Ljubljana, sreda 29. aprila 1925 i*o*tnina pavSaltrana. Ossta 2 Oin gs Izhaja ob 4. »iaipal. gai Stane mesečno Din »s—; aa inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo l Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev 16/1. — Telefon štev Vočna redakcija: od 19. ure naprej v Knailovi ul. št. s/L — Telefon it. 3*- 1 "v 1 K/^j W*h Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravs: Upravnišfvo: Ljubljana, Prešernov« ulica št- 54. — Telefon »t. 35. Inseratni oddelek« Ljubljana, Preier. nova ulica št. 4. — Telefon fct. 36. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica It i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu j Ljubljana it. 1184*, - Praha čisla 78.1&J. Wien Nr. 105*41- Ljubljana. 28. aprila. Klerikalizem je znova silno oškodoval Slovence. Glasilo ljubljanskega škofa, ki je obenem glavni organ klerikalne stranke, je skočilo v naibolj kritičnem zunanjepolitičnem položaju naši mladi državi v hrbet. Radi dogodkov na Bolgarskem se je postavilo odkrito na stran naših narodnih in državnih sovražnikov terssvoio pisavo direktno podprto klevete Cankove vlade proti Jugoslaviji. S tem veleizdainiškim činom klerikalizem ni prizadejal slovenskemu ljudstvu le nove sramote nelojalnosti napram državi, marveč ga je pred vso jugoslovensko javnosti-) tudi žigosal kot nezanesljiv element, ki ne zasluži v naši državi tiste obzirnosti, ki io smejo zahtevati zvesti in zavedni državljani. Zaman svarimo Slovence že šest let, nai se v Jugoslaviji otresejo brezdomo-vinskega klerikal:zma. ako hočejo oču-vati svoio narodno čast ter ohraniti svoie gospodarstvo pred uničujočim vplivom politikujoče duhovščine. Zaman. Kraniec in Štajerc nadalje slepo drvita v vedno večjo svojo sramoto tn nesrečo. Izučila jih ni niti svetovna vojna. Oni hočejo biti uničeni in pogubljeni od lastne neumne zaverovanosti. «To ni avtonomizem. ni separatizem, nego ie eksplozija globoke mržnje, ki »o klerikalci goje proti državi kot posvetni organizaciji in proti srbskemu delu našega naroda kot ničnemu najjačjemu stebru » Tako je lapidarno označil beograjski list pisavo škofovega lista m stališče klerikalne stranke cb bolgarskih dogodkih. Upravičeno! Mržnia Se globo-, ko utemeljena v bojazni, da klerikalizem kot internacijonalna rimska kuga. ki črpa svoio moč in obstanek le iz zlorabljanja katoliške cerkve in vere, nts bi v Jugoslaviji izgubil svo'ega političnega vpliva. Odkar se ie začela iz našega Pijemonta ob Donavi čvrstiti jugo-slovenska propaganda za združenje In osvobojenie vseh Jugoslovenov izpod turškega in avstno-ogrskega jarma, ob-stoia v slovenskem klerikalizmu ost strupene propagande proti Srbom in ju-gnslovenskemu unitarizmu. Svojo nrav so klerikalci pokazali že dovoli odkrito ob času aneksijske krize leta 1908.. ko so ne samo v svojih listih, ampak tudi v dunajskem parlamentu ter v kraniskem deželnem zboru slovesno manifestirali za aneksijo Bosne m Hercegovine ter protestirali proti »pohlepnosti® in «požrešnosti» Srbov in Srbije. ki si ie po božjih in naravnih postavah lastila pravico do teh izključno sr-bohrvatskih dežel. Ob balkanski vojni je »Slovenec ligra! isto dvomliivo ulogo. zlasti leta 1913.. ko so Bolgari pod vplivom Ferdinanda Koburškega in na direktive z Du-na:a. ki se je zbal premoči Srbije, za-vratno napadli svoje srbske zaveznike, brez katerih bi bila njihova zmaga nad 1 turško armado nemogoča Takrat ie klerikalno novinstvo s «Slovencem» na .čelu verno prepisovalo in ob.iavl'a!o [laži dunajskega vladnega tiska o srbski nenasitliivostl In srbski krivdi ter se očitno postavilo na stran Bolgarske, ki [ie zakrivila ve!;ki greh na slovanski in |zlasti iugoslovenski stvari. In pred začetkom svetovne vojne, ob sarajevskem atentatu, so klerikalci na-Jravnost konkurirali v psovanju Srbov. |Niihove iziave so bodrile tudi dunajske Ikrvoločnike. Takrat je proglašal ljubljanski škof Jeglič voir.o proti Srbom za sveto stvar: in ko so v mobilizacijskih dneh valovile Po ljub!;anskih ulicah množice vojaštva, so kanoniki prinesli v večernih urah iz l.iublianske stolne cerkve rod baldahinom monštranco ter [na Vodnikovem trgu blagoslavljali z Rešniim Telesom množico, ki ie po .večtedenskem huiskaniu klerikalnega čais:a kričala kakor razdražen pa-|pagai: «Srbe na vrbe!» . . . Zvesti hlanci avstrijskega in protiiu-goslovensvega. režima so bili v medvojnih letih naiboli vneti vojni prigania-či za z*rago nemškega orož'a ter de-minci;anti in krvniki vsega, kar je čutilo iugoslovetisko. I Svetovna vo^na ie maščevala krivico, przadeto Srbom in v«=em žrtvam klerikalne brezvestnosti. Ko je ob propadanju Avstrije vzo!amtelo v še večjem paru jugoslovensko gibanie. se klerikal-|ci niso mogli izogniti tem n":avora. toda v svoii globok' mržnii do Srbov so urbi et orbi proglašali, da zahtevalo samo [združitev iugoslovenskih dežel v okviru habsburške dmastiie. ter so tako ^naino otežkočili akciio Iugoslovenskih er-: Iz zunanje službe Novi jugoslorenskl konzuli. — Odlikovanje Inozemcev. Beograd. 28. aprila, p. Ob 1. popoldne je bil na dvoru minister za zunanje poele dr. Ntačič, ki je pri tej priliki predložil kralja v podpis večje število ukazov. Za jugoslov. honorarnega generalnega konzula v Bremenu je imenovan Bar-chausen. za honorarnega generalnega konzula v Lipskem Viljem Merer, za honorarnega konzula v Firer.ai Aliredo Ribarberl za honorarnega konzula v Brna ioženjer Milan VuletK. Kralj je odlikoval r redom sv. Save O. razreda francoskega senatorja Georgea Re-nauha, z redom sv. Save III. razreda predsednika civilne bolnice v Lvor.u Cvgena Grisoma in župar.a Iyonskega Emanuela Levila. tajrika prefekture v Rbocu (Francija) Cvgena Corin-Bšnaerj* in wmis švicarskega «0vinarja Paula di Bocheta, t retio« »v. Save IV. razreda p« tajnika rrad2*,.-ike-ga pojleništva Nikolaja Szecheyija m Aa-dreja Revtchea, uredr&a ir.adridakega Iste ►ABC«. Mussolini kupoje inozesiske liste Berlin, 28. april«, s. Po vesti «Vorw«rter., ki pa še ni potrjena, namerava tiskovni urad italijanskega aunmjega ministrstva kuprti Kst »Deutache Allg^meins Zeitung«, ki je last dedičev Hugo Stinnea«. Obenem hoče Museolini poskuelti, 4a kupi tudi v Parim nekatere lista. Kumiite srečke za Razlagov spomenik JDS in agrarna reforma Načelnost In doslednost JDS. - Navzlc vsem mahinarijam je dobilo dosedaj veleposestniške zemlje skoraj četrt milijona rodbin, samostojnih gospodarjev pa je postalo nad 25.000 kolonistov. past! ▼ napako, da M Identificirali slovenski del naroda z njegovo boleznjo, kl se rove klerlkallzem. S to boleznijo nočemo Identificirati niti katoliSke vere in cerkve, ki io klerikalizem brezobzirno eksoloatlra in s tem nezavestno degradira. Slovensko bratstvo ie za nas nepobltna resnica, klerlkallzem pa nevarna zabloda, ki koncem koncev mora po nezmotljivih zakonih zgodovine in razvoja oodlečl pred istino. To pa je ono. kar nam daje moč. da z žalostnim preziraniem prehajamo preko Izpadov v »Slovencu« in da z mnogim optimizmom gledamo v svojo narodno bodočnost*. Kakor v drugih velikih državnih vprašanjih so bili samostojni demokrati tudi glede agrarne reforme, odkar obstoji naša država, načelni in dosledni. Nobena druga stranka v današnji Narodni skupščini ni zastopala tako jasnega in odločnega stališča, kakor tudi nihče drugi ni bil v izvajanju agrarne reforme tako brezobziren kot ravno samostojni demokrati. »Slovenčeva* obrekovanja in škofovske drznosti ne morejo te resnice utajiti, pa naj se SLS še toliko trudi, da bi predstavila kapitalistično stališče svojega poglavarja in komandanta kot prizadevanje za »čim radikalnejšo socijalno pravično izvedbo agrarne reforme*. Pod predsedstvom Svetozarja Pribi-čeviča je že Narodno Viječe v Zagrebu in to 26. novembra 1918. sklenilo, da se ukinejo fevdalni odnosi ter da se bo vršila eksprooriacija in parcelacij?, veleposestev na korist onih kmetskih ljudi, ki sploh nimajo zemlje, ali vsaj ne dovolj. Pri tem sklepu ni bilo nobenega slovenskega klerikalca. Zasluga Svetozarja Pribičeviča je nadalje, da je prišlo vprašanje agrarne reforme tudi v proklamacijo ujedinje- i ■ja ki jo je 24. decembra 1918. Izdal regent Aleksander. Zadevni pasus se glasi: »Ja želim, da se odmah oristupi pravednom rešenju agrarnog pitanja i da se ukinu kmetstva 1 veliki zemljišni posjedi. U oba slučaja zemlja če se podeliti medju siromašne zemljoradni-ke, pravičnom naknadom dosadanjim vlasnlcima njenimi* — Prečanski demokrati so torei skrbeli za temelje agrarne reforme v naši državi že takoj ob nienem rojstvu, torej takrat, ko so klerikalnim voditeljem v Beogradu po glavi brnele republikanske in druge skrbi dočim so doma samo tuhtali, kako bi čim hitreje pokradli preostali vojni plen. Dne 27. februarja 1919. so bile po ministru Koraču izdane za izvajanje agrarne reforme »Predhodne odredbe*, ki so dobile zakonsko moč. Ze takrat se je pokazalo, da ima agrarna reforma pri nas tudi v političnih strankah obilo odkritih in prikritih nasprotnikov, med katerimi so seveda bili tudi slovenski klerikalci, kar so naibolj jasno dokumentirali s tem, da je niihova vlada pod predsedstvom g. Stojana Proti-ža, v kateri so bili poleg klerikalcev tudi Hrvatski zajedničarji. takoi napravila atako na izvajanje agrarne reforme. Priti je mora! za ministra agrarne reforme demokrat Krizman. ki je kot naslednik črnih gavranov izdal nared-bo, po kateri je moglo ljudstvo, zlasti na Hrvatskem, takoj priti do svobodnega uživanja delov veleposetniške zemlje. . Slovenska JDS je že leta 1919. na svojem glavnem zborovanju 5. in 6. julija. katerega se je udeležilo okoli 800 zaupnikov, zavzela glede agrarne reforme po referatu posl. dr. V. Kukov-ea prav radikalno stališče ter sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da se agrarna reforma »nemudoma in po demokratičnih načelih izvede in veleposestva razdele med one. ki nimajo zemlje. oziroma da se podržavijo*. Strankin kongres v Beogradu pa je leta 1921. sprejel program, ki določa kot glavno načelo glede agrarne reforme tole »De- mokratska stranka smatra izvršitev agrarne reforme in definitivno reguliranje agrarnih odnošajev kot bistven del nacijonalnega programa osvoboditve ln ujedlnjenia. Zato hoče izvesti agrarno reformo v tem smislu, da mora pripasti zemlja poljedelcu*. »Slovenec* piše. da so agrarno reformo izvajali v veliki meri demokratski ministri. Dokaj je resnice na tem. četudi ne popolna. V kolikor pa so samostojni demokrati kot ministri izvajali agrarno reformo, smejo biti na svoje delo samo ponosni; to tembolj, ker so za svoj trud želi v zahvalo vedno Ie klevete od strani prizadetih krogov ve-leposetništva. med drugimi tudi od slovenskih klerikalcev, ki so za Interese škofovskih veleposestev, ter latifundij vlastelinov. grofov, baronov in ag. sramotno pohodili in opljuvali ljudski program ter prezirali življenjske Interese siromašnega in zemlje potrebnega ljudstva. Kje bi že bila danes izvedba agrarne reforme, da niso Radič in klerikalci tudi uganjali 6 let zločinske politike, ki je onemogočila sprejetje defini-čudno, da sta se Korošec in Spaho, ki čudno, da ste se Korošec in Spaho. ki je največji nasprotnik vsake agrarne reforme. baš zato tako bratila. ker sta vedela, da so veleposestva škofov ln be-gov v nekonsolidiranih razmerah še kolikortoliko varna. A da nI bilo samostojnih demokratov bi danes ne bila agrarna reforma niti tako daleč, kakor ie. Do konca pre-teklega leta le bilo veleposestniške zemlje deležnih 216.644 rodbin, med katere se je razdelilo 572.396 oralov zemlje. Do danes je bilo naselienlh potom agrarne reforme nad 25.000 kolonistov, ki so postali Iz siromakov samosvoji gospodarji. Več tisoč hiš in gospodarskih poslopij je bilo s pomočjo agrarne reforme zgrajenih na veleposestniški zemlji ter kolonistom omogočen nakup živine in gospodarskega orodja. Na vsem tem velikem delu nimajo slovenski klerikalci niti najmanjše zasluge. Tudi g. Pucell, ki se pred kmeti tako rad trka na prsi kot njihov orvoboritelj in zaščitnik, je v Beogradu le dijete pobiral ali oa doma sedel v zapečku. ko so samostojni demokrati ob sovražr nem navalu od vseh strani neomajno branili temeljne principe agrarne refor-me ter storili vse, da po svojih najboljših močeh pospešijo rešitev tega za naš narod tako eminentnega problema. Šele po šestih, skoro že sedmih letih, je prišel čas, ko se je ljubljanski škof in šef SLS v svojem pastirskem listu pokazal slovenskemu ljudstvu tak, kakor je: neizprosen sovražnik agrarne reforme, brezobziren zagovornik veleposestniške sebičnosti, v čemer mu dobro poslužl tudi žuganJe s cerkvenimi kaznimi ln nesrečno smrtjo. Naj »Slovenec* piše sedaj še tako dolge članke o potrebi agrarne reforme, naj sedaj škofov list še tako bruha klevete, vse to ne more zakriti dejstva, da le SLS tudi glede agrarne relorme v dejanjih ravno nasprotnica vsega onega, kar dopoveduje ljudstvu. Prevarantstvo. II-cemerstvo in mamonlzem so pač že od nekdaj naiplemenitejše lastnosti klerikalcev. Pisanje škofovega lista dokazuje, da to žal tudi ostanejo. Radikali o sporazumu z radičevci «Samouprava» svetuje radičevcem naj se otresejo starih mrženj. Samo preko «Narodnega bloka* vodi njihova pot v vlado. — Beograd. 