DELAVSKA POLITIKA
UrediniStvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celfe, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, D«l. dom. Rokopisi »e ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jogoslavito znaša m«*e£ao 10 Din, za i»o-Mnatro nvMečno 15 Dim.	Malih ojjlasov, ka služijo v posredovani e in socialne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Maliih oglasov tr£ov&ke$s značaja, stane beseda Din 1.—, V oglasnem delu stane pc~ titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem itevilu objav popust, Čekovni račun: 14.335. *— Reklamacije se ne frankirajo«
Stev. 52.	Sreda, 1. julija 1931.	Leto VI.
Priietek novih dogodkov.
Ogromni uspehi mirovne politike angleške delavske vlade za svetovni
mir.
Razvoj na svetu se ne da ustavi tu Pravkar sta se zgodila dva neobičajno važna dogodka, ki bosta imela velik pomen za mir in nadaljnji mirni 'razvitek1 na Balkanu, v Evropi in na vsem svetu. Ta dogodka sta izvedene volitve v Bolgariji in inicijativa Severne Amerike glede odložitve plačevanja vojnih dolgov.
V	Bolgariji je bil po prevratu 1918 uveden čvrst demokratični režim z vlado kmetiške stranke. Režim stare Bolgarije, okičen z vladavino kralja Ferdinanda in njegove Privatne vojske, pod komando ma-e_clonskega revolucionarnega ko-zh -Je zrušen. Ferdinand je oezal iz Bolgarije in njegovi neposredni sodelavci, katerih politika Je delovala za uničenje solidarnosti jned balkanskimi narodi in za razenje zveze med njimi, so se popolnoma umaknili. Pod vtiskom1 bližnje boljševiške Rusije je napravila Kmetiska demokracija v Sofiji vrsto pogrešk proti mestni kul-liVn ,°da nedvomno je bila to ve-a in znamenita preizkušnja v zgodovini Balkana, ko se je hotelo Z ogromnim naporom organiziranih kmetiških množic rešiti notranji gospodarski razvoj, izključujoč veliki zasebni kapital z uvedbo splošnega kmetiškega zadružništva. V zunanjih odnošajih pa je ta režim1 iskal mir s sosedi, odbijajoč vse ponudbe inozemstva za vojno zvezo in Pripravljal popolno jugoslovansko zedinjenje. Toda žal, prišla je prenaglo reakcija. Okoli sina pognane-ga kralja Ferdinanda se je zbrala vsa meščanska buržuazija, ki je vi-eia zase nevarnost v kmetiški vla-’ zbralo se je okoli njega vse sta-Uradništvo, vsi stari generali, ki vodili Bolgarijo iz poraza v po-a.z; pridružil se je macedonski ko-q e s svojimi oboroženimi tolpami. Prti na inozemstvo so napravili arotniki protirevolucijo, v ka-jen ni b,l samo ubit voditelj kmeti-sKega gibanja Stambolijski, marveč j® bilo pomorjenih več desettisoč °lgarskih državljanov, in nad Bol-h*!?- pa 'e uveden režim teror-ki je trajal nad sedem let. V *em ‘~asu ’e ^rta Bolgarija v jdnarodnih odnošajih navadna ekla neke inozemske države in 1Je vratolomne politike na Balkanu.
Končno je bolgarski narod dobil možnost, da se je uprl režimu in te-r°rju: ki sta ga predstavljala Can-. ov in Ljapčev. Prav redek je pojav v kmetiških deželah, da ostane vlada v manjšini pri volitvah. Po Sv°ji naravi in po svojem stanovitnem gospodarskem1 položaju, je kmet vedno miren in politično neuporen.
ujno je, da je njegov materijalni položaj slabejši in njegovo pojmo-hai^ .°^^utno žaljeno, da kmet ne-lofi opora oblasti in nastopi od-toJ10 opozicija. To sc je, na pr. jem * ?K°dilo v Bolgariji. Kljub svo-v 11 silnemu terorju je vlada ostala ti ()ražc.ni manjšini. Ni ji uspelo ni-rp’ da bi dobila tretjino mandatov.
, a. Poraz je tako velik in tako glo-da je podaljšanje današnjega ezima absolutno nemogoče. V novem parlamentu — resnica je — Kmeti (zemljoradniki) ne tvorijo ve-Line, ali so tako močna stranka, da rez njih ne bo mogoče vladati. Zlasti ne bo mogoče vladati proti njim.
V Španiji je zmagala republika
Socijalisti so si priborili 130 mandatov. — Miren potek volitev so matili
monarhisti in komunisti.
V nedeljo, dne 28. junija, so ss vršile volitve v špansko ustavotvor-no skupščino. Republikanci so zmagali na celi črti. Socijalisti so dobili 130 mandatov in bodo najjačja skupina v parlamentu. Kmetska republikanska stranka je dobila 100 mandatov, radikali 80, levičarski radikalni socijalisti 60, katalonski avtonomisti 42. — Socijalisti so dobili večino skoro v vseh mestih.
Volitve so potekle v splošnem mirno; ponekod zaznamujejo nemire, ki so zahtevali okoli 10 človeških žrtev. Povzročili so te nemire monarhisti in komunisti, ki so bili pri teh volitvah popolnoma poraženi.
*
Volitve v Španiji.
Potek španskih volitev.
Volitve v Španiji so važen dogodek v razvoju stare Španije. Dolga stoletja je ječala Španija pod strogo klerikalnim vplivom, ki ni imel interesa, da bi kulturno dvignil široke množice naroda. Značilno za kulturno delo v Španiji je, da je bilo celo v glavnem mestu Madridu 40.000 otrok brez šolskega pouka. Več kot polovica otrok v glavnem mestu ni posečalo šol, ker jih ni bilo in ker ni bilo učiteljev. Tako je bilo v glavnem mestu Španije; kako je šele bilo po deželi, po veleposestih, to si lahko mislimo. Bikoborbe so prirejali narodu. To je bila kultura.
V nedeljo so volili v tej nesrečni Španiji ustavotvorno skupščino, ki šteje 450 poslancev. Na 50.000 prebivalcev pride en poslanec.
Volilni boj se je razvil do izredne intenzivitete, ker so se vsi svobodomiselni elementi pod novim režimom oddahnili od pritiska dolgoletne more. Nasprotno časopisje je z nado na reakcijo poročalo, kako velika anarhija vlada v političnem življenju sedaj na Španskem, dasi je naravno, da bo španski narod znal ceniti, v kolikor se politično udejstvuje, veliko pridobitev v obliki republikanske svobode.
Težje bo vprašanje, ki se bo obravnavalo v konstituanti, kako naj se organizira republika: ali naj bo centralistična ali federativna. Toda tudi to vprašanje izgublja na aktualnosti, ker Španci dobro vedo, da se v tem važnem trenutku ne smejo mnogo igrati s svojo usodo.
Vladne republikanske stranke so zaradi sigurnosti republikanskega volilnega uspeha marsikje nastopale na skupnih volilnih listah.
