Neodvisno
politično glasilo
za Slovence
Izhaja vsak petek, ako je ta dan praznik pa dan poprej. Velja za celo leto 8 K, za pol leta 4 K, za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na naročbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja“ posebej.
U1 Z mesečno prilogo ]lf-
fl Slovenska Gospodinja f
Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo „Našega Lista“ v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. Škrat, za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina: Mi hočemo, in vi morate! — Politični pregled. — Štajersko: Razno. — Koroško: Razno. — Primorsko: Razno. — Kranjsko: Razno. —Prosveta. — Raznoterosti.
Podlistek: Peter Skiihala: Popevke. — Slovenec v Siamu.
Ki hočemo, in vi morate!
Modrijan ceni znanje višje kakor bogastvo, her mu znanja nihče ne more ukrasti in pa ker je baš znanje tisto čudotvorno orodje, ki polaga človeku do blagostanja. Pod Alpami in ob Adriji živeči Slovenci hrepene zato predvsem po znanju in skoraj ves njih boj je osredotočen v velikem cilju: doseči čim več šol, ljudskih, ttieščanskih, obrtnih, srednjih in končno celo višjih. Kulturni del slovenskega naroda se ne razveseli nobene vesti bolj, kakor če se tuintam otvori nova šola. Pa bodisi kakoršnakoli! In na Oobenem polju ni slovenska požrtvovalnost Večja, idealnejša, kakor na šolskem. Dokaz temu Velike denarne žrtve za šolske svrhe Družbe sv. Cirila in Metoda. Komu ni vztrepetalo od radosti srce, da se tržaška ljudska šola pri ®v. Jakobu podržavi? Prva javna šola za tržaške rojake! — In celo v Ljubljani se razve-8®le otvoritve vsake nove šole kakor nove kulturne zmage. Tak vesel dogodek je bila otvoritev I. slovenskega dekliškega liceja v ponosni Palači ob Bleiweisovi cesti. Naša ženska mladina j0 dobila nov, modem srednješolski zavod! Naša dekleta — bodoče slovenske žene in ma-tere — bodo poslej deležne višje umstvene in 8rčne izobrazbe! Čim več izomikanih, moderno Uobraženih žen, temveč izobraženih rodbin, teOiveč luči v slovenski hiši. Izomika požira bacile klerikalizma, praznoverstva, temaštva;
toter Skuhala: Popevke.
Kakor božajoč pomladanski dih iz klasične Panonske domovine mi je zavelo v hladno tu-i'Uo, ko sem dobil in bral drobno knjižico, nalovljeno enostavno in priprosto: „Popevke“, 'iazik teh popevk se sicer razločuje v malen-h°8tih od jezika po naših dolinah in hribih, ^asi imamo od nas na mursko polje le dve uri. /■ v bistvo je isti, kakor je isto ljudstvo samo, Segavo in veselo, včasih nekoliko lahkomiselno, Osebno je bilo tako v odbeglih letih, ko je *°dila trta bogato, kakor bi že slutila bližajočo «mrt. Krepki ljudje se rode, žive, se vesele ^ trpe tam doli po slavnih tistih krajih. Na brskem polju se odlikujejo še posebno z bo-^stvom, ženstvo z izredno lepoto, vsi z veliko j^urjenostjo in s posebnim nagnenjem do petja. °^e tam doli vse: pastir na paši, dekle, ko
p8re

fant na konju, mož ob vinski kapljici,
a> ko ziblje in varuje vnuke. Poezije je
0 ona dežela; še zdaj živi v ljudstvu polno u P°vedk o čarovnicah, o raznih čudnih činih t a®ga duha, o rokovnjačih, o tihotapcih, o vi-0 v slavnih ondotnih gradovih, o Braneku, 0rlju, o ormoških in velikonedeljskih gra-, lDah. A ni samo pelo in pilo to ljudstvo, tudi J(!V&lo se je stoletja, posebno s Turki in Kruci.
izomika desinfikuje zaduhle jame nazadnjaštva ter prinaša‘zdrav, čist vzduh svobodomiselnosti, kulturne tolerance in harmonskega napredovanja! Približujemo se že uresničenju državne obrtne šole v Ljubljani, in ne bo več dolgo, da dobimo tudi trgovsko šolo. Za naše denarne zavode nujno potrebujemo domačih sil, in žalostno je, da si morajo naše banke in kreditni zavodi pomagati še s tujci, dasi večinoma slovanske narodnosti. Toda v kratkem bomo tudi na tem polju stali na svojih nogah.
Toda v svojem hrepenenju po šolah smo se dvignili že k najvišjemu cilju, do slovenske univerze. Pri razdeljevanju državnih vseučilišč med avstrijske narode se vlada doslej na Slovence ni nič ozirala; še danes ni državne univerze s slovenskimi predavanji. Nemci že od nekdaj odrekajo Slovencem vsako kulturno sredstvo in zdi se, kakor bi stremili z vsem rafiniranim sovraštvom za tem, kako bi jim le še bolj zabili in zabarikadirali vhod v svetišče Palade Atene. Za vsako ljudsko šolo se morajo boriti Slovenci z vlado, in vlada se vede pri tem kakor mati, ki skriva ''trokom vžigalice. Boji se pač, da bi si Slovenci doma preveč razsvetlili, boji se, da bi Slovenci zažgali kres, ki bi jih prijetno grel in jim še posvetil tako, da bi jasno izpregledali, koliko so zamudili po krivdi vlade. Vlada skriva Slovencem kulturo tako, kakor bi bila kultura bomba, ki bi mogla raztrgati darovalca! In to je smešna bojazen.
Zato se Slovencem vzlic mnogoletnemu in složnemu naporu še ni posrečilo, priboriti si univerzo. Vlada nas odpravlja z odgovorom, da nimamo niti še slovenskih srednjih šol, a — sama je, ki nam teh slovenskih šol noče dati! — Vlada pravi, da nimamo niti profesorjev niti
Kdo ne pozna „Babjega klanca“, kjer so bili uničeni Kruci! Komu so neznani vržejski junaki in njihov kmet-vojvoda Štefan Ropoša, ki je bil ob svojem času (1704—1746) strah Krucev!
A ne le slavno zgodovino ima to ljudstvo, ampak tudi slaven jezik, poln kreposti in še-gavosti. In da je ohranil v pesmih ta jezik in večinoma v njegovih najznačilnejših izrazih, to štejem gospodu pesniku, vpokojenemu župniku nemškega vitežkega reda, v veliko zaslugo. In no le „prleki“ sami bodo jemali knjigo vedno z veseljem v roke, študirali jo bodo tudi folkloristi in vobče vsi, ki hočejo spoznati značaj panonskega ljudstva. Ker malokdo nam je naslikal tako živo in pristno veselo in šegavo dušo tega ljudstva kakor pesnik „Popevk“, ki se predstavi kaj originalno čitatelju v prvi pesmi „Gda sen mali bijo:“
Gda sen mladi bijo Liištno je bilo,
Da sen mleko pijo,
Beli močnik jo,
V robači sen skako.
Glasno se smijo Trala, lala, lala, lo.
Držo sen za janjko Materi se jas,
Se potekno v planjko,
Opo na obraz.
knjig za slovensko univerzo, a — sama je, ki vse to onemogoča! Kako boš plesal brez godca, kako boš kopal brez motike!
Ljubljanski župan in drž. poslanec Ivan Hribar je v parlamentu stavil predlog, naj se osnuje v Ljubljani vseučilišče ter je svoj predlog podprl z najjasnejšimi dokazi potrebe, koristi in možnosti. Država mora le želeti, da se dvignejo vsi narodi v kulturi čim višje, saj bo imela predvsem država od tega naj večjo korist. Nad državo plove eno in isto soince ter greje vse narode enako; toda Slovenec išče pri belem dnevu z leščerbo v roki vlado, ki bi ga pustila pod soince kulture, in le neomajna nada, da to vlado enkrat vendarle najde, bodri Slovenca iskati dalje . . . Enkrat se je že posvetil žarek, veselega upa poln, a hitro je izginil v temo. Bil je naučni minister Hartel, ki pa je umrl!
Hvaležnost naroda tudi vladi ni nevažna stvar. Vsak hip nastopajo v parlamentarnem in državnem življenju slučaji, ko se vladam po-vračuje tako, kakor je posojala. Oko za oko, zob za zob, pa tudi dobroto za dobroto! Naj se ne pozablja, da se Slovenci uče vsak dan realneje misliti, in da veliki vzgledi — n. pr. sosedov Madjarov! — ne ostajajo več brez vtiska na ponižno slovensko psiho. Slovenci in Hrvatje skupaj, in, če Bog da, s pomočjo še kakih slovanskih tovarišev v parlamentu tudi zmorejo toliko odvažnosti, da podstavijo nogo v kakem kritičnem momentu. Vzgledi mičejo; treba je le čisto neoriginalno, a vendarle uspešno posnemati! Na zavistneže, ki sami nimajo vesele duše, a tudi drugemu ne privoščijo sreče, pa se pravična vlada ne more ozirati; duša, ki je polna zavisti in sovražne škodoželjnosti, je slična rastlini, pokriti z ušmi in gosenicami.
V blati sen se koto Ves poštrofani — —
Trala, lala, lala, li.
Platno sen slišijo Polek škafa sto,
Pmf sen v škafi bijo Pijo sen vodo — —
Mlado puro, dabjo,
To ponos je moj,
Plavati navadjo':
Hajdi v mlako ž njoj!
Pa so mi zajejo,
Ti parteka ti------
Šteli so me mati,
Skrita za voglon,
Šibicoj nažgati,
Gda ja priša bon.
Ja pa sen se strašjo,
Vujšo hahaha
Jihov Peter Skiihala.
Enako originalno kakor samega sebe kaže pesnik tudi druge osebe na pr. „Rihtarja", ki je vzet kar iz življenja. Ker taki so bili res ti rihtarji, vsaj večinoma, v polpreteklih časih. Čast jih je omamila:
Gda za rihtara zvolili So me naši moži vsi,
Te sen močno jas se štima.
Da sen lepe hlače ima,
Nove črevle pa na rum,
Takak moj gosposki kum.
