Učiteljski tovariš
Stanovsko politišKo glasilo J. Jj- C/. — seRcife xa dravsko banovino v Ljubljani
ISIP" J%. ITjt. ji	,. . - nI*iY/t/1/> »v Pf/lCU/^^/lf/	VredniMve in nprmvmi LJubljana, FraniUkmnaka ulloa 611. Rokopisov ne vruiamo. Nefrankiranih pimem ne »prejemamo. Izhaja veak ietrtek. Naročnina letno
«®Š rlCSeCUU fpl A£ %J%J%J. « 1*1 USfCIU« = 60 Din ta inozenutvo »0 Din. Člani eeketje J. U. U. platoje Uei • ilanarlne. Oglati po eenlku In dogoveru. davek poeobo. Polt. iek. ral. 11.1S3. Telefon 3112
Redukcije doklad poročenim uradnicam
Kakor glas iz davne, prebolele dobe mi je udarilo na uho. Vsa znamenja kažejo, da gre toliko hvaljena prosvetljenosit rakovo pot.
Koliko truda je stalo, da si je izvojevala žena vsaj skromen del enakopravnosti. S kakšnim navdušenjem je delala še pred kakimi tridesetimi leti, da bi izvojevala priznanje sebi in svojemu delu. A zdaj, komaj so se prikazali skromni uspehi, pa nam grozi polom, komaj zgrajene stavbe.
Žena še z daleka ni bila enakopravna možu, čeprav ji je po zakonu zasigurana enakopravnost. Praksa se ji je še vedno uprla. Študij je ženam dovoljen, toda kako je bilo z nastavitvijo? Ali ste že videli ženskega sodnika, državnega tožilca itd.? Ali ste že videli, da. bi bila žena izvoljena za poslanca, da o ministru niti ne govorim. Vseskozi lahko vidimo, da ima žena dostop po večini le do slabo plačanih, napornih poklicev. Tam, kjer je boljši zaslužek ob lažjem delu, tja žena ne spada — tak poklic ne odgovarja njeni ženskosti! Kaj si hočemo. Mož je pač vzel logiko v zakup.
Pa še te pičle pravice, ki si jih je žena priborila z vztrajnostjo, vestnostjo pri izvrševanju svojega poklica, ji hočejo zdaj spet vzeti. Žena bodi spet samo mati, samo soproga in gospodinja, kakor še v polpretekli dobi. Vzrok — kriza, ker je toliko moških brezposelnih. Pozabljajo na malo, majčkeno malenkost, da so zdaj pač drugi časi, nego so bili nekdaj, in da se moški dandanes nič radi ne ženijo, ako žena ne more prispevati k skupnemu gospodarstvu. Izobčenje žene iz javnega službovanja bi torej pomenilo pahniti jo v skrajno bedo in obup.
Izdana je naredba, ki zadeva prav občutno ženske pravice. Poročenim nameščenkam so ukinjene, oz. zmanjšane draginjske dokla-de. Naj govorim tukaj predvsem o učiteljskem stanu, kajti gros nameščenih žen se nahaja baš v šolski službi.
Pri regulaciji plač ob prevedbi je bilo določeno sledeče: plača je sestavljena iz osnovne plače, položajne in draginjske doklade in stanarine. Torej tako osnovna plača, kakor položajna in draginjska doklada in stanarina tvorijo integralen del celokupne plače. Na vse to ima nameščenec po zakonu zajamčeno pravico. Pa se je zgodilo, da je država prenesla stanarine na občine. S tem je postala stanarina v več primerih iluzorična, ker so se preobremenjene občine branile izplačila. Pa je šlo še dalje. Poročene učiteljice nimajo pravice na stanarino. Ali ne rabi familija več prostora nego tesno samsko sobico? Pa zakaj ravno ženi vzeti stanarino? Ali bi ne bilo bolj pirav — ako že mora biti vzeto — da se ukine vsakemu zakoncu pol? Efekt bi bil sicer isti, toda gre tu za princip. Plača poročene učiteljice je bila torej zmanjšana, kakor da je kaznovana, ker se je poročila.
Dolžnosti ji niso bile zmanjšane.
Toda tega še ni bilo dosti. Tajno in odkrito so nekateri iz lastnih vrst nastopali proti poročenim nameščenkam. So to tisti, ki niso bili dosti previdni pri izberi svoje zakonske polovice in imajo nepridobitne žene. Ko jih zdaj tlači gospodarska beda, zavidajo srečnejšim tovarišem, katerih žene služijo tudi pare in pomagajo vzdržavati skromno gospodinjstvo ter vzgajati deco. Torej gola zavist jim diktira njihove članke, v dnevni in strokovni tisk.
Drugo kategorijo tvorijo one nekdanje državne nameščenke. ki so ob svoji poroki ostavile službo, bodisi, da so se čutile nezmožne za njeno izvršitev, bodisi, da so bile prekomodne in so sanjale samo o idiličnem zakonskem gnezdu. Ko zdaj pritiska beda, imajo polna usta o svojem »socialnem čutu«, ki jim je diktiral odstopiti službo drugi, ko so se zatekle v moževo varstvo. Pozabijo samo malenkost, da takrat, ko so se one poročile, še ini bilo brezposelnih, torej tudi ni nihče apeliral na njih »socialni čut«.
Tretjo kategorijo tvorijo naposled one brezposelne učiteljice, ki pričakujejo namestitve samo od tega. da bi bila druga odstavljena. Torej drugi vzeti potrebni kruh, da se sama nasiti. Pri tem žlahtnem podvigu se tolažijo s teorijo, da se hočejo poročiti samo z bogatašem, ki jim bo lahko nudil vse udobnosti življenja. S stališča idealne ljubezni seveda jako priporočljiva in moralna teorija. Toda ne vem, drage gospodične, če se ne boste nekega lepega dne znašle v istem položaju, kakor zdaj one, katerim odrekate danes pravico do službe, kajti življenje je neizmerno kruto in se maščuje z nepopisno doslednostjo.
Vsi ti navidezni razlogi so našli razumevanja. Zakaj pa tudi ne. Saj je bilo s tem delo tako olajšano. Nič ni treba več pre-udarjati od kod vzeti denar za nova name-ščenja. Vzemimo poročenim nameščenkam, saj činovniški kader to sam zahteva. Ergo. —
Zdaj pa malo računa.
Samec živi tako rekoč kakor ptič pod nebom. Za svoje male potrebe ne rabi skoro
nobene postrežbe. To malo, kar si privošči, mu ne pade težko na žep. Na hrano hodi k poročenemu kolegu ali kamorkoli in je preskrbljen. Vse drugače se pokaže račun pri poročenih. Ker je žena v službi, ne more stati doma pri ognjišču. Mora imeti služkinjo. Ko pride deca, je stvar še nujnejša. Zdaj ji ne zadostuje katerokoli dekle, da ji zvari tisto malo jela. Mora imeti zanesljivo osebo, kateri lahko zaupa dete. Treba jo je tudi temu primerno honorirati. Na služkinjo troši tedaj poročena nameščenka vsaj polovico svoje plače, saj treba služkinjo tudi hraniti in oskrbovati. Zdaj se ji pa skrčijo njeni itak dosti pičli prejemki. Ali se ne bo vselila v tako gospodinjstvo beda? Ko že plača obeh komaj zadostuje za vzdrževanje in vzgajanje fami-lije — zakaj jima vzeti še to malenkost. Ali res ne sme učiteljska rodbina slobodno dihati in voditi vsaj malo bolj kulturno življenje? Kakšen ugled naj ima učitelj na vasi, če živi borno življenje? Miniti ga pa mora tudi vse veselje do dela, ako mu je plačilo za vestno opravljeno delo tako pičlo odmerjeno.
In učiteljice poročene z možmi v svobodnem poklicu? Z malo izjemami so situirane še slabše nego žene državnih nameščencev. A vendar so njih možje deklarirani vsi za dovolj premožne, čeprav je baš njih zajela kriza najobčutneje. Koliko je pač teh mož, ki životarijo in se vzdrže za silo na površju baš z ženinim zaslužkom. In če tak mož zboli ali postane drugače nesposoben za pridobivanje, sloni vse breme na ženinih ramah, ker njen mož pač ne uživa penzije, kakor državni nameščenec. Zakaj naj se tem ženam reducirajo plače, ko vendar vestno vrše svojo službeno dolžnost.
In ta večna gonja zaradi dvojnega zasluž-karstva. Mislim, da dela in služi vsak za sebe. Če dela žena, ne dobi s tem mož dvojne plače. Za ženino delo je plačana le ona, a ne njen mož. Ni to torej noben dvojni zaslužek, amnak samo plača za pošteno delo.
Zakaj pa pri kmetu ne govori nihče o dvojnem zaslužkarstvu, ko delata vendar oba? Zakaj sme delavčeva žena hoditi v tovarno na delo, da služita oba? Zakaj se sme državni nameščenec poročiti s šivilio, trgovko, gostil-ničanko itd., pa mu nihče tega ne zameri?
Določene so tudi redukcije draginjskih doklad onim državnim nameščencem, ki stanujejo pri starših.
Ako službuje v kakem kraju učitelj, ki tam nima rodbinskih vezi, ga sme njegov kolega nekaznovan vzeti v svoje okrilje. Sme pri njemu stanovati in jesti. Nihče nima nič proti temu. Ako je pa ta mladi kolega slučajno iste krvi, kot njegov stanodajalec in hra-nitelj, je to razlog, da se mu znižajo za 50% draginjske doklade. Starši smejo svojega sina sicer denarno podpirati, in natura pa ne.
Delavčeva rodbina sme skupaj stanovati in svoje pare skupno porabiti. Obrtnik sme svoje otroke zaposliti v svojem obratu, le državni činovnik, ki je dolga leta trošil od ust pritrgane dinarčke za sinovo izobrazbo, ga ne sme vzeti k svoji mizi. Nihče pa ne vpraša ako drž. nameščenec podpira denarno svojega mladega slabo plačanega sina, posebno če vrši dosti izvenšolskega dela. kar povzroča — kakor vsakemu znano — znatne stroške. Za požrtvovalno izvenšolsko delo bi smeli učitelji pričakovati samo nagrad in pri-boljškov, ne pa okrnjenja prejemkov.
Poudarila sem dosedaj samo gospodarski vpliv teh redukcij. Oglejmo si še pravno stran.
Reducirani so dohodki poročenim učiteljicam, čeprav jim niso dolžnosti prav nič reducirane — baš nasprotno — saj skoraj povsod primanjkuje učnega osebja, ki ga morajo ostali nadomeščati.
