Ob spremembah dolgoročnega in družbenega plana naše občine: KOLIKO JE UPOŠTEVAMO USMERITEV RAZBREMENJEVANJA OKOLJA? Za piransko občino, katere gospodarstvo je odvisno predvsem od turizma in predelave hrane, kakovostno okolje ne pomeni le ugodnih bivalnih pogojev za občane, temveč tudi ekonomsko uspešnost. Obremenjenost okolja je odvisna predvsem od človekovega poseganja v pro-štor. V naši občini smo v zadnjih desetletjih to počeli pogosto "na veliko" in mnogokrat nesmotrno; zato ni čudno, da ne občani ne gospodarstveniki in ne naši gostje nismo zadovoljni s stanjem našega okolja. V javnem življenju občine smo prebrodili fazo analiziranja stanja in dosegli konsenz o načelih bodočega razvoja, ki smo jih skupaj s smernicami zapisali v proglas o zeleni občini. Osnutek sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana občine Piran v letu 1995 (prostorski plan), ki je bil do 29. januarja letos javno razgrnjen (razgrnitev je bila na predlog krajanov podaljšana za 14 dni) v 1. poglavju pravi, da mora biti osnovno izhodišče razvoja razbremenjevanje okolja. Spremembe plana bi torej morale odpisati še nerealizirane megalo-manske posege, ki jih je sicer predvidel sedaj veljavni plan: stanovanjsko gradnjo za potrebe priseljevanja na obširnih zelenih površinah, gradnjo novih prenočitvenih zmogljivosti, gradnjo tranzitne obalne avtoceste z deteljico pri Sečovljah, širjenje letališča v Sečovljah... Osnutek plana pa bi predvsem moral najti nove rešitve pri urejanju prostora - v skladu z danimi "zelenimi" usmeritvami. Žal pa ugotavljam, da izdelovalec in predlagatelj sprememb in dopolnitev - Urbanistični inštitut iz Ljubljane in uprava občine Piran - na najvišji občinski ravni usklajenih in sprejetih usmeritev večinoma nista upoštevala. V tem svojem pisanju se bom dotaknil le nekaterih segmentov. PROMET Ker je promet obravnavan kot celoleten akuten problem občine, ponudijo predlagatelji sprememb plana rešitev v gradnji množice garažnih hiš, nove ceste ob že obstoječih in množici predorov. Te "rešitve", ki to niti niso, pa potegnejo za sabo vse več (tudi nepotrebnega) prometa, novih posegov, hkrati pa so drage in nerealne, da jih gospodarstvo, ki s polno paro dela komaj nekaj poletnih mesecev, ne bo sposobno financirati. Promet je torej treba reševati kot problem sezonske špice. Zato so realne in učinkovite lahko le naslednje rešitve: sečoveljski mejni prehod prekategorizirati v maloobmejni, čimprej rekonstruirati šmarsko cesto z obvozom mimo vasi Dragonja, ob vstopu hitre ceste v Luciji zagotoviti ustrezen parkirni servis za dnevne goste (predvsem v visoki sezoni), predvideti nadstandardne koridoije (za peš poti in kolesarske steze od hrvaške meje do izolske občinske meje, ustrezen javni promet...). Za občino Piran bi morali predvideti ustreznejšo varianto hitre obalne ceste pod Malo Sevo in opustiti gradnjo nove ceste od Lucije do Sečovelj. Svetla točka v osnutku predlaganih rešitev je ukinitev dela magistralne ceste skozi Lucijo (med podvozom in mostom), kar bi omogočilo poveza- se nadaljuje na strani 3 m* Ko je skozi Portorož še vozil tramvaj... (iz zbirke Mitje Jančarja). OS ШМШШв Cr5 • V NAŠIH OBRAZIH gostuje GINA KOCIJANČIČ iz Pirano-str. 2 • Na 3. strani se nadaljuje razmišljanje Žareta Lipuščka o predlaganih dopolnitvah Družbenega in Dolgoročnega plana naše občine t^r5 • Portorožanovi sodelavci o kulturi (str. 4,5) C^T5 * Predstavljamo vam vodjo policijskega okoliša Lucija - str. 7 • Pustm' festival Portorož '96 СЗ^ • 0 te™so Pred WO leti sejali predhodniki današnjih občinskih svetnikov • Avditorijev program za februar na predzadnji strani PIRANČANOV "KAlH" (Prepesnjeno brez dovoljenja dr. Prešerna) Ko z avtom sem in tja divjam, občani vprašajo me: kam? Vprašajte raj' občinski svet, ki se na seje hodi gret, kdaj bo, kot dober gospodar, za parkirišča dal denar. Nihče ne ve, ne kod ne kam naj avto ta nesrečni dam. Samo to znam, samo to vem, da do Tartinija ne smem in da ni v občini zemljć, kjer ne bi "pajek" našel mel Sonja Požar, Luc^a CIlMIlMIH 2S LET V Р1ВЛМ/К1 RIBARNICI Junakinja tokratnih "Naših obrazov" je Gina Kocijančič, ki je dolgo - celih 25 let - prijateljevala z ribami. Vse do lani decembra, ko je odšla v zasluženi pokoj. Gino poznajo po njenem dobrem poznavanju rib ne le, še do nedavnega njeni kupci v piranski ribarnici, temveč tudi marsikdo drug. Kajti Gina ni bila zgolj prodajalka rib in morskih sadežev; kupcem je znala tudi strokovno svetovati, še posebej, kako pripraviti morske dobrote. V piranski ribarnici se z morskimi "pridelki" ne zalagajo samo domačini. Vanjo zahajajo tudi mnogi "furešti" - tudi izven slovenskih meja. Še posebej dosti strank je k Gini prihajalo iz sosednjega TYsta. Med turistično sezono pa so se v ribarnici v Piranu z ribo zelo radi oskrbovali tudi tujci. Menda je bilo med njimi tudi precej Japoncev, ki so znani kot ljubitelji dobrot iz moija. "In kako se vam je uspevalo sporazumevati s tujci?" jo radovedno vprašamo. "No, najboljše govorim italijansko, a tudi z nemščino si kar dobro pomagam. Veliko pa je bilo takih, ki so mi kar s prstom pokazali, kaj želijo." Mnogi so od Gine želeli izvedeti, kako se katera od morskih rib ali sadežev pripravi: morski list, škarpena, morski pes, lignji (kalamari), hobotnice... Nam je zaupala kar nekaj receptov za pripravo polenovke (bakalaija). Gina nam še pove, da se je največ kulinaričnih skrivnosti naučila od pokojne Fani Bartole. Od nje je izvedela, kako se pripravijo na primer ribje juhe, ribe na žaru, rižota z morskimi sadeži... Gina Kocijančič si je v teku petindvajsetih let dela v ribarnici pridobila svoje stalne stranke, ki so prihajale nakupovat ribe samo k njej. Že ko so vstopili v ribarnico, jim je Gina pripravila želene dobrote morja. Enako, kot je leta 1971 prišla prodajat v piransko ribarnico, je Gina konec lanskega decembra tiho, brez odvečnega pompa in slavja odšla v pokoj. Za slovo, po četrt stoletja, ki ga je prebila v ribarnici, so ji sodelavci pripravili majhno "fešto". No, Gini so obljubili, da jo bodo takrat, ko bo dela največ - in to je med turistično sezono - poklicali na pomoč. Seveda bo Gina, ko jo bodo potrebovali, rada spet stopila za prodajni pult, kjer je prebila celih petindvajset let. Miloš Jovanovič Ginini nasveti za pripravo bakalaija (polenovke): * Bakalar "in bianco": bakalar je treba dobro stolči in ga dan pred kuhanjem namočiti v vodi, potem ga naslednji dan, po namakanju, skuhamo, zatem mu v kožici dodamo dobro mero oljčnega olja, česen in poper. * Za golaž gaje treba pripraviti s čebulo. * Bakalar po dalmatinsko pripravimo s krompirjem. * Na istrski način pa s polento. To velja za pripravo polenovkinega (baka-laijevega) golaža. Portorožan januarja obhaja §. obletnico svojega rednega Izhajanja, česar se ponosni veselimo, Portoroianovci ČiniUlHO, Z*HVMJUJElHO, VOl£llHO..< Vse najboljše Palmi SMREKAR z Vilfanove ulice v Portorožu, ki je 13. januarja praznovala svoj rojstni dan - vsi domači. Palmi pa gredo še ene čestitke, pa ne samo njej. 6. februarja namreč slavi svojo obletnico poroke. Veliko lepega Palmi in njenemu Robiju - od vseh, kiju imajo radi. 17. januarja je svojemu 65. rojstnemu dnevu nazdravil Giovani SIKUR z Regentove ulice na Moštri nad Piranom. Še veliko srečnih dni mu želijo vsi njegovi. --------...... Gli amici delo coro della Comunita degli Italiani Giuseppe Tartini augurano ogni bene ai loro soci Romano KLOBAS di Pirano e ad Angela FLEGO di Portorose che compiono gli anni rispettivamente il 6 ed il 12 febbraio. Dini PRINČIČ iz Portoroža želijo vse najboljše ob praznovanju 50-tega rojstnega dne z željo, da bi ji bilo v življenju vedno lepo, v krogu svojih dragih - mož Aldo, hčerka Rosana in sin Kristjan. Enako želimo Kristjanu PRINČIČ-u, prav tako iz Portoroža. Vse najboljše za 23-ti rojstni dan, da bi ga vedno spremljala sreča v življenju - tata Aldo, mama Dina in sestra Rosana. In mese di gennaio festeggia il suo compleanno Maria KRIŽMAN. Auguri dalle colleghe del gruppo "maglia ed uncinetto di Lucia." Agli inizi di gennaio ha festeggiato il suo compleanno Ondina LUSA di Lucia. Auguri affettuosi dagli lettori della biblioteca di Lucia. Agli auguri ci associamo noi tutti del "Portorožan". Prvega januarja sta svoj rojstni dan praznovala kar dva člana Sveta portoroške krajevne skupnosti: Boris BEKEŠ s Koprske ceste v Portorožu in Miran PLEVNIK s Šentjan. Vse najboljše in še veliko aktivnih let jima želijo aktivisti KS Portorož. La famiglia Tomasin di Pirano ha tre membri nati a gennaio: Valda ZOTTICH, Nadia TOMASIN che i suoi anni gli ha festeggiati il 12 gennaio e Giuglielmo TOMASIN che gli anni li compie il 28 gennaio. Auguri a tutti e tre i festeggiati dai loro čari ed amici. Na Sončni poti v Portorožu praznuje 8. februarja svoj rojstni dan Bogdan KLEMŠE. Vse najboljše mu želijo njegovi domači. Na Belem križu praznuje 10. februarja svojih najlepših ... let Renato ŠRAML. Ob tej priložnosti mu želimo vse naj, naj in izid vsaj ene njegove pesniške zbirke - prijateljice. Kolektiv Centra Elvire Vatovec Strunjan čestita svojim sodelavcem za rojstni dan: Krešu JURETKOVIČ-u, ki je svoj rojstni dan praznoval 18. januarja, Vidi OK1ČKI, kije svojega imela dan kasneje, Vesni ŽER-JAL, ki ga praznuje 29. januaija, Danieli SRPAN (1. februar), Jelki KURTOV1Č, ki rojstni dan slavi 3. februarja in Jožici RE.ŠČIČ, ki ga praznuje na Valentinovo. 2 portorožan št. l Лпшглг iV9(> PORTOROŽAMOVI MMI ОС1ЛЛ • UGODNO PRODAM malo rabljen otroški voziček (športni tip, zložljiv) in otroško stajico. Tel.: 066/76-355, Mirela. VMO • PRODAM MINI KUHINJO v rolo omari primerno za turistične apartmaje. Tel.: 75379, zvečer. VMO • UREJAM VRTOVE: sajenje, presajanje, obrezovanje sadnega drevja in okrasnih rastlin, striženje živih mej, ... vse po dogovoru! Tel: 066/76-680. TMO nadaljevanje s 1. strani vo stanovanjske soseske in izboljšanje bivalnih razmer in sprostitev prostora za miren javni program. LETALIŠČE PORTOROŽ Čeprav lani izdelana študija o vplivih letališča na Okolje predlaga postopno ukinitev letališča in čeprav celo Ministrstvo za promet in zveze v svojem dopisu izrecno povdarja, da je kakršnokoli podaljševanje letališke steze ali drugo investiranje nesmiselno, osnutek sprememb in dopolnitev naše občine predvideva prav to - podaljšanje steze. Kdo bo odgovoren za take nestrokovne predloge? RTV ANTENA Osnutek predlaga odstranitev antene z Belega križa, kar je sicer pozitivno. V nasprotju z usmeritvami zelene deklaracije občine pa je, da se to področje nameni za stanovanjsko zidavo. So pa tudi predlogi, naj se antena preseli v KS Sečovlje, na Zeleni hrib. Sevanje, o škodljivosti katerega se je jasno opredelil svet naše občine, bi se naj torej prevalilo na ramena krajanov Sečovelj. Poleg smetišča, mejnih prehodov, letališča in antene pa naj bi - po planu - v Sečovlje premestili še karting dirkališče. In to ne kamorkoli, temveč kar v krajinski park. Čeprav je to šele osnutek sprememb in dopolnitev, ki gaje mogoče dopolniti, popraviti, spreminjati... je pravi cinizem, da predlagatelji in izdelovalci plana, ki so jim znana izhodišča Zelene deklaracije, predlagajo takšne rešitve. POSELITVENE POVRŠINE Naša občina ima okoli 1500 stanovanj več, kot je gospodinjstev, trenutno pa gradimo še 38 stanovanj, kar nas - kljub naši majhnosti - uvršča na peto mesto v državi. Ker nam počitniška stanovanja pomenijo predvsem dodatno obremenitev prostora, dohodkov pa občini ne nosijo, se je občina odločila, da bomo obseg stanovanjske gradnje usmerjali le v mejah zadovoljevanja potreb lokalnega prebivalstva. V okviru plana izdelana demografska projekcija nam celo obeta sta-gniranje števila prebivalcev. In kako so vsa zgoraj navedena dejstva upoštevali pripravljalci plana? Večina v dosedanjem planu za gradnjo predvidenih površin ostaja. Razen teh pa je v osnutku predvidenih tudi precej dodatnih "zaokrožitev" (novih parcel). V osnutku sprememb plana se je še znašlo lepo število posameznih kmetijskih zemljišč, ki so na lepem postala zazidljiva - za gradnjo nekaterih izbrancev. Prepričajmo se na konkretnem primeru. Gospod z ljubljansko registracijo je kupil kmetijsko zemljišče z lepim razgledom na moije. Spomladi je pripeljal bivalno prikolico in si privoščil vse poletje dolge počitnice. Seveda neprijavljen in brez plačila turistične takse. Priključitev na kanalizacijo pa je tudi "pozabil". Komunalni inšpektorji so ga seveda tudi - kar 6 mesecev -ingorirali. Zato si je jeseni postavil leseno počitniško hišico. Na črno, kajpfflc. Urbanistični inšpektor si je zadevo ogledal in popisal.pri tem je tudi ostalo. Za nagrado pa mu osnutek plana zemljišče spreminja v zazidljivo. Glrde na vtro-glavp ГРПР tukajšnje zemljp bo gospod u/.urpator za svojo drznost nagrajen z okoli 100.000 DEM. Pa še primer iz Strunjana. Gospod s štajerskega konca si je v Strunjanu omislil kmetijsko zemljišče z čudovitim razgledom na morje, stjužo, klif, piransko cerkev... Zgražanju domačinov, prijavam Krajevne skupnosti in Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, inšpekcijskim postopkom navkljub je gospod zgradil vikend. In ga tudi mirno užival. Zaradi omejitev, ki veljajo za krajinski park, zaradi uvrščenosti zemlje v kmetijsko I. kategorijo in drugih vzrokov, vikend hiše ni mogel legalizirati. Vendar se je na to požvižgal in je v lanskem letu hišo celo povečal (na dvojno površino, pa še terase okoli stavbe je zravnal). Sledili so novi inšpekcijski postopki. In sedaj - za nagrado najbrž -občinska uprava v planu predlaga, naj se gospodu odobri zazidljivo zemljišče. Seveda je to v nasprotju z vsemi strokovnimi načeli urejanja prostora, v nasprotju z vsemi točkami proglasa o zeleni občini, še posebno pa z naslednjim: "V občini Piran bomo dosledno skrbeli za spoštovanje pravnih norm, z izobraževanjem, preprečevanjem in sankcijami bomo dokazali, da bosta poštenost in spoštovanje zakonov spet cenjena." Pa kaj!?! Takšna edinstvena parcela - v trenutku, ko postane zazidljiva - pridobi vrednost (od 100.000 do 200.000 DEM). Čudim se tolikšni velikodušnosti občinske uprave: v tem primeru je za kriterij postavila "stikanje z zazidljivim zemljiščem". Zato naj na tem mestu vsem občanom Pirana in tudi drugim "prišepnem": kdor želi brez dela zaslužiti 100.000 DEM, naj si izbere neko lokacijo v občini. Edini pogoj je, da se stika (meji) z zazidljivim zemljiščem. Kmetijsko zemljišče pa boste lahko kupili že za nekaj tisoč DEM. Izbira takih parcel je pri nas velika. Če na občini ne odrečejo možnosti zaslužka nekemu vikendašu, je menda ne bojo domačinu? Človek bi rekel - primeri za Di Pietra... In kako si izdelovalec sprememb plana, ob vedno novih obremenitvah prostora, zamišlja recimo ustrezno vodooskrbo? V tekstu osnutka je to ključno področje, od katerega je odvisen ves naš vsakdanjik in razvoj, nadvse skopo omenjeno. Tekst starega plana ostaja nespremenjen. Kako bomo prebivalci in turistično gospodarstvo prestali prvo prihodnjo poletno sušo - molči. Obala nima novih vodnih virov. Pogodba za dobavo vode s Hrvaško se izteka, usposobitev najbližjega vodnega vira Malni pri Planini pa pomeni izredno finančno investicijo, pa še čas je potreben za njo... Kot bi se ne zavedali, da lahko prav slaba oskrba z vodo zamaje konkurenčnost marsikaterega dela našega turističnega gospodarstva...! Upam, da bodo občinski svetniki spremembe in dopolnitve prostorskega plana resno vzeli v pretres in se odločili v dobro nas vseh in ne le nekaterih priviligiranih. Žare LIPUŠČEK • PREVOZI do 8 oseb (na smučišča in drugi izleti) s kombijem Renault traffic. Informacije po tel.: 76-008. VMO • Ugodno opravljam administrativne in knjigovodske storitve za samostojne podjetnike. Tel.: 75-058, po 15. uri (Martina). VMO • Ugodno prodam pony kolo - kot novo in Cicero - jezikovni tečaj - angleščine, italijanščine in nemščine - novo. Tel.: 25-056 med 11. in 13. uro ali zvečer. VMO • Se v svojem domu ne počutite dobro? Vas mučijo razne težave? Pokličite (066)25-056 in vam jih odpravim, kakor tudi razne bolezni. Bioen. Vladka V Portorožanu lahko svoj mali oglas objavite brezplačno. Besedilo malega oglasa pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (na 73-046, dopoldan, ob sredah tudi popoldan) do 20. v mesecu. Oglas bo objavljen v Portorožanu, ki bo izšel v istem mesecu. ŽENSKO IN MOŠKO FRIZERSTVO Salon obratuje v pritličju Grand Hotela Emona na Bernardinu. P Tel.: 475-6010 MIRELA Se priporoča Marinko Babič s.p. Obala 127, Lucija tel.: 066/72-516, 72-431, mobitel: 0609/615-943 PROMET Z NEPREMIČNINAMI RENT A CAR ORGANIZACIJSKE STORITVE VZDRŽEVALNA DELA V STANOVANJSKIH OBJEKTIH d.o.o. Podjetje za gradbene storitve in inženiring Obala 55, 66320 Portorož Mobitel: 0609/618-541, Tel.: 066/746-920, Fax: 066/746-922 p.f.c.i. Družba Primorski finančni center Interfin Koper, borzno posredniška hiša vam nudi nakup in prodajo vrednostnih papirjev ter vse ostale storitve povezane z vrednostnimi papirji in borzo. Pokličite nas na telefon 37-100 ali 38-740 oz. obiščite nas v Kopru na Pristaniški H. ВЕ1ЕОЛ O KULTURI: P0RT0R0ŽAN0VI SODELAVCI 0 KULTURI I. KULTURA (definicija jezikovnega slovarja): 1. Harmoničen splet z izkušnjami in zanimanjem povezanih poznavanj določene osebe; doktrina, vzgoja. 2. Gojenje (na pr. agrikultura) 3. Celota izraznih oblik materialnega, družbenega in duhovnega življenja določenega ljudstva, pogojena z okoljem, razvojnim procesom in zgodovinskim obdobjem. II. KULTURA (uvodnik): Menim, da je to nadvse širok pojem (sicer pa je takih večina izrazov), kot ljubezen, mir ipd. Kultura je navidezno nekaj skrajno visokozvenečega (takoj pomislimo na neredko elitne kulturne dogodke), ne bi pa bilo slabo, ko bi bila del našega vsakdana, od prijaznega "dobro jutro", hladnokrvnosti v gostem prometu, majhnih pozornosti, do branja knjig, poslušanja glasbe in tako naprej. Pa prisluhnimo nekaj mislim o tej zadevi, ki jo pogosto omenjamo, a tudi, kot kaže, zapostavljamo. Kaj je kultura, kaj si pod tem pojmom predstavljajo, smo povprašali nekaj Portorožanovih sodelavcev. Ш. KULTURA (Portorožanova anketa): Rudi Mraz: "Vsak posameznik nosi v sebi osnovo osebne kulture, s to osnovo pa sprejemanje vseh zemeljskih dogodkov. Ljudje z visoko stopnjo osebne in kasneje s šolanjem pridobljene kulturne dograditve (sedaj nastopi utopija) bi morali z vsakim bitjem nižje kulturne osnove vzpostaviti nivo dojemanja, pogovora, ustvarjanja... Toda večina ljudi visoko pridobljene kulturne osnove ni nikdar pripravljena vzpostaviti stika z ljudmi nižje stopnje kulture. Zato so pogovori med ljudmi nemogoči: največkrat posiljujejo drug drugega s svojo osebno sliko kulture, z vso aroganco vsiljujejo drugemu merila, zakone, postave... Največkrat začne in konča z "jaz", intelektualec, vam zagotavljam..." Kultura je ustvarjanje takoimenovane nadgradnje. Šele, ko je človek oblečen in sit, ko ima streho nad glavo, zagotovljene osnovne zdravstveno-socialne potrebe in pravice, lahko prične razmišljati o lepem." Sonja Požar: "Pogrešam vzpodbude h kulturi, ki bi bila del vsakdanjega življenja. Vsi namreč mislimo, da je kultura npr.: pogoste gledališke predstave, likovne razstave ali drugi dogodki (gostovanja, obiski), ki zelo odjeknejo. Toda to so le špice kulturnega življenja in jih ni težko organizirati ali opaziti. Precej težje je vzdrževati nivo kulturnega vsakdanjika: poslušanje glasbe, sposojanje ali kupovanje knjig, pogovori (pa ne samo o avtomobilih, nakupih in cenah frizerskih storitev), lastna aktivnost na enem od teh področij. Žal nimata občina in država ne dovolj ljudi, ne dovolj sredstev, da bi z dobro zastavljeno akcijo - (začenši v vrtcih in šolah, pa tudi po podjetjih in na krajih, kjer se ljudje zbirajo) - ki pa seveda n^bi bila ravno kratkotrajna - vnesli v vsakdanje življenje vseh slojev tisto, kar je bistvo kulture: želja za dobrim in lepim ter možnost poseganja po obojem." Vsi bi torej morali imeti možnost obiskovanja kulturnih dogodkov, izbiranja in sodelovanja pri ustvarjanju le teh. Kar pomeni tudi (razen boljše D®5 ponudbe in organizacije) dostopne cene vstopnic za prireditve, za mnoge pa tudi znosnejši ritem življenja (prav gotovo si čistilka s skromno plačo ne more dovoliti dosti kulture, še posebno, če ima otroke (razen programa RTV Slovenije...) Za financiranje kulture, še posebno na periferiji novopečene slovenske državice, navadno med drugim zmanjka - denarja. Saj je to vendar nadgradnja, ne nekaj nujno potrebnega. "Sredstva za to očitno tudi niso nujno potrebna." Milan Kacin: "Odprem osrednji slovenski časopis za kulturo (Razgledi) in ves presenečen... sic... preberem, da se je brazilsklpisatelj PAULO COELHO ob izidu slovenskega prevoda svojega najpomembnejšega dela (Alkimist) pri založbi Vale-Novak, mudil v Ljubljani. Predrzne misli poromajo in si dovolijo umisliti ves dogodek v našem, istrskem okolišu? Kakšno bogoskrunstvo, kakšna nesramna predrznost? Si predstavljate, da bi slavni pisatelj (njegovo delo Alkimist je prodano v šestih milijonih izvodih) predstavil stvaritev v Piranu, Izoli ali celo v Kopru. Slovenski parlament bi na svoji izredni seji sprejel Zakon, s katerim bi se ob pomoči ministra za notranje zadeve odpravilo in prepovedalo "krvos-krunstvo" predrzne primorske regije, obenem pa bi sodišče v kali zatrlo vso subverzivno inkriminirano kulturno dejavnost. Podeželje bi v hipu prenehalo vtikati nos v velike kulturne dogodke, in ponovno postalo to, kar je: "neko čudno odlagališče majhnih smrdečih kulturnih drobtinic, z vonjem melodij morja in sonca, vse pa z rahlim navdihom po čevapčičih in ostalih kulturnih dobrotah." Piran, Tartinijev trg ob 19.00 uri. Poletni avgust se prepleta v soparici sobotnega popoldneva. Nenadoma se preko občinskih glasbenih stolpičev pojavi glasba: Tartini, trilčki, sonate..., uporabnik in občan ne razumeta, ne dojameta... Peščica podalpskih turistov začudeno posluša, mrzlično razpravlja; pričakovali so polko, valček, doživljajo pa "pravo umetnost" v živo. V Piranu, nekega nesrečnega avgustovskega dne. Trilček in Tartini pa še kar polzita preko zvočnikov in se nežno, kot poletni nokturno utapljata v že tolikokrat doživeti preludij nove norosti oblastne "jare gospode". Paulo Coelho v "Razgledih" pove: "Kar se zgodi enkrat, se morda nikoli več ne ponovi - toda, kar se zgodi dvakrat, se gotovo zgodi tudi tretjič." Bog se nas usmili! Valentina Klemše: "Delček kulture je prav gotovo v vsakem izmed nas. Nekateri jo nosimo (jo imajo) v sebi prav na račun svoje človekoljubnosti. V nekem pgledu smo si vsi pridobili neko - pa naj bo kakršnakoli že - kulturo. In premnogokrat smo ljudje prepričani, daje prav naša najboljša. A to ni kultura. Kajti kultura je tudi strpnost do drugačnosti, je priznavanja različnosti, enakovrednosti drugih kultur, ki ni naša..." Za zaključek pa še ugotovitev Portorožanove sodelavke Vlatke K.ozlovič, daje kultura nekaj, česar Slovenci ne znamo ceniti preveč: "Kulturo lahko primerjamo s svojimi podplati: enkrat so čisti, drugič umazani, vse je odvisno od tega, kje smo tisti dan hodili. (Predlagam, da si za začetek dobro pogledamo svoje podplate. Ti nam bodo verjetno povedali, po kakšnem (kulturnem) terenu smo hodili leta 1995..." Hvala vsem za sodelovanje. __Pripravila: SANDRA KUMP Tel.: 066/73-619 73-994 Restavracija Pavel Piran sodi med redka gostišča, v katera se radi vračajo mnogi gostje. Slovi po izredno dobro pripravljenih darovih morja Sicer pa vam iz bogate mednarodne kuhinje ponujajo: ribe, rakovice, jastoge, raroge, školjke, škampov cocktail, ribjo rižoto, tartufe, livadski b if te k, special i te te na žaru. Odlična odprta in hut e Učna vina /a obisk se priporočajo ИШШШШШ O BELOKRIŠKI CESTI KRMNO I« DOLGOROČNO Za Belokriško cesto v zgornjem delu Portoroža plani Sklada stavbnih zemljišč kratkoročno predvidevajo rekonstrukcijo zgornjega dela te ceste -to je od antene do počitniškega doma Eies. Od tu dalje je predvidena izgradnja javne razsvetljave ter ožjega pločnika. Pred začetkom izvajanja del bo potrebno od krajanov, ki bivajo neposredno ob tej cesti, pridobiti odstopne izjave, kar je navadno najtežji del postopka. Pri pridobivanju teh izjav Sklad pričakuje pomoč in sodelovanje portoroške krajevne skupnosti. Predvidoma se bo začelo v mesecu februarju. Če bi vsi postopki potekali po pričakovanjih, bi pločnik in javna razsvetljava bila lahko zgrajena proti koncu tega leta Dolgoročno pa osnutek sprememb in dopolnitev občinskega plana za omenjeni del Belokriške ceste - to je od Elesa do izpod počitniškega doma KIK Kamnik - predvideva rekonstrukcijo in sicer v dvonivojsko cesto. Zaradi velike višinske razlike med spodnjo in zgornjo vrsto hiš ob cesti je predlagana rekonstrukcija ceste z delnim vkopavanjem. Vkopani del cestišča bi bil zgrajen kot galerija ali predor, ki bi bil namenjen tranzitnemu prometu do mesta Piran. Zgornji nivo (nad predorom) pa bi bil namenjen zgolj lokalnemu dovozu za okoliške hiše ter peš prometu. Na ta način bi fizično ločili dve vrsti prometa. Hišam pod cesto bi tako omogočili in uredili dostop s spodnje strani, k objektom nad cesto pa bi vodil dostop z zgornjega nivoja ceste namenjenega le pešcem in lokalnemu prometu. BJC KJE JTA RkflMCA iN PRAVICA? Trideset let igralništva v Portorožu je Casino obeležil z izdajo lastne monografije, ki prikazuje zgodovino razvoja igralništva na slovenski obali ter življenje in delo ljudi povezanih s to dejavnostjo. Na drugi strani pa so 30.jubilej portoroškega igralništva še bolj odmevno in originalno obeležili krupjeji na francoskih ruletah, ko so se prav na Silvestrovo noč odločili stavkati. Neverjetno, a takrat, ko v zimskem času Portorož obišče največ hazarderjev, oni stavkajo! Seveda je ta njihova radikalna odločitev razdelila lokalno javno mnenje in poglobila razkol predvsem med vodstvem igralnice in krupjeji. Opletalo se je z višino njihovih plač o kakršnih večina delavcev v Sloveniji lahko samo sanja. Krupjeji pa so zagotavljali, da ne stavkajo (zgolj) zaradi svojih plač. Njihova glavna zahteva je bila , da sedanji direktor Casinoja odstopi. Kdo je torej kriv za škodo, ki naj bi jo igralnica utrpela zaradi stavke na najbolj dobičkonosno noč v letu? Vodstvo pravi, da so škodo povzročili krupjeji. Mogoče, ker so se pač upali potegniti neverjetno potezo in za silvestrovo stavkati. A lahko bi bil - v dobro širših interesov ( Casinoja, turizma, Portoroža, občine in nenazadnje države) - popustil gospod direktor. Žrtvoval bi se pač v imenu širših koristi. En človek - za interes večine! Pa seje raje odločil za " braccio di fero" s sicer dobro plačanimi, a od napornega in neustvarjalnega dela znevrotiziranimi delavci. Trenutno vlada v Casinoju (navidezno) zatišje - čakajoč na skupščino krovnega podjetja (holdinga), v katerega okvir sodi tudi portoroška igralnica. Menda se je v spor med krupjeji in vodstvo igralnice neuradno vmešala vlada Republike Slovenije, ki zdaj poskuša zaigrati svoje karte in mogoče celo vnesti nekaj reda. Nikomur korisni holding naj bi se ukinil, njegov osnovni kapital pa bi se prenesel na igralnico Casino. Tudi nedavno imenovani nadzorni svet - milo rečeno čudne sestave -naj bi nadomestil nov (tričlanski: s predstavniki vlade, širše lokalne skupnosti in zaposlenih v igralnici). V vodstvo Casinoja pa naj bi vpeljali dualizem (tehnični direktor - najbrž v osebi dosedanjega direktorja in zunanji direktor, za katerega se omenja ime državnega poslanca Igorja Omerza, sicer pripadnika