INTERVJU —, Matej ■o -r<"> im ■in -t-■r- Planko, generalni sekretar PZS str. 26-27 NASA TEMA REPORTAŽA Zavetišča za živali: čakanje Med osami, čebelami in na smrt ali novo prihodnost? cvetočimi stvaritvami str. 32-33 St. 33 / Leto 72 / Celje, 17. avgust 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Poletni Najlepše balkonsko cvetje akciji Živalski fotonatečaj AKTUALNO Letina hmelja je odvisna Igre za vse generacije Kmečke igre in blagoslov traktorjev na Dobrovi vsako leto znova privabijo šte- od teh dni str. 2 vilne obiskovalce. Tako je bilo tudi minuli torek, ko so za koso in grablje ob že utrjenih in vsega hudega navajenih moških rokah brez težav zgrabile tudi gospodarstvo mlajše ženske in sodelovali celo otroci. Za zdrav in dela vajen podmladek se nam tako ni bati. str. 9 Gostinstvo Celje zravnano z zemljo str. 4 Nič več bowlinga str. 4 IZ NASIH KRAJEV S kolesom na vlak str. 6 Klekljane čipke na tisoč in en način str. 8 KRONIKA Prometna varnost slabša str. 14 ZAPOSLOVANJE IN KARIERA Preverite prosta delovna mesta! str 17 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! IIMFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI ~ BREZPLAČEN! g- ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH £ do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €) Lu Aktualne dnevne cene: biki do 3,40 € + davek > Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € + davek x POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH <+ 0.30 €). CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!_ * ■V Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. "pveiKZ s4., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana 2 AKTUALNO ZADETKI »Vsak četrti Slovenec je član planinske organizacije. Pred nami so po višjem odstotku prebivalstva v planinski organizaciji samo v Avstriji.« Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije »S pogorelim hangarjem se čas na letališču ni ustavil, ampak nas je bistveno bolj povezal. Naprej delamo še z večjim zanosom.« Erazem Polutnik, podpredsednik Aerokluba Celje »Vedno, ko si cvetličarji izmislijo kakšno bolj nenavadno zadevo, je treba to narediti. Včasih imajo >nore< ideje, ampak jih izpeljemo in obiskovalci so zadovoljni.« Darko Bele, vodja Mozirskega gaja »Res je mogoče slišati veliko na račun zavetišč in hitre evtanazije. A sama se ne spomnim, da bi uspavali psa, ki mu ne bi nič manjkalo, in to samo zato, ker bi bil pri nas 31. dan.« Tatjana Lenko, vodja zavetišča Zonzani »V Sobi pobega je treba uporabiti čim manj sile in čim več možganov, logike, saj predmeti v sobi sami podajajo rešitve, samo opaziti jih je treba.« Barbara Penič, vodja igre Soba pobega 1 PETEK \l/ 33 SOBOTA I I NEDELJA 32 1 23 18 13 O V nedeljo dopoldne je bila v braslovškem domu kulture slavnostna seja ob Dnevu hmeljarjev. Na njej so sodelovali člani Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije s predsednikom Janezom Osetom na čelu, specialistka za hmeljarstvo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje Irena Friškovec, zdaj že bivši hmeljarski starešina in bivša hmeljarska princesa, nekateri župani oziroma podžupani spodnjesavinjskih občin in drugi. Ivan Bračun iz Žalca je prejel naziv oficir hmeljarstva, ki bi ga sicer moral že na svetovnem hmeljarskem kongresu v ZDA, a se ga ni mogel udeležiti. Za letino bo odločilno vreme v tem tednu Obiralni stroji bodo začeli brneti že čez nekaj dni - Prvi bo na vrsti savinjski golding V Braslovčah je bil v nedeljo že 55. Dan hmeljarjev. Osrednja pozornost je bila namenjena tradicionalni popoldanski povorki vozov z etnološko-družabnim dogajanjem. Že dopoldne je bila v braslovškem domu kulture tradicionalna slavnostna seja, na kateri hmeljarji ocenijo letino in napovedo začetek obiranja hmelja. Savinjski golding naj bi prvi hmeljarji letos začeli obirati približno 20. avgusta. O oceni letošnje letine so bili nekoliko bolj zadržani. Hmeljarji letos pridelujejo hmelj na približno 1.600 hektarjih zemljišč, od tega je 170 hektarjev prvoletnih nasadov in 220 hektarjev premen. Na skoraj 40 odstotkih hmeljišč raste sorta celeia, s 30 odstotki ji sledi aurora, po približno 10 odstotkov je savinjskega goldinga in bobka. Približno odstotek je novih sort, vzgojenih na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Med njimi so styrian gold, styrian wolf, styrian eureka in styrian cardinal. Z dežjem tudi toča Svetovalka, specialistka za hmeljarstvo v Kmetijsko-goz-darskem zavodu Celje Irena Friškovec je na nedeljski seji pojasnila, da so letošnjo letino hmelja zaznamovali spomladanski mraz, štirje vročinski valovi in pomanjkanje padavin. Hmeljarji večino hmeljišč namakajo in tako blažijo posledice pomanjkanja dežja, ki ga na drugi strani skoraj vedno spremlja tudi toča. Še posebej močno je prizadela hmeljišča na območju Petrovč, kjer je maja rastlinam na kar 150 hektarjih zemljišč odbila vse vrhove poganjkov in tako že takrat oklestila pridelek. Neurja v začetku avgusta so povzročila, da je zaradi močnega vetra na tla popadalo veliko rastlin, ki so jih morali hmeljarji nato ponovno obesiti, kar je pomenilo dodatne stroške pri letošnji obdelavi. V neurju so se namreč polomili tudi stranski poganjki s cvetnimi nastavki oziroma storžki hmelja, zaradi česar bo manjši tudi pridelek. Na Rojah je veter podrl celo žičnico, je med drugim na seji še dodala Friškovčeva. Odločilen bo avgust Friškovčeva je tudi letos opomnila, da avgust hmelj da ali ga vzame, zato o končni oceni letošnjega pridelka zelo težko govori. Če bodo temperature do obiranja hmelja ugodne, takšne kot so v teh dneh, torej do 30 stopinj Celzija s hladnimi nočmi, se bodo storžki še odebelili in razvili do želene teže. Manj spodbudne so temperature nad 33 stopinj, ko se razvoj storžkov preprosto ustavi. Hmeljarji bodo lahko že zelo veseli, če se bodo z letošnjo količino obranega hmelja vsaj približali lanski, ki je bila povprečna, a je pri tem treba izpostaviti, da hmelj letos pridelujejo na sto hektarjih več zemljišč kot lani. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije tudi letos spremlja dozorevanje hmelja. Na podlagi njegovih ocen in individualnih zmožnosti bodo hmeljarji prve nasade savinjskega goldinga začeli obirati že čez nekaj dni. Savinjski golding je namreč sorta, ki je optimalno zrela samo teden dni. ŠPELA OŽIR, foto: TT Svet bo spremljal položaj otrok Jeseni naj bi v okviru ministrstva za delo, družino, socialne razmere in enake možnosti začel delovati Svet RS za otroke in družino. Svet, ki je ustanovljen na podlagi Družinskega zakonika, je posvetovalno telo slovenske vlade. Njegovi člani so predstavniki nevladnih organizacij in strokovnih inštitucij s področja otrok in družine ter predstavniki vlade. Člani sveta bodo tako spremljali in ocenjevali položaj otrok ter družine s poudarkom na uresničevanju pravic otrok in predlagali strokovna izhodišča za sprejem zakonodaje in strateških dokumentov na področju pravic otrok in družine. Mnenje sveta bo ključnega pomena tudi pri predlaganih zakonih, naloga sveta pa bo tudi priprava pobud za usklajeno delovanje pristojnih organov na področju otrok in družine. V novo imenovanem Svetu RS za otroke in družino je 18 članov, med njimi je tudi Sara Jerebic iz Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije. Jerebičeva je tudi s celjskega območja. SŠol Kmalu odločbe za tiste, ki so vložili ugovor Iz Finančne uprave RS (FURS) so sporočili, da bodo v teh dneh osebno vročili 26.300 (64,83 odstotka glede na vložene ugovore) odločb o odmeri dohodnine tistim zavezancem, ki so vložili ugovor zoper informativni izračun dohodnine. Rok za doplačilo dohodnine je 30 dni od datuma vročitve odločbe. Prav tako bodo zavezanci, ki so upravičeni do vračila, v istem roku prejeli nakazilo na svoj bančni račun. Zoper odločbo je možna pritožba, vendar ta ne zadrži izvršitve. Za lani je FURS izdal 1.513.819 informativnih izračunov dohodnine. Zoper te izračune je do roka podalo ugovor 2,7 odstotka zavezancev, od tega se jih je približno dve tretjini nanašalo na spremembe ali dopolnitve podatkov o vzdrževanih družinskih članih. Ostalim zavezancem bodo dohodninske odločbe izdane najpozneje do 31. oktobra, kot to določa Zakon o davčnem postopku. NT AKTUALNO 3 Ko delodajalec potepta dostojanstvo invalidov ... se mu po sistemu »kar daš, to dobiš« to slej kot prej vrne v delovnem okolju Številne kršitve pravic delavcev v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih, o katerih smo poročali pretekli teden, so šokirale marsikoga. Predvsem zato, ker so invalidi ena najranljivejših skupin ljudi in so kot takšni lahek plen izkoriščevalcev. Pred časom smo se za Novi tednik pogovarjali s psihologinjo dr. Tjašo M. Kos. Kosova je zaradi redke bolezni nenadoma oslepela pri 24 letih. Kljub slepoti je doštudirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani in doktorirala iz psihotera-pevtske znanosti na zasebni univerzi Sigmunda Freuda na Dunaju. Trenutno opravlja samostojno terapevtsko prakso. Njene besede nosijo globoko sporočilo za tiste delodajalce, ki se tako ali drugače srečujejo z osebami s posebnimi potrebami. »Invalidnost oziroma življenje z omejenimi zmožnostmi ni nekaj, kar se dogaja >tistim tam nekje daleč<, temveč je realnost, s katero se bomo - tako ali drugače -srečali vsi na svoji življenjski poti,« pravi. Žalostno je, da moramo poročati o takšnih rečeh, kot so kršitve pravic invalidov v državi, kjer bi bilo to lahko korektno urejeno. Ne smemo si zatiskati oči -osebe s hendikepom so ranljiva skupina in žal večkrat žrtve zlorab in izkoriščanja. Takšno ravnanje je obsojanja vredno. Oseba, ki se znajde v tako veliki eksistencialni krizi, razpolaga z izjemno omejenimi viri - tako objektivno kot energetsko in psihološko. Zato je še posebej lahek plen izkoriščanja. Žal se ta praksa izkaže kot negativna tudi za delodajalca, ki igra nepošteno. Nezaupanje, ki ga tako gradi v svojem kolektivu, negativno vpliva na pripadnost delavcev in na njihovo pripravljenost, da bi se trudili za razvoj podjetja. Dr. Tjaša M. Kos, univ. dipl. psih: »V medijih je veliko zgodb o nehumanem obravnavanju invalidov. Te vsekakor pričajo o ozkoglednosti posameznikov. Ljudje, ki se obnašajo do oseb s takšnimi ali z drugačnimi primanjkljaji na nekorekten ali celo ponižujoč način, enostavno £ izhajajo iz svojega lastnega, žal, očitno zelo omejenega sveta.« r Po načelu »kar daš, to dobiš« vrne - v podjetju se ustvarja karstva po načelu »kako lahko se tak izkoriščevalski odnos vzdušje koristoljubja in dobič- čim bolje izkoristim situacijo zase - ne glede na posledice za drugega.« Tisti, ki izkoriščajo invalide, s tem škodijo svojemu podjetju in sebi ... ... se ne zavedajo, da se vključevanje invalidov v delo lahko kaže v dobrih poslovnih rezultatih? Vedno več je poročil in raziskav o tem, da se tolerantno in podporno vzdušje v kolektivu pozitivno odraža pri rezultatih poslovanja in dolgoročni uspešnosti. Podjetja, ki na korekten način uspejo vključevati ljudi s spremenjenimi delovnimi zmožnostmi, pozitivno delujejo v smeri lojalnosti svojih zaposlenih. Pokazalo se je, da delodajalci, ki uspejo ustvarjati podporno okolje do ranljivih skupin, ustvarjajo bolj zdravo delovno okolje in prispevajo k večjemu zadovoljstvu zaposlenih, hkrati gradijo pozitivno podobo podjetja. Pogosto se poroča o primerih mentorstva, kjer oseba brez hendikepa podpira osebo s hendikepom in jo uvaja v delovni proces. Tako pridobijo vsi - oseba s hendi-kepom, mentor in podjetje. Kaj torej storiti, da bo družba bolj solidarna in prijaznejša? Predvsem se je treba izobraževati, poleg tega je treba demistificirati in detabuizirati različne družbene skupine in osveščati o primerih dobrih praks. Koristno bi bilo, da bi delodajalci te primere poznali in se poučili o specifičnih realnih potrebah, ki jih ima hendikepirana oseba - še bolj pa o možnih koristih, ki jih ta oseba doprinese delovnemu mestu in kolektivu. Ljudje pogosto ne razmišljamo o drugih realistično, ampak obsojamo. Če bi res vedeli, kaj nekdo, ki postane invalid, čuti, bi bilo drugače. Ko človek ni več sposoben opravljati dela kot prej, se znajde v veliki osebni kri- zi. Treba je izpostaviti, da so vzroki za t. i. invalidnost izjemno heterogeni, zato ni moč posploševati. Običajno pa velja, da je soočanje z izostankom lastnih moči povezano s šokom. Ta se nadaljuje v obdobje zanikanja, ko oseba noče sprejeti realnosti zmanjšanih zmožnosti, saj je pretežka. Pogosto sledi jeza, ko posameznik svojo frustracijo usmeri navzven - na zdravnike, delodajalce, člane družine. Lahko se pojavijo občutki krivde. Sledi obdobje žalosti, ko se oseba zave realnosti svoje situacije. Se takrat pojavijo skrbi, povezane s prihodnostjo? Da. Posameznik se začne spraševati, kako bo obvladal življenjske izzive z zmanjšanimi zmogljivostmi. Kako bo zagotovil sredstva za preživetje, poskrbel za bližnje in zase, kako bo naprej delal tisto, kar ga osrečuje? Gre za vprašanja, ki se dotaknejo bistva: kdo sem, kaj mi je vredno, kako lahko živim? V tem obdobju je še posebej pomembno, da ima posameznik na razpolago dovolj pozitivnih spodbud iz okolja, da lahko preokviri svojo dotakratno življenjsko vizijo. Le tako bo lahko zaživel kakovostno in uresničil svoje preostale potenciale. Nato sledi sprejemanje? Da. V obdobju sprejemanja posameznik sprejme svoje omejitve, hkrati pa se zave svojih preostalih potencialov in možnosti, s katerimi lahko nadoknadi primanjkljaje. Tu ima odločilno vlogo rehabilitacija, ki mora biti celostna. Ker smo ljudje socialna bitja, je ključno, da se v proces rehabilitacije vključi tudi okolica. Torej družina in - delovno okolje. V naši družbi tesno povezujemo občutek lastne vrednosti s storilnostjo - torej s tem, da smo učinkovit, dejaven člen v družbi. Če se izključi iz delovnega procesa, je to močan udarec za njegovo samopodobo, saj mu je to signal, da je dejansko neuporaben. V pozitivnem, spodbudnem delovnem kolektivu bo posameznik razvil svoje kapacitete in premagal svoje strahove. Zato je vključitev v delovni proces v psihološkem smislu resnično ključna. SIMONA ŠOLINIČ Foto: osebni arhiv Zaposlili bodo nove pravosodne policiste Ministrstvo za pravosodje je dovolilo zaposlitev tridesetih pravosodnih policistov, ki bodo razporejeni na delovna mesta znotraj slovenskih zaporov. Eden bo dobil službo tudi v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje in eden v Prevzgojnem domu Radeče. Največ jih bodo med drugim zaposlili na Dobu (osem) in v zaporih v Ljubljani, Mariboru in na Igu. Vlada je sklep o novih zaposlitvah sprejela že konec julija, ko se je na eni od svojih sej seznanila s kadrovsko problematiko Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Zaposlitveni postopki so objavljeni na spletni strani ministrstva za javno upravo. Pravosodni policist mora v osemnajstih mesecih po sprejemu v delovno razmerje uspešno opraviti tudi predpisano usposabljanje in zahtevan strokovni izpit. Vsebina usposabljanja je raznolika in vključuje temeljna družboslovna izhodišča, pomembna za delo z zaprtimi osebami. V celjskem zaporu je bilo lani v povprečju 60 zaprtih in priprtih oseb, med temi tudi nekaj tujih državljanov. Največ jih je bilo v polodpr-tem in zaprtem oddelku, sedem zapornikov je bilo takšnih, ki so bili zaradi višje stopnje nevarnosti za ostale v strožjem režimu zapora. V Prevzgojnem domu Radeče je bilo lani približno 20 mladoletnikov. SŠol 4 GOSPODARSTVO Gostinstvo Celje zravnano z Tudi območje propadlega celjskega podjetja bo namenjeno stanovanjski gradnji zemljo Družba Anepremičnine je porušila dotrajane stavbe propadlega Gostinstva Celje. Družba Anepremičnine je začela urejati območje nekdanjega Gostinstva Celje ob Ribarjevi ulici, ki ga je novembra lani kupila na dražbi. Pred dnevi je porušila dotrajane zgradbe. Ali bo isto storila tudi z obema večjima stavbama, v katerih so nekoč bivali gradbeni delavci in nekaj časa tudi begunci, še ne ve. Celjska občina v tem delu mesta načrtuje gradnjo več-stanovanjskih in vrstnih hiš in v te načrte se nameravajo vključiti tudi Anepremičnine. Ljubljanska družba Anepremičnine je v lasti Abanke. Ko se je ta združila z Banko Celje, se je lani k Anepremičninam pripojila Posest, hčerinska družba celjske banke, ki se je prav tako ukvarjala z zaseženimi in drugimi nepremičninami, a tudi s cenitvami nepremičnin in svetovanjem pri financiranju nepremičninskih projektov. S pripojitvijo so Anepremičnine pridobile vse premoženje Posesti, med katerim sta bili tudi dve stavbi v Ribarjevi ulici, ki ju je Gostinstvo Celje že leta 2012 prodalo tej bančni nepremičninski družbi, a je še naprej v njiju kot najemnik opravljalo nastanitveno dejavnost. Nekoč so v stavbah bivali gradbeni delavci, nekaj let je bil tam tudi nastanitveni center za begunce iz držav nekdanje Jugoslavije. Slabo vzdrževane stavbe Po stečaju leta 2014 so v stečajni masi Gostinstva Celje ostali še pet tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče, približno tisoč kvadratnih metrov velika stavba, v kateri sta bili kuhinja in samopostrežna restavracija, ter še dve manjši zgradbi. Vse stavbe so bile slabo vzdrževane in dotrajane ter potrebne temeljite prenove. Stečajna upraviteljica Ermina Bajuk je nepremičnine, katerih tržna vrednost je znašala približno 700 tisoč evrov, večkrat poskušala prodati na dražbah. Uspelo ji je šele novembra lani, ko jim je cena že krepko padla. Anepremičnine so namreč zemljišče in stavbe kupile za 230 tisoč evrov. Še ne vedo, ali bodo gradili sami Ker so Anepremičnine že imele v lasti dve največji nekdanji stavbi Gostinstva Celje ob Ribarjevi ulici, je bil nakup ostalih nepremičnin pričakovan. Direktor družbe Gregor Žvipelj je povedal, da so se za rušenje manjših stavb odločili zaradi njihove dotrajanosti, poleg tega tudi niso vedeli, kaj bi z njimi. Za zgradbi s stanovanjskimi enotami, ki sta tudi v zelo slabem stanju, še ne vedo, ali ju bodo prav tako po- rušili. »Odločili smo se, da bomo v skladu z zazidalnim načrtom, ki ga ima za ta del mesta celjska občina, tudi sami območje nekdanjega Gostinstva Celje namenili za gradnjo večstanovanjskih stavb. Ali se bomo naložbe lotili sami ali bomo zemljišče prodali drugemu investitorju, zaenkrat še ne vemo,« je povedal Žvipelj. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Nič več bowlinga Skoraj dve leti po uvedbi stečaja je stečajni upravitelj Grega Lippai le začel pripravljati prodajo glavnega premoženja podjetja Paron, tovarniški kompleks v Spodnji Rečici. Kot je povedal, je moral najprej prodati vse stroje in zalogo. Sodišče je presodilo, da bosta najprimernejši način prodaje predstavljala zavezujoče zbiranje ponudb in določilo, da bo izhodiščna cena znašala 4,2 milijona evrov. Kdaj bo upravitelj objavil vabilo za zbiranje ponudb, bo odvisno od tega, ali se bosta s predlagano ceno strinjali tudi največji ločitveni upnici Družba za upravljanje terjatev bank in Heta, ki je slaba banka Addiko bank oziroma nekdanje Hypo ban- ke. Grega Lippai predvideva, da se bo prodaja lahko začela še letos, to pa je tudi vse, kar je o stečajnem postopku v Paronu pripravljen povedati. Zato sta brez odgovora ostali naši vprašanji, zakaj je zoper bivše poslovodstvo vložil odškodninsko tožbo in zakaj je podjetnik iz Spodnje Rečice Matic Juteršek velik del proizvodnih zmogljivosti imel v najemu le pol leta. Tovarna Pohištva Paron je šla v stečaj novembra 2015. Lastnica Mojca Lukančič oziroma njena Skupina Aha kljub obljubam podjetja ni sanirala, ampak ga je še bolj izčrpala in zadolžila. Pred stečajem je bil Paron že v postopku prisilne poravnave, vendar obveznosti do upnikov ni poravnaval, prav tako tudi ni poravnaval obve- znosti do dobaviteljev in tudi ne do delavcev. Zaradi stečaja je delo izgubilo 95 ljudi. Lastnik in takratni direktor Nedeljko Gregorič sta, kot je razvidno iz objav na spletnih straneh Ajpesa, proizvodnjo nameravala speljati mimo laškega Parona, zato sta leta 2015 v Avstriji ustanovila hčerinsko družbo Paron, ki je nato v Laškem odprla svojo podružnico. Ta je za evro na mesec vzela v najem tovarniški kompleks in dobila na razpolago vse zaposlene. Čudno poslovanje med materjo, hčerjo in podružnico ni trajalo dolgo in je najbrž tudi razlog za vložitev odškodninske tožbe. Tako kot matično podjetje Paron je v stečaju, a šele letos, končala tudi podružnica. JI, foto: GrupA Na praznični dan so lahko ljubitelji bowlinga še zadnjič zalučali kroglo po stezi v Planetu Tuš. V sredo so namreč prostore zaprli in jih začeli prenavljati. Do konca leta bo Skupina Tuš preuredila prostore dosedanjega bowlinga in disco Planeta ter jih namenila za novo dejavnost, o kateri podrobnosti še ne želi razkriti. »Takšne v regiji še ni, bo pa povezana s trgovino kot osnovno dejavnostjo skupine,« je povedala Anja Marjetič, zadolžena za stike z javnostjo. Potem ko je bila že v začetku leta končana prenova hipermarketa in najemniških poslovalnic in ko je zaživela nova pivnica, se zdaj podjetje loteva še zgornjega nadstropja. S prenovo posega tudi v zunanji del stavbe in trenutno prenavlja zahodni vhod. »Ekološka varčnost, optimizi- rani procesi in nakupne poti, sodoben in privlačen videz ter ponudba po meri kupcev so ključne smernice, ki smo jim sledili med prenovo,« je dejal Janez Videmšek, direktor Skupine Tuš. V času prenove bo dostop do kinodvoran in ostalih delov Planeta Tuš nemoten, zagotavljajo v vodstvu, medtem ko o stroških celotne prenove molčijo. TC, foto: GrupA Izhodiščna cena za tovarno pohištva Paron v Laškem bo predvidoma 4,2 milijona evrov. Je nekdanje vodstvo oškodovalo Paron? Tudi pri vhodih v Planet Tuš se vidi, da prenova še ni končana. Izvoz še naprej raste Po podatkih statističnega urada je slovensko gospodarstvo v prvem letošnjem polletju izvozilo za 13,945 milijarde evrov blaga, kar je za 11,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Vrednost uvoza je znašala 13,530 milijarde evrov in je bila od lanske v prvem poletju višja za 13,9 odstotka. Slovenija je tako v prvem poletju 2017 pri blagovni menjavi s tujino ustvarila 415 milijonov evrov presežka, pokritost uvoza z izvozom je bila 103-odstotna. Najpomemb- nejši državi partnerici tako pri izvozu kot uvozu sta še vedno Nemčija in Italija, med državami, ki niso članice Evropske unije, pa sta pri izvozu na prvih dveh mestih Srbija in Rusija, pri uvozu pa Kitajska in Turčija. Med desetimi največjimi izvozniki na Celjskem so bili lani - večina vrh lestvice zaseda tudi letos - Gorenje, BSH Hišni aparati, Cinkarna Celje, Unior, Odelo, Novem car, Swatycomet, Bisol, Štore Steel in Kovintrade. JI GOSPODARSTVO 5 Aero Copy kupili Švedi Eden največjih evropskih proizvajalcev nalepk Scandstick naj bi v Celju nadaljeval proizvodnjo - Kmalu spet na dražbi tudi Aerov obrat v Šempetru Novi lastnik stavb in zemljišč celjskega podjetja Aero Copy, je družba Scandstick v lasti švedskega proizvajalca nalepk Scandstick AB. Švedi so najprej julija kupili del, ki je bil v lasti avstrijske slabe banke Heta Asset Resolution, pred dnevi pa so na dražbi kupili še preostale nepremičnine v Ipavčevi ulici, katerih lastnik je bil Aero. Družba Scandstick, ki jo je švedski koncern ustanovil junija letos in ima celjski naslov, naj bi za 15 tisoč kvadratnih metrov zemljišča in malo manj kot pet tisoč kvadratnih metrov veliko proizvodno halo z opremo Heti plačala 1,1 milijona evrov. Švedi, ki so se pred dvema letoma zanimali tudi za najem Aerovega obrata v Šempetru (zaradi različnih igric v ozadju je oddaja obrata propadla in zdaj zanj stečajna upraviteljica išče kupca), želijo proizvodnjo v Celju nadaljevati, zato so se odločili kupiti tudi preostali del tovarne, ki ga je stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril doslej neuspešno prodajala že na dveh dražbah. Hud boj med dvema dražiteljema Na tretji dražbi, ki je bila 9. avgusta, je bila izklicna cena za dve skladišči v skupni izmeri 1.600 kvadratnih metrov in za 960 kvadratnih metrov dvorišča ter zelenice malo več kot 400 tisoč evrov. Poleg Scandsticka sta varščino vplačala tudi prodajalec avtomobilov AC Fri-Mobil iz Celja in radeški podjetnik Mitja Repar, ki pa potem na dražbi ni sodeloval. Med ostalima dražiteljema se je, kot je raz- vidno iz objavljenega zapisnika dražbe, vnel hud boj, saj sta izklicno ceno zvišala za skoraj 300 tisoč evrov. Pri ceni 700 tisoč evrov je direktor AC Fri-Mobila Zdenko Fri-dau odstopil od draženja in Scandstick je postal lastnik še preostalega dela Aera Copy. Datum in cena še nista znana Stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril je zaradi takšnega razpleta dražbe zelo zadovoljna, saj je za nepremičnine Aera Copy iztržila več, kot je pričakovala. Poleg invalidskega podjetja Aero Ida, ki ga je lani kupil avstrijski proizvajalec barvic Jolly, ji je doslej uspelo prodati le nekaj večje strojne opreme. Poleg za upravno stavbo Aera v Celju mora novega lastnika poiskati tudi za obrat v Šempetru, kjer je bila glavna proizvodnja pro- padlega celjskega podjetja. Na prvi dražbi septembra lani se za nakup obrata ni zanimal nihče. Grilova ga je prodajala kot poslovno celoto, torej skupaj nepremičnine, opremo in blagovne znamke, izklicna cena je na zahtevo Družbe za upravljanje terjatev bank znašala 4,3 milijona evrov. Po dražbi je napovedala možnost, da bi v drugem poskusu premoženje v Šempetru začela prodajati po delih, vendar se upniki s tem ne strinjajo, zato bo na naslednji dražbi ponovno prodajala celoten kompleks. Kdaj bo dražba in kakšna bo nova izklicna cena, še ni znano, bo pa ponovno prodajo zagotovo objavila v jeseni. JANJA INTIHAR Foto: GrupA Stečajni upravitelj ne želi razkriti K I 1C Slatinski hotel Grand Slam, ocenjen na 4,8 milijona evrov, pro-^ ^ ^ dan za samo 773 tisoč evrov Čeprav je sodišče že izdalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe, stečajni upravitelj bistriškega