28. aorila. Današnja »Samouprava* prinaša nvodnik pod zaglavjem »Radi javnosti*. v katerem glede na prizadevanja radičevcev za vstop v vlado piše jasno ln odločno: »Napačno Je mnenie. da bi HSS oo popuščanju v nekaterih stvareh, ki so jo nepremostljivo ločile od skuoin Narodnega bloka, morala avtomatično priti do sodelovanla z Narodnim blokom. NI dvoma, da preokret HSS odpravlja nesporazumlienia, toda s tem še nI ustvarlen sporazum za upravljanje države. Ta snorazum se šele mora ustvariti. Ampak od načelne in zakonite ustavne osnove, kl ie itak obvezna za vse resne politične stranke, pa do pro-gramatične skladnosti Je še vedno velik korak, zato je treba živo delovati, da se doseže ta skladnost za sodelovanje orl upravljanju države. Izkušnja z »blokom narodnega sporazuma in seljaške (ljudske) demokracije* služI kot orimer. kl se ga ne sme oozabiti. Ob takem stanju stvari ne moremo uvideti nikakih resnih političnih razlogov, zakal se iz krogov HSS češče čuiejo zahteve oo lzkliučitvl Samostojne demokratske stranke iz kombinacije za programski sporazum in orllentacljo. Ako bo Sa-mostojna demokratska stranka sogla- Isla s programskim sporazumom, kl naj bi se dosegel med HSS In NRS. ne uvidimo nlkakega resnega političnega razloga za to zahtevo, ki izvira iz prej: šnjih medstrankarskih in osebnih odnosov med radičevci in samostojnimi demokrati. Preokret radičevcev do lr]a-vah Pavla Radiča in dr. Šuperine utegne še ogromno koristiti državL a ta korist bi potekla iz programske skladnosti med radičevci in radikali. Ako pa se ta skladnost doseže. Je treba preiti vse osebne odnose, kakor to vedno ravnalo pametni ljudje in z brezrazložno Izključitvijo Samostojne demokratske stranke se pač ne bi smela zmnn:šatl sila orogramatlčne skladnosti, ki mora narod in državo povesti k dobremu*. Radlkalski glavni organ torej v zgornjem članku sporoča radičevcem. da se v oarlamentu kot stranka moreio sporazumevati samo z Narodnim blokom. Ni razloga, da bi se zavoljo radičevcev razbijala zmagoslavna enotna fronta. Radičevci bodo orišli v vlado samo s tem. da dokažejo iskrenost svoje državotvorne politike z delom v parlamentu in med narodom, ter da obenem premostijo stare mržnje in začnejo stremeti za programsko skladnostjo z Narodnim blokom. ne Čudimo, če so zmagali! Samo nai ie »Slovenec* ne hvali, da sv. Oče ne odo-bravaio politične borbe troti politiku, iočim duhovnom Ker svet itak v6. da Vatikan mirno trpi vse nemoralne podvige klerikalcev ln politikujoče duhov-ščine proti nasprotnikom v vseh državah. samo v Italiii ne! Zato nai bo »Slovenec* enkrat tako prrazen in nai do. ve zakaj je papež v Italiii poslal v klo-šter duhovnike, ki so spočetka nekai ro-Dotali proti fašistom, ne ukrene ra enako z duhovniki in škofi drugod, kier di-rektno ruieta proti državi in skrunijo cerkev in krš!'o božfe oost-ive. To naj nam enkrat stvarno razlnži škofov »Slo venec*. Da bomo priznali, da Vatikan ni fašistovska ekspozitura in slovenski klerikalci ne podrepnikl Rima. Po svetu — Odkritje komunistične rerote ee Polj. ekem. V Novosrodeku na Poljskem so od krile policijske oblasti veliko komunistično zaroto. Vodje zarotnikov so bili naie-rnlW državnih gozdov, kl so ImeH stalne zveze sovjetskim poslaništvom v VarSavl. Pn do. sedaj Se nepotrjenih vesteh je bilo v Vari« vi na podlagi teh razkritij aretiranih že nid 700 komunistov. _ Boi;Sevlika propaganda na Japonske* Sovjetski veleposlanik Kopp Je tmel te dni na potu v Tokijo v Harblnu govor, ki povzročil na Japonskem silno ogorčeni Izjavil je namreč med drugim, da je rusko, japonska pogodba navadna cunja papirja je bila sklicana samo zato, da bi Imele tudi Zedlnjene države vzgled za priznanje sov jetske Rusije. Kopp je dalje Izlavll. da H> skuSal kljub nasprotnim določbam pogodb« razširjati bolJSevlSke nauke na Japonskem. Japonski listi naglaSaJo. da po tem govoru sovjetskega veleposlanika japonska vladi ne more imeti več zaupanja v odkritost nost sovjetske vlade. Veleizdajniška akcija glasila ljubljanskega škofa Skoro vsi beograjski listi žigosajo herostratstvo «Slovenca». — — «To ni avtonomizem, ni separatizem, temveč eksplozija globoke mržnje proti državi.* »Slovenca* o bol- dje. »Slovenec* smelo trdi. da je izvor Sramotno pisanje garskih dogodkih Je naletelo v beograj ski javnosti na odločen odpor. Skoro vsi listi v Beogradu žigosajo, da ie edino glavno glasilo SLS ter list ljubljanskega škofa zavzelo povodom bolgarske katastrofe sovražno stališče proti naši državi, in sicer Istočasno z bolgarskim notranjim ministrom Rusevom. Beograjsko »Vreme* priobčuje članek. v katerem piše. da so politične stranke organizirane navadno na podlagi različnih nazirani o notranji politiki in da zelo redko služi za to podlago sunania oolitika. V zunanji politiki ne more biti govora o oosebnih strankarskih ali razrednih interesih, ker pride ta v poštev samo interes naroda kot celote. V okviru zunaniih zvez se narod pojavila kot celota, ker cilji zunanje politike ne morejo biti delo posameznega človeka ali oa vprašanje ene same stranke, kajti ti cilji so določeni v preteklosti naroda, v njegovem zemljepisnem položaiu. v objektivnih pogodbah. v katerih se nahaja, v postu-latih niegovega obstanka ln razvoja. »Vreme* ugotavlja, da se ie samo neznaten del našega časopisja znašel na istem terenu s Rusevom m drugimi nepriiatelji naroda ter ptSe: »Ob tej priliki se ie zlasti odlikoval »Slovenec*, trlasilo klerikalne stranke dr. Korošča. Ž nerazumljivo zagrizenostjo m zlobo in nepoirHiivim herostratstvom je ta list iurišal na naš ugled ter denunciral krs'ievino SHS. Medtem ko se je omejil bolgarski notranji minister na to. da nam imputira vlogo insoiratorja krvavih atentatov v Bolgarski, obtožuje glasilo slovenskih klerikalcev svojo državo kot direktnega izzivača dogodkov v sosedni kraljevini. V tei smeri je glavno glasilo doktorja Korošca Iz okvira dennncljaclje svoie domovine, kl mu je postala navada. prešel v domeno velelzdalnlike ak- vseh poslednjih bolgarskih nesreč v tem. ker je Srbija Drejela vojno odškodnino od Bolgarske in ker jI ni odstopila Makedonije ter poskrbela, da v skuono državo pritegne ob času tudi Bolgare. Z drugimi besedami, razme re v Bolgarski bi se mogle zelo hitro popraviti in urediti, ako bi bili mi dobri brati in korektni sosedi. Bratstvo in korektnost naj bi obstojalo v tem. da se odrečemo delu svojega narodnega in državnega ozemlja, svoji narodni zibelki in svojim zahtevam napram ve rolomni sosedni državi. To nI Drvi slučai. da se je klerikal no glasilo znašlo bliže našim narodnim neprijateljem nego svoji državi. Verjetno je. da tudi ne bo poslednji. Pri trgovcih v templju nas to tudi mnogo ne preseneča. Od liudi. ki UDregaJo nebeška sredstva za doseganie posvetnih ciljev, katerih srce je na Dunaju, pogledi pa uprti v Rim. ki eksoloatlrajo tudi svoje bližnje sonarodniake. ne more mo pričakovati, da bi mogli ljubiti ves trolmenski narod In tako postooanje odgovaria Dopolnoma njihovi črni duši. To nI avtonomlzem. nI separatizem, temveč eksplozija globoke mržnje. ki jo klerikalci goje proti državi kot posvetni organizaciji ln proti srbskemu delu našega naroda kot njenemu najjač e-mu stebru. Z ozirom na to. da ne IJu bljo nikogar razen sebe In svojih sebičnih ciljev, ne ljubijo niti Bolgare. L njimi jih spaia samo mržnia napram srbskemu delu naroda. Krokodllske solze radi bolgarske katastrofe so prera-čeniene samo na to, da se škoduje srbskemu Imenu in ugledu države. Ako mislilo s takim postopanjem omajati na$o ljubezen napram bratskemu slovenskemu delu. se klerikalci jako varajo. Nai bo še toliko Slovencev zapeljanih. da se zbirajo okoli njihove črne ustav«, alti za trenutek nočemo Izzivanie avstrijskega časopisja »Riječ* prinaša dopis z Dunaja, ki poroča. da je dunajsko časopisje, predvsem vladno, komaj pričakalo priliko, da more izkoristiti klevetniške izjave bolgarskih odgovornih faktorjev, v katerih se dolži naša država krivde na atentatih in pogromlh v Bolgarski, plasti Selplova In Ramekova »Relchspost* prinaša strahovite klevete proti Beogradu ter primerja atentat na kraba Borisa s sarajevskim atentatom. Ze mesece in leta blatijo glasila voditeljev sedanje dunalske politike našo državo z najbolj neumnimi lažmi. »Relchspost* Intngira proti naši državi že cele mesece v zvezi z notranjimi dogodki v Albaniji. »Reichspost* in niei sličnl listi ne Prene-o intrigirati proti stabilizacni nasn notranjih razmer, dasi se mi niti najmanj ne vmešavamo v avstrjske notranje razmere. To se god' na način, kakor za bivše Avstro - Ogrske. Ko Je Stjepa.i Radič blodil Po sveta, ie bil za to staro avstrijsko kuhinta velik politik In vodia hrvatskega naroda, oo oreokretu v njegovi stranki pa ga Imenuie naivečiega političnega žongler-ja. Pavla Radiča oa lopova In špekulanta. medtem ko Dsule Hrvate, da so ravna tak! Balkand kakor Srbi. Tud! sedai ob bolgarskih dogodkih se poslužu-le dunaiskl tisk svolega starega načina hujskania. »Riječ* opozarja, da ne smemo orezreti. kar niša dunajsko časopisje. zlasti pa vladno, ker Je Iz njegove olsave razvidno, da živi na dunajskem Ballplatzu še vedno stari avstrijski duh kl spletkar! proti Beogradu ln celi naš! državi. Dunaiska oolitika išče po svetu pomoči za republiko Avstrijo ter se cmeri, da ne more živeti. Išče DomoS od Evrone. Zveze narodov In tudi od nas! Istočasna pa blat! našo državo, ki je bila vedno pripravljena ustreči njenim upravičenim željam »Riječ* ugotavlte. da Je Izključena vsaka pomoč za politiko, kakršna se Izraža v »RelchsnošH* in sorodnih listilr Take AvstrHe ne bomo reševal! ter ; nudil! pomoč, da ram postane še večji neorilatelj. Dunal hoče biti ono. kar ie bil nekdaj, ter neorestano propagira neke načrte, po katerih bi lažje došel do preišniega siiata. Oni. kl so ved.io huj-skall in živeli na tuje stroške, bi se morali sorliazniti z usodo mirnega metana. ki mora delati, ako hoče živeti. Kar dela danes Dunai. le delal tudi prej. ko ie Imela Avstrija 50 militanov prebivalcev In kar se mu je že bridko maščevalo. Resrnca je premagala laž m tako bo tudi sedaj. . . M .. Naš! državi ne morem škodovati klevete Dunala. kakor niso mogle nekdaj Srblll. Ml gremo nasoroti sl!a'n! bodočnosti. končuie »Riječ* svo) članek, kar oa le gnilega mora do konca Plasti v interesu vsega sveta, miru in Kulture, resnične kulture glovečanstva. Politične beležke + Obrnjeno po beležki školovega lista: Umolknil Je »Slovenec* v zadevi zaplembe posestva ljubljanske škofije. Vnema glasila Škofove tiskarne za obrambo veleposetniške zemlje se je. kakor vidimo, čudovito hitro ohladila. Najbrž so gosood knez In škof svojemu organu sporočili, da le nevarno bezati v zadevo, ki bi potegnila za seboj razdelitev ostalih domen In veleposestev različnih visokih In bogatih cerkvenih magnatov. ki so z gospodom Ijublbn-skim knezom In škofom bratje v Gospodu. Mogoče pa je dobil mig tudi dj-rektno iz večneea Rima. ki je srečni vrhovni upravitelj cerkvenih in klo-štrskih latifundilev. oa mu seveda ne more biti všeč. če organ gospoda ljubljanskega kneza ln škofa s svojo nerod- . no pisavo sam dokazale ljudstva, da Je I njegovo visoko unravitellstvo odveč ln da zemlja nrioadai tistim slovenskim siromakom, kl zanjo dajejo trud in znoj. povrhu Da še krvavo prislužene krajcarje za mlsijone in za Petrov novčič. Prezvišeni gosood knez in škof so se gotovo zbali, da ne bi orišli ood Ob-znano. če bi njihov organ še nadalle razkrival tolikšno krščansko socijalno čustvovanje, da se ga ne bi smeli sramovati niti najbolj zadrti framazonski kapitalisti, kl so največji paraziti države in človeške družbe. — Cenlenl čita-telji naj oorostijo. stvar je kakor zgoraj rečeno oosneta po »Slovencu*, ki je naoisal takšno duhovito beležko na našo adreso. ni oa včeraj reagiral na naš nedeljski članek. -f Gasilstvo in politika. »Naša Straža* le obiavila ostuden napad na na5e gasilstvo, ki je pred kratkim proslavilo na dostoien način 60!etnico oodstaroste »Jugoslovanske gasilske zveze* gosp. Josipa Turka. V svoiem napadu se zlasti zaganja v delegata celjske župe g. Vengusta. glede katerega vprašuje, kdo ga ie pooblastil, da ie na proslavi zastopal štaiersko gasilstvo, kl da se noče pustiti zapeljati v politični tabor. »Naša Straža* označuje torej proslavo »Jugoslovanske gasilske zveze* kot polifčno zadevo, ker slučalno nlen zaslužni pod-»tarosta nI prlstnš klerikalne stranke. Dr. Komščevo glasilo hinavsko zavila, da se štaiersko gasilstvo ne bo nikdar dalo za pel ia ti v politični tabor ter grozi obenem, da bodo klerikalci osnovali svojo gasilsko organizacijo, kl bo »odgovarjala Interesom ljudske volje, ne pa volil posameznih demokratskih kri-čačev.* Ako slovensko gasilstvo proslavila jubilej svofega podstaroste. kl nI klerikalen mežnar. ki pa je tekom desetletll storil za gasilstvo več kakor pa vsi slovenski faimoštrl !n kaplani s prevzvlšenlm liublianskim gosn. veleposestnikom vred. je to oolitika. če Da zanaša »Straža* politično gonio v gasilske vrste. Da le to skrb za ljudske Interese Gasilcev »Stražmo* hujskanj ne bo spravilo iz ravnotežja. tem manj. ker vedo. da ie že nekoč obstniala klerikalna gasilska organizaclla. k! je žalostno pogorela Ako oa misli klerikalni štab okoli »Straže* organizirati ona štajerska gasilna društva, kl niso včlanjena v »Jugoslovanski gasilski zvezi* in ki imata še nemško komando, jim ie prosto. — bodo vsaj skupaj vsi sorodni elementi. -f Nemški nacljonallst! ln mi. »Slovenec* »e dognal, da so se nemški nacionalisti Onndenburgovci) takorekoč od nas (»Jutrovcev*!) naučili politične borbe proti nolitikuločim duhovnom. Prav kakor naši samostoini demokrati — riše včera'šnl| »Slovenec* — so tud! nemški naclionallstl trosili v ljudske mase laži. da Vatikan obso'a spdelovanfo centruma ln socialističnih »trank ter so vlačil! celo Imena visokih cerkvenih dosto-lanstvenlkov v oolitlčno borbo. In zato. pravi »Slovenec*, lihko naši »Jutrovcl* podalo roke nemškim nacionalistom. To menda zato, ker io je »Slovenec* že podal vsem vesoljnim klerikalcem, kl se ne strašlio verskih zlorab v politične svrhe. Pa bili v Nemčiil. na Irskem ali med zamnrčki Takšna ie njegova oolltična morala. Toda z nami in nemškimi nacljonillstl je stvar malo drugačna Nas malo zanima, kakšnih »metod* se nosln*u'eta nemški nacilo.iallsti proti klerikalcem: toda. Če Imaio tudi oni v volilni borbi ooravka s takšno brezvestno kasto, kakor ml. In če se proti mej poslužu'eio tako argumentiranih Ir jravlčenlh borbnih sredstev, kakor smo se iih posluževali mi. Jim posnemani nikakor ne zavidaim. a se a tem tudi ne bomo pobahali. kar bi nam rad podtaknil »Slovenec*. In se jim tudi Van Kaster kakao 1 Ukrajinski problem Sovjetska vlada Izdaja od časa do časa poročila, kolik del urad.iv. šo iti je v Ukrajini že ukrajlniziran. to je. koliko se je že vpeljal ukrajinski maloruski književni jezik v javne Inst! tuclle namesto ruskega, to ie velikoru skega. Iz teb poročil Je razvidno, ukrajinlzacjla precej hitro napreduje da postaja ukrajinščlna prevladujoS uradni Jezik v UkraiinL Ukrajina tvori prav poseben problem v slovanskem svetu. Pred vojno je se-stoialo njega bistvo v vprašanju ali raj se uvede ukrajinski jez* v književnost ali pa naj ostane le narečje, kl se sicer govori, piše ra ne. marveč ostane veli koruščina — kniiževnl Jezik. To vprašanje pa ie Imelo prav poseben pomen, ker se je obravnavalo vedno s polit nih vidikov. V Rusiji sami ukrajinsko gibanje ni bilo posebno močno, pač v Avstriji, kier ga je z vso vnemo pod Dlrala državna oblast, upajoč UDravi čeno. da se z ukrajinsko separatistično oropagando slab! najopasnejši sosed nasprotnik — Rusija. Te avstrijske nade so se Izkazale kot utemeljene, ko je v Rusiji zmagala rs-volucija. V Kijevu se je kmalu zbrala truma Ukrajincev, ki je zmago demokratične struje nad caristlčno reakcijo porabila obenem za čim dalekosežnej-lo osamosvoiltev Ukrajine. Do zmasi pa so dovedla ta separatistična strem-l!en!a Ukra!ine šele po prevladi bo! Se-vlzma ln pa. kar le osoblto Instruktiv-no vsled vmešavala Nemčile in Avstro - Ogrske. Ukraunska vlada se i« brž. kakor hitro se le