S tem je potisnjena poročena učiteljica na neko nižjo stopnjo, je torej manjvredna. In to samo zaradi tega. ker je ženska in ker je vezala svojo življenjsko pot s potjo moža, ki je njenemu srcu blizu. Zakaj pa niso možu in ženi zmanjšane doklade v isti meri? Ali bi ne bilo to pravičnejše:? Žena bodi vedno zapostavljena. Samo glede dolžnosti mora veljati za polnovredno, saj nihče ne zahteva od nje manj — prej več, kot od moža. Za enako delo enake pravice in enako plačilo!
Ako torej res ni drugega izhoda, ako res ni mogoče najti sredstev za nove nameščence, naj bi bil ta odtegljaj vsaj pravično razdeljen na celokupni uradniški kader. Ako bi vsak poedini žrtvoval le par procentov — progresivno z večjo plačo, bi se to skoraj ne občutilo. A predvsem bi bilo pravično razdeljeno. Saj vendar ne gre, da bi morali eni žrtvovati vse, drugi pa nič.
Danes se žena ne more več zadovoljiti z drobtinicami, ki padejo z miz moških. Tudi ona zahteva svoje pravice. Minili so časi. ko je bila samo brezpravna, nedoletna sužnja moževa. Danes se zaveda i žena svojega človeškega dostojanstva in zna ceniti svojo in svojega dela vrednost. Postala je končno samostojna in odklanja vsako zapostavitev radi svojega spola. Brez žene ne bi bilo niti moža in prve korake jim je očuvala žena. To naj bi imeli možje vedno pred očmi.
E. Sittig - Dolinar
Dneva mladinske glasbe
Pod pokroviteljstvom Njegovega Veličanstva kralja in okriljem sekcije JUU za dravsko banovino, priredi »Trboveljski slav-ček« in poleg njega 20 mladinskih pevskih zborov iz vse dravske banovine, koncert. »Trboveljski slavček« bo pel v soboto 2. junija ob 20. uri, ostali zbori pa v nedeljo dopoldne ob Kil. uri v veliki dvorani hotela Union.
sem, ta najbolj žlahtna cvetka vseh narodov je imela v sebi toliko življenjske sile in moči, da je dala v najtežjih trenutkih vsem narodom in vekovom spričo svojega idealizma in ubranosti povsem drugo lice, kakor bi ga sicer imeli. To, da se je mladina tudi danes izbrala pesem za najboljšega prijatelja in vodnika v življenju, je najboljše jamstvo za zaupanje v njen optimizem tudi za bodoče.
»Trboveljski slavček«.
Nihče ne more zanikati velikega pomena in napredka na polju mladinske glasbe ob priliki te velike prireditve. Zgodovina naše glasbene umetnosti ne beleži še nobenega takega pojava. S tem, da bo praznoval »Trboveljski slavček« stoti nastop, s tem, da bo sodelovalo na koncertu 20 mladinskih zborov, je gotovo najlepši dokaz, da naša pesem, v svoji umetniški rasti dosega vrhove, s katerih ji bo omogočen razgled in pot v svetlejšo bodočnost. Če nam je doumljivo to, potem nikakor ne smemo prezreti še drugega vele-važnega dejstva, da so tvorci tega velikega dela in uspeha mladi ljudje, s čimer je dovolj močno potrjena vera, da njihova volja in njihovo delo vsebuje še mnogo neizčrpanih mladih moči, ki si bodo tekom časa s svetlim idealizmom priborili častno mesito in priznanje najelementarnejšemu in najiskrenejšemu izrazu svoje čiste slovanske duše in misli. Pe-
In kdo je prav za prav pionir, ki se je lotil s pesmijo in njeno umetnostjo ozdravitve današnjega življenja, ali bolje, novega gledanja in dojemanja življenjskih vrednot, ki naj urede to razbito in razkosano življenje tega stoletja? Učitelj s svojimi otroki. Kdor je zajemal iz večne narodove duše, sprejemal, prekvasil in poživljeno dajal od sebe, ta je bogat in njegov zaklad ne bo nikoli izčrpan. Tovariš Šuligoj je bil eden prvih, ki je najbolj in najgloblje razumel otroško narodno dušo. S pomočjo sekcije JUU v Ljubljani in učiteljskega pevskega zbora, ki je s svojim delom pričel sistematično izvajati program, so se dosegli veliki uspehi in največji, bo gotovo nastop 2. in 3. junija Ta nastop, ki naj bo v pozdrav in ponos vsemu učiteljstvu, pa naj bo obenem tudi vzpodbuda k nadaljnjemu gojenju naše pesmi v mladinskih pevskih zborih.
Izobrazba naSega obrtnega naraščaja
Napredek naroda in države zahteva harmoničen razvoj vseh slojev prebivalstva. Vsakemu gre pri tem določeno mesto. Interes narodnega gospodarstva zahteva tudi za obrt prostega razmaha. Ne samo zato, da se ohrani tradicijonalni obraz naših mest in podeželskih trgov, temveč, ker je ravno našemu obrtništvu poverjena v naši bodočnosti važna naloga, da se iz njega organično in od spodaj navzgor razvija naša industrija. Naša, ker to kar na ime industrije pri nas sedaj obstaja, po največjem delu ni naše, ampak tuje, služi tujim interesom ter upreza v te tako našo delovno silo, kakor naš kapital.
Za vršitev tako važne naloge pa moraipo imeti sposobno obrtništvo.
Enotno izhodišče za harmoničen razvoj našega obrtništva je podano v zaikonu o obr-tih od 15. nov. 1931. Unifikacija obrtništva je dobila ž njim smotreno podlago. Na tej se bo edinstveno šele izoblikoval naš obrtni stan. Je toraj zadeva bodočnosti.
V bodočnosti pa ne bodo imeli več besede nositelji sedanjosti. Bodočnost gre mladini, ona bo svoje razmere uredila po svoje. Ako želimo bodočnosti obrtnega stanu pro-speha moramo v sedanjosti posvetiti vso paž-njo vprašanju' mladine.
Vprašanje obrtnega naraščaja obravnava ob. z. v II. poglavju, ki govori v 1. oddelku o praktičnem strokovnem usposobljenju mladine pri mojstru, v 2. oddelku pa o teoretični strokovni izobrazbi vajencev v strokovno nadaljevalnih šolah.
Za izučitev obrti in pridobitev obrtnih pravic je prvo in drugo potrebno in obvezno. To je gotovo velika pozitivna vrednota, ki jo je prinesel zakon.
Nas tu zanima teoretična stran obrtne izobrazbe, vprašanje strokovne nadaljevalne šole. Njeni cilji, njena oblika in njen ustroj.
Zakon jo imenuje strokovno-nadaljevalno šolo. Je nadaljevalna šola, ker sega za vajence obvezna doba njenega obiskovanja tudi preko obveznosti po zakonu o narodnih šolah. Je pa strokovna šola, ker služi specialno napredku ali splošnega obrtnega staleža, ali posameznim določenim paniogam njegovim. Kot strokovna šola je prva. ki nastopi v življenju vajenca po zadostitvi njegovim obveznostim po zakonu v narodnih šolah (§§ 8., 10.). Jc toraj elementarna strokovna šola v pogledu pridobitve onega osnovnega tehnič-
nega znanja, ki je potrebno, ako hočemo dati bodočemu vestnemu in po uspehih stremečemu obrtniku sposobnost, da si potom lastne nadaljnje izobrazbe pridobi strokovno znanje, ki bo segalo preko povprečja sodobne obrtniške spretnosti in ga usposobilo, da postane nosilec napredka in razvoja svojega stanu.
Ta šola toraj nima namena nuditi učencu normalno izobrazbo. Osnove za to mora prinesti posameznik že seboj, četudi v različni meri. In popolnjevati jo bo moral sam, potom lastne pridhosti, ali s pomočjo izobraževalnih ustanov.
Zakon sam o ciljih in značaju teh strokovnih nadaljevalnih šol ne govori. To je prepustil pravilniku, ki smo ga čakali skoro tri ieta. Osnutek tozadevne uredbe je sedaj gotov in so strokovni krogi dobili priliko, da se o njem izrazijo. O ciljih šole tudi ta uredba ne pove veliko. V § 1. pravi samo: »U cilju usavršavanja zanatskih (odnosno fabri-čkih) i trgovačkih učenika (šegrta) i pomočnika stvaraju se opštinske stručno-produžne škole u mestima gde ima... itd.« —
To ni veliko. Pač pa spoznamo iz navedenega »Nastavnega plana« (§ 16.), da namerava nekako mešanico splošno-izobraževalne nadaljevalnice z nekaj strokovnega učenja.
V	izmeri odmerjenega učnega časa (8 ur tedensko) pa oboje ne gre. Bo tratenje sil in časa.
Resnica pa je, da je strokoven pouk brez gotovega pridobljenega predznanja ako ne nemogoč, vsaj zelo otežkočen. Toda skrb za to bi morala biti poverjena času pred vstopom v učno razmerje za izučitev rokodelstva.
V	tem pogledu je zakon gotovo pretoleran-ten.
Razmeroma mnogo več pa grešijo v tem pogledu zastopniki obrtnega stanu sami. Oni so najbolj interesirani na tem, da ustvarijo možnosti za napredek obrtništva. To bodo dosegli, ako bodo pri sprejemu novih vajencev previdnejši. Tudi tam, kjer je to brez vsega mogoče, se mojstri ne poslužujejo vajeniškega materiala, ki bi popolnoma ustrezal in ki ga je na razpolago.
Maribor n. pr. je mesto s staro obrtno tradicijo. Ima poleg desetih narodnih šol. štiri meščanske šole in dve srednji šoli. Ako pa vzamem statistične podatke po zadnjem šolskem letu, ki ni poznalo utesnitve obrtne-
ga življenja zaradi gospodarskih razmer, t. j. š. 1. 1929./1930., vidimo, da se večina mojstrov ni poslužila prilike izbora vajeniškega materiala med učenci višje organiziranih šol, temveč je ostala kar pri narodni šoli. Od vseh to leto tukajšnjo obrtno-nadaljevalno šolo obisku jočih vajencev je predhodno obiskovalo (pa ne tudi absolviiralo):
	Narodna šola		a ¿t (A	
				Srednja šola
Razred	osnovna	višja narodna	C CO >u 'SJS -s °	
Vajenci:				
Pripravljalni tečaj Prvi Drugi Tretji	107 + 1* 54 28	144 103 52 5	8 61 55 25	2 22 17 4
Skupaj . . .	189+ *	304	149	45
* Vsiopil v obrtnoniidaljevalno šolo iz pomožne šole za zaostalo deco.				