najmočnejše stranke LDS). No, počukajino pa bomo videli... Livia Sikur Zorman ATI JE PORTOROŽ HOIOWIJ^? VJl PORTOROŠKI VIRI HRUPA Vprašanje ni retorično. Pomeni, da smo Portorožani v resnici žrtve "gospodaijenja", kakršno vodijo številni "gospodarstveniki" in gospodarstveniki v našem kraju. Pritožb zaradi brezobzirnih proizvajalcev hrupa je toliko, da najbrže o tem, da so pritožbe upravičene, ni potrebno izgubljati besed. Zaradi hrupa moramo spati preko celega poletja pri zaprtih oknih. Ali smo to dolžni? Ne! Vsak kraj pripada prebivalcem, ki v njem živijo. Kdorkoli v kraju organizira kakršnokoli dejavnost, mora spoštovati pravice krajanov. Ustava nam jamči pravico do zdravega življenjskega okolja. Zakon o varstvu okolja in na njegovi podlagi izdana Uredba o hrupu sta popolnoma jasna: hrup, ki seže izven zidov delavnice ali plesnega lokala - ali preko "parcelnih meja" odprtega plesišča (ali koncertnega odra), je prepovedan in kazniv. Zato predlagam, da Portorožani že za preteklo sezono zahtevamo odškodnino od vseh tistih, zaradi katerih smo morali zapirati okna v največji vročini. Tako kot turisti zahtevajo odškodnino od hotelskih hiš, če je v neposredni bližini gradbišče ali hrupna cesta ali se ponoči pijanci dere-jo, da ne morejo spati, imamo tudi stalni prebivalci ne samo enako temveč tudi večjo pravico do take odškodnine. Mi imamo lahko majhne otroke, bolne družinske člane ali smo tudi sami bolni in potrebni miru. Pa ti kakšen brezobziren lastnik kioska v oziroma ob njem na 120 decibelov in več bobna in vrešči, da ne moreš zatisniti očesa, ne se osredotočiti na kakršnokoli umsko, pa tudi telesno delo. Da je hrup zdravju škodljiv, ve vsakdo. (Je notorično.) Organizatorji hrupa torej napadajo naše zdravje. So torej napadalci na naše telo in našo dušo. Imamo torej vso pravico in pravno podlago, da se t?m brezobzirnim ljudem upremo. Da zahtevamo za nazaj odškodnino in za naprej popolno prepoved, da bi nas še naprej oškodovali ter nam uničevali življenje. In zakaj tisto neretorično vprašanje v naslovu? Analizirajmo, kdo so hrupneži! Vsi štirje direktorji hotelskih podjetij so tujci v našem kraju. Niti eden od njih ne živi v Pororožu in zato ni izpostavljen trpljenju, ki ga zaradi njegove gospodarske dejavnosti, prevaljuje na nas. Direktor Hotela Bernardin je prišel od drugod in tudi stanuje ne v tem kolonialnem hrupu. Dosedanji direktor Hotelov Morje živi v Kopru, direktor Hotelov Palace živi v Luciji na Liminjanski, do kamor hrup Portoroža ne seže. Direktor Metropol Hotelov stanuje v Grožnjanu in je torej daleč od nočnih tegob Portorožanov. Nekdanji direktor, ki je oddajal hrupnežem dele plaže Okolja, živi sicer v Portorožu, vendar ima srečo, daje prav ta del, kjer on živi, najbolje zaščiten pred hrupom - cedrovi in cipresni parki mu ustvarjajo mini oazo miru. Mogoče zaradi tega ni čutil, da kioskarji na plaži odganjajo turiste iz Portoroža. Omenjam ga zaradi tega, ker je kot upravitelj plaže odgovoren tudi za tiste ljudi, ki jim omogoči uporabo dela plaže, pa ne zagotovi, da ti uporabniki ne počnejo protipravnosti. Za nedovoljeno početje na lastnini je odgovoren solidarno tudi lastnik, skupaj z neposrednim storilcem. Upravitelj nekega premoženja pa je izenačen z lastnikom. Komunalno podjetje kot pooblaščeni upravitelj občinskega premoženja - plaže - je odgovorno za škodo, ki jo dopusti s tem, da jo njen najemnik ali podnajemnik povzroči komurkoli. Portorožani nismo dolžni loviti in držati tistega ali tiste, ki neposredno navijajo glasbo na ves glas, da se jo sliši do vrha Sentjan in še čez greben. Letos je na portoroški plaži proizvajalo hrup naslednje število virov: "Jurček" na plaži Hotelov Morje, Pivnica, simulator ob Tivoliju, restavracija Plaža ("Spiaggia") gospoda Enverja; podružnica "Jurskega parka" pred Krajevno skupnostjo, terasa pred "Pergolo" - "Pergola" sama, strašno glasni "Grill" s pečenimi janjci in odojki, grdo smrdeča in presunljive piske oddajajoča mini železnica, tik ob morju pločevinka Laškega piva, pločevinka Coca-cole, zatem pločevinka Sole, tik ob cesti še en prekleti simulator, zatem pa še "trampolini" (gumijaste skakalne blazine), nato električni vrtiljak in še ena mini železnica. Vsi ti bi lahko svojo dejavnost opravljali brez hrupa -razen simulatorjev. Toda divja "glasba" jim služi za opozarjanje nase, se pravi za privabljanje odjemalcev. Da so ljudje na kopališču željni okrepčil in imajo do njih tudi pravico, je samo po sebi umevno. Toda te potrebe je treba zadovoljevati na tak način, da drugih ljudi ne prizadene. Kdaj "ležeči" policaji? Drugi neznosni vir hrupa je promet defektnih vozi). Pod defektno vozilo je treba šteti vsako tisto, ki proizvaja prevelik hrup ali spušča preveč plinov. Zlasti so hrupni mopedi, ki nimajo ustrezne- ga dušilca na izpušni cevi. Na žalost nas policisti tu puščajo dobesedno na cedilu Namesto, da bi vsakega voznika takega mopeda predlagali sodniku za prekrške in poskrbeli tudi, da se tehnično neurejeno vozilo izloči iz prometa zatiskajo oči in "gledajo stran", da ne bi videli. Državljani - občani -krajani pričakujemo od svojih policistov, da nas zaščitijo pred vsemi oblikami nasilja in pred vsemi storilci nedopustnih početij. Zavedamo se težavno- sti njihovega poklica. Toda tudi zahtevamo, da ga opravljajo vestno in učinkovito. Da brezvestni vozniki divjajo skozi Portorož tudi s hitrostjo 100 km/h, dokazujejo ne samo zaznave ogroženih ljudi, temveč tudi poškodbe na stvareh: pri vožnji od centra proti Luciji je pri relativno blagem desnem ovinku vrglo divjaka "ven" v levo, da je tako hudo poškodoval cedro na zelenici, da se je zaradi tega posušila. Malo naprej - pod Metropolom - je voznik od Lucije proti centru Portoroža zletel s ceste preko zelenice in celega nasprotnega voznega pasu preko še ene zelenice in v betonsko ograjo plaže, pa je še vedno imel tolikšno hitrost, daje to betonsko ograjo razbil (okoli 10 stebrov) ter priletel na zelenico plaže. Na zelenici sredi štiripasnovnice je še polomil nekaj vej na tam rastoči cedri. Gre torej za resno in resnično in hudo nevarnost, ki jo povzročajo brezobzirni divjaki, za katere ne veljajo niti tako imperativni znaki, kot so Prepoved vožnje s hitrostjo preko 30 km/h (v Luciji) in preko 40 km/h, kar velja za Portorož. V razgovoru z mnogimi krajani Portoroža in Lucije sem zvedel, da soglašajo s predlogom, o katerem že dolgo razpravljamo, da je treba položiti na štiripasovnico - vse od "Rozi bara" do bernardinskega klanca - "ležeče policaje". Nekateri mislijo, da bi s tem razvrednotili štiripasovnico. Toda to ne drži. Povedali so mi, da je npr. v Palmi de Mallorca na šest pasovni cesti prav tako napravljena fizična prepreka zoper divjake in "spozabljivce", da spoštujejo pravni red in telesno integriteto soljudi. Zato predlagam vsem krajanom in Društvu za kulturo bivanja, da zahtevamo postavitev takih fizičnih zaprek takoj, še pred začetkom sezone. Dušan Puh, dipliur. se nadaljuje HORTE IfNAJO AKTIVfVO KULTURMO DRUŠTVO Korte, sobota 20.1.1996 - V pevski sobi Zadružnega doma v Kortah je potekal občni zbor Kulturnega društva Korte. Občni zbor je potekal v prijetnem in spodbudnem vzdušju, saj so ugotovili, da je društvo v enoletnem delovanju organiziralo veliko zanimivih prireditev, pridobilo precej novih članov, predvsem pa popestrilo življenje v izolskem zaledju. Člani društva so potrdili bogat kulturni program za leto 1996, v katerem so nekatere prireditve posebno zanimive: pustovanje s "ta cunjastimi", slikarski ex tempore, ki bo potekal na Maliji in Šaredu, gostovanje Kulturnega društva iz Repen-tabra. Po uradnem delu so se jim pridružili Istrijanski mužikanti, trije godci, ki znajo s svojo glasbo ustvariti posebno vzdušje. E.S. V ČICAVO KORIST? Občinski svet Piran je konec lanskega leta imenoval komisijo, ki naj bi pregledala pogodbe o oddaji v najem oz. prodaji nepremičnin - predvsem javnega dobra, ki jih je v zadnjem letu svojega delovanja sklepal bivši izvršni svet tedanje skupščine občine. Kot je znano, je komisija ugotovila, občinski svet pa potrdil, da so bile pogodbe o oddaji javnega dobra, predvsem plaž, marin, solin i.p.d. nezakonite in škodljive. Škodljive so bile zaradi tega, ker je bilo večino javnega dobra, ki ima še kako veliko tržno vrednost, oddanega za dobo 99 let in to brez denarnega nadomestila oz. se nadomestilo za uporabo javnega dobra (plaže, marine...) poračuna - v celoti ali v pretežnem delu - kar s tekočimi stroški vzdrževanja. Nezakonite pa so pogodbe zato, ker bivši IS ni imel pristojnosti za oddajo javnega dobra. Zato je bila tedaj pristojna občinska skupščina Piran, ki bi bila morala sprejeti poseben odlok in izvesti koncesijski postopek. Celotna zadeva pa je bila še toliko bolj sporna, ker je skupščina tedanjemu izvršnemu svetu izglasovala nezaupnico, zato bi bil moral - do imenovanja novega - stari IS opravljati samo tekoča opravila. V resnici pa je v zadnjem mesecu svojega delovanja sklepal 100-letne pogodbe! Zanimivo je, da tedanji akterji sploh ne prikrivajo, da so sklepali nezakonite pogodbe. Njihov glavni argument za takšno ravnanje je, da bi - če ne bi tako ravnali - država pobrala javno dobro in bi se občina lahko za vse zgolj obrisala pod nosom. No, po pogodbah, ki jih je podpisal tedanji izvršni svet, se občina kot formalni lastnik zemlje le obriše pod nosom, saj lahko na primer najemniki brez njenega soglasja na plažah oddajajo posamezne dele v podnajem tretjim osebam, lahko postavijo pet-metrsko ograjo ali onemogočijo dostop do morja (kot je v zimskih mesecih naredil Bernardin), lahko pa tudi domačim prebivalcem prepovejo uporabo plaže (kar je že omenjeni Bernardin tako že storil). Bernardin kot posamični primer lahko čez nekaj let postane pravilo: domačim prebivalcem bo onemogočena uporaba plaže (s prepovedjo ali z visokimi cenami) in dostop do morja v zimskem času. Po spornih pogodbah namreč občina kot lastnik nima praktično nobenega nadzora nad upravljanjem plaž, prav tako pa nima nobenih sredstev za razveljavitev pogodb, če najemniki kršijo pogodbe. Tako stanje je absurdno in je pravzaprav necivilizacijsko. Že zgodovinsko gledano so v starem Rimu poznali javno dobro (res publicae: to so plaže, ceste, luke...), ki so bile pod enakimi pogoji dostopne vsem državljanom. Ugovor, da bo država vse pobrala, je preprosto puhlica, saj tudi država ne more postati lastnik javnega dobra. Po Zakonu o varstvu okolja bo upravljanje z javnim dobrom tako ali drugače prenesla v upravljanje lokalnim skupnostim - to je občinam. Bistveno pri tem pa ni niti, kdo je lastnik, pač pa v tem, da aktualni upravljalec plaže pod enakimi pogoji dovoli plažo uporabljati vsem državljanom v poletnem času in da so v zimskem obdobju odprte sprehajalne poti ob morju. Država pa le skrbi, da se spoštujejo te civilizacijske norme in pridobitve - to je, da je javno dobro dejansko dostopno vsem občanom. Samo za to gre in za nič drugega. Smisel spreminjanja obstoječih pogodb je samo v tem, da se preprečijo monopoli in eksklu-zivna in izključna pravica na javnem dobru. Marko Zorman NE POZABITE 1ЧЛ V*Ltl*TllMOVO! Bliža se 14. februar, dan zaljubljencev. Praznik izhaja iz Anglije, od koder se je preselil v Ameriko, kjer se je zelo dobro "prijel" in od tu usmeril svoje lovke na vso staro celino. K nam se je nekako vrinil leta 1991, kar je svet biznisa takoj izkoristil za dobičkonosne posle, ki so iz leta v leto bolj cvetoči. Dobra propaganda, vabljiva darila in, praznik za današnjo rabo, se je na Slovenskem več kot odlično vkoreninil. Zakaj so sv. Valentina oklicali za zaščitnika zaljubljencev, ni povsem jasno in znano. Neka izmed mnogih legend pripoveduje, da je bil sv. Valentin ubit zato, ker je nasprotoval neki rimski uredbi, kije mladeničem prepovedovala poroko pred služenjem vojaškega roka. Tako je škof Valentin poročal mlade pare, kar ni bilo pogodu cesarju Avreliju Klavdiju Goticusu, ki ga je dal prebičati in sežgati. V Sloveniji poznamo sv. Valentina v povsem drugačnem pomenu. Po starem kmečkem koledarju na 14. februar goduje Valentin in prinaša ključe korenin, zato ga imenujejo tudi PRVI SPOMLADIN. Marsikje po Sloveniji pravijo, da se na Valentinovo ptiči ženijo. Pravzaprav je težko razložiti povezavo valentinovega in ljubezni. Sv. Valentin naj bi bil namreč zaščitnik božjastnikov, ljudi z bolečinami v trebuhu, otrok s krči, ter nenazadnje zaščitnik živine pred živalsko kugo. V Angliji je navada, da si zaljubljenici pošiljajo ljubezenska pisma, razglednice s čipkastimi robovi, poslikane pa so z raznimi ljubezenskimi risbami, kjer prevladujejo vrtnice, ptiči in srca. Ob tem pa se lahko obdarijo še s čokoladnimi bonboni v obliki srca, šatulj... Najpomembnejše darilo na ta praznik so v Avstriji rože raznih simbolnih sporočil tistemu, ki mu je cvet namenjen. Tako npr. lilija predstavlja čistost, sončnica upanje, tulipan nedostopnost, perunika krepost, spominčica skromnost, krizantema obilje, rdeči nagelj ljubezen (nageljni drugih barv zvestobo), narcisa pogum, orhideja razkošje... Še vedno pa je največji som-bol ljubezni rdeča vrtnica. V Ameriki pa Valentinovo ni le dan zaljubljencev temveč si voščijo vsi; prijatelji, sorodniki in sodelavci. Kako pomemben praznik je ta dan za Američane pove podatek, da za božič napišejo dve in pol milijardi voščilnic, za valentinovo pa le pol milijarde manj. Letos je 14. februar na sredo, torej sredi tedna. Za marsikoga pomeni to tudi dolga delovna sreda. Razen potrošniške mrzlice, ki nas prav hitro lahko zajame, pa priporočamo star recept, ki bo, če se boste držali navodil, prav gotovo uspel. Zapišite ali zapomnite si ga, saj je kratek in si ga male sive celice z lahkoto vtisnejo v spomin: - ščepec jutranjega nasmeha, - kavino