Udeležila se je volitev tudi social-nodemokratična stranka pod vodstvom ministrov Indelecio Prieta in de los Riosa. Najmočnejša organizacija v Španiji je pa splošna strokovna zveza, ki sicer ni politična, vendar pa jako levičarska, ter je nedvomno jako vplivala na republikanski potek volitev v konstituanto.
*
Predsednik bodole Španske vlade 1
Pri izpremembi španske vlade ob ugodnem izidu volitev postane predsednik vlad'e sedanji zunanji minister Lerroux, ki bi se naslanjal na levičarske stranke, predvsem na socijaliste.
Volilni teror na Madžarskem.
V 174 volilnih okrajih z javnim glasovanjem, v katerih so se vršjle volitve 28. junija, je bilo zasedenih 161 mandatov; v 13 okrajih bodo potrebne ožje volitve. — Vladni blok je dobil 148 poslancev, ostale man-
date si je priborila opozicija. Soci-jalni demokrati so v nekaterih okrajih z javnim glasovanjem' postavili samo takozvane števne kandidate.
—	Volitve se nadaljujejo.
Nadejamo se, da se bodo poizkusi izjalovili, ki so se pojavili s ciljem, da iz opozicionalne koalicije odtrgajo mešč. stranke ter jih pritegnejo v zajcdnico za sestavo vlade z dosedanjo večino, in če bi se to tudi zgodilo, tedaj bi bila to samo priprava za novi in popolni triumf demokracije v Bolgariji, ki bi končno prelomil z vsemi nosilci današnjega režima. Vsekakor zmaga opozicije v Bolgariji pomeni obsodbo današnjega šarenja s fašizmom1, znači ojačanje težnje bolgarskega naroda po miiru s sosedi, znači korak k ustvarjanju bližnjega edinstva narodov na Balkanu. In ta razvoj znatno podpirata in z vidnim uspehom obe delavski stranki, kar nas tudi veseli.
Še večjega pomena pa je predlog predsednika severo-ameriške unije, da naj se za leto dni odloži plačevanje vojnih dolgov, ki jih plačuje Nemčija zaveznikom, zavezniki pa Ameriki. Naj velja ta odložitev samo za leto dni, bi se že samo v tem letu plačalo Ameriki okoli 25 milijard dinarjev manj in bi sc s tem položaj jako olajšal. In, ako je enkrat to vprašanje postavljeno na dnevni red, tedaj to vprašanje ne more biti rešeno na drugačen način, kakor s trajnim razveljavljenjem vseh vojnih dolgov, s čimer bi se odpravila ogromna zapre-
ka, ki preprečuje pravilne gospodarske odnošaje v izmenjavi blaga med kapitalističnimi državami in državami dolžnicami ter s tem ovira možnost razvitka. Z dfruge strani je Amerika primorana, da vprašanje vojnih dolgov veže z vprašanjem omejitve oboroževanja. Omejitev oboroževanja je zopet tesno spojena z zagotovitvijo miru, ob garancijah, da se proti napadalcem in iz-zivačern vojne, ki ne bi hoteli sprejeti razsodišča ali se mu ne hoteli podvreči, napravi velika svetovna koalicija. Taka sigurnost v Evropi ni mogoča brez aktivne udeležbe Amerike s ciljem zajamčenega evropskega miru. Tako so Ameriko prisilile razmere, da se vmešava v evropske odnošaje. Omejitev oboroževanja pa prinese temeljite politične posledice, omogoči znaten napredek socialističnih strank in poveča značaj in vpliv delavskega razreda v vseh državah.
Seveda smo šele na pričetku novih dogodkov. Ali važno je, da se dogodki bližajo. Istotako je važno, da je središče vsega tega delovanja v Londonu In da angleška delavska vlada, čeprav nima parlamentarne večine, doseza take uspehe, da se nje delovanje v teku zadnjih dveh let bolj in bolj označuje kot največji dogodki v povojni svetovni zgodovini.	Dr.	Živko Topalovič.
Monopol za 2ito in moko.
Zakon o izvozu in uvozu pšenice, rži in pšenične moke.
Dne 5. julija stopi v veljavo zakon, ki določa, da je izvoz in uvoz vseh vrst pšenice, rži in pšenične moke izključna pravica države. Država vrši ta posel po svojih organizacijah ali ustanovah.
Zakon pa v zmislu mednarodnih pogodb glede obmejnega prometa ne velja za žito in moko, ki se prevaža skozi državo (tranzit).
Uradno pojasnilo utemeljuje zakon s tem, da hoče država intervenirati, da se ohrani cena. Zato je dobila izvozna družba pooblastilo, da bo, bodisi neposredno ali pa preko kmetskih zadrug ali kakorkoli drugače v vsakem času počenši s 5. julijem t. 1. kupovala količine pšenice, ki bodo na prodaj, in sicer najmanj po 160 Din pšenico povprečne kakovosti, natovorjeno v vagone, s primerno višjo ceno pa na vlačilcih.
Ta zakon je bil izdan, ker so razlike v cenah med domačimi in tujimi pridelki in ker se cene preveč iz-preminjajo v mednarodnem prometu.
V zadnjem času je delalo konkurenco našemu žitu amerikansko in rusko žito. Sredstva za monopolno trgovino da država na razpolago.
Francoska zbornica za Hooverjev predlog
Francoski socijalisti omogočajo
sprejem Hooverjevega predloga.
V francoski zbornici se je razpravljalo dne 26. m. m. o Hooverjevem predlogu glede enoletnega moratorija za plačevanje vojnih dolgov. Vlada je izjavila, da je v interesu Francije, da sprejme Hooverjev predlog ter da skuša priti do sodelovanja z Nemčijo. Nemčija se nahaja v težkem položaju.
Poslanec Fougere je stavil predlog za zaupnico vladi v teh vprašanjih. Zaupnica je bila sprejeta s 386 glasovi; za nezaupnico je glasovalo 189 poslancev.
Za zaupnico so glasovali tudi francoski socijalisti v sporazumu z nemško	socijalnodemokratično
stranko in angleško delavsko stranko.
Bolgarska vojska proti diktaturi.
Nov fašistični neuspeh.
V političnih krogih se je te dni govorilo v Bolgariji, da je obstojal namen, preprečiti sestavo vlade iz narodnega bloka, ki je pri volitvah zmagal, s pomočjo vojske. Organizatorji te akcije proti novemu parlamentu so poslali ministra Smolova k vojnemu ministru Kisjovu s pozivom, da nastopi z vojsko proti sestav; nove vlade iz zastopnikov narodnega bloka, zlasti proti udeležbi agrarcev v vladi. General Kisjov je tako akcijo odklonil. V svojem odgovoru je rekel vojni minister Srni-lovu, da vojska nima služiti političnim strankam, marveč je nje naloga, da skrbi za notranjo in zunanjo varnost dežele. Ta varnost in javni mir nista zaradi izida volitev v sobranje prav nič motena in je potrebno, da se izid volitev spoštuje.' —
Zbirajte za tisk. sklad I
K likvidaciji svetovne vojne ?
Mednarodna razbremenitev obveznosti.
