Leto II.
^ 7:£i£fi3nmtn	y
Poštnine - "ST • pavSallrana.
Ljubljana, torek 23. marca 1920.
Štev. n.
umEV. ,. .VOJ*
N UST
Cene po poča«
ti	celo Isto	.	H
za	pol leta	.	B	2a —
21	četrt leta.	B	13’^
ta	1 mm..	O	^‘20
Za Ljobljnno mesečno ^‘50 Uredništvo In npraini: Kopitarjeva olics St. 8 Uredil fBiufon Sten. SO
Posamezna številka 30 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Posamezna Številka 30 vin.
Socialisti hočejo začeti z nasilfem.
Rdečemu nasllu sc ne idamo.
.. Prevalje, 23. marca. Socialisti so za-e» izvrševati že dolgo obljubljeni teror proti krščansko socialnim sodelavcem. Od včeraj dalje ne nuste pri nas organiziranih _avcev v rudnik na Lešah ter jim dohod El|C zabranjujejo.
Ljubljana, 23. marca. Na brzojavno očilo svoje skupine v Prevaljah je na-
čelstvo Jug, Strokovne Zveze nemudoma interveniralo pri vladi, da se zabrani teror socialistov proti krščanskim delavcem. Vlada je takoj izdala odločne odredbe. Prav nikjer ne bomo pustili, da bi se od socialističnih agitatorjev smelo nemoteno in nekaznovano izvrševati nasilje nad člani naše organizacije.
Niiti za zvezo z Jugoslavijo.
A	R!m’	22'	marca.	(Dun.	KU	—
nj2*3 Stefani.) V zbornici je ministrsKi kat SCt^k Nitti podal vladno izjavo, v k - ^ je opozarjal zlasti na gospodarsko ^vroPc‘ Ministrski predsednik ie _ ®j drugim izjavil: Evropa more zopet g*1, ti gospodarsko ravnotežje z izkor-s*rovin Rusije in z uporabo delav-., & moči Nemčije. Duh revolucije, nasi-’ !a 1,1 nereda v gospodarskem življenju Ev-r0pe “ore prenehati le tedaj, ako se Ev-°Pa obnovi v duhu mira. Pred zvezo na-
rodov, ki jo želimo, je zveza evropskih narodov, ki morajo s skupnim naporom zopet najti pogoje človeške eksistence. Zmagovalci m premaganci so združeni z istimi interesi in z isto u:cdo. Italija hoče biti važen činitelj napredka in življenja. Hočemo nastopit« v popolaeir sporazumu z ^rglijo in Frau-.-ijo. ."U »ešimo h draosko vprašanje v duhu pravičnosti. Fo določitvi mej bomo s trgovskimi pogodbami in iskrenimi kulturnimi onošaji ustvarili tesne zveze r. Jugosloveni.
'^LSON ZA SEPARATNI MIIR Z NEMČIJO IN AVSTRIJO, g LDU Pariz, 22. marca. (Dun. KU) — ^change Telegraph Company javlja iz . .^"ingtona, da bo Wilson nemudoma Sa • P°žaianja glede sklepa separatne-jp ^iru z Nemčijo in Avstrijo. Po drugi rzojavki je verjetno, da se bo senat proti-temu namenu predsednika.
POLOŽAJ V NEMČUL g LDU Pariz, 22. marca. (Dun. KU — t/^ično.) »Journal« javlja iz Achena: e*gijske čete, ki so bile dosedaj na des-oHn bregu Rena, so s posadko Ruhrorta na levi breg Rena. Močna belgijska Učenja so odšla v Moerz. j. LDU Monakovo, 22. marca. (Dun. KU) 6e je v vselj obratih zopet pričelo delom. Tud železniški promet je vzpo-/avljen gamo vlaki v Severno Bavarsko v Berlin niso odšli.
LDU Magdeburg, 22. marca. (Dun. „	— WoIff) Danes zjutraj se je zopet
Počelo delo.
to 1tLDU Berlin, 23. marca. (Dun KU —
. p °«s.) Pruska državna vlada poroča: ,r°ti deželnemu predsedniku Winnigu, ‘adnemu predsedniku pl. Braunu, vladne-,	svetniku	pl. Hasselu in proti	okrajne-
.	glavarju	pl. Briinecku	v Koenigsber-
ter proti tajnemu vladnemu svetniku v notranjem ministrstvu Doyeju in proti ^dnemu predsedniku Pauliju v Šlezviku .e ie odredilo disciplinarno postopanje. Vsi ,J1ienovani so odvezani svojih služb.
^ LDU Berlin, 22. marca. (Dun, KU — °uf.) Državni predsednik je sprejel stavko brambnega ministra Noskeja,
LDU Hamburg, 22. marca. (Dun. KU) e,avci v ladjedelnicah so skoraj v popol-Crn obsegu	zopet pričeli	delati.
v LDU Kiel, 22. marca.	(Dun.	KU ) V
aznih obratih se je zopet pričelo delo,
°Rganizacua AMERIŠKE VOJSKE.