žličko prijaznega jutra, - mešano ljubezensko-prijateljsko kavo (odvisno od okusa in želja), -1 kapljico poljuba za aromo (če ni drugega bo dober tudi materinski). V kolikor stremite za 100 odstotnim uspehom, vam priporočamo še cvet. s katerim okrasite pripravljeno maso. Pa dober tek - in nikar ne pozabite na VALENTINOVO! P.s. Ostanek pripravka lahko ponudite tudi kasneje. Valentina POLICIJ/* ЖЕ PRILAGAJA: VODJA POLICIJSKEGA OHOLIM LUCIJA: DIlHITRIJ IHARUJIČ Z letošnji letom so na policiji začeli z novim projektom, katerega glavni cilj je ljudem "prijazna" policija. Ta projekt javne varnosti predvideva tudi vodjo policijskega okoliša (VPO), ki naj bi skrbel oz. si prizadeval za čimvečjo preventivno in svetovalno vlogo policije. Trudil naj bi se preprečevati negativne pojave in prisluhniti prebivalcem "svoje" krajevne skupnosti. Odgovorni za okoliš naj bi torej pravočasno ugotavljal probleme, s katerimi bi seznanjal vodstvo Policijske postaje Piran. To pa bo nato odrejalo ukrepe za njihovo odpravo. Lani je bilo v Luciji kaznivih dejanj manj Policijski okoliš (PO) Lucija zajema območje krajevne skupnosti Lucija, kjer na dokaj majhnem območju živi 6674 stalnih prebivalcev. Policija ugotavlja, da je lucijski okoliš po svoji vsebini spalno naselje s stolpnicami in številnimi zasebnimi stanovanjskimi hišami ter v izrednem gospodarskem preporodu. Dolgoročno je v Lucijo predvidena selitev upravnih služb, kot tudi organov lokalne uprave. Z nadaljnjim razvojem industrijsko obrtne cone se v prihodnosti predvideva izreden gospodarski razcvet: tja naj bi se selila avtobusna postaja, pričakuje se razmah marine (že zdaj ugotavljajo porast zimovanja in obiska tujcev), povečanje števila javnih prireditev, avtokampov, trgovskih centrov, zasebnih trgovin in gostinskih lokalov. Luciji policija že zdaj namenja izredno pozornost. Za policijski okoliš krajevne skupnosti Lucija je odgovoren Dimitrij MARUŠIČ in sicer kot njegov vodja. Dimitrij Marušič je v policiji vse od leta 1983. Leto kasneje (1984) so ga premestili na Policijsko postajo Piran, kjer je najprej delal kot pomočnik vodje varnostnega okoliša Lucija, z letošnjim letom pa opravlja - kot smo že omenili - naloge vodje policijskega okoliša Lucija. Kot vodja lucijskega okoliša ugotavlja, da so lani na "njegovem" območju obravnavali 158 kaznivih dejanj, leto prej pa 205. Pri 91 primerih teh dejanj so storilce odkrili in zoper njih tudi podali kazenske ovadbe. Nerešenih primerov pa je še 67. Leta 1995 so torej na policijskem območju Lucija uspeli raziskati 58 odstotkov primerov kaznivih dejanj. Pri analizi notranje strukture ugotavljajo največ vlomov v stanovanja in avtomobile in nato tatvin, pri katerih storilci izkoristijo trenutno nepazljivost oškodovancev. Kaznivih dejanj goljufije pa je bilo le nekaj. Kot poseben uspeh si delavci Policijske postaje Piran štejejo to, da so uspeli razrešiti večino kaznivih dejanj vlomov v stanovanja. Največ kaznivih dejanj je seveda v času turistične sezone in sicer predvsem v avtokampu Lucija, precej pa je tudi vlomov v stanovanja. Vlomi v stanovanja pa so pogostejši na periferiji kot v strogem centru Lucije. Storilci si pač izbirajo "lažja" območja, od koder imajo boljši pregled na bližnjo okolico, sami pa niso v tolikšni meri opazni. Porast kaznivih dejanj je torej največji v obdobju poletne sezone. V stanovanja oz. hiše vlamljajo celo, ko so stanovalci doma. Dosti je tatvin iz šotorov, kamp prikolic in na plaži. Zato policija opozarja občane, naj ne puščajo odprtih oken svojih stanovanj. Zgolj zaprte naoknice (polkna) vlomilcem ne predstavljajo nobene ovire! Policija še opozaija krajane, naj na plažo ne nosijo vse svoje imovine, ki jo potem celo puščajo brez nadzora, morda "skrito" pod brisačo. Po policijskih raziskavah potrebuje storilec za krajo le 10 do 20 sekund naše nepazljivosti! Več kraj v trgovinah V zadnjem času pa se v Luciji pojavljajo tudi tatvine v trgovinah. Storilci so večinoma mladi narkomani. Taka dejanja lahko preprečimo že s tem, da blagajn oz. predalov z denarjem nikoli ne puščamo brez nadzora. Kot primer navaja vodja PO Lucija zadnji dve tatvini in sicer v trgovini z zelenjavo. Storilec je naročil krompir, ki ga je prodajalka odšla iskat v sosednji prostor. Seveda je "kupec" to izkoristil in iz blagajne izmaknil denar. Drugi primer se je zgodil v kemični čistilnici. Delavka v čistilnici je delala v dru- gem prostoru. Storilec, ki je vstopil v trgovino, je iz predala pulta ukradel denar in zbežal, še preden je delavka prišla do pulta. Varnostni vidik KS Lucija pa je po mnenju Dimitrija Marušiča kljub temu ugoden, saj niso zabeležili nobenega hujšega kaznivega dejanja. Največ kršitev je v podaljševanju obratovalnega časa gostinskih lokalov. Kršitve javnega reda in miru se pojavljajo največ v okvirju Trgovsko poslovnega centra Lucija in to predvsem v gostinskih lokalih. Policija je obravnavala več pretepov - nekaj je bilo takih, ki so imeli znake kaznivih dejanj - zoper storilce pa je ustrezno ukrepala. V pretepih so bili največkrat udeleženi mladoletniki ali mlajše osebe, ki so šele dopolnile 18 let. Zbirajo se po lokalih, kjer se opijajo in nato vedno najdejo vzrok za pretep. Tako nastajajo raznorazne združbe, katerih edina skupna točka je alkohol in pretepanje. Da bi prebivalcem Lucije zagotovili nemoteno spanje, so policaji v TPC Lucija opravili kar nekaj poostrenih kontrol prometa in točenja alkohola in nadzor obratovalnega časa lokalov. Ugotovili so, da se obratovalni čas pogosto krši - predvsem se podaljšuje čas zapiranja lokalov, o čemer je policija obvestila pristojne inšpekcijske službe. Vodja policijskega okoliša Lucija pa priznava, da so lastniki gostinskih lokalov v TPC-ju v zadnjem času pokazali pripravljenost skupaj z njimi reševati ta problem. Prvi uspehi so že vidni, zato bo policija s takšnim sodelovanjem nadaljevala. Prometna problematika v Luciji je največja na Liminjanski cesti ("divjanje" voznikov oz. avtomobilov in koles z motorjem). Občani so predlagali postavitev hitrostnih ovir, t.i. "ležečih policajev", vendar pa to ni zakonsko urejeno. Policija zato večkrat opravlja meritve hitrosti (z vozilom - radarjem). Dimitrij Marušič, ki je torej od letos zadolžen za Lucijo, zagotavlja, da si bodo pri policiji čimbolj prizadevali za pravočasno preprečevanje negativnih pojavov v kraju. Seveda bodo pri tem uspešnejši, če se bodo vzpostavili dobri odnosi med vodjo policijskega okoliša in prebivalci krajevne skupnosti. Prav iz tega vidika bo vodja tega okoliša opravljal predvsem preventivno delo in s prebivalci vzpostavljal stike. Le v nujnih primerih bo ukrepal represivno. "Zavedam se, da pred mano ni lahka naloga in da bo uspešnost policije in počutje občanov v precejšnji meri odvisno prav od moje uspešnosti", zaključuje Dimitrij Marušič, "zavedam se tudi, da so občani tisti, ki ocenjujejo učinkovitost policije. Zato jih prosim, da sodelujejo. Samo s skupnimi močmi lahko zagotovimo varnejše življenje in počutje v krajevni skupnosti Lucija!" uü! ШШР* O, DA BI BILO VEČ TAKŠNIH...! - Redkokje - in to ne le pri nas - najdemo tako prijazno osebje od tistega, ki ga premore lucijski Degrojev diskont. Posebej prijazne so blagajničarke, ki si v diskontu služijo svoj kruh že sedmo leto: Vesna Grgurovič, Vera Lah in Nadja Krmac. Kupce vedno sprejmejo ljubeznivo in s širokim nasmehom. Ljudem so tudi zmeraj pripravljene priskočiti na pomoč in jim prijazno nudijo informacije o tem in onem. Da bi bilo več takšnih...! Gospe iz diskonta pa se celo potrudijo in s tujci govorijo, če je le mogoče, v njihovem jeziku. Pravzaprav bi rade izpopolnile ravno svoje znanje tujih jezikov, kar bi jim pri delu še najbolj prav prišlo. Mogoče bo kakšen vodilni prebral to njihovo skrito željo in jih poslal na tečaj?! (M.j.1 JA Nudi veliko izbiro novih modelov usnjene in krznene bou|gpCI konfekcije ter galanterije. Ugodni plačilni pogoji. Obala 20/a Portorož Odprto je vsak dan razen (pod G H Metropol) nedelje tel. 066/75-593 od 9 - 12 in od 16 - 19. IA ИЛЛ DEL VI N La Comunita degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano ha orga-nizzato come ogni anno "LA FESTA DEL VIN". II primo incontro si e tenuto alia Comunita degli Italiani il 15.12.1989, con la presentazione di 20 campioni di vino. Quest' anno sono stati coinvolti 47 produttori di vino del piranese. La festa e stata organizzata al Ristorante "Pavel 2" di Pirano, perche la sede della Comunita non dispone di sale adeguate ad ospitare il folto pubblico che di solito segue questa manifestazione. La giuria per la scelta dei migliori vini era composta da Dario e Mauro Cappellari e Bruno Ivancich di Cittanova e Sergio Vuk di Pirano. Ii programma e iniziato con Г esibizione del "Trio" Cesarina, Antonio e Arcangelo, con delle ben note canzoni popolari, seguito dal coro della Comunita diretto dal maestro Fabio Nossal. E dopo il sorteggio dei biglietti della "Lotteria Magica" organizzata da Ondina Lusa si sono esibiti al pubblico con dei pezzi ballabili il "Trio Angelo". DaTicordare il lavoro della commissione formata da Vittorio Lusa, Arrigo Fonda e Adriana Cah, che hanno visitato le cantine e preso tutti i campioni dei vini. Al termine della serata sono stati premiati i migliori vini. Per i vini bianchi il I. premio e anda-to a Dino Ielicich di Pirano, il II. premio a Sonia Viler di Sicciole ed il Ш. a Zdravko Slama di Lucia. Per i vini rossi il I. premio e andato a Romano Kontič di Pirano, il II. a Danilo Sergaš di Sicciole ed il 1П. a Gioconda Domio di Lucia. F.Z. TRGOVINA VRTIČEK - BARVE & LAKI PROGRfiM Z в VRTNARJENJE Mercator - Degro PONUDBA: POSEBNO UGODNA PONUDBA: Pleskarsko orodje • Barve za zaščito in dekoracijo Zidarsko orodje lesa ter kovin Stavbno in pohištveno okovje • Notranje in zunanje fasadne Različni žičniki in vijaki Vrtnarsko orodje Motorne žage in kosilnice Ključavnice in cilindri Ščiti in kljuke Razne cevi za zalivanje Železni profili Rezilne plošče Posode rp za vino Samokolnice Zaščitne rokavice Električno orodje barve Barve za beton Lepila in laki za parket Izravnalne mase Fugirne mase Mineralni in akrilni ometi Akril emulzija Purpen Gradbena lepila Razredčila ODPRTO: od 8.30 do 15.30 sobota od 8 do 13 HAJTANEK СИЛ (V POMOČ JE BIL SISTEM DEZINFORMACIJ) 1 - ZAPORA MESTA PIRAN (Pirančani bodo lahko parkirali v mestu.) 2 - ZAPORA MESTA PIRAN (Zapora ostane, dokler s pobiranjem parkirnine ne zgradimo garažne hiše.) 3-RAMPA (Potrpite, zavedamo se stanja, gradili bomo garažno hišo.) 4 - RAMPA - MITNICA (Neugodna je za turizem, toda denarja ni, država ne da. Gradili bomo, toda vi morate med sezono pred mesto, jeseni pa se vrnete). 5 - MITNICA GETO (Potrpite še to sezono, denar bomo našli.) RS. V geto pa se med tem vozijo uradniki, politiki ter sile reda in pomoči. 6 GETO (Denaija od zapore ni, potrebno je preurediti cestišče in uvesti avtomatiko.) 7-GETO (Denarja še vedno ni, izdelujemo študije in vse bo v bodoče urejalo Okolje.) 8 - GETO (Ovire so velike, malo nas ovira "spomeniško", študije so nared.) RS. Laži so vse bolj prozorne in prebivalci vemo, kdo nam laže. 9-GETO fRinel pri črpalki, plavajoča garaža, garaža pri hotelu Piran, garaža pod Tartinijevim trgom, več garaž v mestu...) RS. KAJ VAS NI NIČ SRAM? 10 - GETO (Kot strela z jasnega neba. Garažna hiša v masivu pod cerkvijo. To bo rešitev za večnost. Gremo. Rešili bomo Piran.) RS. Pirančani vajeni vsega, modro molče. 11 - GETO (Ker oblast nikoli ne zgreši, predajamo rešitev piranskega prometnega delirija SVETNIKOM, oni so tisti, ki bodo to znali.) RS. Igra se znova prične. Oblast si je modro oprala roke, za svetnike pa oblast upa, da so še vedno neenotnih mnenj. Adijo prelepa, resnično draga rešitev, a edina, ki lahko reši Piran, cerkev, žup-nišče in pettisoč skoraj dotolčenih volilcev. Škarpena VE LI HO ČE-JEV JE LOČI PIRANČANE OD СЛВЛ2МЕ HI JE Postopek za izgradnjo garažne hiše v Piranu je v teku. Sklad stavbnih zemljišč naše občine je izvedel pozivni razpis med večjimi projektantskimi in gradbenimi podjetji, da bi pridobil idejne zasnove za piransko garažno hišo, na podlagi katerih bi lahko ocenili višino potrebnih finančnih sredstev ter način izgradnje garaže. Območje, v katerem projektanti lahko načrtujejo, se razprostira od cerkve sv. Jurija do prostora pod mestnim obzidjem. Razen idejne in finančne zasnove projekta naročnik od pozvanih natečajnikov pričakuje tudi tehnološko rešitev izvedbe. Sredi februarja poteče rok, ko morajo zainteresirani projektantje elaborate oddati. Prispele rešitve bo pregledala in ocenila posebna komisija. Pravkar se izteka tudi javna razgrnitev sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine, v katerem je tudi predlog potencialne lokacije garažne hiše v območju za piransko stolnico. Osnutek dolgoročnega plana bo občinski svet obravnaval predvidoma v mesecu marcu. V primeru, da na to lokacijo ne bo bistvenih pripomb, bo omenjena lokacija ostala. S tem pa bodo začele intenzivne priprave prostorskega akta za izpeljavo tega projekta. Idejne zasnove bodo pravzaprav tudi pove- ij/ /i(2: dale, kolikšna finančna sredstva takšna izgradnja zahteva in kakšne rešitve so mogoče oz. nujne da bi ne okrnili pojavnosti in pomena nosilnih obokov pod glavno cerkvijo. Z izgradnjo garažne hiše pa bi hkrati sanirali tudi temelje obokov pod cerkvijo. Sanacija obokov bi potekala kot nekakšno podaljšanje promenade v kamnu in skalometu (do pod garažo). Če se bo postopek sprejemanja plana odvijal po predvidevanjih - brez zapletov - bi bil lahko plan sprejet tja do poletja. Potem se bo moral odločiti občinski svet. V primeru, da se bo po prikazu potrebnih stroškov odločil za izgradnjo garažne hiše pod sv. Jurijem in ob predpostavki, da