podjetja Svit Boštjan Jurkošek še noče povedati, kdo je kupil hotel Grand Slam v Rogaški Slatini. »Čeprav upam, da ne bo zapletov, se lahko zgodi še marsikaj in lahko posel pade v vodo,« pravi Jurkošek. Zato bo ime kupca razkrili šele potem, ko bo potekel pritožbeni rok na soglasje sodišča oziroma ko naj bi bila plačana kupnina, to je konec avgusta. Stečajni upravitelj je za zdaj povedal le, da je hotel kupilo podjetje s slovenskim naslovom. Ali stoji za njim tuj kapital, ne ve. Hotel Grand Slam je bil v lasti nekdanjega slatinskega hotelirja Jožeta Pipenbaherja oziroma njegovega podjetja Svit, ki je leta 2014 šlo v stečaj. Upravitelju Boštjanu Jurko-šku je hotel uspelo prodati šele v sedmem poskusu, čeprav je bilo zanimanje zanj ves čas kar precejšnje. Bilo bi nenavadno, če mu tudi tokrat ne bi uspelo, saj je bila izhodiščna cena pri zadnjem zbiranju zavezujočih ponudb zelo nizka. Ocenjena vrednost nepremičnine, ki jo MSIN skrivnosten glede nakupa delnic Kot je že znano, je ljubljanska družba MSIN, ki jo širša javnost na Celjskem pozna predvsem kot večinsko lastnico Cetisa, junija postala tudi druga največja posamična lastnica Celjskega sejma. Z odkupom deleža, ki ga je imel Kovintrade, in še treh paketov delnic ima MSIN v Celjskem sejmu v lasti 15,3 odstotka vseh delnic. Največji lastniški delež, ki znaša malo manj kot 25 odstotkov, ima v Celjskem sejmu še vedno Mestna občina Celje, pomemben lastnik je tudi družina Pangerl. Zakaj so se odločili za lastniški vstop v največjo sejemsko hišo v Sloveniji in koliko jih je stal nakup delnic, v družbi MSIN ne razkrivajo. Vodja pravne službe Tina Bačič je povedala le, da gre zgolj za finančno naložbo. »Našega poslovanja ali poslovanja celotne skupine MSIN ne razkrivamo javnosti, če seveda javna objava ni zakonsko obvezna,« je na naše vprašanje odgovorila Bačičeva. Družba MSIN je največ, skoraj 9 odstotkov vseh delnic Celjskega sejma, kupila od Kovintrada. »Delnice smo morali prodati v skladu s programom o prestrukturiranju dolga, ki smo ga leta 2014 podpisali z devetimi bankami upnicami,« je pojasnil predsednik uprave Marko Staroveški. Pogodba namreč Kovintrade obvezuje k prodaji vsega nepotrebnega premoženja, tudi finančnih naložb. »Prodaja torej nima nobenega skritega ozadja, opravila pa jo je Nov KBM,« je še povedal Staroveški, ki o tem, koliko jim je za delnice plačala družba MSIN, ni želel govoriti. Dejal je le, da denarja ni dobil Kovintrade, ampak je takoj šel na račune bank. JI sestavljajo hotel s 25 sobami, prilagojenimi športnikom, notranji bazen ter devet notranjih in zunanjih teniških igrišč, znaša namreč skupaj z vso opremo 4,8 milijona evrov. Edini kupec, ki je oddal ponudbo, pa bo za hotel, ki ima štiri zvezdice in je bil obnovljen leta 2009, plačal le 773 tisoč evrov. Zadnji hotel Grand Slam je bil zadnji od hotelov, ki jih je v Rogaški Slatini imel Jože Pipenbaher. Grand hotel Rogaška, Hotel Strossmayer in Hotel Styria mu je zaradi neplačevanja posojil že leta 2013 zaplenila nekdanja Hypo banka in jih kasneje prodala ruskemu mogotcu Sergeju Kacijevu. Zdravnik Nikolaj Vorobjev, prav tako iz Rusije, je prejšnji mesec kupil butični pe-tzvezdični hotel Aleksander, v lasti Rusov pa je že nekaj časa tudi Hotel Slovenija. JANJA INTIHAR Vrh GZS naj bi zasedla ženska Predsednik Gospodarske zborne Slovenije Boštjan Gorjup, ki je spomladi zamenjal Marjana Mačkoška, bo septembra za novo generalno direktorico zbornice predlagal Sonjo Šmuc. Sonja Šmuc bo nasledila Sama Hribarja Miliča, ki s krajšo prekinitvijo zbornico vodi od leta 2006. Nov štiriletni mandat generalnega direktorja mu je začel teči junija 2015, v začetku letošnjega julija pa je napovedal umik s tega položaja. Boštjan Gorjup je prepričan, da je Šmučeva, ki od leta 2005 kot izvršna direktorica vodi Združenje Manager, s svojim znanjem in z izkušnjami prava kandidatka za sodelovanje pri uresničitvi ciljev zbornice. Kot je znano, je Gorjup ob svoji izvolitvi povedal, da bodo prednostni cilji v obdobju njegovega mandata sporazum s sindikati, davčna razbremenitev visokokvalificira-nega in strokovnega kadra, zdravstvena reforma, več prakse pri študiju tehniških poklicev in tudi več delovnih mest za starejšo generacijo. JI MESTNA OBČINA CELJE ŽUPAN BOJAN ŠROT OBLIKOVANJE WWW.ENTER.SI Medijski pokrovitelj: novi tednik | radio celje 6 IZ NAŠIH KRAJEV Kolo na vlak in na izlet po naših krajih Med počitnicami Slovenske železnice z več vlaki za prevoz koles Kolesarnica na vlaku Če nimate dovolj velikega avtomobila (ali ga sploh nimate), primernega prtljažnika, če se vam preprosto ne da vsak dan voziti z avtom ali pa imate druge razloge, je prava rešitev za prevoz kolesa v želen kraj tudi vlak. V Slovenskih železnicah (SŽ) so v zadnjem obdobju povečali število vlakov, ki so ustrezno opremljeni za prevoz koles. Še zlasti je veliko možnosti za to med počitnicami. Na vlaku, kjer je prostor za kolesa seveda omejen, je mogoče prevažati samo spre- mljana kolesa, kar pomeni, da smo na istem vlaku, kot je naše kolo, prisotni tudi sami. Trendi so takšni, da je na posamezni garnituri vlaka mogoče pripeljati od 10 do 15 koles, takšne izkušnje imajo tudi v Avstriji, Nemčiji, Švici in še kje, je povedal Miloš Rovšnik, pomočnik direktorja družbe za potniški promet v Slovenskih železnicah. Prilagajanje vlakov za kolesa »Sedanje garniture vlakov, ki jih imamo v Sloveniji, tega ne omogočajo, zato smo vla- ke prilagodili v tem poletnem času, ko na njih ni toliko dijakov in študentov. Pri tem odstranimo nekaj sedežev, na primer na vlakih, ki vozijo proti Koroški, kjer je nova kolesarska pot, potem na vlakih, ki vozijo po dolini Soče, kjer je tudi največje povpraševanje za prevoze koles,« je povedal Rovšnik. Tako lahko na prilagojen način tudi v SŽ ponudijo prostor za omenjeno »standardizirano« število koles za prevoz. Nekateri vlaki imajo tudi posebne vagone za prevoz koles, takšni vlaki vozijo predvsem proti Oba- li. Prav tako je prevoz koles omogočen v mednarodnem prometu, na primer proti Pu-lju in Avstriji. Kolesa je mogoče prevažati tudi na lokalnih progah na našem območju. Po besedah našega sogovornika opažajo povečano zanimanje za prevoz koles tudi na progi proti Šmarju, Podčetrtku in Rogaški Slatini. Tam so namreč v zadnjih letih z evropskim denarjem zgradili kolesarski stezi od Šmarja pri Jelšah do Podčetrtka in od tega termalnega središča do Rogaške Slatine, še enega znanega zdraviliškega mesta na območju Obsotelja. Enotna dnevna vozovnica za kolesa Na katerih vlakih je mogoče prevažati kolesa, je jasno označeno na voznem redu na spletnih straneh Slovenskih železnic. Cena za prevoz kolesa je 3,40 evra na dan, ne glede na relacijo proge in število voženj, ob tem je seveda treba kupiti tudi običajno karto za vlak. »Mislim, da je cena primerna, to nenazadnje kaže tudi število pripeljanih koles, ki je v porastu. Pri tem ne gre za zaslužek, ki bi lahko pokrival investicije SŽ v večje vlakovne garniture, primerne tudi za prevoze koles. Gre za prispevek SŽ k razvoju turizma v Sloveniji in regiji in pri tem našem poslanstvu nas podpira tudi pristojno ministrstvo za infrastrukturo,« je prepričan Rovšnik. V Slovenskih železnicah sicer ne leto pripeljejo več kot 12 tisoč koles. Po nekajletnih izkušnjah v SŽ ugotavljajo, da traja glavna sezona prevozov koles od aprila do konca septembra. Največ koles je v tem času pripeljanih na progi med Bledom in Novo Gorico, kjer so tudi najbolj mikavne turistične znamenitosti. Turisti, ki bivajo na tem območju, imajo na primer organizirane izlete v eno smer z vlakom, nazaj pa se vračajo s kolesi. S posluhom železnic za prilagajanje prevozov in vlakovnih garnitur kolesarjem in že zgrajenim stezam se tako tudi povečuje razvoj tovrstnega turizma, ki je po drugih evropskih državah zelo priljubljen in razširjen. ROBERT GORJANC Foto: SŽ Nalaganje koles na vlak Slovenskih železnic Ni navodil za uporabo? Kdo jih mora priskrbeti in v kakšni obliki obstajajo Vsakemu se lahko zgodi, da ob nakupu določenega izdelka ugotovi, da nima priloženih navodil ali da so v jeziku, ki ga ne razume. Na vprašanji, kaj lahko potrošnik stori v takšnih primerih in kako so urejena navodila za uporabo v slovenski zakonodaji, nam je odgovoril inšpektor Luka Rus s Tržnega inšpektorata Republike Slovenije. Potrošnik se lahko v prime- zase ali za druge ali one- rih, ko ni priloženih navodil, obrne na Tržni inšpektorat RS. Inšpektor Luka Rus je povedal, da se ob prijavi pozanimajo, ali navodil res ni in ali so primerna. Če ugotovijo, da navodil ni ali da niso primerna, lahko inšpektorji po zakonu trgovcu izdajo navodila, da izdelek umakne iz prodaje, dokler ne uredi primernih navodil. Inšpektorji lahko trgovce tudi oglobijo, in sicer znaša višina globe tisoč evrov. Tudi v obliki slike ali skice Zakon o varstvu potrošnikov v 33. členu določa, da mora k blagu, pri katerem je za njegovo pravilno uporabo potreben določen postopek ali bi potrošnik z njegovo napačno uporabo lahko povzročil nevarnost snažil okolje, proizvajalec priložiti navodilo za uporabo. Luka Rus opozarja, da ni nujno, da so navodila samo v pisni obliki in v slovenskem jeziku. Navodila za uporabo so lahko tudi prilepljena ali natisnjena na blagu oziroma na njegovi embalaži. Lahko so v obliki besedila, slike ali skice oziroma kombinacije teh oblik. Vsebina navodil za uporabo mora biti za potrošnika lahko razumljiva in mu mora omogočati pravilno uporabo izdelka. Kadar je blago namenjeno prodaji na ozemlju Republike Slovenije, mora biti navodilo za uporabo v celoti v slovenskem jeziku. Vendar če so zraven navodil v tujem jeziku razumljiva slika, skica ali fotografija, ni treba, da je zraven še zapis v slovenščini, kot je povedal inšpektor Luka Rus. Navodilo za uporabo je dolžno priložiti tudi podjetje pri prodaji blaga potrošnikom. Takrat, ko so potrebna navodila v slovenskem jeziku, jih mora prevesti proizvajalec, lahko pa tudi prvi distributer v Sloveniji. Če ta dva ne opravita svoje naloge, je dolžan navodilo prevesti trgovec. KP Quick start Kurzanleitung Guide de demarrage rapide Guida di awio rapido Gufa de inicio räpido Skröcona instrukcja obsfugi Če so priložena navodila zgolj v tujih jezikih, mora za prevod poskrbeti trgovec. (Fotografija je simbolična) Razpis za neprofitna stanovanja PODČETRTEK - Občina je v ponedeljek objavila javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Gre za stanovanja na območju občine, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izpraznjena ali na novo pridobljena. Pri tem bo občina oblikovala dve prednostni listi, in sicer za prosilce, ki niso oziroma so zavezanci za plačilo varščine. Najemniki bodo najemne pogodbe sklepali z lastnikom neprofitnega stanovanja, oddanega v najem. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času sklepanja najemne pogodbe ter v skladu s sklepom Občinskega sveta Občine Podčetrtek o višini veljavne neprofitne najemnine v občini. Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do subvencionirane neprofitne najemnine. NT Ste že prijavili škodo zaradi pozebe? KOZJE - Rok za oddajo obrazcev, ki so jih tisti, ki so utrpeli škodo ob letošnji pozebi, prejeli po pošti, je 23. avgust. Občina zato poziva vse oškodovance, naj na občinsko upravo prinesejo obrazce, ki jih je pošiljala Uprava RS za zaščito in reševanje. V obrazce je treba vpisati odstotke poško-dovanosti kultur in priložiti dokazila o nastali škodi. Prejeli so jih oškodovanci, ki imajo najmanj 25 arov intenzivnega sadovnjaka, vinograda ali orehov. Če obrazca niste prejeli, ga najdete na spletni strani občine. Če je bila evidentirana tudi škoda po toči, morajo oškodovanci na istem obrazcu vpisati še odstotek poškodovanosti kulture po toči in datum nastanka škode. NT IZ NAŠIH KRAJEV 7 Kanadski televizijci navdušeni nad prijaznimi Pohorci Prvi teden so ustvarjalci oddaje prebivali na turistični kmetiji Urška. SLOVENSKE KONJICE -Destinacijo Rogla-Pohorje je v začetku avgusta obiskala ekipa kanadske televizije Ocean TV iz Montreala. Prvi teden so ustvarjalci oddaje stanovali na turistični kmetiji Urška. Omenjeni teden so v celoti preživeli na območju destinacije Rogla-Pohorje, ki jih je navdušila. Kanadska televizijska hiša pripravlja že peto sezono turističnih oddaj, ki so namenjene odkrivanju še neodkritih turističnih biserov sveta, in sicer s poudarkom na trajnostnem turizmu in družbeni odgovornosti. V oddaji ustvarjalci predstavljajo znamenitosti in lokalne običaje območja, ki jih spoznavajo s pomočjo medijsko znane kanadske družine, ki raziskuje izbrano destinacijo. Prvi stik z destinacijo Rogla-Pohorje je televizijska ekipa navezala preko turistične kmetije Urška iz Križevca, ki je primer dobre prakse na področju zelenega turizma in ki je med drugim tudi podpisala svetovni etični kodeks v turizmu. »Pridobiva- nje tovrstnih priznanj odmeva v svetu, zato smo toliko bolj prepoznavni. Potem ko je ekipa prišla v Slovenijo, smo izbrali ključne zelene točke, ki jih imamo, v ogled destinacije vključili prave ljudi, ki so sodelovali pri izvedbi tega obi- Novo reševalno vozilo, ki je stalo 130 tisoč evrov, ima vso opremo za izvajanje nujnih intervencij. »Z nakupom smo obnovili vozni park, saj morajo morajo biti naša vozila urejena in brezhibna,« je povedal direktor Zdravstvenega doma Slovenske Konjice Darko Ratajc. Na leto s službenimi vozili naredijo 650 tisoč kilometrov. Za nujne in nenujne reševalne prevoze imajo zdaj na voljo štiri namenska vozila, kar zadostuje za obseg dela, ki ga opravljajo. »S takšnim vozilom na leto naredimo tisoč intervencij, z njim opravljamo tudi prevoze ležečih bolnikov. Tudi teh prevozov je kar nekaj,« je še dodal Ratajc. Nakup vozila so v ZD Slovenske Konjice financirali sami iz presežkov iz preteklih let. V zadnjih nekaj letih je javni zavod sicer ustvaril približno šeststo tisoč evrov presežka. Nakup vozila so podprli tudi občinski sveti vseh treh občin ustanoviteljic - Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče. BGO ska, in na ekipo naredili zelo velik vtis, enako tudi na družino, ki je obiskala naše kraje. Verjamem, da so odšli od nas SLOVENSKE KONJICE -Prenovljen vrtec v Prevratu bo vseljiv konec novembra, Vrtec Loče pa konec septembra. Vrtec Slovenske Konjice ima devet enot, to poletje obnavljajo tudi Vrtec Prevrat. Ob koncu gradnje prvega dela vrtca je bil konec julija uspešno opravljen tehnični pregled objekta. Pred izdajo uporabnega dovoljenja bo moral izvajalec del predhodno odpraviti še nekaj manjših pomanjkljivosti. Konjiški župan Miran Gorinšek je prepričan, da bo dovoljenje izdano konec avgusta. »Osebje vrtca že seli pohištveno opremo iz starega vrtca v novozgrajene prostore. Rekonstrukcija obstoječega vrtca se je prav tako začela in zaenkrat gre vse po načrtu. Do z izjemnimi vtisi. Obljubili so, da se bodo še vrnili,« je povedala vodja Turističnoin-formacijske pisarne Slovenske Konjice Tjaša Kangler. Po besedah Kanglerjeve sta družino najbolj osupnili prijaznost in gostoljubnost domačinov, ki so jo sprejeli. »Domačini so predstavili tradicijo domačih običajev. Obenem so bili gostje deležni modernejših pristopov, saj so lahko leteli nad prekrasno destinacijo z žirokopterji, kar je sodobna možnost potovanja po zraku,« je dodala Kanglrjeva. Obisk s kolesi, peš in z žirokopterjem Prvi dan odkrivanja destinacije so namenili kolesarskemu ogledu vinorodnega območja Škalce in obiskali vinsko klet Zlati grič. Naslednji dan je sledil obisk Term Zreče, popoldne so se s kočijo kartu-zijanske konjenice odpravili v Žičko kartuzijo. Sledilo je spoznavanje Oplotnice, kjer so obiskali kmečko tržnico. Tam jih je s pesmijo pozdravila vokalno-inštrumentalna konca novembra bo vrtec v celoti zgrajen.« V novem vrtcu bodo na razpolago sedem igralnic s pokritimi terasami, večnamenski prostor, telovadnica, centralna kuhinja in upravni prostori, kar bo zagotavljalo odlične pogoje za bivanje otrok in delo zaposlenih. Do zdaj so v občini za obnovo namenili milijon in pol evrov, do konca naložbe bodo porabili še tristo tisoč evrov. Lesen Vrtec Loče bo vseljiv konec septembra Montažni leseni Vrtec Loče že tudi dobiva novo podobo. »Nekoliko se je zapletlo z dobavo in vgradnjo lesenega stavbnega pohištva, tako da bo približno dva tedna zamude pri dokončanju. Zdaj je ja- skupina Zimzeleni, coklar Martin Mumelj pa jih je poučil o izdelovanju cokel, ki so jih na koncu poskusili izdelati tudi sami. Nedelja je bila namenjena obisku Rogle, kjer so spoznavali običaj košnje na star način, kasneje pa so se odpravili še na raziskovanje Škratove učne poti, kjer so iskali gobe in borovnice. Popoldne so se odpravili še na Skomarje, kjer so si ogledali Skomarsko hišo in se s Folklorno skupino Jurija Vodov-nika Skomarje učili plesanja polke. Zaključni dan so preživeli na Letališču Slovenske Konjice in pobliže spoznali podjetje Trixy Aviation. Za konec so se z dvema žirokopterjema popeljali na panoramski ogled destinacije. Obisk kanadske televizije je bil izjemna priložnost za promocijo destinacije Rogla-Pohorje, ki promovira zeleni in trajnostni turizem. Obisk je podprla tudi Slovenska turistična organizacija. BARBARA GRADIČ OSET Foto: arhiv Tic Slovenske Konjice sno, da s prvim septembrom otroci ne bodo v vrtcu, bo pa vrtec vseljiv že konec meseca,« je dodal župan. Takoj po vgradnji stavbnega pohištva bo sledila lesena fasada, ki bo vrtcu že dala končno podobo. Občina Slovenske Konjice je za Vrtec Loče uspešno kandidirala na razpisu Eko sklada za objekte pasivne gradnje. V vrtcu je prostora za pet oddelkov. V pritličju so dve igralnici za prvo starostno obdobje, osrednji večnamenski prostor, razdelilna kuhinja in tehnični prostori. Nadstropje je v celoti namenjeno trem igralnicam drugega starostnega obdobja, prostoru za dodatne dejavnosti in upravi. Vrtec Loče bo konjiško občino stal 1,25 milijona evrov. BGO Zdravstveni dom ima novo vozilo SLOVENSKE KONJICE - Zdravstveni dom Slovenske Konjice je pred dnevi kupil novo reševalno vozilo. Zamenjal je staro vozilo, ki ni več služilo namenu. Z novim vozilom so zamenjali petnajst let staro dotrajano vozilo. Končan prvi del gradnje Vrtca Prevrat (Foto: Občina Sl. Konjice) To poletje obnavljajo vrtce Mobilno plačevanje parkirnine VELENJE - Od ponedeljka je možno plačevati parkirnino z mobilnimi telefoni. Komunalno podjetje Velenje in mestna občina sta s podjetjem 2Mobile iz Ljubljane sklenila pogodbo o vzpostavitvi sistema, ki uporabnikom javnih parkirišč v mestu omogoča še enostavnejše plačevanje parkirnine. Parkirnino je mogoče poravnati s SMS-sporočilom ali preko brezplačne mobilne aplikacije ParkMeWise, ki je nadgradnja že obstoječe. Aplikacija je primerna za naprave z Android ali iOS-sistemi. Na voljo je v slovenskem, angleškem in italijanskem jeziku in je zato primerna tudi za tujce. Ta novost je dodaten način plačevanja parkirnine, saj bo še vedno možno plačevati tudi na parkomatih ali z nakupom parkirnih kart. Mobilno plačevanje parkirnine so v Velenju vzpostavili zaradi želje po uvedbi alternativnih in sodobnih oblik za sklenitev ali podaljšanje parkirnine brez tiskanja parkirnega listka na parkomatu, ki vzame veliko časa. KP 8 IZ NAŠIH KRAJEV Članice krožka ročnih del Čipke kvačkajo pletejo, vezejo in klekljajo. Med njimi je tudi vodja krožka in predsednica društva Milena Klasič. Na festivalu so članice krožka Čipke razstavile tudi klekljan hmelj. Klekljane čipke na tisoč in en način PREBOLD - Konec tedna je bil drugi Festival klekljane čipke, na katerem so sodelovale tako domače klekljarice iz Šešč kot tudi članice preostalih tovrstnih društev iz vse Slovenije. Čipke na tisoč in en način si je bilo v Hotelu Prebold mogoče ogledati v soboto in nedeljo. Procesija na predvečer praznika v Petrovčah Ob Marijinem prazniku slovesno PETROVČE, OLIMJE - Tudi letos se je slovesnosti ob prazniku Marijinega vnebovzetja udeležilo lepo število vernikov. Članice krožka ročnih del Čipke iz Šešč, ki deluje pod okriljem tamkajšnjega kul-turno-prosvetnega društva, so prvi festival pripravile lani v Žalcu v času Svetovnega kongresa klekljane čipke v Ljubljani. Na letošnjem v Preboldu je sodelovalo dvanajst društev iz vse Slovenije. »Ker je festival še v povojih, se nismo odločili za nobeno tematiko. Na ogled so bili različni prtički, nakit in uokvirjene čipke,« pojasnjuje Milena Klasič, predsednica kultur-no-prosvetnega društva in vodja krožka, v katerem ustvarja dvajset ljubiteljic tovrstnih ročnih del, pri čemer sodelujeta celo dva moška. Med njimi je tudi sedem kle-kljaric, ki so se še posebej izkazale. Na festivalu si je bilo namreč mogoče ogledati tudi klekljan hmelj, nad katerim so bili številni obiskovalci še posebej navdušeni. ŠO Foto: SHERPA Sveto mašo je v Petrovčah daroval celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Posebej slovesno je bilo v petrovški baziliki v ponedeljek zvečer, na predvečer praznika. Večernice, mašo in procesijo z lučkami po vasi je vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Na praznični dan so se maš v zelo obiskani romarski cerkvi udeležili številni, ki so v kraj prišli od blizu in daleč. Po večerni maši, ki je bila namenjena zlasti mladim, je bil še koncert. V cerkvi Marijinega vnebovzetja v Olimju sta bili v torek dopoldne procesija in slovesna maša, ki jo je vodil celjski opat Marjan Jezernik. Sodelovala sta Godba na pihala Svetina in Društvo zeli-ščarjev Olimje. NT Foto: GrupA Delovno na državnih cestah ŠENTJUR - Po dolgih prizadevanjih občine in ob dobrem sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo pri pripravi dokumentacije in projektov pristojni opravljajo dela na kar nekaj državnih cestah. Veliko gradbišče je nastalo ob mostu čez Voglajno na regionalni cesti Šentjur-Črnoli-ca ( »pri Zikošek«), kjer gradijo nadomestni most. Star, preozek dotrajan most, grajen še v letu 1922, je bil dolga leta ena večjih črnih točk v prometu. Poleg mosta bo urejena pripadajoča cestna konstrukcija, ustrezno bo urejen tudi del brežine Voglajne. V občini gradijo tudi nadomestni most čez Pešnico pri Dolah. Tam je dotrajan most iz leta 1973. Most »pri Zikošek« je še iz leta 1922. Tako se nadaljuje prenova cest tudi na tem območju, potem ko je bila etapno prenovljena celotna trasa Dole-Šentjur. Načrtovanih je še več obnov cestnih odsekov državnih cest v občini, ki so v različnih delih priprave. Tako je projekt za izvedbo obnove ceste Dole-Ponikva-Dolga Gora v recenziji, kmalu bo objavljen razpis in začela se bo parcelacija. V zaključnem delu je priprava dokumentacije za izvedbo pločnika in kolesarske steze Stopče-Grobelno. Aktualen je tudi razpis za prenovo odseka Planina-Sevnica. NT Foto: Občina Šentjur V-Л n v •. V - . V. ' ^ IZ NAŠIH KRAJEV 9 Ko se kmetje poveselijo Že 21. Kmečke igre na Dobrovi Lepo vreme in vedno dobro vzdušje je na Dobrovo zvabilo številne obiskovalce. Govedorejsko društvo Celje je s pomočjo celjskega zavoda kmetijske zbornice v torek pripravilo tradicionalne, že 21. Kmečke igre pri Pušn šanku Pr' Tini na Dobrovi. Predsednik govedo-rejskega društva Marjan Turnšek je povedal, da je bil program prireditve pester in zanimiv. Dopoldne so pekli vola, pozneje so se tekmovalci pomerili v košnji z BCS-kosilnicami. To tekmovanje poteka že peto leto in je izredno priljubljeno med obiskovalci. Tudi letos je župnik pri sv. Duhu mag. Srečko Hren blagoslovil traktorje. Marjan Turnšek je poudaril, da je to poseben dogodek, saj kmetje vsaj enkrat na leto dobro očistijo svoje malo večje jeklene konjičke. Na blagoslov kmetje pripeljejo vse vrste traktorjev, od novih do starih. Popoldne so popestrile še prave kmečke igre. Več ekip se je pomerilo v košnji s koso in v grabljenju. Za konec so jim organizatorji pripravili še igro presenečenja. Dogodek je namenjen vsem članom govedorejskega društva, ki prihajajo iz Celja, Vojnika, z Dobrne in iz Štor. Na dan kmečkih iger se kmetje poveselijo, pogovorijo in izmenjujejo izkušnje. Prireditev ni zanimiva samo zanje, ampak tudi za druge obiskovalce, ki jih zanimata kmečko delo in veselo druženje. KLARA PODERGAJS, foto: GrupA V kmečkih igrah so se preizkusili predstavniki vseh generacij. V vročem popoldnevu je prijal umik pod zavetje šotora in pijača v družbi prijateljev in znancev. Velike in male traktorje je blagoslovil župnik mag. Srečko Hren. 10 KULTURA Šaleški foklorniki so to poletje plesali po ZDA. Turneja po ZDA za 45 let delovanja Šaleško folklorno društvo Koleda na mednarodnem festivalu Na mednarodnem folklornem festivalu Folkmoot v ZDA so šaleški foklorniki pokazali, da imamo v Sloveniji dober odnos do plesa in petja svojih prednikov, ter svoje znanje s ponosom pokazali širnemu svetu. V Velenju že od leta 1971 deluje Šaleško folklorno društvo Koleda, ki združuje ljubitelje plesa, petja, igranja na glasbila in ohranjanja ljudskih običajev. Konec julija so se člani društva vrnili s 14-dnevne turneje po ZDA, kjer so se udeležili 24. mednarodnega folklornega festivala Folkmoot. Festival je bil v Severni Karolini v mestu Waynesville. Poleg Velenjčanov so se predstavili tudi fokloristi iz Argentine, s Tajvana, iz Indije, Rusije, domačini Američani, Izraelci, Kanadčni. Festival je trajal od 20. do 30 julija, a šaleški folkloristi so si vzeli še nekaj dodatnih dni, da so lahko odkrivali mesto in deželo. »Na festivalu smo predstavili svoje društvo, občino Velenje in slovensko ljudsko glasbo in plese,« je povedal predsednik Šaleškega folklornega društva Kole-da Rok Vovk. Skok čez lužo za nagrado Šaleški folklorniki radi potujejo po tujih festivalih. Da so letos skočili kar čez Atlantski ocean, je bila neke vrste nagrada za dobro delo in obletnico. »Lani sem se najprej odločil sam, nato so se odločili še ostali, da si bomo za 45 let delovanja društva podelili nagrado. Na začetku smo dvomi- li, kako nam bo vse uspelo, saj je to velik finančni zalogaj. Ampak vedno trdim, da kdor ne tvega, nič ne dobi.