LDU Washlngton, 22, marca. (Dun. KU .**" Brezžično,) Reprezentacijska zbornica v soboto sprejela zakon o organizaciji v°)ske,
JAPONCI IZPRAZNIJO SIBIRIJO. LDU Moskva. 22. marca, (Dun. KU — t^ezžično.) Z vzhodne fronte se javlja, da S izpraznitev vzhodne Sibirije po japon-llil četah na podlagi sporazuma med Jamsko in Zedinjenimi državami gotova stvar.
OKRADEN BISMARKOV GROB. p LDU Hamburg, 22. marca. (Dun KU) °noči od nedelje na ponedeljek sta dva rc'ža vlomila v mavzolej v Friedrichsruhe, ■' fr počivajo zemeljski ostanki Bismarka, Ul ra la srebrne vence in druge drago-r^osti. Vlomilca sta bila aretirana.
EKSPLOZIJA.
.	-0U Bruselj, 22. marca. (Dun. Ku —
j'*c'!': Havas.) Po brzojavki iz Ostenda tj	municijsko	skladišče pri Člen-
ek v zrak. Dve osebi sta bili ubiti; pet je težko ranjenih,
SPLOŠEN UPOR MOHAMEDANCEV.
LDU Pariz, 21. marca, (Dim. KU —
Brezžič.) Panislamski upor je izbruhnil v Traciji, Anatoliji in Arabiji. Poluradne vesti francoskih listov zatrjujejo, da je upor
v	zvezi z dogodki v Nemčiji, Turški polkovnik Jafter-Tayer je napadel zavezniške čete v Macedoniji. Grške čete, ki imajo zasedeno Tracijo, so se mu ustavile. V Anatoliji je Mustafa Kemal napodil italijanske čete do obali. Francoske čete se bojujejo proti turškim nacionalistom v Ci-liciji in gorenjem delu Sirije, Francoski general Gouraud jc zaprosil za nujno oja-čenje.
POGAJANJA MED POLJSKO IN RUSIJO.
LDU Pariz, 22. marca. (DunKU. — Brezžično.) Iz Varšave poročajo: Poljski minister za zunanje stvari je zastopnikom tujih držav naznanil vsebino note, ki se namerava poslati sovjetski vladi in ki vsebuje pogoje za mir z boljševiki. Nota stav-Ija nastopne pogoje: 1. Rusija prizna, da so vse delitve Poljske neveljavne, 2. Rusija prizna vse države, ki so nastale na razvalinah bivše Rusije in ki obstojajo de jure. 3. Rusija mora vrniti Poljski vse premoženje in blago vseh držav, ki so tokraj poljskih mej od leta 1772, 4. Udeležba poljske države pri delitvi ruskega bančnega zaklada, in sicer na podlagi bilance od 1, avgusta 1914, vrnitev arhivov in bibliotek, 5. Vrhovne ruske zakonodajne oblasti morajo pogodbo potrditi po svojih delegatih, 6. Poljska bo o usodi pokrajin, ki so zahodno od meje iz leta 1772 odločevala sporazumno z voljo prebivalstva. Ako Ru-sjia te točke ne sprejme, bi se takoj lahko začela pogajanja.
Naše časopisje.
Dnevniki;
»Slovenec«, Ljubljana.
»Večerni list«, Ljubljana. — »Narodna politika«, Zagreb. »Jugoslavija«. Sarajevo.
»Hrvatska obrana«, Osijek.
»Jadran«, Split
Tedniki:
»Straža«, Maribor, dvakrat na teden. »Slovenski gospodar«, Maribor. »Domoljub«, Ljubljana.
»Mir«, Prevalje, Koroško.
»Murska straža«, Radgona.
»Novine«, Dolnj. Lendava, Prekmurje. »Seljačke novine«, Zagreb.
»Narodna svijest«, Dubrovnik.
■ »Narodna sloboda«, Mostar. »Radnička borba«, Zagreb, »Jugoslovanski obrtnik«, Ljubljana, mesečnik.
»Christliche Volkszeitung«, Osijek.
Somišljeniki! V boju za krščansko Jugoslavijo je časopisje najboljše orožie. Širite gal
Valovi sedanfilt d n!.
Izid volitev na Hrvatskem bega našim meščanom njihova že itak plaha srca. V demokratskih glasilih vseh barv, v vseh listih kapitalističnih priganjačev beremo te dni jadikujoče članke, ki izzvenevaio v otožno besedo: »Kaj bo z nami?« Mi to bojazen in strah dobro razumemo. Umevamo skrb, ki se polaSča naših takozvanih buržuaznih slojev. Vemo tudi dobro, da si ti ljudje sedaj pričakujejo pomoči proti komunistični nevarnosti od krščanske strani. Kaj naj mi odvrnemo na to pričakovanje?
Že večkrat smo se na tem mestu pečali s pojavi sedanjega časa. Že večkrat smo tu označili svoje stališče. Mnogokdo nas m umel, še več jih je bilo. ki so razumeli, da krščanski socialni pokret nikdar ne bo zaplečnik raznim kapitalističnim in buržuasnim stremljenjem med našim narodom. Vedeti pa moramo, da se je razmerje med buržoazijo in proletarijatom zadnje čase bistveno premaknilo. Mnogo njih, ki so še pred nekaj leti živeli kot meščanstvo življenje zadovoljnega Kranjca, je danes vrženih v množico revežev in ubogih, ki se pehajo za svoj kruhek od danes do jutri. Množica onih pa, ki so morda še pred enim letom živeli življenje uboge pare, danes ži-
vi	v razkošju velikih magnatov, Le pojdite pogledat v ljubljanske hotele in kavarne! Načelo, da delo redi Človeka, je tem ljudem v zasmeh. Drže se principa, da le kupčija bogati svojega moža. Iz tega je zraslo strašno zlo verižništva, ki je najnevarnejši bacil socialnih bolezni sedanje nemirne dobe. Verižništvo je zlo, ki utegne pospešiti konec sedanjega reda mnogo bolj ko vse prevratne komunistične ideje.