bodo finančna sredstva zagotovljena, bi lahko z izgradnjo garažne hiše v Piranu začeli še letos. BJC. NEUE PIRANLJCHE KUNJT Piranski mavzolej - Pravico uporabe poslovnega prostora - nekdanjega gostišča "Riva" - na obali v Piranu je občina Piran leta 1989 prenesla na tedanji TOP Portorož - TOZD Hotela Piran. Ker pa ta prenos ni bil nikoli vknjižen v zemljiško knjigo, je danes ta nepremičnina še zmeraj družbena lastnina v uporabi naše občine. Kakorkoli že: Hoteli Piran so za dobo 7 let gostinski lokal dali v najem (1. '89) gospodu Jožetu Hribarju, sicer lastniku restavracije Napoleon v Lukovici in ne- kaj časa tudi najemnika restavracije v portoroški vili Mariji. Leta 1991 je Hribar začel z adaptacijo lokala v Piranu: iz enega lokala sta nastala dva. Nadstrešek, ki ga je postavil, je zaradi svojega videza, ki se nič kaj preveč ne staplja z okoliško arhitekturo, vzpodbudil precej negodovanja, češ da kazi videz starega mesta. Sosedje so gradnjo prijavili urbanistični inšpekciji, o njej so tedanji odborniki razpravljali v občinski skupščini. Inšpektor je ugotovil, da si je investitor pridobil vsa potrebna soglasja in dovoljenja, menda celo od Medobčinskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Po prvotnem rompomponu pa je vse potihnilo. Eno gostišče (ki so ga prodali) obratuje, drugo z nadstreškom je ostalo prazno in zaprto. Takšno kot je - je kot kakšen mavzolej! Ker je Hribarjeva firma (Napoleon International) šla v stečaj, lokal z vhodom kot v grobnico torej ne obratuje. Zdaj je občina sklenila lokal prodati, o čemer pa bo dokončno sklepal občinski svet. Upamo, da se bo našel kdo, ki bo najprej grozoviti nadstrešek odstranil. JPET NEZAZELENI COJT V nedeljo zjutraj 21. januarja je v še posebej ozki piranski ulici Svobode spet zagorelo. Plameni so zajeli stanovanje Bogdana Gričarja v sicer že precej dotrajani hiši. Gričarjevim je Center za socialno takoj poiskal začasno bivališče (v Penzionu Maksimilijan) in jim priskrbel tri tople obroke na dan, območna organizacija Rdečega križa pa je poskrbela za obutev, oblačila, peč. Žal so v piranskih ulicah in hišah ognjeni zublji prepogosti gostje. TURISTIČNO DRUŠTVO TUDI LETO/ PRIPRAVLJA PUJT 3. tradicionalni PUSTNI FESTIVAL PORTOROŽ '96 * petek, 16.2.96: Ustoličenje pustnega admirala s pričetkom ob 16.00 uri na trgu Prekomorskih brigad v Portorožu (ploščad pri restavraciji Ljubljana) Vabljeni vsi, da si ta dan nadenete svojo masko! * sobota, 17.2.96: Praznik fritul in kroštol - Kaštel Portorož. (Prodaja fritul in kroštol na stojnicah od 10.00 ure dalje. Po 14. uri zabavni program, nastop folklorne skupine, PUSTNO RAJANJE ZA STARO IN MLADO) * nedelja, 18.2.96: Povorka tradicionalnih in aktualnih mask s pričetkom ob 14.00 uri izpred restavracije Taverna V Luciji do Ho telov Riviera v Portorožu in v Kaštel. Ob 15.00 - predstavitev pustnih skupin (Kaštel Portorož). Od 16.00 dalje PUSTNO RAJANJE ZA STARO IN MLADO * torek, 20.2.96: Otroško pustno rajanje na Kaštelu Portorož. Ob 10.00 • pustni program za najmlajše - vabljeni mlajši otroci in vrtci skupinsko (vrtci iz "vseh strani" prihajajo v povorkah na prizorišče med 9.00 in 10.00 uro in se vračajo med 11.00 in 12.00), ob 14.00 - pustni program za mlade - (vabljene OŠ, ki v povorkah prihajajo na prizorišče med 13.00 in 14.00 uro), predstavitev etnoloških mask, PUSTNO RAJANJE * sreda, 21.2.96: Pepelnica - pogreb Pusta. Ob 16.00 Pogrebna povorka iz Kaštela na trg Prekomorskih brigad Portorož, ob 16.30 Žalna slovesnost in pogreb pusta z zažigom Od petka 9.2. do petka 16.2. bo vsak dan od 16.00 - 19.00 ure na tržnici Kaštel Portorož SEJEM PUSTNE OPREME. Organizator in vodja letošnjega 3. Pustnega festivala v Portorožu, ki poteka pod okriljem Turističnega društva Portorož, je tako kot prejšnji leti neutrudna Andreja Humar-Fatorič, ki ji je poleg organizacijskih storitev za TD zaupana tudi funkcija predsednika TD tudi v naslednjem štiriletnem mandatu. Za Portorožana je povedala: "Pustni festival je trdno v mojih rokah - le vreme je v "božjih". Upam, da bo držalo, kar pravijo: da v tretje gre rado; doslej nam jo je obe leti zagodlo prav v pustnih dneh, predlani s hudo burjo, lani z močnim deževjem. Kljub temu smo eni redkih, ki smo program izpeljali v celoti (Cerknica in Muggia sta ga npr. odpovedali). Portorožani, "molite" torej k lepemu vremenu, da bo pri nas še bolj lepo! RABLJENO PUSTNO OPREMO za komisijsko prodajo na PUSTNEM SEJMU v Kaštelu od 9. do 16.2.96 bomo zbirali: OD SREDE, 31.1. DO SREDE 7.2.96 VSAK DAN OD 9.00 11.00 URE (poiščite nas v pisarni TD, Obala 16 - stavba KS - 2. Nad.) in OD 16.00 -18.00 URE V MALI S^NI SOBI KS PORTOROŽ (mezza nin), Obalo 16, Portorož. REVIJO O TURIZMU "LIPOV LIST", ki jo izdaja Turistična zveza Slovenije, lahko dobite ali naročite pri Turističnem društvu Portorož, Obala 16, Portorož, tel efax: 73 070. V januarski številki v svoji rubriki VI-LIKI TURISTIČNI POCOVOR predstavlja "Lipov list" Andrejo Huinai latorn, predsednici portoroškega TI). Z njo se je pogovarja) novinar Zoran Debenjak VABIMO VSE: podjetja trgovine, obrtnike idr., DA PRISPEVATE PRAKTIČNE NAGRADE ZA PUSTNI SREČELOV TER NAGRADE NAJBOLJŠIM INDIVIDUALNIM MASKAM! Naj bo Pustni festival tudi Vaš - prispevajte zanj! Vaše praktične nagrade lahko prinesete v TD vsak dan med 9.00 in 13.00 uro na sedež TD ali pa od 16.00 -18.00 ure v malo sejno dvorano KS Portorož. Lahko pa nas pokličete in bomo sami prišli ponje! (Tel: 73 070) Vaše denarne prispevke lahko nakažete na ŽR Turističnega društva Portorož št. 51410-678-86928 - prispevek za Pustni festival. Vse tiste pa, ki boste na nas pozabili, bo po ustoličenju Pusta vljudno obiskal "Pustni admiral" s svojo posadki, Vaš "pustni davek" pa lahko izročite njemu! Turistično društvo Portorož PRIJAVE SKUPIN ZA UDELEŽBO NA PUSTNEM FESTIVALU in tradicionalni nedeljski PUSTNI POVORKI sprejemamo do 9.2.96 na naslovu: Turistično društvo Portorož, Obala 16, Portorož. Telefonske informacije: vsak dan od 9.00 - 13.00 ure: (066) 73 070 Poleg gostujočih etnoloških skupin in ostalih, ki se boste sami prijavili s svojo tematiko, vabimo k sodelovanju skupine, ki bi predstavile letošnjo aktualno temo Pustnega festivala: PORTOROŠKA TURISTIČNA PONUDBA. Idej smo si brez dvoma nabrali dovolj med turističnimi sezonami (pa tudi izven), z malo dobre volje privoščite sebi in nam obilo zabave v dneh Pustnega festivala! Prijavljene skupine bomo za udeležbo nagradili. VABLJENI Predsednica TD: Andreja Humar-Fatorič PRIPOROČILO: prodajalcem, voznikom javnega prevoza taksistom, gostilničarjem, točajem, hotelirjem, javnim uslužbencem... in vsem ostalim, ki imate stalne stike z ljudmi ter VSEM LJUDEM DOBRE VOLJE: NADENITE SI MASKO V PUSTNEM ČASU! Pa čeprav je ta samo smešen nos ipd.! NAJ VSAKDO, KI PRIDE V PORTOROŽ, ZAČUTI, DA JE PRIŠEL V KRAJ PUSTNEGA FESTIVALA! (16. - 21. FEBRUAR '96) TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ VABI SOBODAJALCE NA SKUPNI POSVET O POMENU ZASEBNE NAMESTITVE, O SKUPNI ORGANIZIRANOSTI V PIRANSKI OBČINI TER TEKOČI PROBLEMATIKI. V PETEK, 23. FEBRUARJA 96 OB 18.00 URI V SEJNI DVORANI SPLOŠNE PLOVBE PIRAN (vhod skozi "Zlato sidro"). Predstavljeni bodo tudi zaključki s posvetovanja o sobodajalstvu v Sloveniji v organizaciji Turistične zveze Slovenije z Bleda ter program TD na področju sobodajalstva. TURISTIČNO DRUŠTVO PORTOROŽ VABI GOSTINCE NA SKUPEN POSVET O VLOGI GOSTINSKEGA SEKTORJA V CELOVITI TURISTIČNI PONUDBI V PIRANSKI OBČINI, O ORGANIZIRANOSTI V OBČINI TER TEKOČI PROBLEMATIKI V SREDO, 28. FEBRUARJA OB 18. URI V SEJNI DVORANI SPLOŠNE PLOVBE PORTOROŽ (VHOD SKOZI RESTAVRACIJO "ZLATO SIDRO"). Predstavili bomo tudi program TD na področju gostinstva. Vabljeni! TURISTIČNO DRUŠTVO vabi vse, ki se zanimate, da bi obiskovali tečaj za lokalnega turističnega vodnika, da se oglasite na tel. 73-070, oz. pišete na naslov TD, Obala 16, Portorož ali se oglasite osebno. V primeru zadostnega števila zainteresiranih bo TD spomladi organi/nalo tečaj lokalnega turističnega vodenja, ki bi zajemal vodenje po Piranu, v nadaljevanju pa vodenje po Slovenski Istri. МЕКЛЈ O «ЛЈ1Н PRIHRANKIH V LETU 1996 Ko je lansko jesen nemška marka spet začela rasti in se je tako zaključilo dvoletno obdobje realnega padanja njene vrednosti glede na tolar, smo se vsi počutili nekam domače. Spet je postal aktualen nakup "ta pravih" mark, spet je za kratek čas devizno špekuliranje postalo donosen posel. So se torej vrnili stari časi: tisti iz prejšnjega desetletja, ko je bila naša glavna skrb, kako svojo plačo čimprej porabiti ali pa zamenjati v čudežni bankovec - marko? Odgovor je seveda: definitivno ne. Nismo se vrnili v stare čase. Prišlo je le do korekcije dvoletnega nesorazmerja. In to korekcijo smo že lep čas pričakovali. Je pa res, daje prah, ki seje dvignil ob padanju tolarja pokazal, da z našim prastrahom pred inflacijo še nismo opravili! Potreben bo še lep čas, preden bodo ljudje za vedno pozabili na stare čase! (Kar pa niti ni nič čudnega, saj se Nemci v Evropi še vedno najbolj bojijo inflacije zaradi hiperinflacije, ki so jo preživeli v dvajsetih letih našega stoletja. In to kljub temu, da je od takrat minilo že sedemdeset let in so ljudje iz tistega /JUlSE )t\SVhJ GtHEMlU Л o ^СА^лЈјЛлС МШ MAJDA MIKLAVEC tel.: 70-929 Obala 114 (Trgovsko poslovni center), Lucija časa že v glavnem mrtvi. Vendar se je strah pred inflacijo in pred razvrednotenjem prihrankov prenesel še na naslednje generacije). Rekli smo torej, da smo s starimi časi verjetno opravili. Opravili pa smo tudi s časi, ko smo lahko z vezavo tolarjev kar obogateli (v letu 1994 smo, če smo vezali tolarje, imeli donos na marko kar čez 20% letno, kar seveda ni normalno). Kaj bi vam lahko svetovali za leto 19967 Rast marke in stopnja naše inflacije bosta verjetno kar skladni. To pomeni, da je pravzaprav vseeno, v kateri obliki (valuti) varčujemo. Važno je le, da svoje prihranke vložimo v naložbo, ki nam bo prinašala tudi obresti. Najbolj neprimerna oblika varčevanja je marka v "nogavici", kar je približno enako kot imeti denar nevezan na računu. Kupovanje mark za krajše obdobje se ne izplača, saj v trenutku, ko cena deviz poskoči, naraste tudi provizija seznaivjaiho vaj z radiem val Radio Val je komercialna radijska postaja, ki je skoraj poldrugo leto delovala v Sežani, s signalom in programom pa "pokrivala" Kras (na 90.3 MHz) in goriško (na 90.5 MHz). S kvalitetno glasbo in spodobnim programom sije v tem delu Primorske pridobila razmeroma velik del poslušalstva. V začetku lanskega decembra sta se studio in uredništvo Radia Val preselila v Koper. S širitvijo oddajniškega sistema pa so dosegli slišnost od Pirana na zahodu in do Ljubljane na vzhodu. Na obali so še združili Radio Val in Radio Nebo v skupnem programu (na 101.7 MHz). menjalnic (tudi na 3%). Zato torej z nakupom mark nič ne pridobimo, obstaja pa celo nevarnost, da bomo nekaj celo izgubili. Vedeti moramo, da so obrestne mere padle, kar pomeni manjše zaslužke pri varčevanju in tudi manjše stroške pri zadolževanju. Naše obresti (govorimo o realnih, t.j. tistem delu nad inflacijo) postajajo primerljive s tujimi in kar navaditi se bomo morali s tem. Privatizacija in masovno delničarstvo bosta povečala pomen borze. Tisti, ki se denarju lahko odpove za dlje časa, naj investira v delnice dobrih podjetij na borzi. Na dolg rok (3 do 5 let) ima zagotovljen odličen zaslužek. Za konec pa še to! Vsak, ki ima "prišparanega" nekaj denarja, ga seveda želi čim bolj oploditi in čim manj tvegati. Možnosti za naložbe je veliko. To ni samo vezava tolarjev ali nakup mark. Vendar drugih načinov običajno ne poznamo dovolj dobro. Zato se je primerno obrniti na finančne strokovnjake, ki vam bodo najbolje lahko svetovali, kam z denarjem, da vam prinese čim več in da je hkrati čim bolj varen. Previdnost pa je seveda potrebna pri čudovitih obljubah iz Salomonovega oglasnika in podobnega. A tudi pri nas imamo resne institucije, ki so nam sposobne dati dobre nasvete oziroma za nas opraviti posle z boljšim donosom. Povprašajte na banki ali obrnite se na borzne hiše in podobne institucije. Ne bo vam žal! Leon Klemše, dipl.oec. MAYGUT APARTMANI FIZIOTERAPIJA FIZIOTER API JA Letoviška 11, 66320 Portorož - Portorose tel.: 066/747-057, 747-058 FIZIOTERAPEVTSKA MEDICINSKA GIMNASTIKA / GINNASTICA INDIVIDUALE ROČNA MASAŽA / MASSAGGI MANUALI ANTICELULITNA MASAŽA / MASSAGGI ANTICELULITE LIMFNA DRENAŽA (ROČNA) / DRENAGGI LINFATICI MANUALI ELEKTROTERAPIJA / ELETTROTERAPIA FANGO/FANGO POREČ SAVNA/SAUNA PORTOROŽ CENTER MAYGUT FIZIOTERAPIJA portorožan it. l Januar 1996 PIRAIVIHE ЛКВОВЛТКЕ POMOVMO ZLATE IZJElHE« USPEH DRMVMEM PRVEMJTVU V ЛНВОВЛИК! ZA lOIE V LJUBLJA1M, V Р1ВЛМ TRIJE POKALI IM PET MEDALJ Zasnežena pokrajina v decembru je prijazno pospremila piranske tri ekipe akrobatk na državno prvenstvo za osnovne in srednje šole v Ljubljano. Ko so se pred vstopom v športno dvorano na Ježici še razigrano okepale, seveda niso pričakovale, da jih v dvorani čaka sicer naporna tekma in po tekmi nastop, pa še cel kup zmagovalnih kolajn in pokalov. Da Pirančanke pridejo - tekmujejo, po tekmi še nastopijo s plesno akrobatskim programom - poberejo kolajne in pokale - pa se odpeljejo nazaj na Obalo, je bilo slišati med sodniki in trenerji ter špornimi novinarji v ježiški dvorani. To je sicer malo za šalo, vendar pa so dekleta v resnici navdušila z najzahtevnejšimi elementi (saj so celo najmlajše izvajale skrčeno, stegnjeno in upognjeno salto ali salo Menichelli). Še bolj pa so se izkazale z izredno eleganco in samozavestnim nastopom med tekmo, brez česar so bile skoraj vse tekmovalke z ostalih šol. Nedvomno je res, kar je napisal športni novinar v Delu, "da se piranskim akrobatkam, ki so že lani