« Rok Vovk je še dodal, da z vseh takšnih gostovanj prinesejo veliko novih znanj in tudi novih poznanstev. A da so se lahko udeležili takšnega mednarodno kakovostnega festivala, so seveda morali doseči določeno raven kakovosti. »Da lahko prideš na takšen festival, te mora povabiti mednarodna skupnost folklornih festivalov Cioff. Slovenski odbor glede na reference izbere udeležence. V ZDA smo tudi neuradno dobili povabili za drugo leto za Argentino. Po eno strani upam, da bi lahko načrt uresničili, a sem previden, saj je to finančni zalogaj, tako da za drugo leto bolj navijam za evropsko turnejo.« Lani je bila Koleda po izboru selektorjev izbrana med sedem najboljših folklornih skupin Slovenije in je bila predstavljena na državnem srečanju. Letos je ne bomo videli na regijski ne na državni ravni. »Morali smo se odpovedati regijske- mu srečanju iz dveh vidikov. Najprej je bila moja poroka, kot drugo smo se pripravljali na turnejo. Za drugo leto bomo napeli vse moči in se najbolje pripravili, da bi nas komisija uvrstila na srečanje folklornih skupin.« V šaleški dolini Koleda ni edino folklorno društvo, zato so člani toliko bolj ponosni, da jih je veliko, približno 70, predvsem pa na to, da se število mlajših članov v zadnjih letih povečuje. BARBARA GRADIČ OSET Foto: arhiv ŠFD Koleda Knjige, ki jih morate prebrati to poletje V poletnem času je več prostih ur, ki jih pogosteje namenimo knjigam, ki jih med letom puščamo ob strani. Zato bomo kulturne strani obarvali s knjižnimi predlogi ljudi, ki si vzamejo čas za dobre knjige. Peti bralni izbor je podala celjska blogerka TaFajnaUrška oziroma Urška Orlič. BGO Andrej Rozman Roza: Urška Sodobna predelava Prešernovega Povodnega moža je za Rozino najbolj znana pesnitev. »Brala sem jo in gledala v obliki slikanice, kot je zdaj izdana.« Še posebej je Urško navdušil slednji verz: In ker ve, da tip je pravi, / Urška nikdar se ne ustavi, / vse dokler ne pride ura, / ko je končno konec žura. / Takrat reče Urška zala: / »Strašno dobro sva plesala, / skoraj več ne čutim nog, / daj zapelji me en krog.« Desa Muck: Odred Sredi lepega in sončnega poletja so se na odprtem psihiatričnem oddelku spoznali prihodnji člani Ljubezenskega odreda - krajše poimenovanega tudi LO ali Odred. Niso jih združile le vsakodnevne skupinske terapije, ampak tudi občutek za popravljanje krivic, ki jih zaznavajo v bližnjem okolju. Močna želja po osrečevanju drugih in njihovi dobri nameni kmalu prestopijo zidove psihiatrične bolnišnice. Boštjan Gorenc -Pižama: sLOLvenski klasiki To je knjiga humornih predelav slovenske literarne zgodovine. V njej lahko preberemo, kako bi se France Prešeren obnesel na Face-booku in Snapchatu. Pižama je na humoren način naredil pregled slovenske književnosti, v knjigi so avtorji in avtorice postavljeni v svet družbenih omrežij, novičarskih portalov in spletne komunikacije Boštjan Gorenc - Pižama 5M2 venski klasiki 1 i шеш®-0 W / =t> Sff 2JU1XS Vesna Milek: Kalipso To je roman v obliki dnevnika in je napisan kot slavospev ljubezni. Junakinja romana je frajerka, ki išče ideale v ljubezni. Knjiga je podobno napisana kot televizijska nadaljevanka Seks v mestu. »Ni ravno najnovejši roman, a ga je luštno večkrat prebrati. Spomnim se, da je Vesnin prvenec doživel navdušenje med bralci.« Lili Zupanc: Jelenček Tim in prijatelji Malo drugačna slikanica, ki je tudi pobarvanka. Zgodba govori o jelenčku Timu, ki je bil zelo priden in je pospravil svojo sobo, da se je lahko šel igrat. Ob tem je razmišljal, kako bi bilo lepo, če bi bil ob njemu kdo od njegovih prijateljev. KULTURA 11 Supermanov stavek navdih za razstavo Medijske reprezentacije lika, pop in sodobna umetnost v Galeriji sodobne umetnosti Celje V Galeriji sodobne umetnosti razstavlja trinajst umetnikov, ki so za svoj navdih izbrali medijske podobe. Za razstavo so se odločili po vzgibu Muzeja novejše zgodovine Celje, ki je letos pripravil obsežnejši projekt Jeans generacija, celjska popularna kultura. Tudi v galeriji so se odločili, da bodo to poletje razstavljali na temo pop kulture. »Razstava govori o medijskih obrazih, kako jih interpretirajo umetniki, kako jih izrabljajo in uporabljajo v svojih umetniških delih, torej kako interpretirajo in predstavljajo medijski lik iz popularne in množične kulture,« je idejo razstave predstavila kustosinja razstave Maja Antončič. Dvojni pomen superherojev Trinajst umetnikov črpa iz obsežnega slovarja medijskih podob, spletnih socialnih omrežij, iz nara-cije filma in reklam ter marke tin- škega aparata. Naslov razstave je Vedno bom tu. »Vedno« je del citata iz akcijskega stripa o Supermanu in pomeni dvoje: »Medijske podobe, ki nas vedno puščajo v vmesnem polju, kaj je resnično in kaj ni, bodo vedno tu, tako podobno kot nagovarja Superman, da bo vedno tu za dobre ljudi, je zagovornik pravice in resnice. A vedno bodo tukaj tudi heroji, ki imajo bolj negativen predznak.« Na razstavi se predstavljajo lokalni umetniki in umetniki iz širšega slovenskega prostora s široko paleto medijev, od slike, grafike, inštalacij, videa ... Obsežna razstava bo na ogled do 1. oktobra. BGO, foto: GrupA Zvezdniški status v svoji inštalaciji Čas je za revolucijo, 2. del: Alpen von Blond (2010) dodobra izriše umetnica Manja Vadla. Barvne kombinacije za igrivo poletje V Kvartirni hiši v Celju razstavlja Gregor Purgaj, umetnik, ki živi in ustvarja v Murski Soboti in sodi v generacijo mlajših slovenskih umetnikov. Na razstavi z naslovom Growing Flowers se Purgaj predstavlja z delom opusa, za katerega so značilne intenzivne barvne palete in nasprotja. Gregor Purgaj je že v rani mladosti pokazal talent in zanimanje za likovno umetnost in kaj kmalu začel eksperimentirati z barvo v sprejih ter poskusil z grafiti. Razstava Growing Flowers stopa v območje ulične umetnosti ali pogosteje poimenovane »street art«. »To je likovno gibanje, ki se je začelo v sedemdesetih letih prej- šnjega stoletja v obliki grafita. Najprej je bilo označeno kot vandalizem, kasneje se je uspelo vključiti v sodobno umetnost. Purgaj s svojimi deli dokazuje, da je mogoče združiti ulično prakso z gledališkim prostorom,« je ob razstavi povedala kustosinja Tanja Kerič. Pri svojem delu Purgaj najpogosteje uporablja akril in barve v razpršili. Zasnovo slike izdela s pomočjo šablone, ki je delo njegovih rok in ne digitalnih pripomočkov, kot je pogosto v današnji likovni praksi. Slika nastane podobno kot roža Naslov razstave Growing Flowers, kar v prevodu po- Znanstvenofantastični muzikal na radeških deskah meni Rastoče cvetlice, je povezan z njegovim razvojem likovnega ustvarjanja. »Umetnik je začel iz nič, nato je preko ideje, skice in šablone prišel do končne stvaritve. Kot je sejal semena in čakal, da vzklijejo cvetlice. Lahko bi ga povezali z Voltairovim rekom, da je treba obdelovati svoj vrt. Purgaju je s svojimi deli to zagotovo uspelo,« je še dodala Keričeva. Optimizem barv deluje zelo sproščeno, njegovi junaki na platnih s svojimi oblikami zasijejo v posebni nenavadnosti. Razstava v Kvartirni hiši bo na ogled do konca avgusta. BGO Foto: Matej Čepin Člani Gledališkega društva Radeče so ta teden na bazenu v Radečah ponovno uprizorili svojo uspešnico The Rocky Horror Show in pokazali, da postajajo ljubiteljska gledališča vedno bolj profesionalna. Za predstavo muzikal The Rocky Horror Show je Gledališko društvo Radeče odkupilo avtorske pravice. Po besedah predsednice društva Saše Plevel je predstava popoln odklop v vseh možnih pomenih, saj takšnega muzikala ne v Radečah ne v Sloveniji še ni bilo. »Posneli smo >živo< glasbo, naši igralci so vse skladbe, ki so v predstavi, tudi v studiu odpeli. V predstavi je ogromno petja in plesa. To je znastvenofantastična igra o norem znanstveniku, ki ga neko deževno noč obiščeta mlada zaročenca in bi rada pri njemu prenočila. A padeta v strašen razvrat.« Po besedah Plevelove takšne predstave ni mogoče videti na odrih slovenskih ljubiteljskih gledališč, zato so v društvu toliko bolj ponosni, da jim je tako dobro uspela. »Čeprav smo ljubiteljsko gledališče, smo naredili zelo podobno predstavo, kot jo igrajo Angleži v originalu. Angleško različico smo si pogledali v Trstu in moram reči, da so bile vse naše skladbe enake kot njihove, tudi scena je bila zelo podobna. Dejstvo je, da lahko profesionalna gledališča uporabijo še kakšne bogatejše dodatke.« S predstavo so gostovali po Sloveniji, v Radečah so kulturno dvorano že štirikrat popolnoma napolnili. BGO Gregor Purgaj (levo) ob kustosinji Tanji Kerič in predsedniku Turističnega in kulturnega društva Celje Matiji Golnerju Priporočamo Prešmentane citre Citrarski festival v Velenju ohranja tradicijo igranja citer in poslušanja njihovih zvokov, tega tradicionalnega alpskega in slovenskega glasbila. V Velenju ima dogodek posebno noto tudi zato, ker je tam živel avtor prvega učbenika za citre Fran Korun Koželjski. Festival je pred 29 leti začel Marjan Marinšek. A že v nekaj letih je dogodek presegel lokalne glasbene interese. Nastopili so številni svetovni glasbeniki, letos bo zelo žensko obarvan. V ponedeljek, 21. avgusta, bo v atriju Velenjskega gradu ob 19. uri nastopila Janja Brlec z glasbenimi kolegi, dan kasneje nagrajena Tajda Krajnc v Vili Bianca in v četrtek, 24. avgusta, Jasmina Levičar ob isti uri prav tako v Vili Bianca. BGO Monodrama Devetsto pred Vodnim stolpom Premiera monodrame Devetsto, ki je nastala po kultnem besedilu Alessandra Baricca v produkciji KUD Špital za prjatle in koprodukciji Društva za novo umetnost, Igralskega studia bratov Vajevec in Slovenskega ljudskega gledališča Celje, bo na Celjskem zaživela v petek, 25. avgusta, ob 20.30 na poletnem odru pri Vodnem stolpu v Celju. Devetsto je po besedah glavnega igralca Kristiana Koželja vznemirljiva in pretresljiva monodrama o prijateljstvu, umetnosti, izgnanstvu in pehanju za vsem, kar si človek od nekdaj predstavlja pod pojmom sreče. BGO 12 NAŠA TEMA Psov vedno manj, mačk ne zmanjka Zaveti Tatjana Lenko, vodja zavetišča Zonzani Zakon o zaščiti živali ima med drugim tudi poglavje o skrbi za zapuščene živali in določa, da se jim pomoč, oskrba in namestitev zagotovijo v zavetišču. Zagotovitev zavetišča je lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Imetnik zavetišča je lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje, ki jih ugotavlja upravni organ, pristojen za veterinarstvo. Zavetišče Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah je zasebno in deluje že 25 let. Z njim ima pogodbo 22 občin. Tatjana Lenko, vodja zavetišča, pravi, da se je odnos do živali v teh letih spremenil na bolje in da so zdaj neprimerni lastniki živali v manjšini. Kakšne obveznosti nalaga zakon vam in občinam? Vsaka občina mora zagotoviti namestitev za živali v zavetišču. Občine lahko imajo svoje zavetišče ali sklenejo pogodbo z zasebniki oziroma ponudniki teh storitev. Na 800 registriranih psov mora občina plačati najemnino za eno namestitveno mesto v zavetišču. Najemnine se nekoliko razlikujejo med zavetišči. Ker smo zasebno zavetišče, cene določamo sami. V Sloveniji stane takšen najem v povprečju približno sto evrov na mesec. Zavetišče s tem zagotovi, da je 24 ur v pripravljenosti in da bo žival v tem času namestilo, ter zagotavlja, da je vedno dosegljivo in ima prosto mesto. Ob tem mora občina poravnati še stroške oskrbe za žival do 30 dni in za nujno veterinarsko pomoč, kar pri nas znaša za pse 8 evrov na dan in za mačke 3 evre. V našem zavetišču imamo te cene že vrsto let. Druga zavetišča so dražja, sploh za mačke. Po 30 dneh so stroški za žival breme zavetišča. Občina mora plačati tudi sterilizacijo oziroma kastracijo, medtem ko so vse veterinarske storitve, cepljenja in tudi morebitna usmrtitev živali strošek zavetišča. Ljudje se večkrat pritožujejo, da je postopek ob najdbi zapuščene ali izgubljene živali preveč dolgotrajen. Zakaj je tako? Ko nekdo najde žival in me pokliče, ga vedno vprašam, kje jo je našel. Z vsemi občinami nimamo pogodbe, nekatere sploh nimajo pogodbe z nobenim od zavetišč, zlasti nekatere Strankam lahko dam njihove mobilne številke, a če so na dopustu in se ne javijo, rešujemo stvari naknadno. V proračunu občin smo čisto na dnu, saj skušajo prihraniti čim več in denar nameniti za kaj drugega, zato hočejo biti prej obveščene. Ljudi potem prepričujejo, včasih zelo neprimerno, da je zavetišče zelo drago in naj raje sami poskrbijo za žival. Ponekod nam celo očitajo, da »mačke ven mečemo«. Seveda jih po sterilizaciji in kastraciji vrnemo v njihovo naravno okolje, če so nikogaršnje. To so izjave, ki nam Psi in mačke v letu 2016 v zavetišču ZONZANI skupno število psov vrnjenih lastniku oddanih 253 91 153 skupno število mačk vrnjenih v okolje oddanih 679 540 32 manjše občine, zato je pomembno, kje je žival najdena. Če sami tega območja ne pokrivamo, včasih svetujemo, na katero zavetišče se lahko ljudje obrnejo. Sicer pa morajo sami poklicati veterinarsko inšpekcijo oziroma številko 112, da dobijo dežurnega inšpektorja, ki v tem primeru določi zavetišče, ki mora poskrbeti za to žival. Kjer imajo občine pogodbe z zavetišči, želijo biti obveščene o najdbi živali prej, preden gremo mi ponjo. Tisti, ki žival najde, mora torej sam poklicati občino, ki se nato odloči, ali gre res za brezdomno žival, ki jo lahko vzamemo v zavetišče. Brez predhodnega obveščanja občine jo lahko poberemo le, če je bolna ali poškodovana. So odgovorni v občinah sploh dosegljivi, ko jih ljudje kličejo, ko najdejo žival? Občine, s katerimi ima zavetišče Zonzani pogodbo, so: Celje, Šentjur, Vojnik, Velenje, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Žalec, Bra-slovče, Prebold, Mozirje, Rečica ob Savinji, Nazarje, Gornji Grad, Rogatec, Dobrna, Zreče, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Slovenj Gradec, Majšperk in Slovenska Bistrica. Največ proračunskih sredstev je lani za zapuščene živali namenila Mestna občina Celje, približno 29 tisoč evrov, najmanj občina Dobrna, približno 650 evrov. Zadnja leta, odkar so e-računi, plačujejo obveznosti v roku 30 dni. Največ težav ima Zonzani z občinami, ki kljub zakonski obveznosti nimajo sklenjene pogodbe z nobenim zavetiščem in zaradi tega tudi niso kaznovane. kvarijo ugled, ljudje pa nas potem kličejo, da nam ne bodo dali živali. Edino celjska občina je primer, kjer tovrstni predhodni klici ljudi niso potrebni, razen pri večji populaciji mačk, kjer gre za večji strošek. Tudi sicer ljudje o zavetiščih nimajo najboljšega mnenja. Je to na račun evtanazij, potem ko se izteče zakonsko določen čas oskrbe? Res je mogoče slišati veliko na račun zavetišč in hitre evtanazije. A sama se ne spomnim, da bi uspavali psa, ki mu ne bi nič manjkalo, in to samo zato, ker bi bil pri nas 31. dan. Hrana in voda pač nista težava. In koliko živali ste na primer uspavali lani? Lani smo uspavali 24 psov in 60 mačk. Tatjana Lenko z mačkom, ki ga je nova lastnica že skoraj vzela domov, a je vmes ugotovila, da še mora na dopust ... Zdaj čaka na lepše čase. Zakaj je toliko večja številka pri mačkah? Pri mačkah pridejo »dudarčki« brez mamic in če je eden kužen, lahko zbolijo tudi vsi ostali. Če se veterinar odloči, da jih je treba evtanazirati, ni druge rešitve. Če se to zgodi petkrat, šestkrat v letu, jih je hitro 60. Vedno se pojavljajo vprašanja, zakaj evtanazija, za katero imamo opravičljive razloge, in zakaj pogin, pri čemer nikogar ne zanima, koliko živali je bilo oddanih novim lastnikom oziroma veterinarsko oskrbljenih in vrnjenih v naravno okolje. Kot ugotavljate, je zapuščenih psov vsako leto manj. Je to posledica čipiranja, saj je lastnika tako označenega psa mogoče hitro najti? Psov je res manj, aprila je bilo celo obdobje, ko nismo imeli niti enega v zavetišču. Večina je čipiranih in jih vrnemo lastnikom, nečipiranih skoraj ni. Včasih pokliče lastnik, češ da še ni uspel poskrbeti za čip, a mu psa ne vrnemo prej, dokler to ni urejeno. Nekaj je še vedno tudi zavrženih psov, zlasti mladičev, ki jih ni težko oddati. Posvojitelji krijejo stroške cepljenja, čipiranja in potnega lista, to je 53 evrov, kar je enako za pse in mačke. Bodo zavetišča sčasoma ostala brez dela? To sem se že vprašala, sploh letos in lani spomladi, ko ni bilo nobenega psa v zavetišču, medtem ko jih je bilo pred leti tudi 70. A vedno bodo odvzemi, pobegi ... Odvzemi živali so sploh neprijetni. Bi bilo treba tudi pri mačkah uvesti čipiranje? Kljub čipu bi bile težava prostoži-veče mačke, kjer čipa ne vidiš, medtem ko se zdaj po ušesu vidi, katera je veterinarsko oskrbljena. Sterilizirali in kastrirali smo že ogromno mačk in ne vem, od kod se pojavljajo. Pričakovala bi, da bi jih bilo manj, a se ta številka sploh ne zmanjša. 540 jih je bilo lani urejenih in vrnjenih v okolje, predlani 398. Je obstoj številnih društev, ki skrbijo predvsem za zavržene mačke, pokazatelj, da to področje ni najbolje urejeno? Društva nimajo namestitev kot mi, mačke vzamejo začasni skrbniki. Kjer je več mačk na kupu, je tudi poginov ogromno. Pri posameznikih pa imajo več možnosti za preživetje. Tudi mi smo uvedli začasne skrbnike. Mladički so v kratkem času našli domove, kar nam ne bi uspelo. Moti me, ker društva kritizirajo zavetišča, saj je njim lažje. Sicer pa menim, da je takšen sistem zavetišč, kot je, čisto v redu. Plačani smo po opravljeni storitvi, medtem ko so občine najbolj srečne, če nimajo skoraj nič stroškov. TC novo «.VI Zavetišče Zonzani je dosegljivo na telefonski številki 03 74 90 600 od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, izven uradnih ur telefonska tajnica pove, da je treba poklicati na 112. Od tam preusmerijo klic na dežurni telefon zavetišča. Ogled živali v zavetišču je možen med tednom od 12. do 16. ure. Visoke cene veterinarsk Ker je večkrat mogoče sliš skih storitvah, zaradi česar la zno poskrbeti za svoje živali, : kastracijo, smo ugotavljali, kc predlaga Veterinarska zbornic potem same odločijo, kakšno Direktor Veterinarske postaje stavil okvirne cene osnovnih ve lizacije mačke je približno 70 e evrov. Pri psih so cene spremen za poseg treba odšteti med 100 čena tudi zdravila, ki jih žival p proti steklini lastniki psov odš država. Za ostala cepljenja prot je cena približno okoli 30 evrov Društva pom svojih moče V Sloveniji in tudi na našem območju je kar nekaj društev proti mučenju ali za zaščito živali. Kako sami poskrbijo za zapuščene živali in kaj menijo o sistemu njihove oskrbe, smo se pogovarjali s tajnico Društva proti mučenju živali Celje Katarino Šumej. Šumejeva meni, da je v Sloveniji in celjski občini dobro poskrbljeno za pse. »Vsakega zapuščenega psa se odpelje v zavetišče, čeprav se lahko zgodi, da so ta včasih prepolna,« je povedala in dodala, da so večja težava zapuščene mačke, saj jih je zelo veliko, ker veliko ljudi ne poskrbi za kastracijo in sterilizacijo. Trenutni sistem, ko najditelji pripeljejo žival v zavetišče, bi po njenem mnenju deloval, če zavetišča ne bi bila prepolna in če se nekatere občine ne bi izogibale plačilu za oskrbo NAŠA TEMA 13 šča za živali: čakanje življenje ali na smrt? na OB ROBU Kot blago i h storitev? ati očitke o dragih veterinar-istniki naj ne bi mogli ustre-sploh ko gre za sterilizacijo in lo oblikuje te cene. Usmeritve ca Slovenije, ambulante pa se ceno storitev bodo postavile. ; Celje Edvard Kruder je pred-rterinarskih storitev. Cena steri-vrov, kastracije pa približno 50 iljive glede na njihovo težo in je in 200 evri. V to ceno so vklju-otrebuje. Za obvezno cepljenje tejejo 31,42 evra. Ceno določa i kužnim in drugim obolenjem ■I KP Večina slovenskih zavetišč za živali je namenjenih tako izgubljenim in zavrženim psom kot mačkam, le nekatera so samo za slednje. Razmere se zadnja leta spreminjajo, saj je zapuščenih psov vedno manj, medtem ko se število zavrženih mačjih mladičev vsako leto celo povečuje. A v zavetiščih jih ni veliko, medtem ko so družbena omrežja prepolna objav o njihovem reševanju, za kar si prizadevajo različni prostovoljci v okviru društev. Bi bilo torej treba spremeniti način delovanja in financiranja zavetišč, ki jim zdaj občine na osnovi pogodb plačujejo za njihove storitve in so najbolj vesele, če je stroškov čim manj? Ali je res humano, če je po zakonu poskrbljeno za 30-dnevno oskrbo živali v zavetišču, nato pasejo lahko usmrti? Na ta vprašanja smo iskali odgovore v tokratni Naši temi. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA TATJANA CVIRN Vsako sezono mačjih mladičev so družbena omrežja polna fotografij najdenih kepic, ki se jih lastniki skušajo znebiti na različne načine. Človeška krutost je res neverjetna, lahko ugotoviš ob teh zgodbah. Pasjih je precej manj, vsaj tistih iz domačih logov. Na srečo z oddajo mladičkov ni večjih težav. Prikupne majhne kosmatince bi imeli vsi. Se spomnite zgodbe izpred nekaj mesecev, ko so na meji zasegli pošiljko skoraj 40 mladičkov iz »pasje tovarne«?Ljudje so komaj dočakali dan, da so v zavetišču presodili, da so primerni za posvojitev. Pri starejših psih ni tako enostavno. Tudi pri stotinah mačk ne, za katere se zdi, da jih je iz leta v leto več, in to kljub kastracijam ter sterilizacijam. Na podeželju so resda ti posegi še vedno bolj izjema kot pravilo, a tudi cene zanje se zdijo mnogim previsoke. Morda bi lahko država zmogla še kaj več kot le poziv k odgovornemu lastništvu in bi pomagala tistim, ki sami takšnih posegov ne zmorejo? Čeprav se ob tem seveda takoj pojavi vprašanje, zakaj imajo potem živali ljudje, ki zanje ne morejo skrbeti. Odločitev zanje je od prvega trenutka povezana s stroški, ob čemer je hrana še najmanj, na kar je treba vsakodnevno računati. Bojazen, da bi zavetiščem zmanjkalo dela, zato ni realna, ljudje, ki ne znajo ali nočejo skrbeti za svojo žival, bodo vedno med nami. Se bo pa ob občinskih varčevalnih prijemih verjetno v prihodnje še zaostrila selekcija, katera žival po presoji nekih občinskih uradnikov - ponekod na srečo to delajo ljudje, ki jim ni vseeno - sodi v zavetišče in katera ne, še več bo preračunavanja, če niso stroški zanjo previsoki, še več bo pripomb, koliko bolj pomembnih stvari bi se dalo s tem denarjem urediti. In na drugi strani bodo hkrati očitki društev, ki v zasebnih zavetiščih vidijo predvsem zaslužkarje, medtem ko sami delajo prostovoljno, zgolj v dobrobit živali. Kje je rešitev? Verjetno bi bilo dobro razmisliti o spremembah, ki bi vsaj poenotile to dejavnost - tudi glede cen - ki jo zdaj opravljajo tako zasebniki kot prostovoljci. Je to res dejavnost, kjer je mogoče tudi služiti? Predvsem pa bi bilo dobro preveriti, ali je način financiranja res ustrezen, in sicer ob tem, da se nekatere občine lahko enostavno »potuhnejo«, druge pa plačujejo vsako leto več. Ob takšnem preštevanju novcev se žal le redkokdo vpraša, ali ne bi bilo dobro najprej spremeniti barbarskega določila v zakonu, ki predvideva, da je žival mogoče usmrtiti po mesecu bivanja v zavetišču le zato, ker ni našla novega lastnika. Žalec: pogrešajo socializacijo in zdravstveno nego Občina ima sklenjeno pogodbo z zavetiščem Zonzani. Občasno sodeluje tudi z zavodom Mačja hiša iz Celja, kamor se obrne v primeru najdenih mačk, ki so poškodovane ali bolne, oziroma manjših mačjih mladičev. Če se najditelj odloči za skrbništvo, mu občina brezplačno omogoči sterilizacijo oziroma kastracijo živali v veterinarski postaji v Žalcu ali Podlogu. V primeru, da živali ne želi obdržati, jo preda zavetišču oziroma zavodu Mačja hiša. Občina Žalec sumi, da nekateri občani iz drugih občin, ki nimajo po zakonu obveznih pogodb z zavetišči, zlorabljajo njeno zgledno urejeno skrb za zapuščene živali. nagajo po h zapuščenih živali na svojem območju. Šumejeva pravi, da kot društvo nimajo nobenih pooblastil za nameščanje zapuščenih živali niti ne za njihov ulov in prevoz v zavetišče. »Vseeno naši prostovoljci nudijo začasne domove zapuščenim živalim, kadar imajo prostor. Veterinarsko oskrbo za takšne živali plačamo iz društvenih sredstev. Prostovoljci jih potem oddajo kot posamezniki,« je povedala Katarina Šumej, ki dodaja, da v društvu financirajo tudi oskrbo zapuščenih mačk, kadar te potrebujejo pomoč. Pomagajo tudi pri njihovem ulovu in sterilizaciji ali kastraciji. Društvo se financira izključno iz članarin in prostovoljnih prispevkov. V trgovskih središčih ima tudi postavljene hišice, v katerih zbira hrano za zapuščene živali. KLARA PODERGAJS Pristojne službe v Občini Žalec so zadovoljne s sodelovanjem z zavetiščem. Nekaj pripomb imajo le glede sistema, ki ne pogojuje socializacije in posebne skrbi oziroma zdravstvene nege za najdene živali. Prav tako ni določeno, do katere mere je potrebno zdravljenje živali in kdaj se jo usmrti. Pogrešajo tudi sledljivosti glede novih lastnikov. Ocenjujejo, da je bolje kot za mačke poskrbljeno za pse, ki ostanejo v zavetišču do oddaje. Previsoki stroški V Občini Žalec še izpostavljajo, da so stroški za oskrbo živali v zavetiščih in nasploh stroški veterinarskih storitev - predvsem sterilizacije oziroma kastracij e - za lokalne skupnosti previsoki. Posebna težava so tudi za socialno ogrožene občane. Občina je v zadnjih letih občutno povečala znesek, namenjen za zapuščene živali. Če je še leta 2014 zanje v proračunu namenila le približno 11 tisoč evrov, je bilo leta 2015 in 2016 zanje namenjenih že približno 18 tisoč evrov. V letošnjem proračunu je zanje predvidenih 18.200 evrov, od tega 1.200 evrov r za najemnino boksa za pse v zavetišču Zonzani in 17 tisoč za oskrbo. S pomočjo zavetišč in veterinarskih postaj je lani oskrbela 220 živali, in sicer 206 mačk in 14 psov. ŠPELA OŽIR Slovenske Konjice: vsako leto večji strošek Občina Slovenske Konjice ima pogodbo z zavetiščem za živali v Mariboru, sodeluje tudi z veterinarsko postajo v Slovenskih Konjicah. Strošek, ki ga ima občina, je vsako leto višji. »Lani smo za zapuščene živali namenili 6.200 evrov, letos že 10.700 evrov. Kar kaže, da se število prijav povečuje. Zato pozivam vse, naj preden vložijo prijavo o najdbi zapuščene živali, preverijo na spletu, radiu ali povprašajo pri sosedu, kdo je lastnik živali. Vsak pes ali mačka, ki se sprehaja naokoli, še nista izgubljena. Vedeti moramo, da živimo v bližini narave,« je razložil konjiški župan Miran Gorinšek. Šentjur: letos 11 tisoč evrov za živali Šentjurski občan, ki najde zapuščeno žival, izpolni obrazec za prijavo najdene zapuščene živali, ki ga pridobi v občinski službi za gospodarjenje s premoženjem. Na podlagi prijave občina obvesti zavetišče, ki poskrbi za odvoz živali. V Šentjurju imajo sklenjeno pogodbo z zavetiščem Zonzani. Letos občina iz proračuna zagotavlja 11 tisoč evrov za storitve zavetišča. Posebnih akcij sterilizacije šentjurska občina ne financira, krije pa stroške sterilizacije pasjih samic pred oddajo iz zavetišča, prav tako sterilizacijo oziroma kastracijo mačk. BGO . 