Vajenke:				
Pripravljalni tečaj Prvi Drugi Tretji	9 6 2 3	25 42 28 9	1 49 39 13	2 6
Skupaj . . .	20	104	102	8
Oboji :				
Vajenci Vajenke	189 + 1 20	304 104	149 102	45 8
Skupaj . . .	209+1	408	251	53
Tabela je zelo poučna. Ona nam ne pove samo, da je nad polovica vseh, to leto obrtno-nadaljevalno šolo obiskujočih vajencev vstopilo v obrtno učno razmerje iz narodne šole. Pove nam tudi, da ta šola v sedanji ojeni obliki za uspešno učenje v obrt-no-nadaljevalni šoli ne ustreza, ker se posebno v višjih letnikih to razmerje korenito spremeni v korist meščanski šoli. Dočim je n. pr. pri vajencih od vseh učencev pripravljalnega tečaja in prvega razreda predhodno obiskovalo narodno šolo 409 vajencev, a meščansko in srednjo šolo samo 93, t. j. 18.4%, vidimo, kako se to razmerje premakne pri drugem in treitjem razredu v korist poslednjim: imamo
iz ¡niarodne šole 85, a iz meščanske in srednje šole 101 učenca, t. j. 54%. Učenci iz narodne šole prosto ne morejo več slediti pouku in ostanejo nekje na Sredi pota.
Nekoliko ugodnejše je razmerje pri va-jenkah. To zato, ker se one regrutirajo izključno iz mesta, kjer žive pri roditeljih in so zato imele več prilike delj časa presedeti po šolah. Mojstri pa hodijo po svoje vajence v večji meri tudi na deželo, kjer takih prilik za predšolsko izobrazbo ni.
Če pa bi vzeli za statistiko podlago tekoče šolsko leto, bi se stanje vajeniške predizobrazbe pokazalo še v veliko neugodnejšem razmerju. Z uvedbo vpisnih taks ob sprejemu učencev v meščanske in srednje šole so se mnogim vajencem zaprla vrata za pridobitev večje predizobrazbe. To morem ugotoviti kot upravitelj narodne šole v mestu, na kateri se nahaja zaključni razred, t. j. II. oddelenje višje narodne šole. Ta razred je štel v šolskem letu 1931./32. 15 učencev, ima pa v tekočem šolskem letu 1-933./34. 60 učencev. Zaradi taks se tudi roditelji otrok iz mesta, ki so namenili svoje otroke obrti, za-dovolje s predizobrazbo v višji narodni šoli.
Razvoj torej ne kaže navzgor, temveč obratno. To v mesitu, kjer je oblilica šol na razpolago. Kake pa bodo razmere na podeželju? Lahko smatramo, da tam višje izobrazbe, kot jo nudi narodna šola niti 10% vseh vajencev ne bo imelo.
Ako je stanje tako, bo nujno, da se vsaj višja narodna šola čimprej povsod izorgani-zira in dobro izoblikuje ter prilagodi potrebam obrtnega stanu. Baš ta organizacija pa gre silno počasi in ne ravno v pravcu interesov obrtništva, posebno ne na deželi, kjer prevlada poljedelski element i® se na potrebe drugih stanov ni mogoče ozirati.
Mojstri sami naj bi v bodoče ob sprejemu novih vajencev ne gledali samo na telesno moč in na mogoče ugodnosti po učni pogodbi. temveč tudi po predizobrazbi učencev in njihovih spričfevalih. V tem pogledu bi vsekakor morale uprave obrtniških prisilnih združb izvajati več vpliva. Kar preseneti te, ako vidiš da se ravno v obrtih, kjer bi se skrben izbor naraščaja najbolj pričakoval, polaga na predizobrazbo vajencev premalo pažnje. To nam dokazuje naslednja preglednica, ki nam kaže stanje predizobrazbe po posameznih, obrtih:
Obrt	Osnovna šola				Višja narodna šola				Meščanska šola				Srednja šola			
	Prip. tečaj	I. raz.	11. raz	III. raz.	Pr. teč.	I. raz	11. raz.	III raz.	Pr. teč.	I. raz	11. raz.	III. raz	Pr teč.	I raz	II. raz	III. raz.
A. Vajenci.
Mehaničarji .... Ključavničarji . . . Kovinostrugarji . . Kovinotiskarji . . . Kovinolivarji . . . Elektrotehniki . . . Izdelovatelji tehtnic .
Puškarji.....
Pasarji.....
Pilarji......
Urarji......
Nožarji.....
Kleparji.....
Kovači.....
Kotlarji.....
Mizarji.....
Lesni strugarji . .
Tesarji.....
Zidarji.....
Soboslikarji . . . Pleskarji (ličarji) . . Tapetniki ....
Steklarji.....
Steklobrusači . . . Črkoslikarji ....
Zlatarji.....
Pozlatarji .... Fotografi .... Kiparji.....
Optiki
Kolarji......
Sod ar ji......
Sedlarji......
Brivci.......
Knjigovezi.....
Knjigovezi.....
Stavci.......
Dimnikarji.....
Čevljarji......
Krojači......
Klobučarji.....
Barvarji......
Tkalci.......
Usnjarji......
Čipkarji......
Peki.......
Slaščičarji.....
Mesarji......
Vrtnarji ......
Medičarji .....
3 14
2
1 4 1
2 1 3 13 2 1 1 2
14+1= 14
10 1
1
14
3
5 20 7
22 8
14 40 6 1
2 2 2 4 13
1
17 3
12 23 1
7 10 1
14
6 10 3
* Vstopil iz pomožne šole za slabo nadarjene učence.
B. V a j e n k e.
Šivilje.....
Krojačice . . . Pletilje . . . . Modistinje . . . Steparke . . . Dežničarke . . Prodajalke čevljev Frizerke .... Črkoslikarke . . Fotografinje . . Steklarke . . . Čevljarice . . •
20
2 1
33
1 4
18 2
29 7 2 3 1
24 4
10 1
12 1
Statistika o brezposelnosti in pregled dela v odseku brezposelnih
To poročilo naj nadomešča sestanek, ki v čitalnici ni mogoč.
V 32. letošnji št. »Učit. tov.« je bilo objavljeno statistično poročilo o tokratnem stanju brezposelnosti, ki pa se je po novih nastavitvah močno izpremenila. Statistika kaže sedaj precej drugačno lice, kakor pa meseca marca, posebno z ozirom na zaposlenost moških abiturientov. Stanje pri abiturientkah pa se ni izpremenilo, kakor tudi ne statistika o socialnem stanju abiturientk in abiturientov, kljub temu, da se je prijavilo skoraj sto novih članov.
Statistični pregled od dne 18. t. m. je pokazal naslednje stan/je: V zadnjih treh letih je absolviralo v ¡naši banovini drž. učiteljišča 244 gojencev in 409 gojenk; 144 gojenk pa je dovršilo študije na zasebnih učiteljiščih v Mariboru, Škof ji Loki in Ljubljani. Vseh skupaj je torej 797.
Od 244. abiturijentov jih je vložilo prošnje za drž. službo samo 135; upoštevati je namreč treba, da fantje 1. 1933. prošenj po veliki večini niso vložili, ker služijo kadrski rok. Dalje nekateri na službo ne reflektiriajo. Od teh, ki so prosili za drž. službo, jih je nastavljenih 114 ali v odstotkih 46.7% od vseh, ki so absolvirali in 84.4% od onih, ki so vložili prošnje. Od abiturientk pa jih je vložilo prošnje nekako 350. Ostale za službo niso zaprosile iz raznih vzrokov, tako n. pr.: radi pomanjkanja denarja, druge zopet so mislile, da je vse zaman, nekatere pa so vstopile v samostan itd. Od teh, ki so vložile prošnje jih je. kolikor smo mogli ugotoviti, v drž. službi 8, v dnevničarski 7 in iz kreditov bed-nostnega fonda jih je zaposlenih okoli 50. Ako to prikažemo v odstotkih jih je v drž. službi 2.3%, v dnevničarski 2% in učiteljic honoriranih z denarjem bednostnega fonda je 14.3%. Vsega skupaj je torej zaposlenih od 350 abiturientk, ki so za drž. službo prosile, 18.6%.
Pripomniti pa še moramo, da to niso vsi abiturienti, ki stanujejo oziroma so pristojni v dravsko ban. Priglasilo se nam jih je že 18, ki so končali študije izven naše banovine. Od teh osemnajstih je nastavljenih šest. Poleg teh šestih pa jih je nastavljenih v drž. službi še šest, ki pa nam za sedaj še niso znani.
Številke nam torej kažejo, da je zaposlenost deklet minimalna, vendar pa upamo, da se bo stanje tudi pri teh v kratkem izboljšalo, kakor se je v začetku it. m. pri abituri-entih.
Na področju ostalih skrbstev, t. j. kulturnem in socialno - zdravstvenem, poizkuša odbor doseči in narediti čim več.
Sestamkov kulturno skrbstvo ne prireja, ker jih pač ne more, radi pomanjkanja primernega prostora. Poizkuša pa zato sodelovati v ostalih odsekih sekcije, dalje izposo-juje časopise in revije, ki so na razpolago, se zanima za »klub prijateljev vaške kulture«. Poleg tega prireja sem in tja izlete, ki bi lahko nadomestovali sestanke in vobče mnogo koristili, vendar pa jih je težko organizirati, ker pač ni denarja.
Uspešno je delo socialno-zdravstvenega skrbstva, ki ima precej. uspehov, s katerimi pa se žal lahko okoristijo samo tovariši in tovarišice, ki stanujejo v mestu in njegovi okolici.
Uspelo nam je dobiti tedensko pet brezplačnih vstopnic za poset mestnega kopališča, 50% popust pri izposojanju knjig v Šentjakobski knjižnici, brezplačen pregled v Pro-tituberkuloznem dispanzerju, brezplačno hrano itd. Posrečilo pa se ni dobita polovično vožnjo, kar je gotovo velika izguba za abitu-riente.
Tako je delo odseka, katerega uspehi so skromni, ker so pač redki oni, ki imajo resnično razumevanje za brezposelne.
T. OBUA.
Splošne vesti
—	Pomemben pokret učiteljstva v savski banovini. Jutro dne 27. aprila 1934. poroča: Zborovanje učiteljev iz srezov Dugo selo, Sa-mobor in Zagreb je bilo posvečeno narodni pirosveti. Bilo je več predavanj o organiziranem prosvetnem delovanju med narodom in, da bi se to delo koncentriralo, bodo učitelji teh srezov ustanovili list »Narodni radnik« ki bo irazpravljal o vprašanjih prosvetnega delovanja. Učitelji bodo organizirali po vaseh predavanja in razne tečaje ter so za to delo na svojem zborovanju sestavili že obširen program. O točkah tega programa in o drugih inicijativah pa bo irazpravljal list »Narodni radnik«.
—	Tovariša, ki sem mu posodil podrobni učni načrt, ponovno naprošam, da mi ga takoj vrne. — Rado Grum.
—	Maturantinje I. 1914.. iz mariborskega samostana obhajajo 20. letnico letos od 6. do 10. julija. Dan se določi pozneje.