pokazal ugoden moment. Izneverila Rusiji, je potegn'» s centralnimi silami ln omogočila, di so nemške In avstrlfske čete dosnele t;i do Harkova in Odese in do ustja Dono- VfPo zlomu centralnih sil so bol;šev!k! znova zavzeli Ukrajina, jo uredil! kot zvezno republiko ln pričeli realizirati tud! ukra'!nskl narodni rrogram * postopno ukrailnlzacHo. To je Imelo to dobro posledico, da so oonolnoma odstranil! možnost, da bi nasprotniki proti nilm a g! tirali s pomočjo ukrajinskega narodnega g!ban'a. Vrh tega so doseM da velia UkraHna za zaželieno deželo vsem onim Ukrailncem. k| so ostal! ood gosoodstvom Poljske ter Rumuni-je. To so nedvomno važni momenti. Vendar se ne sme orezreti. da oomeni ukraiinizaciia UkraHne lahko tudi vitko ooasnost za bodočo moč Rus!ie. Ha-nes je UkraHna kot č'an velike federacije sovietske socialistično Unije povsem pod ruskim vplivom in na kake ločitev cd nie srVh ne mo-e m!?'iti. Toda kadar se diktatorska moč Moskve zmaniša. bi se te7nie po naridni samo-stoinost! z?lo lahko prenesle bid' na politično področ;e Ukrajina le država milijonov prebivalstva, od trga 19 milijonov 300 000 Ukraiincev In 3.500 0V. Rusov: leži na me!i ter ob morju: vzpričo tako velikega števfla se kai lahko Dovmein amb!ci'e. stremeče no Dopolni poll-lčn! «amo1i občutljivem mestu ter raz bil n'e»zije v Mnrski Soboti Prekmurske občine so poslale proti nameravani ukinitvi V. in VI. razreda na državni realni gimnaziji v Murski Soboti in za izpopolnitev zavoda v popolno realno gimnazijo ministrstvu za prosveto ter ministrskemu svetu sledečo spomenico: Z ustanovitvijo drž. realne gimnazije v M. Soboti leta 1919. se je vsemu prebivalstvu Prekmurja izpolnila njegova vroča In dolgo negovana želja, da Je dobilo na lastnih tleh, v svojem ki;'tumem in gospodarskem središču v M. Soboti šolo, ki naj nudi njegovi mladini srčno vzgojo in umsko Izobrazbo v narodnem duhu in iez:ku. Dokaz temu Je veliko zaupanje, ki sl ga Je že tekom svoiega kratkega dosedanjega obstoja pridobila sobotiška gimnazija med vsemi plastmi prekmurskega prebivalstva. To zaupanje se gotovo najbolje izpričuje v stalno naraščajočem številu dijaštva iz vseh predelov Prekmurja. Potreba po lastni inteligenci In trdno prepričanje, da mu bo drž. real. gimnazija v M. Srboti vzsojila res dobrih vzgojiteljev in voditeljev, sili prekmursko prebivalstvo, da v tako obilnem številu pošilja svoje sinove In hčere na ta zavod. To naj potrjujejo tudi naslednje številke: V 1. šolskem letu 1919,—20 se ie vpisalo v I. razred 33 učencev: v 2. šolskem letu 1920.-21. 51. v 3. šol. letu 1921.—22 77; v 4. šol. letu 1922.—23. 44 (skrajno slaba letina); v 5. šol. letu 1923.— 1924. 75 in v letošnjem šolskem letu 102 učenca. V vseh 6 razredov se js letos vpisalo 225 učencev. Da pa Je v sedanjih dveh višjih razredih (V. m VI.) razmeroma tako malo učencev, tiči vzrok v tem, ker so bile v Prekmurju od konca svetovne vojne do trianonskega miru vsled večkratnih spre memb v politični upravi šolske zadeve po-poinoma neurejene in zanemarjene. Kruto in neupravičeno bi bilo, da se vzame tem učencem možnost nadaijnega študija: zaradi ubošiva bi namreč ne mogli nadaljevati svojih studi] izven M. Sobote. V šol. letu 1926.-27. bi postala murskosoboška gimnazija popolna, to je z vsemi 8 razredi in bi štela najmanje 350 učencev. Z vso gotovostjo pa je pričakovati, da bo gimnazija v normalnem razvoju štela 400 do 500 učencev. To sledi tudi iz tega, ker pri- cariča in Milenka D. Djuriača. Prlridila 1 sta razstavo slik iz Bosne. Su.ieti so bili prav zanimivi. Djuričlč je svoja dela po za-tvoritvi razstave umaknil. Bocaričeve slike pa so še na ogled pri Ullrichu. Odlikujejo se mestoma po Izrazitih slikarskih efektih. V istih prostorih Je razstavil Pero Orlič iz Osijeka. Kritika veli o njem. da še ni pokazal smeri svojega talenti. Nin-^ vil je več kompozicij bibličnega značaja. Orličeva tehnika je sigurna. Pri oljih daje prednost sivim barvam. Od 28. aprila dalje bodo pri Ullrichu na ogled dela slikarja Juneka. Kolekcija njegovih slik bo nudila večinoma ženske akte portrete In avtoportrete. Junek je kot slikar dober plastik. — Dne 3. maja se otvori v Zagrebu retrospektivna razstava umotvorov znanega slikarja Bele Csiko-sa-Sessie. Csikos spada med zrele hrvatske slikarje, ki so pred desetletji prinesli r../vo pomlad v domačo umetnost. Bil je učitelj skoro vsi mlajši zagrebški generaciji upodabljajočih umetnikov. Na njegovi razstavi, ki bo verno zrcalo dosedanjega mojstrovega dela. bo videti najmarkantnejša dela, poleg drugih tudi taka, ki sicer niso pubriki dostopna, ker vise v zasebnih stanovanjih. Zagrebška opera in drema imata te dni na sporedu: Nicodemijevo komedijo »Scam-poioc. Verrfiicvr, /\pero »Traviato«, balete: i Licitarsko srce — Kameval-Caoricdo es- de sedai v Prekmurju šele na 450 prebivalcev en srednješolec, dočim pride v vse! državi sedaj že na 200 prebivalcev en srednješolec. Ako pa se izvede nameravana ukinitev letošnjega V. in VI. razreda s prihodnjim šol. letom, potem pa je izpopolnitev gimnaz:je v svojem razvoju ovirana za več let. Kajti gotovo Je ča bi se v tem slučaju zmanjšalo tudi število na novo vstopajočih učencev. Starši si namreč ne bi upali poslati svoiih sinov v I. razred, ker bi i;h po dokončanem IV. razredu zadeli previsoki stroški za popolno Izšolanje svojih sinov na oddaljenejših zavodih. Vsled splošno slabih gmotnih razmer bi teh izdatkov starši nkakor ne mogli nositi Jasno pa Je. da ne bi bilo koristno niti v državnem interesu niti v narodnem oziru, ako bi se zmanjšalo število domače in doma se učeče mladine. Upoštevati je treba tudi, da Je državna real. gimnazija v M. Soboti edina srednja šola v teritorialno zelo razsežnem In zelo obljudenem (100 tisoč prebivalcev) ter v vseh ozirih zelo eksponiranem obmejnem ozemlju. Poudarit! Je treba tudi, da po otvoritvi železnice M. Sobota - Ormož gravitira na m. soboško glmnaziio vse obmejno ozemlje Radgone In njene okolice, dalje Mursko polje. Slovenske Gorice in del Medjimurja. In še neka! drugega Je, kar tudi odločno govori proti ukinitvi V. In VI. razreda in za čimprejšnjo izpopolnitev gimnazije v popolno VIII-razredno. V Prekmuriu živi naibolj kompaktno skupaj in največje število evange-ličanov (25.000) v naši državi. Na m. so-boški gimnaziji se podaja srednješolski evangeličanski mladini verski pouk po evang. veroučitelju, česar na bližnjih zavodih. ki bi prišli za Studil tukajšnje evangeličanske mladine v poštev, nI Iz vseh teh raziogov in z ozirom na veliko davčno moč Prekmurja in z ozirom na to, da ne bi bil malenkostni materijelni prihranek, ki bi ga povzročila ukinitev gimnazije, v nikakem razmerju z veliko moralno škodo in z ozirom na to, da je gimnazija šele v razvoju, apeliramo na gospoda ministra prosvete, da opusti nameravano ukinitev sedanjega V. In VI. razreda s prihodnj!m šolskim letom, marveč da di priliko, da se gimnazija v M. Soboti čimprej izpopolni v VIH-razredno. Slovit! rsroaf iidrita WoIl-a Baron Garagan predvaja danes dilje B'no „D*orM Predstave ob 4, H 6., H 8. in 9 Profesorski kongres in redukcija sredniih šol v Sloveniji V pondeljek ponoči so se vrnili slovenski profesorii. ki so se udeležili pretekli teden kongresa profesorjev v Skop Iju. Kakor se nam naknadno poroča, je bila ob sklepu kongresa sprejeta tudi sledeča važna resolucija, ki smo jo v včera.išniem poročilu pomotoma prezrli in se tiče v drugem delu nredvsem nekaterih slovenskih srednjih šol: «Zamena srednjih šol in njih dovedba na zakonito stanie naj se izvede čim pravilneje v zvezi z nacijonalnimi raz-iogi brez škode za šolsko delo in brez kršitve zajamčenih učiteljskih pravic. Ta točka se nanaša na sklepe ministrske komisije za reduciranje sedanjih šol, ki smo iih svoječasno že priobčili v »Jutru*. Kongres zahteva: a) da se nikjer ne sme ukiniti nobena srednja šola. ne da bi se namesto m'e v istem kraiu ne otvorila kaka strokovna šola: b) vsaka srednia šola mora imeti v posameznih razredih po zakonu predpisano število učencev, in se gre pod minimum lahko le iz nacijor.alnih razlogov. Kongres je namreč tu upošteval predlog ljubljanske sekcije profesorskega društva, ker bi se morali po sklepu ministrske komisije ukiniti nekateri višji razredi na treh slovenskih gimnaziiah. Dolžnost lokalnih faktorjev bo. da dokažejo naciionalno potrebo dotičnih srednjih šol in pošljejo spomenico na pristojna mesta. Krasu* posnetki iz Beriiaa, Pariza ln liew-Yorha ter a?to tovarne „Ford" lahko vidite danes dalje v nf Imljenem romanu Ludvika Wo!f-a Barors Sae*agaii Ki»9 5,9*01^ Predstave ob 4., «6, H 8. in 9. Bitka pri Cušimi film goln llnbstai ia fcrvi JU-JLiLJLK X m pagnol, Molnarjevo dramo »Lillom«, Wag-nerjevo opero »Lohengrin«, Smetanov »Poljub«, Begovičevo dramo »Božji človek in Tijardičevo opereto »Pierrot Ilo«. Koncert sarajevske filharmonije. Sarajevska filharmonija je priredila v nedeljo, dne 26. aprila koncert, na katerem je Izvajala naslednje skladbe: Haydn: Smionija v Es-duru; Čajkovski: Arija Llze iz opere »PScova dama«; Verdi: Arija Violctte i« opere »Traviata«; Čajkovski: »1812«, over-tura. Ariji iz Cajkovskega in Verdija je pela ga Majda Georgijevičeva. orkester je dirigira! kape hi !k Roždaiovski. Iz sarajevskega gledališča. V soboto se je vršila «a sarajevskem gledališkem odra premijera povojne komedije »Sampljon«, par dni pred tem pa je bila na sporedu An-dranova opereta «Lutka«. Noviteta na splitskem odru. Prošli petek je priredilo glasbeno društvo »Guslar« v prostorih splitskega Nar. gledališča koncert soHstov, v soboto pa ie bila pretnfieTa Maughamove komedije »Krog«, katero je režrral naš rojak g. Rado Pregarc. Rumnnskl pevci v Beograda. V petek zvečer nastopil v Beogradu pevski zbor »Cantarea Romaniei«, današnji reprezentativni pevski zbor Rumunije. Prednašal je dela splošne veljave (klasike: Beethovera. Bacha, Mozarta) nekatere novejše muzike ter deloma rumtmske skladatelie. Polei diu- Zločin ali nesreča v Trnovem Zagonetna smrt livarja Banovca. Ljubljana, 28. aprila. Včeraj zvečer ali teko.n noči se i« pripetil v Trnovem žalosten slučaj, ki razburja vsled svoje tajinstvenesti celo trnovsko predmestje, različne govorice pa so nastale že tudi med prebivalci v mestu. Zgodil se je namreč umor, ubof ali pa nesreča — žrtev je 671etr.i livar Alojzij Banovec. stanujoč v Vogelni ulici št. 5 v Trnovem, zaposlen v zvonar-ni Strojnih tovarn in livarn. Gosp. Banovec je obiskal, kakor običajno. po delu gostilno Škof v Rečni ulici. Tamkaj ie posedel do H 9. zvečer, nakar je odšel pnoti domu. Ker pa se do 11. ponoči ni vrnil, se je domačih lotila skrb. 20!etna hčerka g?, ie šla zat» iskat po mestu v lokale, kamor ie običajno zahaial. a ra ni našla. Zjutraj na vse zgodai je odšla z materjo povpraševat za očetom. Okrog X6. sta prišli v gostilno Škof. kjer sta izvedeli, da se je oče sinoči nahslal tamkaj. Meneč, da je napravil tekom večera morda kak» nerodnost, sta šli tudi na policiio. koder pa istotako nista ničesar zvedeli Vrnili sta se. obe že v težki slutnji. Na velikio začudenje sta našli na po-vratku na bregu Gradaščice. 40 metrov od zasilnega mostičk?.. ki vodi na destri breg. pred hišami v Krakovem, očetov dežnik in njegovo čepico. Obeh Dredm»-tov kliub prejšnjemu ogledovanju ob S. zjutraj nista opazili tamkaj. Ženski sta preplašeni pričeli klicati na pom>č. nakar so se kmalu zbrale na bregu večje množice Ihidi. ki so nrišle na dan z najrazličnejšimi ugibanji in domnevami. O slučaju je bilo seveda takoj obveščeno tudi policijsko ravnatelistve. Medtem so na desnem bregu Gradaščice v Cerkveni ulici ljudje opazili tudi krvave stopinje, vodeče v smeri proti Gradaščici iz dvorišča peka Markiča. Na dvorišču samem pa se je opazilo še cele luže krvi. v kolikor jih »eveda Se n! iznral nočni naliv. Policij, preiskava doslej še ni dognala ničesar pozitivnega. Meni se, da gre za nesreSo; razne okoliščine, kakor dejstvo, da se je naše! dežnik in čepica nesrečneža na enem bregu Gradaščice, kri pa na nasprotnem, dalje stoninje na cesti in in mlake krvi na dvorišču, vs« to pa tudi ne izključuje zločina. V poštev pa prihaja še neki težji moment, o katerem d-nes še ne moremo poročatL Vsekakor se bo dalo točneje sklepati šele takrat, ko bodo našli truplo, katero je narasla voda vrgla, ker so bile za-tvornice v Gradaščici odprte, po 50 metrih že v Ljublianično strugo in je odnesla s seboj. Na truplu samem se bo dalo šele konštatirati. ali se je zgodila samo nesreča ali pa gre za zločin. Vsekakor pa diši slučaj mečno po kriminalu. _ Iz demokratske stranke Nova delavska krajevna orgonlzactfš SDS se je ustanovila v petek 24. t. m. v Studencih pri Mariboru na seetanku somfc šljenikov, ki jc bil lepo obiskan. Neumorne delavni poslanec dr. Pivko je pohitel tudi v to predmestje Maribora in je v poldrugo, urnem, globoko zasnovanem i« stvarne« govoru očrtal položaj in smernice prave d a* mokracije V vseskozi stvarnih in mirulk izvajanjih je očrtal tudi stališče demokrat« ske stranke napram drugim strankam ter je povdari! pomen in važnost organizacije. Ve» lilci so govor svojega poslanca živaka« odobravali ter izrekli razne želje glede dav. kov in novih zakonov. Soglasno je bi* sprejeta zaupnica. Nato se je soglasno stle« ni!a ustanovitev krajevne erganizacije ter je bil izvoljen odbor 11 mož, ktterih iaiesa nam jamčijo za uspešno delo te nove orga« nizacije, katera je po svoji veliki večini pred vsem delavska organizacija in so tudi v ed> boru skoraj samo delavci. Občni zbor krajevne organizacije SDS v Šoifanju se je vršil v četrtek dne 23. t. na. ob jako lepi udeležbi članstva. Bil je izvo« ljen nov odbor pod predsedstvom do*ed» njega predsednika g. Miloša Tajnika. gih sta bila ra sporedu celo Suk in Mo-kranjac. Eeograjska kritika obžaluje, da ni Ime! zbor rumunskega programa. Zbor šteje okolu 80 pevcev- in pevk; najboljši so se-prani in alti. Pevce vodi kapeMk Marcel Botez. Jubilej beograjske Igralke. Članica bee-grajske drame ga Zofija Haritonovičeva ke slavila dne 9. maja pctindvajsetlitnico svojega udejstvovanja v dramski stroki ia aa-stopi pod režijo M. Rističa v »Dveh siroti-cah«. Ga Vesel-Pona v Osijeku. V aedelje je gostovala koloraturna pevka »agrebške opere v Osijeku. Pela je »aslevee viege DeMbesove »Lakmč«. Repertoar beezrajakesa sledsiišfai ©k-sega ta tedes nastepae irame i« e»ere: Smrt mejke Jugovičev, Striček Vanja (bee-grajski ansambl v režiji Rusa MasalHinova). Žlahtni meščan, Aida (premijera) Baletni večer. Nora, Kean, Ljubosumje. V zadnjem imenovanem komadu grstnj* ga Ma«vjet»-va iz Splita v soboto, 4nc 2. maja. Obletnica Torquata Tassa. Dne 25. arprlla je praznoval Italijanski ki ž njim ves kulturni svet 330 obletnico snirtj pesnika Torquata Tasss, očeta pesnitve »Osvobojeni Jeruzalem«. Tasso je ustvaril še več drugih del ter je umrl v 51 letu starosti ba.