Tu mora krščanski človek zavzeti svoje stališče. In tu moramo ugotoviti pred vsem sledeče: Kot glasilo krščanske delavske organizacije smo s temi svojimi nazori marsikomu postali neljubi. Vemo, da je želja mnogokaterih, da bi nas bilo konec. Slepci mislijo, da bo potem tudi nevarnosti konec, ko nihče več ne bi opozarjal na nio. Mi pa vemo, da je delavsko glasilo odločno krčanske in socialne smeri danes bolj potrebno ko kedaj prej. Ravno s stališča krščanskega socializma se moramo odločno upreti izrodkom sedanje dobe ter brezobzirno čistiti naše javno in gospodarsko življenje, oploditi z novimi socialnimi idejami. Brez boja to ne bo šlo. Če bo v tem boju padel kak udarec tudi na tiste, ki menijo, da so proti udarcem zavarovani, ie to le znamenje, da je ta boj potreben.
Ne bojimo se tega boja. ki postaja bolj 'a bolj boj med dvorna svetovnima nazoroma. ICrščanstvo ima v sebi dovoli sile, da bo v tem boju zmagalo. Ne bojimo se vrvenja v množicah ljudstva. To vrvenje nam znači zopet le, da ljudstvo išče poti iz sedanjih razmer. Da v tem pojmovanju nismo osamljeni, nam dokazuje članek os-ješke »Hrvatske Obrane« z dne 20. t. m. Ta odločno kršč. socialni list je v članku proti židovski korupciji povedal o takozva-ni »komunistični nevarnosti« raznim »tudi-katoličanom« na Hrvatskem sledečo resnico:
»Kar pa se tiče komunistov, ki so na dan volitev po Osjeku na vse grlo kričali: »Dolje popovi! Dolje klerikalci!*, naj nam gospoda ne zameri, a mi še vedno pri mnogih teh demonstrantov verujemo v mnogo večje razpoloženje za najidealnejše katoii-čanstvo kakor pri mnogih »tudikatoliča-nih«, ki niso še nikdar kričali: »Dolje popovi!« Ta komunistična množica morda bolje čuti dušo v sebi in Boga nad seboj, nego naša mehkužna buržoazija. le da se ta masa iz 6amih govorov svojih voditeljev doslej še ne zaveda, kara fo vodijo. Toda dela teh voditeljev, sadovi tega gibanja ji bodo odprli oči. In tedaj boste videli, kaj bo Krist naredil iz te množice in kako ga bo množica častila ne le v cerkvah, marveč tudi v politiki in na ulici in v vsem svojem javnem in zasebnem življenju.«
Mi gremo na delo med maso revežev, med katere spadamo sami, s svojim krščanskim in socialnim programom. In gotovost imamo, da s svojo idejo ne utonemo v valovih sedanjih dni!
PolItKne novice.
+ Ljudska Stranka na Hrvatskem
zmaguje pri občinskih volitvah. V občinah Gorenja in Dolenja Voča je zmagala ljud* ska stranka tako sijajno, da nasprotne stranke niti kandidatov niso mogle postaviti. V Vinkovcih je dobila Ljudska stran* ka dva mandata.
+ Radič zopet aretiran. — Državno pravdništvo v Zagrebu je zopet dalo za> preti Stjepana Radiča, ker je na shoda V Sisku izvršil čin veleizdaje.
-f »Proletarec« Korač. Hrvatska za« jednica je izdala neko brošuro, v kateri navaja premoženje rdečega »proletarca« K orača. Ta mož poseduje delnice raznih koristonosoib podjetij v skupni vrednosti 767.750 K. Poleg tega ima hiše v Belem* gradu, Zemunu in Sidu. Svoji družini je potom neke zagrebške banke nakazal pol miJijona kron. Ali si je Korač pridobil te peneze kot delavec v svojem čevljarskem poklicu?