Zato pa Slovenci v svojem železnovztraj-nem stremljenju za novimi šolami in za slovenskim vseučiliščem ne odnehajo nikdar. Vajeni so boriti se, čakati, vedno iznova praznih rok odhajati; a vračajo se tudi zmeraj iznova, da trkajo tem silneje! Dali so državi že toliko svetlih glav in velikih mož, in dali jih bodo še, ker jih država potrebuje. Vsaka stvar pa se povračuje, in dolg države Slovencem postaja vedno večji. Zato bo moralo biti tudi končno plačilo tem večje! Resje, da je najtežja čednost hvaležnost, toda avstrijske vlade so se morale že marsičemu težkemu priučiti. Naučile se bodo — rade ali nerade — tudi še hvaležnosti! Morale se bodo! Tudi kapljica izdolbe kamen, in Slovenci smo narodna kapljica . . .
Naravni procesi hodijo svojo pot in se ne brigajo za osebe, niti za najvišje ne. Vlade padajo, ministri izginjajo v pozabnost, narodi pa ostanejo in ideal živi večno svež in mlad! — 16. t. m. se je sešel zopet državni zbor, in zopet sede zastopniki Slovencev pred obličji ministrov. Naj ne sede molče, nego naj jim vedno in vedno iznova ponavljajo z vso odločnostjo v obraz:
„Mi hočemo, in vi morate!“
Politični pregled.
Nas cesar — bolan. Vsa država stoji pod bolestnim dojmom vesti, da se je cesar na letošnjih velikih vojaških vajah prehladil, da ima zdaj nevarno influenco, ki povzroča cesarju mučen kašelj, hudo vročino in oslabelost ter da je morda celo nevarnost, da se pri čestitem starčku vladarju razvije pljučnica ali vnetje prsne mrene, kar bi moglo povzročiti katastrofo. Listi prinašajo tolažilne vesti, ki pa se sprejemajo z dvomi in strahom. Vzlic vsemu pa marljivi naš cesar še v bolezni ne miruje in dela! Ne moremo dvomiti, da bi kakšna katastrofa, ki menda še ni toli blizu, zadala državi hud udarec in ji prinesla nepregledno nesrečo. Klerikalizem bi se le še okrepil. Zato željno upamo, da krepka narava cesarjeva premaga zavratno bolezen, in da ostane krmilo države še dolgo v izkušenih rokah občno spoštovanega in ljubljenega cesarja, ki nam je dal poleg druzega moderno ustavo, moderne šole, nov volilni red za drž. zbor ter je vedno blagodejno vplival na razvoj umetnosti in književnosti.
Splošna volilna pravica na Ogrskem. 10. t. m. so madjarski delavci in proletarci priredili v vseh mestih ogrsko krone velike manifestacije za splošno, tajno in enako volilno pravico. Pridružili so se Madjarom seveda tudi hrvatski in srbski delavci. Vzlic ogromnim iz-pre vodom, ki so korakali po mestih, so te demonstracije minile vobče mirno in dostojno. Le na nekaterih krajih so delali sitnosti policijski organi brez povoda. V Budimpešti je demon-
Hoda sen v hraščico glodat,
Ge bi kaj želoda blo,
Da bi ga lüden odali Potlan pišence glodali,
Pa še vino kcoj pili,
Ve to kasa vse plati.
Hodja sen po poli merit,
Če za meje ge je šlo.
Rihtar more merjaš biti,
Sakemi pa prav včiniti Te pa lehko v krčmo gre,
Da ne pije skos vode.
A ko v imenitni službi vse zapije in mu prodajo dimo in prase in hišo, pa tolaži sebe in ženo prav po prleško dobrodušno:
,	Oj ne joči se tak, Bara,
Ve pomoči se ne da. če so nama vse odali Dimo, prase so odgnali,
Ve še mija sva oba,
Ki se lepo lübima.
Ali kaj naj rečemo o oni: »Ste vidli barona?“ V malokateri se pokaže narodni humor v taki meri, kakor v ti, ki se norčuje tako klasično z aristokrati in pa z učenimi zdravniki v Gradcu, kamor hodijo Panonci iskat večkrat pomoči, a je mnogokrat ne dobe, ali pa v obliki, ki jim ne ugaja. Tako tudi baron, ki
striralo 60 — 100.000 delavcev, a vendar ni bilo izgredov. Po nekaterih mestih pa so bili izpre-vodi prepovedani, in župan v Turčanskem sv. Martinu je šel celo tako daleč, da je delavce dal aretirati, ako so se sešli trije štirje na ulici. Policijski birokratizem je pač povsod enako pameten. Uspeh teh demonstracij pa ni bil tako ugoden, kakor 28. listopada 1905 na Dunaju. Takrat je delavska deputacija, ki je šla v parlament, mogla sporočiti stotisočem zbranega ljudstva veselo vest, da je vlada že izročila parlamentu osnovo nove volilne pravice. V Pešti je predsednik parlamenta Justh zavrnil deputacijo dovolj pikro, češ, da parlament že sam ve, kaj ima storiti. Ogrski notranji minister grof Andrassy pa je dejal, da je bila manifestacija nepotrebna, ker je volilna reforma že pripravljena. Delavci so torej nezadovoljni in groze s splošnim štrajkom, ki se razširi tudi na kmetiške delavce, ako ne pride volilna reforma kmalu pred zbornico.
Čehi in vlada. Mladočeško glasilo, »Narodni Listy“ pišejo; »Ako se je vlada mogla poravnati z Ogri, se mora poravnati tudi s Cehi. Čehi ne zahtevajo zase nikakih žrtev od avstrijske države, nočejo jej storiti najmanjše škode, temveč zahtevajo le svojo dobro pravico, ki jim jo že stoletja krati Avstrija. Ako vlada Čehom tega ne da, tudi oni niso pripravljeni za žrtve, ki se zahtevajo sedaj od njih. V ta namen naj nastopijo na Dunaju vsi češki poslanci z vso odločnostjo!“ Nadalje poročajo „Narodni Listy“, da za sedaj ni misliti na pre-osnovo kabineta. — Vsi češki listi poživljajo vlado, naj vendar enkrat imenuje moravskega cesarskega namestnika. Kandidatov za to mesto je sedem.
Anarhija v Črnigori. Razni Črnigori sovražni listi so pisali v najčrnejših barvah o uprav strašnih razmerah v Črnigori. Poročali so, da vlada v slovanski državici pravcata revolucija, ter so kruto napadali kneza in ministrstvo. V resnici pa je stvar precej drugačna. Vsekakor so poročila o nemirih v Črnigori silno pretirana. V opoziciji so večinoma ljudje utopističnih idej, fantasti, ki bi radi preobrazili vso Črnogoro naenkrat in po obrazcu velikih in bogatih držav, kar pa seveda v mladi ustavni državi ni še mogoče. Ti opozicijonalci hujskajo na vse možne načine narod proti vladnim krogom, a imajo pravzaprav malo uspeha. V Cetinju in tudi v mestecu Nikšič vlada zopet mir. Tudi tiskarne opozicijonalcov v Nikšiču niso napadli od vlade naročeni uslužbenci, nego oko-ličanski volilci, ki so bili ogorčeni, ko so izvedeli, da je vodja nezadovoljnežev, dr. Marušič, žalil kneza. Sicer pa tiskarna, ki je sedaj zaprta, ni demolirana, marveč so napadalci napravili v njej le velik nered. Vsekakor je značilno, da priznavajo celo mirnejši opozicijonalci, da je bila svoj čas opozicija jako nerodna in je
Ma perje pod noson pa en mostač Temi se bote čUdili pač,
LTn pa so štima le,
Dere po cesti gre,
Da se mu smeje lahko štošto.
A kako to, perje in en mostač? Ko je jezdil, se je splašil konj, dirjal v gozd, baron se zadene ob hrastovo vejo, ki mu odtrga ustnico. Pa kaj bo brez čube zdaj siromak,
Norca bi dela žjega se vsak.
Zato pa v Gradec gre,
Takši so tan možje,
Keri nare ti znajo to vse.
So žive kokoši mesa en kos,
.Temi prišili notri pod nos.
Kakšna blaj’ prle paj,
Takšna je čuba zaj,
Samo ka perje rase is žje.
Od potli pa nosi toti gospod Brke pod noson ino perot. če pa bi ti še paj,
Takše mostače raj,
V Graci si čubo delati daj!
Ali naj omenjam »Vogledi“ ?
Prišla sta vogledi,
Kumaj Balaš zguči,
Že dva je Barbara Z bernicoj pokala,
Kumaj da vujšla sta Bita domii.. .
v marsičem delala krivico knezu. Črnagora se more le polagoma razviti v moderno državo!
Za Björnsonom še Tolstoj. Veliki ruski mislec in umetnik Tolstoj je javno v listih izrazil svoje popolno soglašanje z Björnsonom glede nasilnosti Madjarov proti slovanskim narodnostim na Ogrskem ter se je izrekel za obsodbo naučnega ministra Apponyja, ki se dela miroljubnega kulturonosca, a zatira male, slabe, marljive slovanske narode. Hrvatski zbornik »Hrvatska zbornica“ je poslala Björnsonu zahvalo za njegov moški nastop ter obenem prošnjo, naj se zavzame tudi za Hrvate, Srbe, Rumune in Slovence na Ogrskem in Hrvatskem. Čehi se Björnsonu za njegov odlični nastop proti kulturnemu humbugu Madjarov zahvalijo ter se je 14. t. m. vršil v Pragi shod čeških politikov in pisateljev, da se o formi zahvale dogovore.
Poljaki že odobravajo nagodbo. Krakovski „Czas“ svari, da bi se z bojevitimi govori pobijala nagodba, ker je bil njen okvir že pred dvema letoma v parlamentu sprejet, ter gre zdaj le končno redakcijo nagodbo odobriti, sicer v državi zopet 10 let ne bo miru. Niti Ogrska niti Avstrijska ne bo imela niti škode niti koristi, ako se nagodba sprejme; ako pa se odkloni, bi bila za oba dela države to največjft nezgoda. Dasi ne poznamo še detajlov nagodbe, vendar je gotovo, da se sprejeti mora.
Štajersko.