in letos pokazale, kakšen je privlačen nastop, pozna, da imajo za seboj Flipovo šolo gibalne vzgoje". S piranske OŠ Ciril Kosmač in njene podružnične šole v Portorožu je profesorica športne vzgoje Mojka Mehora pripeljala dve ekipi. V ekipi starejših deklic so bile Ana Humor, Sandra Belle, Lili Ilič, Jerica Zeljkovič, Andreja Furlan, Martina Glasnovič,Jana Žeijal in Ingrid Jelen, zaradi gripe pa so doma ostala tri dekleta, od katerih sta bili dve kandidatki za medaljo. Odrezale so se odlično: Jelenova je bila peta, Belle osma, mesto za njo pa se je uvrstila Humaijeva. Te uvrstitve in dobri dosežki ostalih so jim v skupni uvrstitvi prinesle drugo mesto in srebrn pokal. Še uspešnejše so bile mlajše deklice, ki so ekipno postale državne prvakinje in osvojile ne le gledalce na tribunah, temveč tudi organizatorje in mesto se je uvrstila Kokaljeva, na peto Tulova in vse ostale do petnajstega mesta. Razpoloženje deklet na poti domov je bilo izredno. Pelje z dekleti celo Srečko, šofer pri Street touru, ki so ga Flipice na svojih potovanjih že kar "posvojile". Prijazne sobote je bilo konec. Po nedelji pa spet dan učenja za mlade zmagovalke, pa nov delovni teden, z dopoldanskim ponedeljkom v šoli in popoldanskim treningom pri Flipu. Zmaga je za njimi, pokali stojijo na omarah šolskih športnih kabinetov, medalje visijo v sobah mladih akrobatk - športno življenje teče dalje... S. M. sodnico. Prvo mesto v ekipni razvrstitvi je nedvomno dokaz trdega in vztrajnega dela, pa tudi ljubezni deklet do akrobatike. V tej kategoriji je piranska šola osvojila vsa tri prva mesta. Državna prvakinja je Dijana Stanišič, Maja Cestnik je "srebrna", Alja Golja pa "bronasta". Med prvimi petnajstimi je bilo kar osem Pirančank (Vesna Ivelič, Mojca Pušpan, Taša Banko, Kira Zorman in Tjaša Lovrič) Piransko gimnazijo pa so uspešno zastopale Debora Klemše, Maja Pušpan, Sabina Murtezič, Tanja Petrnelj, Tanja Tul in Nežka Kokalj Ob spremstvu profesorice športne vzgoje C.ine C.ržmir so se domov vrnile kot državne prvakinje z zlatim pokalom. Posamezno pa si je prvo mesto z odlir'ruffii '.VnV\, kj jih je izvedla brezhibno, priborilo Klemšetova, na tretje Ш^ЈЈШЛк» PORTOROŽ BREZ ЈЛНЛ - M PORTOROŽ JVETOVlSH PRVAKI - COJTI /AHOV/KEC^ PORTOROŽA Vsak resnično kulturni, športni ali šahovski delavec je že v osnovi ambasador svoje dežele! V nekdanji slovenski reviji "TELEKS" so objavili (8.10.1991) nekaj izvlečkov iz spominov legendarnega šahista Talja. Za nas so seveda zanimivi njegovi spomini na portoroški medconski turnir iz leta 1958 (ali - kakor ga popularno nazivajo - Fischerjev turnir). Besedo ima torej Talj: "Enaindvajset let po Portorožu sem se srečal na prav takem medconskem turnirju z že malce osivelim velemojstrom Bentom Larsenom, slavnim "gusarjem" iz Rige. Ali veste, je začel Larsen, da sva izmed vseh, ki smo sodelovali na turnirju v Portorožu, tu samo midva? Se spominjate, kako čudovit turnirje bil to? Drugačen od vseh drugih, njemu podobnih. Samo za primer: trije udeleženci so bili svetovni prvaki. Vi šestdesetega, v naslednjem krogu Petros-jan in devet let kasneje Fischer! Kateri medconski turnirje še imel tako perspektivno sestavo?" Res, še danes - po skoraj 40-ih letih (1998 bo 40 obletni- Smislov se je v Portorožu bojeval s Portischem za mesto na kandidatnem turnirju. Karpov pa je svoj prvi turnir kot novi svetovni prvak odigral prav v Portorožu - na Vid-maijevem memorialu. Portorož in portoroški turizem bi moral izrabiti to bleščečo tradicijo za svojo promocijo. To je kapital, ki ga že imamo in nam ga ni treba iskati v tujih bankah. To je resnično najcenejša reklama in promocija! Znano je, da so kultura, šah, šport najboljši ambasadorji narodove in državne Talj, Portorož 1958 Petrosjan - Fischer, Portorož 1958 ca) je ugotovitev enaka: portoroški turnir iz leta 1958 je ostal v analih kot enkraten turnir, drugačen od vseh drugih. Zato bi moral Portorož že danes začeti z razmišljanjem o tem, da bi med svoje prireditve uvrstil proslavo 40-te obletnice Fischerjevega portoroškega turnirja. To je pravzaprav naš dolg Portorožu, kulturi, šahu in - ne nazadnje - spominu na tri svetovne prvake v šahu, ki so se pravzaprav "rodili" prav tu v Portorožu: na Talja, Petrosja-na in Fischerja, od katerih je danes živ samo še Fischer. (Ob takem spoštljivem jubileju bi ga lahko povabili k nam in tako naredili velik medijski dogodek). Šahovski Portorož je gostil še dva svetovna prvaka: Smislova in Karpova. identitete. V današnjem neuravnovešenem svetu pa ne učinkuje nič tako pomirjevalno in konstruktivno kot delujejo prav kulturno-umetniške in športno-šahovske prireditve. Šahisti iz portoroškega šahovskega društva Alpe-Jadran smo zato prepričani, da lahko - razen šahovske - na tem precej nevralgičnem prostoru opravljamo tudi širšo humano-pomirjevalno in povezovalno-ustvarjalno vlogo. Samo spomnite se na primer, kako so svoj čas bili prvi ambasadorji "dobre volje" med ZDA in Kitajsko prav športniki -namiznoteniški igralci. Jovan Nikolič AKTIV«! KECLJAČI Konec lanskega decembra in v letošnjem januaiju se je na kegljišču v Luciji dogajalo marsikaj zanimivega in vrednega ogleda, saj se je tu odigral novoletni turnir, na katerem so sodelovali naslednji kegljaški klubi moških ekip: Ilirska Bistrica, Proteus Postojna, Adria Convent iz Ankarana, Koper, Mehano Izola in Portorož. Na prvem mestu so z največ podrtimi keglji pristali Postojnčani. V novoletnem turnirju so sodelovale tudi ženske ekipe kegljaških klubov: Proteus Postojna, Adria Convent, Koper in Mehano Izola. (Portorož na žalost nima ženske ekipe). Vse odigrane tekme so bile svojevrstna privlačnost za obiskovalce, kolikor je pač prostor dopuščal ogled. Gledalcev pa je bilo vedno polno. Januarja pa se je odigral tudi obalni turnir za prvenstvo posameznikov. Moške ekipe so bile sledeče: KK Adria Convent iz Ankarana, KK Koper, KK Mehano iz Izole in domači kegljaški klub Portorož. Ženske ekipe pa: an-karanski KK Adria Convent, KK Koper in KK Mehano Izola. Posamezniki med moškimi, ki so se prebili v sam vrh so: na 1. mestu Franko Zotič (KK Adria Convent), 2. mesto Fabio Kumar (KK Mehano Izola), 3. mesto prav tako iz KK Mehano Izola Vinko Žužek, na četrto mesto pa se je uvrstil Gvido Kodarin (KK Adria Convent). Med ženskami posameznicami je na sam vrh prišla Sonja Poljšak, na 2. mesto se je uvrstila Nives Samec, tretja pa je bila Ne-venka Sever (vse iz KK Adria Convent), na četrto mesto pa se je prebila Zmaga Stegovec (KK Mehano Izola). Ги Kot smo v eni prejšnjih številk Portorožana že omenili, je kegljaški klub Mehano Izola redni gost kegljišča Lucija. Tu imajo člani kluba svoje treninge in tekme. V tem zimskem času so odigrali tudi nekaj prijateljskih tekem. Ena takih je bila med KK Mehano Izola in KK Istra iz Po-reča, pa tudi med KK Mehano Izola in KK Nova Gorica. Vsekakor je na kegljišču vedno dovolj pestro. Vlatlra Kozlovič BOŽIČtVA ВЕСЛТЛ Na predbožični dan je Športni klub Casino Portorož pripravil božično regato, ki seje začela opoldne pri glavnem portoroškem pomolu. Na regati je sodelovalo osem jadrnic, ki so se pomerile na regatnem polju Portorož - Piran - Portorož. Organizatorji si želijo, da bi jadralna regata prerasla v nacionalno, kajti ravno v tem času v Portorožu ni veliko tovrstnih prireditev. Regato so z izdatno pomočjo omogočili v igralnici Casinö in portoroški Marini. portorožan it. 1 J а n u а r 1996 SPP« Illllllllllllll pi ш I CfÖ^fldsU^ RESTAVRACIJA Tri MARIČKt" Parecag 159, SEČOVLJE л fci"; Nudi ribje in mesne jedi, njoke z If gorgonzoio, specialiteto hiše - špagete z jastogom in ribe v pećici s krompirjem. ............................ Odprto vsak dan od 12. - 22, ure. ill C TEL. 066-79-378 ТшИ f DEUKATESA "DA" NASPROTI DISKONTA IN 1 l TRGOVINE S POHIŠTVOM V LUCIJI! Osnovna ponudba bo zajemala prodajo živil: - več vrst salam in sirov (sveže, poltrajne in trajne) - cela kuhana domača šunka na stojalu, kuhan jezik - obloženi kruhki, sendviči (možna dostava) - panirano, pečeno meso in zelenjava - ribji izdelki (sardele v slanici, losos,...) - sveže pripravljeni namazi (bacala, tatarski biftek, paštete,...) - različne solate (francoska, ruska, morski sadeži,...) - vegetarijanski proizvodi - več vrst mleka, mlečnih izdelkov in napitkov - sokovi, brezalkoholni napitki in pivo Posebna ponudba: priprava narezkov in drugih jedi za priložnostna praznovanja (hladni bifeji - možna dostava) Sprejem naročil za dnevno dostavo na tel.: 746-143 po 21h na tel.: 75-060 Spoštovani! Darovana kri rešuje življenja in pomaga vračati zdravje. Dobimo jo lahko le tako, dajo daruje zdrav človek. Ob odkritju vedno novih bolezni pa se vse bolj zavedamo, kako pomembno je, da človeka vodi k darovanju krvi le želja pomagati sočloveku in ne materialna ali kakšna druga korist. Saj navsezadnje nikoli ne vemo, kdaj bomo sami ali naši bližnji potrebovali to dragoceno zdravilo. Da se tega zavemo, je poleg vzgoje v šolah, zelo pomembno tudi osveščanje in izobraževanje ljudi. V preteklem letu ste nam pri tem zelo pomagali tudi vi - in rezultati so lepo vidni. Krvodajalskih akcij se je udeležilo namreč kar 4731 ljudi, od tega 969 prvič. To je za 17% več kot leto poprej in za 35% več kot 1. 1993. Bolj kot same številke pa je pomembno dejstvo, da smo vedno imeli na razpolago dovolj te prepotrebne tekočine za vse paciente, ki so se zatekli v našo bolnišnico. Če se je zgodilo, da je bilo pacientov določene krvne skupine več hkrati, ali pa da je posamezen pacient potreboval večjo količino krvi, smo se zatekli h klicanju krvodajalcev. Če pa je bilo obdobje, ko je krvodajalcev manj (npr. ob času gripoznih obolenj), ste nam vi z odmevnim poročilom priskočili na pomoč. Pomembno je tudi, da se vse bolj zavedamo, da darujemo kri pacientu in samo pacientu. Ne zdravstvu, ne družbi, podjetju, ampak bolnemu sočloveku. V preteklem letu pa nam je v Bolnišnici Izola uspelo uvesti še pomembno novost pri zagotavljanju varne transfuzije. Prešli smo na računalniško podprt sistem, ki omogoča varnejše postopke in predvsem varnejšo identifikacijo enot krvi in njenih produktov Pri tem so nam pomagali tako s posojilom kot edukacijo na Zavodu RS za transfuzijo krvi. Sedaj nam je omogočena tudi povezava s Območnimi organizacijami Rdečega križa, ki - kot veste - skrbi za zagotavljanje dovolj velikega odvzema in propagando krvodajalstva. Slavnostna otvoritev tega računalniškega sistema pa je bila nedavno - 22. januarja. Dr. Nikolaj Kinkela Dr. Irena Kramar direktor predstojnica Splošne bolnišnice Izola Oddelek za tranf. Krvi S /ВЕСЛМЈЛ BORCEV iN PODPORNIKOV NO B /LOVEMIjE V PORTOROŽU V časopisih smo lahko prebrali izjavo predstavnikov Svetovnega slovenskega kongresa, Društva za demokratizacijo obäl in Združenih ob lipi sprave, v kateri izjavljajo, da je skrajno krivičen v državnem zboru sprejeti zakon o vojnih invalidih, žrtvah vojnega nasilja in o vojnih veteranih. Svojo izjavo utemeljujejo s tem, da zakon ni upošteval pripadnikov vaških straž, domobrancev in drugih vojaških oseb, ki so se borili proti komunizmu. Podpisniki izjave se zavzemajo za izenačenje pravic in zaslug okupatorjevih sodelavcev in partizanov, češ, da so imeli domobranci svoj narod še rajši kot partizani. Presenetljivo je, da si pripadniki izrazito desničarskih sil pri nas prav zdaj upajo odkrito nastopiti v prid rehabilitaciji nekdanjih okupatorjevih sodelavcev, ki so se v najusodnejšem času zgodovine slovenskega naroda postavili na stran tistih, ki so hoteli Slovence zbrisati z zemljevida sveta. Podobno kot avstrijski skrajni desničarski politik Jörg Haider, ki se je odkrito zavzel za rehabilitacijo nekdanjih SS-ovcev, tudi domači zagovorniki pomagačev italijanskega in nemškega okupatorja in fašizma, skušajo svoje stališče zagovarjati, češ, da je šlo za spopad s komunizmom. Tako pačenje zgodovine in zagovarjanje narodnih izdajalcev so povsod v svetu, podobno kot Haiderja nedavno v Avstriji, v demokratični javnosti najostreje obsodili. Tudi borci in podporniki osvobodilnega gibanja piranske občine, zbrani na srečanju 22. decembra v Portorožu, odločno protestiramo proti dviganju glave najbolj okorelih predstavnikov desničarskih sil pri nas. Po eni strani je prav, da so se s svojimi javno izraženimi stališči legitimirali, kdo so in da jim ni mar enotnost slovenskega naroda. Nič čudnega, da so se pri tem zate kli tudi pod firmo Svetovnega slovenskega kongresa, ki je bil ustanovljen z vse drugačnim namenom in so proti temu tudi protestirali demokratično naravnani ustanovitelji tega kongresa. Tu gesta sodi v isto vrsto IKSF5 DRUJTVO ОЛЈЛ razbijanja slovenske enotnosti kot so nastopi nekaterih liderjev slovenskih strank, na primer Janeza Janše v Londonu in Lojzeta Petrleta na Dunaju, ki so na svojih nastopih v tujini blatili Slovenijo in s tem skušajo ustvariti razpoke v prizadevanjih za njeno uveljavitev. Borci osvobodilnega boja proti fašizmu, zbrani na srečanju V Portorožu, z gnusom zavračamo ravnanje ljudi, ki pod krinko demokratičnih naslovov dejansko skušajo skozi zadnja vrata destabilizirane Slovenije vnesti med nas elemente novega fašizma. Pričakujemo, da se bodo strnile vse demokratične sile, ki resnično hočejo svobodno Slovenijo, da se zdaj z vso odločnostjo uprejo poskusom, ki so v teh ne ravno prijetnih časih za uveljavitev Slovenije v okviru združbe evropskih narodov samo še korak do podobne narodne izdaje, kakršno so zgrešili tisti, ki so se v veliki domovinski vojni postavili v vrste okupatorjevih sil. Udeleženci srečanja borcev in podpornikov osvobodilnega gibanja občine PIRAN VOŠČIL* IZ PRIJTAlVA Otroci in starši iz Pravljičnega pristana, ki so v predbožičnih pa vse do skoraj novoletnih dni v piranskem Pionirskem domu na veliko ustvarjali (v likovnih, lutkovnih... delavnica), so nas prijetno presenetili in zelo razveselili. Poslali so nam novoletno voščilnico, ki so jo izdelali s svojimi rokami in domišljijo. Mi se jim seveda zahvaljujemo in jim želimo, da bi se Društvo prijateljev mladine ob koncu tega leta spet izkazalo in jim pripravilo podobno ustvarjalno srečanje. kavarna GALERIJA Tel.: 74-063 Kavarna Tartini v Piranu vam nudi sladice, frappeje in koktejle, posebno izbiro kav in veliko ponudbo drugih pijač. Zanimanje za biološko dinamično obdelovanje zemlje se je na našem koncu povečalo še posebej po oktobru 1994, ko je v Strunjanu o tem potekal seminar, ki ga je vodil Enzo Nastati iz Trsta, predsednik italijanskega društva L' albero della vita. To je danes zagotovo eden najaktivnejših strokovnjakov na področju razvoja ekološko sprejemljivih ved in postopkov, ki obnavljajo in čistijo zemljo od vplivov sodobne civilizacije - od gojenja monokultur in obdelovanja s sintetičnimi sredstvi. Gre pa tudi za raziskovanje, proizvajanje in preiskušanje ho-meopatskih dinamičnih pripravkov za kmetijstvo in okolje. Današnji biodinamični pripravki so drobne stekleničke tekočine, ki jo običajno sestavljajo zdravilne rastline, minerali, destilirana voda in alkohol. Učinkovitost zdravilne sestavine pa je povečana z dinamizacijo (homeopatskim poteci-ranjem). Uporaba je enostavna: z v določenem razmerju razredčeno tekočino škropimo v skladu z navodili in Luninim koledarjem. Ta sredstva so popolnoma naravna, okolju in uporabniku neškodljiva, delujejo pa proti boleznim rastlin, škodljivcem, pospešujejo rast in razvoj rastline, njeno kvaliteto in hranilno vrednost. Prvi seminar v Strunjanu, ki je bil zelo dobro obiskan, je predstavil osnove biodinamičnega kmetijstva, udeleženci pa so se udeleževali tudi praktičnega dela, ki se je nadaljevalo še po končanem tečaju. Tečajniki so tudi izdali priročnik Uvod v biodinamiko (prevodi predavanj avtorja Enza NASTATIJA v slovenščino). Postopoma se je pojavila tudi potreba in želja po ustanovitvi društva, ki je nastalo novembra lani, imenuje pa se DAJA (društvo za raziskovanje, preiskušanje in širjenje ekološko sprejemljivih ved in postopkov) s sedežem v Portorožu (na Vilfanovi 31). Med cilji društva so: širjenje biodinamičnega kmetijstva (teoretično in praktično), pospeševanje proizvodnje zdrave prehrane, svetovanje, varovanje okolja, ureditev vzorčnih eksperimentalnih posestev na Primorskem in drugod po Sloveniji. Društvo je v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo v prostorih Kmetijske zadruge Agraria v Kopru že pripravilo seminar o biodinamičnem kmetijstvu, ki poteka od 10. januarja do 7. februarja. Predsednik DAJE pa je Zlatko Haskič. Kogar zanima biodinamično kmetijstvo, lahko pokliče na sedež društva DAJA (tel.: 746-220). TEČAJ RIJAlMJA Dvanajstega januarja se je znova začel tečaj risanja na piranski šoli za likovne umetnosti, ki ga organizira koprsko podjetje Forum Piranense, ki se ukvarja z izobraževanjem in kulturo. Tokrat bo tečaj prvič potekal v prostorih prenovljene Gimnazije v Piranu. Šola želi dopolnjevati pomanjkljivo likovno znanje srednješolcev, razvijati in spodbujati njihovo likovno občutljivost, najbolj zagnane in nadarjene pa pripraviti za zahtevni sprejemni izpit na umetniških akademijah, na FAGG (na oddelek za arhitekturo) in na Pedagoški akademiji za tamkajšnji likovni razred. Večina tistih lanskoletnih udeležencev, ki je želela študij nadaljevati na umetniških akademijah in arhitekturi, je uspešno opravila sprejemni izpit in se trenutno šola na željenih visokošolskih ustanovah. Pri programu sodelujejo kvalitetni likovni ustvarjalci: prof. Zvest Apollonio, Andrej Trobentar, Majda Skrinar, Sandra France, prof. Biologije Danijel Pokleka, ki bo predaval anatomijo človeškega telesa, Oto Rimele s predavanji iz teorije likovne umetnosti. Da bi bili udeleženci v vseh pogledih dobro pripravljeni na sprejemni izpit, si prizadevamo organizirati serijo predavanj iz umetnostne zgodovine. Predvidoma bosta dva tečaja - začetni in nadaljevalni - ki bosta januarja in februarja potekala sedem tednov po šest ur tedensko v skupinah od 8 do 12 udeležencev. A.S. 16 PRAVLJICA tNALTA Večer, 19.00 ura. Predzadnji dan leta. Tihe noči ne motijo drobne deževne kaplje, ki se igrivo love z žarki novoletnih lučk ulice. Tlidi vprege, ki v rahlem drncu vleče okrašeni voz z Dedkom Mrazom, ta dež ne moti. Počasi drsi, po od dežja in odsevov prazničnih lučk posrebreni cesti, mimo na pločniku zastalih odraslih in otrok, mimo oken restavracij, balkonov... Belo orokavičena roka Dedka Mraza jih pozdravlja, seže v vrečo in ponudi bonbon, kadar mora narediti prostor vozilom in za hip zastane na robu ceste. Vzdušje je prijetno, skoraj praznično in široko odprte očke otrok to potrjujejo. Srečno. Srečno otroci. Srečno ljudje... Pojavili so se nenadoma, kot se pojavi nenadoma vsako zlo. Prišli so iz teme, kljub lučkam, kljub Dedku Mrazu, kljub pravljici... Bili so tu. Policaji. Dva pred vprego, eden večji s strani, s cigareto v roki. Pravljici se bliža konec. Ljudje na pločniku so začudeni in njih otroci dobe začuden, vprašujoč pogled. Dedek obsedi na vozu nem, premočen in tudi sam začuden. Pravljice je konec. ("Že nekaj dni vas opazujem, kako ovirate promet. Uidi voz je nepravilno označen. Tista leščerba zadaj ni nič.") Od nekje prileti gospa s turističnega društva Portorož in hoče gospodu policaju pojasniti, kako je s to pravljico o Novem letu v Portorožu, a gospod je neizprosen. ("Parkirati bo treba in pravilno opremiti voz!") Nekdo od prisotnih je ogorčen in navrže nekaj o časopisu, nezaslišanosti... Gospod je v imenu višje sile sesul pravljico, ki ni bila tako mogočna kot v Rimu, Parizu, Londonu in v Oslu, to priznam, bila pa je pravljica peščice zanesenjakov, ki že vrsto let vlagajo svoj trud in denar tistih nekaj hotelskih uprav, ki tudi verjamejo v možne spremembe v sivi turobnosti našega sobnega turizma. To noč je bila kočija z Dedkom Mrazom drugič na ulicah Portoroža. Resnično je bila zadaj označena z leščerbo, ki je včasih tudi ugasnila. Toda, saj je bilo vse skupaj le pravljica. Prometa kočija ni ovirala. Obzirno se je umikala na rob ceste, ko je bilo za njo preveč vozil. Res je tudi, da nihče od voznikov zato ni trobil. Bili so resnično kulturni vozniki in dobil si občutek, da za hip tudi oni verjamejo v pravljico. Ljudje na pločnikih so bili srečni. Srečni so bili otroci. Dedek Mraz ni zlikovec in policaj bi lahko /problem/ rešil bolj mojstrsko, bolj /v rokavicah/. Pa pustimo to. Pravljice je konec. Zahvaljujemo se upravi in delavcem igralnice, hotelov Metropol, Lucija in Riviera v Portorožu, ki so pomagali, daje pravljica sploh zaživela. Zahvaljujemo se ljudem, ki po tolikih letih sivine, še verjamejo v pravljice. Zahvaljujemo pa se tudi tistim v upravi hotelov Bernardin, ki so svojim varnostnikom prepovedali spustiti vprego preko ograd posestva in tako onemogočili piranskim otrokom, da bi za trenutek tudi oni lahko sodelovali v pravljici ali vsaj za hip videli Dedka Mraza. Pravljica živi, še zelo dolga pa je pot do evropskega turizma, katerega del so tudi tako majhni dogodki, kot je bil naš. Srečno, krajani. Nono Leksikon Cankarjeve založbe izdan leta 1973 razmišlja o malti takole. MALTA, vezivo za zidake, otoška skupina in država v Sredozemskem morju; MALTOZA, sladni sladkor; MALTRETIRATI, trpinčiti ali mrcvariti koga. Na dan, ko je naš župan obiskal to otoško državico, je tajnica Krajevne skupnosti Piran, pri tajnici v županovem uradu vložila prošnjo, da nas predstavnike KS Piran gospod župan sprejme. Dolgo smo tišino g. župana razumeli kot zasedenost z vsakodnevnimi problemi, ki so za OBČINO prednostni. Mi pa lahko malo potrpimo. A po tako dolgotrajnem molku vemo, da temu ni tako. MALTRETIRANJE je prava beseda za naše tegobe. IGNORIRANJE potreb krajanov, ki sestavljajo volilno srenjo. SPRENEVEDANJE županstva, ob povsem jasnih rešitvah in to dolgoročnih, za srečo ljudi. LAŽI - DEZINFORMACIJE, ki uničujejo pobude posameznikov ali večjih združb krajanov, ki si resnično žele demokracije in napredka v občini. LAŽI - DEZINFORMACIJE, ki so bile najostrejše orožje preteklega obdobja in so moč in orožje vladavine tega trenutka. Še vedno upam, da bo postala MALTA nepomembna in nas bo gospod župan sprejel. Ob volitvah ste nam ponujali širok pogovorni prostor in hitrega reševanja dnevnih tegob krajanov, obljubljali ste nam... Srečno, Malta. Predsednik Sveta KS Piran Rudi Mraz PORTOROŽARIJE Ko se je naša agentka (ki ima srečo, da ima nekaj znancev v samem republiškem vrhu), mudila te dni v naši prestolnici, je izvedela, kakšne načrte imajo z našimi sečoveljskimi solinami. Na delu solin, kjer več ne pridelujejo soli, bi naj uredili riževa polja. Menda je o tem že podpisana pogodba z deželo vzhajajočega sonca, ki naj bi nam pri pridelovanju te pomembne žitarice svetovala in - vsaj na začetku - pomagala. (ZAKAJ ŽITNA POLJA? JA, ŽABE SE NAJBOLJE POČUTIJO V VLAGI IN BLATU!) Piranskim občinskim svetnikom v razmislek. Odborniki (v starih časih smo jim rekli delegati) zadnjega mandata občinske skupščine so obnovo Tartini-jevega gledališča v Piranu zaupali občinskemu zavodu Avditorij. Stavba piranskega kulturnega hrama krvavo potrebuje popravilo strehe (če odmislimo druge "malenkosti"). Glede na to, da je nedavno našemu agentu ob spremljanju filmske predstave v Avditoriju s stropa kapljalo na glavo, se mu je porodil zdrav dvom ali je predvidena obnova gledališke stavbe v sosednjem Piranu zaupana pravim rokam. (KAPLJA NA KAPLJO - POTOK) V zadnji številki Primorskih novic, kot tudi v dnevniku Delo (dne 26.1.1996) je bila objavljena informacija, da v palači Travesin v Piranu domuje le še javno tožilstvo. Območna organizacija Rdečega križa pa je - po našem vedenju - še zmeraj tam. Še odločbe, da ji je občinski svet milostno dodelil dejavnosti Rdečega križa primerne prostore na ulici IX. Korpusa v Piranu, nima v roki. Mar torej v hiši (palači?) Travesin zaznavama le matmali/iia ne vibracije duha Rdečega križa? (KDAJ VRNITEV ODPISANIH?) LE ATTIVITA DELLA COlHUMfA DECLI ITALIANI CIUIEPPE TARTINI IZ PIRANSKE OBČINSKE PALAČE (ALI O ČEM JO V NJEJ JEJALI PRED 100 LETI) • Martedi, 30 gennaio alle ore 18 (in sede): Conferenza organizzata in collaborazione con U.I. - U.P.T., dal tema: "Gli affreschi Istriani" della prof. Erna Toncinich. • Martedi 6 febbraio 96 alle ore 19 in Cosa Tartini a Pirano: CONCERTO - "Les chemins de Г amour" Liriche d'amore di autori francesi del primo Novecento (Henri Duparc (1848-1933): L' invitation au voyage; Vincent d' Indy (1851-1931): Madrigal dans le style ancien; Clauda Debussy (1862-1918): Harmonie du Soir, La Mort des Amants; Francis Poulenc (1899-1963): Violon, "C", Ii vole, Les Chemins de F Amour; Erik Satie (18661925): Elegie, Chanson, La Diva de Г Empire, Je te veux) soprano - Veronica Vascotto, pianoforte - Elisabetta Buffiilini. • Venerdi 9 febbraio 1996 alle ore 18 in Casa Tartini: presentazione del libro si Paolo Sema "EL MAESTRO DE PIRAN" - ricordando Antonio Sema, la vita, la famiglia, Г insegnamento tra F Istria e Trieste a cavallo di due guerre. • Lunedi 12 febbraio 1996 alle ore 17 in Casa Tartini: Apertura della mostra dei lavori dei bambini del Giardino D' Infanzia "La Coccinella" di Sicciole sul tema: "Le saline". La mostra rimarra aperta al pubblico dal 13 al 16 Febbraio dalle 8 alle 12 e dalle 16 alle 18. • Lunedi 19 febbraio 1996 alle 2030 all* Auditorio di Portorose IL TEATRO STABILE del Friuli-Venezia Giulia presenterä "L* AWENTURA DI MARIA" di Italo Svevo regia di Nanni Garella (commedia in tre atti origi-nariamente intitolata Casa Galli). Biglietti: adulti 1000 SIT, študenti -pensionati 500 SIT. Prevendita presso la Comunita degli Italiani di Pirano adulti 700 SIT, študenti - pensionati 300 SIT) • Martedi 20 febbraio 1996 alle ore 19 al ristorante PAVEL2 "CARNE-VALE" con il GRUPPO letterario dialettale il coro GIUSEPPE TARTINI della COMUNITÄ DEGLI ITALIANI, IL TRIO (Cesarina, Marco e Antonio), IL TRIO ANGELO, GARA DEI CROSTOU e premiazione della MASCHERA '96. • Giovedi 22 febbraio 1996 alle ore 20.30 all* Auditorio di Portorose STAGIONE SINFONICA ISTRIANA 1996 con L'ORCHESTRA DEL TEATRO COMUNALE "GIUSEPPE VERDI" DI TRIESTE (direttore: Fabiano Monica, solisti: David Kanarek (corno), Elsa Fonda (recitante), musiche di W.A. Mozart e S. Prokofiev). Biglietti: adulti 1000 SIT, študenti - pensionati 500 SIT. Prevendita presso la Comunita degli Italiani di Pirano a 700 SIT, študenti - pensionati 300 SIT.) • Martedi 27 febbraio 1996 alle ore 18 in CASA TARTINI inaugurazio-ne della MOSTRA DEI GRUPPI DI PITTURA guidati da Liliana Stipanov e Fulvia Zudič sul tema: IL RITRATTO. La mostra rimarra aperta dal 28.11 al 5.