Nemški kancler Briining in zunanji minister dr. Curtius sta bila n^ Angleškem. Povabila sta ju Macdo-nald in Henderson, z namenom, da jima ppročata o položaju Nemčije ter da se posvetujeta z njima o eventualni sporazumni akciji, ki naj bi premostila ogromne težkoče zlasti mednarodno. Briining in dr. Curtius sta zadovoljna z obiskom ter izjavljata, da je dosežena nova sicer težka pot k ureditvi razmer.
Glede vojnih dolgov je tudi v Zedinjenih državah zavel rahlejši veter. Tam so izdelali nov načrt za omilje-nje svetovne depresije, in sicer se to more zgoditi z razoroževanjem, z znižanjem reparacij in meddržavnih dolgov.
Predsednik Hoover se še ni definitivno odločil, ker hoče prej vplivati na parlament in javno mnenje v tem smislu. Svari pa Nemčijo, naj nikar ne ukrepa ničesar, dokler bodo Zedinjene države pripravljene na tako mednarodno akcijo.
Zedinjene države pošljejo v Evropo državnega tajnika Stimsona, da preštudira gospodarski položaj v Evropi. Stimson pride v Evropo meseca avgusta.
Nasprotno sta pa tudi Macdonald in Henderson obljubila, da obiščeta Berlin že meseca julija. Angleška delavska vlada je s to akcijo uvedla novo mednarodno intervencijo, ki naj sukcesivno ozdravi težko gospodarsko krizo ter obenem pospešuje razorožitev in mednarodni sporazum. Akcija angleške delavske vlade je jako posrečena, ker ne vzbuja pri drugih državah nezaupanja, marveč jo važnejše države odobravajo.
Angleška vlada o razgovoru v Cherqueru ni dala pojasnil. Listi pa poročajo, da so bila naslednja načela: 1. revizija Youngovega načrta se še ne uvede. 2. Nemčiji pa se olajša težki položaj s tem, da se ji dovoli moratorij za pogojna reparacijska poročila na tri leta. To se naj doseže tako, da se ta del reparacij zniža za 50 milijonov funtov. Če bi Nemčija res potrebovala moratorij, potem bi ga v enaki meri potrebovala Velika Britanija. To se utegne izvesti na dva načina: 1. S počasnejšo amortizacijo notranjega amerikanskega dolga med moratorijem in 2. z najetjem notranjega posojila, za katero bi jamčili Nemčija in reparacijski upniki.
V	Washingtonu se zaenkrat ne podvzame oficielnih korakov.
Valentin Katajev:
Rojaka.
(Konec.)
»Hudiča, kako grizejo! Samo zalo ne maram Minske gubernije, ker so tam v vsaki špranji stenice-«
Pokleknil je, skrbno izvlekel iz žepa prešitih hlač mastno škatlico, prižgal vžigalico in pričel voditi plamen ob steni.
»Ali spet sežigaš stenice?« ga je vprašal vojnik s tvori.
»Zakaj jih neki ne bi, prekletih, saj me bodo vsega požrle.«
»Glej, da bajte ne zapališ.«
Za trenutek so pomolčali.
»Nič se ne boj!«
»Kaj bi govoril, ženske me ljubijo in mir besedi,« je dejal ordonanc. »Zakaj, tega ne vem. Prav nobena se mi še ni upirala. Bogme, da ne. Ko sem bil preteklo leto na dopustu, se jih nisem mogel iznebiti. Pokvarjene babe!«
»Pa, da, to je res«, je dejal požigalec stenic. »Pokvarjene so, sami vemo. Mož ni doma.«
»Kaj naj pa tudi počnejo drugega?« je jezno rekel vojnik s tvori. »Mož je daleč, v okopih. Težko je živeti brez moža. Naše življenje je res pasje. Če izvem, da se moja žena vlači, jo ubijem, pri moji veri, ubijem jo.«
»Nak, ne boš je ubil,« je dejal ordonanc. »Rajši poslušaj. Ko sem bil na dopustu, se mi je to-le pripetilo.
Doma in
Papež o kapitalizmu in proti socializmu. (Odlomek iz članka A. H. v glasilu avstrijske strokovne zveze.) Ob bodočem jubileju okrožnice »De reruin novarum« bo papež izdal zopet drugo okrožnico o za vse važnih vprašanjih. Toda socializma ne bo več tako ostro pobijal, kakor je to napravil v okrožnici »Ouadrage-simo anno«. Ob prihodnjem jubileju bo delavstvo že zopet bolj napredovalo in bo njega moč napram podjetnikom znatno bolje izgrajena. V prepiru med kapitalizmom in fevdalizmom je bila cerkev na strani fevdalizma; v prepiru med socializmom in kapitalizmom je cerkev na strani kapitalizma. Znala se je redno prilagoditi razmeram; v bodočnosti se bo tudi temu privadila, da je socializem sila, ki se je ne da odpraviti. Kar še danes obsoja, bo jutri proslavljala. Delavske zastave bo nekoč blagoslavljala. Danes še blagoslavlja fašistične zastave.
Važno za davkoplačevalce. V smislu čl. 148 za k, ona o neposrednih davkih se daje na znanje, da dospe dne 1. julija 1931 v plačilo III. četrtletni obrok za zgradarino, pridobnino, rentnino in družbeni davek ter se mora plačati najkasneje do 16. avgusta 1931. Tega dne tudi dosipe v plačilo in se mora plačati polovica celoletne zemljarine. Davkoplačevalci se opozarjajo, da naj ne zaostajajo s plačilom davkov, sicer bodo morali plačati od celega zaostalega zneska zamudne obresti in stroške prisilne izterjave, ki se mora brezobzirno uvesti proti vsem zamudnikom.
Ljubljanski tramvaj. V soboto je bila otvorjena nova tramvajska proga od glavne pošte na Vič-Glince. Ljubljančani so tudi to progo temeljito preizkusili in se prevažali na Glince in nazaj v Ljubljano.
•
Komunistične celice v ogrski armadi. Budimpeštanska policija je prišla na sled na široko razpredeni organizaciji, ki je imela glavni namen, v ogrski armadi ustanavljati komunistične celice.