-j- Novi avstrijski brambni zakon. Av«
strijska narodna skupščina je 18. t, m, sprejela načrt novega brambnega zakona, iz katerega navajamo nekaj značilnejšili določb. Vrhovno poveljstvo izvršuje c-* žavni tajnik za vojaške posle. Posamei • dežele postavijo naslednje kontingente; Dunaj 9000, Nižja Avstrija 65000, Burgen* land (zapadnoogrsko ozemlje) 1500, Zgor* nja Avstrija 4000, Štajerska 4000, Koroška 1700, Solnograška 1000, Tirolska 1700, Predarlska 600 mož. Vsaka četa mora biti nameščena v svojem nabornem ozemlju. Poleg vojaške izobrazbe bodo dobili vojaki tudi splošno državijansko in republikansko vzgojo. Vojaki bodo vživali skoraj neomejene politične pravice, samo v vojašnicah in na njih dvoriščih ne bodo smeli prirejati političnih shodov. Vojaški sveti bodo imeli obsežen delokrog. Sodelovali bodo v vseh vprašanjih, ki tičejo gmotne dobrobiti vojakov ter bodo zasto* pani tudi v disciplinarnih komisijah. Častniki smejo vojakom dajati le ukor ali jim naložiti manjše denarne globe; o zapornih kaznih odločuje disciplinarna komisija, V državnem uradu za vojaške stvari se osnu« je poseben civilni komisarijat 5 članov, ki jih izvoli parlament temeljem proporca. Sprejem tega zakona so pospešili dogodki v Nemčiji,
4- Češkoslovaška armada. 19. t. m, ]«
pra?^a narodna skupščina sprejela zakone, ki tičejo češkoslovaške armade. Uvedejo milični sistem temeljem načela stalne armade in splošne vojaške dolžnosti od 20. do 50, leta v vo.ni do 60. leta starosti. Prezen-čna služba traja 14 mesccev. Mirovno stanje znaša 150.000 mož. Delno ali splošno mobilizacijo odreja predsednik republike, vendar se mora ta odredba čim najprej« predložiti narodni skuj?ščim v naknadno odobrenie.
-f Krama? proti Masaryku, Češki Usti se pečajo z nedavno prireditvijo na praški češki tehniki v proslavo takoimenovanega »Kraljedvorskega rokopisa«, ki ga je bil Masaryk svoj čas razkrinkal kot potvor» bo. Slavnost je bila baje proti Masaryku naperjena prireditev Kramafeve opozicije. Na slavnosti je došlo do viharnih nastopov ter je mOral rektor prireditev razpustiti.
+ Položaj v Nemčiji je še vedno težak. Boljševiško gibanje se močno čuti. V Essenu, Miihlheimu, Oberhausenu in El-berfeldu sc se polastili oblasti špartakov-ci in proglasili sovjetsko republiko, Rav» notako v Diisseldorfu. Vladne čete so se morale povsod umakniti. Tudi belgijske čete so se umaknile na levi breg Rena, Sicer je pa renski most proti špartakov. cem dobro zavarovan. — V Gothi, Lan* iensalzu in Eisenachu je položaj težak; ijejo se boji. V Berlinu sta dve treUm mesta v rokah vladnih čet. Nad Berlinom in Brandenburgom je proglašeno poostreno obsedno stanje. Vrše se boji med delavci in vladnimi četami. Hudi boji so bili v Lipskem, kjer so v Ljudskem domu zabarikadirani pristaši Kappove vlade. Redne čete so v zvezi s prostovoljci zasedle ljudski dom, pri čemer je bilo več mrtvih in ranjenih. Uporniki so ropali in požigali. Sedai ie red v. Lirskem upostavlien, Mesto
Stran 2
»Vašami Uti«, itm A Mure*
Štev. 67.
Halle ob SaU se zasedle vladne čete po večdnevnem topniškem ognju. Med delavstvom v ruhrskem okrožju je močno bolj* ševiško gibanje; nemška vlada je prosila entento, da bi smela tja poslati svoje čete, a ni dobila odgovora. — Berlinska vlada je skušala nadvladati položaj z dogovorom s strokovnimi organizacijami Zastopniki organizacij so temeljem gotovih pogojev, ki jih je vlada sprejela, sporazumu pritrdili in pozvali delavstvo, naj gre povsodi zopet na delo. Toda levo krilo neodvisnih socialistov dogovora ni priznalo in je pozvalo delavstvo, naj vztraja v generalni stavki. Stavka se z nekaterimi izjemami doslej še nadaljuje. Neodvisni socialisti zahtevajo, naj se državna bramba razoroži, namesto uje pa oborože vsi organizirani delavci. Neodvisni so se združili s komunisti. Kakor se stvari razvijajo, Nemčija še ne bo prišla do miru.
Dnevne novica.
—• Predsednik deželne vlade dr. Janko Brejc je odpotoval v ponedeljek zvečer v službenih zadevah v Beligrad in ga na-domestuje za Časa odsotnosti poverjenik za notranje zadeve Bogumil Remec. Vsled tega odpade v četrtek sprejemanje pri g. predsedniku.
— Plače v letu 1920. Prejeli smo: V nekem podjetju g. Petra Kozine so povijali tastavljenkam plače za celih p e t kron na teden. Delajo po devet ur dnevno in imajo na teden 60 kron. S tem si je mogoče kupiti ravno vodeno kavo za zajtrk in zobotrebec zraven. Pričakujemo, da bo podjetje upoštevalo sedanjo draginjo in primemo revidiralo te sramotne plače.