Glavni zbor narodne stranke za Štajersko sklicuje izvrševalni odbor na dan 3. nov. t. 1. v Celje. Jedva dve leti je, odkar so se organizirali štajerski naprednjaki in da imajo svoje glasilo „Narodni list“, in že ima stranka lepe uspehe med narodom, ki se je začel zavedati, da mu treba skrbeti predvsem za svoj narodni obstoj in gospodarski razvoj, ako se hoče štajersko slovenstvo obraniti proti naskokom nemštva, ki je Slovencem sovražno brez razločka na nemške politične stranke. Nemški nacijonalci in klerikalci so Slovencem enako krivični. Slovenski klerikalci so bili v odbijanju nemških krivic premalo odločni, zato štaj. Slovenci niso napredovali tako, kakor bi mogli. Iz opozicije proti medlosti in narodni neodločnosti se je razvila nova narodna stranka demokratskih, naprednih in narodnih idej. Ločitev duhov se je izvršila tudi že na Štajerskem, kakor se pripravlja na Koroškem in kakor obstoja že deset let na Goriškem. Gnilo slogaštvo," v katerem se je utrjeval le mednarodni klerikalizem ter so absolutistično zapovedovali le duhovniki z nekaterimi častihlepnimi, nedelavnimi mogotci, s0 je na Štajerskem prenehalo. Nastopila je kritika, opozicija, ki rodi na vseh straneh živahno delovanje za narod. Zborovanje naro-
A so v zbirki tudi pesmi z globokimi io resnimi akordi. Tako posebno v onih, ki govori v njih pesnik o sebi in o svoji usodi. Ali „Naj-lepsa stvar božja“, ki spada med najlepše io najboljše v zbirki.
Stopi pa čvrst pajbar Z deklico pred oltar,
Da jej svoj zakonski Prstan poda.
To je najlepši par,
To je najlepša stvar,
Tej se enaki par Najti ne da.
A vzemite sami, berite, uživajte iz čisteg9 vira te narodne duše, narodne poezije!
V pesmi: „Gda še mala srna bila“ pravi pesnik:
Resen nesma paj (fant) bogata Pa možato delama,
Če ga nega v mošji zlata,
Se zato ne brigama.
Res, življenje dela je bilo življenje pesni' kovo. A zdaj, na stare dni, je reven navzl^ vsemu delu in trudu. In če govori v „Koncu“-„Kje tedaj pa bodo moje bede, kje trpljenj0’ tuge, kje potekle solze“ — ni to prazna fraz0-Kdor pozna življenje pesnikovo, ve, da je bl v njem dovolj dni, polnih trpljenja in tuge, V° svečenih morda z na skrivnem izplakanimi 90
dno-napredne štajerske stranke dne 3. novembra t. 1. bo velike važnosti za razvoj stranke v bodočem letu, zlasti vočigled bližajočim se deželno-zborskim volitvam. Želeti je, da bi bilo to zborovanje nov dokaz, da je pognala napredno-demokratska narodna misel med štajerskimi Slovenci že krepke korenine! Deželni slovenski štajerski poslanci so igrali v zadnjem zasedanju dežel, zbora v Gradcu kaj medlo ulogo. Treba je poiskati energičnejših, pogumnejših mož.
Kaj vse je štajerskim klerikalcem nemoralno! Ni ga večjega zelota ko štajerski kapelan, ki presega celo kranjskega. V Pišecah živi neki Planinc, ki je že blazno fanatičen moralist. Ondotno bralno društvo je bilo uprizorilo igro „Divji lovec", ki jo je spisal župnik F. S. Finžgar. In glejte! Kapelan je obsodil župnika, da je spisal nemoralno igro, ki ljudstvo pohujšuje! S prižnice je svaril stariše, naj ne hodijo k predstavi, ki je pregrešna. Narod pa je vendar šel k predstavi in -se prepričal, da je kapelan lagal. Ker je bilo Planinca sram, je nato zavijal in tajil svoje nasprotovanje. A letos je storil isto. Bralno društvo je uprizorilo tri igre iz zbirke kršč. socij. Zveze, in kapelan Planinc je zopet ugovarjal. Takih zelotov se mora sramovati celo najneumnejši klerikalec.
v
Finančno deželno ravnateljstvo na Štajerskem prezira popolnoma slovenski značaj Spod. Štajerske ter nastavlja le nemške, slovenščine nesposobne uradnike. Za Celje s področjem Brežic, Šoštanja in Vranskega se nastavljajo le Nemci, dasi je večina prebivalstva teh okrajev slovenska. V Mariboru je višje finančno uradništvo nemško, dasi je okolica malone povsem slovenska. Preiskovalni uradnik v kazenskih zadevah pristojbin pri mariborskem fin. okraj, ravnateljstvu ne zna nič slovenščine. Tega štajerski deželni in državni poslanci ne morejo trpeti več!
Šola na Muti, ki jo vzdržuje družba sv. C. in M., je jako draga, a v narodnem oziru je doslej še malo koristila. Šolske sestre skrbe pač za nebesa, a premalo za narodno usodo štajerske mladine. Ker se zahteva v tem oziru temeljita izprememba, kriče štajerski klerikalci, kakor bi hotel kdo šolske sestre odreti na meh. Čemu pa je šola na Muti? Ali ne v obrambo naše narodnosti?
Mariborski Slovenci imajo več narodnih društev, med temi najvažnejši: „Sokol" in „Slovanska Čitalnica“. „Sokol“ vežba vsako nedeljo popoldne naraščaj. Osnuje se tudi tečaj za dame. O čitalnici je malo slišati. Včasih so se prirejale lepe in velike dramatične predstave, zdaj pa že dolgo vse spi. Slovenci v Mariboru se bavijo preveč s športom, a premalo z umetnostjo.
Nemke, učite se slovenski! Ne le na češkem, nego tudi Nemci na Štajerskem priznavajo potrebo slovanskih jezikov, kadar morejo izpodriniti slovansko konkurenco. Graška
zami. A ob vsem tem si je ohranil blagi mož blago, veselo srce.
Ta mladost in svežost duha vpliva prijetno na čitatelja. In teh naj najde knjiga mnogo po klasični „prlekiji“ in po širni slovenski domovini.
Ksaver Meško.
Slovenec v Siam«.
Spisal inženir Ferdo Lupša v Siamu.
O priliki raziskovanj vzhodnega obrežja siamskega morskega zaliva so mi poročali ino-zemci o nekem „bo nam ron“, to je o vrelcu Vroče vode. Na podlagi tega sem odposlal gospoda Ivančiča, ki me v opravilih v Siamu podpira, da poizve natančnosti o tem, oziroma da razkrije vrelce. Na moje iznenađenje je bila baloga prej rešena kakor sem mislil, ker že za bekoliko dni se je omenjeni gospod in tovariš Vrnil s poročilom, da so na severoizhodnem Pod vznožju gore Kao Phra resnično topli vrelci.
Dne 12. junija t. 1. sva torej z dvema 8Premljevalcema in štirimi mornarji odjadrala iz Bang Hea, ki leži na severnem obrežju ob izlivu reke istega imena po morju. Namenjena 8va bila iti v poševni črti preko morskega za-
„Tagespost“ poživlja nemška dekleta, naj se uče slovenski ter naj obiskujejo slovenski tečaj v Gradcu. Ta dekleta naj dobe službe v trgovinah in po pisarnah, da izpodrinijo Slovenke ter obenem delajo predstražo nemške ekspanziv-nosti. Nemška dekleta in nemške udove naj pomagajo pri germanizaciji slovenskih krajev! Višje sodišče v Gradcu to idejo podpira že dalje časa. Ustanovil je v Mariboru slovenski tečaj za sodnijske praktikante z istim namenom.
Štajerska vinorejska in sadjerejska šola v Mariboru je ponemčevalnica. Slovenski gojenci ne smejo niti med sabo govoriti slovenski ter imajo le nemške knjige in nemške časopise. Treba bo misliti na deželno slovensko tako šolo v ptujski ali ljutomerski okolici.
Koroško.
„Mir" in Podgorec. V uredništvu „Mira* so v zadnjem času prišli zopet na površje tisti ljudje, ki so že pred leti odkrito in naravnost povedali, da je za koroške Slovence prvo, da si ohranijo svojo katoliško vero, ohranitev slovenske narodnosti pa je postranska stvar. V zadnjem „Miru" razvija njegov urednik, Val. Podgorec program lista v članku „Kaj hočemo". V. Podgorec je človek kameleonskih lastnosti. Pred leti je javno oznanjal, da ni posebna škoda, ako izgube koroški Slovenci svojo narodnost, glavno je, da si ohranijo svojo vero. Za časa volitev se je kazal gorečega narodnjaka, sedaj pa razporeja svoj program takole: „Mir" ima trojen namen: 1.) „Zavračati verske napade nemškoliberalnih in slovenskoradikalnih listov, 2.) poučevati koroško ljudstvo v gospodarskih in političnih vprašanjih in — 3.) vzbujati v ljudeh narodno zavest." Ker smo res svobodomiselni in pustimo vsakomur svoje, ne bi imeli prav nič proti temu, da store koroški kleri-rikalci kaj za obrambo svoje menda šibke vere. Toda kdo jim pa kaj hoče? Na Koroškem vendar ni vera v nevarnosti, nego narodnost, edino le narodnost! Zato se je pred leti ustanovil tudi „Mir" in zato bi moral biti tudi danes prvi in glavni namen lista: zavračati nemško-liberalne in nemško-klerikalne napade, varovati slovensko posest in jo razširjati, ožigosati krivice, ki se gode koroškim Slovencem, najsi bodo že klerikalci ali liberalci. Podgorec pa misli, da takoimenovani katoliški Nemci koroškim Slovencem niso niti najmanj nevarni, njim seveda mora dati koroški Slovenec „kaj v svojo lastno škodo, da se večje dobro ohrani“. Korošci, le dajte koroškim Nemcem svoje narodne pravice, saj dobite zato „večje dobro“, dobite vero in zopet vero, katere Vam pa itak nihče ne jemlje. To bo res imenitna zamena. Vi žrtvujete svoj narod, a ne dobite za to nič novega, česar bi že ne imeli. In vendar se bo borilo „glasjlo koroških Slovencev“ v bodoče predvsem za vero in se bo
liva do krasno ležeče naselbine Srirača, odkoder bi potem iskala pot do vrelcev. Toda veter je bil neugoden, tako da smo isti dan dospeli le do Bang Pia Soi, ki leži veliko višje. Šele drugi dan smo pri precej burnem morju dospeli mimo predgorovja Kao Samuk in mimo naselbine Bang Phra v Srirača.