14 KRONIKA Edi Baumkirher, policijski inšpektor na Policijski upravi Celje. je umrl v nesreči marca letos, štiri osebe so bile takrat hudo poškodovane. (Foto: PGE Celje) Brez zbranosti med vožnjo v smrtni nevarnosti Policija o ozadju tragičnih nesreč na cesti smrti med Celjem in Laškim Ob nedavni tragični nesreči na cesti Celje-Laško, v kateri je pri Tremerjah umrla 27-letna ženska, nekaj mesecev prej pa je na isti cesti, in sicer pri De-bru, preminil šestmesečni otrok, policija ponovno opozarja voznike na pomen popolne osredotočenosti na vožnjo. Prometna varnost na Celjskem se je tudi sicer v primerjavi z enakim obdobjem lani poslabšala. Podrobnosti zadnje tragične nesreče in podatke o poslabšanju prometne varnosti je Policijska uprava Celje, očitno za še bolj nazoren prikaz zaskrbljujočega stanja, predstavila kar blizu prizorišča nesreče pri Tremerjah. Ob »cesti smrti«, kot jo glede na letošnjo tragično statistiko in tudi glede na številne nesreče prej lahko kar upravičeno imenujemo. In to na dan, ko so na tej cesti izvedli tudi poostren nadzor prometa po sistemu Veriga, to je z več radarskimi nadzori. V akciji je sodeloval tudi policijski helikopter. Kot je povedal policijski inšpektor Edi Baumkirher, imata obe omenjeni nesreči skupni imenovalec. Pri obeh je šlo za vožnjo dokaj v skladu s predpisi, potem je sledilo nenadno zavijanje levo, čez sredinsko črto na nasprotni vozni pas. Izven naselja prihaja pri omejitvi hitrosti 90 kilometrov na uro ob takšnih nesrečah do izredno hudih trčenj in posledic. Z uporabo varnostnega pasu bi bile posledice manj hude »Nenadno zavijanje levo, na nasprotno smerno vozišče, je ponavadi posledica vsakdanjih zadev, a velikokrat tudi hujših prekrškov. Dovolj je pogled na desno, nazaj, če na primer pogledamo otroka, radijski sprejemnik, navigacijsko napravo ... Da ne govorimo o smrtno nevarnih situacijah, kot sta pogovarjanje med vožnjo po mobilnem telefonu ali celo pisanje kratkih sporočil,« je opozoril inšpektor. Ali je v zadnji tragični nesreči šlo za uporabo mobilnega telefona med vožnjo ali celo za pisanje SMS-sporo-čil, so zgolj ugibanja, ki jih policija ne more potrditi. Z zanesljivostjo pa je potrdila, da pri tej nesreči ni bil uporabljen varnostni pas. Kar je po inšpektorjevih besedah tudi vzrok za hujše posledice nesreče, kot bi verjetno sicer bile. »Zato še enkrat, kar sicer počnemo znova in znova, na policiji pozivamo voznike, naj upoštevajo cestnoprometne predpise, pomen primernega psihofizičnega stanja, ko sedejo v avto, in tehnične brezhibnosti vozil. Predvsem pa sta pomembni zbranost in popolna osredotočenost na vožnjo.« Zaskrbljujoče poslabšanje prometne varnosti Ob predstavitvi podrobnosti zadnje tragične prometne nesreče na cesti Celje-Laško smo lahko tudi izvedeli, da se je prometna varnost na območju Policijske uprave Celje poslabšala. Tako rekoč v enem tednu so na območju uprave zabeležili tri najhujše prometne nesreče s smrtnim izidom. Tudi letos je na splošno stanje slabše, saj je v prometnih nesrečah umrlo 13 ljudi, lani v enakem obdobju 12. »Pri tem posebej izstopajo ranljivi udeleženci v prometu: umrli so namreč trije motoristi, dva pešca in kolesar. Tudi za te udeležence seveda velja, da morajo dosledno upoštevati vse cestnoprometne predpise. Vsaka nesreča teh ranljivih udeležencev v prometu se namreč lahko konča tragično, z najhujšimi posledicami.« Edi Baumkirher je dodal, da zavzemajo v celotni statistiki prometnih nesreč s smrtnim izidom ti udeleženci polovičen delež. Vzroki prometnih nesreč bolj ali manj ostajajo stalnica: neprilagojena hitrost, napačna stran in smer vožnje, nevarno prehitevanje in alkohol. Kar štirim prometnim nesre- čam s smrtnim izidom letos je namreč botroval alkohol. Teden poostrenega policijskega nadzora, trije meseci učinkov Ob nedavni novi tragični prometni nesreči s smrtnim izidom na cesti Celje-La-ško se je precej govorilo tudi o učinkih poostrenih nadzorov, ki jih izvaja policija. Tako tudi o učinku tako imenovanega sistema Veriga, ki ga je Policijska uprave Celje izvedla na omenjeni cesti s sodelo- vanjem helikopterja. Edija Baumkirherja smo vprašali, kakšni bi bili lahko učinki, če bi policija poostren nadzor po sistemu Veriga na primer na kritičnem območju, kot je cesta Celje-Laško, izvajala en teden: »V tujini so izdelane kar temeljite analize učinkov policijskega nadzora. Najbolj je na primer učinkovit stacionarni radar: en teden merjenja hitrosti na takšen način ima lahko zelo dolgotrajne učinke. Sicer pa ima vsak pojav policijske patrulje, provide, motoristov, radarjev zanesljivo vpliv. Daljši nadzor - teden, mesec - bi zagotovo lahko prinesel tri mesece pozitivnih učinkov. Na žalost je precej nevarnih cest, zato moramo policijsko prisotnost ustrezno razporediti. Se pa zelo trudimo, da smo na najbolj kritičnih cestah čimbolj prisotni.« Takšnih poostrenih nadzorov, kot je bila akcija po sistemu Veriga po tragični nesreči pri Tremerjah, na Policijski upravi Celje izvedejo približno deset na mesec. Ta nadzor je bil sicer predviden že precej časa pred nesrečo. ROBERT GORJANC KRONIKA 15 »Bela plastika« in »denarne mule« Ali na Celjskem dobro organizirana kriminalna združba zlorablja bančne kartice? ■ r/ u , ti -i Ш * "; i « H <4 * 1 V ■1/1) 10 BBMHi^BHI HI ■4,.**"' 1*« i/ 1 W (f IHHHi ■ tj h\ 'Л ^ - 1 7. V/f [a* 1 lid! швшвл ÜHBBH^HH ■ tf¥ '7 1* ** C aOtf /j ЗпвШШИ^^ШВА K шшшшл FJr* **> a [sf 9 шш/шш^шш Hi Im tfi n 1 7 J 73 J (Hi Vff ■H Takšnih ponarejenih kartic se je prijelo poimenovanje »bela plastika«. Za podobno kaznivo dejanje sta bila v Sloveniji pred leti že obsojena dva moška (eden z našega območja), ki sta ravno z uporabo ponarejenih bančnih kartic pridobila več kot 6 tisoč evrov premoženjske koristi. Prav tako pred leti je dvema Romunoma uspelo s ponarejenimi karticami pri več kot 170 dvigih na bankomatih pridobiti skoraj 20 tisoč evrov. Sta pa Romuna takrat bivala tudi v enem od hotelov na Celjskem, kjer so kriminalisti osumljenima zasegli kar 40 ponarejenih bančnih kartic, imenovanih »bela plastika«. Pretekli teden smo poročali, da so policisti na območju Slovenskih Konjic zaznali dva primera uporabe ponarejenih bančnih kartic na dveh bankoma-tih. Pred dnevi se je enaka zgodba ponovila še na območju Mozirja, kjer so v enem od bankomatov našli dve ponarejeni bančni kartici. Kriminalisti zdaj preiskujejo, koliko so ti primeri povezani in ali je morda v ozadju organizirana kriminalna združba. V enem primeru so neznanci namreč uspeli dvignili 1.500 evrov. Po naših podatkih je šlo za bančne kartice z magnetnimi zapisi, ki so se nanašali na tuje banke in ne na slovenske. Prav tako naj bi šlo za »belo plastiko«, ki je angleški izraz za ponarejene kartice, ki sploh ne vsebujejo logotipov izdajateljev. To kaže na sum, da gre za dobro organizirano kriminalno združbo, za katero lahko stojijo tudi tuji storilci takšnih kaznivih dejanj. Premišljena mešanica Da gre za zelo premišljeno kaznivo dejanje, kaže način zlorabe bančnih kartic, ki je v teh primerih pravzaprav mešanica t. i. »skimminga« in »cash trappinga«. Za prvega je značilno, da neznanci na bančnih avtomatih nad režo za vstavitev plačilnih kartic namestijo čitalce magnetnih zapisov, na zgornjem delu bančnih avtomatov neposredno nad tipkovnico pa PVC-letvice, oblepljene z nalepkami oziroma logotipi bank in logotipi različnih izdajateljev plačilnih kartic. Ta del je moral biti v primeru omenjenih zlorab opravljen najverjetneje v tujini, kjer so storilci na ta način pridobili podatke imetnikov kartic. Možno je, da so te podatke dobili tudi na podlagi vdorov v tuje sisteme kartičnih procesnih centrov ali sisteme spletnih trgovcev. V tujini naj bi se pojavljali tudi primeri »skimminga« med gostinsko postrežbo, kjer ima natakar poleg POS--terminala za plačilo tudi »skimming« napravo, čez katero brez vednosti lastnika povleče kartico ali enostavno opazuje lastnika pri vnosu PIN-kode. Za »cash trapping« ali za past za gotovino pa je značilno, da storilci na banko-matu spremenijo režo za izdajanje gotovine. Na režo za izdajanje gotovine s po- močjo lepila ali obojestranskega lepilnega traku namestijo letev, ki ovira izdajo gotovine in povzroči njeno zagozditev v reži. Postopek dviga gotovine sicer poteka nemoteno - bankomat pozove uporabnika, naj vzame gotovino. Zaradi ovire pred režo za izdajo gotovine to seveda ni mogoče. Uporabniki običajno sumijo, da gre za tehnično napako na ban-komatu in kraj zapustijo. Možno je, da so storilci v primerih na Celjskem na podlagi zlorabljenih podat- kov, ki so jih vnesli na ponarejeno bančno kartico, storili naslednje: v bankomat so vnesli potrebne podatke, nato so postopek dviga denarja prekinili. V tem primeru naj bi bankomat denar že skorajda izdal, vendar ne do konca, torej do odprtine za izdajo denarja. Storilci, ki so dobro pretkani, to vedo, zato obstaja možnost, da bi denar lahko iz bankomata s tehničnim posegom vendarle dobili. Novo-stara zloraba Gre pravzaprav za novo-staro zlorabo bankomatov, predvsem pa podatkov najverjetneje fizičnih oseb iz tujine, ki se jim še sanja ne, da je bil njihov transakcijski račun zlorabljen pri nas. V teh dneh so zagotovo že obveščeni, saj je šlo za primer kaznivega dejanja, mnogi pa za zlorabe izvedo prepozno, šele na podlagi mesečnega bančnega izpiska, kjer opazijo, da gre za primanjkljaj denarja, ki ga sami sploh niso dvignili. Tovrstne ponarejene bančne kartice storilci pogosto uporabljajo tudi pri spletnem bančništvu za prenakazovanje denarja na račune kriminalcev preko računov »prenašalcev«. Ti so lahko fizične osebe ali podjetja, ki se jih drži naziv »denarne mule«. Največkrat se ujamejo na obljube o zaslužku s provizijo za prenakazilo in za prenos sredstev v tujino, od koder denar izgine znova na podlagi kaznivega dejanja. Z ukradenimi podatki o plačilnih karticah in drugimi podatki, ki so potrebni za izvedbo transakcij, ter z morebitnimi ostalimi protipravno pridobljenimi osebnimi podatki, kot sta davčna številka ali »emšo«, se lahko kriminalci zlahka izdajajo za drugo osebo. SIMONA ŠOLINIČ Velenjčan pretepen v Kopru V izolski bolnišnici je še vedno na zdravljenju 23-le-tni Velenjčan, ki naj bi ga pretekli teden v Kopru poškodoval neznan storilec. Poškodbe je poleg Velenjčana dobil tudi 31-letni Izolan. Oba sta huje poškodovana, vendar izvenživljenjske nevarnosti. Po do zdaj znanih podatkih naj bi Velenjčana napadel neznan moški in ga udaril v glavo, zatem se poškodovani ne spominja ničesar več. Ima pretres možganov in-zlomljen nos ter več udarnin po telesu. Isti neznanec je udaril tudi Izolana in ga brcal na tleh. Nasilnega moškega nihče ne pozna, primer pa preiskuje koprska policija, ki do danes storilca še ni izsledila. Precenil razdaljo V nedeljo ob 18.35 se je v kampu Varpolje v občini Rečica ob Savinji zgodila nesreča. 46-letni turist, gre za državljana Nizozemske, se je lažje telesno poškodoval. Moški je med kopanjem v ribniku skušal skočiti s plavajočega lesenega objekta na obalo, pri čemer je precenil razdaljo in padel na rob obale. Pri padcu je dobil poškodbe zgornjega dela trupa. Na kraj so prišli reševalci nujne medicinske pomoči iz Mozirja, ki so ga odpeljali na zdravljenje v Splošno bolnišnico Celje. Zbila petletnega otroka Policisti bodo kazensko ovadili žensko, ki je v nedeljo na Polzeli povzročila prometno nesrečo, v kateri se je huje poškodovala petletna deklica. Ta je v spremstvu staršev kolesarila po kolesarski stezi. V križišču Glavnega trga in Malteške ulice poteka kolesarska steza preko ceste, ki jo je deklica prečkala skupaj s starši. V trenutku, ko so bili na prehodu za kolesarje čez Malteško ulico, je iz smeri Brega proti Polzeli pripeljala voznica osebnega avtomobila in trčila v otroka. Deklico so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dobila hude telesne poškodbe. Precenila svoje sposobnosti? V nedeljo popoldne so zaradi prometne nesreče morali reševalci posredovati v Logarski dolini. 34-letna kolesarka, državljanka Rusije, je vozila po lokalni cesti v Logarski dolini, nato je zaradi neprilagojene hitrosti izgubila oblast nad kolesom in padla. Padec ni bil tako nedolžen, saj se je ženska zelo hudo poškodovala, zaradi česar so jo morali s helikopterjem Slovenske vojske odpeljati na zdravljenje v Klinični center Ljubljana. V Spodnjih Stranicah se je isti dan poškodoval motorist, ki je prav tako med vožnjo padel po cestišču. Nepridiprave še ■ v v ■ iščejo Konjiški policisti iščejo storilce dveh vlomov v tovorni vozili, ki sta se zgodila na avtocestnem počivališču Tepa-nje. V obeh primerih so neznanci prerezali ponjavo na prikolicah vozil. Iz prvega ni bilo ukradeno nič, iz drugega so bile odtujene alkoholne pijače v vrednosti 400 evrov. Zaradi zaspanosti za volanom v nesrečo V tvegani skupini predvsem mladi in poklicni vozniki Pri Avto-moto zvezi Slovenije so objavili zaskrbljujoče rezultate raziskave o zaspanosti za volanom med slovenskimi vozniki. Rezultati kažejo, da je zaspanost na cesti resen problem, saj je polovica voznikov, ki so sodelovali v raziskavi, povedala, da je občasno zaspana, vsak deseti voznik pa je v zadnjih dveh letih že zaspal za volanom. Zlasti zaskrbljujoče je, da vozniki kljub zaspanosti vožnjo praviloma nadaljujejo, za ohranjanje budnosti za volanom pa uporabljajo različne taktike, kot sta odpiranje oken ali povečanje glasnosti radia, čeprav - kot izpostavlja stroka - takšni in podobni ukrepi zagotavljajo le kratkotrajen učinek, zato za zmanjševanje zaspanosti za volanom niso učinkoviti. Glavni vzrok za zaspanost za volanom je seveda pomanjkanje spanja. Razlogi za zaspanost so tudi motnje spanja, ki jih je treba prepoznati in zdraviti, ter določena zdravila, ki povzročajo zaspanost, kot so pomirjevala, nekateri antide-presivi, uspavala, antihistaminiki, nekateri antipsihotiki in mišični re-laksanti. V največji nevarnosti za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom so predvsem mladi vozniki, ker zelo pogosto združujejo pomanjkanje spanja ponoči z nočno vožnjo. Pri približno 50 odstotkih prometnih nesreč zaradi zaspanosti za volanom so udeleženi vozniki, stari do 25 let. V tvegano skupino spadajo moški, delavci z izmenskim delom in poklicni vozniki, ki vozijo na dolgih razdaljah, pogosto po avtocestah in velikokrat ponoči. Drugi dejavniki, ki povečujejo tveganje za prometno nesrečo zaradi zaspanosti za volanom, so tudi vožnja brez sopotnika, neizkušenost voznikov, ki so pred kratkim pridobili vozniško dovoljenje, uživanje alkohola in drog, vožnja po obroku in vožnja po avtocestah na dolgih razdaljah. Po podatkih avto-moto zveze so prometne nesreče zaradi zaspanosti za volanom najpogostejše med 2. in 6. uro ter med 14. in 16. uro. Nočna vožnja sama po sebi povečuje tveganje za nesrečo za pet- do šestkrat. SŠol V primerjavi z osebo, ki spi osem ur na noč, spanje šest do sedem ur na noč poveča tveganje za prometno nezgodo zaradi zaspanosti za volanom za 1,8-krat. Spanje manj kot pet ur na noč poveča to tveganje skoraj za petkrat. Neprekinjeno budno stanje 17 do 18 ur pa povzroča napake pri vožnji, ki so primerljive s stanjem osebe, ki ima 0,5 grama alkohola v litru krvi. 16 INFORMACIJE Možnosti za študij V Sloveniji je bilo spomladi za prihodnje študijsko leto razpisanih 18.895 mest za redni in izredni študij. Težnja zmanjševanja vpisnih mest se nadaljuje, saj je v primerjavi z lanskim razpisom v visokošolskih zavodih 494 vpisnih mest manj. V teh dneh bodo na spletnih tet in ministrstva objavljena straneh prijavnih služb, fakul- prosta mesta za drugi prijavni rok, do 29. avgusta pa se bo mogoče vpisati tja, kjer bo še prostor. Kandidati naj bodo pri izpolnjevanju prijave pozorni, da bodo izpolnjevali pogoje za vpis v posamezni študijski program, sicer se jim študijska želja ne bo upoštevala! Roki za visoke šole niso enaki, zato jih preverite na njihovih spletnih straneh. V prihodnjih dneh bodo bodoče študente z dodatnimi podatki seznanjali še na informativnih dnevih. Več prakse Tudi za izobraževanje v 49 višjih strokovnih šolah je bilo letos razpisanih približno 300 manj mest kot lani. Na voljo je bilo 33 različnih študijskih programov. Drugi rok za vpis v višje strokovne šole bo od 28. avgusta do 1. septembra. Krovna organizacija vseh višjih strokovnih šol po Sloveniji je Skupnost višjih strokovnih šol Republike Slovenije s sedežem v Celju. Med programi šole jih je največ s področja tehnike, proizvodne tehnologije in gradbeništva. Alojz Razpet, predsednik skupnosti, pravi, da so diplomanti, ki končajo tovrstno izobraževanje, med najbolj zaposljivimi, saj imajo veliko praktičnega znanja. TC Svet zavoda Javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda OŠ Dobrna, Dobrna 1, 3204 Dobrna razpisuje delovno mesto RAVNATELJA/RAVNATELJICE Kandidat/-ka mora za imenovanje na funkcijo ravnatelja/-ice izpolnjevati pogoje v skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D, 2/15 Odl. US: U-l-269/12-24 in 47/15; v nadaljevanjem besedilu: ZOFVI) Kandidati/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Predviden začetek dela bo 1.1.2018. Delo na delovnem mestu ravnatelja bo izbrani/-a kandidat/-ka opravljal/-a polni delovni čas. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let. Za čas mandata bo z njim/z njo sklenjena pogodba o zaposlitvi na delovnem mestu ravnatelja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (dokazila o izobrazbi, nazivu, opravljenem strokovnem izpitu, opravljenem ravnateljskem izpitu, delovnih izkušnjah v vzgoji in izobraževanju, potrdilo o nekaznovanosti ministrstva za pravosodje in potrdilo sodišča, da kandidat/-ka ni v kazenskem postopku) pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda JVIZ OŠ Dobrna, Dobrna 1, 3204 Dobrna, z oznako »Prijava na razpis za ravnatelja«. Kandidat/-ka mora k prijavi priložiti program vodenja zavoda za mandatno obdobje, lahko pa predloži tudi kratek življenjepis. Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitem roku. INFORMATIVNI DNEVI VABLJENI NA INFORMATIVNE DNEVE ZA VPIS V ŠTUDIJSKE PROGRAME: /'Ч i VISOKA zdravstvena Sola college of nursing CELJE- SLOVENIA V VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PROGRAM 1. STOPNJE ZDRAVSTVENA NEGA 24. 8. in 14. 9. 2017 ob 16. uri MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE PALIATIVNA OSKRBA 24. 8. in 14. 9. 2017 ob 17. uri v prostorih Visoke zdravstvene šole Mariborska c. 7, Celje, 1. nadstropje VISOKA SOLA ZA PROIZVODNO INŽENIRSTVO Mariborska cesta 2, Celje Postani diplomirani inženir strojništva Vabljeni k vpisu v visokošolski strokovni študijski program Sodobno proizvodno inženirstvo (izredni študij) ■ Znanje, ki ga boste \ lahko uporabili! Informativna dneva: četrtek, 24. 8. 2017 ob 16. uri četrtek, 14. 9. 2017 ob 16. uri _ v prostorih Viskoke šole za proizvodno inženirstvo, Mariborska c. 2, Celje, 1. nadstropje Zakaj se splača študirati pri nas, preveri na: www.vspi.si • info@vspi.si I Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v študijske programe I., II. in III. stopnje Energetika Univerza v Mariboru Fakulteta za energetiko FAKUUE1ÄZA ENERGETIKO krško - velenje Uspešnih prvih deset let fakultete za energetiko Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru, ki svoje študijske programe izvaja v Krškem in Velenju, je v letošnjem letu obeležila deseto obletnico ustanovitve. Približno leto po ustanovitvi, v študijskem letu 2008/09, je fakulteta za energetiko vpisala prve študente, in sicer v visokošolskem strokovnem, univerzitetnem in magistrskem študijskem programu Energetika. V letu 2012 je uspešno akreditirala tudi doktorski študijski program Energetika in še v istem letu vpisala prve doktorske študente. Doslej so študij na fakulteti za energetiko uspešno končali 303 študenti oziroma študentke, od tega 127 v visokošolskem strokovnem študijskem programu Energetika, 78 študentov v univerzitetnem študijskem programu Energetika, 97 v magistrskem študijskem programu Energetika in 1 študent v doktorskem študijskem programu Energetika. Fakulteta za energetiko vse od ustanovitve veliko pozornost posveča kakovostnemu pedagoškemu in raziskovalnemu delu. Pri tem stavi na individualen pristop k študentom in vključe- vanju študentov v praktično delo tako v okviru laboratorijskih vaj, praktičnega usposabljanja in sodelovanja v številnih projektih. Zelo pomembni so tudi primerni pogoji za izvajanje kakovostnega pedagoškega in raziskovalnega dela, kjer je treba omeniti nove prostore Inštituta za energetiko, kjer imajo študenti in zaposleni vrhunske pogoje za delo. Profesorji in asistenti prejemajo visoke ocene za izvajanje pedagoškega dela v okviru vsakoletnih študentskih anket, nenazadnje pa se kakovostno delo kaže tudi v visoki stopnji zapo-sljivosti študentov, ki je višja od 90 odstotkov. Fakulteta za energetiko je v prvem desetletju delovanja izkazala tudi izjemno uspešnost pri izvajanju raziskovalnih in razvojnih projektov. V obdobju od ustanovitve je tako uspešno izvedla 96 projektov, od tega 11 mednarodnih projektov s partnerji iz celotne Evrope, 68 projektov za naročnike iz gospodarstva in 17 ostalih raziskovalnih ter razvojnih projektov. Po izjemno uspešnih prvih desetih letih ima fakulteta za energetiko drzne načrte tudi za prihodnost. Poleg izvajanja stalnih aktivnosti na področju izboljševanja kakovosti pedagoškega in raziskovalnega dela načrtuje gradnjo dodatne infrastrukture v Krškem in Velenju, prenovo študijskih programov in uspešen zagon programskega sveta fakultete za energetiko. Promocijsko besedilo ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Sedem načinov, s katerimi lahko navdušite nadrejenega Vsi si želimo, da bi bili opaženi in pohvaljeni za svoje delo, a kljub točnemu prihajanju na delo, odlično opravljenim nalogam, redkim bolniškim odsotnostim in zglednemu obnašanju včasih povišice in napredovanja izgledajo tako zelo daleč. Zakaj vam zaradi odličnega dela že končno ne dajo nagrade? Ključ je v pričakovanjih vašega nadrejenega. Četudi vlagate v delo veliko truda, tako kot je od vas zahtevano, ne boste izstopili iz množice enakih. Videli vas bodo kot nekoga, ki izpolnjuje minimalne zahteve za delo, pri čemer nihče, ki se bori za karierni napredek, ni nikoli zgolj to, temveč poskrbi za trike, da mu pripisujejo večji pomen za to, kar je plačan. Želite si iti čez mejo in radi bi, da vas vidijo kot nekoga, brez katerega organizacija oziroma podjetje ne more preživeti. Svojega nadrejenega z naslednjimi koraki prepričajte, da je on tisti najpametnejši človek v podjetju, ki vas je zaposlil. 1. Učite se o podjetju, konkurenci, razvoju in uspehih. Profesionalni razvoj je pomemben, a zakaj bi se ustavili pri tem, če ni potrebe? Če si res želite »zmešati glavo« nadrejenemu, vsrkajte vase vse podatke o svojemu podjetju in o industriji, ki ji pripada. Primer: če ste zaposleni na področju IT, ni dovolj, da ste na tekočem z dobrimi praksami v trenutnem obdobju, ampak preučite tudi, kako se te prakse uporabne v praksi in kaj to zanje prinaša. Prenos znanja je na tej točki izredno pomemben, saj boste z njim pridobili zaposlitveno vrednost. Poleg tega, da obvladate svoje delo, bo to pomenilo tudi, da veste točno, kaj delate in čemu je vaše poslanstvo namenjeno. 2. Namesto da odgovorite, prehitite z vprašanjem. Super občutek je, ko lahko edini iz množice odgovorite na vprašanje, ki ga postavi direktor. A če ga želite res navdušiti, ga prehitite in vnaprej predvidite vprašanje ter ga postavite. Nadrejenemu predočite odgovore nanj in posodobitve, ki se nanj vežejo, saj mu boste na ta način prihranili tako čas kot energijo, vsak nadrejeni pa bo izredno cenil vaše navdušenje in samoiniciativnost. 3. Sami poiščite napake in jih izrazite. Zaupanje je težko pridobiti. To je treba imeti v mislih tudi, ko želite skriti svoje napake in se izogibate njihovemu priznanju. Nadrejenemu pokažite, da se ne bojite priznati svojih zmot, s čimer ga boste navdušili. Takrat, ko storite »zločin«, imejte pripravljeno rešitev in k direktorju pristopite z načini ter s koraki, kako se izogniti hujšim zapletom. Vsi delamo napake, a vi iz množice vsta-nite tako, da boste pokazali, da se lahko zanesejo na vas, da ste kreativni pri reševanju težav in da delujete proaktivno - vedno v smeri razvoja in napredka. 4. Sami poiščite informacije o izobraževanju in usposabljanju, ki vas zanimajo. Tipičen karierni nasvet je, kako vprašati nadrejenega, ali vam bo plačal in vas poslal na dodatno izobraževanje ter usposabljanje na vašem področju, da boste izboljšali svoje spretnosti. A ne želite si tipičnih stvari, želite si izstopati, zato si sami organizirajte usposabljanja, ki ni nujno, da od vas zahtevajo veliko denarja - na spletnih platformah obstaja malo morje spletnih tečajev, ki so zastonj ali izredno poceni. Naslednjič, ko bodo vaši sodelavci prosili nadrejenega, naj jih pošlje na izobraževanje, se pohvalite s tistim, kar že veste. Direktor NE PREZRITE Naslednjič: Kako se izogniti podopustniški depresiji? vam bo med drugim hvaležen tudi zato, ker varčujete finance podjetja, hkrati pa skrbite za svoje sposobnosti in kompetence. 