—	Odbor Narodne protituberkulozne lige v Ljubljani je sklenil poveriti izdajo kongresne publikacije prvega jugosl. protituberkuloz-nega kongresa Zdravniškemu Vestniku. Ker bo ta publikacija, zanimiva tudi za učitelj stvo vsaj kar se tiče obsežnega socialno-higijen-skega dela, opozarjamo učiteljstvo na to posebno izdajo ter priporočamo, da jo čimprej« naroči. Cena je 25 Din, za ca 180 strani obsegajoči zvezek. Naroča se pri upravi Zdravniškega Vestnika na Golniku.
ZDOLŠEK NA ZADNJI POTI.
V soboto 26. t. m. so položili k večnemu počitku upokojenega šol. upravitelja Zdol-ška. Ker je umrl v celjski bolnici, je bilo njegovo truplo prepeljano v Braslovče. Mnogi njegovi prijatelji in znanci so ga spremljali ma zadnji poti. saj je bil daleč naokrog po Savinjski dolini, posebno pa v Orli vasi in tudi Braslovčah, kjer je tudi služboval, znan kot odličen učitelj, sadjar in čebelar. Šolska mladina braslovšike šole in Orle vasi ga je spremila na zadnji poti in s cvetjem pozne pomladi poslala zadnje pozdrave. Navzoč je bil ig. sres. šolski nadzornik R. Pestevšek, vse sosednje šole so pa bile zastopane po učitelj-stvu. Braslovška šolska mladina mu je zapela »Spomladi«. Turobno so doneli zvonovi, ko se je pomikal dolg sprevod proti braslovške-mu pokopališču. V senci cipres mu je bil pripravljen prostor, akordi »Blagor mu ...« so ieikniili otožno. Zapelo mu je pevsko društvo Št. Rupart, katerega je sam pomagal ustanavljati pred par leti. Pač ni slutil, da mu bo ravno ono izročalo zadnje pozdrave vseh njegovih prijateljev. Nato je zapel pevski zbor iz Polzele »Gozdič ...« Ob odprtem grobu se je poslovil od njega v imenu šole Orla vas in Orla vaščanov ter v imenu celj. učitelj, društva g. Jarh. Tvoje telo bo v zemlji počivalo in trohnelo, a spomin nate in na Tvoja dela ostane trajen. Mi vsi, ki smo Te poznali, vemo, da si bil prav mnogim često moder in
Josip Kostanjevec
(Štejem v osnovno šolo prva štiri šolska letnika narodne šole, v višjo narodno šolo pa šolske letnike od 5. razreda dalje. Prave višje narodne šole v šol. letu 1929./1930. še ni bilo, postojali pa so peti, šesti in ponekod celo sedmi in osmi razred osnovnih šol, ki sedanji višji ¡narodni šoli odgovarjajo.)
uredbe o strokovno-nadaljevalnih šolah na te dejanske razmere niso ozirali.
Nam šolnikom pa v prvem redu narekujejo silno pažnjo in skrb pri izgradnji nove višje narodne šole!
Vsem pa postavijo prednji izsledki vprašanje: Komu prav za prav gre poveriti delo okoli organizacije in postavitve naših obrtnih strokovno-nadaljevalnih šol?
Stara garda izumira. Ona garda namreč, ki je krčila pot nam, mlajši generaciji. Koliko bi bilo težje naše delo danes, če ne bi oni začeli z oranjem ledine tako na pedagoškem, kakor tudi na književniškem polju.
Ni še tako dolgo, ko smo se spominjali 70-letnice Josipa Kostanjevca. Pred dobrimi tremi meseci je to bilo in nismo si takrat mislili, da ga bomo tako kmalu spremili k zadnjemu počitku. Na bimkoštno nedeljo zjutraj, ko je pokukalo zlato sonce v mlado jutro, je utrnila njegova že trepetajoča lučka življenja.
Josip Kostanjevec je bil rojen na Vipavi 18. februarja 1864. Učiteljišče je dovršil v Kopru, kjer je tudi maturiral. Potem pa je kot učitelj služboval v Vipavski dolini do 1. 1901., ko je dobil učiteljsko mesto na vadnici v Ljubljani. V središču Slovenije je ostal do svoje upokojitve 1. 1910. kjer je pomagal vzgajati ter uvajati v naš težavni poklic mnogo kandidatov. Med svetovno vojno je mnogo trpel teir se je moral celo za svoj obstanek boriti. Po vojni se je naselil v osvobojenem Mariboru, kjer mu pa kot kronskemu upokojencu tudi ni bilo z rožicami postlano. Edino dobro je bilo še to, da je bil že po naravi vesel in dobre volje, kair mu je vedno pomagalo preko vseh težav. Pa saj ni bilo drugega pričakovati, kot rojen Vipavec je moral biti vedre narave.
Kot pisatelj je Josip Kostanjevec nadaljeval delo Levstika, Jurčiča in Kersnika, pozneje se je naslonil tudi nekoliko ma Gove-karja, Meška in Cankarja. Že na učiteljišču se je poizkusil v poetiki. Pesmice pa mu niso zadostovale za izliv svoje prepolne duše, zato je za nekaj časa prenehal. L. 1896. se je na oglasil s svojo prvo povestico »Kmetska ljubezen« v »Ljubljanskem zvonu«. Dober za-
četek mu je odprl bogat vrelec poezije in fantazije in tako je postalo njegovo pisateljsko delovanje zelo plodovito. Kot učitelj je imel dober vpogled v naše podeželsko in predvsem družinsko življenje. Zato je predvsem pisal družinske povesti ter slikal življenje v trgih in malih mestecih. Pisal je zabavne in resne povesti. Sodeloval je v »Ljubljanskem zvonu«, »Slovanu«, »Kresu«, »Domu in svetu«, »Zvončku«, »Mentorju«, pri Slovenski matici, v Knezovi knjižnici, pri Mohorjevi družbi riustrovanem tedniku, v »Slovenskem nairodu«, »Jutru«, »Miru«, »Domovini«, »Slovencu« in drugih. Tudi samostojne knjige je izdajal in sicer: »Iz knjige življenja«, Življenja trnjeva pot, Krivec, Zbrani spisi itd.
Kot pisatelj si Kostanjevec ni ustvaril izbrušen slog po slovnicah in besednjakih, marveč si je svoj jezik izbrusil iz žive narodove ¡govorice. Za opazovanje preprostega ljudstva je imel izreden dar. Njegov ¡najplodnejši pisateljski čas je bil od 1. 1897. do 1902. Najznačilnejši njegov roman je »Ko.stanjska elita«. Med drugim je uredil tudi 18. in 20. zvezek zabavne knjižnice Slovenske matice.
V svoji drugi domovini — v Mariboru je bil pokojni tovariš izredno priljubljen kot duhovit, dobrosrčen in družaben mož. Njegova krilatica: »Bodi človek in vse ti bo odpuščeno« je obče znana.
Prvi udarec njegovemu zdravju je bil zadan, ko si je pred leti zlomil nogo. Od takrat je stalno hiral, kljub temu, da je še vedno rad pohajal po mestnih ulicah, opirajoč se ob palico. Zadnjo jesen pa ni več zapustil svojega stanovanja. Bolezen Pa je vrgla na posteljo. Vklj ub temu pa duševno še ni klonil. Pridno je zasledoval zadnje pojave na književnem in vzgojnem polju. Sanjal na je še vedno o sončni Vipavi prezelenem Pohor ju ter vinogradnih Slovenskih goricah kamoir je nameraval oditi ravno zadnje Binkošti, da bi se telesno zopet opomogel.
dejo za vami. Nam bi s tem mnogo pomagali, olajšali bi nam pot; sebi bi pa dali priliko, da spoznate kje, kako in kaj dela vaš tovariš tam v Slov. goricah ali pa oni ob Krki.
Ker bi s tem ostali nekako povezani med seboj, bi obdržali neko enotnost, neko homogenost v mišljenju in delu. Mnogo bi s tem tudi doprinesli k delu, ki si ga je zastavil za smoter »klub prijateljev vaške kulture«, h kateremu se priglasite. Ta enotnost bi bila nedvomno v korist narodu, državi, šolstvu, stanu in posamezniku.
Res prav nepotrebno bi potem postalo ponovno predstavljanje tovariša tovarišu ob priliki raznih obletnic maitur in na raznih zborovanjih.
Zato vas ponovno prosimo, tovariši-aktiv-ni učitelji, da nam pišete ob nastopu službe pa tudi potem čim pogosteje. Ne pozabite drug na drugega pa tudi na nas ne, ostanimo še v naprej v tesnih stikih.	U-r.
ŠOLSKA VODSTVA IN SOK. DRUŠTVA
ponovno opozarjamo na dve kratki, toda pestri in zelo ljubki igrici »Naš Vidov dan« in »Prvi december«, ki ju je za šolsko, oziroma sokolsko mladež sestavila naša vdika prijateljica mladine, pisateljica Manica Komanova. Tisk in založba Učitelj,sike tiskarne v Ljubljani. Cena brošurici samo 3 Din. Sezite po njej, dokler je še kaj zaloge!
— Učiteljska kolonija v Igalem pri Erceg-gnovem. Vsem priglašencem sem poslal ček za vplačilo polovičnega zneska (425 Din) in sicer do 1. junija t. 1. Vse zamudnike naprošamo, da to takoj vplačajo. Vožnja z oseb. vlakom Ljubljana-Brcegnovi III. r. (polovična) stane samo 182 Din (Split-Ercegnovi s paro-brodi »Dubrovačke plovidbe« polov. III. r. samo 56 Din). »Dubrovačka plovidba« je na našo prošnjo dovolila 50% popust tudi za III. r„ medtem, ko je »Jadranska plovidba« našo prošnjo odklonila (polovično vožnjo II. r. imamo na podlagi drž. (legitimacije. Vsem priglašenim pošljem te dni članske karte (radi popusta »Dubrov. plovidbe«), ki jo naj sami izpolnijo. — Skupen odhod etc. bo jav-ljen pravočasno* v dnevnikih okrog 4. jul. Na raznte informacije sporočamo vsem interesentom, da se priglasi samo za 14 dni iz ekonomskih razlogov ne morejo upoštevati. Priglasi za 30 dni se še sprejemajo toliko časa, da bo število kolonistov polno. — Za FLJU: Slavko Mrovlje, učit., glavni pov. Slovenj-gradeč.
Osebne zadeve
—i Upokojeni so učitelji(-ce) na osnovi točke 4. odnosno 15. § 104., 2. § 105. in 2. § 106. uradniškega zakona: Pristovšek Fran iz Ljubljane, Berce Vinko iz Št. Janža, Kosi Mirko od Sv. Barbare, Recelj Alojzij iz Ljubljane, Boštjančič Ana iz Sevnice. Novak Vin-cencija iz Brežic, Zupančič Jože iz Prečne, Kocmut Rudolf od Sv. Urbana, Klemenčič Ivana iz Galicije Perger Matija od Sv. Jurja, Bizjak Josip iz Celja, Loser Ivan iz Girčaric, Duler Emilija iz Slovenjgradca, Dolenc Helena iz Velenja, Zore Rudolf iz Predoslja, Marinič Mirko od Sv. Marka, Vodenik Ida iz Maribora, Vodopivec Anton iz Begunj, Barle Konrad iz Metlike, Račič Marija z Brezovice,Rosina Adolf iz Ormoža, Bratuž Fran iz Maribora (Krčevina).