En dan pozneje smo šli ob morskem obrežju skozi gost gozd v Bang Phra, od koder smo potem zasledovali pot k vrelcem. Ta pot bi si sicer lahko bili prihranili, ker smo itak prešnji dan jadrali tu mimo, toda izkrcati bi se bilo težko, ker je obrežje daleč v morje močno peščeno.
Dospevši v Bang Phra, smo šli proti izhodu, kamor nas je vodil neki mož iz pogozdnih vasi. Povsod, kjer smo šli, nismo videli drugo kakor težko predirljiv gozd, kjer je še velikansko drevje. Marsikatera drevesa merijo 1—2 m v premeru ter se dvigajo ravno kakor sveča visoko visoko v zrak; tu in tam so opičja gnjezda in njih kričavi prebivalci.
Mesto, kjer so vrelci, leži približno 12 km proti zahodu od zgoraj omenjene naselbine in okoli 40 m nad morjem ob severoizhodnem vznožju gore Kao Phra. V severoizhodu od tukaj leži gorovje Bang Pia Soi.
ogibalo boja za narodnost, kajti Podgorec svari in prosi z vso resnobo: „Ne dražite jih (katoliških Nemcev) z nekim radikalizmom, ki je za nas direktno največja nevarnost... Samo narodno delati bi bilo za Slovence na Koroškem skrajno nespametno, radikalno narodno delati, bi pa bila poguba!“ In ta Podgorec je postal tajnik „Družbe sv. Mohorja“ ! Družba je bila že doslej fabrika pobožnih in neštetih molitvenih knjig, — kakšna pa bo šele sedaj! Profesorja Apih in dr. Šket pa molčita, ker jima to nese!
C. kr. direkcija drž. železnic v Beljaku. Dne 24. sept. 1907 so se uradniki na Celovškem tovornem kolodvoru branili, sprejeti pošiljatve Družbe sv. Mohorja s slovenskim voznim listom. Nismo vajeni, da določuje kak železniški uradnik sklicevaje se na tarifni red o porabi slovenskega jezika na Koroškem. Na pritožbo je beljaška direkcija c. kr. državnih železnic Družbi sv. Mohorja odgovorila dne 7. okt. tako; „Rešujoč vlogo od 24. sept. 1907 si usoja podpisana direkcija državne železnice poročati, da terjatev c. kr. železniškega urada v Celovcu, da se način pospravljanja tudi v nemškem jeziku izrazi, odgovarja veljavnim tarifnim določbam, ker je Celovec v nemškemdelu Koroške, inje slovenski jezik običajen (landesüblich) le južno od Drave, oz. od Vrbskega jezera. Zdaj vemo, da ste dve Koroški: nemška severna od Drave, druga južno-slovenska. Tam je slovenščina še „landesüblich“ — običajna, a kako dolgo še? Tako dolgo, dokler se uradnikom poljubi. Ta stvar se ne sme pustiti v miru. Uradniki v Beljaku se bodo še poučili, kje je Koroška, in kaj je na Koroškem „landesüblich“. Ako imajo oni dovolj časa za tako duhovite odloke, ga bomo našli tudi mi za primeren odgovor. Ako državna železnica ne spoštuje državnih jezikov, potem se nehajo povsod naše jezikovne pravice. Naši državni poslanci naj stopijo energično na noge!
Nemški visokošolci, učite se slovenski in češki! „Villacher Zeitung" poživlja nemške akademike, naj se nauče slovenskega in češkega jezika, da bodo mogli kot juristi, tehniki, me-dicinci in uradniki na mejah z vspehom izpodrivati slovensko konkurenco! Četudi je slovenščina zopern, grd jezik, naj se iz praktičnih razlogov starši brigajo, da se nemški sinovi uče druzega deželnega jezika, pravi omenjeni list. „Potem lahko pobijemo narodnega nasprotnika!"
Primorsko.
I. slovenska umetniška razstava v Trstu se otvori 19. t. m. popoldne. Klub „Sava“ bo korporativno zastopan s 40 slikami. Vabljeni so brez razlike umetniških struj vsi sloven. slikarji in kiparji. Razstava bo v „Slavjanski čitalnici“. Društvo plača transport tja in nazaj.
Vrelci, trije topli in eden hladen, zavzemajo sredi gozda 7400 kvadratnih metrov veliko čistino v popolnoma suhem delu pokrajine. Približno 1 m pod površino čistine leže isti v ravni progi od jugozahoda proti severoizhodu. Njih iztoki se poizgube v močvirnatih potokih na vse strani.
Najmočnejši in naj znamenitejši vrelec leži najbolj proti jugozahodu ter meri v premeru 4f5 m in je 1 m globok. Voda je čista, le na površini prekrita s penami ter ima žveplenski duh in okus. V sredini vrelca se dvigajo jed-nakomerno mnogoštevilni mehurčki. Voda meri na površini 43° C toplote pri 30-5 zračnej toploti in precej zamegljenem nebu.
Na podlagi večstranskih zagotovil ino-zemcev je iskalo čestokrat že domače ljudstvo tukaj zdravja in ga je tudi našlo pri različnih vrstah boleznij. Iz tega vzroka je pač obžalovati, da vest o teh vrelcih ni prišla še globlje med tukajšnje narode.
Približno 75 m proti severovzhodu leži drug topel vrelec in meri v premeru 3. m ter je 80 cm globok. Voda izvira istotako kakor v prvem jednakomerno, in mnogoštevilni mehurčki se dvigajo navzgor, tudi duha in okusa je istega. Toplota 390 C.
Premestitev učiteljišča iz Kopra v Gorico je sklenjena stvar. V Gorico se preselijo slovenski oddelki tega učiteljišča, v Gradiško pa italijanski. Ker je Gorica kulturno in gospodarsko središče slovenskega življa na Goriškem, je naravno, da pride učiteljišče za slovenski oddelek v glavno mesto, dasi se repenčijo italijanski šovinisti, kakor bi bila Gorica čisto laška.
Tržaško slovensko gledališče je za prvo nemško burko „Prvi“ uprizorilo v nedeljo drugo nemško ljudsko igro „Gospod Jakob". Tudi druga predstava je imela lep uspeh po zaslugi g. Verovška.
Pittoni, tržaški socijalno-demokratski poslanec, je imel v gledališču „Politeama“ delavski shod, na katerem je dokazoval opravičenost slovenske zahteve, da se premesti slovensko učiteljišče v Gorico ter je pobijal anarhistične elemente med socijalisti, ki hočejo le izgrede in boje proti drž. opravi. Tržaški liberalni socijalci napadajo Pittonija, da ima zveze z vlado in tudi napoljski socijalisti pobijajo Pittonija.
Javni napisi trgovin in obrtovalnic v Trstu morajo biti laški 1 Tako je sklenil tržaški obč. svet vzlic protestu slovenskih obč. svetnikov. Kar velja za Trst, mora veljati tudi za slovenska mesta.
Kranjsko.
Ljubljanska gimnazija. „Slovenec" je prinesel članek, v katerem dokazuje, da je I. drž. gimnazija v Ljubljani oficijelno nemška vzlic temu, da je med 600 učenci 500 Slovencev in je učiteljski zbor večinoma slovenski. Tudi uradni jezik je nemški, „letno poročilo" nemško in ravnatelj občuje z dijaštvom le nemško. Sploh nimamo doslej nobene slovenske gimnazije, kajti na vseh so višji razredi nemški. Odtod vsiljevanje nemških profesorjev in germanizacija, pa tudi slabši učni uspehi. „Slovenec“ ugovarja delitvi I. drž. gimnazije na ta način, da bi a oddelki od L—VIII. razreda dobili takoj svoje nem. ravnateljstvo in upravo. Misli pa, naj bi se oddelili a oddelki I.—IV. razreda pod nemškim vodstvom ter naj bi se polagoma popolnih z višjo gimnazijo, ki itak ne bo uspevala. Ostali slovenski h in c oddelki pa naj bi postali samosvoja in resnično slovenska gimnazija s slovenskim podukom in le s slovenskimi profesorji. „Saj mora biti vsakemu jasno, da — dokler nimamo slovenskih srednjih šol, — je vse naše prizadevanje za slovensko visoko šolo zaman“ (?). Nemška gimnazija bi se torej razširila v III. drž. gimnazijo, L, II. drž. gimnazija v Ljubljani ter gimnaziji v Novem mestu in Kranju pa bi se uredile povsem po želji Slovencev. Kot kompenzacijo bi Slovenci za novo nemško gimnazijo še zahtevali, da se takoj ustanovi slovenska trgovska šola. Ta predlog naj bi presojali strokovnjaki mirno in trezno. — Mi smo pa že danes prepričani, da
s tem predlogom ne bodo soglašali niti nem. vlada niti nestrpni Nemci! Ako bi bili jugoslovanski poslanci složni, bi se dalo doseči vsaj nekaj; tako pa se bo pač protestiralo, a vspeh bo malenkosten.
Vseslovenski trgovski shod v Ljubljani. Velika klerikalna akcija, ugonobiti samostojne trgovce s pomočjo konsumov, je vzbudila šele naše trgovske kroge iz spanja pravičnega. Trgovci so se zavedli, da si morajo pomagati sami. Naši trgovci vedo, kako važen naroden in gospodarski faktor da so, in povsod so se začele snovati trgovske organizacije. Tako imamo že lepo procvitajoče trgovske strokovne organizacije v Ljubljani, v Trstu, v Celju in Gorici, ki so v kratkem času dosegle mnogo uspehov in so veliko storile predvsem za strokovno izobrazbo svojih članov in tudi nečlanov. Vsa javnost je s simpatijami pozdravila vest, da priredi slov. trg. društvo „Merkur“ 20. okt. t. 1. prvi vseslovenski trgovski shod v Ljubljani. Osnoval se je pripravljalni odbor, ki mu je na čelu dež. poslanec dr. Danilo Majaron. Trgovske organizacije se korporativno udeleže shoda, na katerem se bo razpravljalo o vseh za trgovstvo važnih vprašanjih. Predavalo bo 7 gospodov.