5. Ne sledite, temveč bodite proaktivni. Vsi (no, skorajda vsi) lahko opravijo nalogo, ki jo dobijo. Pri tem bodite proaktivni - če vidite težavo, jo rešite, če vidite prostor za izboljšave, ga zapolnite. Nadrejeni namreč izredno cenijo vizijo delavca, ki jo razvije na delovnem mestu - želijo si videti in dojeti, zakaj ga potrebujejo bolj kot kogarkoli drugega, zato mu to tudi prinesite na pladnju. 6. Povezujte se z drugimi oddelki. Popolnoma logično je, da bo vaš oddelek kdaj potreboval pomoč in sodelovanje z drugim oddelkom. Nadrejeni bodo cenili vašo pobudo za povezovanje z ostalimi zaposlenimi na drugih področjih, saj se zavedajo, da so osebni stiki med sodelavci pomembnejši in bolj učinkoviti kot karkoli drugega. Direktorju izboljšate dan z besedami: »Zakaj ne bi jaz tega uredil namesto vas? Poznam pravo osebo, ki bo poskrbela, da bo naloga opravljena kakovostno in pravočasno.« 7. V kriznih situacijah ostanite mirni. Nadrejeni so pozorni na to, kako se obnašate v kriznih situacijah. Ali ste v nevihti sonce, ki se skriva za oblaki, ali še hujši naliv? Bodite tisti, ki znate pomiriti situacijo in podati trezno, korektno, umirjeno in premišljeno rešitev. Vaša sposobnost, da pri težavnih dogodkih razmišljate zbrano in čisto, pokaže, da ste dober material za potencialno vodilno delovno mesto. Tisti, ki pokažejo največ vrednosti, tudi največ dosežejo, in ker je v poslu pomemben dobiček, je pomembno, da nadrejenemu po-kažete, da ste iz pravega testa. ANJA DAMJANOVIĆ za MojeDelo.com И MojeDelo.com Poslovodja v Celju in modna/-i svetovalka/-ec v Ljubljani (Celje) Ste komunikativni, samozavestni, prijazni in imate občutek za modo? Če imate poleg tega tudi izkušnje v maloprodaji in dobro govorite nemški jezik, vas vabimo, da se prijavite na prosto delovno mesto poslovodje ali modne/-ga svetovalke/-ca. Jones trgovina, d. o. o., Ulica Staneta Rozmana 16, 9000 Murska Sobota. Prijave zbiramo do 25. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Projektant elektro naprav (Slovenske Konjice) Pričakujemo končano fakulteto za elektrotehniko, smer elektrotehnika ali mehatronika, aktivno znanje programa Eplan P8, večletne delovne izkušnje, aktivno znanje nemškega jezika, pasivno znanje angleškega jezika ... Baumüller Dravinja, d. o. o., Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice. Prijave zbiramo do 12. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Proizvodni delavec (Velenje) Naloge: pred začetkom dela pregled stroja in delovnega mesta, opravljanje dela na dodeljenem delovnem mestu, nadzorovanje delovanja stroja, kakovostno pregledovanje in ločevanje polizdelkov oziroma izdelkov ... Smarty, d. o. o., Vrečerjeva ulica 14, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 7. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Čistilka - sobarica (Bled, Nova Gorica, Zreče, Rogla, Dobrna, Banovci, Lendava, Moravske Toplice, Ptuj, Radenci) Iščemo kandidate (m/ž) za delovno mesto: čistilke - sobarice. Opis dela: čiščenje in pospravljanje hotelskih sob in skupnih prostorov hotela. Lokacije dela: Bled, Nova Gorica, Zreče, Rogla, Dobrna, Ba-novci, Lendava, Moravske Toplice, Ptuj, Radenci. Od kandidatov pričakujemo natančnost, odgovornost, poštenost. Aktiva čiščenje, d. o. o., Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 26. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Čistilec specialist (Maribor, Velenje in Ljubljana) Iščemo kandidate (m/ž) za delovno mesto čistilca specialista. Opis dela: generalno čiščenje vseh vrst vertikalnih in horizontalnih površin, industrijska čiščenja. Aktiva čiščenje, d. o. o., Ljubljanska cesta 12f, 1236 Trzin. Prijave zbiramo do 24. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Regijski vodja prodaje (Celje) Iščemo visoko motivirane sodelavce, ki že imajo ustrezne izku- šnje iz plastične industrije in so željni novih izzivov. Zahtevamo tekoče govorjenje in pisanje v slovenščini in angleščini. Znanje nemškega jezika je prednost. Sax Polymers Industrie GmbH, Lichtblaustrasse 8, A-1220 Wien Wien. Prijave zbiramo do 10. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Razvojnik napajalnih vezij (Žalec ali Gornja Radgona) Pričakujemo visokošolsko izobrazbo elektro smeri (lahko tudi druge tehnične smeri ob predhodnih izkušnjah s podobnimi deli), vsaj nekaj let izkušenj na področju razvoja napajalnih vezij, poznavanje načrtovanja analognih vezij, aktivno znanje angleškega in/ali nemškega jezika ... Elrad International, d. o. o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gornja Radgona. Prijave zbiramo do 20. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. SW-inženir / razvojnik^ programske opreme (Žalec ali Gornja Radgona) Pričakujemo višjo ali visokošolsko izobrazbo elektro smeri (lahko tudi druge tehnične smeri ob predhodnih izkušnjah s podobnimi deli), izkušnje na področju razvoja vgrajene programske opreme, osnovno poznavanje načrtovanja analognih in digitalnih vezij ter sistemov, aktivno znanje angleškega in/ali nemškega jezika ... Elrad International, d. o. o., Ljutomerska ulica 47, 9250 Gor- nja Radgona. Prijave zbiramo do 20. 8. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Mesar - prodajalec (Kozje) Smo podjetje z več kot 20-le-tno tradicijo. Do zdaj sta našo primarno dejavnost predstavljala transport in logistika, zdaj pa jo širimo na področje trgovine. KS logistik, d. o. o., Lesično 26a, 3261 Lesično. Prijave zbiramo do 18. 8. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalec (Kozje) Naloge: prodaja blaga, delo na blagajni, prevzemanje blaga, skrb za urejenost polic, pomoč pri naročanju blaga, svetovanje in pomoč kupcem . KS logistik, d. o. o., Lesično 26a, 3261 Lesično. Prijave zbiramo do 18. 8. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Senior Java razvijalec programske opreme (Celje) Odgovorni boste za uvajanje informacijskih tehnologij - poslovnih rešitev v podjetjih po vsej Sloveniji. Projekti zajemajo pripravo dokumentacije, izobraževanja in uvajanje podpore poslovnim procesom. V okviru pridobljenih projektov boste koordinirali implementacijo sistemov in zagotavljali skladnost dobavljenih rešitev z zahtevami. Bass, d. o. o., Celje, Ulica XIV. divizije 14, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 9. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kuharski pomočnik m/ž (Rogaška Slatina) Vaše naloge bodo sodelovanje pri pripravi obrokov, čiščenje delovne površine in delovnih sredstev, delitev hrane, oskrbovanje delilne linije. Delo je enoizmensko. So-dexo, d. o. o., Železna cesta 16, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 6. 9. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Kuhar (Golte) Pričakujemo V. ali IV. stopnjo strokovne izobrazbe gostinske smeri, 1 leto delovnih izkušenj na področju kuhinje, znanje enega tujega jezika (pasivno), organizacijske sposobnosti, pozitiven odnos, izpit B-kategorije, lasten prevoz. Golte, d. o. o., Radegunda 19c, 3330 Mozirje. Prijave zbiramo do 3. 9. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Pomočnik v proizvodnji (Velenje) Opis delovnih nalog: po naročilu vodje izmene ali pomočnika vodje izmene opravlja in po potrebi koordinira delo v proizvodnji v skladu s proizvodnimi načrti in delovnimi nalogami, skrbi za pravilno mešanje in pripravo materialov, izvaja transport do naprave za nasipavanje, nasipa surovine za brizganje plastičnih mas v stroj. Smarty, d. o. o., Vrečerjeva ulica 14, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 7. 9. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com. 18 ŠPORT V ponedeljek 76. lokalni derbi Celjani in Velenjčani zmago oddaljeni od tretjega mesta Konec tedna je bil v prvi slovenski nogometni ligi odigran peti krog. Celjani so pred domačimi gledalci remizirali proti Triglavu iz Kranja, Velenjčani pa so visoko izgubili na gostovanju pri Olimpiji v Ljubljani. Rezultati: Celje - Triglav 1:1, Olimpija - Rudar 4:0, Maribor - Domžale 0:0, Krško - Ankaran 2:2, Gorica - Aluminij 1:0. Pred šestim prvenstvenim krogom so skupaj na prvem mestu nogometaši Olimpije in Maribora. Velenjčani so peti, Celjani šesti. Oboji za tretjim mestom zaostajajo le za zmago. Nerazumljivi termini tekem V Celju je bila tekma med Celjani in Kranjčani na zelo vroč dan ob 18. uri. V celjskem klubu so sicer pred začetkom sezone dejali, da bodo tekme igrali ob petkih, kar se je tokrat zgodilo prvič, a v prijaznih urah oziroma terminih za gledalce. To pomeni v teh vročih dneh v poznejših urah, saj je v nasprotnem primeru na tribuni »peklensko«. A tudi tokrat se je moral celjski prvoligaš prilagajati televiziji, saj vse tekme letošnje sezone prenašajo neposredno. Gre za velik minus, saj se morajo klubi prilagajati televizijam, od katerih sicer ne dobijo prav nič. Po drugi strani pa izgubljajo gledalce. Nesrečno prejet gol V prvem polčasu gledalci na celjskem štadionu Trener Rudarja Marijan Pušnik (levo) in njegov pomočnik Almir Sulejmanović sta bila v Stožicah povsem nemočna. Olimpija je bila veliko boljša. Z'dežele niso videli golov. Nekoliko boljši nasprotnik so bili Celjani, ki so žogo dlje časa držali v svoji posesti, a si izrazitejših priložnosti niso priigrali. Drugače je bilo v drugem polčasu. V 50. minuti je za domače zadel Filip Dangubić, vendar je 22-letni Hrvat žogo v gol potisnil z roko. Prislužil si je rumeni karton, gol pa je bil razveljavljen. Celjani so do vodstva prišli v 66. minuti. Po predložku iz prostega strela Filipa Dangubića je z glavo iz neposredne bližine zadel Elvedin Džinić. Gostitelji so imeli zatem še številne priložnosti za izdatnejše vodstvo, ko bi lahko morda predčasno odločili tekmo, a niso bili uspešni. Tik pred koncem srečanja je sledil šok. Po odbitem strelu je žogo iz obrata s petih metrov za hrbet celjskega vratarja Matjaža Rozmana poslal Dejan Robnik za končni rezultat 1:1. Celjani so tudi proti Triglavu tako kot tekmo prej proti Aluminiju ob koncu srečanja iz rok izpustili vse tri točke. Grenak priokus »Prvi polčas tekme je bil zelo reven, kar se tiče naše ekipe. Nismo bili na želeni ravni, kakršne smo sposobni. Imeli smo pobudo, a si nismo pripravili pravih priložnosti za dosego gola. Gostje so se pokazali kot ekipa, ki ve, kaj hoče. Drugi polčas smo odprli precej bolje, ko smo vseskozi napadali, tudi zadeli, sicer iz prekinitve. Na koncu pa naivno izpadli, ko smo prejeli gol in zapravili zmago. Grenak priokus seveda ostaja, a je očitno to že naša realnost, ko se vrstijo napake. Nihamo od slabega do dobrega. Lahko smo še precej boljši,« je po peti letošnji in drugi domači tekmi dejal trener Celja Tomaž Petrovič. »S točko v Celju sem zadovoljen. V prvem polčasu smo imeli tri priložnosti za vodstvo, v drugem so bili domači agresivni in posledično smo izgubili kar nekaj žog,« je zadovoljno po osvojeni točki dejal trener Triglava Anton Žlogar. Celjani bodo v prihodnjem krogu, v ponedeljek gostovali pri Rudarju, v Velenju (18.00). Celjani in Velenjčani so včeraj pozno popoldne odigrali tekmi 1. kroga pokalnega tekmovanja. Celje je gostovalo pri Nafti, Rudar je gostoval v Sežani, kjer je bil nasprotnik Tabor. Povsem nemočni Velenjski nogometaši so v prejšnji sezoni na štirih tekmah proti Olimpiji osvojili kar deset točk, tokrat pa so gladko ostali brez njih, saj so nogometaši Olimpije že v prvem polčasu prišli do zanesljive prednosti z 2:0. Prvi zadetek so dosegli v 26. minuti, ko je Ricardo Alves zanesljivo zadel iz enajstmetrovke. Prednost je povišal Stefan Savić v 44. minuti, ko je prišel sam pred Mateja Radana in ga premagal s strelom po tleh. Že v 52. minuti so Ljubljančani povišali na 3:0. Najprej je do strela v kazenskem prostoru prišel Savić, ki je v glavo zadel Radana, ta je po močnem udarcu obležal in je posledično moral na nosilih iz igre (zamenjal ga je Marko Pridigar), odbito žogo pa je v prazno mrežo poslal Nik Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 5 4 1 0 13: 1 13 MARIBOR 5 4 1 0 10: 3 13 DOMŽALE 5 2 2 1 9: 4 8 KRŠKO 5 2 2 1 8: 8 8 RUDAR 5 2 0 3 5: 8 6 CELJE 5 1 2 2 5:10 5 TRIGLAV 5 0 4 1 4: 5 4 GORICA 5 1 1 3 3: 6 4 ALUMINIJ 5 1 1 3 6:10 4 ANKARAN H. 5 0 2 3 5:13 2 Kapun. Olimpija je končni rezultat 4:0 postavila v četrti minuti sodniškega dodatka, ko je Blessing Eleke preigral Pridigarja in rutinirano zaključil. »Čestitke Olimpiji za zasluženo zmago. V prvem polčasu smo imeli nekaj priložnosti, potem sta sledila dva lahkoverno prejeta gola. Sledila je še poškodba Radana. Gremo naprej. Olimpija je dobro moštvo, mi pa moramo svoje priložnosti iskati na drugih tekmah,« je po tekmi dejal trener Rudarja Marijan Pušnik. Slatinčani do prve zmage V drugi slovenski nogometni ligi so moštva odigrala tekme 2. kroga. Do prve zmage je prišla Rogaška, ki je z 2:1 zmagala na gostovanju pri Krki v Novem mestu. Oba gola je za goste dosegel Nejc Brodnjak. Po dveh krogih so Slatinčani pri eni zmagi ter enem porazu. Rogaška bo v 3. krogu v soboto gostila Tabor iz Sežane. MITJA KNEZ Foto: NK Rudar Šampion po drami v osmino finala Stadion Olimp krasi nova umetna trava, ki so jo z velikim zadovoljstvom pozdravili vsi najmlajši. Prenovljen Olimp že popolnoma zaseden Poročali smo že, da je nogometni štadion Olimp spremenil svojo podobo. Zdaj ga krasi nova umetna trava, saj je bila dosedanja že pošteno načeta. Celjski nogometaši zdaj pridno trenirajo na novi podlagi, ki je naravnost odlična. »Gre za veliko naložbo, ki smo jo pričakali z odprtimi rokami. Vsi nogometaši bodo imeli zdaj resnično odlične pogoje za vadbo, saj gre za izvrstno umetno travo. Celje je s prenovo igrišča Olimp dobilo zelo veliko. Lepo je videti najmlajše, kako z nasmehom in zagnanostjo trenirajo na novi podlagi. Olimp je zdaj spet popolnoma zaseden in prav prijetno ga je videti prenovljenega,« je z zadovoljstvom dejal vodja akademije Nogometnega kluba Celje Jani Žilnik. MITJA KNEZ, foto: ZP Nogometaši celjskega Šampi-ona so se razveselili uvrstitve v 2. krog pokalnega tekmovanja. Vanj so se uvrstili po zmagi proti Tolminu. Celjsko moštvo je domačo tekmo odigralo na novi umetni travi štadiona Olimp, kjer je nasprotnika premagalo po enajstmetrovkah, saj se je tako redni del tekme kot tudi podaljšek dvakrat po petnajst minut med tretjeligaškima ekipama končal brez golov. Celjani so bili sicer boljši nasprotnik, ko so imeli žogo več v posesti, vendar jim v 120 minutah ni uspelo zatresti nasprotnikove mreže. V strelih z bele točke so bili gostitelji nezgrešljivi, potem ko so slavili z rezultatom 5:3. Uspešni izvajalci Šampiona so bili Jetmir Torra, Rok Pirtovšek, Jure Gojzdnik, Mak Karabego-vič in Miha Korošec. Varovanci trenerja Oskarja Drobneta so se razveselili uvrstitve med najboljših šestnajst moštev pokalnega tekmovanja. MITJA KNEZ Foto: osebni arhiv Oskar Drobne, ki vodi moštvo Šampiona, se je razveselil preboja v 2. krog pokalnega tekmovanja. ŠPORT 19 Celjanke odločno po nove lovorike Celjski ženski košarkarski klub vstopa v 24. sezono samostojnega delovanja. Članska ekipa ŽKK Cinkarna Celje bo tudi v novi sezoni igrala v mednarodni jadranski ligi, kjer so Celjanke v minuli sezoni osvojile svojo drugo lovoriko, ob tem pa jih čakata še domače prvenstveno in pokalno tekmovanje, kjer bodo prav tako branile naslova. Varovanke trenerja Damirja Grgiča so že v polnem ritmu priprav. Dekleta bodo poleg dvorane Gimnazije Celje -Center trenirala tudi na atletskem štadionu Kladivar, moči pa bodo nabirala tudi v fitnesu. Začeli brez petih Na uvodnem treningu je bilo 17 igralk. Manjkali sta Zala Friškovec in Aleksandra Krošelj, ki sta bili z izbrano vrsto Slovenije do 18 let na evropskem prvenstvu v Šopronu. Manjkale so tudi Ksenija Mitrić, ki je na EP za- stopala barve BiH, in Lana Šantelj ter Maša Ocvirk, ki sta nosili dres Slovenije v ekipi do 16 let. Novinke v celjskem dresu so Anđela in Nikolina Delić ter Oderah Chidom. Klub so po koncu pretekle sezone zapustile Shante Evans, Annamaria Prezelj in Lorena Molnar. »Po izredno uspešni lanski sezoni, ko smo osvojili kar tri naslove, so tudi v novi sezoni cilji visoko zastavljeni. Želimo ubraniti pokalni naslov in naslov v državnem prvenstvu, v mednarodni jadranski ligi pa se uvrstiti na zaključni turnir najboljše četverice. Verjamem, da je pred vsemi novinkami, ki so prišle v naš klub, svetla prihodnost,« je po začetku priprav dejal predsednik celjskega kluba Borut Kop. Trenerski štab ostaja isti Celjska zasedba je pričakovano tudi v novi sezoni na domačem prizorišču prvi in edini favorit za obe lovoriki. Še naprej je za kar nekaj korakov pred največjim konkurentom Triglavom iz Kranja. Trenerski štab ostaja enak. Glavni trener Damir Grgić bo imel tudi v prihodnje na voljo pomočnika Jureta Krajnca in Žaneta Bortka. »Ostala so skoraj vsa dekleta. Naš edini cilj je, da vsa ta obetavna dekleta napredujejo. Pred sezono bomo odigrali kar nekaj močnih tekem z zelo uglednimi nasprotniki. V jadranski ligi bomo naredili vse, da bomo iz tekme v tekmo napredovali, igrali agresivno in hitro košarko. V domačem prvenstvu in pokalnem tekmovanju si želim, da se bomo ponovno borili za najvišja mesta,« je želje pred novo sezono predstavil trener Damir Grgić. Celjske košarkarice bodo jutri odigrale prvo pripravljalno tekmo. V Benetkah se bodo pomerile z ekipo Ge-orga Tech, ekipo iz lige NCAA. MITJA KNEZ Foto: GOJKO KUSIĆ -M =y Na uvodnem treningu je celjske košarkarice nagovoril tudi predsednik kluba Borut Kop, ki je med drugim dejal, da je že nestrpno čakal na začetek priprav. Še pred leti praktično nepoznavalec košarke, zdaj pa že pravi »maček«, ki skupaj s športnim direktorjem Urošem Kranjcem skrbi, da klub pluje v zelo mirnih vodah, predvsem pa se prebija skozi zelo uspešne sezone. Vsem, ki so muharili ob Savinji, je bilo vreme naklonjeno. Muharjenje ob Savinji Na Ljubnem ob Savinji se je končalo 16. mladinsko svetovno prvenstvo v muharjenju Savinja 2017, ki so ga organizirale ribiške družine Šempeter, Mozirje in Ljubno. Na njem so sodelovali mladi ribiči iz štirinajstih držav. Tekmovali so v več sektorjih, od Ljubnega ob Savinji do Šempetra v Spodnji Savinjski dolini. Organizatorji so svetovno prvenstvo odlično izpeljali. »Ko je Ribiška zveza Slovenije dobila organizacijo omenjenega prvenstva, smo v ribiških družinah Šempeter, Mozirje in Ljubno zgrabili priložnost, saj nam to omogoča čudovito promocijo muharskega predela oziroma raja, ki ga imamo tukaj. Savinja je vrhunska muharska reka in to je eden najboljših načinov, da smo jo predstavili svetu,« je o organizaciji spregovoril Boštjan Zagožen, predsednik RD Šem- peter. Sodelovalo je kar štirinajst držav s skupno dvainšestdeseti-mi tekmovalci. »Udeležba je bila odlična. Poleg klasičnih velesil iz ZDA in evropskih sil smo privabili še Kanado, Francijo, Južnoafriško republiko, Španijo, Finsko, Belgijo, Irsko, Italijo, Poljsko, Češko, celotno reprezentanco Slovenije ter posameznico z Norveške, posameznika iz BiH.« Francozi so slavili ekipno zmago. Drugi so bili Poljaki, tretji Američani. Pri posameznikih je bil prvi Poljak, drugi Francoz, tretji je bil Španec. Priložnost za predstavitev »Tekmovalci so nastopali v petih sektorjih. V štirih na reki Savinji, v enem pa v muharskem ribniku na Ljubnem. Vsak je imel na voljo svojih 150 metrov reke. Toliko rib, kot je ulovil, tolikokrat po sto točk je prejel. Ob tem se točkam Že avgusta se potijo na ledu Priprave na novo sezono so začeli tudi hokejisti Hokejskega kluba ECE Celje. V vročih dneh se potijo na ledeni ploskvi dvorane v celjskem parku. Člansko moštvo bo letos nastopilo v državnem prvenstvu, mednarodni ligi in pokalu Slovenije. »Prvi teden je bil za igralce zahteven, za trenerje seveda nekoliko manj. V začetku je poudarek predvsem na kondicijski pripravljenosti. Trenutno smo sicer še malce oslabljeni, saj so štirje najboljši igralci odšli, a to je naša realnost. Najboljši odhajajo. Do zdaj smo pripeljali novega vratarja Urbana Avsenika, je pa zagotovo želja, da bi še koga pripeljali. V prihodnjih avgustovskih dni se bo videlo, kdo bi še lahko prišel od slovenskih igralcev. Najbolj si želimo še kakšnega branilca,« je o novostih in željah spregovoril trener celjskih hokejistov Rok Rojšek in se dotaknil ciljev za novo tekmovalno sezono. »Mislim, da je o ciljih še prehitro govoriti. Mlajši, ki so se priključili članski ekipi se morajo navaditi na višji nivo treniranja in igranja. Treba jih bo dobro pripraviti, je pa seveda odvisno tudi od tega, kdo bi še lahko okrepil naše moštvo. Ko bo ekipa povsem sestavljena, potem bomo lahko govorili o konkretnih ciljih.« Trenutno je seznam igralcev članske ekipe naslednji: vratarji Urban Avsenik, Timotej Jeram, Tomaž Jeram, branilci Žiga Grahut, Rok Klavžar, Miha Mercina, Jure Zupanc, Matic Zupanc, Nik Petek, Rok Ko-lar, Timej Srebot in napadalci Rok Leber, Davor Rakanović, Tim Ogra-jenšek, Blaž Knez, Aljaž Ribič, Niko Nemeček, Filip Jeram, Urh Jeram, Valentino Pintar-Senica, Nace Pešak, Andraž Čuvan, Mitja Braček. Pred novo sezono 2017/18 so v celjskem klubu poskrbeli za novo selekcijo U-16. Preostale mlade selekcije bodo U-8, U-10, U-12 in U-14. Članska ekipa trenerja Roka Rojška bo prvo uradno tekmo odigrala v sklopu turnirja za pokal Slovenije, ki bo v Celju med 7. in 10. septembrom. MITJA KNEZ Foto: HK ECE Celje prešteje še dolžina ribe,« je točkovanje pokomentiral Zagožen. »V Sloveniji imamo čudovite muhar-ske revirje. Po svetu nas sicer bolj poznajo po reki Soči in Savi Bohinjki, lepotica Savinja, predvsem njen zgornji del, pa je nekoliko skrita. Prav to prvenstvo je bilo dobra priložnost, da pokažemo ta čudovit savinjski del, ki so ga lahko spoznali tekmovalci. Upam, da je to prvenstvo tako za nas starejše muharje kot tudi za mlajše tekmovalce nekakšen nov zagon. Prav gotovo je muharjenje vse bolj priljubljeno. Mladi se vedno bolj in bolj vključujejo. To ni le sprostitev in šport, temveč tudi filozofija,« je jasno povedal dr. Miroslav Žaberl, predsednik Ribiške zveze Slovenije. Udeleženci prvenstva so bili tako z okoljem kot tudi organizacijo zelo zadovoljni. MITJA KNEZ Foto: RZ Slovenije V celjskem dresu bo v novi sezoni zaigralo pet novincev oziroma povratnikov, ki že trenirajo z zasedbo trenerja Roka Rojška, to so Tim Ograjenšek, Timej Srebot, Urh Jeram, Mitja Braček in Urban Avsenik. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJ E STROJI PRODAM ČELNI nakladalec, čelno hidravliko za traktor Univerzal, hidravlični dvig za Sip spider 350 in mikser Inox za mi-ksanje krmne pese prodam. Telefon 041 999-910. 1419 ШШ VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o„ Slovanska 27,1000 Ljubljana. ZGRABLJALNIK Klas in kosilnico Bcs 127 prodam. Telefon 031 707-122. 1472 VEČJI šrotar, ki šrota in lušči, in sekular prodam. Telefon 041 752-360. p NAKLADALKO Sip 19 9 N, kosilnico Sip 165, bobnasto in kosilnico Bertolini diesel 127, prodam. Telefon 041 815081. 1539 POSEST PRODAM Vsak otrok si želi lepo šolsko torbico. Vsak otrok potrebuje zvezke in svinčnike. Napolnimo šolske torbice skupaj! Z društvom Generator bomo polepšali jesen pri- ^ krajšanim družinam. ^ Šolske potrebščine, zvezke, torbice in oblačila ^ lahko med počitnicami prinesete v Celjski mladin- S ski center, Osrednjo knjižnico Celje, frizerski salon g KSFH v Lilekovo ulico v Celju in na oglasni oddelek ~ Novega tednika in Radia Celje. Napolnimo šolske torbice skupaj! Ц ШШВДШШН aapanasl rologinja BI0IERAPIJE j i з 0906430 MANJŠO hišo, letnik 1998 in starejšo hišo na parceli 830 m2, z vsemi priključki, 12 km iz Celja, prodam ali menjam za lastniško stanovanje v pritličju oziroma prvem nadstropju v Celju. Možnost menjave tudi za bivalni vikend v neposredni bližini Celja. Telefon (03) 577-4169, 031 265-855. 1533 ODDAM PAJEK Sip spider 230 za 650 EUR in vitel za traktor Tomo Vinkovič, 3 t, prodam za 530 EUR. Telefon 051 491-386.1523 HIŠO z vrtom oddam brezplačno v najem v zameno za manjšo pomoč na kmetiji. Telefon 031 267-828. 1541 STANOVANJE ISCEM V CELJU iščem dvosobno stanovanje. Telefon 070 671-028. 1521 AKUSTIKA PRODAM KLAVIRSKO harmoniko znamke Melodija, 80-basno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 558-927. 1528 HIŠO na Polzeli prodam. V račun vzamem stanovanje. Prodam tudi manjši vikend. Telefon 041 689-748. 1472 NA Virštanju pri Podčetrtku prodam bivalno vinsko klet z vinogradom. Možna menjava za večji gozd. Telefon 040 211-346. p SAMOSTOJNO hišo, K + P + M, dve stanovanji, Dramlje, 2 km od AC, 284 m2, sončna, ograjena parcela, 850 m2, vsi komunalni priključki, prodam. Telefon 041 661-844. p PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, rjave, grahaste, črne pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n BELE piščance, očiščene, domače, težke od 2 do 3 kg, prodam. Telefon 031 309-101. p PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, in dva bika simentalca, težka 150 kg prodamo. Telefon 031 311-476. p TELIČKO simentalko, težko 200 kg in brejo telico prodam. Telefon 041 269-693. 1468 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli težki piščanci za dopitanje. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-8 00, 051 379-031, (03 ) 5471244. p TELICO simentalko limuzin, težko preko 400 kg, staro 16 mesecev, navajeno paše, prodam za 680 EUR. Telefon 041 914-286. 1522 cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku valaga operaterja VEČ telic simentalk, brejih do 5 mesecev in konja kastrata, starega 2 leti, primernega za učenje, prodamo. Telefon 031 581-087. 1532 TRI srnaste kozličke, stare 3 mesece in pol, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 031 585-813. 1530 BIKCA, ls/čb, težkega 300 kg in kravo simentalko, brejo 5 mesecev, hranjena z ekološko suho krmo, prodam. Telefon 031 888-862. 