š k« je imel biti kronan s pesniškim vencem v Rimo. Domače vesti • Stevo Dmltrovtd t. V Sarajevu Je včeraj dopoldne umrl naš tovariš ta ljubez-ii ji vi prijatelj Stevo Dmitrovič, urednik dnevnika »Jugoslovenski List« BM je med ustanovitelji enotnega Jugoslovanskega Novinarskega udruženja ta do svoje obolelosti vedno njegov agilen član, še sedaj pa podpredsednik sarajevske sekcije Po svoji Iskrenosti ta svojem blagem značaju si je dobil povsod same prijatelje, zlasti pa ga ta vezalo tesino prijateljstvo z novinarji lz Slovenije, katere bo vest o njegovi smrti lwdo pretresla. Po rodu je bil bosanski Srb, jri tem pa iskren Jugosloven. Pobrala ga je strašna sovražnica novinarjev Jetika, v najlepši moški dobi 39 let. Zapušča vdovo ta nedoraslo deco. Bodi mu lahek počitek v osvobojeni bosanski zemlji • Zastopnik ministrstva trgovine In Industrije aa razstavi vajeniških del. Načelnik ministrstva trgovine in industrije g. dr. 1. Krpan je posetil včeraj razstavo vajeniških Jzdeikov v Ljubljani Mudil se je v razstavnih prostorih skoro dve uri. Pri posameznih strokah so navzoči mojstri razkazal! g. načelniku Izdelke, risbe in načrte. Pri od-liodu se le g. načelnk zelo laskavo izrazil « prireditvi sami kakor tudi o strokovni sposobnosti mladih razstavljalcev. • Agrarna direkcija v LJubljani ta okrožna agrarna urada v Ljubljani ter v Mariboru so bili v smislu odločbe ministrskega sveta dne 30. aprila 1925. ukinjeni. Njihovi posli preidejo s 1. majem na velika župana ljubljanske ta mariborske oblasti, odnosno aa srezke poglavarje, na katere naj se odslej naslavljajo vse prošnje ta vloge. • Zakon o proračunskih dvanajstlnah. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblast! objavlja v svoji včerajšnji številki zakon o proračunskih dvanajstlnah za mesece apri!, maj. Junij ta julij 1925. • Natečaja načrtov za zgradbo poslopja Čekovnega urada v Liubljani se je udeležilo 32 arhitektov iz vse Jugoslavije. Komisija, ki je včeraj dovršila svoje delo, je prisodila prvo nagrado projektu, ki ga je vložil gradbeni tehnik, 21 letni Franjo Lavrenčič iz Ljubljane. Drugo nagrado je dobil prof. arh. Rado Kregar, tretjo arh. Vlado Mušič oba iz LJubljane. Projekt! kodo javno razstavljeni. • Promocija. Na praški univerz! je bil Z. Fran P a v 1 i č Iz Maribora promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Novi doktor je bil med vojno legijonar. Naše čestitke! • Himen, Poročil se je v nedeljo g. Ivan Dermač, trgovec v Sp. Pohand pri Breži-sah, z gdč. Mici Turk iz Braslovč. Bilo srečno. • Smrtna kosa. V soboto, dne 25. t. m. ob 20. je umrla v Gaberju pri Celju ga. Terezija Novak, hišna posestnica ta vdova po pečarju v 66. letu starosti. Blag ji spomin! • Najstarejša Vrhnlčanka. Prošlo nedeljo Je umrla najstarejša Vrhničanka ga. Marija Jurca v visoki starosti 95 let. • Spopolnitev železniškega voznega reda. Pričenši s 1. majem vozi na progi Ormož-Murska Sobota dnevno redno še tretji par mešanih vlakov, t. j. mešana vlaka št. 7034 in 7035. Vlak štev. 7034 odhaja iz Ormoža ob 8. url 20 min. ter prihaja v Mursko Soboto ob 10. uri 30 min. Priključni vlak odhaja iz Ljubljane gl. kolodvor od 23. url 52 Bita. lz Maribora g!, kol. pa ob 4. url 57 min V obratni smeri odhaja vlak štev, 7035 iz Murske Sobote ob 14.10 mdnut ter prihaja v Ormož ob 16. uri 22 minut. Priključni vlak prihaja v Ljubljano gl kol. ob 22. uri 15 mm. ter v Maribor gl. kol ob 18. url 34 mtaut. Običajni nedeljski vlaki na progi Ljubljana gl. kolod. Jesenice, Bistrica ob Boh. Jezeru ta Ljubljana gl. kol. Kamnik prlčno voziti v nedeljo dne 3. maja ta vozijo ob nedeljah ta prazn'kih po znanem voznem redu. • Bolgarski emigranti sa presele v Bosno. Kakor javljajo iz Beograda, sta predvčerajšnjim voditelja bolgarskih emigrantov gg. Atanasov ta Stojanov obiskala pomočnika ministra vnartjih zadev g. 1. Markoviča ter zaprosila , naj bi bolgarski emigranti, k! sa nahajajo v Nišu, ostali še nadalie v tem mestu ta naj bi se jih ne naselilo v Bosni. G. Markovič js Izjavil, da je nadaljnje bivanje emigrantov v krajih ob bo'garskI meji po vsem tem kar se je v zadnjem času pripetilo Izključeno Naša vlada ne bo dovolila nobene akcije, ki bi bila naperjena proti vlad! g. Cankova, ker pomeni vsaka taka tkelja direktno podpiranje boljševizma. • Naš! v Ameriki. Dne 29. marca se je v St. Louisu v Zedlnjenih državah vršilo zborovanje tamkajšnjih Slovencev. Ustanovili so klub, čegar naloga je, da zbere potrebno glavnico in zgradi v St. Louisu slovenski »Narodni dom«. — V St. Louisu ie umrl tamkajšnji župnik slovenske in hrvatske etrkve Fran Kompare v starost! 67 let. Z njegovo smrtjo so tamošnll Slovenci 'm Hrvati Izgubili dobretta voditelja. — V Cle-velandu sta umrli E!'zabeta Vihtel« rodom z Vrhnike, stara 61 let ter Marija Udovič rodom lz Boštanja na Dolenjskem, stara 34 lit. Zapušča moža ta štiri otroke. V Lorai-au se je ponesrečil naš rojak Ivan Tomažin. rodom Iz Podbukovja pri Krk! na Dolenjskem. Na potu na delo je s svojim avtomobilom zadel ob drug avtomobil, pri čemur je bil težko ranjen. Uro pozneje je v bolnid umrl. V Youngstownu je umrl Fran Tavželj, star 20 !et, v Barbertonu pa Fran Polk v Starosti 22 let. • Dar Jugoslovenski Matici. Posoillnca v Črnomlju, reg. zadr. z neom. zav. ]e poklonila Jugoslovenski Matld v Llubllan! znesek 100 Din. Iskrena hvala! Posnemajte! • Pevski zbor! ZSPZ Imajo polovično vožnlo za udeležbo na skupščini in kon-eertu Zveze dne 3. maja glasom dovoljenja direkcije drž. železnic v Ljubljani z dne 28. aprla 1925., štev. 66.396-Vl—25. Popust velja iz vseh postal v območju direkcije drž. žel. L)tib'jana za čas od 30. aprila do 6. maja zaključno. Udeleženci (za zbore blagajniki) kupijo pri vstopnih postajah cele vozne karte, ki moralo biti mokro žigosane, do Ljubljane. Te karte veljajo v smislu okrožnice v zvez! s legiUmadja- ml, vfdiranimi od predsedstva Zveza. tndi za povratno vožnjo. Da bodo postale Izdane karte pravilno žigosale, naj vsak udeleženec, kadar kupule karte, pove, da potuje na skupščino ZSPZ. • Prodala kvasa na korist Jugoslovenske Matice. Tvrdka M. 2igon v škofj| Lo-ki Je na odpadaloCh procentih za prodani kvas nakazala Jugoslovenski Matici že nad 13.000 Din. Našim trgovcem, pekovskim mojstrom in gospodinjam priporočamo, da kupujejo kvas pri omenjeni tvrdki. ker s tem podpiralo Jugoslovensko Matico. ♦ Legitimacija za Zagrebški ve'ese!em ie dobivajo pri Publlcltas, Ljubljana. Selenbur-gova uHca 7/11. Cena Din 40. »udi po povzetju. ♦ Proti komnle^el (debelost!) učinkuje ©dtaole preizkušeno ta najnove«« sredstvo lepoform tablete. Glavna zaloga- Lekarna Bahovec. Ljuhliant (ta Salus). • Vlom v poštni nrad Stražlšče. Doslej neznani zMko-c' so v noči od pondellka na torek vlomil' « poštni urad ^*r?žlšče pri Kranju, ki «• nahaja v hiši čevljarskega mojstra Ribi"« Vlomilci so P'!š» »kozi okno v uradna n-ostore ter -dnes'1 ročno blagajno, v kateri |e bilo 410" IHn gotovine in približno za 10.000 Din znamk. O vlomilcih tH nikakega sledu. Čevljarju Ribiču so zlikovci odnesl' dva para čevljev in ne-kaj orodja. Zanimivo Je, da je bi! vlom v Stražišču izvršen na Isti način, kakor svo-jedobno v poštnem uradu v Kranju. Verjetno Je. da so ga izvršili isti vlomilci. Orožniki so pričeli energično Izsledovalno akciio. * Roparski »r.-sd ▼ ptulsk! okolici. Iz Formina pri f^nt« poročajo o drznem roparskem nap»dn V torek ob dveh popoldne so vdrli v stanovanje tamkajšnle posestnlce Ivane Trunk neznani napadald s samokresi v rokah ter "d gospodinje zahteva!!, da jim Izroči denar, s-ebro ali zlato. Prestrašena žena jim je Izročila 2500 dinarja Napadalci so preiskali hišo, pobrali še nekatere druge predmete, potem pa pobeen!'! v smeri proti Dravi na Hrvatsko. Omfrrlštvo lzsle-duje zločinske roparie. streljalo dne 17. h H maja ter T. In 14. Junija ob Ist! uri. Ker bo postavilo društvo tudi nekaj tarč za m!ad'nsko streljanja, naj se društva ali skupine, ki se zanimajo sa to vrsto streljanja obrneio pismeno na strelski svet Poiasnila daje društveni blagajnik Anton Schuster, Ljubljana, Mestni tre 23. «73 u— Kopnite srečka za planinski dom. Dobitki so razstavljen! ori Grlčar - Mejaču. SelenbuTgova ulica 3 in Ivanu Cernetu, Du-nalska eesta. _ Najnovejše bluze, otroške plaičke, oblekce priporoča Krlštoflč-Bučer. u— Kolo Jugostovensklh sester v Liubljani bo imelo Jutri v četrtek dne 30. aprila ob 16. uri Izredno odborovo sejo. 874 Brlvnlca bodo v petek dne 1 ma'a ve« dan zaprte. — Vačelstvo. 875 n- Policijske prliare. Od pondellkt na ♦orek so bili prijavljen! policiji sledeči slučaji: 3 tatvine. 1 eksces, 1 telesna poškodbe. 1 poškodba tuje lastnine, 1 prestopek pil a nosti. 1 prestopek kallenla nočnega miru, 2 prestopka cestnega po!lc\'ske«» reda In 1 prestopek prekoračenja poMcHsk* ure Mladini, starim, slehernem a I« n?«i?da Fran % Molnšr »r> „Gardni oficir" pride v Kino „Dvoru b. liabliane »— Člane JjsrosI. novinarske^ ndrufe- nia zadnjič opozarlamo, da mora odbor po naročMu Centralne uprave na svoll Jutrišnji seji brezpogojno črtati vse član*. ki do takrat ne urede svojih finančnih obveznost! do sekcije. Blagajnik posluje danes od 15. do 18. ure v uredništvu «Jutra», Miklošičeva cesta. — Odbor. u— Politično In gospodarski« druStvo D. S. za kolodvorski ln šen^peterskl okraj Ima letošnji občni zbor z običajnim dnevnim redom v sredo dne 29. apr'la ob 1 url zvečer pri g. Bončariu, Sv. Petra cesta 41. k kateremu vabi vse člane In som!š'jenike društva, da se Istega v č!m večjem številu udeleže. — Odbor. u— DruStvo *Ssča» prired! v soboto dne 2. mala vese!'co s plesom. Spored veselice bo . nudil le prvovrstne izbrane točke s sodelovanjem opernih pevk In pevcev, solo ln petje v zboru, duetov, veseloigre itd. Ves spored se prične točno v določenem času. 'Začetek veselice ob 20. In plesa ob 23. url. u— Kdo je razveseljeval naša otroke v pustih dolgočasnih zimsk'h popoldnevih? «Atena» In njen Oašperček. Kaj rabi danaS-n!i čas? Mladino s pravim nepokvarjenim veseljem na licu, mesto blazlrancev In Ira-zerlev. Človek, k! se zna resnično vesel'ti, naravno veselit! Je prijeten ta zdrav član človečke družbe. Pa malo Je takih. Deloma so nas potrti težki časi deloma smo zanemarjali vzgojo v tem smislu. Vse urejujemo, vse popravljamo v naši mladi, novi državi, dvlgnlmo še zaklad čistega, odkritosrčnega veselja v naših otrocih, da ne bo naš naraščaj ,naš narod — le narod godr-njačev. zabavljačev !n nezadovo')nežev. Z veselim otrokom zašije solnce v eell družini. Podolralte «Ateno». 869 u— «Zorln gOd». Tako se Imenuje znana vesela in apartna opereta ki pa se na slovenskih odrih še n' predvaHa, a |o sedaj pripravljajo na"H podietni Sentjakohča-nl, da tudi v tei sort! oderskeza udeistvo-vanja pokaže'o, kal zmorejo in kaj znalo. V nedeljo ie premilera v sokolski dvoran' na Viču. Opereta ie že docela naštudlrana, vrši pa se pod vodstvom d'r!genta Danila Bučarja Se marlltvo !znopo'n|evan|e, da b'< uprizoritev čim bo'J pooolns In efektna. N! dvoma, da bo tudi liubllansko občinstvo v nedeljo s posrbnim Interesa pohitelo m Vič In napolnMo dvorano. Vsfopn1ce so že v predDrodall v Zalaznlkovl kavarni. 2418-« Iz M^hora delovanje, ki bi motilo naš« najvažnejše de« lo, pridobivanje novih članov ali pristašev. V to svrho bo organizacija vsak četrtek od 4. do 5 popoldne pri g. Goropevšku v Trbovljah in pri g. Ternovicu po tvojem tajništvu delavstvu in drugim slojem zt raz« na želje brezplačno n« razpolago. Navzoči to tc ttrinjall t tem ntčrtom 2!vthen razgovor, v katerega je poteglo mnogo ntvzočih. Jt dovedel končno do nt« zirtnja. da je delovtnje novega odbori, ka« kor tudi poedinih čltnov. neoporečno. In vsa organizaciji trdna ter edina v tvojih stremljenjih. Nato se je prebrale nekt po občinskih uslužbencih podpisani Itiivt, ki kroži po Trbovliah ln je povzročila med člinitvom tumnjo. da tkultta v itiav! imcnorr.t na v«, dena T«nt organizacije škodovati. Fo »te« stranskim pojasnilu te zideve se je prizi. detima čltnomt Izrekli zt njuno korektno pottoptnje togltsnt ziupnica. s pred ogom, da se nt j to tpoToH nt merodaint metta Ugotovi te jt nadtlje po vseh ntvzočih tudi to, da Jt bil sestavljen sedtnji gerent. tk! sotvst bre« vednosti krijemo organi, zidje. Po prečittnju došlih dopisov In sprejemu novih člfov jt predtednlk z veseljem po« udarjal, dt so te ni tem testmku odstra« nilt vst nesportzumljenii In sprejeli vsi sklepi «e»'#*no, ktr bo prav sigurno v prid ntdiljnemu. uspešnemu d*lovanju krtjevnt organizacije Al* veste?? Kai pa? — Da ie pričela tovarna čoko'aeie Mirim" izdelovati tndi rženo in sladno kavo prvovrstne kakovosti. 1300—a u— Slovensko idravnISko druStvo v Ljubljani priredi mesečno zborovanje v petek dne 1. maja v ženski bolnid s s'edečlm sporedom: 1.) Klinika netuberkuloznlh obo-leni iuvenilnega kolka s kritičnega vidika predava prlm. ortop. odd. dr. Mlntf. 2-) Pyaemla post, abortum, referira dr. Leo Savnlk, asistent. 3) Primer operirane hl-dronefroze, demonstrira dr. B. Benčan, tek PričeteV z demonstracijami točno ob uri zvečer. — Odbor. 872 u— DruStvo ostrostrelcev l|. glav .strelišča. ustanovljeno 1562., naznanja svojim članom, da Je strelišče pod Rožnikom že vpostavljeno. Poskusno strelianje te vrSl v nedelio dne 3. mala ob 2. url popoldne za vse društvene člane. Redno strelianle te otvori v nedeljo dne 10. mala: dalje se bo » Mariborski veliki župan dr. PlrVmaler ja t\ teden dni službeno odpotoval, rud česrr odnadeio ti »eden tpreleml strank. a- Predavanje fr Btirlana o češkoslo-vtšVi »Iteraturi v t.'ud«kl univerzi se ne vr*l " četrtek. »mr«k šele prihodnji pon-<'•!!«* Ta četrtek pa nadaljuje realčni pro-fn<»r,r g. Josip Oruntar predavanje o mo-ravtklh ln slovaških pokrajinah z ritimi sV/vBttčnim! slikam! V«top )e prost. a - Policija le včeraj pobrala n- ros« umobolno 2en*ko, VI trpi na verski Važnosti. Trdila |e. da le prSla v Maribor ns bo»in pot. Niso pa mogH do-natl niti n|e-nwa Imena nHI. odkod le prišla. — T r. Avstrije na |e prejela policija včeraj Štiri naše od tam Izgnane državllane. med temi dv« malopridneža, ki sta presedela več let v avstrllsklh lečah a— Trgovine 1. maja odprte. Mariborski trgovski gremll razglaša, da bodo tr-gov'ne v Mariboru dne I. maja ver dan otvorjene. Iz Celia Imenovanje pri okrožnem »odlšču Minister pravde It Imenoval vl?|eg* ".od-***<■ oflcllalt Ivana fvtnška za višlegs p's»rn!Skega predstojnika pr| okrožnem sod!«ču v Ce!