I. vseslovenski trgovski shod, ki ga priredi slovensko trgovsko društvo „Merkur“ v Ljubljani v nedeljo dne 20. oktobra 1907 v veliki dvorani „Mestnega doma" v Ljubljani, bode imel sledeči dnevni red: Ob 10. uri dopoldne: 1.) Pozdrav, govori društveni I. podpredsednik Alojzij Lilleg, trgovec v Lubljani. 2.) O vlogi trgovine v narodnem gospodarstvu, zlasti slovenskem. Poroča dr. Danilo Majaron, odvetnik in deželni poslanec v Ljubljani. 3.) O pomenu Trsta za naše narodnogospodarsko življenje. Poroča dr. Henrik Tuma, odvetnik in deželni poslanec v Gorici. 4.) O slovenskem trgovstvu na Štajerskem in Koroškem. Poroča Josip Smrtnik, posojilnični knjigovodja v Celju. Ob 3. uri popoldne. 5.) O slovenski trgovski izobrazbi in o višji trgovski šoli v Ljubljani. Poroča Josip Ulčakar, hranilnični ravnatelj in trgovec v Trstu. 6.) O koristi trgovske organizacije; naša organizacija in nje smotri. Poročata L. Fiirsager, trgovec v Radovljici in Karol Meglič, trgovec v Ljubljani. 7.) Stališče slovenskih trgovskih sotrudnikov. Poroča Ivan Volk, trgovski so-trudnik v Ljubljani. 8.) O novem obrtnem redu in njega uplivu na našo trgovino. Poroča dr. Fran Windischer, koncipist trg. in obrtne zbornice v Ljubljani. Slovensko trgovstvo in druge interesente vabimo k obili udeležbi ter pripominjamo, da se posebna vabila niso razpošiljala.
Glasilo narodno-napredne stranke „Slovenija" začne izhajati že tekoči teden in sicer, kakor čujemo, vsak četrtek. Tednik „Slovenija“ bo izdajal izvrševalni odbor narodno-napredne stranke, ki je poslal v nadzorstvo lista g. dr. K. Trillerja; urednik tedniku bo pisatelj g. Fr. Govekar, tiskal pa bo list g. Drag. Hribar.
Čudno pa je, da le 3 m proti vzhodu od druzega toplega leži hladen vrelec; isti meri v premeru 2 m in je P5 m globok. Njega voda pa ima samo 32° C. Voda je čista in jako okusna, in dozdeva se mi, da ima tudi iste žveplenske tvarine v sebi kakor topla, če tudi v mnogo manjši množini.
85 m dalje proti severovzhodu v ravni progi leži tretji topli vrelec; ta meri 5 m v premeru in je 60 cm globok. Njegova toplota je 38-50 C. Voda tega kaže popolnoma isto karakteristiko kakor prejšnji.
Na dnu vseh izvirov se nahaja 20 cm debela, belorjava pal, kateri sledi potem tanka žila peska. Znanstveno preiskana bode prav gotovo pokazala rudninsko vrednost teh vrelcev. Brezdvomno je zbog naravnega položaja in onesnaženja izvirov kakovost in vrednost istih sedaj reducirana na najnižjo stopnjo. Prepričan pa sem, in to značijo tudi vsi taki vrelci po drugih deželah, da bi se množina iztoka povečala, toplota zvišala in higienična kakovost poboljšala, ko bi se naredile iz teh divjih iztokov moderne toplice. Sedaj služijo iztoki vrelcev ponajveč le v kopel divjim bivolom in drugim živalim ter zverinam.
četudi nam je bil čas kratko odmerjen, vendar sem določil, da ostanemo ves dan in noč na tem mestu. Podnebje je jako zdravo; tu ne žive nadležni moskito, semkaj tudi ni še prodrla kuga ali črna smrt ter kolera. Veseli me, da se je ravno Slovencem posrečilo razkriti vrelce, ki so prvi do sedaj poznani v Siamu. Upam, da jih bodo kmalu poznali ne le geo-grafični krogi, ampak tudi higieniki, ki se sicer od dne do dne množe v Siamu.
Narava vsega vzhodnega obrežja siamskega zaliva je popolnoma divja in leži še v svojem prvotnem položaju; po njega velikanskih gozdih se skrivajo srne in jeleni, divje govedo, bivoli, svinje, sloni, leopardi, opice, tigri, velikanske kače in drugi prijatelji in neprijatelji človeški. Kakor se nam poroča, se celo nahajajo v spodnjih gozdih popolnoma divji ljudje, ki hodijo nagi in 80 bajo kosmati. Te najti bo ena izmed prihodnjih mojih nalog. Take ljudi so geografi in zasledovalci že večkrat popisali iz Indije in Afrike, a iz teh krajev še nisem slišal, oziroma čital nobenega poročila.
Tednik bo prinašal poročila o delovanju in o uspehih vseh slovenskih narodno-naprednih strank, torej iz vseh slovenskih pokrajin. Tednik bo imel političen, narodno-gospodarski in kulturen program ter bo prinašal tudi feljetone, kritike, kratke leposlovne doneske, tedenske novice in političen pregled. Izhajal bo v snopičih z ovitkom inseratov. Vsak snopič bo sam v sebi zaključen, t. j. vsi članki vsake številke bodo celotni. Značaj „Slovenije" bo zborniški ter je list namenjen v prvi vrsti inteligenci. Želeti mu je čim več strokovnih sotrudnikov!
Imenovanje v pravosodni službi. Sodni pristav pri najvišjem in kasacijskem dvoru na Dunaju, g. dr. G oj mir Krek, glasbenik in urednik „Novih Akordov“, je imenovan za svetovalnega tajnika.
Še ena kritika! Glasilo koroških klerikalcev „Mir“ že tekmuje z „Dolenjskimi Novicami". . Urednik „Miru“ je sedaj monsignor Valentin Podgorc, tajnik Družbe sv. Mohorja, pisatelj raznih povesti, ki provzročajo kolerino in ošpice vsakomur, kdor jih čita. Ta estetik in politik je napisal v knjigi „Novele in črtice“ dr. I. Šorlija sledeče vrstice: „— V oceno se nam je uposlala knjižica, ki jo je spisal dr. Šorli. Kot tako navajamo samo besede nemškega pesnika:
Weh’, wenn die Kunst den heiligen Fels verließ,
Aus dessen Fuß des Lebens Ströme brechen!
Weh’, wenn die Kunst das ew’ge Licht verstieß,
Und lachend wandelt an der Unzucht Bächen!
Gorje, če začnejo sinovi katoliškega naroda tako pisati in če se inteligenca naslaja in napaja na takih spisih!“ — — Skratka: Šorli je brezverec in svinjar! — Ljubi Podgorc, kaj pa pravite k romanu „Ponižani in razžaljeni?“ Tam živi Nataša v divjem zakonu z Aljošo in Maslobojev živi takisto v meseni ljubezni z Aleksandro ! Aljoša zahaja celo k prostitutkam ! In v romanu „Razporoka" živi Gabrijela z Darrasom v divjem zakonu in rodi ž njim otroke, njen sin Lucij pa živi v divji zvezi z Berto, ki jo je bil zapeljal poprej Mejan! Ali sta tudi Dostojevski in Bourget svinjarja? In vendar je izdala „Katoliška tiskarna“ oba ta romana za slovensko katoliško ljudstvo! Zares, ljubljanski klerikalci so pravi pravcati liberalci v primeri s koroškimi in štajerskimi. Ubogi Meško, ki moraš živeti v taki družbi!
Slovenskim umetnikom: „Družba sv. Cirila in Metoda“ namerava založiti lepe, umetniško izdelane narodne znake. Ti znaki naj bi se nosili v gumbnici in bi imeli biti elegantni ter sorazmerno ceneni, da se morejo razširiti med vsemi sloji našega naroda. Za naj lepši osnutek razpisuje vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda nagrado 50 K. — Rok je do 15. novembra t. 1. Nasloviti je na „Družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.“
Barje. V odbor za osuševanje ljubljanskega barja je odposlal deželni odbor kranjski deželnega odbornika g. Fr. Povšeta, veleposestnika in dež. poslanca g. J. Lenarčiča na Vrhniki in viš. dež. inženirja g. Iv. Sbrizaja. Dovoljen je kredit 4,260.000 K za osuševanje barja, kjer je vsako leto parkrat velika povodenj, ki uničuje vse pridelke. Regulirata se tudi Ižica in Ljubljanica ter se reka v Ljubljani zoži in njena struga poglobi. Na obrežjih reke se napravijo obzidana nabrežja s hodniki, tako da dobi Ljubljana tudi v tem oziru moderno lice.
Jugoslovansko korespondenco, ki jo je sprožil g. Tuma, namerava na Dunaju izdajati visokošolec, g. Jaklič.
Za stavbne obrtnike! Na c. kr. umetnoobrtni strokovni šoli v Ljubljani se začno zimski kurzi za stavbne obrtnike, zidarje, tesarje id kamnoseke dne 4. novembra t. 1. Vsak kurz obsega tri zimske petmesečne tečaje. Za vstop je treba starosti 18 let, učnega izpričevala zidarskega, tesarskega ali kamnoseškega obrta in toliko šolske izobrazbe, da more obiskovalec z uspehom slediti pouku. Vpisovanje se vrši zadnji teden meseca oktobra. Natančnejša pojasnil» daje ravnateljstvo.
Diplomiranega živinozdravnika nam®' rava c. kr. kmetijska družba v Ljubljani z»' časno nastaviti proti službeni pogodbi.
Društvo »Ljubljanska društvena godbau
si je na izrednem občnem zboru dne 12. t. m. izbralo nov odbor in novega predsednika gosp. Jos. Turka, podjetnika. Godba je — kakor naše gledališče — v večnih denarnih krizah in vsako leto stojimo pred katastrofo. A vendar so nekateri kričači, naivni in nepraktični, ki bi iz te revščine radi imeli simfonijski orkester! Kriče pač, a delati nočejo. Z milodari se izborna godba ne more vzdrževati.