1531 DVA čb bikca, stara 3 tedne, okolica Celja, prodam. Telefon 040 785-558. 1535 TELICE frizijke, težke od 150 do 500 kg, prodam. Telefon 041 815-081. 1538 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon (03) 5738-140. 1537 BIKA simentalca, težkega 200 kg, prodam. Telefon 041 588-277. 1540 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 070 250-441. 1457 "O Ж Ф — KUPIM DEBELE, suhe krave in telice nujno kupimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. š 151 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A. d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n Ш I ime in priimek: C s Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: ежа od 18.30 in 22.15 KUPIM tefemach kanal 271 kanal 152 OSTALO SUHO krmo, lansko in letošnjo, kupim. Telefon 031 228-276. 1516 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE«^» 041420111*041954210 Aida d.0.0., Prekopa 3, Vransko PRODAM 120-litrsko hidravlično prešo, šrotar in kotel za žganjekuho prodam zaradi selitve po simbolični ceni. Telefon 040 620-004. 1512 PRODAM VINO, belo in rdeče, z analizo, prodam. Ugodna cena, možna dostava. Telefon 041 382-735. p RDEČE vino prodam. Cena 1 EUR/l. Telefon 031 627-675. p DEGUSTACIJA aronije in izdelkov. 19. avgusta od 15. ure nakup sveže aronije. Kmetija Dimec, Lopata 34 a, Celje, telefon 041 505-338. 1500 1,30 ha silažne koruze prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 008 VINO žametna črnina in modra frankinja prodam. Telefon 030 647-320. 1520 KROMPIR rudolf, neškropljen, za kuhanje, pečenje, odličnega okusa, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 687016. 1518 LUŠČENO koruzo, naravno sušeno, lansko, odlične kakovosti, v vrečah, prodam. Telefon 5794-285, 031 609-043. 1525 Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, draga mama, lep spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice STANISLAVE ARH iz Začreta (19. 3. 1931 - 9. 8. 2017) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala sodelavcem Elektra Celje in planincem PD Dramlje. Zahvala je namenjena osebju Špesovega doma Vojnik, zdravstvenemu osebju bolnišnice Celje za dolgoletno oskrbo, gospodu župniku Ivančiču za opravljen cerkveni obred, pevcem, govorniku gospodu Franciju Ofentavšku in pogrebni službi Raj. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak do večnosti. ZAHVALA V vročem četrtkovem dopoldnevu, 3. avgusta 2017, smo se na pokopališču v Vojniku, v družinskem krogu, poslovili od drage mame, sestre, tete in botre, ki je mirno zaspala v večnost, JOŽEFE PEPCE AVŽNER rojene Marš iz Šmiklavža pri Škofji vasi (16. 3. 1937 - Spodnja Ponkvica, Šmarje pri Jelšah -31. 7. 2017 - doma ob 18. uri in 18 minut) Iskrena hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše sorodnikom, družinam Marš: bratu Ivanu z ženo Slavico, Mileni in Petru, Tanji Špes; družinam Moškotelec: sestri Milki z možem Francijem, Branki, Aniti in Borisu; družinam Jagodič: sestri Ivanki, Slavku, Janku, Branku in Marinki za obisk presenečenja; Faniki in Ladu Ožirju z družino; Mateji in Marku Zidanšku ter Bernardi Zidanšek z družinama. Marici in Alojzu Zidanšku še enkrat hvala tudi za prevoze in spremstvo na zdravljenje pred dobrim desetletjem. Podobna zahvala sosedi Hedviki Herič. Hvala sosedom in znancem ter Društvu upokojencev Ljubečna. Hvala dr. Igorju Prazniku in zdravstvenemu osebju ZD Celje, posebej višji medicinski sestri Jani Pete-linšek za občutek za delo z umirajočo. Posebna zahvala gospodu župniku Janku Ivančiču za čustveno, doživeto sveto mašo zadušnico ter obred pokopa. Za lepo pripravljen in izveden pogreb hvala Pogrebni službi Raj. Sin Darko p LADIJSKI pod, debelina 12, 16 in 20 mm, brune in kamen škriljavec prodam. Telefon 051 890-761. 1509 BIKCA, težkega približno 150 kg in sila-žno koruzo, približno 1 ha, prodam. Telefon 031 249-835. Š 009 DESKE, lipove, 32 in 50 mm, zračno suhe in drva, hrastova, kratko žagana, osu-šena, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p DVE ovci z mladiči, hrastove plohe in brezova drva za kamin prodam. Telefon 031 671-462. 1529 ZAPOSLITEV ZAPOSLIMO instalaterje vodovodnih, ogrevalnih in prezračevalnih instalacij. Delo v tujini. Kandidati naj pokličejo telefonsko številko 051 410-713. MS Install, d. o. o., Trg 23, Rogatec. n IŠČEM občasno delo. Zanima me tudi delo na celjskem obrtnem sejmu. Sem upokojenka. Telefon 041 699-105. 1529 IZVAJAMO različna gradbena dela: polaganje keramike, zidarska dela, urejanje okolice in izdelava fasad. Gregor Hosner, s. p., Bezovica 6, 3212 Vojnik. Telefon 041 816-277. 1476 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.1542 90,6 95,1 95,9 100,3 radio celie Vedno г илеисj/ Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si novi tednik OBVESTILO O NOVEM DELOVNEM ČASU OGLASNEGA ODDELKA NT & RC Nov delovni čas: od ponedeljka do petka od 7.30 do 16. ure. Tam nekje na širnem nebu tvoja duša spi, angeli so jo objeli, da bi jo čuvali. ZAHVALA Po hudi bolezni je mnogo prezgodaj odšel k nebeškemu očetu KARL ORLČNIK (25. 10. 1950 - 30. 7. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem in sošolcem za izrečena sožalja ter besede tolažbe v najtežjih trenutkih. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, gospe Herti za ganljive besede slovesa in pevcem za lepo petje. Žalujoči: brat Štefan ter sestri Marta in Marija z družinama 1511 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 95. letu nas je tiho in za vedno zapustil naš dragi oče, dedi, pradedek in stric IVAN KOPITAR -ANZI iz Leskovca 28a na Ljubečni (8. 7. 1923 - 4. 8. 2017) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prav posebna zahvala je namenjena sosedom Vengust - Pušnik za pomoč, gospodu Antonu Karmuzlju, gospe Ani Pe-tran za molitev, gospodu župniku Janku za obred, pevcem z Ljubečne, organistu gospodu Alešu Kolšku, gospodu Ofentavšku za besede slovesa in kmečkemu turizmu Mirnik. Hvala tudi DU Ljubečna, PGD Ljubečna, KS Ljubečna, ŠRD Začret in pogrebni službi Raj. Vsem, ki žalujete z nami, še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi 1517 ЕЈНМЗ živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUT SMUćftHSKA Sola intcimatijE 041616464 TDPFIT center za zdravje in rekreacijo —— Celjska Mohorjeva družba CELJSKA I(ФЧ40 izposoja kolesa ® INOX DIMNIKI MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p. nore< ideje, ampak jih izpeljemo in obiskovalci so zadovoljni. Radi se vračajo. Avgust je sicer čas dopustov, a je v dolini precej tujcev in ti vidijo, da imamo tudi v Sloveniji vrhunsko vrtnarsko prireditev,« je povedal Bele, ki je poudaril trud vrtnarjev gaja, da so tudi v vročih poletnih dneh z zalivanjem in dognojevanjem ohranili cvetoče gredice, ki so osnova za poletno razstavo. Usposabljanje za mlade in mentorje Na ustrezen izbor cvetja je bilo treba paziti tudi pri pripravi poletne razstave, ki so jo tokrat obogatili še aranžmaji v kombinaciji z zelenjavo, pridelano v Sloveniji. Sekcija cvetličarjev in vrtnarjev pri OZS se je namreč povezala s kmetijsko svetovalno službo in nastale so kreacije, kot je bila tista v vijoličnih odtenkih orhidej, zelja in jajčevcev. Da vsak ne more soustvarjati pri takšnih postavitvah, je jasno. Kot pravi Ogrizek, so pri tem slovenske cvetličarske šole ključnega pomena. »Ta razstava predstavlja kaljenje znanja dijakov, študentov in tudi profesorjev. Učitelji izberejo nadarjene dijake in študente, sodelovanje pri postavitvi razstave je zanje tudi nagrada,« je dejal Ogrizek, ki je v upravnem odboru evropskega združenja Florint in je mednarodni sodnik z licenco, ki jo ima samo deset ljudi na svetu, zato dobro pozna razmere in pomaga mladim, kjer se le da. Meni, da imamo Slovenci visoko kulturo cvetja in da se lahko primerjamo z evropskimi državami. »So pa evropska tekmovanja zelo zahtevna, saj nanje pridejo najboljših iz svojih dežel. Pri tem so lahko razlike v oceni med najbolj šim in zadnjim komaj nekaj dese-tink točke,« je povedal tik pred odhodom v Helsinke, kamor so ga povabili kot sodnika na državno tekmovanje. Adam in Eva pri sv. Valentinu Med mladimi nadarjenimi cvetličarji je Brigita Klinar z Rečice ob Savinji, študentka hortikulture v Celju, ki bo kot državna prvakinja septembra zastopala državo na evropskem prvenstvu v Belgiji. Ker Neobičajno ogrlico je nosila tudi mis Slovenije Maja Taradi. Vas strese ob tej fotografiji? Manekenke so bile na nedeljski modni reviji v Mozirskem gaju očitno bolj pogumne in so brez težav nosile neobičajno dekoracijo, za katero je poskrbelo Društvo ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. REPORTAŽA 33 čo v podobi cvetočih stvaritev Vodja Mozirskega gaja Darko Bele je razmišljal, kako bo »kanuje«, kot jih je imenoval, spravil na drevo. Dobro mu je uspelo. bo tam morala ustvarjati v cerkvah, je za vajo za poletno razstavo pripravila kreacijo v cerkvici sv. Valentina v Mo-zirskem gaju. »Moja postavitev predstavlja drevo greha Adama in Eve, saj bomo na to temo morali delati tudi v Belgi- ji. Nekaj izkušenj s tekmovanj že imam, a na tako velikem bom prvič,« je povedala. Ogrizek je dodal, da sekcija podpira takšne ustvarjalne mlade ljudi in se trudi z osveščanjem in s prikazovanjem zanimivosti obeh poklicev povečati zani- manje otrok zanje. »Največkrat so krivi straši, ki otrokom rečejo, naj hodijo v šolo, da jim ne bo treba delati, kar seveda ne drži. V teh poklicih je treba delati vse življenje.« A nadarjenih mladih na srečo še ni zmanjkalo, tokrat so ob pomoči mentorjev in skupaj z nekaterimi slovenski cvetličarji spet ustvarili dih jemajoče cvetne kreacije ter poskrbeli za enkratno poletno doživetje. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Brigita Klinar, študentka hortikulture v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, je v cerkvici v gaju izdelovala kreacijo, s katero se je pripravljala na evropsko tekmovanje. Dijaki so se pomerili za pokal mozirski tulipan in za nadaljnje tekmovanje za EuroSkills. Iz celjske šole za hortikulturo je tekmovalo kar pet mladih, in sicer Timotej Borlak, Anja Knez, Žan Rupnik, Tilen Lipnik in Nina Kolar. Prvi trije v predizboru tekmovanja za EuroSkills: Eva Smodiš iz Biotehniškega centra Naklo ter celjska dijaka Tilen Lipnik in Nina Kolar. Njuni mentorici sta bili Ana Sotošek in Mojca Sodin. (Foto: DB) 34 FOTOREPORTAŽA Hmeljarski strešina je postal Tone Rančigaj (skrajno levo) z Gomil-skega, v preteklosti je nalogo hmeljarskega starešine opravljal že njegov oče. Hmeljarska princesa je postala 19-letna bodoča študentka biologije Anja Rožič Plazovnik iz Zakla. Izbralo ju je Društvo hmeljarjev, hmeljarskih strešin in princes Slovenije. Brez malice tudi pri postavljanju žičnic ni šlo. Ker so jo prinesla lepa in mlada dekleta, je teknila še toliko bolj. Aktualna hmeljarski starešina Tone Rančigaj in hmeljarska princesa Anja Rožič Plazovnik v družbi nekdanjih starešin in lanske princese. Braslovče dihale z Dnevom hmeljarjev Letošnja povorka v znamenju postavljanja prvih žičnic - Novi starešina in princesa iz braslovške občine Mažoretke iz Laškega ob spremljavi godbe so stalnica povork ob Dnevu hmeljarjev v Braslovčah. Dan hmeljarjev je bil v nedeljo v Braslovčah še zadnja priložnost, da so se hmeljarji pred začetkom obiranja hmelja sproščeno in brezskrbno poveselili. Že čez nekaj dni bodo zavihali rokave in se povsem posvetili tistemu najpomembnejšemu in tudi najbolj stresnemu opravilu v hmeljarski sezoni - obiranju hmelja. Letošnji Dan hmeljarjev je bil še posebej slovesen. Poleg tega, da je etnološko-družab-na prireditev praznovala 55-le-tnico in da tako novi hmeljarski starešina kot princesa prihajata iz braslovške občine, so se hmeljarji veselili nedavne registracije Štajerskega hmelja kot proizvoda z zaščiteno geografsko označbo. Turistično društvo Braslovče, ki prireditev ob pomoči Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije pripravlja že od leta 1966, v zadnjih letih pa poskrbi tudi za bogat večdnevni spremljevalni program, je letos po trgu izobesilo rumeno-zelene zastavice in se s tem poklonilo novemu hme- Namen prireditve ni samo etnološki prikaz življenja hmeljarjev nekoč, temveč tudi zabava. Mladi podeželani se na vozovih vedno znova dobro zabavajo. ljarskemu paru ter dolgoletni tradiciji prireditve. Osrednja pozornost Dneva hmeljarjev je bila tudi letos namenjena povorki, v kateri med drugim s svojimi vozovi sodelujejo mladi člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline. Vsako leto na šaljiv način obudijo življenje in delo hmeljarjev nekoč. Letos so na sedmih vozovih obiskovalcem predstavili postavljanje prvih žičnic, ki so hmeljevke oziroma »štange« po hmeljiščih začele izpodrivati v drugi polovici 50. let prejšnjega stoletja, česar se še zelo dobro spominja tudi vsakoletni pisec scenarija, predsednik Društva hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije Janez Oset iz Drešinje vasi. Etnološko-družabni del na prireditveni prostor pod kozolec vedno znova privabi številne obiskovalce, ki se po predaji starešinstva zabavajo ob glasbi in spremljanju šaljivih hmeljarskih iger, v katerih se preizkusijo predstavniki Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Kako so nekoč živeli in delali hmeljarji, vsako leto na podlagi scenarija Janeza Oseta na vozovih predstavijo člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline. Postavljanje žičnic nekoč je bilo veliko bolj težaško in nevarno delo, kot je danes, ko je na voljo najrazličnejša mehanizacija, s katero opravijo delo prej in z bistveno manj napora. Vozovi so bili tudi letos premajhni za vse člane društva podeželske mladine. Dekleti sta se odločili, da se bosta do prireditvenega prostora odpeljali kar na strehi traktorja, kjer sta imeli, če ne drugega, dober razgled. KULINARIKA 35 Borovničev liker iz vina Sprehod med trgovskimi policami V nakupovalno košarico sem tokrat položila refošk, rum, sladkor in vanilijev sladkor. Seveda sem potrebovala še borovnice, za katere sem se sprehodila med stojnicami na tržnici. Vsekakor je liker občutno ugodnejši, če borovnice kar naberemo. Gostota je pomembna Borovničev liker je vsaj za moj okus zares odličen, če ni preredek. A gostote nisem želela doseči s pasiranjem borovnic. Dosegla sem jo s počasnim raztapljanjem sladkorja. Dvema litroma refoška sem dodala kilogram sladkorja in 450 gramov borovnic. Vse skupaj sem premešala in do vrelišča segrevala na nizkem ognju. Ko so borovnice, vino in sladkor zavreli, sem jih na ognju pustila še 15 minut, da so se počasi kuhali in da so se okusi prepletli. Medtem sem tekočino večkrat premešala, da se sladkor ni prijel dna in da se je popolnoma stopil. fes v Pijača, zaradi katere bodo moški želeli postati ženske Čas je za drugi poskus. Pred časom, davno pred Evino kuhno, sem se odločila, da bom pripravila borovničev liker. Čeprav sem mislila, da to ni nobena znanost, se je moj poskus končal klavrno. Zelo klavrno. Rezultat sem namreč morala odplakniti proti Savinji. Tokrat sem se lotila bolj prijazne recepture, in sicer v upanju, da rezultat ne bo /€ odražal enostavne priprave. Sladko, sladko in še enkrat sladko je moje geslo. Kar seveda ne pomeni pre sladko! Liker, pripravljen po tej recepturi, je primeren za vse, ki uživajo v počasnem srkanju utekočinjenega sadja. In ker moški ponavadi dvigujejo nos nad sladkimi »ženskimi« pijačami, vam povem, da si bodo želeli temno grenko pivo zamenjati za mini sladko vsebino. Ne le da je tako pripravljen liker odličen, ampak je tudi cenovno ugoden, še posebej če se nabiranja borovnic lotimo sami. Namig: za pripravo kerja sem upo rabila refošk. Lahko bi ga zamenjala z merlotom ali drugim temnim vinom. OCENA Priprava hitro in enostavno, takoj pripravljeno za užitje Postrežba Okus sladka »ženska« pijača Odličen borovničev liker sem postregla z ledom. Sama sem ga sicer shranila v steklenice, ki so ostale od sestavin, torej od vina in ruma. Sicer je lahko liker, prelit v manjše lično okrašene steklenice, tudi čudovito darilo. Steklenico lahko okrasimo s posvetilom, z juto, lahko jo tudi porišemo. Liker naj bi stregli v kozarcu za vodo. Gre za 320-mililitrski kozarec, ki se od dna proti vrhu počasi oža, a ima še vedno dovolj veliko odprtino za pitje. Ameriški način strežbe imenujemo »On the Rocks«. Če želimo liker postreči na ta način, moramo kozarec napolniti z ledom in nato liker zliti čez njega. Moj pomislek pri tem je stopljen led, ki redči liker in s tem njegov okus. Priporočam, da kozarce pred uporabo enostavno ohladimo v hladilniku. Namig: borovničev liker lahko hranimo na sobni temperaturi. Odprta steklenica naj bo v hladilniku, saj je hladen boljšega okusa. 36 FOTOREPORTAŽA Vse je lažje, če te na poti presenečajo tudi s hrano. Nuša in Vojko sta na Zlato Polje pripeljala vrhunski Sirotka je znana kot vir beljakovin, zato pomaga pri obnovi mišic. Večerje ni bilo brez beljakovinskega golaž s prilogami in zavitkom iz gostilne Ančke Lesjak iz Gorice. dodatka. Sedem dni do Triglava Poseben podvig slivniških planincev ob tridesetletnici njihovega društva Planinsko društvo Slivnica pri Celju letos praznuje trideset let. Dvanajst nadebudnih planincev se je odločilo, da bo to leto obeležilo s posebnim podvigom. Slovenskega očaka da bodo osvojili kar iz domače Gorice pri Slivnici. Peš, kot se za planince spodobi. Ob močni podpori krajanov, ki so jih dnevno spremljali na družbenih omrežjih, in ob odlični organizaciji pobudnika podviga Mateja Planka jim je uspelo. Brez večjih nevšečnosti. »Mi smo slivniški planinci, peš na Triglav hodimo,« je del himne, ki je nadebudne planince spremljala ves čas poti od Gorice pri Slivnici do Triglava. Nastala je izpod peresa Jožice Verdev, velike ljubiteljice gora in goreče podpornice slivniških planincev. S pesmijo so v vroči soboti, 5. avgusta, stopili na pot v Gorici, jo nadaljevali čez Šmohor do Trojan, nato proti Radomljam do Škofje Loke in naprej do Ratitovca, Voj in na Triglav ter z njo v dolino Vrat, kjer jih je čakal prevoz nazaj v Gorico, na Ramno. Poleg pesmi, ki so jo uporabili kot najboljši motivacijski element, je pohodnike na poti spremljala tudi raznolika spremljevalna ekipa in jim pomagala, da niso bili njihovi nahrbtniki pretežki, ter jih na poti presenečala s kulinaričnimi in z osvežilnimi presežki. Večino časa je poho-dnikom vreme dobro služilo, enako tudi telesna in psihična pripravljenost. Nekateri so dobili nekaj žuljev, a ti njihove dobre volje niso strli. Vsi so bili ob prihodu domov enotni, da bi dvesto kilometrov s tako dobro ekipo še ponovili. Planinci prebudili krajane Z izvedbo je bil zadovoljen tudi pobudnik poti na Triglav Matej Planko, ki je povedal, da je bil osnovni namen akcije dosežen že pred začetkom poti - s to akcijo je spomnil, da so planinci še vedno v Gorici in da še vedno izvajajo številne aktivnosti, ki so prepogosto kar same po sebi umevne. »S to akcijo je zavel nov veter in ljudje so se spet spomnili na nas, kar se je pokazalo v spodbudah močne spremljevalne ekipe, v spodbudah v živo ali na družbenih omrežjih. To je tisti najboljši občutek. Izvedba pohoda je bila takšna, kot smo si jo zamislili, brez težav. Ko smo prišli s Kredarice v dolino, sem si oddahnil, saj smo vsi zdravi in celi prišli na cilj. To najbolj šteje.« »Pohod niti ni presenečenje, saj je društvo zelo aktivno. Presenečenje je bilo še toliko lepše, ko sem videl, kako krajani sodelujejo pri pripravi, in sicer med potjo in na zaključku. Vesel sem, da je takšno društvo v kraju, in vem, da je še kar nekaj njemu podobnih,« je bil po koncu pohoda ponosen na svoje prehojene kilometre in krajane predsednik KS Gorica pri Slivnici Janez Palčnik, ki je bil s svojim optimizmom in spontanostjo pomemben člen slivniške ekipe. O pohodu se bo po Gorici in v šentjurski občini še velikokrat govorilo, zagotovo pa še vsaj enkrat, to je novembra, ko bodo slivniški planinci slovesno obeležili trideset let obstoja društva. Tako nam je namignil predsednik aktivnega planinskega društva Silvo Užmah, ki je, kljub temu da se je pohodnikom lahko pridružil le štiri dni na poti, dihal in čutil z njimi ves del poti. Podobno kot večina krajanov. BARBARA GRADIČ OSET Foto: Manca Čujež Med najmlajšim in najstarejšim članom ekipe je bilo točno petdeset let razlike. Žal je Janez (na desni) pot predčasno zaključil, saj ga je otečen gleženj pustil na cedilu. »Resno vadim jogo in tam so nas učili, da je prvo pravilo vadbe nenasilje nad samim seboj. Zato sem se odločil, da bom zaradi bolečin v stopalih in gležnjih prekinil pot, da ne bom ogrozil ne sebe ne celotne ekipe. Svoj cilj sem dosegel, ker bom takšno izkušnjo težko ponovil, na Triglavu pa sem že tako bil dvanajstkrat.« Manca ni skrbela samo za fotografske spomine, temveč je vestno zapisovala dogajanje na družbenih omrežjih. Njeni večeri so se končevali ob računalniku, ki ga je nosila s sabo. Manca je svetovna popotnica in ta pot je bila zanjo tudi zaradi tega drugačna. »Hodila sem po slovenskih poteh, ki jih vseh do zdaj še nisem poznala, poleg tega sem imela ob sebi res izjemno družbo, ki jim je dala svojevrsten pečat.« »Dajmo preverit, kako smo današnje jutro z žulji. Fanta, ali bo potrebno povijanje?« Janez je bil podobno kot v službi tudi na poti zadolžen za zdravstveno oskrbo. Gašper in Uroš pretiranih težav nista imela, a nekaj »leukoplastov« in obližev so njune noge srečale. Si je pa Gašper za trening oprtal več kot dvajset kilogramov težak nahrbtnik in tako nabiral kondicijo, ki jo bo še posebej potreboval na septembrski preizkušnji moči na štafetnem teku po planiški skakalnici. FOTOREPORTAŽA 37 »Kaj bi dal za njegovo kolo!« je pomislil Franci, ko je z ekipo hodil po najzahtevnejši etapi. Vsi člani ekipe so se namreč strinjali, da so bili ravninski in pretežno asfaltni kilometri iz Radomelj mimo Volčjega Potoka, Kamnika, Most, Vodic in Zbilj najtežji, ter so vsi komaj čakali strmine. Tam je naš cilj in do tja potrebujemo še dva dni! Z žulji je najslabše odnesel Peter. »Križ je bil z njimi. Odločil sem se za nizke čevlje, kar ni bila najboljša odločitev. Janez mi je žulje vsako jutro previjal, dva sta mi tudi krvavela. A odnehal nisem, spomnil sem se na pokojno Ruth Podgornik Reš, ki je z mukami pretekla 246,8 kilometra dolg Špartatlon. Rekel sem si, če je zmogla ona te kilometre preteči, bom zmogel jaz naše prehoditi.« Mi smo za hece. »Bili smo tako dobra in povezana ekipa, da smo že skoraj vse vedeli drug od drugem. Vedeli smo, koga bomo kdaj čakali, koga moramo opozarjati, da bo spil dovolj tekočine, kdaj bo kdo šel na veliko potrebo, kdo rad veliko je,« je svojo ekipo opisal eden od njih. Teh asfaltnih kilometrov noče biti konec, a žeje ni! »Mi smo slivniški planinci, mi na Triglav prišli smo!« so zapeli na slovenskem očaku. Iz Voj jih je zjutraj pospremila megla in na Vodnikovem domu na Velem polju so bili premočeni do kože, a proti Kredarici so skozi oblake že začeli kukati sončni žarki. Triglav je razširjeni 23-članski zasedbi ponudil sonce in razglede. Na vrhu je bilo veliko enostavne otroške radosti. »Po vsakem dežju posije sonce. Je že tako, da sonce bolj cenimo, če smo šli skozi dež,« je o svojem najljubšem razgledu na poti povedala Nina. Domen je na poti upihnil 19. svečko. Tolikokrat, kot je tokrat slišal glasbeno voščilo Vse najboljše, se bo težko ponovilo. Sopotniki so mu pripravili posebno torto, medtem ko so mu starši na večerno postojanko prinesli pravo okusno torto. Na Trojanah je Polona vse pohodnike zmasirala in prav ta del je eden tistih, ki so ga vsi opisali kot najlepše presenečenje. Dvestoti kilometer! 38 VRTNARIMO Pn^nihL ffilMfe Sladko Obožujem sladko. In ker tisto sladko, ki sicer prihaja iz domače kuhinje, ni najbolj zdravo in priporočljivo, posegam po naravnih nadomestkih. Roko na srce, ti nadomestki so se izkazali za tisto »pravo« sladkarijo, medtem ko sem vse tisto, kar prihaja iz pečice, vmes že razglasila za slab nadomestek. Po nasvetu enega od profesionalnih vrtnarjev sem letos poskusno v eno cvetlično korito namesto rož zasadila tri sadike jagod. Gre za sorto, ki se lahko ob opori vzpenja ali pa »pada«. Čeprav sem sprva dvomila, da bo kaj iz tega poskusa, zdaj priznam, da se je odlično obrestoval. Tako odrasli kot otroci vsak dan naredimo obvezen obhod mimo tega korita in se sladkamo. Res je, da tri sadike, kolikor jih je zasajenih v tem koritu, ne obrodijo vsak dan velike količine rdečih sadežev, a jih obiramo vsak dan in so neverjetno sladki. Tako našo hišo z ene strani krasijo bujna zmajeva krila in z druge jagode. Nekaj korakov od tega cvetličnega korita s slastnimi zapeljivkami je grmiček ameriških borovnic. Tudi ta še rodi. In tudi tam ne gre za velikanske količine borovnic, a tisti popoldanski sprehod mimo še vedno ne mine, da ne bi obrala nekaj temnomodrih jagod, ki so tisti trenutek najboljšega borovničevega okusa, kar jih je. Seveda »rabuta-nja« domačega jagodičevja s tem še ni konec. Medtem ko se po ustih razliva okus borovničk, že napenjam oči, koliko robid bo danes zrelih do prave sladkosti. Robide naravnost obožujem in pri meni zasedajo prvo mesto med jagodi-čevjem. Najboljši je tisti sadež robide, ki kar pade na roko, ko se ga dotakneš. Okusen je tudi tisti, ki ga je vendarle treba malo bolj »pobožati«, da pade v dlan. Tiste črne jagode robide, ki pa se kljub navidezni zrelosti še trdno držijo rastline, je treba na vsak način še pustiti. Ni še njihov čas. In ker tudi robid zame nikoli ni dovolj, hitro pokukam še do malin. Toda te običajno še pred mojim obhodom dodobra oberejo naši otroci. Kot tudi gozdne jagode, ki rastejo ob »nogah« malin in robid. Hm, očitno so tudi sami ugotovili, da je malina, ki jo odtrgajo in pohrustajo, neskončno boljša od umetnih sladkarij. 