|u. — Temu Imenovanju te v cnl)sk!h narodnih krogih čudilo, zlasti ker sta za to mesto kompetiralt dvt prosilca, ki Imata polno kvalifikacijo ta ki sta dobra !n odločna narodnjaka. e— Državna policija v Celin so ukine« Kakor čujemo. se namerava polldjski oddelek Pri srezkem poglavarstvu v Cellu v doglednem času uk!n'tl In zopet irve^t! mestno policijo, kakor Je Nlo to pred In mod volno. Jasno Je, da bi to pomenilo novo, občutno obremenitev meetnlh financ O ztdevi se, v kolikor smo poučeni, na pristo|n!h mest'h sicer Se nI končnovellav-no sklepalo, vendar bo moral celjski ob-člntkl svtt stvari posvetiti vso posornott t- - Pevska vtja. Danet. v sredo ob 20 uri se vrši v m»'l dvorani Narodnega doma sestanek vseh pevcev moškega zbora CPD radi sodelovania orl podoknlcl ge dr, Božlčeve, kumld prapora, ki ga razvije v nedelio dne 3 mala Meetna Orjuna v Celju. Iz Trbovelj Na poziv okrotnega sodllča v Celju s H ne 24. t m. so bili včeraj tretirtnl in odve. deni » preitkovtlni ztpor okrožnegt todi. Sča v Celju tledeči omltdind: Jožef Buttrt. Jernej SorL Frtnc Krtjnc. Ivin Tome. Ivan Biglez, Josip Jctih in Tončkt Cečovt. Vti navedeni to bili prijeti ndi hudodelstvi po ČL 1. ztkont o ztščiti držtve. ttorjenega t tem. dt to Siril! ntbirajoč prispevke zt ko. muniitično organiztcljo »Rdečo pomoč« ko. munlstično proptgtndo. Dogodek sam je vzbudil v Trbovljth veliko tenztdjo t— Pri Igranju bi v torek 28. t. m. kmtlu utonili hčerki g Stinkt Kolcnet. Pid!t Je t Skarpe !n jo je Trboveljščict že nesli, ko so jo rešili dekleti, ki to prile perilo. t— Za gerenlakega iosvtlnlka Je imenovan mmesto g .Inž. Pivli Verbičt. ki te je odpovedal tvojemu Imenovanju, g Mirko Kos, računovodji TPD. v Trbovljah. t— Vajeniška raistava v Ljubljani je ze. lo mortlno vpilvtlo ni trboveljske vijenct, posebno ridi običajnih formtlnotti pri otvo. ritvi. Sedtj te pomenkujejo tamo o njej. veteleč te. dt bodo poittll ie*oč mojstri in jim bo omogočeno Se bo'j krepko ude i« stvovanje v njihovih ttrokih. t— Sokolski dom postiji vedno bolj lep. čim bolj ta bližajo h koncu zidinkt deli 2t sedaj, ko jt komtj do polovice gotov, •lutlmo ob njem, dt bo ent Izmed ntjlepiih stavb v Trbovljth. Iz Primorja • Resničen iudei. Sredi proil gt tedna se je podil po obedu z domi nt progo dvt. letni sinček čuvijt na progi Gorici.Sovod. njo Adelin Pivlln. Otrok it Jt tprehaitl med tričnictml. Nienknt je pridrvel trži. Ski brzovlak. Strojevodji Js skušil ustiviti lokomotivo, i ndi velike brzino ni mogrl potegniti zivore. Zgodilo, se je, da jc vltk drvel čet otroki, katerega je simo podrl nt tli in mu puitil milo prisko nt čelu. Prestrašeni miti. ki je že menila, dt jI je dete riztrgano pod kolct<. je odpeljtni tinč. ki k zdravniku, ki Je izjavil, da je po. Skodht malenkostni. O čudovitem slučaju govore vsi ljudje. Danes: Baron Garapan Po slovitem pom3"u Ludv. Wol!-a Kino „Dvor" Predstave ob 4, H 6, H 8. in 9 Reorganizaciza krajevne organizacije SDS ▼ Trbovliah Trbovlje, 27. aprili V aredo. 22. t m. te Je vršil v Trbovljah pri g. Ternovicu «Pod tki!o» prlltteljskl sestanek kriirvna orginiziclje SDS. Izmed 12 društvenih odbornikov ie bilo mvtočih 10. Predsednik je Izvijil. di ttojlmo pred oblutnimi in irezklml volitvimi. čenr tc mori zivediti krtjevni orginiztdji In zt. to pričeti tiko| t ktr ntjbolj Intenzivnim delovtnjem. di okrepi »»oje vrtti. Pri izvr. Sltvi te ntloge odbor ne sme biti otkosrčen In odkltniatl it osebnih nigibov ljudi, ki Imijo resno voljo posvetiti svoje moči strin ki. kite rt deluje zvesti tvojim ntčelom v prid vsem ilotem. Dt postine nrmih kri. jevne orgtniticllt povoljen. morijo prene. hiH osebni ntgibl odstnnlti te mortjo med seboina neaoorasumlieaja in oputUtl vtako • Odvetnilki Izpit Je ntprtvil pred izprt« Sevalno komisijo nt tržitfr-m prizlvncm to« dišču goriški Slovencc dr. Ktrcl Birtt. Ce« stitimo! • Nadzornik Rubbla član komisije ta iz> biro učnih knjig. Gorišk' okrtjnl šolski ntd zornik R::bbii je lmeno-»-i od prosvetnega ministri v Rimu zi č'ir* komisije zi izbi-ro učnih knjig za Ijvd ke šole. • šolska pridobitev Gorice. Flmnčnl mW nliter v Rimu je določil ti trgovsko šo'o v Goric!, ki te izpremenl v ztvod zi trg^ ske znanosti, 30 tisoč lir podpore. Od no« vegi zavodi t! ohetijo Italijani, da iim bo vzgijil dobre občinske tiinike, ki bodo z znanjem slovenščine Izpodrinili domače nt. stavljence. • Drzen roparski napad »e Je irvrš l v so. boto zvečer pr! Sv. Jtkobu v Trstu V majh. no trgovino Paleotiig je ttonil okolu 21. ure rvečer elrgsntno oblečen bandit visoke postave. Zihtevil je četrt kilogrami slad. koria. Ker" so trgovino pnvkir tiplrall. ie Izrtbll priliko ter potegnil revolver ln zihtevil od ocemnai«t1etne prodajalke, m j mu Izroči denar Močno dekle |e bindlta pri'e. lo zi roko. Predno io zadonel! klld ni po. moč. Je počil itrel. niptdilee tc je Ift gt! in ušel, prodijilni pt je vendir osUlt ne« oplenjem. • Alkohol, ki vodi v smrt. 451etnl J Lo. gtr z Lo<»i pri Kanalu te ga le v nedelj-* preveč mtresVil. KolovraHI je domov poz. no v noči, padel v Jirek poln vode ln v njem utonil. Občni zbor „Slavca" Pred krntklm se je vr?'l v Narod nem domu 42. redni občni zbor nevske-tra društva »Slavec« ob pcAoljnl udeležb? Članstva. Društveni predsednik «r. Ivan Dra?il le r>o pozdravu zborovalcev na kratko očrtal no*ek drum-ene^a delovanja v minulem društvenem leti?, talolk cosp Roris RoS ra ie rorofal med dru| de meseci mijniki tedmji šef okrožn Bil agrarnega urada v Mariboru g. Gregorič, il DoL Lendavo, kjer bo poslovil zt štiri srezJ ki poglavarstva. Novim kmetovalcem j'| odkiztm zemlja, ne morejo pa pričeti I delom, ker zcmljt šc ni Izmerjeni Oblastll prosimo, dt izposlujejo potrebni kredit, kil bi omogočil delovtnje geometrov. Krizankarjem! Sam Bog, ki pozna najskrivnejše ml>| sli, ve, da sem računala n* giavno nkl grado »Jutrove« velikonočne križanke.1 Rešila sem jo pravilno in pripisale I radi skromnosti ime svojo Hčerke, s| katero sva se domenili, da bo njeno! ime lepo tiskano v največjem siovetvl skem dnevniku, jaz pa bom dooila p*I re za novo pomladaniko obleko po mjl novejšem pariškem modelu. In če kajl ostane, pa še ona doi.. za kak prtd«l pašnik. Ako pa mi sreča ne bo naklo l njena glede denarne nagrade sem uprl la. da dobim v najsUušcin slučaju vsaj I •Hčer papeža«. i Pa sem bila razočarana. In ne samci razočarana — ogorčena sem bila, to<| da ne mislite, da samo radi ttga, kcil nisem dobila nagrade, temveč zato,I ker vem natančno, da velika večinil priobčenih reševalcev ni pravilno ro«| šila križanke. Dotični gospod urednik,! ki ima to stvar v svojem področju, nel bi smel biti tako Sirokogruden, da jel toliko prijavljenih reAcvukc" spoztitll upravičenim, tekmovati za natjride.| Nikakor nc! Naj razložim, čemu ne: Križanko sem rešila s tako lahkoto,! da mi je cela stvar postala sumljivi.! Kajti križanka ne sme biti lahka, po-l sebno ako je prioDČcna /a vse $!nvcn>| ce. In Slovenci smo — kako: sen nekjil čitala — dosegli že tako visoko stop.l njo kulture, da bi se celo drugi, večjil narodi lahko ponašali z nami. j Mislila sem si: kvkor mora vsak opiti imeti neko poanto, tako mora irnetil tudi križanka nekaj v sebi in sicer kiji takega, da zevede površnejt reševalca.! In res — reureka! — naila sem jo ia| sicer v besedi »naramnice». Beseda »naramnice«, ki znači moško toaletno »potrebščino«, nim* ednine! slično kakor beseda »vilicc« i. dr. Če p»| kdo misli, da se lahko rosi vno naramf nico, pa ne spada ta stvar vri k MM leti, temveč k ciganom! PrcpnčsntI sem bila, da tega ma-s;kdo v napisi! nc bo razločeval in bo krark >ma:i 7«J pisal »naramnica«. Med temi slednji'! mi je bila tudi moja d jbr«> piiiateljics.l Pri njeni križanki sem vid?!! to nap*'! ko. toda je nisem hotela opozoriti nsl njo. da mi ne bi postaia trkrnova'k»l In tekmovalkam, pa naisi bodo kate«l rekoli vrste, ne želimo nič dobrctft. po»| sebno me ženske ne, ^er imamo to| lastnost menda že v krvi. Tako sem torej 'me;s povod upiti-l da bo roma'o najmtij Štiri p-rtine pri'l javlienih reševalcev hre/tobzimo v koil Toda varila sem se. Niso romale v kril vsled bogsiaavedi kak*n<^a nepotreb«! nega človekoljubja, temveč se j!h jel uvrstil med nas jezikosl tv-e. ki «>mo t| pridom predelali vse slovanske «1ovti»,| ce, od naistarejSe do najnovejše. Zato daiem ok'ic na vse cenj:ne re> ševa'ce, ki so rešili križanko tako kot jaz, to se pravi, do ničice praviV.r di se strnemo v mo(K>čno ftlsnao in nro> testiramo. Z?htevaimo. Hi «<• ram po« deli nagrada in sicer meni glavna, van dru«im pa knjice, ki so tudi lene. V slučaiu. da kdo izmed vas ne b. bil ?*> dovolien samo s kniieo. terrveč bi ho> te' tudi prvo nagrado. m>j prijateljski oošepečem na ubo. da ie ikr..mno«t !e» pa lastnost, ki diči vsakegi zemlimi. F.ve Poslano Pisca anonfcrne£a o'sma «R. M.» poživim, da pride v 8 dneh s pravim imenom nt dan d« Pt »ns<"aHi» ^dniji « njegovo »požrtvovalno kol-gljilnost«. sled gre pismo v koš. Če troa ne stori, ie nesramen ziploten obrekovilec in la»nii\-ee. Mete) Kepvn Alitževi li 21V in. sveta Še m polet m severni tečaj Skoro ne mine dan. da ne bi listi poročali o ekspedicijah na severni tečaj, ki je sedaj postal cilj ne samo fanatičnih raziskovalcev, temveč tudi pogum-nih letalcev. Podaniki evropskih, ameriških in celo azijskih držav tekmujejo med sabo. da bi orišli do zraku na skrajno severno točko naše zemlje in tam razvili svojo zastavo. Amundsen potuje na severni tečaj s pomočjo neizkušenih letalcev in Japonska, ki noče nikakor zaostati za evropsko civilizacijo. gradi svojemu sinu Dosebne vrste aparat. da ne zaostane za svojimi so-tekmovalcl. Pravkar čitamo v inozemskem časonisiu novico, da se bavi z mislijo poleta na severni tečaj tudi Fritiof Nansen. znani učenjak in človekoljub. Nansen se je navdušil za polet na skrajno severno točko naše zemlje nod vplivom nedavnega obiska dr. Fcke-neria v Stockholmu. Dr. Fekener. znani voditelj ba'ona Z. R. III. iz Fried-richshafna v Ameriko, ie razložil Nan-senu svoi načrt, kako bi se dalo doseči severni tvečai z balonom Zeopelino-vega tipa. Nansen ie sprejel njesrovo ideio. Glavna zapreka te ekspediciie ca obstoji v tem. da antanta ne dovoli ia-čati nemških obrambnih sil. Nansen hoče namreč naročiti v Friedrichshafnu balon Zeppelinovega tipa. ki bi bil manjši kakor Z. R. III.. toda bi vseeno lahko kluboval nezgodam, ki lahko doletijo potnika na severu zemeljske oble. N.iegov polet na severni tečaj potemtakem še ni siguren in zavisi od tega, kaj porečejo k temu evropske velesile ii> Amerika. Gledališki teroristi Konec klakerstva na Dunaju. Pozna jih vsako večje mesto, kjer stoji gledališče na tako visoki stopm'. da se lahko razvijajo proti pevcem in igralcem simpatije in sovražnosti. Tudi v Ljubljani so že parkrat poskušali s klakerstvom, toda trajno se ni obdržalo. Drugače je v tem pogledu na Dunaiu. kjer imajo pravkar velik škandal, ki kaže vso dalekosežnost tako zvane-ga gledališkega klakerstva. Pri vsakem gledališču je običaj, da dobi solist, ki nastopa na odru. več vstopnic za stojišče ali kak drugi pro stor. Karte lahko razdeli med svoje znance, ki pridejo v gledališče in mu navadno ploskajo. Večkrat pa izrabljajo gledališki praktiki to ugodnost tudi v umazane konkurenčne namene. Kdor ie na svoiega tekmeca jezen, mu lahko priredi neljub koncert, in škandal je gotova stvar. V dunajski državni ooeri je imel vsak pevec pravico do nekega števila kart. Seveda iih je že v lastnem interesu dvignil ter razdelil med kompetentne klakerie. Ti so imeli svojega poglavarja. ki ie dirigiral ploskanje, dajal migljaje za žvižganje. Gorje pevcu ali igralcu, ki se mu je zameril! Bil ie izpostavljen namesramneišim napadom, čenrav je pel ali igral še tako izvrstno. Toda prišel je umetnik, ki se ie temu nečednemu načinu ustvarjanja sfere priiatelistva in sovražnosti unrl. Bil je to tenorist Grosavescu. ki se ie sprva. ko je prišel na Dunaj, co primeru drugih pevcev posluževal ugodnosti razdelievania gledaliških kart med svoje simnatizerie. a se ie pozneje tej metodi odpovedal Kai ga je napotilo k temu. ni znano. Posledice njesrovega nepriiateliskega zadržania napram k'a-ki so se kmalu pokazale: pred neko predstavo ie bil telefonično obveščen, da *o tega in tega dne ob tem in tem ča»u izžvižgan. kar se ie zgodilo natančno po Drogramu. Umetnik se ie razliutil in napovedal klakerjem in kli-kariem boj do skrajnosti Nastala ie afera, s katero se je pečala vsa drnaiska javnost in seveda tudi ves tisk. Grosavescu ie zahteval, da se možnost ustvariania atmosfere za in proti umetnikom enkrat za vselej odpravi, ker korumDira občinstvo in ubiia smisel za razlikovanje med dobrim in Pismo iz Pariza V pariških kavarnah. Č-sopisarlce ln Casopisarjl. Ob kositru. Mirovni sodnik. Bois de Vincennes. Pariz, 24 aprila. Ce bi pri nas doma prišel kdo. recimo. v kavarno »Zvezdo« ali »Emono«, ne da bi SDoštlilvo snel svoie častito pokrivalo ln odložil plašč — in kar meni nič tebi nič sede! za mizo ln poklica! gospoda natakarja, bi prav kmalu zbudi! ogorčeno pozornost vseh P. n. kavarniških gnstov Vsi bi pomilovalno, razgaljeno ali srdito gledali nanj. »Glej Ka no. kakšen kmetavs. kakšen rovtar neotesan', hribovec neolikani!