—Državna posredovalnica za delo. Pri •vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« (v Ljubljani. Mariboru. Ptuju) ie iskalo • v preteklem tednu od 14. do 21. marca t. 1. ' dela 278 moških in 87 ženskih delavnih mo-cH, Delodajalci so Pa iskali 154 moških in 73 ženskih delavnih moči. Posredovani se .je izvršilo 137. — Promet od 1. ianuaria do 21. marca t. 1. izkaznic 6922 strank in sicer 2489 delodajalcev in 4433 delojemalcev. Posredovani se j« izvršilo v tem času 1647. — Dela iščeio: Dninarii in dninarico (188). neki, mlinarji, mesarti fl291. ois. moči (127), čipkarice (120), trgov, sotrudniki in sotrudnice (1131, rudaril (106V oredice, glamnikarice in slam«!karii. k^tičavničarii, -vajenci razne stroke itd. — V delo se sorej-taeio: kuharice, služkinie. hlapci, deV^e, gozdni delavci, mizarji, šivilje za vol. obleko, va;enci razne stroke, dninarji, p1etari, .čevljarii sr>dar< itd.
^ Komunist — navijalke cen. Te dni .je bil v Zagrebu obsojen neki vodia komu-vnistov radi navijanja cen na 80 K globe. ^Prodajal je skladkor, ki ga je kupil po 1 K 80 vin., po 24 K kilogram. Godilo se je to -pred dobrim letom..
v. . — Izvoz živil v Avstrijo. Pišejo nam: .Izvoz živil v Avstrijo je osrednja vlada .prepovedala. Prepoved je umljiva, v kolikor se to tiče večjih množin. Ne moremo *i pa misliti, zakaj naj bi vsled te odredbe trpelo naše dijaštvo, ki študira tam, ali pa privatniki, ki morajo v znanstvene in druge svrhe potovati tja. Verižništvu naj se zapre pot; svojih ljudi, ki bi tistih par kilo-gramov res porabili v lastno prehrano, pa vendar nikar ne šikanirajmo. Vlada naj bi vsaj v slučajih, kjer bi dotičnih res lahko dokazal verižniški smoter svojega potovanja, naredila izjemo. Kako pridemo do tega, da bi morali kot državljani Jugoslavije stradati recimo kar cele mesece na Dunaju? Prepričani 6tno, da bo vlada v naj-_ krajšem Času v tej zadevi izdala svojim uradom potrebna navodila. — isto velja za ' delavstvo, ki mora odhajati v Avstrijo in na Češko za delom, kakor se n. pr. godi slamnikarjem.
— Novomesto. Postne konference bo. do letos v kapiteljski cerkvi v Novem mestu od cvetne nedelje do velikega petka vsak večer ob 8. uri pod vodstvom g. p. Ramšaka D. I, K obilni udeležbi so posebno vabljeni izobraženci.
— Izgon tujcev iz Zagreba. Izšla je banska naredba, glasom katere morajo vse osebe, ki so se po 1, avgustu 1914 naselile v Zagrebu ter niso v Zagreb pristojne in se ne pečajo * zakonito dovoljeno industrijo, obrtjo ali trgovino, zapustiti mesto. Imenoma zapadejo izgonu vsi tujci, ki so bili kaznovani radi veriženja, tihotapstva in podobnih činov, kakor tudi taki, ki so živeli ali ki žive nenravno ali ki so sumljivi s stališča državnih koristi. O izgonu bo odločala posebna komisija 12 članov.
— Zenske v upravni službi na Hrvat-skem. Zagrebške »Narodne Novine« objavljajo ministrsko naredbo o nastavljanju ženskih moči v manipulativni uradniški službi pri uoravnih oblasteh v Hrvatski, Slavoniji in Medjimurju. Ženska more biti stalno nameščena: ako je državljanka kraljestva SHS, ako je dovršila 18. in ni prekoračila 40. leta, ako ima vsaj šestmesečno prakso, ako je neoporečnega obnašanja in je dovršila vsaj štiri razrede srednje ali višje ljudske šole.
— Pomiloščeni Varaždinci. Te dni ie ospelo iz Niša v Varaždin 29 vojakov, ki
so bili vdeleieni vstaje 23. julija 1919 is 80
bili sedaj pornflolčeni. Proti civilnim Va* raždincera, ki so sodelovali na vstaji, je niško vojno sodišče kot nepristojno ustavilo nadaljnje postopanje in odstopilo akte varaždinskemu kazenskemu sodišču.
— Za podržavi jen je ženske reformne realne gimnazije v Splitu prosijo starši go* jenk tega zavoda. Gimnazijo je po prevratu otvorilo društvo splitskih srednješolskih profesorjev ter se je vzdrževala s pristojbinami učenk in neznatno občinsko podporo. Učenk je leto 125.
— Velikonočne počitnice na srednjih Šolah na Hrvatskem bodo trajale letos od 31. marca do vključno 14. aprila.
Umri je na Dunaju 72 letni Moritz Benedikt izfJaiatel? »N#t»e Frete Press*«.
— Valute na zagrebški borzi dne 20. marca: dolarji (100) 15.000, avstrijske krone (100) 60, levi žigosani (100) 210, carski rublji (100) 225, napoleondorii (1 komad) 610, marke (100) 237, leji (100) 250, lire (100) 800.
Uubflanslie novice.