1 » ШШМ t Jt-Jpodžupan toliko barv, da jih ni mogoče izprati niti z zlatorogovim milom<. Članek je nato nalepil na lepenko in ga obesil na drevo, da so se mimoidoči lahko seznanili z njegovo vsebino,« o enem od primerov, ki so bili povod za nastanek knjige Ponižani in razžaljeni funkcionarji, uradniki in javni uslužbenci, pripoveduje dr. Breda Mulec. Avtorica je svojim slušateljem na Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju želela področje javne uprave popestriti z zanimivimi zgodbami. Ko se je zakopala v arhivsko gradivo, je ugotovila, da gre pri tožbah zaradi razžalitve časti za temo, ki dotlej še ni bila dovolj raziskana. V Rogaški Slatini se je primer, ki jo je spodbudil k raziskovanju, končal tako, da upravno sodišče, ki je bilo tiste čase pristojno tudi za disciplinske postopke, o zadevi ni želelo odločati, ker naj bi bilo razžaljenemu podžupanu prisodilo odškodnino za razžaljeno čast že tiskovno sodišče. Pravo zgodovinsko odkritje predstavlja sodni spor, ki ga je sprožil nekdanji dramaturg in kritik Josip Vidmar zoper časopis Domoljub, ki je Vidmarju očital, da v gledališču dopušča »svinjstva«. V bran mu je kot priča na sodišču stopil celo Oton Župančič. Postopke zaradi razžalitev so sprožali tudi drugi javni uslužbenci, orožniki, živinozdravniki, šolniki in še posebej poslanci. »Toda zanimivo je, da je bilo obsodb glede na številne tožbe zelo malo. Večinoma so se postopki iz političnih razlogov končali kar s pomilostitvijo obdolženca. Po drugi svetovni vojni vsaj uradno razžaljenih in ponižanih funkcionarjev ni bilo več. Takrat je vladala cenzura,« pravi avtorica, ki ugotavlja, da dandanes tovrstnih sporov ni tako malo. »Sprašujem se, ali to pomeni, da smo Slovenci narod >tožnikov in toženih, >ponižanih in razžaljenih<. Zagotovo je zgovoren podatek, da Slovenci v primerjavi z drugimi državami v EU prednjačimo po številu novo začetih sodnih postopkov.« Medijski pluralizem Kakšen je bil medijski prostor pred drugo svetovni vojno, simpatično oriše celjska zgodba iz leta 1936, ko je naš takratni državni prostor netilo sovraštvo med nacionalisti in katoliškim taborom. Knežje mesto je obiskal Živković, diktatorski predsednik vlade Kraljevine Jugoslavije. To je dejstvo. A interpretaciji, kakšno je bilo njegovo bivanje v Celju, se močno razlikujeta. Odvisno od tega, kateri časnik beremo. »Po poročanju Slovenca je moral zaradi razjarjenih množic zbežati iz mesta v rešilnem avtomobilu, ljudje naj bi ga obmetavali s kamenjem, kozarci, z jajci, s cvetličnimi lonci in stoli. Drugače lahko preberemo ponižani in razžaljeni funkcionarji, uradniki in javni uslužbenci S""!*«* IM«»«««» 1 SteMljt Filmi, M I» Mila >k№,,. •II i» rfditt 2;.,*, be^ po SfoBMifJ "j iivkmif belf " »»hi Ji TTiunnft Hude dtmonttraclit Prati itvkoaUu „ Murifcn™ Breda Mulec v Jutru, in sicer da so ga dekleta obmetavala s cvetjem,« pripoveduje Breda Mulec, ki meni, da je bil takrat pluralizem medijev celo bolj razvit, kot je danes. Posledica Živkovićevega obiska v mestu ob Savinji je bila še ena tožba. Narodni poslanec Ivan Prekoršek, ki je bil vidni podpornik Živ-kovića, si je privoščil parodijo na Slovenčevo poročanje in je v Jutru zapisal: »Cene jajc so na celjskem trgu v torek močno poskočile. Interesenti in interesentke so povpraševali zlasti za staro blago. Naše kmečke ženice, ki prinašajo blago redno na trg, so za ta nepričakovani dvig cen jajc, kakor čujemo, prav posebno hvaležne milostljivi gospe Voršičevi.« Terezika Voršič se je odločila za »tiskovno tožbo«, ko se je prepoznala še v enem kasnejšem zapisu v tem časopisu. Glede na to, da tožb zaradi razžalitev časti ne manjka niti danes, je gradivo, zbrano v knjigi Ponižani in razžaljeni funkcionarji, uradniki in javni uslužbenci, ki je izšla letos, nujno branje. Ne zgolj za upravno, pravno in novinarsko stroko, ampak zaradi mnogo doslej zamolčanih hudomušnih sodnih in časnikarskih zgodb tudi za širšo javnost. MRL O avtorici: Breda Mulec je doktorirala na ljubljanski pravni fakulteti. Zadnja štiri leta vodi sektor za investicije in ekonomsko upravljanje na okoljskem ministrstvu. Je tudi predavateljica na Fakulteti za državne in evropske študije v Kranju, kot gostujoča predavateljica občasno predava tudi v tujini. Njeno pedagoško in raziskovalno delo je vezano na področje javne uprave. 40 BRALCI POROČEVALCI Srečanje Podbevškovih iz Rečice pri mš Prvega julija se je v gostišču Hohkraut zbrala pisana druščina Podbevškovih potomcev. Družina izhaja iz Šentožbolta pod Trojanami, od koder sta se Peter Podbevšek in Antonija (rojena Levec) odpravila na delo v Nemčijo. S prihranjenim zaslužkom sta kupila veliko Pruglovo kmetijo v Rečici, in sicer približno leta 1904. V Nemčiji so se jima rodili trije otroci, v Rečici se jih je rodilo še ostalih devet. Rojevali so se v letih od 1901 do 1926. Ena od deklic je umrla kot otrok, vseh ostalih 11 otrok je ime- lo svojo družino. Vsi potomci prve generacije so pokojni, žal že tudi veliko njihovih otrok, danes nas živi še 17 bratrancev in sestričen iz druge generacije. Srečanja se je udeležilo 141 sorodnikov. Pripadati tako veliki družini je privilegij in ponos, saj danes tako velikih družin ni več. Ob vedno hitrejšem tempu življenja pa je tudi druženj vedno manj. Vesela sem, da smo vsaj ta dan upočasnili korak, si vzeli čas za klepet, oživljanje zgodb iz preteklosti in za zabavo. Tako kot so naši starši preživeli marsikatero noč ob petju in zabavi, tudi naš mladi rod dokazuje, da jabolko ni padlo daleč od drevesa. Poskrbeli so za družabni del srečanja. Z igranjem različnih glasbil, ubranim petjem in s plesom je zabava trajala še dolgo v noč. Bili smo enotnega mnenja, da so takšna druženja polna pozitivne energije, in sklenili, da se ne bomo srečevali le takrat, ko bo kdo za vedno odšel. Po udeležbi toliko mladih verjamem, da srečanje ni bilo zadnje. Za pobudo in izdelan rodovnik družine se moram zahvaliti Ireni Selič Krajnc, za spod- bujanje in nasvete Zinki Selič, ki z možem Martinom in sinovo družino danes gospodari na Podbevškovi kmetiji, Darku Planinšku in njegovi družini za družabni del srečanja ter vsem sorodnikom, ki so mi pomagali pri zbiranju starih fotografij in podatkov. Največja zahvala pa vsem tistim, ki smo se srečanja udeležili in s tem dokazali, da se spoštujemo, se želimo družiti, vemo, kdo smo in komu pripadamo. MAJDA PODBEVŠEK Foto: MATIC GABRIEL Ob dnevu muc Skupina s Hrasta (Češka) pred velenjskim kulturnim domom Češka glasba in pesem Prav je, da se v DPMŽ Celje spominjamo tudi svetovnega dneva muc, 8. avgusta. Ob tem dnevu smo v Celju podarili kar nekaj hrane tudi ljudem, ki so skrbniki živali, predvsem starejšim, ki imajo več posvojenih muck in nimajo dovolj denarja za hrano in priboljške. To donacijo dobimo z zbiranjem prostovoljnih prispevkov v različnih trgovskih središčih in trgovinah, kot so Citycenter Celje, Mercator in Planet Tuš Celje, Spar Šentjur, Žalec in poslovalnice na Ljubljanski cesti v Celju, v Slovenskih Konjicah in Zrečah, Mercator Lava in Žalec, Tuš Laško in Rogaška Slatina ter Premium Pet Žalec. Otroke bližnjih osnovnih šol povabimo k sodelovanju pri izdelavi plakatov, s katerimi pozivajo k pomoči. V medijih ozaveščamo, da je zelo zaželeno muce sterilizirati oziroma kastrirati. Pomagamo iskati pobegle in izgubljene muce ter jim poiščemo skrben začasni oziroma nov dom. Lepo, zdravo in dolgo mačje življenje je odvisno od srčnih ljudi. VERICA ŠTANTE, podpredsednica DPMŽ Celje V sklopu 33. poletnih kulturnih prireditev so v Velenju pripravili in še bodo več deset prireditev, posebej pa so navdušili pevke in pevci, glasbeniki in drugi kulturni ustvarjalci tudi iz tujine. Dogodki so dobro obiskani, ogledi pa večinoma brezplačni. V torek, 8. avgusta, so v Velenju gostovali pevci in glasbeniki, ki so predstavili češko ljudsko glasbo in pesem. Osem mladih glasbenikov iz Hrasta na Češkem ima v svojem repertoarju ljudske pesmi z južne in zahodne Češke. Ljudske napeve spremljajo pihala in godala, včasih občasna glasbila dopolnijo tudi tolkala. Glasbeniki z veliko mero hudomušnosti nastopajo v tradicionalnih oblačilih, ki so jih meščani iz Plzna nosili v poznem 19. stoletju. Pred domom kulture smo doživeli lep glasbeni večer češke skupine, ki nastopa na številnih folklornih festivalih doma na Češkem in v tujini. To je bila torej še ena od uspešnih predstav Festivala Velenje. HINKO JERČIČ BRALCI POROČEVALCI 41 Župnik Marko Šraml v župniji Slivnica pri Celju že dvajset let 1. avgusta je minilo dvajset let, odkar je bil župnik Marko Šraml z dekretom škofa dr. Franca Krambergerja imenovan za župnika Župnije Slivnica pri Celju. Na ta dan se je tudi preselil na Slivnico, s svojo prizadevnostjo in z dostopnostjo pa je z leti postal zelo priljubljen in spoštovan. Ob tem jubileju so mu pri maši sv. Urbana čestitali v imenu slivniške in prevorske župnije ter se mu zahvalili za vso skrb, dušni blagor in za to, da jih ima preprosto rad. Vsa ta leta Šramlu z domačnostjo, zaupanjem in s prizadevanjem uspeva povezovati ljudi, kar se ne odraža le v zadovoljstvu vernikov, temveč tudi in predvsem pri vzdrževanju cerkva in župnijskih zgradb v župniji Slivnica pri Celju in Prevorje. Tega ni tako malo, saj ima župnija Slivnica pet cerkva: župnijska Marija Magdalena, sv. Janez, sv. Urban, sv. Helena in sv. Miklavž. Zraven sodijo še štirje objekti, kot so župnišče in kaplanija ter gospodarsko poslopje na Slivnici ter nedokončano župnišče pri sv. Urbanu. Upravlja pa še objekte na Prevorju: cerkvi sv. Ane in sv. Ožbolta ter župnišče, staro šolo in gospodarsko poslopje. Skupno je to 14 objektov. Znano je tudi, da se kot župnik vedno zavzame za vsakega od župljanov ali za dogodke, kot so krsti, poroke, pogrebi in razni blagoslovi na terenu. S svojimi preudarnimi pridigami, ki so včasih tudi duhovite, pritegne slehernega udeleženca svete maše in s tem ponudi kakšno zanimivo temo za razmišljanje. Ob različnih priložnostih, kjer je potrebna podpora ljudi, večkrat izrazi hvaležnost tako za molitveno kot finančno podporo ali za podporo pri prostovoljnem delu. Rad ima tudi petje, ki bogati njegove obrede. Največkrat poudarja moč povezovanja v dobri veri in z dobrimi nameni, kar mu z ljudskim pristopom dobro uspeva. Ob čestitki za jubilejno sožitje s krajani so mu zaželeli, da bi mu s plemenitim krščanskim dejanjem uspevalo prav to še mnogo let. MAJDA REZEC Priprava kosila malo drugače V poletnih mesecih smo se v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah in enoti Podčetrtek odločili za pripravo kosila na malo drugačen način. K sodelovanju so se na povabilo z veseljem odzvale članice kuharske skupine Univerze za tretje življenjsko obdobje Šmarje pri Jelšah pod vodstvom gospe Slavice Javornik. Seveda je bil jedilnik primeren letnemu času. Največji čar dogodka je bil, da so pri pripravi sodelovali tudi stanovalci. Vključili so se pri pripravi dogodka, kuhanju in pospravljanju. Za bogat kulturni program velja zahvala družinama Fajs in Osojnik, Robertu Šelekarju, Roziki Ivačič, mladim glas- benikom iz Gabernika in ansamblu Ga še ni blu. Dan se je še lepše zaokrožil ob druženju stanovalcev s prostovoljci, z zaposlenimi in nastopajočimi. V Podčetrtku so se razveselili, da sta se kosilu pridružila tudi župan Peter Misja in župnik Jožef Rogač. Tako je pomen medgeneracijskega druženja med stanovalci doma, prostovoljci, zaposlenimi in lokalno skupnostjo priplaval na površje in kot primer dobre prakse tudi v Domu Šmarje pri Jelšah polepšal dan ter pridal še več življenjskega navdiha vsem generacijam. PETRA ZAVASNIK in ZOFIJA ČAKŠ Nageljčki pri svetem Jožefu v Celju Kanadsko-slovenska otroška folklorna skupina Nageljčki je v Torontu nastala leta 2003. Nekdanji člani plesne skupine Nagelj so želeli svojim otrokom približati slovenski folklorni ples. Skupino Nageljčki, ki je julija gostovala v več krajih po Sloveniji, med drugim tudi v Domu svetega Jožefa v Celju, sestavljajo otroci, stari od 6 do 13 let. Gre za tretjo generacijo Slovencev v Kanadi. Otroci plešejo plese iz različnih slovenskih pokrajin, pri čemer so oblečeni v narodne noše in na ta način prenašajo korenine narodove kulture naprej. Njihova himna predstavlja tudi njihovo poslanstvo: »Daleč v svetu iz roda v rod / zbira se naših kanadskih Slovencev krog. / Folklora slovenska naš je zaklad, / ki z veseljem uči se je vsak Nageljček mlad. / Smo slovenskega duha, slovenske krvi, / rdeč nagelj na prsih nam ponosno cveti.« NT, foto: MIHA LOKOVŠEK Zlato in srebro za Silva Mariča Na julijskem 43. odprtem državnem ocenjevanju vin v Gornji Radgoni, je sodeloval tudi vinogradnik in predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič iz Petrovč. Za penino Romana je prejel zlato medaljo in oceno 85,33. Penina letnik 2014 je izdelana po klasični metodi, na drožeh je ležala 24 mesecev. Z malo več kot tisoč steklenicami penine Marič sicer ne more konkurirati velikim proizvajalcem, medtem ko po kakovosti lahko, saj je bilo zelo malo bolje ocenjenih penin. Tako se je Maričeva penina znašla v ugledni družbi uveljavljenih peničarjev. Silvo Marič z bio kernerjem ob lanski trgatvi Njegov bio kerner je prvič sodeloval tudi na ocenjevanju ekoloških vin in zanj je Marič prejel srebrno medaljo in oceno 82,67. Gre za vino letnik 2016 iz vinograda na Brnci nad Libojami in iz Malih Dol pri Vojniku. Kaže na to, da se da tudi na naravi prijazen način pridelati zdravo grozdje in vrhunsko vino. Na ocenjevanju je sodelovalo več kot 550 vin iz šestih držav. Medalje in priznanja bodo podeljene na dnevu vinogradnikov na Sejmu Agra v Gornji Radgoni, in sicer 29. avgusta. TT 42 BRALCI POROČEVALCI Upokojenci s Celjskega za boljši jutri Na prireditvenem prostoru Vrbje na Ljubnem ob Savinji je bilo 2. avgusta pokrajinsko srečanje društev upokojencev celjske regije. Zbrala se je dvatisočglava množica, ki je preživela lep dan, predvsem pa je dala jasno vedeti, da ni več pripravljena nemo spremljati, kako bodo o usodi upokojencev odločali drugi. Že v uvodnem nagovoru srečanja je predsednik PZDU Celje Silvo Mal-gaj izpostavil pereče teme, o katerih so v nadaljevanju prisotni še veliko slišali. To so predvsem zdravstvena reforma, predlog zakona o dolgotrajni oskrbi ter predlog zakona o rezervnem demografskem skladu, ki bo v razpravi še do 15. avgusta. »To je izjemno kratek čas glede na pomen tega zakona in glede na to, kako dolgo že čakamo nanj,« je po- udaril Silvo Malgaj. Zveza društev upokojencev Slovenije je o predlogih teh zakonov oblikovala konkretne pripombe in organizirani upokojenci pričakujejo, da bodo slišani in upoštevani. Seveda je spregovoril tudi o usklajevanju pokojnin, saj vse upokojence zanima, če in kdaj bo do tega prišlo. Množici sta spregovorila tudi predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. Podrobno sta predstavila prizadevanja državnega sveta in ministrstva za zdravje na področjih, ki upokojence najbolj zanimajo, zdravstvena ministrica pa je tudi čestitala društvom upokojencev za vse programe, ki so namenjeni izboljšanju položaja upokojencev, še zlasti skrbi za zdravje. »Mnogo sta nam obljubila,« je v svojem nagovoru pokomentirala njune besede podpredsednica ZDUS Vera Pečnik in pozvala zbrane, da ju držijo za besedo: »Stojte nam ob strani, dajajte pobude in ne pozabite, da morajo vse stranke, ki so v parlamentu, poskrbeti za nas!« Zbrane so nagovorili tudi župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik in predsednik DU Ljubno Jože Vo-dušek, predsednik PZDU Šaleške Jožef Rebernak in PZDU Gorenjske Zdravko Malnar ter predstavnica Hotela Delfin Izola Daša Ždrnja. Prireditev, bogato tudi s kulturnim programom, je prijetno povezovala Nataša Terbovšek Coklin. Po uradnem delu je za urice druženja poskrbel ansambel Savinjski kvintet. Kljub vročini, ki jo je nekoliko omilila bistra Savinja v neposredni bližini prizorišča, se je marsikdo prešerno zavrtel ob njegovi glasbi, drugi spet so si raje ogledali lepo naravo in zanimivosti Ljubnega. MBP V kulturnem programu so sodelovali Ženski kvartet Štiglic, Ljudski godci in pevci Ljubno ob Savinji, Mešani pevski zbor društva upokojencev in invalidov Mozirje ter Folklorna skupina upokojencev Bočna (na fotografiji). Paradižnik ali čuden stvor? Narava se včasih res zanimivo poigra. Pridelki so lahko ne le nenavadni, pač pa tudi smešni in z malo domišljije lahko prepoznamo še marsikaj, ne le navadno zelenjavo. Takšen z »ušesi« in drugimi izrastki okrašen paradižnik je zrasel Rozaliji Hrovatič iz Griž. Zvesta naročnica pravi, da jo spominja na živali. Kaj pa vas? Celjska zbirka likovnih del v Sibiriji 10. avgusta je ob proslavi občinskega praznika sibirskega mesta Sayansk v Rusiji, 250 km od Irkutska, ob slovitem Bajkalu, vodja Potujoče galerije mladih iz Celja Mihailo Lišanin odprl razstavo iz celjskega arhiva nagrajenih likovnih del mednarodnih razpisov revije Likovni svet. To je že 254. razstava v 34. državi v zadnjih 20 let. Razstavo je odprl župan mesta Sayansk, ki je ob tej priložnosti avtorju razstave predal zahvalno priznanje za dolgoletno delo v kulturi in združevanje narodov na področju kulture. Mihailo Lišanin je desetim, ki so sodelovali v izvedbi projekta, podaril grafike Celja. Nastale so na mednarodnih grafičnih delavnicah na temo Arhitektura in zgodovina Celja, ki jih že 16 let vodi kot ustanovitelj. Ob prisotnosti velikega števila novinarjev je posebej razveseljivo povabilo za novo razstavo v mestu Zima, ki je od Celja oddaljeno 8.000 km. Po Argentini, Indiji, Indoneziji, Koreji, Kubi in Hongkongu so to najbolj oddaljena mesta, kjer so postavljene razstave iz celjskega arhiva. Na otvoritev razstave sta prišli nagrajenka iz leta 2001 iz 800 km oddaljenega Novosibirska, zdaj 30-letna Anastasija Zaharova in letošnja nagrajenka iz Sayanska Aleksandra Birjukova, kar prireditvi dodalo še veliko čustveno noto. Naslednja otvoritev razstave bo že 22. avgusta v starodavnem Vladimirju pri Moskvi. Razstava bo v okviru mednarodnega likovnega festivala mladih iz številnih držav, prijavljenih je več kot 400, kjer bo Mihailo Lišanin član mednarodne žirije tega velikega likovnega dogodka mladih. Posebnost te razstave je, da bodo razstavljena likovna dela, ki so bila nagrajena v letih 1997-2002 na razpisih revije Likovni svet iz Celja na temo Konj. AB Mihailo Lišanin v družbi organizatorjev razstave, ki se jim je zahvalil z grafikami Celja. BRALCI POROČEVALCI 43 So jamarji v Božični jami našli izgubljeno skrivališče škrata? Menina je kraška planota s širnimi gozdovi, planinskimi pašniki in z mnogimi kraškimi pojavi. V preteklosti je bilo na njej najdenih nekaj jam in brezen, najbolj znana je bila jama Jespa. V letu 2015 smo jamarji Jamarskega kluba Tirski zmaj začeli sistematično pregledovati celotno Menino in do danes smo evidentirali že več kot trideset novih jam. Na terenu je treba pregledati vsak kotiček, saj so vhodi v podzemlje mnogokrat slabo vidni ali zakriti v podrastju. Ves čas smo se v pogovorih z domačini srečevali tudi s pripovedkami o Menini planini. Kako zelo prav je imel Savinjčan Edi Mavrič, ko je pred leti zapisal: »Menina planina je pravljica, ki jo je treba sanjati z odprtimi očmi.« Ljudske pripovedi in pravljice, čeprav se skozi generacije pripovedovalcev nekoliko spremenijo, v svoji osnovi velikokrat skrivajo spomin ljudi na neke davne dogodke. Generacije ljudi, ki živijo v Novi Štifti pri Gornjem Gradu, se že kot otroci srečajo s pripovedjo o nagajivem škratu, ki naj bi živel v jami nad Novo Štifto in ljudem hodil nagajat. Ko so se ženske odločile, da ga bodo ulovile, jim je v zameno za svobodo izdal skrivnost, kje je mogoče najti premog. Spustile so ga, škrat pa se jim je, ko je bil spet na varnem, posmehoval in se iz njih norčeval, da če bi ga vprašale, kje je zlato, bi jim pa povedal zanj, tako so pa izvedele le za premog. Ampak od tistih časov za škratom ni bilo več sledi. Leta 1989, ko so arheologi v Podkrajnikovi zijalki izkopali železno sulico in dleto, so zapisali, da bi bile najdbe lahko v povezavi s pripovedjo o škratih, ki so bivali nad Novo Štifto. Ni bil gumb Tudi v dneh pred božičem leta 2016 sta člana društva Rafko Žerovnik in Ivo Sovinšek pregledovala strmo severno pobočje Menine. Po ozki lovski stezici sta prišla pod nizko steno in že od daleč zagledala manjši vhod. Prišla sta do manjšega spodmola, ga na hitro pregledala, nato je na srečo Žerovnik pregledal še bližnjo okolico. Nekaj metrov pod manjšim spodmolom sta naletela na nizek vhod, ki je vzbujal upanje, da se za njim odpira jama. Odstranila sta večjo skalo, ki je nekoliko zapirala vhod, in za ožino se je odprlo nadaljevanje v približno sto metrov dolgo in s kapniki bogato vodoravno jamo. Ni bilo treba veliko razmisleka o imenu, saj je božični dan kar klical po poimenovanju v Božično jamo. Ampak odkritje nove jame je bilo šele začetek, prava presenečenja so sledila šele nekaj mesecev kasneje. Jamarji so iz previdnosti, da si ne bi kdo zaželel katerega od redkih in zato še bolj dragocenih kapnikov, jamski vhod zaprli z železnimi rešetkami in kolikor jim je dopuščal čas, nadaljevali raziskovanje jame. Že ob prvih obiskih so v delu, kjer se jamski prostor najbolj razširi, na tleh opazili skoraj v krog zloženo kamenje. Sprva nanj niti niso bili zelo pozorni, ob enem od obiskov jame pa je Rafko med kamenjem zagledal nekaj črnega. Sklonil se je, da bi pobral gumb, ki ga je, kot je najprej pomislil, verjetno izgubil kateri ob obiskovalcev. Vendar je bilo po otipu to nekaj kovinskega. Najdbo je spravil v žep in raziskoval jamo naprej, doma pa je doživel neizmerno presenečenje. »Gumb« se je ob srečanju z vodo spremenil v izredno lepo ohranjen antični novec, in sicer v tako imenovani sesterec Aleksandra Severja. Aleksander Sever (latinski poln naziv Marcvs Av-relivs Severvs Alexander Avgvstvs) je bil poslednji iz dinastije Severjev. Rojen je bil leta 208 n. št. v Siriji -Arca Caesarea, umrl pa je leta 235 n. št. v kraju Moguntiacum Gornja Germanija. Vladal je v letih 222-235. Leta 231, ko je desetič prejel tribun-sko oblast, je bil 3. konzul. Ob tej priložnosti je bil kovan tudi novec z njegovo podobo in oznako 10, kakršnega je v jami našel Rafael Žerovnik. Ta serija novcev je bila kovana v kovnici v Rimu. 9 t M I Antični novec, sesterec Ale-kandra Severja, ki so ga našli jamarji Jamarskega kluba Tirski zmaj v Božični jami na pobočju Menine planine. Za kovancem še posoda Vprašanje, ki so si ga zastavili Rafko in prijatelji jamarji, je bilo, kako je novec prišel v jamo. Ali to pomeni, da je v jami še iz rimskih časov, so ugibali. Že naslednji dan je sledilo natančno pregledovanje tal jame. Pregledali so vse razpoke in prostore ob jamskih stenah, kjer se velikokrat stvari, ki jih v jami pustijo ljudje, najlaže ohranijo. Že ko so v in ob kamnitem krogu med zloženimi skalami našli še dva ostanka stare keramike in nekaj živalskih kosti, na katerih so vidni urezi z ostrim predmetom, je bilo veselje veliko, a ko je jamar Jože Ramšak - Zotler v ozki skalni niši ob krogu z roko otipal in iz nje potegnil celo posodo - trinožnik - veselju ni bilo konca. Trinožnik je rjavo-sive barve z debelimi stenami. Tik pod zgornjim zunanjim robom je okrašen z vodoravnimi vrezi, medtem ko po obodu posode potekajo plitvi navpični kratki vrezi, ki so tudi na treh nogah. Na notranji strani je po celotnem obodu ohranjena črna žganina. Eden od najdenih koščkov posode je črno-rjave barve z okrasom plitvih vodoravnih črt na vratu in z neenakomernim, prekinjenim pasom tako imenovanih valovnic na trebuhu posode. Posoda in trinožnik spadata med tako imenovano kuhinjsko posodje antike. Tri-nožnik in fragment posode okvirno lahko časovno umestimo nekako v čas od 3. stoletja, za kar nudi oporo novec Alekandra Severja (v letih 222-235), do pozne antike, kar je čas do 5. stoletja. Kljub novcu, ki sicer relativno točno definira čas, ko naj bi se v jami nekaj dogajalo, posoda z okrasom valovnice tako po okrasju kot po izdelavi nekoliko bolj spominja na posodje iz pozne antike in se spogleduje že celo s staroselsko in z zgodnjeslovansko keramiko. Priprošnja za rodnost ali plodnost? V trenutku, ko so vse to našli, je tudi kamniti krog, okoli katerega so bile najdbe, dobil drug pomen. Takoj je postalo jasno, da je kamne v krog nekdo zložil z nekim namenom. Ni bilo več dvoma, da je jama služila posebnim obredom ali skrivnim ritualom, s katerimi so ljudje v davnih časih naravne sile prosili za pomoč in jim verjetno sredi kroga v trinožniku darovali kose živali, katerih ostanke s sledmi vrezov so jamarji našli med kamni v krogu. Pripoved o škratu, ki je prebival v jamah nad Novo Štifto, je tako dobila materialno podlago in ponovno potrjuje, da se za pravljicami skriva pradaven spomin ljudi. Radovednost jamarjev seveda še ni poteše-na. Komu v čast so ljudje v rimskih ali morda še v nemirnih časih pozne antike darovali in koga so prosili za pomoč? Čeprav bo morda kdo nejeverno zmajal z glavo, strop nad kamnitim krogom morda ponuja tudi Posoda iz rimskih časov, imenovana trino-žnik ta odgovor. Kapniki v jamah so velikokrat zelo nenavadno oblikovani in spominjajo na vsemogoča bitja. Ta, ki je zrasel nad krogom, seveda še preden so ljudje naredili kamniti krog, pa prav preveč spominja na moško spolovilo, da bi obiskovalci jame to spregledali. Gornjegrajski jamarji in obiskovalci so se že od prvih obiskov jame dalje šalili na račun tega kapnika, a ko se je izkazalo, da je bila jama namenjena nekim starodavnim obredom, se je šala spremenila v resen razmislek. Novec Alekandra Se-verja ima na eni strani upodobljenega sončnega boga, ki je bil vedno simbol rodovitnosti in plodnosti. In če je bil kovanec v jami puščen z namenom, je bil ta namen lahko prav priprošnja za rodnost ali plodnost. In če so današnji obiskovalci prepoznali v kapniku podobnosti z moškim spolovilom, so seveda prav isto v njem prepoznali tudi rimskodobni obiskovalci. Za odgovore na ta in podobna vprašanja bo še čas, ko bodo etnologi poskušali izluščiti, ali pravljice in pripovedi skrivajo v sebi tudi sporočila, ki govorijo o rodnosti in plodnosti, in takrat bo morda mogoče bolj z gotovostjo reči, čemu je bilo namenjeno jamsko svetišče, iz katerega je pravljični škrat hodil nagajat ženskam v dolino. Najdbe tudi v sosednji jami Ker sta bila v bližnji, in sicer le nekaj sto zračnih metrov oddaljeni Podkrajnikovi zijalki najdena le železna sulica in dleto, ob poskusnem izkopavanju pa arheologi niso našli ničesar drugega, sta Rafko Žerovnik in Klemen Volovšek zelo natančno pregledala tudi to jamo. Uspešno. Med kamenjem na jamskih tleh sta našla nekaj manjših koščkov keramike in dva majhna koščka oljenke. Keramični koščki so sicer zelo majhni, a je kljub temu na njih vidna sled okraševanja. Po okrasju sodeč, bi bila tudi ta keramika lahko iz istega časa kot koščka posod iz Božične jame. Koščka oljenke sta morda pripadala tako imenovani volutasti oljenki s premazom, ki bi bila lahko že iz 2. polovice prvega stoletja, so pa take oljenke uporabljali tudi kasneje. Zaenkrat torej še ni mogoče z gotovostjo reči, ali sta bili Podkrajnikova zijalka in Božična jama bivališči istega nagajivega škrata. Trenutno jamarji Jamarskega kluba Tirski zmaj intenzivno pregledujemo še ostala območja na Menini planini. Če bomo odkrili še kakšno zanimivost, bomo o najdbah obvestili pristojne inštitucije in poskušali v gor-njegrajskem muzeju urediti vitrino z najdbami iz obeh jam, s čimer bomo obogatili kulturno zgodovino kraja. PAVEL JAMNIK BERNARD ŠTIGLIC Foto: BŠ VSAK ČETRTEK ob 12.15 OVI TEDNIK IN RADIO CELJE Dve knjigi po ceni 14?