Nacijonalistična študentarija na Dunaju je skušala še v četrtek razgrajati po mestnih ulicah v okolici univerze, a policija je vendar postala konsekventna in je brez par-dona s pendreki napravila mir. K temu so pripomogli številni protesti, ki jih je notranje ministrstvo prejelo od raznih korporacij, ki se čutijo oškodovane po divjanju mlečnozobih nacijonalističnih študentov, ki trošijo svoje energije mesto pri knjigah, na ulicah, k čemur jim dajejo potuho njihovi nič bolj pametni nacionalistični profesorji. Med drugimi je protestiral proti divjaštvu nacijskih študentov gremij dunajskih kavar-narjev, ki je zagrozil, da bo v slu-
Čisto po pravici bom povedal. Ženske so se kar trle okoli mene, toda takih žensk mi ni mar. Jaz hočem žensko, ki je mlada, mehka. Pri uas živi taka, nekega vojnika žena je. Tretja bajta na koncu vasi. Daša ji je ime. Prav za prav, Darja, Poštena ženska je. Lotil sem se je, pa nisem nič opravil. Še poslušati me ni hotela. Poizkusil sem s silo — ni šlo. Mislil sem si, Jegor ji je zmešal glavo. Kako tudi ne bi, saj je pri topničarjih. Vse sem poizkušal, vsak dan sem bil pri njej, toda — nič. »Spat pridem k tebi«, sem ji dejal. Ona pa je sedela bleda kakor ta-le pečka. Da bi se vsaj nasmehnila, toda tudi tega ni bilo. Trebalo je kako tako narediti, da se mi ljudje ne bi smejali. Nič in nič. Končno pa je, pomislite, sama prišla k meni. »Brez moža ne morem več strpeti,« pravi. In zraven joka, ker moža že dve leti ni domov. Jaz sem jo seveda nežno poljubil, jo prijel za roko in to in ono. Prav do konca dopusta sem živel z njo kakor z ženo. Kadar sem prišel prenočevat k njej, mi je takoj pričela sezuvati škornje in se vsa tresla. Čudno! Povsod je hodila z menoj kakor psiček. Tako poslušna in dobra ženska je bila. Če je prišel k njej kdo drug, ni nič opravil. Meni pa se ni upirala. Mene ženske ljubijo, da, prav zares.«
»Iz katere gubernije pa prav za prav si?« je sumljivo vprašal vojnik s tvori.
po svetu.
čaju, če policija ne stori svoje dolžnosti, posegel po samopomoči, dalje izraelitska verska občina, zveza socialističnih akademikov itd.
Film »Im Westen nichts Neues«,
ki je zadnji čas v Nemčiji dovoljen za predavanje v krogu članstva posameznih organizacij, je v Avstriji na tozadeven protest ponovno prepovedan.
Zniževanje mezd je potrebna, ker
je kriza. Dessauska plinska družba je razdelila 9 odstotkov dividende in osmim upravnimi odbornikom po 38.000 mark (okoli 500.000 Din), ki imajo nedvomno še posebno plačo.
—	Pivovarniška družba in banka Gebr. Arnhold, Dresden-Berlin, je izplačala 11 odstotkov dividende. To je zlasti pomembno, ker se nemška industrija tepe za privatiziranje raznih občinskih podjetij, ki baje odjedajo gospodarske dobrote privatnikom. To pa niso edina podjetja, ki izkazujejo lepe dobičke. Kričanje o absolutno slabem prospevanju gospodarstva je vsaj pretirano in kolikor ni pretirano, plačuje stroške delavstvo z — nezaposlenostjo.
Nemški ministri so povabljeni v Pariz. Po zgledu angleške delavske vlade je sedaj tudi francoska vlada povabila nemške vodilne ministre v Pariz na prijateljski razgovor o evropski gospodarski situaciji in o načinu, kako pomagati Nemčiji iz obupnega gospodarskega položaja. Konkreten predlog ameriškega pre-zidenta Hooverja, da se priskoči Nemčiji na pomoč v obliki splošnega moratorija, je končno vendar tudi omajal konservativno in trdovratno Francijo.
Načrti nemških komunistov. Nemški komunistični poslanec Viljem Pick je imel v Leningradu govor, v katerem^ je trdil, da je meščanska vojna v Nemčiji že davno pričela in da se komunistična stranka resno trudi, da bi si pridobila simpatije delavskega razreda in bila v stanu proglasiti boljševiško diktaturo. — Pick napoveduje za bodočo zimo bitke z meščanskimi strankami, pri katerih se bo z vsemi sredstvi skušalo, da se vrže meščanski režimi.
V	Rusiji se da veliko radikalnejše govoriti kot pa v Evropi delati. Ko bi evropski komunistični voditelji le malo manj govorili.
Ali si 2e dobil novega narotnlka za „Delav-sko politiko", smatraj to za svojo dolžnost!
»Iz Herzonske, iz Ananjevskega okraja. Ali sva mogoče rojaka?«
»Ne, jaz sem iz Tavrijske.«
»Da, sijajna ženska je bila Daša. Z eno besedo, čaj in mleko. Kar težko mi je, kadar se spomnim nanjo.«
Nastopila je precej dolga tišina.
»Iz katere vasi pa ste?« je mahoma s slabim glasom vprašal omotani.
Vsi so se obrnili k njemu. Iz temnega kota se je svetilo njegovo pozorno oko.
»Iz Nikolajevske, iz Ananjevskega okraja. Saj sva rojaka?«
»Rojaka«, je odgovoril omotani. »Jaz sem tudi iz Nikolajevske.«
»A!« je oživel ordonanc. »Potam Dašo prav gotovo poznate!«
»Poznam,« je oni komaj slišno iz-pregovoril. »Moja žena je. Žena, da. Potemtakem sva res rojaka.«
Postalo je tako tiho, da je bilo slišati grmenje topov na položajih, osem vrst odtod. Vojnik s tvori je zakašljal.
»Žejen sem,« je zašepetal omotani.
Spet ga je pričela tresti mrzlica. Bilo mu je hladno in težko. Najrajši bi ničesar ne slišal, ničesar videl in ne čutil vročine, ki mu je palila oči in sence. Zdelo se mu je, da ni ne vojne, ne bolnice in ne ščetinastega vojnika, da je doma v izbi in da je vse to le strašen sen.
(Iz ruščine prevedel B. Z.)
Strokovna interna -cionala v Berlinu.
Strokovna internacijonala se seli iz Amsterdama.
Z dnem 1. julija t. 1. se preseli Mednarodna strokovna zveza iz Amsterdama v Berlin. Novi naslov ISS je:	Internationaler	Gewerkschafts-
bund, Berlin SO. 16, Kopenicker-strasse 113.
Hoovrov predlog in amerikanske borze.
Tečaji vrednostnih papirjev so narasli za 7 milijard dolarjev.
Odkar je Hoover objavil svoj načrt o moratoriju gled'e plačevanja vojnih dolgov, so narasli vrednostni papirji za 7 milijard dolarjev (okoli 400 milijard dinarjev), kar pomeni, da je načrt trgovsko dobro zasnovan.
Razvoj španske soci-jalistične stranke.
Socijalističen list v Madridu,
Španska socijalistična stranka je sklenila, da začne izdajati v Madridu svoj lastni list. Tiskovni sklad 1,100.000 pezet so zbrali tako, da plača vsak član po 3 pezete.
Tudi katoliške organizacije prirejajo na Nemškem korporativne po-sete kino-predstav »Im Westen nichts Neues«, kar jim nacijonalisti zelo zamerijo. Na psovanje nacionalističnega tiska odgovarja katoliška »Germania«:	»5000	katoliča-
nov, ki je včeraj zvečer prisostvovalo predstavi, je molče in globoko presunjeno zrlo prizore, ki ne vsebujejo nikake »skrunitve mrtvih«, ampak so visoka pesem zvestemu tovarištvu sredi nečlovečnosti vojne.«
Razračunavanje stavkujočih s škarjami. V Thornu na Poljskem je v tamošnji klobučarski industriji izbruhnila stavka. Med stavkujočimi in stavkokazi je prišlo zadnjo sredo do ljutih razračunavanj, pri katerih so se posluževali velikih Škarij, ki jih rabijo pri svojem delu. Mnogo delavcev je zadobilo težke poškodbe in so jih morali oddati v bolnico. En delavec je bil s škarjami zaboden naravnost v srce.