—i Napredovali so učitelji(-ce) z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 17. aprila 1934. v VIL skupino: Kaučič Olga (zabav.) iz Marenberga, Oman Oton iz Ljubljane, Kušar Ana iz Mirne peči, Remic Pavla iz Mirne peči, Zazula Rafael iz Pristave, Fakin Franja iz Koroške Bele, Vončina Josip iz Igavasi. Collauti Amalija iz Dobove, Bohinc Leopold iz Sostrega, Valjavec Franc iz Srednje vasi,
Miculinič Rudolf z Bleda, Kavčič Drago iz Žabnice, Paulič Efrem iz Trbovelj-Vod, Za-bukovšek Albina iz Slivnice, Klemenčič Helena iz Predoselj, Potočnik Peter iz Špitaliča, Herzog Gabrijela iz Križevcev, Marine Martin iz Brusnic, Uršič Amalija iz Sv. Križa, Perko Venceslav iz Sv. Križa, Ovsenek Josi-pina iz Most, Muhič Gabrijela iz Ptuja-okoli-ca, Kovič Berta iz Poljčan, Del Cott Vida iz Ihana, Lodraut Ožbalt iz Prevalj, Izlakar Olga iz Trbovelj.
Naša gospodarska organizacija
POROČILO O OBČNEM ZBORU UČITELJSKE TISKARNE.
V nedeljo dne 27. maja se je vršil v zadružnih prostorih XXXI. redni občni zbor »Učiteljske tiskarne«. Keir so dali člani na-čelstva in nadzorstva že prej svoja mesta na razpolago in s tem ustvarili možnost, da se to važno gospodarsko podjetje kar najbolj nasloni na učiteljsko organizacijo, je bil občni zbor izredno dobro obiskan in je bilo na njem zastopanih nad 100 zadružnikov.
Namesto nujno zadržanega predsednika upravnega sveta tov. Engelberta Gagla, ki je moral odpotovati v zadevah Sokola kraljevine Jugoslavije, je vodil občni zbor podpredsednik upravnega sveta itov. Ferdo Juvanec.
Po izvršenih formalnostih in po pozdravu navzočih zadružnikov je otvoril občni zbor. Spominjal se je v iskrenih besedah umrlega zadružnika in podpredsednika upravnega sveta tovariša Antona Likozarja, ki je s svojimi velikimi gospodarskimi zmožnostmi dolga leta deloval za prospeh te naše gospodarske organizacije. Slava spominu vrlega zadružnika!
Uvodoma je prečital podpredsednik obširno nadzorno poročilo, ki ga je predložila občnemu zboru »Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani«. Izčrpno poročilo podaja jasno sliko dosedanjega dela in uspehov, pa tudi dragocene smernice in napotke novemu upravnemu svetu in nadzorstvu.
Naito je občni zbor irazpravljal o poročilu upravnega sveta o zadružnem poslovanju. K besedi se je oglasil zadružnik M. Kosec z nekaterimi pojasnili.
K poročilu upravnega sveta o računskem zaključku so govorili zadružniki M. Kosec, J. Šmajdek, A. Hren, Lovše, I. Dimnik i dr. Po živahni debati h kateri so se oglasili poleg že naštetih še drugi zadružniki, je predlagal predsednik nadzorstva Vendelin Sadar odobritev računskega zaključka in podelitev razrešnice upravnemu svetu. Predlog je bil sprejet soglasno.
Prav tako je bil soglasno sprejet predlog upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička.
K točkama: Volitev v upravni svet in nadzorstvo je podal v imenu zadružnikov-članov sekcije Ljubljana tovariš Metod Ku-melj nastopni predlog: Z ozirom na to, da sta dala upravni svet in nadzorstvo solidarno svoja mesta občnemu zboru na razpolago in s tem olajšala rešitev situacije, izreče občni zbor članom obeh odborov svoje priznanje za veliko uvidevnost v svrho povzdige podjetja in sprejme v celoti sledečo sporazumno listo. V upravni svet: Engelbert Gangl. Rado Grum, Ferdo Juvanec, Ivan Kocjančič, Andrej Skulj. V nadzorstvo: Hinko Šumer, Anton Hren, Sresko učiteljsko društvo Celje, zastopa Janko Pogačnik, Vekoslav Mlekuž, Tit Grčar.
Po ugotovitvi vseh formalnosti so bili predlagani z vzklikom izvoljeni v upravni svet in nadzorstvo in so izvolitev tudi sprejeli.
Pri slučajnostih ,so se obravnavali pravočasno predloženi predlogi.
Izvršeni občni zbor je razveseljiv korak, ki ,ga je napravilo organizirano učiteljstvo v smeri gospodarske okrepitve in pritegnitve
čim večjega števila našega članstva v krog zadružnikov »Učiteljske tiskarne«. Ob resnični zadružni zavesti našega članstva bo ta nedelja lahko spominski dan, ki je dal naši stanovski organizaciji krepko gospodarsko bazo, na kateri se bo šele prav utrdila stanovska zavest in moč. »Učiteljski tiskarni«, ki mora biti središče in matica vseh učiteljskih gospodarskih ustanov želimo kar največjega razmaha, novemu upravnemu svetu in nadzorstvu pa veliko vztrajnosti in mnogo uspehov. Dolžnost vseh zavednih članov organizacije pa je, da brez odloga pristopijo v krog zadružnikov, da bo »Učiteljska tiskarna« res učiteljska.
—ig Članom Učit. Samopomoči. V teh
dneh je razposlala zadružna uprava vsem članom položnice za nakazilo članskega prispevka (324. smr. slučaj: Antonija Špricaj, Sv. Marjeta ob Pesnici) 6 Din za samce in 11 Din za poročene pare. Zamudniki so prejeli z zadnjo položnico obračun za ves zaostanek. Ker so zneski tokrat nizki, vljudno prosimo, da jih takoj nakažete. Zadruga ima samo na zaostankih pri članih okrog 40.000 Din. Načel-stvo zadruge postopa v zadnjem času zelo rigorozno napram trdovratnim zaostankarjem. V letu 1934. je bilo 14 članov izključenih. — Položnici smo priložili vsem članom še »navodilo za podporni sklad«. S tem pa ni rečeno. da prosite vsi člani za podpore iz tega sklada. Navodilo shranite in se v primeru bolezni ali potrebe ravnajte po njem. — Podporni ¡sklad ima do danes toliko prošnjikov, da bi ne zadostoval dvojni znesek, ge bi hoteli vsem ustreči po njihovih željah. Zato uprava prosi: 1. imejte potrpljenje, po možnosti se bo skušalo ustreči pač večjemu številu res potrebnih prošnjikov, 2. pridobivajte novih članov, ker se bo le s temi prispevki množil kapital podpornega sklada. — Učit. samopomoč ima danes 2570 članov.
Mladinska matica
Letošnje knjige Mladinske matice bodo res zanimive. Kresnice, s prispevki otrok v besedi in .risbi bodo svojevrstna posebnost. Bevkova povest »Tovariša« je ena nasm najlepših mladinskih socialnih povesti. Knjigo je okrasila Ksenija Prunkova z 12 celostranskimi ilustracijami. Zanimivo, močno delo realne vsebine je delo Eda Kardelja »Potovanje skozi čas« zaradi originalnega podajanja razvoja gospodarstva in kulture od prazgodovinskih časov pa do današnjih dni. Za naše najmlajše je poskrbel Edo Deržaj poučno slikanico »Kapljice«. Slikanica izide v 4 barvnem tisku. Besedilo je priredila Anica Černejeva. Naslovno stran Kresnic je izdelala Mara, Kraljeva, Potovanje skozi čas pa je opremil Ljubivoj Ravnikar.
Knjige izidejo kmalu. Vse so že v tisku in kakor hitro dobimo naročila, začnemo z ekspedicijo. Da ne bo zamude in nepotrebnih sitnosti, so naprošeni naši cenjeni poverjeniki, da poberejo še deveti obrok a 2.50 Din za knjige in denar čimprej pošljejo upravi.
Še vedno je čas. Kdor ni plačal vseh številk »Našega roda«, nima pravice do knjig. Letošnje publikacije pa so talkšne, da se bo vsak kesal, če jih ne dobi. — Kdor še pravočasno naroči zaostale številke »Našega roda«, pride še vedno lahko do knjig. Mora pa pohiteti, ker smo jih tiskali le malo število nad običajno naklado stalnih naročnikov »Našega roda«. Če knjige poidejo, se bomo ozirali na prva naročila.
Naklada. Slikanica se je tiskala v nakladi 20.500, vsaka iz ostalih knjig pa v 20.000 izvodih na navaden in v 100 izvodih na finejši papir.
Kdor želi vezane knjige ali knjige na boljšem papirju, naj nam nemudoma javi.
izkušen svetovalec ter iskren prijatelj. Nepozaben ostaneš nam, ki si nam bil učitelj in vzgojitelj. Mnogim ljudem, ki zavzemajo da->ies uigledna mesta v javnem življenju, si vcepil Ti prve nauke v dušo in srce. Toplo pomladansko sonce je posijalo, ko smo se poslavljali od njega, mnogim so se porosile oči in sočuvstvujemo s tov. Zdolškom, šol. upraviteljem v Celju.	Lj.
— Braslovče. Braslovška šolska mladina je slavila materinski dan dne 27. t. m. v dvorani sokolskega doma s prav pestrim sporedom, ¡ki je štel 12 točk. Razen deklamacij je z izredno ljubkostjo prikazala deca prizore »Mamica išče svoje dete«, Ciciban in čebela«, ki je prav posebno ugajal, »Mamica je umrla«. »Slovo od igrač«, »Rubeži brbrači«. Za vzorno izvedbo istih igre glavna zasluga gdč. Rajner, kakor tudi gdč. Horvatovi. Posebno uvodni govor zadnje »O materi« je bil prav lep i® je mnogim mamicam privabil solze v oči (da, tudi moškim se je to zgodilo). Zborno petje (4 kom.) in solo petje »Mamica moja ...« je vodil g. Šnuderl. Kljub slabemu vremenu je bila dvorana polna, lahko rečemo, bilo je več naših mamic navzočih kot lani, ko je bilo lepo vreme. Zadovoljne so bile mamice, še bolj pa otroci, velik vzgojni uspeh je bil dosežen, bodimo si tega svesti.