® Г" Vse o zdravilnih zeliščih in čajih "I I ter o vlaganju in zamrzovanju živil! I + poštnina Si znate skuhati čaj, ki vas bo umiril po stresnem delovnem dnevu? Ali pa pri težavah s prehladom? Fitoterapija ali zdravljenje različnih bolezni z zelišči se v tradicionalnem zdravilstvu uporablja že stoletja. Za pravilno uporabo je dobro poznati pozitivne in zaželene učinke različnih zelišč na naš organizem, pa tudi nezaželene, ki lahko poslabšajo naše zdravstveno stanje, sploh v kombinaciji z zdravili, ki nam jih je predpisal zdravnik. Zato je knjiga o zdravilnih zeliščih, čajih in čajnih mešanicah nepogrešljiva. Knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje. Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si. Ko vam vrt bogato obrodi ali pa lahko poceni nabavite zelenjavo in sadje, je treba v akcijo in pripraviti ozimnico. Pa znate živila vlagati in pravilno zamrzovati, skuhati marmelade ali pripraviti sokove? Knjiga o vlaganju, shranjevanju in zamrzovanju živil vam bo pri tem v veliko pomoč. Praktični in preverjeni nasveti gospodinj vas bodo rešili iz zadrege in domača ozimnica bo obogatila vaše zimske jedilnike. Zelenjavni lonec, čatni iz paprike, grozdje v žganju, sladko iz malin, šipkova marmelada - to je le nekaj naslovov receptov, ki jih ponuja knjiga. Knjigo Kuharske bukve - vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, lahko kupite na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje, Prešernova ulica 19,3000 Celje. Naročite jo lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com, po telefonu 03/4225-100 ali na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si. 44 AKCIJA Marija Kračun je poslala fotografijo mucka Mikija, ki baje takole pozdravi vsakega obiskovalca Polške planine. »Zobe na pregled!« Tako je s podpisom opremil fotografijo muc Janez Dušič. Poletni fotonatečaj V finale gre tudi fotografija Arija, ki jo je posnela Alja Zevnik. Živalski fotonatečaj Glasujem za fotografijo, na kateri je / so: a) Miki b) Muce c) Roni IME IN PRIIMEK NASLOV Prejšnji teden je največ glasov bralcev in uredništva zbrala fotografija, na kateri je bil Ari. S tem se je uvrstila v finalni del natečaja, ki bo konec avgusta. Pred vami pa so tri nove fotografije. Glasujte za tisto, ki vam je najbolj všeč. Tudi trud enega od vas bomo nagradili s hišnim darilom. Izpolnite kupon in nam ga pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Vsi, ki še niste poslali fotografije svojega ljubljenčka, lahko to še storite, saj bomo vsak teden izbrali tri najbolj zanimive, na katerih ste ujeli zanimive trenutke s svojimi živalskimi ljubljenčki. V poletnih mesecih jih bomo objavljali v Novem tedniku in na koncu nagradili tistega, ki bo zbral največ glasov bralcev in naše uredniške komisije. Fotografije naj bodo čim večje - vsaj 300 kb. Pošljite jih po elektronski pošti na naslov tednik@nt-rc.si. Klasične fotografije nam lahko pošljete tudi po navadni pošti na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Pripišite svoje podatke in kratek opis, kaj oziroma kdo je na fotografiji in kje je ta nastala. Med prejetimi kuponi smo izžrebali tistega, ki ga je poslala Milena Papež iz Pondorja. Prejela bo hišno darilo. Vaše fotografije bomo sprejemali še do ponedeljka, 21. avgusta, nato pa bo sledil finalni izbor! Smeško Roni je poziral Anji Janžekovič. Tri nagrade bo na koncu finalnega dela natečaja podarilo podjetje Zip Ogrizek, Matej Do-bovičnik, s. p. (spletna trgovina za male živali - www.chicopee.si), in sicer darilne bone v vrednosti 40, 30 in 20 evrov. novi tednik NAMIG ZA IZLET 45 Po Bencetovi poti pridemo do Malega predora, od koder se lahko po stopnicah, ob Veliki predor v Dovžanovi soteski, skozi katerega se lahko iz Tržiča pripeljemo v Jelendol, so po naročilu Julija Borna - takratnega katerih so jeklenice, povzpnemo tudi na imenitno razgledišče. (Foto: Andrej Mohorič) lastnika tržiških gozdov - gradili od maja do septembra leta 1895. (Foto: Andrej Mohorič) Osvežilno potepanje Najhujšo poletno vročino je lažje prenašati v naših čudovitih soteskah - Skok v ledeno vodo samo za pogumne Preden se v avgustu za nekaj dopustniških dni spremenimo v zaprisežene planince, vedno zaskrbljeno pogledujemo v nebo. Vznemirjeni in polni pričakovanja upamo, da bo vreme spet opazilo, kako neizmerno delavni smo bili, in nas bo v času počitnic ponovno razveselilo s prijetno toplimi in sončnimi dnevi. Letošnji strah, da bomo morali zaradi dežja vzpon na kakšen ošiljen dvatisočak zamenjati za »dolgočasno kvartopirsko in pivsko druženje«, je bil povsem odveč. V dneh, ki smo jih namenili potepanju po vrhovih karavanškega pogorja, nam je sonce s svojimi vročimi žarki ponudilo toliko ljubezni, da smo morali visokogorski pohodniški načrt malce spremeniti. Namesto z višinskimi metri smo se tokrat nadvse ljubeče spoprijateljili z dvema sramežljivima soteskama in enim malce vase zagledanim vintgarjem. Ker nam je vzpon s Kofc na Veliki vrh in Kladivo zaradi visokih temperatur pobral veliko moči, smo se že prvi večer odločili, da bomo trenutke oddiha raje preživeli ob kakšnem bistrem potočku, ki nas bo s svojim nežnim žuborenjem razvajal v prijetno hladni senci. Dovžanova soteska Najprej smo svoje pregrete ude ohladili v slikoviti Dovžanovi soteski, ki jo je z imenitno umetniško žilico in s trdim tisočletnim delom oblikovala hudourniška reka Tržiška Bistrica. Zaradi edinstvenega nahajališča ostankov okamnelega življenja rastlin in živali je soteska, skozi katero se lahko sprehodimo po geološki, gozdni, planinski ali razgledni poti, že več kot 25 let razglašena za naravni spomenik. Avto smo pustili na parkirišču v Čadovljah, se sprehodili skozi zaselek Na jamah, se po Bencetovi poti, ki je na krajšem delu opremljena z lestvijo in jeklenicami, povzpeli na razgledišče, pokukali skozi Mali predor, se skozi Veliki predor zapeljali do vasice Jelendol in se pred počitkom sprehodili še do slapa Stegovnik. Blejski vintgar Naslednji dan smo segli v roko reki Radovni, ki je v približno kilometer in pol dolgi soteski Blejski vintgar pod navpičnimi stenami Homa in Boršta zarezala sotesko in jo okrasila s številnimi slapovi, tolmuni in brzicami. Skozi sotesko je po lesenih mostovih speljana učna pešpot, ki obiskovalce na koncu dolinice nagradi še s pogledom na mogočen, trinajst metrov visok slap Šum. V Vintgarju sta na ogled še dve zanimivosti - kamniti železniški most in jez, od koder je voda speljana do male hidroelektrarne Vint-gar pod Šumom. Blejski vintgar nas je s svojimi strmimi globinami, navpičnimi stenami in hladom živahne rečice očaral. Kljub veliki gneči nam je dal moči, da smo se lahko zadnji dan našega počitnikovanja podali še v sotesko Predaselj, ki jo v svojem naročju malce sramežljivo skriva slikovita Kamniška Bistrica. Soteska Predaselj Priljubljeno dolino Kamniške Bistrice radi obiščejo predvsem ljubitelji gora in planin, saj je zatrep pod ostenji Kamniško-Savinjskih Alp imenitno izhodišče za različne krajše in daljše planinske pohode. V bližini doma smo si najprej ogledali zanimiv izvir istoimenske reke in se nato ob njeni strugi podali do skrivnostne soteske Predaselj. Po označeni poti smo se po levem bregu Kamniške Bistrice spustili do velikega ledeniškega bal- vana, v katerem se je lesketala smaragdna ledeno hladna lepotica. Na mestu, kjer smo lahko občudovati Veliki in Mali Predaselj, so se v soncu lesketale stene, ki so bile zaradi zelo ozke soteske ponekod neprehodne, na nekaterih delih pa so se skoraj dotikale. Od divjega skalnatega sveta, v katerem kraljujeta večno šumenje vode in tišina okoliških vrhov, smo se dolgo poslavljali. V razgret avto smo sedli šele proti večeru in se polni lepih vtisov odpeljali proti domu ... TEJA PODGORŠEK V -јшиг"*** .4 Čudovito sotesko Predaselj je ustvarila reka Kamniška Bistrica. Blejski vintgar, ki nas bo v poletni vročini prijetno osvežil, je pol drugi kilometer dolga in skoraj sto metrov globoka soteska, po kateri se lahko nekaj metrov nad vodo sprehodimo po lepo urejenih lesenih galerijah. Reka Radovna je na svoji poti proti Savi v neposredni bližini Bleda izdolbla globoko sotesko, ki je danes ena najbolj priljubljenih izletniških točk na Gorenjskem. 46 RAZVEDRILO Iti Spalna srajca Pripelje k hiši sin ta mlado. Naslednje jutro za mizo sedijo oče, mati in sin, nakar pride ta mlada v kuhinjo povsem gola. Vsi so v šoku in tašča jo vpraša, zakaj je gola. Odvrne ji, da je to pač njena spalna srajca. Tast jo pohvali, da ima lepo spalno srajco. Naslednje jutro v kuhinjo vstopi gola tašča, nato jo vsi začudeno gledajo, nakar jo njen dragi vpraša: »Zakaj si pa ti gola?« »To je moja nova spalna srajca,« odgovori. Mož jo začudeno pogleda in izstreli: »Ampak zlikala bi jo pa lahko!« Klic v sili »Poklicali ste 113, klic v sili. Prosim?« »Dve dekleti se tepeta zame!« »Dobro ...« Po krajšem premoru: »In kje je težava?« »Ta grda zmaguje!« Ga ni videl Sosed pravi sosedi: »Dober večer, gospa! Včeraj sem srečal vašega moža, ampak me ni videl.« »Gospodična, zdaj ne jejte dve uri.« Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Soseda: »Vem! Mi je povedal.« Dovolj bo Žena reče možu: »Dragi, jutri odpotujem za teden dni k mami. Ali lahko pred tem še kaj storim zate?« »Ne draga, to bo kar dovolj.« Darilo Dve dami se pogovarjata: »Včeraj sem imela rojstni dan.« »Čestitam. Kaj ti je mož kupil?« »Vidiš audija na spodnjem parkirišču?« »Jaaaaa.« »No, takšne barve predpasnik.« Domača naloga »Janezek, kje imaš domačo nalogo?« je vprašala učiteljica. »Pes jo je pojedel,« je dejal fantič. »Ali res misliš, da bom verjela takšnemu izgovoru?« je nejevoljna učiteljica. »Ampak to je čista resnica,« se brani Janezek. »Sicer sem list res moral oviti okoli klobase, ampak na koncu jo je pa le pojedel!« A i »Gospod doktor, ob vaših cenah ne bom jedla do konca meseca!« To poletje je pa resnično vroče! Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si. Darilo za god Jože Jurc nas pridno zalaga z zanimivimi fotografijami iz nekdanjih časov. Tokrat je poslal mašno knjižico, ki je bila tiskana med letoma 1912 in 1914. S posvetilom jo je Jurčevi mami Pavli, ki je bila takrat stara 11 let, podarila njena sestra Francka. Napisala ji je: »Za spomin za god od tvoje sestre Francke. Bodi pridna, lepo moli, Boga se boj, bodi poštena povsodi.« Francka je umrla zaradi tuberkuloze, ko se je vrnila s študija v Budimpešti, in sicer stara komaj 22 let, medtem ko je Pavla dočakala 77 let. Ш Vfe »Mislim, da si malo pretiraval s to plastično operacijo ...« 5UP014U V\0 REŠITEV SUDOKU 269 3 2 9 8 1 7 4 6 5 4 8 5 6 9 2 1 3 7 1 6 7 3 4 5 8 2 9 6 5 8 2 7 4 9 1 3 9 7 3 1 6 8 2 5 4 2 4 1 5 3 9 6 7 8 7 3 6 4 8 1 5 9 2 8 9 2 7 5 6 3 4 1 5 1 4 9 2 3 7 8 6 6 4 5 3 9 7 8 1 4 6 9 5 1 7 4 1 4 7 3 6 1 7 2 9 5 Projekt plaža Dopustovanje na morju je lahko tudi stresno. Še posebej v družbi enoletnika. Že pred dopustom smo se odpravili v trgovino po napihljive in vodne igrače za na plažo in za v morje. Še bolj kot to je bila pomembna ustrezna zaščita pred soncem - kreme, otroške majčke in pokrivala z UV-zaščito ter seveda naša glavna pridobitev letošnjega poletja, šotor za na plažo, čudo, ki naj bi zavzelo nadvse malo prostora. Ta naj bi se predvsem kar sam od sebe sestavil v dveh sekundah. Super naložba, sem pomislila že v trgovini, letos zagotovo ne bomo imeli težav pri iskanju sence. Dan pred odhodom vedno znova ugotavljamo, da bi lahko bil naš enoprostorec večji. Že tu se je prvič zataknilo tudi pri čudežnem šotoru. Kam ga spraviti v avtu? Prtljažnik je bil že poln prtljage, ki se je točno prilegala njegovim meram, na polički nad njim bi oviral voznikov pogled, prav tako nismo želeli izgledati kot zdomci, ki se s severa proti jugu v prenatrpanih vozilih odpravljajo na svoj zaslužen letni dopust v domovino. Šotor nam je naposled le uspelo stlačiti za enega od sedežev. Še sreča za otroški voziček, saj v nasprotnem primeru ne vem, kako bi izgledala naša pot na plažo. Na hrbtu nahrbtnik, pod pazduho ležalka, v vozičku napihljiv program in igračke, v roki velika torba za na plažo. In kako naj bi nesli velik krog z majhnim ročajem, kot je v zloženem stanju gledal naš rešitelj pred žgočim soncem? Da bi ga obesili na voziček, je bil njegov ročaj prekratek, če bi ga držali v roki, je bil ročaj predlog. Nekako smo se znašli. Če je bilo kaj res, je bilo to, da smo šotor na plaži v trenutku razprli. O vsem ostalem bi se dalo razglabljati. Tanka tkanina, ki ni nudila ne vem kakšne zaščite pred soncem, da ne govorimo o vročini, ki je nastajala pod njo. Šotora tako nismo uporabljali niti minuto. Tudi naš napihljiv program je sameval. Ker so imeli ostali otroci na plaži veliko boljše pripomočke in igrače, četudi so bile manjše, starejše in povsem obrabljene. Nič zato, od viška glava ne boli, sva rekla s partnerjem. Pred odhodom sva jih izpra-znjevala drugo za drugo in se tolažila, da jih bomo naslednji dan pustili kar v hotelu. Kot zadnji je prišel na vrsto šotor. »Zloži še njega,« sem rekla partnerju. Pogledal me je in me začudeno vprašal: »A ga ne boš ti? Sem bil prepričan, da ga znaš.« Delava sva se, da »obvladava« zlaganje, čeprav nisva imela pojma. Tudi s pomočjo Youtuba ni šlo. Poskušala sva tako in drugače, a šotor je ponovno skočil v prvotno stanje, dokler se nisva zasmilila enemu od dopustnikov, ki se je ponudil, da bo pomagal. Naslednji dan smo šotor pustili raje v hotelu. DOPUSTNICA Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka THDO ŽGANA GLINA PREBIVALEC EMILIJE RYAN O'NEAL JUŽNOAMERIŠKI INDIJANCI STROKOVNJAK ZA GOSPODARSTVO ŽENSKA, KI RECITIRA PESS KONIČASTIMI UHUI PREBIVALKE RIMSKE LJUBLJANE 22 OGUIKO-RAFKO VODIKI S IRGOLIČ TROJNO VEZJO PRIPADNIK 20 KMEROV SLABŠA ODEJA (POG.) AMERIŠKA IGRAUtt BASINGER OUVE THOMAS VPREŽNI „S.. PODOBNA ""S6* ŽUŽEUtt VOZA MRAVLJI GNOMA MEDNAROD. ORGANIZ. ZA STANDARD. KOS POHIŠTVA 18 NAČIN GLEDANJA SEZNAM NASLOVOV IZKUPIČEK OSKARJEVKA WINSLET KDOR GOJI TELOVADBO MOČNA OKVARA SLUHA BANKOVEC ZA PETDESET ENOT MESTO V FRANCUI HERCE-GOVEC v REKA VJZAZUI TAJNA UV POUCUAV TYLER NEKDANJI JUGOSLAVIJI ZLITTNAZA 16 ZVONOVE PEVKA (LAURA) _ RIMSKA ŠTIRI ŠPANSKO BELO VINO ZBORTREH PEVCEV GUSTAVE FLAUBERT NAJPO MEMBNEJŠA KENIJSKA LUKA ŠPORTNI NAPITEK BARVA KOŽE ORIENTAL MUSLIM. POZDRAV PISATELJICA PEROCI ŠAHOVSKA FIGURA ČEBELJI SAMEC STRANIŠČE NA PROSTEM PIONIR SLOVENSKEGA INTERNETA (MIŠO) ZELENICA V PUŠČAVI 23 MOČAN PAS GOROVJE V OSR. AZIJI ŽIVAL Z NEKDANJA VZHODNA NEMČUA (ORIG.) TEŽAVA NOVOZEL. STAROSELCI TUR. VOJAK KRŠČ. RODU ŽEUKO BEBEK BRATOV SIN JADRALKA MAUČEC TANKO, MEHKO USNJE BREZALKO-HOL. PUAČA 17 ZAČRTANA POT UNIČEVALEC BLAGA HITER FRANCOSKI PLES 19 IZTREBKI DOMAČIH ŽIVALI TONE KUNTNER ČE NONSENS IVO SVETINA TONE NOVAK IZDELOVALEC OMAR SRBSKO MESTO INDUSKO MESTO AZUSKA MISELNA IGRA PREBIVALEC MONAKA ZMAGO LENARDIČ AFRIŠKI VELETOK KLINASTO ZAKLJUČEN DELGORSKE DOUNE PREDMET PRI KEGLJANJU ZVEZNA DRŽAVA VZDA 13 PLAČILO ZA ENO URO (STAR.) SISTEM OPORNIKOV GLASEN IZDIH ZRAKA ZARADI DRAŽLJAJEV Nagradni razpis 1. nagrada: knjiga Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil in majica NT&RC 2. nagrada: knjiga Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil 3. nagrada: kuhinjski krpi NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Revija, ki vas skozi ^ ■ križanke in zanimivosti popelje v različne U dežele sveta. BS**£j ' SS&K^ Л tШћл Norveška obala je dovolj dolga, da bi lahko dvainpolkrat obkrožila svet. Kanaro d.o.o., Ljubljana Oven Bik Rak Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 22. avgusta. Geslo iz številke 32: Radi beremo Novi tednik. Izid žrebanja 1. nagrado, štiri vstopnice za obisk Mozirskega gaja, prejme: Gloria Sevšek iz Laškega. 2. nagrado, dve vstopnici za obisk Mozirskega gaja, prejme: Branko Delčnjak iz Nove Cerkve. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Olga Mlaker s Proseniškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti oziroma jih nagrajenci prevzamejo z osebno izkaznico na blagajni Mozirskega gaja. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65 cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja). Tehtni ca Družabno srečanje boste popestrili in se prav prijetno zabavali. Ljudi boste spravili v dobro voljo, odlično se boste počutili tudi sami. Nepričakovana izpoved vas bo zadela kot strela z jasnega. Vaš vladar v znamenju leva vam daje moč in odločno energijo, vendar kljub vsemu nikar ne pozabite, da na svetu niste samo vi. Ne delajte starih napak. Nepričakovane novice ne boste najlepše sprejeli, saj bo postavila pod vprašaj vse vaše dosedanje napore. Postali boste negotovi in pojavili se bodo sumi. Čim prej jih preženite in bodite pozitivni. Sončev mrk bo tudi na vas deloval nekoliko stresno, saj včasih ne boste vedeli, kje se vas drži glava. Vaša vladarica Venera je v znamenju raka, zato boste v tem obdobju bolj občutljivi kot sicer. Ђк V sebi boste občutili velik val optimizma in pozitivne energije. Dobre vibracije izkoristite predvsem na čustvenem področju. Ne zanemarjajte svojih občutkov. Ne ozirajte se na kritike, ampak dobro preučite prodornosti, da ne boste ponavljali starih napak. Vaša vladarica v znamenju raka vam bo pomagala, da boste pretekle izkušnje obrnili sebi v prid. škorpijon Dvojčka Čeprav bi radi naredili nekaj korenitih sprememb, hitite počasi. Počasi, korak za korakom, boste izboljšali posamezne situacije in bili ob tem notranje pomirjeni. Vaš vladar je retrograden, zato se preteklost vrača z vso silo. Popravite napake, čez katere ste hoteli skočiti. Pri sebi dobro veste, da ne morete spreminjati določenih zadev in se pretvarjati, da ste svobodni in brez obveznosti. Privoščite si nekaj uživanja. Stres zadnjih dni vam je pobral kar nekaj energije in današnji dan je tisti, ki ga lahko preživite po svoji izbiri in neobremenjeno. Retrogradni Merkur vam bo prinašal sitnosti in ovire, tudi v komunikaciji bo prihajalo do zastojev in ovir Potrpežljivost bo najboljša izbira. Sončev mrk v levu bo povzročal nekoliko slabše počutje in tudi zbranost. Strelec Pošteno potrebujete spremembo in oddih po stresnem delovnem tednu. Partner bo poskrbel, da se boste v njegovi družbi počutili odlično. Čakajo vas romantične urice v dvoje, vendar boste kljub temu nemirni in razdražljivi. V vašem znamenju je še vedno Saturn, ki vam prinaša določene lekcije, ki jih morate osvojiti in narediti določene poteze. Tveganje se vam bo obrestovalo, zato pustite dvome ob strani in se spoprimite z novimi izzivi. Vaša vizija je zelo dobra. Odlično bi bilo, če ne bi imeli v sebi strahu pred prihodnostjo. To bo v tem obdobju izredno težko, saj bo 21. avgusta sončev mrk, ki vam lahko prinaša veliko omejitev in strahov. Skušajte iz vsega skupaj potegniti najboljše in z več samozavesti stopiti naprej. Lev Kozorog Sprememba bi vam prav prišla, zato se ne upirajte predlogu ljubljene osebe. Vaša učinkovitost ne bo na višku, zato se po nepotrebnem ne izpostavljajte. Delujte z zmanjšanim tempom in ob tem upoštevajte sončev mrk, ki prihaja. Na dan lahko pridejo skrbno varovane skrivnosti, pojavijo se lahko okoliščine, na katere ne računate. Delujte sistematično in ne na silo. Obremenjeni boste z družinskimi opravili, ki sama od sebe ne bodo izginila. Z nekom si boste vedno bliže, to vam tudi v prihodnje prinaša čustvena vznemirjenja in krati povzroča strah, da ne boste ponovno zapadli v spore in težave. Mrk vam bo prinesel strah, da ne boste znali usklajevati nasprotja. Bolj boste morali zaupati v proces življenja in se brez strahov podati na pot, ki bo nekoliko drugačna od poti, ki ste je bili vajeni do zdaj. Vodnar Devica Ne bodite tako strogi do sebe, a tudi do drugih bi lahko pokazali malo več razumevanja. Zaradi posesivnega odnosa lahko ustvarite določene napetosti. Trudite se za svojo samozavest, saj ste v preteklem obdobju naredili kar nekaj napak, ki vam niso v čast. Vaš vladar bo retrograden vse do začetka septembra, preteklost se bo vračala z vso silo, zato se umirite in popravite napake, ki jih lahko. Horoskop je pripravila astrologinja GORDANA. Tudi danes ne boste mirovali, polni boste načrtov, kako priti do boljših delovnih rezultatov in seveda tudi zaslužka. Pri nakupih boste malce pretiravali, pazite, denar vam prehitro odteka. Sončev mrk nasproti vašega znamenja bo dvignil blokade iz vaše podzavesti, zato lahko doživite preteklost bolj intenzivno kot sicer. Obupno boste hrepeneli po ljubezni, razumevanju in dotiku. Pojavijo se lahko nenadne spremembe v razpoloženju. Ribi Čustva, ki jih gojite do določene osebe, se bodo še poglobila in postajala močnejša. Na plan bodo privrele skrite strasti, ki jih ne boste mogli dolgo zanemarjati. Nastopil je čas, da to tudi poveste. Pri tem vam lahko pomaga retrogradni Merkur, ki vam bo ponovno dal priložnost, ki ste jo v preteklosti že zanemarili zaradi strahu. Sončev mrk vam bo pomagal, da zberete moč in energijo. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro. 11 21 14 9 8 7 4 5 3 2 10 12 15 6 48 RUMENA STRAN Po filmsko Na Dnevu hmeljarjev v Braslovčah smo ujeli tudi družino Zorko-Pavšar, ki se očitno rada odpravi na kak izlet po regiji. Mateja Zorko Pavšar je pred leti napisala scenarij za uspešen film Vloga za Emo, Alen Pavšar pa ga je posnel. Podobno, kot se dogaja v filmih, je njuno sodelovanje preraslo v tesnejšo zvezo, ki sta jo kronala s poroko. Oba sta zaposlena na celjski srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije, kjer mlade navdušujeta za delo pred in za kamerami. Za fotografijo pa sta očitno že navdušila sina Maia, ki je bil njun »uradni fotograf«. Foto: SHERPA Ko je vroče Turnškova naveza Na Dobrovi so se na praznični dan tudi letos zbrali številni kmetje in radovedneži, ki so spremljali tradicionalne kmečke igre in blagoslov traktorjev. Organizator dogodka je vsako leto Govedorejsko društvo Celje, ki mu predseduje Marjan Turnšek, vsestranski mož, ki je za svoje delo pred dvema letoma prejel bronasti celjski grb. Njegova desna roka pri organizaciji je hči Tina, ki s svojim Pušn šankom Pr' Tini poskrbi, da gostje niso žejni in lačni. Foto: GrupA Vsak ima svoj razlog za širok nasmeh Takole židane volje so se pomenkovali (z leve) župan Franc Zdolšek, direktor Komunale Laško Tomaž Novak ter svetnika v občinskem svetu Marjan Kozmus in Janko Cesar. Samo ugibamo lahko, kaj je bil razlog tako prešernemu razpoloženju. Župan je bil zagotovo vesel, da je uspel ne glede na politične zdrahe med državama stkati tako pristne vezi z istrskim Novigradom. Direktorju komunale so morda godile pohvale, ki so letele na račun podjetja, da je bilo v času Piva in cvetja mesto tako urejeno. Čeprav zlobneži namigujejo, da je bilo manj smeti tudi zaradi manj ljudi v Laškem kot posledice uvedbe vstopnine. Oba svetnika sta bila najbrž zadovoljna, ker lahko uživata dolge svetniške počitnice vse do septembra. Morda so široki nasmehi tudi izraz zadovoljstva, ker je do lokalnih volitev še daleč, ali pa zato, ker jih pričakujejo z optimizmom. Foto: GrupA Med traktorji Na Dobrovi smo srečali tudi direktorja Splošne bolnišnice Celje Marjana Ferjanca (desno), ki si je z ženo Stanislavo (druga z leve), učiteljico na I. osnovni šoli Celje, ogledoval velike in male traktorje. Morda pa razmišljata o nakupu katerega od »velikih mrcin«, saj je kakršnakoli sprostitev po naporni službi v teh časih nujna. Foto: GrupA Rdeči dirkač »Ko je vroče, je treba v senco, si malo odpeti srajco in potem je tudi delo lažje,« je verjetno Hari Flis, neuničljivi snemalec TV Celje, razložil Brigiti Fižuleto, kineziolo-ginji v celjskem zdravstvenem domu in nekdanji skakalki v višino, ki zdaj predvsem navija za ob sinova športnika in moža Hrvoja, atletskega trenerja. Sama je upoštevala le del Harijevega nasveta. Foto: GrupA V poletnih dneh se Tone Tavčar s Polzele takole odpravi na teren. Hitro je na cilju, ni mu prevroče, pa še en plus ima njegov rdeči »konjiček« - malo popije, kar za savinjske razmere ni nezanemarljiv podatek. Tone je upokojitev dočakal v tamkajšnji tovarni nogavic, a je ob tem vsa leta spremljal širše dogajanje v Spodnji Savinjski dolini ter zapise in fotografije pošiljal različnim časopisom. Brez njega ne more biti dogodka, se šalijo nekateri, mi pa dodajamo, da se je v več kot polstoletnem sodelovanju z Novim tednikom večkrat izkazalo, da tudi brez njegovih prispevkov in fotografij ne gre. Foto: SHERPA