Semenj za namizno sadje, združen z odlikovanjem sadja glede kakovosti in pravilnega vkladanja v primerne posode za trg priredi c. kr. kmetijska družba kranjska v Ljubljani od sobote 30. novembra do ponedeljka 2. decembra t. 1. v veliki dvorani „Mestnega doma* v Ljubljani. Tozadevno navodilo je razglašeno v 18. št. „Kmetovalca* z dne 30. septembra t. 1. Posebni odtisi tega navodila se odpošljejo tistim, ki se zglasijo zanje in prilože lOvinarsko znamko. Najlepše, na semnju razstavljeno sadje se bo obdarovalo z denarnimi darili. Udeležitev na sadnem semnju je prijaviti do 15. novembra kranjski kmetijski družbi ter mora priti za semenj namenjeno sadje najkasneje do 28. novembra v Ljubljano. Sadni semenj je namenjen samo za kranjske sadjarje ter ima namen spraviti pridelovalce namiznega sadja v neposredno zvezo z odjemalci sadja. Ta sadni semenj je prvi poizkus, ki se bo ponavljal, ako se dobro obnese.
I. slovensko društvo perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali v Tržiču priredi dne 27. oktobra 1907 ob 10. uri zjutraj v dvorani Mestnega doma v Ljubljani shod vseh slovenskih perotninarjev in rejcev vseh malih domačih živali ter vabi vse svoje člane kakor vse zanimance slovenske maloživinoreje, da se istega udeleže v najobilnejem številu.
Pouk v pletarstvu in vrboreji za osrednjo Kranjsko v Ljubljani. Po predlogu ravnateljstva c. kr. umetnoobrtne strokovne šole v Ljubljani in po želji nekaterih občin ob Savi je ministrstvo ugodilo, da se opusti pletarski oddelek na umetno-obrtni strokovni šoli v Ljubljani in se izpremeni v popotni pouk z glavnim sedežem v Ljubljani, s podružnicami v Dolskem in v Dolu, pozneje pa tudi v Šmartnem pod Šmarno goro, kjer naj se pouk prične od novega leta 1908. S to izpremembo je ustregla vlada v dotičnih krajih že dolgo gojenim željam. Vodstvo pletarskega pouka je poverjeno c. kr. vzorni delavnici za pletarstvo na Dunaju; njen zastopnik za osrednjo Kranjsko je pa bivši delovodja pletarskega oddelka na c. kr. umetnoobrtni strokovni šoli v Ljubljani, g. Jos. Baran. Pouk v Dolskem in v Dolu se prične te dni in bo 3 dni v Dolskem, 3 dni v Dolu. V tečaj se bodo sprejemali: a) redni učenci, b) izvanredni učenci, c) šoloobvezni dečki, ki se hočejo pripraviti za poznejše pletarske obrtnike in domače delavce.
Iz dolenjskega Posavja. Letos se je pridelalo na obeh bregovih Save v Krškem kakor tudi v brežiškem okraju toliko izvrstnega vina, kakoršnega že menda ni bilo od leta 1834 naprej. Vinska trta ni trpela na nikakih nezgodah in grozdje je v suhem vremenu dozorelo popolnoma. Kakor druga leta bo tudi letos v Krškem v četrtek 24. t. m. vinski semenj, ki ga ne zamudi obiskati noben interesent.
Nova mlekarna se je zgradila v Dupljah pri Tržiču.
Prosveta.
Slovensko gledališče. Prekrasna francoska opera „Man o n“ Jul. Masseneta je bila že lani na repertoarju in se je uprizorila letos prav skrbno in, kolikor dopuščajo pičla sredstva, tudi dovolj dobro. Zbor se je letos pomnožil ter se je tudi število solistinj povečalo; ali se je s tem tudi kvalitativno pridobilo, se doslej seveda še ne more reči. Nova 1. sopranistka, gdč. Col-lignon je bila doslej mlada dramatska pevka ter menda tudi pri nas velikih heroičnih in primadonskih ulog ne bo mogla peti z uspehi svoje prednice. Resnica pa je, da je gospodična Collignon izborna v liričnih partijah in da je tudi dobra igralka milega, simpatičnega, dasi malo šibkega glasu. Tudi g. tenorist Jastr-zebskij je pevec lepih glasovnih sredstev ter ima čisto, krepko višino in lepo igro. V prehodih pa je še nekoliko prenagel, nezaokrožen. Spominja nas v tem g. Stan. Orželskega; v umetnosti in zrelosti se danes še ne more kosati z g. pl. Rezunovim, dasi je zunanje sim-patičnejši. Sicer pa je vsaka kritika danes še prezgodnja. — Novi baritonist je basovskega glasovnega značaja in zaostaja daleč za g. Ou-fednikom, dasi zadošča. Novi basist je diletant in odločno ne spada še v sedanji okvir. Poišče se pač namestnik, ki bo vsaj izdaleka vreden namestnik nepozabnega g. Betetta. Opera je dosegla s svojo prekrasno glasbo seveda velik uspeh. — Iz gmotnih razlogov se je letos pritegnila v repertoir tudi opereta, da privlačuje zabave željno inteligenco in smeh ljubečo maso. Računati nam je pač z razmerami, ki čisti umetnosti niso še ugodne. Uprizori se torej več operet, spevoiger in burk s petjem, da se gledališče napolni čim bolj in čim pogosteje. Ta namen se je povsem dosegel z opereto Audrana „Punčka“, ki je nabila veselo hišo od tal do stropa. Žalostno, a resnično: In hoc signo vinces! Tudi ta opereta je menda prišla z lanskega repertoirja letos na oder. Nova subreta gdč. Skrdlikova je lepa in temperamentna dama lepega, bolj malega glasu in čedne graciozne igre. Z gospo Polakovo seveda še ne more tekmovati. Tega ni nihče pričakoval. O njeni pevski umetnosti še nimamo končne sodbe. Orkester je bil slab.
Slovanski volapük. Prof. I. Hošek na češki dež. realki v Kromefižu je spisal knjigo ,Grammatik der neuslavischen Sprache', potom katere bi se naučili avstrijski Slovani nekakega posredovalnega jezika in bi se tako lahko razumeli med seboj. Pisatelj je mnenja, da naj bi dobili avstrijski Slovani skupen jezik, kakor ga imajo na pr. Nemci. Napravil je načrt gramatike ter se je pri tem naslanjal na načela, da mora biti izgovor skupnega jezika lažji kakor v vseh drugih slovanskih jezikih. Tudi se mora ta jezik naučiti lažje kot katerikoli slovanski jezik. Besedni zaklad je vzet iz češčine in je izpolnjen z elementi iz drugih slovanskih jezikov.
Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Plodoviti naš pisatelj je poslal intendanci „Dramatičnega društva" v Ljubljani en akt farse »Pohujšanje v dolini šentflorjanski“, ki obeta — sodeč po tem prvem aktu — postati eno najduhovitejših in hkratu najzabavnejših umetnikovih del, — Tako poročajo iz pisarne slov. gledališča. Drama se uprizori še to sezono, ako jo g- Cankar dovrši poleg že dveh obljubljenih dram „Nioba“ in „Hrepenenje*.
ftaznoferosti.
Srednje šole v Avstriji. Po izkazu mi-nisterstva za uk in bogočastje je v Avstriji 244 gimnazij, 131 realk, 50 moških in 19 ženskih učiteljišč. Po učnem jeziku je 121 nemških, 52 čeških, 43 poljskih, 6 italijanskih, 5 malo-ruskih, 5 hrvatskih in 12 utrakvističnih (dvojezičnih) gimnazij. Realk je 732 z nemškim, 43 s češkim, 11 s poljskim, 42 italijanskim, 1 s hrvatskim in 1 z dvojnim učnim jezikom. Moških učiteljišč je 23 nemških, 12 čeških, 5 poljskih, 6 poljskoruskih, 1 italijansko in 1 italijansko-nemško. Dva oddelka goriškega učiteljišča štejeta vsak zase. Všteti so tudi vsi deželni, mestni in zasebni zavodi. Slovenci nimamo ne ene čisto slovenske gimnazije in realke, ne enega čisto slovenskega učiteljišča.
„Dajte nam čeških šol!“ Pod tem naslovom je objavil „Vidensky denik“ uvodni članek, ki v njem poživlja češke poslance, naj bi dunajskim Čehom preskrbeli Češke šole. Po poročilu nemškega šulferajna poseča 12.000 čeških otrok, ki ne znajo niti besedice nemške, na Dunaju nemške šole. Ako se pomisli, kako Nemci štejejo, mora biti na Dunaju najmanj 50.000 otrok, ki so Slovani, a morajo vkljub temu v nemške šole.
Pretepanje zakonskih ni vzrok za ločitev zakona. Tako je razsodilo naj višje sodišče, češ, da tepena žena nima pravice zahtevati ločitve zakona, ako je s svojim vedenjem dala povod za pretepanje. Kaj pa, če je tepen mož?
Šivanka v srcu. Neki 23 letni mož je pri nakladanju drv začutil naenkrat močan zbodljaj na levi strani prsi. Ko je stvar preiskal, je našel v suknji tretjino šivanke z ušesom ter je spoznal, da se je pri pritisku odlomila in da mora odlomljeni del tičati kje v prsih. Poiskal je zdravnika, kateremu se pa ni posrečilo najti šivanko. Pojavljale so se omotice, stanje se je slabšalo, zato so pripeljali bolnika na kliniko v Jeno. Tu so zdravniki spoznali, da mora biti ranjeno srce, odstranili so bolniku nekaj reber, da je bilo srce vidno. Na srcu so našli dve veliki rani. Obe rani so zašili, srce se je med tem dolom parkrat ustavilo. Tak slučaj ranjenega srca je zelo redek, navadno je samo po en del srca ranjen, tu sta bila ranjena dva, poleg tega so bile rane že ognojene. In vendar je mož ozdravel.
Cigarete kaditi je prepovedano — na Kitajskem. Kitajska cesarica se je udeležila predavanja nekega zdravnika, ki je dokazal škodljivost cigaret. Zdravnikova izvajanja so jo tako prepričala, da je takoj izdala za vso deželo prepoved kajenja cigaret. Tudi na dvoru ne bodo več kadili, kajti cesarica se je izjavila, da bo celo dragocene cigarete, ki jih dobiva v dar, dala pometati v vodo. Gotovo pa bodo sedaj Kitajci skrivaj še več kadili.