Kako rešuje poljski žlahčič brezposelno vprašanje. Veleposestnik Sigmund Chodzinski si je zamislil rešitev delavske bede na ta-le originalen način: Šel je v neko banko ter izmenjal večjo vsoto dolarjev sa srebrn denar. Ko se je peljal nazaj grede z avtom mimo večje skupine brezposelnih delavcev, je pričel trositi iz avtomobila Srebrnjake po pet zlotov med delavce. Seveda ie nastal med temi hud boj za denar. Nazadnje so delavci navalili na avtomobil, vendar jili je odgnala policija. Graščak je seveda z naslado opazoval revne delavce, ki so se v pra]iu valjali in iskali Srebrnjake. Če to ni zasmehovanje delavske revščine, kaj naj bi sicer bilo.
Pogodba med Litvansko in Sovjetsko vlado, ki vsebuje medsebojno obveznost nevtralitete v slučaju vojne in ki je bila sklenjena leta 1926, je bila te dni od obeh držav ponovno ratificirana za nadaljnih pet let.
Pen-Klubi za mirovno politiko.
V	Haagu se vrši kongres mednarodnih Pen-Klubov (organizacije književnikov), ki se je v splošnem izrekel za podpiranje gibanja za evropski mir. Francoska, nemška in poljska delegacija so se zedinile k sledeči skupni resoluciji: »Francoska, nemška in poljska delegacija mednarodnih pen-klubov protestirajo proti vsaki politiki, ki bi mogla dovesti do vojne!«
Bombe v	Italiji. V	soboto	zjutraj
je	v Genui	na raznih	krajih	mesta
eksplodiralo	nič manj	ko 35	bomb,
ki	pa niso	napravile	veliko	škode.
Gre najbrž za politično demonstracijo.
Monstreproces v Italiji. V Palermu se je pretečeni teden vršila sodna obravnava proti obširni zločin-
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da si poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
ski organizaciji, kakor jih malo pozna kriminalna zgodovina. Gre za organizirano zločinsko družbo s 213 člani, ki se je sistematično bavila z ropi, umori in izsiljevanji. Obtožnica se glasi na 43 umorov, 26 poskusov umora, 21 izsiljenj in na veliko, nedoločeno število roparskih napadov in tatvin. Družba je prevzela tudi izvedbo neke krvne osvete, ki je zahtevala dosedaj pet smrtnih žrtev. Vsega je bilo v tej obravnavi zaslišanih 1300 prič, na porotnike je bilo stavljeno 300 vprašanj, čitanje obsodbe je trajalo več ur. Dvanajst obtožencev je bilo obsojenih na dosmrtno ječo, sedem obtožencev je dobilo prisojenih vsak po 30 let ječe, 110 obtožencev je pa bilo obsojenih na zaporne kazni po 10 do 23 let. Tajna zveza zločincev je celo vrsto let delovala, dokler se ni radi ljubezenskih zadev in ženskih intrig izdala oblastvu.
Španski maior Franco, ki je pred revolucijo snoval upor, je tudi proti sedanjemu republikanskemu režimu v Tm klerikalcev. Vojaško letalstvo ■ to je že pričelo z uporom, ki lip; Čatrt' FrailC0 se nahaja v bol-si ie na volilnem shodu a°£o. Vlada ga je aretirala. višanS, 6 V.znak P^testa proti po-p „?.arin- Tekstilni industrijci
vlnHa JuPi so 12 Protesta, ker je 1 k . zv,sala uvozne carine na bom-8Ir •,Th VSe delavstvo. Ubogo gr-sko delavstvo naj bo torej žoga, karo brcata vlada in delodajalci.
*
Strašna požarna panika v kinu.
V	četrtek, dne 25. junija je nastal med predstavo požar v nekem kinu v Galacu na Rumunskem. Ogenj je nastal v kabini. Operater je na mestu zgorel. Pomočniku se je vnela obleka, vendar se mu je posrečilo priti 'z goreče kabine v dvorano med gledalce, ki so ga, ko so ga zagledali, vrgli na tla in mu pogasili gorečo nbleko. Mecj tem je nastopila požarna bramba, ki je udušila požar.
Strela je udarila v ministrov tlom. L etos so strele posebno hude in ne izbirajo žrtev. Pred kratkimi je tudi pa Xir.0,skem razsajala huda nevihta- Pri tej priliki je strela udarila v kmečki dom bivšega avstrijskega poljedelskega ministra Thalerja, ki se le se'e Pred kratkim izselil v južno Ameriko. Ce bi bil ostal doma, kdo e’ cce .ne bi bil postal žrtev strele.
Svetovna vojna še danes ubija. ,ri Mansfeldu na Nemškem je sku-P^a otrok našla na polju granato, s afero se je igrala. Naenkrat je gra-ata. eksplodirala in čisto raztrgala v°je otrok, več je pa težko poškodovanih.
. i Smrtna avtomobilska nezgoda e‘Rijskega ministra. Bivšega belgij-
pega ministra za znanost in umet-
°£t,, senatorji! Bautliiera, je pred
ek()liho dnevi povozil nek avtomo-
"• Senator ie kmalu nato v bolnici umrl.
Smrtna vožnja z drezino. V Ape-lnah, na železniški progi med Turi-°Ri in Savono, se je skupina pro-2^iVn'b delavcev hotela odpeljati po ^ eZniški progi, ki je tukaj zelo str-T® in vijugasta, z drezino v dolino, na ° °bremenjena drezina je pa teč' ^rm' Pr°g> začela vedno hitreje z Kpn 'e n* bilo več mogoče zavreti; lin 1?k°vito brzino je drvela v do-ra° ‘o na vsakem ovinku je vrgla ki -S Par delavcev in materijah nazarl ■ na ni° naložen, dokler ni Dre *i*e drezina sama zletela v nek dol ^ ^a *a način se je ubilo pet nr.oVcev’ devet je pa ostalo težko
Poškodovanih. »*,iRoparska morllna in Izslljevalna mi, rVKa z oineiono zavezo. V Paler-111 Je te dni končal proces, ki je
Šole ie konec, kam pa sedaj?
Starši so v naj večjih skrbeh, kam z otroki, ko dorasejo šoli. Gospodarstvo je danes v krizi. Pravega gospodarskega življenja ni in negotovo je, kako se bo razvijalo javno življenje pri nas. Industrija vegetira. mala obrt životari, izobraženih, šolanih ljudi je povsod dovolj. Tako tolažbo dobe starši, kadar povpra-šuiejo za svet, kakšnemu poklicu naj bi navrnili svoje otroke.
Kljub temu težkemu vprašanju, se je vendar treba odločiti.
Pri določevanju poklica otroku je treba paziti na več stvari. Predvsem na njegove fizične in psihične lastnosti. Lajik pa to opazovanje težko presoja. Zato je potrebno, da išče sveta najprej pri učitelju1, če ni javne posvetovalnice za izbero poklica. V drugi vrsti naj se pa obračajo organizirani delavci do svojih strokovnih organizacij, ki vedno 'lahko dajo pojasnila, kakšen poklic je bolj priporočljiv, katera stroka je v razvoju.