« In kaj kmalu bi se gospod »plačilni« oblastno približal omadeževani mizi škandalozno slabi vzgoienega gosta: »Slišite, gospod ali bi ne odložili klobuka in plašča, v kavarni ste. ki uživa dober glas. le^o vas prosim, in mraza tudi ni danes. Ali nič ne vidite, da se vsi naši gostje »gor drže® zastran vas. Prosim, prosim, gospod' Halo. Joško. zanesi gospodovo zimsko suknjo klobuk v garderobo .. » Na. vendar! Takih h podobno dovtipnih scen Pariz n* rožna. Tu sedimo v največjih in na:man:ših kavarnah kar lepo udobno v klobuku in nlašču pod blestečlmi zrcali in luksuznimi lestenci ravno tako kot na trdih in majavih stoleh zakajenega slabim, simpatičnim In nesimnatlčnftn. Psihologija mase je namreč eksoloata-cijski problem za tistega, kdor se vešče razume na njegovo izkoriščanje. Orosavescu je dosegel kar je hotel. Klakerii in klikarji so se morali vdati. Gledališko ravnateljstvo je slstiralo oddalo kart umetnikom ter je uvedlo tak način prodajanja vstopnic, da je moral Driti po karto vsak posetnik sam. Du-najčani so se penili od jeze. a so morali odnehati. Žvižsanie in ploskanje je na-mah utihnilo. Pevci so imeli na odru zasluženi mir. obiskovalci so odobravali samo. kolikor ie b'lo treba. Animi-ranosti radi tega ni bilo nič mani pač pa je Izginilo izsiljevanje, kateremu so bili umetniki izpostavljeni predno je Grosavescu pokazal zobe. Klikarii in k'akerji so namreč postali zadnie čase tako nesramni, da jim niso zadoščale štiri karte, kater so iim do-klaniali pevci, marveč so zahtevali od njih neprestano večiih žrtev, oo deset in celo po več krat. Tako je prišlo med obema strankama — med umetniki in kupljenimi privrženci — do preloma in zdai ie upati, da bo vsaj za nekai časa »pridobljenih« simnatij konec Baje bo imela nri tem največ škode dunajska pevka Mariia Jeritza. ki je s posebno vnemo kultivirala klakerstvo ter mu daiala potuho s tem. da mu je razdeljevala gledališke vstopnice v velikem številu. Sedemkratni morilec Pred sodiščem v Szatmar-Neme-thyju se je začela nravda zoper trgovca Jakoba Reinitza. ki je obdolžen sedemkratnega umora. Reinitz se nahaja že tri leta v preiskovalnem zaporu. Zasledujejo ga tri države: Madžarska. Češkoslovaška in Rumumja. Obtoženec trdovratno taji svoia dejanja in sodišče, ki ima z niim onraviti, se nahaja v zelo neprijetnem položaju. Reinitz je znan verižnik in tihotapec. Prva leta po vojni ie ime! cvetočo trgovino s predmeti, ki so prinašali velikanski dobiček. Na skrivnih sestankih s trgovci, verižniki in tihotanci, je umoril Reinitz sedem žrtev ter iih oropal. Radi teh zločinov se mora sedaj zagovarjati. Reinitz je pretkan delinkvent ter ga odlikuie neka posebna moč. katero ima v svojih očeh. Liudie. ki imajo oprav'ti z niim. oripoveduieio. da ume nenavadno fino hipnotizirati človeka, ored katerim stoji. Celo preiskovalni sodnik je postal parkrat niegova žrtev, in je moral prekiniti zasliševanje, ker se je bal. da ga ne pritegne obtoženec v sfero svoiega tajnega vpliva. Reinitz ie rodom Žid in se zelo dobro obvlada. Fn samkrat je izgubil duševno ravnotežje. PelialI so ga na prostor, kjer so našli neko njegovo žrtev. Ko so mrliča odkrili, so sfe poteze na njegovem obrazu docela izprememle. To je edini razlog, na katerega se opirajo oblast', toda še ti ie nsiliološke-a značaja. Presojanje Reinitzove zadeve bo radi tega izredno težka stvar, nrobl-"" s katerim bodo postavljeni na preizkušnjo s svojimi živci tudi člani sodnega dvora. Sleparski ienini v Nemčiji Povojna Nemčija je polna vdov in deklet. ki bi se rade poročile. Število žensk ie namreč znatno večje nego šte-•:,o moških in zato so vse ženske, ki vlove ženina srečne in z niimi vsa družina vred. Pa tudi raznih žemnov ne manika in ti se prav radi oglašajo v rodbinah, kjer ie mnogo denaria. Ti nepričakovano došli ženini so hitro dobrodošli in navadno sprejeti z veliko ljubeznivostjo. Posebne srečne so one rodbine, pri katerih se orlašalo inteligentni ženini, ki imaio tudi visoke naslove. Vsi ženini se hitro vžive v rodbinsko življenie in spretno Izvabljajo večie vsote denaria. Ko se denarno postavijo na krepke noge. pa mora'o navadno nemudoma daleč odpotovati. Odiiaiaio z ganliivim slovesom in zagotavljajo. da se skorai vrneio. a na- vadno iih ni več na spregled. Takih primerov Je že na tisoče in tisoče. Neki mlad malopridnež, znan ood imenom «der schBne Oskar* se je tekom 3 mesecev zaročil z 28 mladenkami in vse obral za znatne vsote. Njegova nečedna dejania so seveda prišla na dan in mnogobrojnl ženin Je sedaj nod ključem. Koncem leta 1918. Je bilo v Nemčiji 600.000 vojnih vdov. Deklet, ki se niso mogle poročiti tekom vojne, oa i* bilo nad 2 milijona. V Berlinu Je bilo leta 1923. porok 53.000. lani oa samo 30341. Berlinski dnevniki prinašajo ob nedeljah vsak oo najmanj 300 ženitnih ponudb. Sredi tako ogromnega števila oo poroki koprnečih žensk se Je z lahkoto razvilo sleparstvo mladih ženinov Jn ogromno rodbin Je bilo ogoljufanih za velike vsote. Časopisje zato predlaga. da bi vlada ustanovila posebne posredovalnice, potom katerih bi labko nrišlo do poštenih in resnih porok. Ta čas pa Imaio mlad' slenaril še nlodonosno polje, da si z nepoštenimi 7-"-okami pridobivajo lepe vsote denaria. pes___ Riti-Tin-Tin pride v najnovejšem fllmn v Kino ^LJUBLJANSKI DVOR*. V Nesreča na morju. Japonski tovorni parnik »Kaika Fuku Maru» se ie potopil te dr.l * silnem viharju v bližini rta Sable na južrrm koncu Nove Škotske v Severni Ameriki Vsa posadka 48 mož Je "tonila. Ladi* je bila natovorjena s pSenico 's Bo« stona v Hamburg. Ladja Je klicala n« po« mod, in sta tudi prihitela potniška panika »Homeric« ta »Tuscanla«, pa se je «Kalk« Fuk« Mara« potopil, ko sta bila komaj 100 km oddaljena. X Peto največje mesto na svetu. Za Londonom. New-Yorkom. Parizom In Berlinom pride kot neto na'večje mesto na svetu japonsko mesto Osaka. ki so ga pred nekoliko dnevi spojili s ored-mestii v eno ogromno celoto, ki predstavlja velikansko trgovsko središče z 2 in pol mililona ljudi. D^ugo največje mesto na Japonskem je Tokio s skoro 2 miliioni prebivalcev. X Prometne ttfm* v Londona. Angleški prometni minister J' ivdelal porodilo, po ka terem ne smejo za n»t'sj časa voziti nobeni novi omnlhusi po londonskih cestah, ker Je promet zadnje ia*»' tako naraste!. H« ga zmagujejo le z nalvrčiimi nanori. Nadalje ne smejo hoditi po 600 cestah v Londonu pešFi. ker je to zanie naravnost smrtno, nevarno. V 160 ulicah pa naj liudie koli. kor mogoče malo trdijo, ker imajo tam na razpolago dovolj drugih oblači. Med te eeste spadajo najvarnejša središča milijon, skega mesta, kakor Trufalgar Square Knight Street. Vlc*oria Embankment ta Westminster Brldff«. X Avtomobili po\-ozijo v Ameriki vsak dan en milijon Hvali. Velikanski razvoj av. tomobila v Zedinjenlh državah Severne Amerike Ima za posledico, de Je kretanj« po cestah vrlo opasno ne »«mo za domaČe Hvali In perutnino e-npek sp'oh ta vee H. vali. Da je to Istina, jasno odseva Iz »tati. stike, ki jo priohčule ameriška revija »Sel. ene« Service« glasom podatkov, ki jih Je nabral g. Stoner, profesor na univerzi v !o\vi. Profesor Stoner se je hotel n« las*ne oči preprifari. koliko napravi avtomohll škode med živalmi. V ta namen se Je pelial z avtomobilom h !owa Cltv do Lakeslde Lahnratorv. Razdalje med obeme rsvede. nima krajema zna«a 320 km. Na pot-i Je profesor naštel 105 Uveli, pripadajodih 29 različnim vrstam, ki »o ležale mrtve na ce. sti. očividno žrtve divja jofili avtomobilov. Med mrtvimi so prevladovale kure. Podob, no število žrtev je naštel profesor Stoner na drugi vožnji. Pelial m ie poleti v okoli, co mesto Iowa. kakih 1000 km ter naštel 225 mrtvih živali na cesti. Žrtve avtomobila so pripadale Istotako 29 različnim vretem. Na podlagi teh podatkov je doktor Storer izračunal, da pogin« v Zedinjenlh državah, i kjer je nad pet milijonov kilometrov vpo. rabnlh n motorna vozila, vsak dan okrog 1 milijon živali V primeri s navedenimi fantastično visokimi itevilkami avtomobil« skih žrtev med živalskim svetom ae mora človek Heti za izredno srečnega: saj umre glasom statistike v Zedinjenlh državah na leto «le* 16 tisoč ljudi na poikod^ah, ki jik jim poviroč* avtomobili. — Pri nes, hvala bogu, pe imamo vaeh motornih vosi! toli. ko. kolikor je v Ameriki samo njihovih lete nih žrt:v. X Rekord v hitrem potovanju. Med Bre» menom ta Curihom se je uvedel direktni le. talski promet, s katerim se je ustvarila ene najhitrejših mednarodnih zvez. Sedaj je ©mo gočeno, da potniki ki pridejo zjutraj s par. nlkom » Bremen, takoj sedejo na letalo m tO v petih urah v Curihu. Tam dobe rves* na Južni ekapreeni vlak In »o drugo jutro ▼ Milanu ali Genovi ta lahko urede svoje po. sle. X Bruhanje Vezuva. Kakor poročajo i« Rima, je začel ognjenik Ve«uv zopet delo. vati Ie žrela »e dviga goet dim ta *utf plameni ki švigaj® na vae atranL _ Proč z vsemi ponarejenima! Za hitro ta sigurno delovanje jamčijo samo prave Aspirin - tablete F»IU m —4r>-V«l« rilfc ftri— ntmkm Filatelija •Modra Pokucija* PokuciJske znamke Imenujejo filatelisti one avstrijske »namke. katere sn Rumuni I. 1919 v Kolomeji prežigosall s Črkami C. M. T. hi novo vred-ios jo v kvadratu In »o bile v prometu le pri sedmih poltnlh uradih onega dela Bukovlne, ki se Imenujr Pokucija. Povečn! so pretiskali takrat veljavne avstrijske znamke Iz L 1916. In 1917 ln tudi nekaj znamk Iz 1. 1908., ki niso bile več v veljavi med njimi i vi« portovne 25 v'« In najbrže samo enn 25 vin, modro S sliko cesarja Tranca Jožefa. Ti provlzo-rlji so bili le malo Časa v prometu, ker so Rumunl kmalu vpeljali rumunske znamke, ostanek pretiskanlh znamk pa prodali vse-učillškemu profesorju dr. Samuelu Ore:-nichu v Cernovicah. Ta učeni gospod Je sicer odkril to redkost, a Je ni znal cenl'i ter Jo Je da! v zameno za druge znamke v vrednosti 10—12.000 Din petlčnemu posestniku la zbiralen Imre Ungarju v Su-botfci Iz Bačke se Je slava »modre Pokuclj«. mnela po svetu in filatelisti In trgovci so mu brez vspeha ponujal! velike sv^e za njo. Iz Dunaja mu je pa pisal I. Bogdan, če! da Je znamko opisal bl krlžev. SarJVo okrožje: 45 cent. karmta, zobC. 12!/«:13'A, Mati Božja s puTIcami. Portugalska: 3! različnih z-«mk oh stoletnici pisatelja Camlla Castela Branca s slkaml njegove hiše, de'avn!ce, dveh njegovih p->rtretov, Terese de A!buauerque n prizor t Mar'«no ln Isa de Cntzom z Vegovega romana Amor de Perdican; vrednostna številka Črna; zobčane 14: 2 c. oranžna; 3 c. zelena; 4 c. ultramarta: $ e. rdeča: 6 c. rJavoHlasta; 8 c. temnoriava; 10 c. sinja; 15 c. olivna: 16 c. oranžna: 20 c vljol časta: 25 c. karnVnasta; 30 c. rmeno-ollvna; 32 c zelen«; 40 c. zeVns^nia: 48 c. rjavordeča; 50 c. zelen«; 64 c. rumeno- rjava; 75 c. sivkasloCrna; 89 e. rjavat «S c. karminasta; 1 e. vljoMčastomodra; 1 e 20 c. rumenkastozelena; 1 e. 50 c. temno-modra na modrozelenem; 1 e. 60 c. temno« modra, 2 e. temnozelena na zelenem: 2 e. 40 c. svetlordeča na rumenem; 3 e. temne«-rdeča na svetlozelenem, 3 e. 20 c. trna na ze'enem; 4 e. 50 c. rdeča'črna; 10 e rjavkastočrna na rumenem; 20 e. Črna m rumenem. Rununlja: 3 leli. meseeiordeCa. kralj Fep. dinand. — 50 benl, rjava na ztlenkasteais portovae znamke za sociialno skrbetv«. Razno Glmipzt!« r Kranju Je prva šol« v sil državi, ki je pokazala, da ceni fllatelijo t» di kot vzgojno sredstvo I« dovolila svoje« mu gojencu g. MUkotu Rusu predavanje v tej stroki. Zanlm vega predavanja se le razen g. ravnatelja Košnaka udeležilo tuJS več profesorjev In čez 80 dijakov. Nad«* mo se, da tudi na drucih zavodih vodstv« ne ovirajo razširjenja filateHe, ki Je v Rusiji že vpellana. na Angleškem in Nem-škem Jo pa vpeljejo kot predmet. Vneti filatMIsti posebno začetniki post* »ejo včasih nehote tudi nadiežnl. T« neolK kani pojav moramo na žaloet grajati tudi pri nas, ker se g. univ. prof. dr. Slavič sl-eer na najfinejši nafin pritožuje, kak« dr. Jeharta, profesorja mariborskega bogoslovja, ki potuje s skrajno omejenimi sredstvi ema!ce velik črki WC. In za zgovorne dinetrise takih Jokalčkov. ki so oonoči tudi ored vrati rdeče raz- svetljenl. Razpečevale! časopisov ra. če niso invalidi zadniega svetovnegi po-kolia. tudi ponaiveč ne moreja trditi, ne da bi se zlagali, da S« nikdar niso imeli resne'ših konfliktov z dobro organizirano franoisko roko pravice .. . V maniših pariških kavarnah j« posebno zanimivo deianie !n nehanje okrog točilnice, to se pravi kreg Comptoirja al! po pariško »zinca«. Ta poslednji tipični naziv oride odtod, ker je pult. na katerem ti točai postreže z okrepčil'.. obbit s kositrom. Ob lincu torej vidi5 na;raz!ične;še ljudi in slišiš vse skale pariških žlcbudranj In latovščin Jn vse posebnosti raznih francoskih narečij. To je Studiiska soba In predavalnica žive stavnice in za Izvestne dogodke najbo-Jie in raTiitreie intormirani tukajšnji časopis. Kie bi mogel točneje izvedeti tajna borzna poročila kot Po malih kavarnah ob burni Borzi, kie zakulisne novice maniših gledališč, če ne ob kositer-nem pultu »Cafds - Biard« v zakotnih nrmtmarterskih uličicah? In tako dalie. Ce stoji «au zinc> večja družba Jn se po zaužitju zarlete v prerekanje zastran plačevanja «cehe» (saj res. vsak bi rad plačal za vse!), jim pomaga iz zadrege posebna igra na kocke, ki jo imenujejo splošno zan - zibar. ponekod« pa v žargonu iako izrazito: le Jug« de pai* (mirovni sodnik) ali pa colonel. polkovnik. Iz usnjenega toka meč«io po kositernem pultu tri k~-''e «« »tejeio punte. do de* Listnica uredništva Pr R. Sesvete: Naslov goepoda A. O. f* Skofja Loka. set In nazaj. Kdor je izro izgubil, plača za vs«. pa ie mir pri hiši... Da se v kavarnah posebno rad! shajajo parčki in da se večinoma prav nežo-nirano (veliknmestno rač!) Ijubkuiejo in zabavajo med seboj, bi skoro ne bilo treba omeniti . . . Lahko p« še povem, da neudeležencem ni kai priletno gledati take reči in se navidez malomarno hliniti in zat«'"ev»ti. kot da ničesar opazijo ... (Tu bi pri'atelj Jakec Le Gnos pripomnil: Zbriš'mo to! . . .). V nedeljo popoldne roma'o Pariiani na svežo travico in pod senčna drevesa v bližnje gozdove, umetne sicer a vendar dokaj prikupne. Bois de Vincen-ies j« v dela prostih dneh neobičajno živahno pozoriiče spromnega razveseljevala zadovolinih »izletnikov«. Vse trat« so Polne rdečeličneea drobiža, ki skače in vpile ter se veseli prostega pomladnega zraka. FV»d drevesi tabor« razizra-ne družbe, se sladkaio s skromno zaku-sko in srkalo belega* bordojca. Mamice in panani pazlio na deco ln so ponosni nanio. Sem in tam opaziš agilneca očk«% ki s hčerko okorno skače preko vrvi, mamica Pa se z otroci igra »šole«. P® romantičnem jezeru, ki se preliva preko gozda.se ziblieio lahne barčice. Na otoku. ki vodi nanj most. je kavarna. Tam sem se usidra! za dobre poj ure k čašl črnega vina in mislil na naše Po»avje ln na Podrožnik ... P. K—n. vo Ob~*!iiška «!