Š. Lj.
TOVARIŠEM ABITURIJENTOM, KI BODO NASTOPILI SLUŽBO.
Nekako pred dvema tednoma se je »zasvetil« na prvi strani dnevnega časopisja imenik novih učiteljev. Ogromna večina tovarišev, ki so vložili prošnje, je bila rešena tez-' kega bremena "breirposeiTTDSfT, ker "sirbili poklicani k delu, ki jim po izobrazbi pripada in katerega so težko pričakovali.
Vendar se mi zdi, da bodo marsikateri izmed onih, ki so doma v mestu, prišli v drugačne prilike, v drugačen milje, kakor pa so si predstavljali. Saj pokaže življenje, ki smo ga na svojih »študentovskih« potovanjih mimogrede samo ošinili s pogledom, popolnoma drugačno sliko, kakor pa tafcrat, ko se je treba vanj vživeti, z njim zaživeti in postati del njega.
Zato bi bilo prav potrebno, da bi imel abiturient. kadar gre v službo neko sliko o razmerah in miljeju, ki ga čaka in v katerega bo moral vstopiti. Potrebni bi mu bili zdravi, praktični nasveti, ki pa jih žal, nikjer ni dobiti. Sicer imamo sem in tja zapisane spomine; mnogo jih lahko slišimo od starejših tovarišev, učiteljev; vendar so to le spomini, pisani ali izgovorjeni desetletja po doživetju. Težko si je po teh spominih ustvariti neko sliko o vasi, o razmerah, ki so se sčasoma gotovo izpremenile. Učitelj-začetnik gleda na nje gotovo popolnoma drugače, kakor njegov starejši tovariš. To je tudi razumljivo, saj je rasitel in se razvijal vzporedno s spremembami in vzroki sprememb temu stanju, ki je danes.
Prav zato, ker tega nimamo, a bi bilo zelo potrebno, se obračamo na vas tovariši, da nam pišete. Orišite nam v pismu svoje vtise o kraju, ljudeh, šoli, otrocih, socialnih in gospodarskih prilikah Ikraja, kjer boste službovali. Po vseh teh opisih, bi se dala ustvariti slika o poti abiturienta med narod, o njegovih prvih korakih in besedah, ki morajo biti take, da padejo v plodno brazdo, ne pa na trdo skalo. Narodni pregovor pravi: »Dobra beseda dobro mesto najde« ali pa, »Dober glas se sliši v deveto vas«, kar bi lahko nekoliko prenesli, da odjekne v mnogih srcih. Izdelali bi lahko sliko o naši vasi in ljudeh, ki bi bila po naše doživeta in nam zato razumljiva. Prikazali bi lahko razmere v raznih krajih Slovenije, razlike med temi kraji pokazali njih zanimivosti, ustvarili sliko o našem šolstvu, in dobili mnogo nasvetov za one vaše tovarišice in tovariše, ki pri-
Res je zadnje Binkošti odšel, a žal ne na zdravljenje, temveč v večno zdravje onkraj groba. Pokopan je bil 22. maja na mariborskem pokopališču.
Njegovo ime pa ostane neminljivo, večno. Kot tovariša in pisatelja ga ne bomo pozabili in literarna zgodovina bo vredno ocenila vsa njegova dela.
Naj mu bo lahka zemlja slovenskega Maribora !	M. Z.
200 letnica rojstva Antona Janše
Letos obhajamo 200 letnico rojstva Antona Janše, veščega čebelarja in znamenitega čebelarskega učitelja, čigar ime ni zaslovelo le po vsej Evropi, ampak je prodrlo tudi preko morja. Saj je s svojim opažanjem odkril v življenju čebel tajnosti, ki jih niso mogli doumeti mnogi njegovi sodobniki in tudi poznejši čebelarji; storil je s svojimi odkritji tako velik korak, da ga dolgo niso mogli dohiteti in korakamo še sedaj z njim vzporedno.
Anton Janša se je rodil v Breznici na Gorenjskem 20. maja 1. 1734. Bil je revnih staršev sin. Na Janševem domu so bili gotovo že od nekdaj vneti čebelarji in je bilo torej mlademu Antonu že prirojeno veselje do čebel.
Pri Janševih pa ni bila doma le umetnost dobrega čebelarjenja, ampak tudi slikarska nadarjenost.
Kako je postal slikar Janša po dveinpol-letnem bivanju na Dunaju nenadoma čebelarski učitelj?
Gospodarska družba na Dunaju je iskala dobrega čebelarskega učitelja. Pogajala se je z velikimi težavami z nekim pastorjem Šira-hom iz Malega Budišina. Med pogajanji pa se
je oglasil pri ravnatelju družbe nekaj dni pred 3. majem 1. 1769. »Kranjec«, po imenu Janša.
Družba ga je sprejela in Janša je začel čebelariti, da pokaže, kaj zna.
Janša je postal meseca maja leta 1770. »po izvrstno opravljenem izpitu« pravi in prvi čebelarski učitelj. Marija Terezija je naročila dvornemu svetniku pl. Raabu naj podpira Janšo, kadarkoli bi potreboval njegove pomoči. Ko je v marcu leta 1773. zaprosil, naj bi mu vlada dala kakega pomočnika, češ, da se bliža čas, ko se začenja čebelarsko poučevanje ter ga prihaja poslušat mnogo kmetskega ljudstva, mu je bila prošnja uslišana. Dodelili so mu njegovega učenca Josipa Munzber-ga, ki mu je bil po njegovi smrti tudi naslednik.
Vse, kar čitamo o Janši, kaže, kako imenitna oseba je bil takrat na Dunaju ta mož po svoji čebelarski umetnosti in kako velike so bile njegove zasluge.
Leta 1773. so čebelarili po njegovem novem načinu že po vsej dunajski okolici, kamor je hodil kot potovalni čebelarski učitelj poučevat. Izračunali so, da je bil samo v dunajski okolici v dveh mesecih pridelek medu in voska vreden nad 10.000 gld.
Toda Janša ni svojih naukov razširjal samo ustno, temveč tudi pismeno. V kratki dobi je napisal dve knjigi o čebelah in čebelarstvu. Prva knjiga »Razprava o rojenju čebel«, je izšla že pred koncem drugega leta njegovega čebelarjenja na Dunaju, to je leta 1771., seveda v nemškem jeziku.
Slovensko izdaio je v prevodu urednika »Slovenskega čebelarja«, gosp. Avgusta Bukovca je oskrbelo »Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani« leta 1906.
Janša je že v svoji Razpravi obljubil, da bo podal čebeloljubom iz svojih dolgih izkušenj kaj obilnega iz te panoge gospodarstva, toda preden je mogel izdati, ga je dohitela
smrt. Umrl je, star šele 39 let, 13. septembra leta 1773. na Dunaju
D asi Janša ni doživel veselja, da bi videl svoj drugi umotvor med narodom, vendar to dragoceno delo ni propadlo. Našel se je na srečo ves rokopis in dve leti po pisateljevi smrti je izšel njegov »Popolni nauk o čebelarstvu«, seveda zopet v nemškem jeziku.
Najprej je prevedel sloveči slovenski čebelar Peter Pavel Glavar Janševo »Razpravo o rojih« leta 1776. in je prevodu dodal tudi nekaj iz svoje izkušnje. Rokopis, žal, ni zagledal belega dne in se je vrhtega izgubil.
Pač pa je 19. leto po Janševi smrti poslovenil štajerski župnik in čebelar Janez Go-ličnik drugo njegovo knjigo »Popolni nauk o čebelarstvu« in jo izdal z nekaterimi pripombami.
Drugo slovensko izdajo je založilo »Slovensko čebelarsko društvo v Ljubljani« leta 1906., tretjo pa Jugoslovanska knjigarna; obe je priredil nekdanji urednik »Slovenskega čebelarja« in zanimiv čebelarski pisatelj Frančišek Rojina.
Janša, po domače »Kuharjev Tonej«, pa je bil tudi spreten slikar; naredil je take končnice na panje, da nobeden takih. Pri Kralji-ču na Breznici so dolgo imeli na končnici leva, ki ga je bil naslikal Kuharjev Tonej; bil je tako živ da je gledal zmerom za človekom, kamor je šel.
Janšev čebelnjak je stal baje do leta 1877., kakor ga je bil postavil mojster sam. Tega leta so postavili nov čebelnjak, en hrastov tram iz starega čebelnjaka, dolg 4 m, so pa vdelali za spomin v novega. Pa tudi tega čebelnjaka ni več. Omenjeni tram je našel Janšaslovec gosp. Pere iz Celja za Janševim domom. Gospodinja mu ga je podarila za čebelarski muzej v Celju; tako je rešen propada
Janševa rojstna hiša je stala vse do leta 1907. Čebelarsko in sadjerejsko društvo za Kranjsko mu je leta 1884. v proslavo 150 let-
nice njegovega rojstva odkrilo na hiši spominsko ploščo. Leta 1907. so staro hišo podrli in sezidali nekoliko niže novo, vzidali pa so zopet spominsko ploščo.
A. Janši pa gre nevenljiva hvala, da je s svojimi bistroumnimi in temeljitimi dognanji dal proučevanju čebel popolnoma novo smer. Le škoda, da je tako zgodaj umrl, sicer bi bil brez dvoma odkril še marsikaj, kar je bilo potem prihranjeno drugim. Slava njegovemu spominu!
Ponesrečeni Marženki!
Tiho, žalostno je rosilo, ko so nam jo pripeljali domov. — Še 14 dni in lahnih nog, veselih lic in jasnih oči bi bila prihitela n3 počitnice ljubečim staršem, sestrici in bratcu v objem ... Vse Tvoje misli in želje, Maržen-ka, so bile že v domačem kraju, ki si ga tako od srca ljubila.
Ni Ti bilo usojeno. V lepi Logarski dolini med šumenjem slapa so Ti ugasnile svetle oči, Ti je utihnila beseda in zastalo zlato srčece, ki Ti je komaj 19 pomladi občudovalo krasote tega sveta. — Težka usoda, nesrečen slučaj sta bila močnejša od Tvoje zdrave, sveže mladosti. — Komaj načela si pot k lepemu cilju, ki si si ga postavila, že Ti je kruta smrt postavila mej.nik. Sredi maja v solncu in cvetju je ugasnilo nadepolno življenje!
Ne prebude iga več majski solnčni žarki, ki so se vjeli tudi v Tvoje zlate lase, niti mehko majsko cvetje, ki ga je dahnila mladosti tudi v Tvoja lica. še vroče, težke solze Tvoje zlate zapuščene mamice, Te ne prikličejo več k življenju.
Pala ie Dala slanica in zamorila prenežen cvet. —
Mi pa jokamo za Teboj, draga Marženka!
Šolski radio
—r XXXIII. V torek 5. junija bo predaval v šolskem radiu g. Valter Rohinec: Ameriški Slovenci.