Pri- izberi poklica ne more biti povsem merodajno, za kakšno stroko se otrok navdušuje. Ugaja otroku morda električarstvo, kovaštvo ali katera druga stroka. V vsakem slučaju je treba zadevo presoditi z ozirom na svojstva in nadarjenost otroka. Otrok s slabim spominom', bojazljivi otrok je primeren za drugačne poklice, kakor otrok, ki ima dober spomin in energijo. Izredno nadarjen otrok z dobrim spominom pa spada v šolo. Kakor sem pa že rekel, mora biti to stvar onih ljudi, ki otroka duhovno in fizično poznajo, to so, učitelji in zdravniki.
Glavno načelo vseh delavskih staršev pa bodi, da dajo otrokom čim boljšo šolsko izobrazbo, potem pa jih posvete realni naobrazbi. To je mogoče na dva načina. Otroci s primerno šolsko izobrazbo lahko posečajo obrtne šole in srednjo tehniško šolo v Ljubljani. Otroci pa, ki te šole ne morejo obiskovati, naj se posvetijo gotovi stroki, pa naj kot pomočniki obiskujejo strokovne tečaje ali za gotove poklice višje izobraževalne dveletne strokovne tečaje na obrtni srednji šoli.
Pri nas je še vedno premalo strokovno naobraženega naraščaja. Zato imamo toliko tujcev na dobro plačanih mestih. Ni torej zadosti, če sc vajenec izuči te ali one stroke. Dolžnost roditeljev in mladega pomočnika samega je, da se praktično in teoretično izpopolni v svoji stroki-
Ne silite pa otrok v srednje šole, če niso prav sposobni za to, ker se ta kasta »študiranih« ljudi preveč množi. Več kot polovica otrok, ki gredo v srednje šole, opeša ali zaradi pomanjkanja sredstev ali zaradi utrujenosti. Vsi ti siromaki^ so potem po veliki večini na slabsem kakor delavec, ki je vešč svoje stroke. Na Dunaju je na primer tako veliko število teh »študiranih« ljudi, da se celo doktorji trgajo za policijske službe. Nočem reči s teni, da je policijska služba nečastna, pac pa, da imamo že veliko preobilico ljudi, ki so študirali nepraktične sole, in nihče ne ve, kam z njimi.
Dajmo otrokom temeljito izobrazbo v njim primernih strokah, pa smo storili svojo dolžnost.
Čudovito osvežilo za poletil
Kadar je vročina in prah, je kar potrebno, da si umijete glavo z Elida S ha m p o o * n o m. To Vas os ve* ži in Vam ohrani lase lepe ii
n zdravel Vsak teden po enkrat si umijte glavo!
ELIDA SHAMPOO
Nacionalistična korupcija na ČehoslovaSkem
trajal nad leto dni. Na zatožni klopi je sedelo 213 članov neke banditske organizacije, ki sc je pečala sistematično z izsiljevanjem, ropi in umori v lastni režiji in po naročilu. UD-toženi so bili 43 umorov, 26 poskusnih umorov, 21 izsiljevanj, neštevu-nih ropov in tatvin. Največje naročilo, ki ga je družba prejela od svojih klijentov, je bil maščevalni umor nad petero osebami. V teku procesa je bilo zaslišanih 1300 prič, porotniki pa so morali odgovoriti na 300 stavljenih vprašanj. 12 obtožencev je bilo obsojenih na dosmrtno ječo, sedem vsak na 30, 110 pa na 10 do 23 let ječe. Ta tajna družba je de lovala mnogo let. Naposled so jo iz dale ljubosumne ženske, ki so se skregale s svojimi ljubimci, voditelji tolpe.
Na Čehoslovaškem imajo trenutno na dnevnem redu veliko korupcijsko afero, kakršne imajo sicer tudi drugod. Ni to sicer nič novega, nasprotno, gre za to, da se konča grda zadeva, ki ne škoduje Čehoslovaški toliko materijelno, kolikor moralno-Junak dneva je Jurij Striberny, dolgoletni poslanec in poznejši minister narodnosocijalistične stranke. Stri-3erny je v svojem hipemacijonalizmu hotel prekašati svoje tovariše in se je pri tem posluževal poleg propagande tudi še bolj izdatnega sredstva, da bi postal popularen. Vehementno je pobijal korupcijo in s tem si je res pridobil veliko zaupanje mase in celo predsedniku Masaryku je v gotovem oziru imponiral. Predsednik republike pa je prvi spoznal nevarnost, da bi se bolezen korupcija, ki jo je Striberny tako vehementno pobijal pri drugih, mogla prijeti njega samega. Zato je predlagal, da se narodnega »borca« gmotno podpre s tem, da se mu nakaže naroden dar v obliki četrt milijona čeških kron ali blizu pol milijona dinarjev. Toda to ni pomagalo, kajti to je bila očividno bagatela za Stri-bernega. Zato je vseeno začel uganjati silno korupcijo. Zlasti pri dobavah premoga za železnice. Sedaj so mu baje dokazali, da ni te korupcije uganjal brez vednosti drugih ter samo za svoj žep, ampak tudi za narodno socijalistično stranko, ki je prejela 12 milijonov Kč kot subvencijo. Za železnice se je kupoval premog najslabše vrste, zaračunaval pa se je za najboljši. Razliko so korup-cijonisti spravili v žep. Glasilo »Unije« čehoslovaških železničarjev je že pred leti vedelo o tej stvari ter je na to opozorilo javnost, toda zaman. Stribernyja se je ščitilo od vseh strani. Pozneje, in sicer 1. 1926 pa so nastale diference med njim ter njegovo stranko, ki ga je končno izključila. Striberny pa je osnoval novo fašistično stranko in zbral pri zadnjih volitvah 70.000 glasov in tri
mandate. Enega od teh je prejel znani Gajda, ki je potem svoj mandat vsled nečednih afer izgubil. Striber-nemu pa so končno sedaj še-le — obesili parlamentarno preiskavo na vrat zaradi stvari, ki jih je zagrešil pred sedmimi leti kot minister. Tozadevna komisija je končala svoje delo ter izročila materijal vladi, ki bo najbrž nastopila sodnijsko proti obdolžencu. Striberny se zagovarja s tem, da ga obrekujejo ljudje, ki imajo sami maslo na glavi in da če je kaj zagrešil, tedaj je to storil z vednostjo drugih. Železničarsko glasilo »Unije« naglasa, da je dobilo enkrat vendarle zadoščenje zlasti s tem, da se njegovih člankov iz leta 1924 sedaj poslužujejo tisti ljudje, ki so takrat te članke silno pobijali ter Stribernega branili. Pod ero Striber-nega kot železniškega ministra so železničarji, zlasti oni, ki niso trobili v rog »Zemske Jednote narodnih železničarjev«(!), morali prestati silne persekucije! Predčasne upokojitve, prestavljanje, redukcije itd. so bile na dnevnem redu. Denuncijacije so bujno cvetele. Skratka, kdor ni bil včlanjen pri organizaciji nacijo-nalnih železničarjev, ki so uživali vso protekcijo ministra, ni bil siguren svoje eksistence. In vse to se je smatralo za narodno delo, s katerim se je skušalo maskirati korupcijo. Slučaj Striberny zopet jasno potrjuje, da je vedno sumljivo, če kdo rad povdarja svojo nacijonalnost ter pa-trijotizem, kajti za tem navadno tiči nekaj drugega. Škoda in krivice, ki jih je Striberny storil državi in železničarjem, so nepopravljive. Čedne stvari to, kaj ne da?