Ij Služkinje, ki žele službe, se naj
oglase v pisarni J, S. Z., Jugoslovanska tiskarna, li nadstropje. Služb za služkinje je na razpolago 5, med njimi ena za Brežice. Nastop takoj.
lj Slovenska dijaška zveza (ljubljanska S. O.) vabi k slavnostniorireditvj na prazn:k, 25. marca ob Pol 8. uri zvečer v ve’iki dvorani hotela »Union«, — Spored: A. Umetniški del. I. a! D, Bort^anskv; Večerni spev. b) Avg. Amin Leban? Lahko noč. c) M. Kogoj- Slovenska naroda- Lunica. d^ Fr. Gerb’č: Nahral sem. e) H, Pru-zovč. Novcgrška: Pesem mornarjev. Po'e moški zbor red vodstvom g. M. Kogota. II. Lavrič:	O. ?ur>ančix- ?rae. bi O. Žu-
pančič: N-^a beseda. TTT, a) M T^ogoi Slov. narodna: Srce	O	TVv- TC^ro-
ška narodna: B:va*f (Pomlad' **' O Dev: Koroška narodna- Jegerle. e) O. Dev: Koroška narodna: Pl^var-ka. Poje m^ki zbor pod vodstvom g M. Korfoia. — B. TV. Predsednikov govor, lovori L. Čamoa. V. Le^a na?a domovina. S’ov notpvri, A Oerva:s. Orkester S. O VI. Dijak in občinstvo. Govori F. S Finžgar VTT. Straž hralovi, Overtura, Orkester S O. VTT? Telovadna skupine v herg*1'<‘ni luči TY. Cha-vatina Beli^er. Ariia: A Bellini. Orkester. X. Spomini na Trnovo. Ari:a: Jan Kttc-»ra. Orkester S. O. — Srečelov. Šah'iva pošta. Buffet. — Vstopnma: 5 K parter, galerra 3 K. člani SDZ 1 K. Vstopmce so v predprodaji: v proda;aJri Nove za^žbe. Kongresni trg in v trafiki Modic. Kopitarjeva ulica.
li Bratec in sestrica. V četrtek ob 3. uri popoldne se vrši na Ljudskem odru zadnja predstava zimske pravljice Bratec in sestrica v ti seziji. Prednrodaia vstopn:c se nahaja \ trafiki gospe Modkeve v Kopitarjevi Ulici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. Vstopnice, ki so bile zadn.ič kupljene, so to pot veljavne, da bo le še malo vstopnic na razpolago.
lj Seja Ljudskega odra se vrši '.utri ob pol sedmi uri zvečer v pisarni v Ljudskem domu. Vabljeni so tudi vsi odborniki šir-jega odbora, kj so bili izvolienj na zadnjem občnem zboru. Zadeva je nujna. Posebnih vabil ne bomo razposlali. — Vodstvo.
Ii Mrak na Ljudskem odru, V nedeljo, dne 28. marca ob osmi uri zvečer se vrši prva ponovitev Peter Petrovičeve drame »Mrak«. Gostuje g. Milan Skrbinšek.
lj Tatvina. Veletržcu Rihardu Lafaire-ju je ukradla v hotelu »Union* ponoči od 18. na 19. marca neko 19 letno dekle »Anita« 2 bankovca po 100 dinarjev.
Razne novice.
r Zračni pt c met na Češkem. V petek
je imel praški mestni svet sejo. Obravnavali so vprašanje glede osebnega in blagovnega zračnega prometa. Politična deželna uprava je vprašala, kakšno stališče zavzema praška občina glede prošnie zrakoplov-ne družbe zaradi koncesije. Praški mestni svet je sklenil, da bo prošmo priporočil. Podjetje se bo oživotvorilo z glavnico 468 tisoč funtov šterlingov. Glavne proge so: Budejevice—Praga. Iglava—Praga, Presov
—Košiče—Bratislava—Prostejev, Svitava —Praga, Chrudim—Pardubice—Praga. Cene ne bodo visoke.
r Strašna draginja na Ogrskem, štiri tedne star prašičem stane 25.000 kron, £e je količkaj Kravica, pa hoče kmet za njo že 50.000 kron, moška obleka stane danes v Budimpešti 15.000 kron. Poleg vseh teh dobrot imajo v »srečni« Madžarski še nasilne nabore za Horthyjevo armado, razne epidemije, krvave relcvizicije In še druge take dobrote.
r Nova ekspedicija na fažni tečaj. Na
Angleškem se vrše priprave za novo ekspedicijo, ki ima preiskati razmere na južnem tečaju. Pod vodstvom Johna L. Care-ja, ki 6e je kot zdravnik in biolog udeležil zadnje Shakletove ekspedicije, bodo napravili novi poizkus v dosego južnega tečaja. Važna ekspedicijska priprava do le* talo, ki ima omogočiti preiskovanje ne-
znanih krajev južnega tečaja naše zemlje. S pomočjo brezžične postaje ba omogočena zveza z ostalim svetom. Program ekspedicije je proračun jen na pet let, zato pa znaša nje glavnica celih 150.000 funtov šterlingov. C are ima v načrtu preiskavo južnega tečaja glede rud, meteoroložnih in magnetičnih odnošajev in naposled namerava tudi obpluti vso celino v izpopolnilo znanosti v znanstvenem in gospodarskem oziru. Ekspedicija bo odplula na ladji »Terra Nova «, na kateri je napravil svoja zadnjo pot kapitan Scott, Odjadrali bodo leto« v mesecu juniju.