Nedavno smo v neki domači reviji brali trpki očitek, »da Ljubljana še nikoli ni imela najmanjšega razumevanja za poslednjo slovensko vas kje ob meji, za poslednjo slovensko hišo, ne vedoč, kako obupno lahko postane vse to ko se nam dežela odtuji«. Ta trditev je brez dvoma močno pretirana, priznati pa moramo, da nikakor nismo brez krivde. Se toliko večji je naš greh, v kolikor zadeva naše izseljence v tujih evropskih in preko-morskih deželah. Le redkokdaj vedo naši listi povedati o rojakih v tujini kaj več, Običajno beremo o njih k večjemu poročila o nesrečah v rudnikih, o smrtni kosi med našimi v Ameriki, itu pa tam morda še svarilo, naj nikar ne silimo za njimi v bridko usodo izsélje-ništva. 5. junija 1934. bo v šol. radiu predavanje o slovenskih izseljencih v Ameriki. Predavatelj dr. V. Bohinec nam bo povedal, kako so se onstran Atlantika naselili prvi naši rojaki, kako so si v težki borbi in kljub veliki revščini priborili častno mesto med izseljenci, kod sedaj bivajo in kako trpijo enako kakor vsa Amerika pod strahotnimi posledicami gospodarske krize. Zanimivi bodo zlasti podatki o številu Slovencev v ameriški Uniji in o inijihovi naseljenosti po posameznih državah. Delajmo za naše izseljence, da bomo Jugoslovani v celoti in Slovenci po vsem svetu ena duhovna enota! Vedeti moramo ne le za poslednjo vas ob naši meji, Vedeti moramo tudi za sleherno slovensko in jugoslov. družino v širokem svetu. Naj nam služijo za vzgled Čehi in tudi Nemci, ki imajo zapisanega slehernega svojega Človeka, pa najsi živi v rudarskih revirjih Severne Amerike, v pampah Argentine, v azijskih ali avstralskih puščavah.
V petek 8. junija bo predaval g. Pero Horn: »S kolesom v Celovec.«
Predavatelj nas v mislih popelje skozi Karavanški predor v ozemlje, kjer so naši dedje baš letos pred 520 leti ustoličili svojega zadnjega vojvodo. Razloži nam zanimivosti, ki jih je doživel na obmejnem komisarijatu v Podrožici in dalje na potu do Celovca. Pove-de nas tudi na Gosposvetsko polje, kjer stoji staroslavni spomin naše zibeli. Dasi nas 2.500 m visoki vrhovi ločijo od bratov tam preko, mías vendar nič in nihče od njih ločiti ne more — bodi refren tega predavanja.
Učiteljski pevski zbor JUU
—pev Ponovno opozarjamo članstvo na tečaj, ki bo 4. in 5. junija. Pričetek tečaja 4. junija ob 9. uri v Glasbeni matici. Tečaja naj se udeleže vsi člani(-ice), da se temeljito pripravimo za turnejo. Eno uro pred popoldansko vajo se bo vršila preizkušnja novih članov.
3. junija popoldne (kraj in čas bomo sporočili na dopoldanskem koncertu) se sestane-jo z artističnim odborom UPZ pevovodje mladinskih zborov, ki tega dne nastopijo. Na tem sestanku se bo kritično premotrilo dosedanje delo mlad. zborov. Določile se bodo smernice za bodočnost.
—pev »Mladinski pevski zbor osnovne šole v Krškem«, ki je z uspehom v šolskem 1. 1933./34. nastopil v Krškem in v Radečah pri Zid. mostu, se žal radi daljšega bolezenskega dopusta pevovodkinje učiteljice Vla-stimile Levstikove, ni mogel prijaviti k sodelovanju v koncertu zbranih »Mladinskih pevskih zborov«, ki se bo vršil ob lOOtem nastopu »Trboveljskih slavčkov« v Ljubljani.
Stanovska organizacija JUU
ix aruitev:
= JUU ZA SREZ KRŠKO priredi v soboto 9. junija 1934. v sokolski dvorani v Krškem svoje redno sklepno zborovanje in sicer takoj, ko se konča sreska učiteljska konferenca, ki bo tudi omenjenega dne in prične točno ob 9. uri dopoldne. Ker je glavna točka te konference razprava o učnih načrtih za osnovne šole, zato bo na stanovskem zborovanju podano le poročilo predsednika, kateremu sledijo slučajnosti.	ODBOR.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V CELJU bo zborovalo v soboto 9. junija ob 8. uri v Celju na mestni šoli. Na dnevnem redu so poročila, predavanje tov. Gobca: Naše pedagoške knjige in volitve delegatov.
Šolski vrtnarji se v zadevi razstave sesta-nejo ob 14. uri v mestni šoli.
Knjižničar prosi, da se ta dan vrnejo brezpogojno vse izposojene knjige. Nekateri imajo knjige že par let doma.
ODBOR.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK bo zborovalo v sredo 6. junija 1934. ob 10. uri dopoldne v Žužemberku.
Dnevni red:
1.	Situacijsko poročilo.
2.	Smernice k učnim načrtom za posamezne kategorije šol. Referirajo od sreskega prosvetnega referenta določeni predavatelji.
3.	Predlogi za banovinsko in državno skupščino.
4.	Slučajnosti.
Udeležba obvezna!
ODBOR.
= SRESKO UČIT. DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG bo zborovalo skupno z učit. društvom desnega brega v soboto 9. junija it. 1. ob pol 10. uri predp. v šoli v Limbušu pri Mariboru. V Limbuš bo istega dne ob
9.	uri predp. vozil z Glavnega trga avtobus, nazaj pa po dogovoru. Razposlal sem že 17. t. m. okrožnice vsem učit. zborom vseh šol, da mi sporočijo: a) do 25. maja nujne, važne predloge za ban. skupščino; b) do 1. junija ostale predloge, dalje poimenske prijave za avtobusno vožnjo in za obed v Limbušu, imena učiteljev družinskih očetov-mater, ki žele premestitve radi šolanja otrok in končno — mnenje šol. mladine in učiteljstva glede »Našega roda« in »Mlade Jugoslavije«. Pripravite tudi kratka, izčrpna poročila o izkušnjah in mnenjih glede novih učnih načrtov! Pod a) in h) navedena poročila nujno pošljite! Pred zborovanjem kratka seja upravnega in nadzornega odbora! Vsako naše zadnje letno zborovanje izven mesta nas je združilo v iskrenem tovariševanju, mora nas i to! Tov. pevci.(-ke), vzemite seboj pesmarice (Mohorjeve, Glasbene matice), isto si dovolim prositi tovariše(-ice) z desnega brega!
Vauda Mirko, t. č. predsednik.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V RADOVLJICI bo zborovalo 11. junija t. 1. ob
10.	uiri na Bledu v sokolskem domu. Tovariše in tovarišice, ki imajo poizkusne razrede v zmislu začasnega učnega načrta za višjo narodno šolo naprošamo, da pripravijo kratka poročila o svojem delu in uspehu. Prinesite seboj brošuro »začasni učni načrt in program za višjo narodno šolo v kraljevini Jugoslaviji«.	ODBOR.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU bo zborovalo v soboto, dne 9. junija 1934. pri Sv. Jurju ob Ščavnici. Poleg običajnega dnevnega reda, je na programu predavanje tov. Ivanjšica: Botanika v narodni šoli. Začetek ob 10. uri.	ODBOR.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI bo zborovalo v soboto 16. junija 1934. v Litiji ob 9. uri v Sokolskem domu. Dnevni red: 1. Društvene zadeve. 2. Podrobni učni načrti. 3. Podelitev diplome častnemu članu tov. Ganglu Engelbertu.	Odbor.
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SREZ LAŠKO zboruje dne 13. junija 1934. v prostorih narodne šole v Šmarjeti pri Rimskih toplicah, s pričetkom ob 8. uri zjutraj.
Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Dopisi. 3. Podrobni učni načrt za elementarni razred (poroča tov. Stegenškova). 4. Poročilo 5 članske ankete za »šolski list«. 5. Slučajnosti.
Ker je to poslednje zborovanje v tem šolskem letu, vabimo k čim številnejši udeležbi. Rimske toplice so izletna točka ter so Vam na razpolago tudi kopališča. Smatrajte torej to zborovanje kot tovarišlki izlet in vztrajajte solidarno tam do konca programa. Glede prehrane se je obrniti na tovariša upravitelja Majerja iz Šmarjete.	Odbor.
Porod la i
+ JUU SRESKO UČIT. DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG je zborovalo 21. t. m. Udeležba: od 91 članov navzočih 80, t. j. 88%, od 11 odsotnih je odsotnost opravičilo 7 članov.
Pred zborovanjem sta imela redno sejo društveni upravni in nadzorni odbor ter obravnavala najvažnejše tekoče zadeve.
Zborovanje, ki je bilo skoraj polnoštevil-no obiskano, je otvoril predsednik tov. Vauda Mirko, pozdravil vse zborovalce, predvsem pa novo pristopivše člane: tov. Mikuša Stanjka, Kralja Zorislava, Juršič Berto in Serajnika Iva, dalje vse navzoče nenameščene učit. abi-turiente(-ke). Uvodoma ni mogel preko težkega udarca — redukcije prejemkov, ki zadene po večini le najšibkejša ramena ter v imenu vseh poziva sekcijo, da ne preneha, dokler ne doseže odprave tega usodnega znižanja upravičenih zaslužkov. Graja prve pojave disharmonij med učitelj stvom nekaterih šol, česar doslej v našem srezu ni bilo zaznati. Taki pojavi v malem, rode poraze v velikem. Kot vedno naglasa tudi tokrat: »Službena in tovariška korektnost hodita roko v roki. »Učitelji so uvek bili idealisti, a treba da i ositanu!« (Majstorovič.) Dviga naj nas baš zdaj svečanost spomina na 15.000 južnosrbskih mladeničev, katerim je poziv v borbo za srečo in svobodo domovine pred 20. leti bila prava blagovest. S tem dogodkom v zvezi se spominja generala Maistra, ki mu navzoči navdušeno vzklikajo.
Nato je s situacijskim poročilom vred objavil tov. predsednik dopise ter so zboro-valci sproti podajali svoje sklepe, od katerih so najvažnejši sledeči:
1.	Podpore za brezposelne učit. abit. z ozirom mia nove redukcije plač odklanjajo. Je zdaj po odločenih redukcijah dolžnost države, da namesti abituriente.
2.	V šolski vrtni krožek izvolijo tov.: Cvetko Franca, šalda. Andrejčiča. Tura, Sar-doča, Kramerja, Petelnovo, Droča in Črnka.
3.	Članarino plačujejo v redu, par zaostan-karjev za dobo do 1. aprila naj prečita pravila.