Ш dalle 8 alle 12 e dalle 16 alle 18. • Giovedi 29 febbraio, venerdi 1 ID e sabato 2 DI '96 dalle 18 alle 21 in CASA TARTINI verrä organizzato un laboratorio di pittura su seta guidato da Teja Križman. PER ISCRIZIONI e INFORMAZIONI telefonare il MERCOLEDI al 73-529 dalle 8 alle 17. Ii costo del corso e di 2000 SIT. O čem danes sejejo, sklepajo, odločajo, kaj sprejemajo piranski občinski svetniki, lahko zvemo iz sredstev javnega obveščanja, tudi Portorožana. O čem so mleli, sklepali in kaj vse jih je pestilo pred 100 leti pa je Pirančane z doneäm glasom - neposredno po vsaki seji ■ seznanjal občinski glasnik ali klicar. Nam pa je vedenje o takratnih dogajanjih v občinskem svetu dostopno preko zapisnikov občinskih sej, ki so jih takrat skrbno pisali in vodili občinski pisaiji. Pa zavrtimo kolo časa za 100 let nazaj, v leto 1896. Tedaj je bilo 10 občinskih sej (prva je bila 15.1.1896), predsedoval pa jim je takratni župan Domenico Fragiacomo (pesnik in lokalpatriot). Kot danes, je bila tudi takrat prva točka dnevnega reda vsake seje potrditev zapisnika prejšnje. No, pa si oglejmo nekatere bistvene probleme, o katerih je tekla beseda. - Grof Stefano Rota se je odpovedal mestu skrbnika zgodovinskega občinskega arhiva. Razlogov za to svojo odločitev ni navedel. Zahvalili so se mu za velike zasluge, ki jih je imel pri opravljanju tega pomembnega dela, na njegovo mesto pa so izvolili prof. Domenica Vatta. - Giacomo Fragiacomo pa je zaprosil za razveljavitev pogodbe o najemu prostora v spodnjem delu občinske palače, kjer je imel kavarno (prej je bila tu pivnica) in sicer zaradi velike najemnine in majhnega zaslužka zaradi slabega prometa. Sledila je burna razprava, v kateri je sodelovalo več svetnikov. Zaključili so, da se mora Fragiacomo prilagoditi situaciji, če sploh dela z izgubo (ali je bila morda to le "finta", da mu znižajo najemnino). - Občinski svetniki so med drugim imenovali: Don Giovannija Fransinija za novega kaplana v Sečovljah, novega občinskega paznika, odbor za gradnjo gledališča v Piranu, dva predstavnika v komisijo ali odbor za gradnjo osnovne šole v Sv. Petru in sicer slovenske, kar mnogim ni bilo po godu ("... scuola slava e quindi contraria ai nostri ideali.") - Sprejeli so statut Društva za olepšanje mesta, uskladili in spremenili pravilnik zdravilišča v Portorožu. Komisiji za finance pa so predali prošnjo Marije Dolce in Giovannija Giraldija za dodelitev ortopedskih pripomočkov. - Razpravljali so tudi o problemu oskrbe z vodo, o železnici Trst - Poreč, o regulaciji vodotokov v Sečoveljski dolini o stroških za izgradnjo pošte (poštarsko-telegrafskega urada) v Portorožu, o gradnji ceste za Sv. Peter, o dodeljevanju zdravil revežem... - Na peti seji, 29. aprila, je župan seznanil prisotne, da sta od 16. aprila postavljena dva nova poštna nabiralnika: eden v Sv. Petru, eden pa v Kašte-lu. - V tem letu je bilo seveda veliko govora o pripravah na proslavo 200-letnice rojstva Giuseppeja Tartinija (s štiriletno zamudo) ter otvoritvi spomenika velikemu Pirančanu Dal Zottu (2. avgusta). Ustanovljen je bil tudi sklad Ida Naya - Dal Zotto, za vdove, ki bi izgubile svojega moža na morju. - Piranska župnija je zaprosila za knjige teološke vsebine, ki so bile v lasti mestne knjižnice. Svetniki so menili, naj knjige ostanejo tistemu, kateremu so bile podarjene - torej mestni knjižnici. Prof. Vatta je pojasnil, da bi šlo le za posojo, vendar župan temu ni veijel, kajti če bi Župnijski urad imel urejeno knjižnico, bi ji donator knjige že prej poklonil. - Svetniki so se tudi strinjali s prepovedjo proizvodnje umetnih vin, saj so bili s tem oškodovani proizvajalci naravnih vin. - Na zadnji seji leta 1896 - 3. decembra, so sprejeli proračun. V tem letu pa so mrzlično potekale priprave na občinske volitve, ki so bile od 1. do 4. aprila naslednje leto. Toliko je na kratko iz piranske občinske palače, pardon, piranskega arhiva, poročal naš dopisnik Alberto PUCER A /' /4 PROMET Z NEPREMIČNINAMI 4 ■■ V /ђ ' iK dipl. oec. Ivan Konstantinovič Sončno nabrežje 14, 66310 IZOLA, tel./fax: 066/63-211 ŠIFRA сУ- s S y s: sf/ ć^C- S- f/'l-'Si- Y <- Уг t , ^ ^ ^ At s'r ivS/irC- tf «- c ^Vr^»-*^r- S Iz zapisnika 3. seje občinskega sveta, 29.2.18%. Bilo je - kot letošnje - tudi takrat prestopno leto!. u»i portorožan it. 1 Januar 1996 TUDI PRIJATELJEM JE TREBA POVEDATI REJ1MCO V OBRAZ (CANKAR) Nobene razlike med politiki iz Ljubljane ali lokalnimi politiki ni. Strankarske prevare, laži in mržnja prežema oboje. Ne poslušajo nikogar, ne verjamejo nikomur. Zahtevajo pa, da jih poslušamo in verjamemo edinole njim. Tako močno so prežeti s strankarsko paranojo edine in vzvišene resnice, da ne morejo več razumeti nas ljudi, naših želja in potreb, s tem pa tudi prave demokracije ne morejo doumeti, razen svoje, ki pa je zmeden nedonošen spak idej z vseh vetrov... Strankarske spletke so tako postale vsakodnevne spremljevalke krajevnega življenja v gostilnah, na tržnici, šolah, zavodih in občinskem hramu oblasti. Zakulisje spopadov zajame prav vse - od kulture do strankarskega posameznika. To je nam ljudem -volilcem danes vse bolj jasno. Ugotovili pa smo še nekaj. Ta igra ni večna, kar je v devetdesetih letih ugotovila tudi takratna ZK, a žal zanjo prepozno. Morala je oditi. Današnje stranke s svojo demokracijo so trdno prepričane, da imajo med nami še veliko rezerv... Zmotno. Že dolgo jih ni nič več in prav kmalu bodo morale stranke nekaj storiti. A ne leporečno, marveč s spremembo volilnega sistema. S sistemom, ki je v rabi danes, lahko pride v parlament ali svet vsak, pa čeprav ga volilci že na volitvah v volilnem okraju izločijo. Torej so volitve pri nas trenutno navadna farsa, ki omogoča majhnim gmotam moči v kraju in deželi nenehen obstoj, po vzoru stare ZK. V teh majhnih centrih moči v kraju se zrcali vsa pasja vdanost simbolom, ki združujejo prijatelje, sorodnike in družine pri spletkarjenju, lažeh in denarnih transakcijah. Denar je namreč končni cilj. Te združbe (stranke) podpirajo vse zakone, ki povečujejo njih moč in obstoj v kraju in deželi. Poštenje, etika in morala pa... Vsak dan pa je bolj jasno, da so se ušteli vsi strankarski vrači in da slovenski narod ni nor, kot so računali leta 1990. Sla po vesoljni slovenski oblasti je pričela razžirati srčike slovenskih strank. Cepijo se, delijo, razpadajo in razpolavljajo se vsakodnevno. Počasi jim pohaja sapa polna obljub, laži, zahrbtnosti, ostudnih podtikanj in mo-rečih zakulisnih bojev. Slovenija pa je še tako majhna. Bliža se čas večinsko-sorazmernega sistema s primesjo strankarsje "črne magije". Posledice, ki so rezultats trenutno rabljenega volilnega sistema, je treba odpraviti. Takoj, da ne bo mogel nihče več blatiti vzvišenega poslanstva slovenskega parlamenta in bodo krajevni sveti še naprej leglo norih, nespametnih in grotesknih odločitev (izvzemši nekaj svetlih izjem). Slovensko ljudstvo, ki ga imajo strankarski veljaki le za stalno nezadovoljne godrnjave nehvaležneže, lahko zahteva v skrajni sili tudi ljudsko odločanje o sistemu volitev. Ne morete nas več deliti in razdeliti. Ne verjamemo več. Vaša demokracija ni prava demokracija, marveč vaša. Mi, ljudje, poznamo pravo demokracijo, demokracijo urejenega družinskega dogovarjanja, demokracijo pogovora in dogovora med resničnimi prijatelji, demokracijo ljudi, ki ste jim dokončno vzeli vse s svojim strankarskim modelom demokracije - fatamorgana za maso, ne pa večne človeške vere v lepši jutri. Ne bo vam uspelo, gospodje, mi smo ljudje! Rudi Mraz I VARNOST KOPER p.o. PODJETJE ZA VAROVANJE PREMOŽENJA 66000 KOPER, Ferrarska ul. 2, tel.: 066/ 32 671 CD -varovanje z varnostniki -alarmni sistemi -intervencijska služba -spremstvo gotovine -obhodno varovanje -varovanje prireditev NOVO -ALARMNI SISTEMI najem v času vaše odsotnosti -VAROVANJE V SILI pomoč starejšim, bolnikom, ogroženim ш « Adriatic JZZ Ш> m <МШ. r ^va SEVPE*Qot//^Jl PIZZERIA - PCIB * I PERGOLA - PORTOROŽ - PORTOROSE tel.: 746-775 vsak dan od 15.00 do 2.00 petek, sobota od 15.00 do 2.00 nedelja od 12.00 do 2.00 glasba v živo Prava italijariska pizza pripravljena v krušni peči Špageti, tortelini, ravioli, peresniki Meso na žaru Šampinioni na žaru in še in še Vsem, ki radi posedate pri nas voščimo lepe božične № najlepše mesto občine središče vrtenja rt prebiv trbiža francoska odporn. organiz. vrh portor noči župančič oton hitro razvijaj se boleč. kemični element 1 vrsta jedrskih napr | univerza split reka v črni gori moško ime № oliviera salazar obdelo valeč lesa № prevozno sredstvo mladih list rožnega mesta ) & J / polotok mmm avtom. rimski bogovi ljubezni 0 - № IZDELKI kam. dobe № norveški pesnik V sovjetska zveza / stoj - 7 1 p nadležna muha po domače MÖZEMSKf mesto branje iz rok ana - violinist david indus krau. 1 ] 0 № vzdih nasprotno 00 je \ krajßlizu drazgos X ! aluminij M nerval gerard m grška mati bogov ( {- zelenica elton john italijanst 1 prerok i"' privlačen 1 E \ ; 1 nakuuč. snidenje rammonan ray okrogla stavba zdravil. roža naših krajev i y \ ' veznik - raziskuje nauko ptičjih jajcih 0 m. m. osamljenost čist poteg z nožem reto pamet rupnik leon & N otovorjen № soglas. mi. jezic. e 2x bela svinja afriška m » boginja zemlje u j m črnilo - ) naspro-tovalen 0 i ionesco eugene nikalnica znamka kamiona - 1 U M beograd V M prebiv. irske emil arhar hrvats rafinerija j6 in 4 crka ab. težaven latinsko roža - zanjemo vseci № id est 22. črka abecede grenj(a pijača M qola zena i ( prekmur. nadevana jed gl. mesto avstrue preureditev f 1 v njej pečemo V1 veznik perzuski politik uporabi ga pri peki slovan bajta samo. prip zabolez. tvorbo veselica - 1 ■t i bojan slovenski pisatelj turško fevdalno posestvo 2. crka abecede Ž. ime moško ime id est M ankaran valdoltra i ilovica № 16. in 21. crka ab. zbirka PYOJINA mesto v kilikiji aleks. vel nauko robotih zvočna zlitost - 3 p0tujcev organiz. star časopis magnetof na kasete 7.jn13. crka abecede 1 in 13 crka ab. prvqtno nočna straža № vrsta ploda ital. kratica da capo № nova gorica i hitra ptica vasi in mest - * 1 in 16 črka abecede republ. slovenija M dvanajstero not № vejica skače povezuje dve dolini skače metulj sovke mongoli nasprotno od pod roparska riba cene nanut janko f prip za lc rava )v rib ) krvaveče mesto d pir el ana obveza melodija franc. glinena pisčal 16. in 10. črka abecede 23mn11 črka abecede stara pijača № prosti tek popačeno nevarna kača masprotnc od pred janez trdina karlovac № laz starogrs pleme 22 in 19 črkaabece tehnika prepleta niti zmeda F V društvo tovarna barv i kis 1 12 ini. črka ab desni pritok sene 1 stara oznaka zaciv policijo edgar allan oranje strme gorske vzpetine ital. reka 0 L L B hotel H nade začetek abecede poslovna enota & 10. in 18 črka abecede № figura pri plesu belež nasprotji od nabito № 2 in 3 črka abecede nadloga RESTAURANT Belo kriška 10 PORTOROŽ tel. 747107 ISTRSKA KUHINJA RIBE Cucina Istriana Pešce Zimski urnik: ODPRTO VSAKDAN RAZEN OB PONEDELJKIH IN TORKIH POMOVOlEm - PUSTIU* *ЛСВЛОМЛ KRIŽMKA Rešeno križanko pošljite ali dostavite osebno na naslov uredništva "PORTOROŽANA", KS Portorož, Obala 16, 66320 PORTOROŽ do ponedeljka 12. februaija t J. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri srečneže(-ice), ki jim bomo podelili nagrade, katere podeljujejo: Degrojeva restavracija Beli križ, pizzerija Pergola Portorož in Kavarna galerija Tartini Piran. Kaj podeljujejo, pa naj ostane presenečenje do naslednje številke! V JPOtHI« MARCELU KRALJU Dan ni bil njemu podoben, ne veder ne jasen. Bil je turoben, deževen zimski dan. 8. januarja 1996 smo se zbrali na piranskem pokopališču mnogi njegovi bivši sodelavci, prijatelji, znanci, krajani... na zadnje srečanje in slovo od ustanovitelja in dolgoletnega direktorja DROGE Portorož, Marčela Kralja- Marčelo Kralj je bil borec NOB, Kraigherjev nagrajenec in vse od 1953 do 1984 direktor DROGE. Kraigherjevo nagrado je prejel leta 1978 za izjemne dosežke trajnejšega pomena. Pod njegovim vodstvom se je DROGA razvijala, rasla je po količini proizvodov, številu zaposlenih in tudi na področju kvalitete je dobila veliko mednarodnih priznanj. Vedno je bil dobre volje, poln energije in optimizma se je z nami družil tudi po upokojitvi. Rad je prihajal med nas, se veselil naših uspehov. Marčela Kralja je bolezen premagala, mnogo prezgodaj je odšel. Ni pa premagala duha in misli, upornosti, trme in optimizma. Spomin nanj nam bo vedno dajal pozitivno energijo tako zelo potrebno za premagovanje življenjskih in delovnih težav. Sodelavci in prijatelji МЛ1ЕВ1ММЛ POMOČ RDEČEGA KRIŽA V LETU 1995 Območna organizacija Rdečega križa Piran se lahko pohvali z izdatno materialno pomočjo, ki jo je lani razdelila med pomoči potrebne. Tako je Rdeči križ razdelil: -15 ton raznih oblačil, posteljnine in obutve v skupni vrednosti cca 30 milijonov tolarjev, - živila, higienske potrebščine v skupni vrednosti cca 8 milijonov sit, - pohištvo, igrače in šolske potrebščine v skupni vrednosti 2 milijonov tolarjev in - denarna sredstva v višini 5 milijonov tolarjev. Največji donatorji lani podeljene pomoči so bili: - A.V.I.S iz Castel Goffreda (Mantova - Italija), s katero naša organizacija sodeluje že več kot 25 let (takrat je bilo namreč pobratenje med našimi in njihovimi krvodajalci, leta 1993 pa je sledilo še pobratenje med občinama), - S.O.G.I.T iz Trsta, - Proloco iz Resane (Italija), - občina Montichiari, - Caritas iz Trsta, - gospa Tatjana Rodica Dumas, ki živi v Lionu (Francija). - drugi donatorji, ki so pomoč pošiljali preko republiškega Rdečega križa in je bil delež poslan tudi v Piran, - Mednarodna federacija Rdečega križa in rdečega polmeseca, - mesto München, - Visoki komisariat za begunce, - DROGA Portorož, - Mercator Degro Portorož, - Finali Portorož, - AMD Pinka Tomažiča iz Pirana - trgovina oblačil TABOU na Bernardinu Da pa je bila materialna pomoč v letu 1995 ustrezno sprejeta, sortirana in da sojo primerno razdelili med prejemnike pomoči, so prostovoljci morali opraviti okoli 7.000 prostovoljnih ur, kjer so vključene tudi druge dejavnosti, kijih izvaja organizacija Rdečega križa. Ana JAKIČ in Valentina KLEMSE Trgovina zaves VELBA Vas vabi v trgovino Seča 194 Lucija (nasproti Doskonta M - Degro) Nudimo Vam: ZAVESE na željo stranke tudi zašijemo KARNISE lesene in iz medenine VODILA aluminijasta PREPROGE - KOŽE PREGRINJALA OKRASNE BLAZINE Trgovina je odprta vsak dan od 8 do 12 in od 16 -19 ob sobotah od 8 do 12 VLJUDNO VABLJENI AftTTCUC ID- Le п^шгг.-. »ггдп-.г,г.1\ irr* u)»u мсг«1. ladbitlod d« пи1и « b <'..4J«r3iinn : S tr,|.'»n.Srv. 1') Г. '1» rendun publiqu» tullltčl epri» It d«!u-»li(.i, tanl» de I» Pnrrc. 1, t |Л. :r!,.i llni.iqnt «l Ii Hum»