r Pirenejski muzej. Mesto iourdes j« podarilo grad, ki stoji nad njim, pirenejskemu muzeju, ki se ima ustanoviti. Upravo muzeja bo imel Touring Club de France. V muzeju bodo hranili podobe in kipe ter dekorativne okraske, knjige, znanstvene predmete, zbirke narodopisnega muzeja, pirenejskih posebnosti, selskih sob, mestnega pohištva ter orodja posebnih obrti v kraju. Touring Club je že začel z zbiranjem rečenih predmetov.
r Arheoložne umetnine. Danski narodni muzej je prejel dragocene starinske predmete, ki so iz I. in II. stoletja po Kr. Imenovane dragocenosti so izkopali iz nekega groba na otoku Laalandu. Med izkopanimi starinami je mnogo krasnih srebrnih in bronastih predmetov. Našo pozornost vzbujata zlasti veliki skledici in reliefi, kakor jih opeva Homer. Obe skledici sta označeni z latinskim in grškim Napisom »Chrvsonhovo delo«. Dalie so izkopali dva danska bronasta lanca (verižici) za k rogovom, iz katerih se 'e pilo, šest srebrnih in bronastih nakitov ter dva tpžka zlata prstana. Starinoslovn' trdilo, da so to naidrago-enejši oredmeti v severni arheologiji. Pred več leti so naleteli na drugi strani otoka Laa'anda tndi na nekoliko starih rimskih grobov. Tedal izkopane s+arine so veljale za nalzammlvejše, a vendar se ne moreio niti z daleka primerjati z zadnjimi Izkopljinami,
r Bacili starih časov. Na pariški aka-denvji znanosti >'e bilo prečrtano poročilo profesorja Oaltonea o rezultatu preiskovanja staroprfirčan'k.-ih t>anirusov. Oaliope ie na?el o teli starodavnih naplrusPv ki so že nad 2000 let stari, žive bac:le. SPčne bacile ie odkril tnd’ v dokumentih petnajstega ve^a 5n misli, da se more*© na ta način vzK”dit' k ž:vlien!u povzroč:tevi ‘t^rih ku-
Jnit«
r Mezda in delavna doba v Švici Delavec zasluži povprečno na teden 42 frankov, k temu je prišteti še draginjsko doklado 12 frankov za samce ter 17 frankov za oženjene, za vsakega otroka dobi 3 franke. Prvi delavec ima za 10 frankov, mojster pa za 20 frankov večjo plačo na teden. Dopusta dobi 4 do 10 dni. Delavna doba znaša 44 ur po odbitku vseh odmorov.
r Sola in higijena. Neka učiteljica je mnogo skrbela za to, da so otroci zdiavi in je posebno pazila, da so se pogosto o-pali. Zato ie dobila od nekega očeta to-le pismo: »Naznanjam Vam, da sem svoji ženi zabranil, da se ne vso zimo kopati otrok. Rad bi vedel, ali ukazujete Vi ali jaz? Prosim Vas, da se ne vtikate v privatne zadeve. V našem mestu ljudje niso dvoživke, ki bi preživeli tri četrtine življenja v vodi in potem poginili.« — K sreči da se vsi vzgojitelji ne briga,o tako za hi-gijeno, sicer bi kmalu imeli zbirko takih pisem.
r Pozna navada, Signora Torti je srečala razcapanega berača, ki ie prosil miloščine, pa ni imela denarja pri sebi. Dala je beraču vizitnico s svejim naslovom, rekoč: »Pridite jutri, Vam bom dala staro obleko svojega moža,« —* Čez dva dni je spet srečala berača. »Zakaj niste prišli po obleko?« ga je vprašala. »Oprostite, signora, danes je šele sreda, ali na vizitnici stoji: »Sprejem ob četrtkih.«
r Stanovska zavest gledališkega Igralca, Francoski pisatelj Nozierc je napisal igro »Življenje je lepo«. V njej nastopa član Splošne delavske zveze kot smešna figura. Igro je hotelo vprizoriti gledališče Abmigu, toda znameniti igralec Carpen-tier, ki je imel igrati člana delavske zveze. je vlogo odklonil. Zveza gledaliških igralcev je pa poslala ravnatelju, ki je igro sprejel, protest. Nozlčre dela ni hotel iz-premeniti in ga je zahteval nazaj. Pariško časopisje 6e z zadevo živahno peča.
r Organizacija duševnih delavcev se je ustanovila n* Francoskem. Zveza bo zbrala v svojem okrilju znanstvenike, umetnike, uradnike. Časnikarje, odvetnike, zdravnike, inženerje, stavbenike, trgovce in industrij-ce ter skušala zagotoviti njihovemu delu primemo plačilo.
r Sinu kopal grob. Ker so v Berolinu stavkali grobarji, so morali mnogo pogrebov odložiti. Ko je imel biti nedavno tega tudi pogreb nekega inženirja preložen, k čigar pogrebu so prišli njegovi sorodniki iz znatne daljave, je prosil oče umrlega stavkujoče, da bi smel sam sinu grob izkopati. Stavkujoči grobarji so mu dali dovoljenje. In bilo je zanimivo gledati starega očeta, brata in nekoliko prijateljev pokojnega, kako so sami s solzami v očeh kopali grob, da bi omogočili pogreb, . ..