Zrakoplov grofa Zeppelina je najnovejša senzacija moderne tehnike. Ogromni balon s krmili se kreta povsem lahko kakor in kamor hoče balonov krmar. Poizkusi so dokazali, da se more zrakoplov vzdržati v zraku 8 —16 ur in da doseza z dvema motorjema hitrost leta 50 km, z enim motorjem pa 35 km v vsaki uri. Zeppelin pa svoj balon še izboljšuje ter bode zgradil še dva zrakoplova z motorji, ki jih goni bencin. V vojaških krogih so za Zeppelinov sistem navdušeni ter pričakujejo največje koristi za slučaj vojne.
Poilriižnica v Spijeta
Delniška glavnica:
2,000.000 K
Rentni davek pla-
v
cuje banka sama.
Ljubljanska kreditna banka
.—	v Ljubljani	1 •	..—--------
obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga
po <4>|2°|o
Sprejema zglasila za subskripcijo deležev „Hotelske družbe z o. z. Triglav“
po K 500’—, 1.000’-'—) 5.000-— in 10.000-—.
Podružnica v Celovcu
Res. fond:
200.000 K
Rentni davek plačuje banka sama.
/
c
• F-H
c
d)
S
3
C
cö
G
cö
U)
H
D
• r-i
c
cö
>
s-
C
-f-J
£
c/5
<
■
03
a
m
o
o
tj
"S
o
c
<0
'S5
03
C
*-»
s
>
o
03
tn
>
03
N
0)
C
C
<D
£
N
0
C
<D
u
03
C
_>o
>
03
CÖ
S
o
t-
03
C
03 >0 O
t- ^
O 03
a »o
'C .9, & cc Tj 03 (/>
C. in kr. dvorni založnik Papežev dvorni založnik
lekarnar fjCGOli Sjnbljana
Dunajska cesta (lekarna pri angelju)
opetovano odlikovan, priporoöa nastopne preizkušene izdelke:
najskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno čist izdelek, neprekosl.jive kakovosti, pomešs vodo da prijetno in žejo gasečo pijačo. Steklenica 1 kg ste-
MalltlOl) Strun, redno čist izdelek, neprekosl.jive kakovosti, pomešan z
***	■ vodo da prijetno in žejo gasečo pijačo. Steklenica 1 kg ste-
rilizirana, velja K 1-50, V. kg steklenica K —-»O, poštni zavoj, netto 3 kg, franko za-vojnina in poštnina K 5'IjO. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in več kg.
Železnato vino
vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne otroke lahko probavljiv želez, izdelek, ‘/j bt. steki. 2 K.
Tinkiura za želodec
tek vzbujajoče, prebavo in odprtje telesa pospešujoče sredstvo. 1 st.20 v.
Naročila se točno izorše proti pouzetiu.
|„bi
I brezalkoholna pijača iz sadnega j soka. Pomešana z vodo da prijetno, 9 žejo gasečo ter redilno in za prebavne 9 organe zdravo pijačo.
£e „Zvezdna cikorija“
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Ljubljani
je pravi slovenski izdelek!


£ -
MARIBOR «* Karčovin 138
|van LAMPRECHT ml

Zavod svetlobnega slikateljstva in tovarna teh potrebščin se priporoča za
izdelovanje slik tm fotograf» potrebščin
posebno se opozarja na svetlobno občutljive plošče v korist družbe sv. Cirila
in Metoda v Ljubljani.
Najboljše delo, delu	_____
primerna cena: j	|
n Zahtevajte cenik!

Odlikovana
v Parizu i častnim križcem, diplome in zlato medaljo.
Patentirana v 30 državah.
Bslmtzmarka
Streha prihodnjosti!
iz portland-cemcnta in peska
Praktična!	gj^^Lepa!
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
izdelovatelj cementnin na Glincah pri Ljubljani.
J
issssssssfissssssssassassfiSB
o1
u
-M
•»H
Cu
o
a
c«
>o
O
ci
a
’S
s
o
o
©
CQ
'S8 .®
SS CB J
a,	I	5	§
g	'I	Ä	I,	1
ri	s	i	-s	©	rt
© N.® a
SŽ3PS
I! “
'S'S
1 S N «
T'"’	° S'0
" -S IH
b A
22 tč»
tst
09
&
>CJ>
CD
O
09
C9
O
^ ^ u 22 'z5 ^ A
P ^ -S
T=*	ä
Mssas?as»ss2Baw2SK2s?aK
Naj cen. in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki,SeveronemškegaLloyda‘ |
iz Bremna v New York
s cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.“, „Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Wilhem d. Grosse .
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.	L?
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za g
vse proge ameriških železnic dobite v LJUBLJANI edino le pri	^
Edvardu Tavčarju	Kolodvorske ulice št. 35	—
VMVMIUU	JMVUM&	nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju“	W
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tičejo potovanja, točno in brez- * j
plačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna.	JHf.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Arizona, Utah, W ioming, Nevada, Oregon in CL Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno,
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo,
Singapore v Avstralijo itd.
jtrup
vzbujajoče!
Namesto
18 K
Krasna remontoir-Gloria-
srebrna ura
s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, natančno tekoča, 3 letno jamstvo, proti povzetju
samo 7 kron
Tovarna za ure : Heinrich Wei®8
Dunaj, XIV/3., Sochshauserstr. 5/^-
Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje kažnjivo.
Edino praVi je le
Thierrg-jev balzam
z zeleno znamko z nuno.
12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika posebua steklenica s patent, zamaškom K 5.—.
Tbierrjf-jevo eefolijsko luilo
za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3.(50.
Razpošilja le proti predplači ali po povzetju.
Obe ti dve domači sredstvi sta kot najboljši splošno znani in svetovno slavni.
Naročila je nasloviti na
Lekarnar 1. Iliinrrj v Pregradi pri Rogaški Slatini.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošure s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
Allein echter Balsam
m in ScJmaMtd-Apoilitk«
dtt
A.Thlarry inPrijrida M kUbak-Smrtom.
„Lira-kolesa“
Najboljši izdelek	Najnižje cene
3 letno jamstvo. Pošlje se takoj na poskušnjo. Colnine prosto od avstr, razpošiljalnice. Cenik zastonj. Zastopniki se iščejo.
Rihard Ladewig, Prenzlau
(prov. Brandenburg), poštni predal štev. 235.
Pozornost vzbujajoča novost!
Poceni!
Na vsako sprehodilo palico se lahko natakne
Praktično!
1 komad samo 2 K, 3 komadi
5 K 50 v.
Daljnogled — 50 kratno povečanje.
Pošilja po povzetju: Henrik Weiss. Dunaj, XIV./3, Sechshauserstrasso 6/23. Naročite takoj to Vas bo razveselilo!
Steckenpferd-Lilijino mlečno milo
Bergmann-a & Co., DraZdane In Dečin ob Labi
je in ostane glasom vsak dan dohajajočih priznalnic najvspešnejše izmed vseh medicinalnih mil zoper poge, kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožne polti. Na prodaj komad po 80 vinarjev v vseh lekarnah, drogerijah, trgovinah s parfumerijami in milom in v brivnicah.
PFAFF šivalni stroji
so najbolj&i
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo. Neprekosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in nazaj.
1 Krogljasto ležišče I Glavni zastopnik
Fr. Tschinkel
Ljubljana a Kočevje
Mestni trg 9. v gradu.
56
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 90 v. v avstr, poštnih znamkah ga.A. Kaupe, Berlin S.W. 296 Lindenstrasse. 50.
v
Žene!
Ako trpite na zastajanju krvi ali na podobnih boi leznih, pišite pod naslovom: P. Ziervas, Kalk 245 pr-KOln oh Renu.
Nekaj izmed več sto zahvalnih pisem:
Gospa B. v W. piše: „Najtoplejša zahvala, Vaše sredstvo je učinkovalo že po 6 dneh.“
Gospa L. v M. piše: „Vaše izvrstno sredstvo bom vsakomur priporočala, ga meni ne sme nikdar zmanjkati.“ Arhitekt S. v M. piše: „Za izvrstno in točno postrežbo moji ženi se Vam iskreno zahvaljujem. Učinek se je pokazal že po 3 dnevni vporabi popolnoma in vse se je izvršilo brez bolečin.“
Proti vposlatvi 1 marke (K 120, tudi v znamkah) razpošiljam knjigo: „Motenje perijode“ (Die Störungen der Periode) od dr. med. Lewis. Prospekt zastonj, poštnino je plačati.
, imuuuuu,
(Kranj «s 1-t o)
Priporoča izborno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah
Ua-----------------
Registriran vzorec.	Bajna iluzija! Oblastveno varovano.
Hajlepši kras božičnega drevesca,
ki bi ga ne smela pogrešati nobena krščanska družina, je moje izboljšano
briljantno angel zvonite za božično drevo št. t
popolnoma iz kovine s 5 pozlač. angelci, 30 cm visoko.	fiarantira se za funkcijoniranje.
• in o»
šm
rh i-
I 'hgjfe



Pritrdi se lahko takoj na največje ali na najmanjše drevo s preprostim nasajenjem. Postavljeno na mizo se rabi lahko tudi za namizno zvonilo. Postavljeno na toplo peč funkcijonira tudi brez prižganih sveč.
Gorki zrak treh prižganih sveč vrti gonilno kolo, nanje pritrjeni izboljšani jekleni betički pa udarjajo na troje zvoncev in blagozvočno, srebrno-čisto zvonenje zadoni, mlado in staro prestavljajoč v božično blaženost. Kos stane s kartonom in navodilom vred K 150.
3 kosi K 4.25, 4 kosi K 5 50, 6 kosov 8 K, 9 kosov 12 K, 12 kosov 15 K, 24 kosov 29 K, 36 kosov K 43.50, 50 kosov K 58-—, 100 kosov K 112-—.
Št. 2. Ravnotisto angelsko zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleelegantno in posebno fino ponikljano, s sukanimi stebriči za zvonce in 3 prekrasno žarečimi srebrnimi lamettastimi rožami, ki potem, ko so prižgane sveče, prekrasno odsevajo, kos s kartonom in navodilom vred 2 K.
3 kosi K 5-50, 4 kosi K 7-25, 6 kosov K10-50, 9 kosov K 15-50, 12 kosov K 20 25, 24 kosov K 39.50, 36 kosovK 57-50,50 kosovK 77-50,100 kosovK 150.