4.	Za ban. skupščino je pripraviti stališče glede mladinskega časopisa, poslati društvu čimprej tozadevno mnenje dece in učiteljstva vseh šdl, izvoljeni poročevalci tov. Mešičkova, Šprajc in Vauda na podlagi poslanih mnenj sestavijo poročilo.
5.	Pri obč. zboru mariborske ZKD 29. t. m. zastopajo društvo tov. Šajna, Cvetko, An-drejčič in po možnosti Vauda.
6.	Vprašanje učit. denarnega zavoda v Mariboru bo aktualno, ko bodo boljši časi.
7.	Tovarišice, ki se žele v počitnicah udeležiti gospod, nad. tečaja, naj sporoče to tov. Mešičkovi. Tov. predsednik obenem vabi k pristopu v »Klub prijateljev vaške kulture«.
8.	Delegatom za obe skupščini je poleg tov. predsednika izvoljen tov. Cvetko Ivan.
Vmes pozdravi tov. predsednik došlo go. Pirkmajerjevo in g. prof. Finka, ki je takoj pričel s predavanjem o Lavtarjevi računski metodi. Po njegovih, vso pozornost in zanimanje vzbujajočih izvajanjih se je vršila debata, pri kateri je poleg tov. predsednika in tov. Cvetka nato posegla v daljša pojasnjevanja ga. Pirkmajerjeva. Zaključno besedo je povzel tov. predsednik in apeliral zlasti na mlajše tovariše, da se ožive iz vglobe v metodo Lavtarja, našega prvega slovenskega, že pred 20. leti našim sodobnim ped. did. strujam ne le doraslega, ampak jim že predhodečega, računskega metodika, povrh sinu naše krvi in našega naroda!
Končno so bili sprejeti sledeči predlogi:
1. Razna društva in učitelj. 2. Lavtarjeva rač. metoda in računice. 3. Počitniški tečaji in učiteljstvo. 4. Obveščanje društev za ban. skupščino. 5. Neredna dostavitev Prosv. glasnika. 6. V časten spomin g. generalu Maistru.
Prihodnje zborovanje po sklepu zboroval-cev: skupno z učit. društvom sreza Maribor desnii breg dne 9. junija t. 1. v Limbušu. Mirko Vauda, preds. Valetan Lenčka, taj.
+ JUU — SRESKO UČITELJ. DRUŠTVO V KOČEVJU je zborovalo dne 5. maja 1934.
Članov 132, navzočih 78, t. j. 59.09%.
Predsednik društva tov. Kmet otvori zborovanje in izrazi veselje nad tako lepo udeležbo. Za tem pozdravi predsednik zastopnika sreskega načelstva g. dr. Makarja, g. univ. prof. dr. Ozvalda, vse nove člane, m sicer tovarišico Andoljškovo-Pucelj, Klunovo, Levstikovo, Beljanovo, Grilovo in Kmetovo.
G. univ. prof. dr. Ozvald govori o temeljih državljanske vzgoje in izvaja sledeče glavne misli: Šola polaga temelje za nadaljnjo vzgojo državljanov. Sodelujejo še rodbina in karitativna društva, to se pravi le intimni krog sorodnih duš. Smisel državljanske vzgoje je mobilizacija vseh zdravstvenih in etičnih vrednot. Da bo ta vzgoja plodnejša, imamo skrbeti za ozdravljenje zajednic. Predvsem je to naloga države. — Veliko pripomore učinkovanje učitelja na mišljenje učencev. Državljanska vzgoja otroka in mladostnika temelji na pravičnosti, na trajni urav-nanosti duše, na vzgoji k dobremu, na poštenosti in na zmisel za vest. Državljan je član države in njen sonositelj. Dodelan državljan je le oni, ki je dozorel v svojem poklicu.
Tov predsednik se zahvali g. predavatelju za lepo predavanje in otvori debato. Omeni, da imajo že nekatere države učni načrt za državljansko vzgojo, po katerem se vzgaja mladina. — Vončina: Učiteljska šola da našemu naraščaju premalo podlage za pouk o državljanski vzgoji. — Kmet: Vaška (ljudska) vzgoja je temelj državljanski vzgoji. — Dr. Ozvald: Vzgoja vasi bo rodila kolosalen uspeh. Omeni tudi uspeh v tem, da se že zdaj rodbinski krogi obnavljajo, utrjujejo. — Vončina prosi, da se vzorno predavanje objavi. — Peterlinova: Otrok bo vzljubil domovino, če mu jo učitelj pokaže takšno, kakršna je, to se pravi vse njene lepe, dobre, pa tudi senčne strani. — Mikuličeva: Učni načrt je preobširen, kar ovira temeljit razgovor o pravi državljanski vzgoji. — Dr. Ozvald: Vzgajati treba uvidevnega državljana, ki se briga in zaveda vseh oblik življenja. Otroka je treba pripraviti, da bo dovzeten za temelje državljanske vzgoje.
Po odhodu g. predavatelja poroča tov. predsednik o vseh aktualnih zadevah, ki ravno v sedanjem času pretresajo naš stan, to je naša stalnost, naši novejši odtegljaji, s katerimi so prizadete naše poročene tovarišice. Pri prečitanju dopisov omeni zadnji sestanek ljubiteljev vaške kulture ter poziva članstvo, da čvrsto sodeluje pri sanaciji naše vasi. Za uspešno delo na tem polju je nujno potrebno, da že sedaj mislimo na ustanovitev krožka onih učiteljev, ki že delujejo pri raznih gospodarskih ustanovah.
Debata o našem mladinskem tisku je pokazala, da vsi soglašajo v zahtevi, da ostane »Naš rod«, mladinske knjige pa naj izhajajo po štirikrat med šol. letom.
O razstavi šol. vrtov poroča tov. Vodo-pivec, ki kritizira nedelavnost nekaterih šol. Tov. Peterlin je mnenja, naj bi krožek preje pripravil material, oz. naj ga skuša dobiti, če je to možno, potem naj bi se šele mislilo na razstavo samo.
Prihodnje zborovanje naj bo po možnosti na dan sreske učit konference, ako se bo ta sploh vršila.
Sprejet je predlog, da se dopisi kmetijske stroke dostavljajo učjteljstvu narodnih šol, ako se mu ne bi s tem nalagalo večjih bremen.
Nove redukcije plač so učiteljstvo hudo obtežile, ker že itak skromno živi. Finančni viri naj se poiščejo drugje. V. Kmet, preds.	Čok Antonija, taj.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO SLO-VENJGRADEC je zborovalo v soboto 12. maja 1934. v osnovni šoli v Slovenjgradcu.
Od 44 včlanjenih je bilo navzočih 38 tova-rišev(-ic) t. j. 86%.
Predsednik tov. Kopač Leopold je otvoril zborovanje z dobrodošlico predavatelju tov. Vrancu iz Maribora, sreskemu šolskemu nadzorniku Grmovšku ter pristopivšima tovarišema Grumu iz Podgorja in Kaiserju iz Šmiklavža; odišli tovarišici Vovk Slavi je želel na njenem novem službenem mestu vse najbolje — nakar je prešel na dnevni red.
Predavanje tov. E. Vranca »Iz prakse strnjenega pouka«. Za prav lepo in stvarno predavanje, ki je bilo demonstrirano tako z »dnevniki« učencev, kakor tudi z vzornimi uradnimi knjigami — je žel predavatelj mnogo priznanja.
Tajnik tov. Iglar Rajko je poročal o do-šlih dopisih. Z ozirom na slednje se je sklenilo:
a)	da se bo glede »Našega roda« ozir. mladinskega časopisa izreklo končno mnenje na prihodnjem — junijskem zborovanju, ko bo učiteljstvo že vedelo za tozadevne želje učencev.
b)	da v principu soglašamo z ustanovitvijo »Učit. kredit, zavoda« v Mariboru.
Za namestnika delegata za glavno in banovinsko skupščino sta bila soglasno izvoljena tovariša Cilenšek in Grum.
Sreski šolski nadzornik gospod Grmov-šek je poročal o podrobnih učnih načrtih in o jesenski šolski vrtnarski razstavi.
Sklepi:
1.	Z ozirom na zopetno krajšanje proračunov krajev, šol. odborov po kralj, banski upravi se sekcija ponovno naproša za intervencijo, da se proračuni v bodoče ne bodo okrnjevali.
2.	Vsa prazna mesta naj se čimprej razpišejo. «
3.	Upravitelji z 10 in več razredi naj se oproste šol. pouka, ker morajo poleg preobilice šolskega dela vršiti še mmogobrojno iz-venšolsko delo med narodom.
Slučajnosti: Predsednik naproša vse učiteljstvo, da se udeleži sprejema gg. ministrov za telesno vzgojo naroda dr. Andelino-viča in za zdravstvo dr. Novaka, ki se z več narodnimi poslanci pripeljeta v Slovenj gradeč v nedeljo 27. t. m. ob 3. uri popoldne.
Prihodnje zborovanje se bo vršilo drugo soboto v juniju.
Kopač Leopold, preds. Iglar Rajko, taj.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki slnilj* t posredovalne in socialne bsick občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjil znesek Dia 5-—
FR. P. ZAJEC
iipriiio optik Ljubljana, Stari trg»
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnin« in srebrnine. Ceniki brezplačno.
Cenjene šolske uprave, katere nameravajo napraviti šolske majske izlete v našo belo Ljubljano, naproša
AUTOMATIČNI BUFFET »D A J-D A M«
na Aleksandrovi cesti,
naj ne pozabijo posetiti istega s svojimi malčki, ki postreže z vsem primernim po izredno nizkih cenah od 1 Din do 3 Din.
BREZPLAČNO STANOVANJE IN ZAJTRK
dobi v gorskem letovišču učitelj (-ica), ki bi v zameno črez počitnice nadzoroval 2 fanta in punčko staro 5, 10 in 11 let. Naslov v upravi lista.
ZAMENJAVA.
Učiteljica na večrazrednici, v kraju ob železnici, v šmarskem srezu, zamenja svoje službeno mesto z učiteljico na več-razredni šoli in ob železnici. — Ponudbe na upravo »Učit. tovariša« v Ljubljani.
OSAMLJENA UPOKOJENKA
odda v Mariboru lepo, novo opremljeno mesečno sobo v novi vili. upokojenki. — Naslov v uredništvu »Učit. tovariša«.
Celotna izdaja zbranih spisov za mladino je izšla
ENGELBERT L. G A N G L:
MOJA POT
v 10 knjigah po 10 tiskovnih pol. Cena v platno vezani knjigi je 42 Din, vsej zbirki 320 Din, ali v 12 mesečnih obrokih po 32 Din. — Naročite takoj!
ZAHTEVAJTE PROSPEKTI
KNJIGARNA »UČITELJSKE TISKARNE« V LJUBLJANI FranilSkanska ulica štev. 6