r Tu London — ali je tam Novi
Generalni ravnatelj Marconijevega drU' štva je izjavil sotrudniku časopisa »£>ve' ning News«, da hode v kratkem brez vsea telkoč mogoče telefonirati bre'z žice Londonom in Novim Yorkom. Upa, da no prišlo do tega že letošnjo jesen. In prepn* čan je tudi, da bo v najkrajšem času na*
Eravljena brezžična zveza tudi z Avstro* jo, Indijo in Egiptom.	*
r Svakinja gospoda ministra, te** sodnega svetnika X. v Berlinu je iK*e» J" tako piše »Koluiscbe Zeitung« — še v'va&' nem času perico, ki jo je obdržala tudi o& revoluciji) zakaj ž njo je bila povsem zadovoljna: ostalo služabništvo jo je v fev0‘ luciji zapustilo. Neki dan pa tudi perice ni bilo in gospa X. je bila zaradi nje v zaJ dregi, zakaj zanesljivo in pošteno perico w bilo tako lahko dobiti. Gospa sodnej* svetnika se je torej odpravila v mesta tj1 bi zvedela, zakaj je perica zapustila sv°l6 mesto. Rada bi bUa stavila ugodnejše P°* goje. V stanovanju, kjer je preja stanovala, niso ničesar vedeli o njej; preselila se 1 bila. Na policiji je naposled zvedela 0(1 sumljivo se nasmihajočega stra&B01st**,f da se je perica preselila na »KurffirsU* damm«, torej v jako »nobel« predmeJt]«* Gospa je hitela tja in navedena številka I bila silno lepa hiša, tako da je bila tuj gospa X., ki se je gibala v boljših v zadreg', ali ima v taki hiši vPra*s!Lv! svoji perici. Naposled je prišla do doticfl*’ ga stanovanja. Tam jo je sprejel slug® . krasni Uvreji, ki je gospo prijazno vPra5j« kaj bi rada. Povedala je naravnost, da z* govoriti z gospo N., ki je preje živela *} vernem berlinskem delu. »Prosim.
Zastonj je skušala gospa služabnik« P0'"' niti.,. »Prav, prav, le trenotek potrp”* nja,« je odgovoril, zlobno se posmeh°v*|^ Po daljšem čakanju sta se prikazala d lakaja, ki sta odmeknila težko pliševo tiero, in v sprejemno sobo je vsa v krasni svili in dragocenem gospa perica. Gospa X. ni verjela s očem —- mislila je, da ima pred sebo) "jjj rodnico svoje perice. Ali visoka g°sP* je takoj povedala: »No, kaj me več «• PS znate? Prala pa ne bom več pri Vrt* mi treba. Moj svak je minister ia ^ pri njem reprezentantka,«	.
r Moda sivih las. Začela se J® ® Angleškem in se že širi po Francosk*®* Tu pa ue gre za umetno barvane las® jjf sivo, ampak za prave sive lase, ki 9° >7 gospe nehale barvati in se odslej Po0£ šajo s sivimi lasmi, Tej modi je do zmage priljubljena angleška Ethel Neromonova, še mlada dama, ki * ji lasje prav zgodaj posiveli. Nastopil3 1 ž njimi v mladinski vlogi na "dru ifl ° ' činstvu se je zdelo to zelo lepo, io tako gospodom kakor gospem.; Baje . more biti lepše podobe kakor j o mladostno lice in sivi lasje. Ta moda bo0* gotovo prav prišla onim mladim go*P'•jj ki so jim lasje v vojnem času od in tuge posiveli. A takih je tam, kodef r besnel vojni vihar — kakor na Fra**0®^ skem — več ko dovolj.	^
AprovizadJa.
a Društvo zasebnega uradništva i*
pet dobavilo večjo množino ženskih, kih in otročjih čevljev (rjavi in črni). O®' dajajo se le članom proti takojšnjemu P1 Čilu v društveni pisarni.	,	.	l-
a Vojna trgovina v Gosposki ulic1,^ v sredo 24. marca radi selitve cel zaprta. Od petka naprej posluje vojn« govina na Poljanski cesti št. 15 (Kranjc®^ hiša).
Karodno gledišče.
Opera:	*
23. marca, torek: >Mijpion<. Ab. Pjf
24. marca, sreda: »Ksenija«. acck. Abon. E.	^
25. marca, četrtek: »Mignan«. IzV*/S&
26. marca, petek: >Rusalka«. Ab- K,
27. marca, sobota: »Ksenija«. acck. Abon. D.	^
28. marca, nedelja: »Faust«. Iz*- * '
Drama:
23. marca, torek: Zaprta	j
24. marca, sreda: »Mimogrede«- ura predstava. Izven abon.	.
25. marca, četrtek: »Golgota«. *
26. marca, petek: »Nora«. Izv.
27. marca, sobota: »Vrag«. Izv-
28. marca, nedelja, »Vrag«. Izv- al) ‘ Iz gledališke pisarne. V sredo,
24. t m. se uprizori v dramskem £le % šču uradniška predstava »Mimogred6< ^ izven abonementa.
Odgovorni urednik Jože Rutar. Izdajatelj konzorcij »Večernega list®*! j( Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v Ljubija
Sirite »Večerni list”!
m