Btiajuiovejši steki, nakit za božično drevesce.
12 kosov sort., skrbno zavitih v karton, po velik, in izvršitvi po K —-40, —-60, —-70, —-80, 1 —, 1-20, 1-50,
2-—. 6 kos. v kartonu, po velik, in izvršitvi po K —-75,
—-90, P—, 1'20. Lametta, angeljski lasci, srebrni ali zlati, kuvert K —-10, žica za orehe 100 kosov K —'20, verižico iz steki, kroglic, 1 in pol do 2 metra dolge, po velik, kroglic K —'90, —-95, P20, P40. Svečice 24 kosov v kartonu K —"50, večje, 15 kosov v kartonu K —-58, držajci za sveče, tucat K —-50.
Ružila nagrada.
najmanj 40 K blaga, dobi zastonj za božično nagrado alarmno buddko št. 4343 s po noči svetlečim se kazalnikom in pa koledar za 1. 1908.
Zameno, dovoljeno, oll denar no^oj, torej torez rizika!
Pošilja se po povzetju ali denar naprej. Najpripravneje se naroča na odrezku postno nakaznice. Neobhodno je potrebno, da se pri naročitvi opomni, ali naj se pošlje blago po povzetju ali če je denar odposlan po nakaznici. Tudi je v korist vsakemu naročitelju, da naroči, čim le mogoče, blago že pred 15. decembrom, ker pošta po 15. decembru zaradi hudega navala ne more dostavljati tako hitro, kakor ob navadnem času. — Naslavljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov:
Pm Inrnita a are i lloslo, Jan Konrad $ t. in kr. dv. Jokav, v Ho il 15 oa teškeio.
Zahtevajte moj najnovejši glavni katalog s 3000 slikami, ki vam ga takoj pošljem zastonj in poštnine prosto.
5 kron
pristna Roskopf patentna remontoirka na sidro švicarskega sist. z masivnim solidnim švic. kolesjem na sidro in zaščito za gonilno vzmet, pristno nikl. okrovje z varstv. plombo in šarnir-skim pokrovom, ovalnim robom, 36 ur idoča (ne gre samo 12 ur), okrašeni in pozlač. kazalci, najnatančnejše reguliranje in 31etni garancijski list, kom. 5 K, 3 kom. 14 K. S sekundnim kazalcem 6 K, 3 kosi 17 K.
Bogati izbira v malem glavnem katalogu.
Št. 7223. Denarnica iz enega kosa, svetlorjava, saflan, mnogo prostora za drobiž, 4 predeli, notranja zapora na vzmet, niklj. zunanja zapora, 9 cm dolg. 6 cm šir. K 1-50.
Št. 7202. Cena dobra denarnica iz enega kosa močnega, gladkega usnja zga-nena, la zaklopci iz govedine, 4 predeli in vizitjč, 3 zapore, 9 cm dol., 6 cm šir. K 1'35. Boljše denarnice po K1-85,2-10,2-80,3 10, S'BU, 3'80, 4-20, in više.
Prosim, zahtevajte katalog.
r Ustanovljena leta 1882	re^isirovana zauruga z neomejeno zavezo V Ljubljani	—v——^ Ustanovljena leta 1882
	Podrojena skontracljl „Zadružne zveze" v Celju	
na Dunajski cesti št. 18, rta Vogalu Dalmatinovih ulic
obrestuje hranilne vloge po Poštno-hranil», urada	| j Q/
štev. 828.406.	/2 /O
Telefon štev. 185.
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure od 8. do 12. in od J. do U. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Stanje hranilnih vlog
K 11,060.929-20
Upravno premoženje kmetske posojilnice 31. dec. 1906
^ K 11,325.728-62.	^
i i	— A
Denarni promet
K 50,486.935-14
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih.
Posojuje na zemljišča po 5V,"/o z ll/j0/o na amortizacijo ali pa po 5'/4°/o brez amortizacije; na menice po 6 /(,. Posojilnica pa sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga.

n*
Mfidna trgovina Pavel 2)/[agdić, JLjubljana, Prešernove ulice 7.
Priporoča:
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenfiice. Čipkasto blago, pajčolani, Šipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.
Jabots, Ficlius, damski ovratniki
----------- in kravate.---------------
Svilnati in baržunasti trakovi, Pozamenterija, porte in žnore, resice, krepinco in žnore za tapetnike.
# Krepi in flori za žalovanje. £ Zlato in srebrne resice, Čipke in žnore.
iz svile, čipk in volne. Nogavice za dame, dekleta in otrobe.
Jopice, hlaCe, otroCje perilo in odeje za voziCke.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka.
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje.
Gumbi in različne igle.
Priporoča:
Različne podloge in potrebščine za krojače in šivilje.
Idrijske čipke, vezene čipke in vložki.
Pajčolani za neveste, mirtovi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. Modrci in potrebščine za modrce.
Glace rokavice in rokavice za uniformirance, pletene, letne in zimske rokavice.
Kopalno perilo, dišave, milo In nstna voda.
Krtače za obleko, glavo in zobe.
Razna narodna pletena in vezena ročna dela.

Priporoča:
Srajce za gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsnike in žepne rute.
Pravo J-agrovo normalno perilo, tricot srajce, jopice in hlače. Mrežaste in potne jopice, srajce, čepice in pasovi za šport. Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje. Kravate, gumbi za manšete.
Za lovce: telovniKi, nogavice, rokavice, dokolenice,
Ogrevalci za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratni robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice In drugi domači narodni izdelki itd.

Gospod i Berite novice, ker so za Vas važne in koristne.
Jaz razpošiljam po povzetju od K 12'50 jedno krasno dobro in moderno opravo, katera obstoji iz sledečih stvari: jedna lina bela ali barvasta srajca št. ? — jedne dobre spodnje hlače, jedna lepa spalna srajca, 1 ovratnik po želji, 1 krasno kravato, 1 par trpežnih nogavic, 1 močno brisalko, 1 izvrstne naramnice, 3 dobre žepne rute, vse v eni škatulji lepo aranžirano.
Razpošiljam z obratno pošto. Kar ne ugaja, vrnem denar nazaj.

r'
'~'N
Fran Čuden
v Ljubljani ^ V Prešernovih ulicah
- Urar -
Delničar tovarniške družile „UNION“ za izdelovanje najboP nr v Švici
trgom i zlaloino in srebrnino. Eksport.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Kot zanesljivo uro priporočam posebno „Union^y
Schneider ftVerovšek
Trgovina z železnino in stroji na debelo in na drobno.
Ljubljana, Dunajska cesta 16
priporoča se za dobavo železnine vse vrste, zlasti: orodje, stroje in motorje za rokodelce, okove vse vrste za stavbe in pohištvo, traverze, cement itd. Opozarjava na Hitro in točno postrežbo! Nizke cene!

k Rojil v Ljiljani
v Šelenburgovih ulicah št. 5
priporoča
^ Iz pristnega angleškega blaga. ^
Priporoča svojo zalogo izgotovljenih oblek, plaščev iz tirol. nepremočljivega lodna. Najsoiid. postrežba.
O Anton Turk 9
knjigovez in založnik v Ljubljani na Dunajski cesti
priporoča:-----
Kutoičniv knjiga,
ali hitri računar za trgovce z lesom (na staro mero) K 3 20, s poštnino 10 v. več. Ivnl»i<%iračunica (II. natis) cena 1 K, po pošti 10 v. več. IVova Iculjična Itnjiga ali hitri računar za trgovce z lesom, po novi decimalni ali meterski meri. V jda-tno vezana 5 K, po pošti 20 vin. več.
Slovenci spominjajte se podpornega društva za slovenske visokošolce v Pragi!
Veroniko }{enda
JLjubljana, Dunajska cesta 20 Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebščin
Glavna zaloga Jo s- Petričevih zvezkov
---------------------------i
poljedelskih strojeo, SÄÄ
preš za grozdje iu sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri
V LJUBLJANI -----------
FR. STUPICA
na Marije Terezije cesti št. 1 in na Valvazorjevem trgu 6, nasproti Križanske cerkve.

Ravnotam zamorete kupiti vsak
čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, sesalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in uteži in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete.
Velika zaloga zlatih in srebnili žepnih ur, stenskih ur, vsakovrstnih optičnih predmetov. Zlatnine in srebrnine. Cene nizke.
Genovniki zastonj in franke.
, M Irg
Ee>
Julija Štor
<3]
* Prešernovih ulicah štev. 5. poleg Mestne huanilnice
Največja zaloga
moškii, »nsl in otmjili čevlje)
iz najboljših tovaren, domačih in tujih.
Turistom priporoča pristne gojserske gorske čevlje
Zmerne cene.
_	Solidna postrežba.
-------------------------0©
Ljubljana, Prešernove ulice Največja lera izgotovljene ohleke za gospode, dame le elroke.
Drogerija ANTON KANC
Ljubljana, Židovske ulice I.
priporoča: drogve, kemikalije, ustne vode in zobni prašek; redilne in posipalne moko za otroke, dišave, toaletne predmete, fotogra-fijske aparate in potrebščitne, obvozila sredstva za desinfekcijo, pase in vosek za, tla, čaj, rum, konjak, mineralne vode in soli za kopel. Zaloga karbida.
Oblastveno koncesijonirana prodaja strupov. Kupuje vsakovrstna zelišča (rože) semena, korenine, cvetje, lubje itd.

Priporočajte
povsod
,Naš List7

Ustanovljeno leta 1832.
JU
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
J[dol/ Jfauptmann
v JLjubljani
prva kranjska tovarna oljnatih barv, Arneža,
----- laka in steklarskega kleja. -
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
n
o
a
p
L»
P
P
P
a
n
o
o*
3
0
llustrovani ceniki dobe se brezplačno.

„FBox“
je fotografičen aparat, s katerim lahko fotografira vsakdo brez da bi sc prej kaj učil. S tem aparatom se napravljajo podobo v velikosti 6X7 cta in stane eleganten s kompletno oprem0 in navo dilora samo K 6’—. Razpošilja po povzetju II. Weiss, Dunaj’ XIV/3. Sechshauserstrasse 6/110.
Izdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax v Kamniku.
Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.