>spiila v območju mariborske oblasti Celje, 27. aprila. Prosilci, katerim se od mariborske podružnice Narodne banke dovoljuje kredit iz kontingenta za podeljevanje obrtniških posojil v okolišu te podružnice. dobivajo obvestila, po katerih bi morali osebno predložiti v reda podpisano menico. Ta zahteva je vzbudila nevo-lio pri nekaterih obrtnikih, ki so sklenili opustiti real;ziranje posojila. V tem pogledu obiavlia Urad za pospeševanje obrti v Celju naslednic pojasnilo: Zahteva Po osebni predložitvi menice ]e razumljiva, ker mora' banka kontrolirati pravilno izpolnitev menice in pristnost podpisov, dobiti dolžnikov podpis na eskomptni izkaz in osebno poznati vsai dolžnika, če ne žirantov. Gotovo je pa tudi. da bi dolžnikom, ki so oddaljeni od bančnega sedeža, visoki potovalni stroški uničili skoro vse ugodnosti posojila, zlasti če bi se tako potovanje moralo ponavliati vsake tri mesece radi obnovitve menice. Celjski obrtno-pospeševalni urad je radi tega sam in potom Trgovske in obrtniške zbornice posredoval pri ravnateljstvu mariborska podružnice. Mariborska podružnica je izraženi želji ustreza in iz;avi!a. da bo v bodoče sprejemala obrtniške menice v eskont tudi brez navzočnosti podoi-sar.cev. če bo menica v redu izstavljena in podpisana ob°nem z eskomptnim Izkazom ter se originalnost vseh podpisov potrdi po obrtnopospeševalnem uradu. Prosilci, ki imaio v rokah dovolilo za obrtniški kredit, se lahko skupno z ži-ranti zglasro v Uradu za pospeševanje obrti v Celiu. kjer so na razpolago tudi potrebne tiskovine in se jim bo vse delo opravilo brez stroškov. Seveda pride ta ugodnost v dobro samo onim prosi'cem. za katere ie prihod v Celje cenejši nego v Maribor. Upati pa ie. da se bodo slične o!a:šave tn. pr. s posredovaniem pristopih obrtnih zadrug ali bližnjih denarnih zavodov) dovolile tudi drugim, od bančnega sedeža oddalienim kra?em. Pri tei priliki se tudi sporoča, da se posoiila iz obrtniškega kredita dovolju-jeio po dosedaniih navodilih samo noko-delskim obrtnikom, torej ne tudi trgovcem ali gostilničarjem. Govori se. da je za mariborsko podružnico določeni kontingent že izčrpan. To je mogoče, ker se iz kredita 300.000 Din, ki ie pripadel za ta okoliš, pač ne more da'e ustvaria poseben tin vzorcev. Pričelo se je tudi z uvel:avl;eniem domače ornamentike. kar da čipkam svoj narodni značai, zaradi česar so ti izdelki tudi priljubljeni v inozemstvu. Na zavodu se goji predvsem klekljani«. vendar ra tudi vse druge tehnike, kakor: toledo. biserna dela in prekrasni in sedai toliko moderni fi'et. Poleg tega se stoji na zavodu kombiniranje raznih tehnik za uporabne predmete, tako da je uvoz ročnih del iz inozemstva popolnoma neunravičen. Pri nas bi se lahko zaposlilo z'asti po gospodarsko pasivnih kraiih še na tisoče žen in deklet za zimski čas. kar bi pomenilo velik napredek v rašem gospodarstvu. Svoje izdelke so razstavile naslednje §"le in teč aii omenjenega zavoda: Horjul. Po'hov Gradec. Kamragorica. Fara pri Kočeviu. Jesenice na Goren'skem, Železniki, 2iri in Prevalje. Glede na omeieni prostor niso mogie šole pokazati vsega. kar imaio. Zato prireiajo ob koncu šolskega leta doma krajevne razstave 'zdelkov. a zavod prireja vsako le»o v Liubl?ani svoje velike razstave. Vse zunanje šole in tečaii kažejo, da so dobro organizirani in da razpolagah z dobrimi strokovnimi močmi. Zavod hoče razširiti sčasbma svoje delovanje preVo cele države, ker je oovpraševa-nie po iugoslovenskih ročnih delih vedno večie. Vzlic raznim tehnikam in kra-iem. kier se to dela. je absolutna potreba. da ostane zavod z vsemi šolami centraliziran, da ostane s tem večia možnost st'kov zlasti z inozemstvom. Tečaii in šole se po potrebi ustanavljajo. prerreščaio ali opuščajo, kakor nanese potreba čipkarstva. Zavodu želimo najlepših uspehov, Tržna poročila Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Pšenica: baška, 1 vagon 475; baška, 77 kg težine, 2 — 3 odst., 2 vagona 475. Turščica: baška, 30 vagonov 194. Tendenca nespremenjena. Živinski seiem v Mariboru (28. aprila). Dogon 2 konja, 2 bika, 71 volov, 136 krav, skupaj 211 komadov. Povprečne cene: debeli voli, kg žive teže 8 — 9.30 Din, pol-debeli 7 — 8, plemenski 6—7, b'ki za klanje 7.50 — 9 klavne krave debele 5.50 do 6.50, plemenske 4.75 — 5.25, krave za klobase 3 — 4.25, molzne krave 4.50 — 5 50, breje krave 4.25 — 5.50, mlada živina 7.75; prodanih 112 komadov. Mesne cene nespremenjene. Dunajski goveil sejem (27. t. m.) Dogon 3341 glav. Od tega Jih Je bilo Iz Jugoslavije 131. Za kg žive teže notirajo: voli I 1 60 — 1.80 (iziemno 1.90 — 2.20), II. 1.35 do 1.50, III. 1.25 — 1.30, bik' 1.15 — 1.50 (1.60), krave 1.10 — 1.50 (1.60). slaba živina 0.65 — 1 šiling. Dunajska borza za kmetijske produ':te (27. t m.) Ameriške žitne borze beležijo za 3 cente nižje tečaje. Kljub ♦imu so na dunajskem tržišču ostale cene skoro nespremenjene. Tendenca Je bila dalje prijazna. Notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 52 — 53, madžarska s Potisja 54.50 — 53, JugoMovenska 54 do 55, Rosafč 52 — 52.50; rž: domača 50 do 51; ječmen: domači 43 — 46: turščica: 27.50 — 2S.50; oves: 41.50 _ 42.50 = Obisk razstave valers"šk'h del je bil prva dva dneva zelo zadovoljiv Razstavo ja posetilo mnogo gostov iz okolice ljubljanske, pa tudi iz oddaljenejših krajev Slovenije. Včeraj so korporativno obl«kale razstavo gremijalne šole. Danes ob 9.40 zjutraj prispe obrtno-nadaljevalna šo-la iz Siska korporativno pod vodstvom Štirih učiteljev. Sola ostane tudi čez noč v Ljubljani, da si ogleda gospodarske naprave mesta. = Likvidacija oddelka m;nl$trs»va trg o vi n9 ln Industrije v L'ub!'ani. V snvslu zakonskih odredb o likvidaciji ministrstva trgovine in industrije, oddelka v Ljubljrmi se je začelo včeraj s preselitvijo dela tega urada v Maribor, tako da bo mariborski referat za trgovino in industrijo pri velikem županu mariborske oblasti začel redno ura-dovati že s !. majem t. 1. Za Maribor so določeni od tukajšnjega konceptnega osob-ja kot šef sekciiskl svetnik dr. Ratej tajnik dr. Pfe;fer in koncipit dr. Pek'?. = Domača ponudba za zgraditev jadranske proge. Kakor javlja »Trgovinski glasnik«, je skupina domačih finančnikov vložila pri prometnem ministrstvu prošnjo za predkoncesijo za zgraditev in Izkoriščanje železniške normalnotirne proge, ki bi spajala prestolnico z Jadranom. Ta proga bi šla od Beograda preko Sarajeva v Split in bi imela poleg tega dve iranski progi: eno od Beograda do Panč t, drugo od Bačke Palanke preko Donave na Ilok, Šid do Zvornika, tako da bi se spajala zopet z glavno progo. Na ta način bi tudi Vojvodina dobila dve direktni zvezi z Jadranom. Ponudniki se razen tega obvezujejo, da bi zgradili v Splitu prvovrstno moderno pristanišče za potniški in tovorni pomorski promet ter da bi organizirali vsa pomožna podjetja za to progo, kakor: elevatorje za žito, skladišča in drugo, zlasti tudi izrabljanje vodnih sil v območju te nove proge, kar bi everrtuelno moglo dovesti tudi do elektrifikacije te železnice. = Redni občni zbor bo imela M?larn a b svečama, d. d. v Ljubljani, 15. maja ob 17. v pisarniških prostorih družbe na Viču tn trgovsko-industrijska d. d. »Merkur« v Ljubljani Istega dne ob 16. v prostorih tiskarne »Merkur«. = Likvidacija. Zadruga slamnikarjev in klobučarjev, r. z. z o. z. v Domžalah, je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo terjatve. = Potrditev poravnave. Odobrena je poravnava, sklenjena med Kosto Vukašinovi-čem, trgovcem v Mariboru, M njegovimi upniki za 40% njihovih terjatev. = Uradni tečaH za maj: 1 naooleondor 240, 1 turška lira 270, 1 angleški funt šter-ling 291, 1 dolar 62, 1 kanadski dolar 61 50, 1 zlata nemška marka 14.80, 1 poljski zlatnik 12, 1 avstrijski šling 8.77, 100 francoskih frankov 322, 100 švicarskih frankov 1200, 100 Italijanskih lir 254, 100 belgijskih frankov 313, IOO holandskih goldinarjev 24S0, 100 bolgarskih levov 45, 100 danskih kron 1140, 100 švedskih kron 1670, 100 norveških kron 1000, 100 španskih pezet 8?5, 100 grških drahem 105, 100 češkoslovaških kron 184, 1 milijon madžarrk'h kron 860 Jh 100 niumunskih lejev 27.75 D;a. = Zlata pariteta. En zlati dinar velja 11.88 papirnatega dinarja, 1 zlata Češkoslovaška krona 6.83 papirnate, 1 zlata lira 4.75, papirnate. 1 zlata avstrijska krona 14.400 papirnatih, 1 zlata madžarska krona 14.700 papirnatih tn 1 zlati rumunski lej 40.64 papirnatega leja. = Za zgradbo tvornlcs tobaka v Velesa. V ministrstvu za Javne zgradbe se proučn-je vprašanje zgradbe velike moderne tvor-nice tobaka, ki naj bi se že tekom tega leta začela graditi v Velesu. — Razstava čebelarskih produktov v Mo-staru. Ob priliki sokolskega zleta 7. bi 8. septembra se bo priredi!« v Mostam razstava čebelarskih produktov. V tamošnji okolici je čebeloreja precej raavita. = Državni paplrfl kot kavcija. Na podlagi finančnega zakona je finančni zakon odredil, da velja njegov odlok o polaganju kavcije v državnih papirjih t dne 1. aprila 1934. tudi za proračunsko leto 1925.—1926. = Popravila lokomotiv. To dni s« j« vršila v prometnem ministrstvu seja na kateri se je rešilo v-prašanje popravljanja lokomotiv v privatnih tvornlcah. Sklenile so se pogodbe s tvomiesmi v Brodn, Smederevu, Kruševu, Palaaiki fn Novem Sadu. Dolo se prične s prvim majem. = Razstava vla ipfrlta. likerjev In vinskih produktov. Odbor Jadranske izložbe v Splitu je sklenil, da priredi ob priKki otvoritve llške proge razstavo gori omenjenih produktov. Natančnejša pojasnila daje Odbor vinske tzložbe v Slbeniku. = Proga Bordeaux-Mllan-B«ograd. Kakor poročajo Iz Beograda, je Interparlamen-tarna trgovinska konferenca v Rimu sprejela med drugim resolucijo o zgraditvi železniške proge Bordeaux-Ml'an-BeogTad. = LieencovanJe blkov-plemenjakov marl-iadvorske pasme v starosti od 18 mesecev naprej se bo vršilo v naslednjem redu: v sredo 13, maja ob 8. uri zjutraj pri dravskem mostu na Muti poleg gostilne Ratajc za občine, ki gravitirajo k žel. postaji Vu-zeuica; istega dne ob 14 (ob 2. pop.) na sejmišču v Marembergu za sosedne občine; v četrtek 14. maia ob 8. zjutraj pri Kosovi koči za obč. Ribnico, Sv. Anton in Orlico ter ob 2. pop. na Breznu pred gostilno Ten-čfč za ob. Brezno, Kapla in Tanževski vrh. Posestniki bikov marijadvorske pasme re opozarjajo, da je prigon istih pred licenco-valno komisijo obvezen. Biki druzih pasem se ne bodo niti Uccncirali in ne obdarovali, torej se ne morejo dovoljevati za plemenske svrhe. Nagrade so naslednje: a) državne 1. po 65« Din 2. po 600 Din b) okrajne : 1 PO 500 2. po 450, 3. hi 4. 400, 5.. 6. in 7. po 350 Din, 8. 9. in 10 po 300 Din 11.. 12. Ul 13. po 250 Din in 14. po 200 Din, ostale po potrebi m razpoložljivih sredstvih. Stališče licenci-ranih bikov se bo naknadno javno razglasilo. — Vsaka občina naj odpošlje k licenco-vanju svojega že predlaganega zastopnika, ki izroči komisiji vestno izpolnjene priložene izkaze. - Kongres Mednarodne trgovinske zbornice se bo vršil 21. do 27. Junija v Bruslju. Mednarodna zbornica je danes najpomembnejše gospodarsko udruženje na svetu. Na kongresu se bo med drugim obravnavalo zlasti vprašanje, kako naj poravna Nemčiia svojega dolgove aliiranim državam, ne da bi spravila v nevarnost svojo valuto. V Haagu je o tem vprašanju predaval pred zastopniki tiska Noble Hali, ki je izjavil, da se milijarda zlatih mark, ki Jih Ima Nemčija plačati, ne more poravnati v zlatu, ker bi s tem Nemčija prišla ob zlato kritje za krožeči papirnati denar. Plačanje se mora izvršiti v produktih, ne da bi s tem industrija v aliiranih državah utrpela škodo. = Naraščanje teča'a funta šterllnga traja že dalje časa. Kakor je podoba bo funt najkrajšem času. Kakor je podoba bo funt v najkrajšem času dosege! zopet svojo zlato pariteto. = Učinek rezultata volitev v Nemčiji na praški borzi. Kakor poročajo te Prage )e vest o izvolitvi Hindenburga za predsednika nemške republike uplivala v ponedeljek na tarrvoSnj! borzi konsternirajoče in so načeli tečaji padati, vendar se je proti kcocit položaj zopet umiril. Na londonski in drugih borzah je vest o izvolitvi Hindenburga bila brez učinka. 28. aprila. LJUBLJANA. (Prve številke pomenijo povpraševanja, druge ponudbe in v oklepa-iih kupčijske zaključke). Vrednote: 7% posojilo 60—62, Vojna škoda 160—162. Celjska posojilnica (210), Ljubljanska kreditna 217—0, Merkantlna 110—124, Praštcdiima 800—8C5, Kreditni zavod 190—200, Strojne 0—134. Trbovlje 385-395, Vevče 110—118. Stavbna 265—280. Blago: les: cerovi hlodi, 25 cm, 2 m dolžine sveži, fco naklad, postaja, 12 vagonov (IS); traml monte 3/4, 6/8, fco meja 0—380; remeljnl, 4'8 3'6, monte, fco meja 0—600; bukova drva, 1 m dolžine, suha, fco meja 25—C; pšenica: Rosafč jutne vreče, pariteta Ljubljana 0—475, avstralska, Jutne vreče, par. Ljubljana 0—465; otrobi pšenični: debeli, par. Ljublt.ina 0— 220, drobni, pariteta Ljubljana 0—190; turščica, promptna, par. Ljubljana 210—0; oves makedonski, orig., fco vagon Ljubljana 0—345. ZAGREB. V efektih tendenca nespremenjena. — V devizah je bila tendenca slabša. Blago se je pričelo ponujati takoj spočetka po mnogo nižjih tečajih kakor vče. raj, tako da zaključni tečaii beležijo napram včeraj znižanje za nekaj točk. Blaga je bilo v izobilju, a tudi Narodna banka je v posameznih čekih ponujala blago. Zaradi po-voljnejših tečajev je bil promet danes živahnejši. Po borzi Je ostala tendenca dalje mlačna. Notirale so devize: Dunaj 863— 883, Berlin 1469.5—1484.5, Budimpešta 0.0858—0X878, Bukarešta 26—28 Italija Iz-l>lačik> 252.46—255 46, ček 252.45—255.45, London izplačilo 297.03-300.03. Newyork kabel 61.36—62.36. Pariz 322.5—327.5, Praga 182.25—185.25, Švica 1198.5-1208.5: ček 1198—1208; efekti: bančni: Trgo 15—16. Litorale 56—61, Erkomptna 105—106, Kre drtna Zagreb 105—10«, Hipo 59—60, Jugo 95 —97 Ljublianska kreditni 230—245, Obrtna 66—67, Praštediona 800—805. Slavenska 70 —71, Srpska 130—131, Narodne 3200—3600; Industrijski: Eksploatacija 43—46, Drava 160—190, Dubrovačka 570—575, Sečerana 570—585, Nlhag 50—55, Outmami 370—380. Slavonija 54—55, Trbovlje 365—390, Vevče 110—120; državni: 11» posojilo 61.5—62. agrarna 30-.30.5, Vojna škoda per kasa 161 —161.75. obračun 161—161.S. BEOGRAD. Tendenca v devizah nestanovitna. Notirale »o devize: Dunaj 871—873 Berlin 1470-1474. Bruselj 312-314. Budimpešta 862—866, Bukarešta 275—27.75. Italija 253—253.75, London 297.75—298.25, New-york 61.7—61.8, Pariz 331—322. Praga 183.25—183.75. Švica 1198—1300. CURIH. Beograd 8.30, Newyork 516. London 24.86, Pariz 25.85. Milan 21.10, Pra ga 15.30, Budimpešta 0.0072, Bukareš'a 2 »i Sofija 3.775. Dunaj 72.65, Berlin 1.22*0. TRST. Beograd 39.45 — 39.75. Dunaj 0.0340 — 0.0348, Praga 72.35 — 72.75, Pa riz 126.75 — 127.25, Newyork 24.375 24.475 Curih 472 — 474; dinarji 30 25 — 39.53, 30 zlatih frankov 93.50 — 95.50. DUNAJ. Beograd 11.455 — 11.495, Berlin 168.77 — 169.37, Budimpešta 98.98 do 99 38 Bukarešta 3.1625 — 3.1825, London 34 205 — 34.305. Milan 29.01 — 29.13, New-york 709.35 — 711.85, Pariz 35.87 — 37 03, Praga 21.01 — 21.09, Varšava 136.15 do 136.05, Sofija 5.15 — 5.19. Curih 137.43 do 137.C3; dinarji 11.41 — 11.47. BERLIN. Beograd 6.76, Dunaj 59.07. Milan 17.18 Praga 12.435, Newyork 4.195, Curih 81.83. LONDON. Beograd 301, Newyork 483 Italija 117.85, Švica 24.86. Sokol Soko Dušana Silnog Poročali smo že. da namerava So-kolska župa v Beogradu izdaiati svoi župni Vestnik. Te dni na smo dobili prvo številko teea lista, ki nosi naslov Soko Dušana Silnog. ker se tudi beo-gradska župa oficiielno imenme Sokol-ska župa Dušana Silnega. Novi vestmk ie že po zunanjosti prikupliiv. ker ima na ovojnem listu okusno naslovno sliko, na kateri ie v ozadju silhueta pravoslavne cerkve, pred njo r>a car Duš»n Silni na vrancc. ki se vzpenja za sokolom, letečim v zraku ored njim. Pa tudi tisk je čist in iasen. kar no nav-di pogrešamo Dri listih, ki so natisnjeni v cirilici. Vsebinsko le prva številka nrav dobra. Na uvodnem r^estu noiasnrie urednik. to je staros<- "okolskera društva 1 v Beogradu in žroni tajnik br. dr. Voja Kujundžič. potrebo lastnega žimnesra Gasila, ki je temboli potrebno, ker je Sokolstvo v Srbiji še mlado in ne tako razvito kakor v prečanskih kraiih. — Članstvo torei potrebuje sokolskpga čtiva in pouka. V članku: Naloge So-kolstva pa tenHiito razlaga br. dr. Ivo Ribar. pomen Sokolstva za narod in uči kai mora storiti članstvo, da bo vršilo svoie naloge. Joko temeljit je dalje članek Masarvk in Sokolstvo izood peresa br. dr. M'h. Gradojeviča. Priobčen je šele prvi del. ki je pa že jako obsežen in obdelava v glavnem politično in kulturno delovanie dr. Mnsaryka, o zvezi njegovega življenja s Sokolstvom pa bo obdelal tvarino pisatelj v prihod, nji številki, kakor pravi koncem svoje razprave. Za člaoki prideio poročila iz župe. in sicer o glavni skroščini. o prvi župni akademiji, ki ie bila nrirejena v korist sokolskemu domu v Crikvenici na željo darrskera komiteia. ki mu predseduje ga. Mara Trifkovič. dalie razpis župne-ga prosvetnega odbora svojim društvom in poročilo o proslavi 75 letnice dr. Masarvkove. Pod rubriko Jugsl. Sokolstvo prinaša vestnik več notic, ki se tič<"'i našega Sokolstva. med drugim tudi kra^o noročilo o savezni glavni skupščini. Končno ima še odstavek za slovansko Sokolstvo in noroč!'o iz inozemskih telovadnih organizacij. Soko TOfšana Silnog stane za tekoče leto 30 D'n in se naroča nri žurnem blaga miku br. R. Nišaviču. Kralja Milana ulica 74. Vestnik beogradske sokolske župe priporočamo tudi društvom v Sloveniji, najmanj pa naj si ga naroči vsaj vsako društvo za svojo knjižnico. Za sokolski dom na Taboru so zbrali svatje na poroki g. Hinka Florjanč:ča, sina ravnatelja pivovarne Union v LJubljani 300 Din. Iskrena hvala! Sokolsko društvo v Ribnici ima dne 9. maja svoj izredni občni zbor. Dnevni red: sprejem novih pravil, nadomestne volitve, s'učajnostl. . 