Če si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati Izključno z lastnimi sredstvi. —
Maribor.
Že drugič poneverba pri mestnem magistratu. Kakor poročajo časopisi, so te dni odkrili pri mestnem knjigovodstvu poneverbo, ki znaša nad 80.000 Din. Poneverbo je izvršil nek uradnik mestnega knjigovodstva. To je sedaj že druga poneverba, ki so jo odkrili v razdobju dveh mesecev pri mestni občini. Prvi slučaj se je zgodil v mestnem električnem podjetju. Poneverjena vsota je znašala več deset tisoč Din. Značilno je, da svoječasna defravdacija, ki je bila izvršena v mestnem pogrebnem zavodu, ni izučila poklicanih kontrolnih organov, da bi bili podvzeli pravočasno potrebne korake in s tem onemogočili nadaljne poneverbe javnega denarja. Takšni slučaji škodujejo ugledu celokupnega urad-ništva mestnega magistrata, čeravno isto gotovo ni odgovorno za dejanja posameznih individijev- Odgovorni so pa za te slučaje predvsem gospodje na vodilnih mestih, ki imajo nalogo nadzirati denarno poslovanje. Priporočljivo bi bilo, da gotovi višji uradniki, mesto da kontrolirajo razne druge institucije, posvečajo več pažnje institucijam, kjer so sami nastavljeni in poklicani vršiti kontrolo.
Kongres profesorskega društva. Letošnji kongres profesorskega društva se bo vršil od 6. do 8. julija t. 1. v Mariboru.
Občni zbor zadruge »Delavski dom« v Mariboru. Minuli četrtek se je vršil v društvenem lokalu na Frankopanovi cesti št. 1 prvi redni občni zbor zadruge »Delavski dom«, ki je bil dobro obiskan. Po prečita-nju zapisnika ustanovnega občnega zbora je predsednik s. Jelen poročal o društvenem delovanju v minulem letu. Zadrugi se je posrečilo izvesti nakup lastne hiše in velike stavbene parcele, ki meri 1296 ms. Z nakupom	te	nepremičnine, ki leži	na	vogalu Ruške	in	Frankopanove ceste,	si	je prh
dobilo mariborsko delavstvo zopet svoj sicer zaenkrat še skromen, toda lasten dom in ima možnost, da bo sčasoma lahko zgradilo na kupljenem sta v b 1 š ču stavbo, ki bo odgovarjala društvenim potrebam in iki bo lahko v ponos mariborskemu proletarijatu. Takoj po nakupu te posesti je zadruga adaptirala nekatere prostore v hiši in jih preuredila za društvene pisarne, kjer M začasno dobile najbolj potrebne organizacije in društva društvene lokale, del vrta pa se je oddal delavskemu otroškemu društvu »Detoljub« za igrišče. Po predložitvi računskega zaključka za leto 1930 se j« razvila stvarna debata, v katero je posegle več članov, nato pa je bila podeljena od predsednika nadzorstva s. Strnada predt-lagana razrešnica staremu odboru. Društvenemu	blagajniku s. Pelikanu	pa	je bilo
izrečeno	še posebno priznanje	za	vzorno
vodenje blagajniških poslov. K točki 6 dnevnega reda je v imenu odbora poročal podpredsednik zadruge s. Eržen o smernicah za bodoče delo, ki je v lepem in stvarnem govoru prikazal, kaj vse zmore delav stvo z združenimi močmi, kar pričajo številni lepi delavski domovi v drugih krajih, zlasti pa v inozemstvu. Sklenilo se ie, da se bo v bodočem posvetilo vse sile pridobivanju novih zadružnih članov in bodo v to svrho pritegnjeni v širši odbor še zaupniki iz raznih obratov. Pri volitvah novega odbora so bili ponovno izvoltem v načelstvo: za predsednika s. Jelen, podpreds. s. Eržen, blagajnika s. Pelikan, zapismkaria
s. Čeh	in za odbornika ss. Bibič	in Gradišnik.	V	nadzorstvo	ipa iss. Strnad,	Zagernik,
Krištof Rezka, Ternovšek, Mihevc in Ko-pič, nakar je bil občni zbor zaključen.
40 letnica obstoja deške meščanske šole	v	Mariboru.	Z zaključkom	letošnjega
leta	je	.poteklo 40	let, odkar je	bila usta-
novljena v Mariboru deška meščanska šola.
Službo dobi pri pošti sedem absolvi-ranih juristov, 4 elektrotehniki in nad 100 srednješolcev, ki se sprejmejo začasno kot praktikanti v telefonsko in telegrafsko službo.
Razstava foto-amaterskih del. V nedeljo je bila otvorjena razstava loto-ama-terskih del v bivši Park-kavarni. V celem je razstavljenih nad 250 lepih fotografičnih posnetkov.
Z motornim kolesom se je zaletel v železno obcestno ograjo minuli petek ključavničar Jakob Gačnik. Ponesrečnec se je peljal iz Št. lija, kjer stanuje, kakor vsako jutro v Maribor v službo. Pri Denvusch-kovi opekarni ga je doletela nesreča, vsled katere je zgubil levo nogo.
Nezgode. Na Janževi gori, kjer zidajo cerkev, je padla 37 letna kmetica Josepina Krepas z odra in se je pri padcu težko poškodovala. — Na cesti, ki pelje od Sv. Martina proti Sl. Bistrici, pa je prišel pod z drvmi naložen voz 32 letni Josip Črnec in je utrpel tako težke telesne poškodbe, da je obležal na licu mesta mrtev. — Pri delu v kovačnici drž. žel. se je težko poškodoval 18 letni Evgen Lapornik. Pri sekanju železa mu je namreč priletel v trebuh košček železa ter se mu je zaril v drobovje.
Tatvine. Minuli petek je bilo iz veže Splošne bolnice ukradeno dvokolo posestniku Josipu Hojniku iz ptujske okolice. — Nameščenki Marti Voh pa je bila ukradena iz pisarne srebrna ročna ura. Vkljub takojšnjim poizvedbam se dosedaj še ni posrečilo izslediti tatov.
Pri veselici del. društva »Froh-sinn« bo postavljena tudi pekrska žična železnica, kjer se bodo lahko vršile poskusne vožnje. Več je razvidno iz letakov in vabil.
Dr. Josip Furlan, specijalist za ušesne, vratne in nosne bolezni v Mariboru, Razlagova ulica 2, ordi-nira od 1. julija dalje od 10. do 12. in od 14. do 15. ure.
Pergamentni papir za vkuhavanje kupujejo gospodinje samo v papirnici Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6.
