut za poefaljšanje življenja Zavod je ustanovila neka tr-govska družba v Newyorku. V kratkem času se k delovanje novega hgiien-skega zavoda zelo lepo razvilo. V zavodu ie zaposlenih mnogo zdravnikov, poleg tega ie pa poslala uprava na svoj račun 7000 zdravn&ov v razna antenska mesta. V mnogih mestih so že podružnice tega originalnega zavoda. Za 100 dolarjev preiščeio zdravniki bolni-ka po nainovejših metodah moderne medicine. Honorar gre v skupno blagajno ZdravrHki prejemajo od zavoda stalne plače. Zavod izdaja svojo revijo, v katerih daje iavnosti splostia na- vodila o moderni hkiiettL Prireja tuđi Javna predavanja. »Prah je aeroplan bacilov«, — ie iziavil ravnateli zavoda na nekem predavanju. — »Clovek mora od mladih nog neprestano skrbeti za svoje zdrav^ je in se skrbno izoffibati vsej^, kat škoduje njegovemu organizmu. V no* vejšem času skrbe ljudje večLnoma samo za svok> duševno izobrazbo, dočim telesno kulturo zanemarjajo. Posledics seveda ne izostanejo. Telo modernega človeka je postalo slabo, njegov odpor proti bolezni se je zmanišal in starih, zdravih ljudi je vedrio manj. Telo in duša se morata raz\iti enako. Vsako zapostavljanje enega na račun drugeg^ rodi slabe posledice.« Najmanjši narod na svetu Rdeči križ in družba za podpiranje severnih narodov sta poslala lani poleti iz Irkutska ekspedicijo, ki je odšla daleč v pragozd (tago). da prouči življenje m običaje najmanjšega naroda na sveta, tako zvanih Karagasov. Vseh Karagu-sov ie po uradnih sovjetskih poroč'Uh 405. Všteti so tuđi dojenčki. Karaga.*^ žive v zapadnem delu irkutske gubernijc ob gornjem toku rek Ude, Ije in Birju-se. Pečak> se samo z lovom. Naibrž sr* v sorodu s Sajnojedi, ki so bili prvotno naseljeni v teh kra.iih. pozneje so jih pa deloma pregnala druga plemena, delonia pa asimilirali Tatari. Karagasi govore neko tatarsko narečje. toda v niihovein jeziku je mnogo izrazov. o katerih se ne ve, kakršnega izvora so. Pokrajina, ki io smatra to Karagasi za svoto državo, je zelo velika in šega deloma tuđi ptcK'j ruske meje. Stari Karagasi so pripovedovali ekspedicm, da je njihovo ozemlje 300 vrst (vrsta = 1075 m) dolgo in 170 vrs-t široko, kar pomeni. da znaša površina tega ozemlia 56.000 kvadratnih vrst, to. rej skoraj tako veliko kakor Čcškoslo-vaSka. In vendar šteje prebivalstva saimo 405 duš. Pred 10 leti so imeli Karagasi 98 »gospodarstev* z 2600 jeleni. Karagasi love divjačino, ki j:m daje drago kožuhovino. Zadnja leta jim de-laio konkurenco ruski kolonistu ki jlh izpodrivajo tako, da se mora to pleme polagoma umakniti v še boli neoblju-dene kraie. Karasrasi žive v primitivni!? kolibah. ki si iih postavijo iz tramov. V kolibah gori poleti m pozimi kup drv. Karagasi imajo ćelo solo, ki k> ie usta-novil ruski izgnanec v Sibiriji Močulskij z učiteljico Baranovo. ^ola ima zdaj že dva razreda Sovjetska vlada je dolo-čila meje. v katerih ima ja pravico loviti samo Karagasi. ki jih je tuđi sicer vzela v svoio posebno zasčito. * Pet otrok tekom enega leta. Gnsp* le*lir Hobba, iz kraja Chandlervilte. dT-žava Klinois, je tekam enega leta porodila pet otrok. Dne 30. ianuaria leta 1925 je rodila tro'čke, dne 38. januaria 1926 pa dvoj-čTcc Srečna mati ie stara komaj 30 let in ima dosedaj že 9 otrok. A ubogi mož ... * Pet let brez ie čvrste kvalitete n najmodemejših vzor-cev razpošitja po iako niskih tovarniških . ^ cenab vtč nego 40 let kot strogo solidno % ,t^-svetovno znano tvorniško skladišče sukna SIEGEL - IMHOF, BRNC, Patackeho Ifida 12. IP ¥xa>rel gratis la Iranko. ~^g Iste mdi privatne. UiatM*: Jcaa> T j nfT - Za riniaii W+uwmi imm JaniMfc - Za avaralai 4at Hata; Otom Cafiatai - Vsl t Ljub0*ai