Vsakdo mora Citati Fr. 2geCevo knjigo
ospojnijrzgoli
Stane 8 Din in se dobi v vseh knjigarnah. —
PAPIRNICA LIUD/KC w	TI/KARME
JLOH/KOV TRC f»
Razno.
Pred proletarizacijo zdravniškega stanu. V nekem razgovoru, o priliki kongresa rotarijcev na Dunaju, je zdravnik-učenjak dr. Jauregg, izrazil bojazen, da bo sčasoma vsa medicinska veda socijalizirana. Že danes so zdravniki v večini modernih držav uradni organi raznih zavarovalnih korporacij, obsojeni na vnaprej določeno poslovanje po gotovih šablonah, dasiravno je ravno pri zdravilstvu osebnost zdravnika največjega pomena. Z racionalizacijo zdravilstva izginja tudi osebni vpliv zdravnika na bolnika. — Deloma je tudi kriva visoka nadpro-dukcija zdravnikov; v zavarovalnih inštitucijah velja glede zdravnikov »numerus clausus« in v Nemčiji se bori točasno 3000 do 4000 zdravnikov za nastavitev pri bolniških blagajnah. Na ta način pa trpi tudi kvaliteta zdravilstva; le malo je še idealistov, ki se hočejo in morejo posvečati sistematičnemu raziskovanju v medicinski vedi.
Zdravniška znanost v službi alkoholne industrije. V Berlinu se je vršila te dni zanimiva sodna razprava v tožbi radi žaljenja časti med dvema zdravnikoma, hamburškim prehranitvenimi biologom Dr. von Hahnom in berlinskim sanitetnim svetnikom Dr. Vollmannom. Dr. von Hahn je imel v Berlinu predavanje o vplivu alkohola, zlasti piva, na človeški organizem, v katerem je trdih da pivo ne škoduje zdravju, temveč mu celo koristi kot hranilo. Dr. Voll-mann je proti takemu predavanju protestiral ter očital Dr. von Hahnu, da zavestno izprevrača znanstvene dokaze v interesu alkoholne industrije. Celo predavanje da je imelo značaj plačane reklame za pivo-varništvo. Dr. Hahn se je izgovarjal, da je dobil za predavanje samo 500 mark (7000 Din), ni pa mogel tajiti, da je hamburška institucija, kateri načeluje, odvisna od pivovarn. — Sodišče bo razglasilo obsodbo naknadno.
Živo srebro v hrani.
Pred nekoliko leti je vzbudil veliko pozornost berlinski kemik dr. Stock s trditvijo, da utegnejo škodovati človeškemu zdravju neznatne količine živega srebra, ki jih telo
3(upu}te svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
Tudi Ti
pridobivaj naši »Delavski politiki" nove naročnike.
Merilo delavske zavednosti je delavski tisk. Zato moraš tudi Ti pridobiti »Delavski Politiki« še vsaj enega novega naročnika.
Delavec, nameščenec! pomnita, da Vajine interese zastopa le
delavski tisk, zato čim več naročnikov, tem večji vpliv in tem močnejši bo naš glas.
Zato na delo! V vsako delavsko stanovanje, v vsak lokal naš list — »Delavsko Politiko«.
stalno sprejema iz amalgamskih plomb. To trditev so začetkoma sprejeli s skepso, potem pa so na podlagi natančnih preiskav dognali, da izloča mnogo ljudi majhne količine živega srebra in so ga morali tedaj od nekod v telo sprejeti. Kakor pa je sedaj dokazal dr. Borinski, vodja kemičnega oddelka berlinskega zdravstvenega zavoda, izvira to živo srebro iz naših živil, kajti izločajo ga tudi ljudje, ki niso imeli nikoli v življenju zobnih plomb. Vendar je te prvine v živilih tako malo, da ne more škodovati zdravju. In tudi iz plomb v telo prihajajoče živo srebro se giblje v tako malenkostnih količinah, da utegne imeti kakšen slab učinek v le prav redkih primerih.
Meh za smeh.
V nekem dekliškem zavodu so priredili natečaj v risanju. Za nalogo so dobile gojenke: »Kaj bi hotela biti.«
Čez eno uro so že vse gojenke izročili svoje risbe, samo ena je ostala sklonjena nad papirjem, na katerem ni 'bilo še nobene poteze.
— No, kaj je s teboj? je vprašala strogo gosipa ravnateljica.
— Jaz bi hotela, da se omožim, pa ne vem, kako bi to narisala...
— Lizika, ali hočeš, da se greva igrat ata in mamo?
— Hočem. Ampak mi moraš takoj dati tistih deset dinarjev, ki si jih dobil od strica. Potrebujem jih za — hišne potrebe.
Prijatelj (tiho med obedom);
— Kako si mogel vendar vzeti ta kolovrat? Grbo ima in grda je kakor smrtni greh!
On: — Lahko brez skrbi na glas govoriš! Saj je tudi gluha ...
Metulj in ženska.
Kakšna je razlika med metuljem in žensko?
Nobene ni. Samo da gre njun razvoj v obratni smeri. Pri metulju: gosenica', potem buiba in nazadnje metulj. Pri ženski je nasprotno: Deklica je metulj, zaročenka buba, a žena — gosenica.
Med prijateljicami.
— Torej draga, ti si se odločila, da vzameš svojega Stanka. Prav žal mi je res, da ga še ne poznam. Kakšen človek pa je on, s čim se ukvarja?
— Ah, Stanko! To ti je najplemenitejši. najpoštenejši in najidealnejši človek ne svetu!
— Sirota moja, potem boš pa pole: njega umrla od gladu.
zastonj
MALA NAZNANILA.
ELEKTROMEHANlCNA DELAVNICA
M. TRABI
Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 3702
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna In ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev ln dynamo-strojev.
Vsi letni naročniki dobe
14 karatno originalno amerikansko
zlito nalivno pero
ati pa KUrschnerJev ročni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radlo“ welt“. Naroča se Administration der „Radio-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Usnjate lokavice v veliki izkin
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9-
Pristopajte k zadrugi
»DELAVSKI DOM"
r. z, z o, z. v Mariboru.
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din-Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost, da bo član te delavske zadruge.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi dobro blago ja ženske in otročke oblekce po Din 8’—, 10-—, 12-— meter. Oglejte si pred nakupom
IBBBBBBBBBBBBBBBBBSB
JAKOB KOVAČ, Celje,
diplom, krojaški salon,
Razlagova ul.6, blizu Delavske zbornice
priporoča svoje Izdelke na inero In sicer vse vrste oblek za gospode, dečke in turiste. Oglejte sl Izlolbo. Za Člane »Prijatelji prirode" 10% popust.
bbbbbbbfobbbbbbbbbbbi
NI POTREBA
skrbeti, kje si boste nabavili obleke« Čevlje, sandale, perilo, klobuke, ter vsakdanje potrebSCine, ker kupite iste po zelo solidnih cenah pri
JAKOB LAH, Mor, Glaonl trj Z.
Oglejte si izložbe in zalogo!
ii m ii i
Hnloaolte svoje PrihronKe
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Bloie obrestujemo po 67A
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavltcll Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcii Izdala in urejuie Viktor Eržen v Mariboru.