870 Šport H?sk pride v Ljubljeno V nedtljo 3. t. m. nastopi ljubljanska Tli = rija proti Hašku iz Zagreba, ki je obvezan nastopiti v Ljubljani s svojim najmočnej« šim moštvom. Nadaljni nogometni program Ilirije v ma» ju se glasi: 9. in 10. proti Jt-goslaviii in IISK. v Beograd j, 16. in 17 ig a v Lj fcljani graski Sturm in 24. Grsdjarski SK. iz Za« greba. — Ilirija absolvira ta program z oji--čenim moštvom: poleg Scgra. ki je prevzel zadnj čas vodstvo treninga, bo uporabila v moštvu Podujo in najbrže tudi Kesiča, oba znan igrača splitskega Hajduka. Mladinske cokalne tekme Na inicijativo S. K. Ilirije se jo osnova! pred dnevi v Ljubljani medkli:bski odbor, ki si je nadel nalogo, da izvede v prihod* njem mesecu mladinske nogometne tekme. V odboru sodelujejo funkcijonarji raznih ljubljanskih športnih klubov, tekmovalo se bo za pokal, ki gs je LNP lani poklonil S. K. Iliriji kot zmagovalcu v podsaveznih mla dinsVih tekmah in katerega je S. K. Ilirija stavila na razpolago tnedklubskemu odboru kot klubovo prehodno darilo. N«*ančen raz pis objavimo tekom prihodnjih dni Popravek. Včerajšnje naše poročilo o tekmi moramo v toliko popraviti, d« je I. S. S. K. Maribor zmagal z 2 : 0 (1 : 0) in ne 2 : 1 (1 : 0). To je bilo pač tudi razvidno iz obeh poročil, ker smo ju objavili. Še nekaj nedeljskih nogometnih tekem CELJE: S K. Celje : nogometno moštvo 39. pp. 4 : 1 (4 : 0). Nogometna tekma, ki se je vršil« ▼ nedeljo n« celjski Glaziji, je končala a precejšnjo zmago S K. Celje. V orvem polčasu je bilo Celje v znatni pre> moči, v drt gi polovici oa je bih igra -ečji. d;l odprta Vojaki so v dr gem polčasu spremenili svojo Dostavo, vsled česar ie nji. bova igra trpela. Med niimi ie nekaj dobrih če ne verj-mete, da ed< n pai nogavic z žig.m In znamke (tdečo, modro ali zlato) V traja kakor Štirje pari drugfhj Zato kupite eden pjr in pie-pučajte se. Dtbivajo se v prodajalnah. 93-« rv1 nogometašev, ki so predvijali 'cpo. ni'ko kombinacijsko igro. Puolike okoli 300. Sodnik g. Ochs dober. SARAJEVO: Sašk : Jugoslavija 5 : 3. TOPLICE (CSR.): Moravska Slavija : Teplitzer F. K. 4 ': 2. BRATISLAVA: Češko okrožje : madžar. sko okrožje 5 : 3. \VIENER NEUSTADT: Repr. \Vicnner Neustadta : VVacker (Dumi) 0 : 8. NUERNBERG: I. F. C. Nurnbe-3 : Šport verein Niirnberg 2 : l. HAMBI RG: Victoria (Hamburg) : Sp. V. Fiirth 4 : 3. VVIESBADEN: Finale za prvenstvo Juž. ne Nemčije: F. C. Wiesbaden : Sport-crcm Frankfurt 0 : 0. Atleti S K. Primorja v Brnu. V nedeljo 3. maja se vrši v Brnu intemacijonalni sta. fetni tek 7 X 300 m, ki ga priredi Morav. ska Slavija. Lani so atleti Primorja izvoje. vali krasno zmago nad praško in Moravsko Salvijo ter postavili nov rekord na tej r>ro» gi. Letos bodo imeli atleti Primorja veliko težjo nalogo, ker starta na isti prireditvi raz ven imenovanih dveh klubov še moštvo \VAF. z Dunaia v postavi: Mahr, Swatonek, Ritter, Prev, Bobbe, Kaubi. Hoffman. Pri. čakujemo, da bodo atleti Primorja ponovno dostojno zastopali barve svojega kluba in ves jugoslovenski lahkoattetski snort. Nov rekord Weissmullerjn. Nedavno so se vršile v San Franciscu plavalne tekme za ameriško prvenstvo. Weissmiiller je ob tej prilki zopet postavil nov svetovni rekord, in sicer na 100 jardov. Dosedai so znani na. stopni izidi teh tekmovanj: 50 jardov 1.) \VeissmiiIler 0:23.4, (svetovni rekord znaša 22.6). 100 jardov 1.) \Veissmuller 0:52 2 (nov svetovni rekord. Dosedanji svetovni rekord je postavil \Veissmiiller v B^dimneSM 1 0:52.4). 220 jardov 1. Arne Borg 2:18.6 (sve. t o vri rekord NVeissmiillerja 2:13.6). Na 300 jardov je zmagal Spencer v zelo s'abem času 3:55.4, pri čemer je baje porazil tudi Arne Borga. Borg je zma\ K^r pi so ni knmpetefltnem mestu upošteva'! njegovo moralično kvalifikacijo, ni*o hote'! -len^itl njegovi prošnji z motivacijo da mtribujr-Jo Mudi sličn:h zmožnosti. Dovolili so pa daljši dopust, kl ga ja na našo veliko žalost že nastopil SLOVENJGRAOEC. Leo napredek, ki mora vsakega nanrrdnjaka razvese'ltl, zaznamuje v zadnjem času prosvetni odsek tuk. Sokola. Redna ted^nsk? predavanja, nagovori pred vrstami In Mi^tVovu proslava Je dvignila tuk. diuštvo n»d nivo podeželskih sokolskih društev. V ,~žlll asr!!-nega predsednika g. Vranca 3" *oVoV uprizorili v nedello dn? 25. anri'-> Oolari>vo zabavno komedHo «Vdovo RošHrtfo*, k' le vsestransko ugajala. Glavna vlogi RnšHn-ke |e bila v veščih r^kah go Rnmoldove. kl le žela s svojima drugoma Tankem (g. Senlca) in Ba1?n?ačem (g. Vr?nc) obilo priznanja ln pohval;, kar se Je Izrazilo v po-darltvl krasnega šopka. PohvaMt! Je pa treba tudi vse ostale igralce, gdč. Ivane, Belina, Prener ter gg. Sovrž, Dobernlk, Debelak in Šušteršič. kl so s svoiimi originalnimi tipi ustvarili pravilno polmovano raz- položenje kmečkega milje!a. Pač pa Je nekoliko motilo ekstemporlranje nekaterih Igralcev, nerazločna izgovorjava in prepočasen tempo v začetku 2. dejanja, kjer le nastala velika vrzel, ki pa ni vplivala na celoto. Sokolom - igralcem Je vsekakor Čestitati k lepemu uspehu kl vkljub kratkemu času In raznim zaprekam nI izostal Želeli bi, da po raznih režiserskih neprlllkah pride v naši dramatik' do konsolidacije ln nam igralci z g. Vrancem tudi v bodoče le nudijo kaj lepega. Omeniti Je Se, da Je med odmori požrtvovalno svlral kvintet salonskega orkestra pod taktirko f. Serbeca. Šah Mednarodni šahovski turnir v Baden-Badnu aprila »e Je otvoril z žrebanjem 21 iwle'-žencev mednarodni Šahovski turnir v B*rfM)-Badnu. Po vrsti so bile Izžrebane sloneče številke: L) Mleses (zn»n tudi i|ub!ianskim šaMstom) Iz Llpskega (najsta-rei?! udeleženec); 2) Carls (Iz Bremena), ustanovitelj .Bremenske partije«; 3.) Marki RoselU del Turco (prvak Italije hi udeleženec tržaškega šah. turnirja 1. 1923): O Mrrshall (Iz New)orka), 4. zmagovalec v ne^lorškem turnirju I. 1924; 5.) Bogoljubov (Iz Kijeva); 6.) Rublnsteln (Iz Lodza). pr-r dunajskega turnirja 1. 1922; 7) dr Trv-ti,Vower (Dunajčan In Parižan, a ro-d">n» Rus); 8.) Grfinfeld (naJsija)nejSI r>o-ve!U Hnnaiski mojster); 9.) Torte (Mehikanec -i. Jukatana. najmlajši udeleženec turnirju: 10.) C mile (iz Bruslja); 11.) dr. ^srrisch (Monakovčan, Sestdesetletnlk); ■?) Niemcov« (iz RHse, bhrajoč v Koda-nj«. hipermodernl Igralec); 13.) AljeMn (ženlialnl Rus); 14.) Te Kolst« (eden naj-Jačjlh Igralcev Nizozemske); 15.) R6tl (Dnnajčan); 16.) dr. Treybal (Cehoslova-ška); 17.) Thomas (eden najjačjih talentov Angleške); 1«.) SSMsch (oden najsilnojših irlslšlh nemških igralcev); 19.) Spietmaim (edini zastopnik Mcrphy-jeve »stare« Šole); 20) F.. Rabinov« (eden najmlajšHi ruskih mojstrov) ter 21.) Yates (pa5 nafeilnejšl an-Rleški Igralec). V prvem kolu Je premagal Bogoljubov Thorasa, Splelmann Roselllia, Rubinsteln dr. Trevbala, dr. Tarrasch Yatesa. Grfinfeld Te Kolst«ja, Marshall Slmlscha, Ntem-cnvič Collela hi Rabinov« Carlsa. TVwt!j! Torre-Aljehin Jn dr. T*rtakower-R«M sta končali remls. Mleses Je počival. V drugem kolu Je premagal R«l Grfinfeld«, Sfimlsch Bogoljubova, Rabinov« Roselflja, Torre Te Kolstčja. Carts Miese-ja, AljeMn Collcja ter Rublnsteln Thoma-sa. Partije Nierrcov« - dr. Tarrasch, dr. Trtybal - dr. Tartakower ter Spielmann-Marshall »o končale remls, Yat« pottval. Tretje kok) (20. aprHa): Roselli izgubi troti M'esosu, Marohall premaga Rabinovi-ča v 29 potezah, GrDnfeld Treyba!a v 50 potezah, Rfrti Ta Kolstžja, a Bogoljubov Spielmanna. — Partije Rublnsteln - SS-mlsch. Yates - N««mcovtč, Torre - Rčtl (dasi Je moral Rčtl napraviti s kraljem kazensko potezo!) ter dr. Tartakower-Ihomas so končalo neodločno (remls). Četrto kolo: Aljehin dobi s premočjo kmeta v damskem gambitu proti Yatesu: Te Kolst« — dr. Tarrasch remls: Rčtl izgubi vsled pogreške v Caro-Canne obrambi; dr. Tr«ybal užene Torreja; partija Thomas - Orflnfeld prekinjena; Istotako partija SSmfsch - Tartakower; Splelmann Izgubi pro« Rubinsteielmann-Qr0nfeld, Rabinovi^h. Tartakower ter CaTls-Bogo-Ijttbov s< končalo remis. Istotako partija Samisch-Torre. ko )e prvi vsled časovne zadreg« N! Izprogledal irolnost za zmago. Prekinjena partija Thomas-GrOnfeld Je končala z zmago slednjega, ne pa prvega, kakor zgoraj navedeno. — Aljehin je bH prost. V 7 kolr Aljehin z lahkoto premaga Ti Kolsteja, Bogoljubov zada Roseltju. Nlemco-vič Rttifo. Y«tes v končni Igri dr. Treybalu. a Tarrasch izguM vsled Sesovn« zadrege proti Thomasu. Samisch sijajno premaga Collaja, Tartakover dobi proti Mlesesu. a Rubinsteln r aijajai formi prof Carlsu. Par- Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda £0 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I • — Najmanjši znesek Din 10'—v Slike ts l8g't!mac!je i«!elnj. najhitri-j« foto?r«! p n e o n H1SSKR Ljnh-ljani. Valv»iorji7 trg. 168 Mehan. delavnica « »trojnim obratom, pri pravna sa Tsako tvoroiifco poilj.t]«, M proila M «flo nfoino c«no 250.000 Din. PoiiTfrlV n* mMtn: Mari-«or. Triaika u«ta it«T. 16 9145 Damske slamnike kako> tnli pn-ohliko.anje »tarlli iio lailnji novosti — Hi Alojzij« 6 k r » b a r. Domžale. 202 V francoščini M pouka i« konvpnadjf J »spod. MlajSi (rospo. 96^6 Ni dame ti fie bi »tremel« za tem. 89 Vrtne stole proda*« nalceiej?« Roi-mane & Kom p.. Ljub Ijana. liirj« 4. 1S4 Dva pletilna stroja It. 67, skoraj nova, z vsemi pripadajočimi predmeti, se po ugodni eeni prodasta. Naslov pov« npr. »Jutra«. 9308 Motorna kolesa nov amerlken.kl »l.tem «fV«n»». ki «0 lan«ko l-to Mil po 13.500 Din, nudi I* n,ka} komadov «edaj po C5O0 Din »7tibnna» F B L. tovarna dvokoles 1« otrn«Hh vozičkov. LJublja na, Karlovska cesta it 4. 8276 Domsko kolo dobro ohranjeno — se po zelo ugodni eeni proda. Naslov" pov« npr. »Jut-a« 9M9 Železna žica nova. močna 6 mm. za rezani« betom, nad 100 ke. se pro-la. — Naslov pov« uprava »Jutra«. 9551 LoVomoMli 20—H HP, »istema Wolt, v n-i-^oljlem stanju, se po zmerni eeni proda. Has*ov pove upr. »Jutra«. "468 Pozor, čevljar!:; Dobro ohranjen »Sln^ef« Šivalni stroj In stare 7.lov« za čevlje, proda Jo ip Pr«-lern, Liubljana T, C«loviVa eesta 88. 939! Starinska kredenca In vetrlna, » »kupni vrednosti 1« 000 Din. se proda za 7500 Din v Ro'nl dolini pri Ljubljaal it. SS, aeeta V 91ST Svlnlsko mast čisto domačo, t lastni topilnici topljeno. Imam »talno v taloel. Najnlije dne«, ne eene. Cenj. naročila na tvrdko J. Popovii, Ljub. Ijana. 8928 Več otroških voz'č kov In dvokoles pr« Jlnjlli modelov, poeenl proda »Trlbana« T. B L, tovarna dvokole« in otro-Jklb vozičkov, Ljubljana. Karlovlk« res ta 4. «278 Ceno predam: 2 postelji, t iimnlei. • omari, ienskl ilvalnl »trol. zofo in omaro «a led. V»« v nalboljlem stanlu. Naslov aov« oarav* »Jatra«. MM Pe selo nizki e«ni predam okoli 1000 komadev krampov Dam lih tn'1! na posede po docovnru. Hn 'ol( Ravnikar, Radeie pri Zidaaem mostu 964T Vrtnice visokedebeln«, priznano lepih vrst. kakor tadi vrtele« - pt«»'k« In vrtelee-lalnfk«, «n II eeai. «bčle-«tva Aaton F e f « " t. tr-rovsk; vrtnar. LhtVI-t«. AmhKJev trg S. Naročil« ». »prejemalo tndi v evet-ličrem paviljonu pri 'ran-čilkanskem mostu. 9220 Um'va1na omara postelja, «tari čevlji, kine-anarat s filmi za dmltva ali otroke, > lastno lučjo in violin«, naprodaj. — N»s!ov pov« npr. »Jutra«. 96M Lovski voz moderne Izdelan, v selo dobrem »tanjo. se po tele ugodni eeai pro''a. Naslov pov« aprava »Jutra«. 9668 Moško kolo se zele uirodno proda — Naslov pov« apr. »Jatra«. 9028 Kompl. postelja boljla, dobro ohranjena, »e proda. Naslov pove uprava »Jutra*. W18 Spalna oprema ts 2 osebi, popolnoma nova. Iz trdega lesa. »e proda za 7000 Din. — Poltve In ogleda h aa Dolenjski e. it. 6 (ob vsaki ari). 9634 Spalnica dobro ohranjena, s« radi s-litv« po nizki eeni prola Našlo« pov« apr. »Jutra«. »S3S Prod* •• S »•*•«• zidne opeke po agodal eeai. P. H«rlah, Laika. »6» Moško kolo skore novo. s« ceno proda. »Jatra«. K78 Naslov pov« apr. Vsled preselitve s« proda oprema za 2 sobi In kuhinjo. Cen« ugodna. Tadi stanovanj« na razpolago. Poizv« s« aa Cankar. j«veni aa bret ju T/HI, de.no 93«: Drva za kurjavo kaker hrastovi la bakort odpadki (oiajmki), »e pro. dajo ne 15 par 1 kg ali IjPO Dia desettenski vagon, frank« vagon Črnomelj. — •Zora«, parna iaga la tovarna lasealh iabljcv, Cr-aemelj. Vt Nova lovska puška kaliber 14. aa brezdimnl smodnik, »« proda. Naslov pov« oprava «Jutra». SM4 Fotoaparat 18 v I'- keplm. Ponadb« a navedbo eeoe pod »Foto« aa uprava »Jatra«. Mil Fotografski aparat S v 9. ozlr. S v n, kupim. Ponadb« na apravo »Jntra« pod iifr« » stra profesofa Astaloša ter šahovskih prvakov gg. E. Kramerja ki P. Poljanca. na katerih Imena smo jugoslovensko čuteči slovenski šahisH vrlo ponosni. — Mirka Kragelj, 2. ta?«* «LJ. šah. kluba«. KNJIGE leposlovne in znanstvene v vseh jezikih kuouje po primernih cenah Ljudska knjižnica v Mariboru, Narodni dom« Lep bukov cozd »« erod« blltu Loikeea. — Pojasnila daj* Jeraej M*-ierlia, Bakovj«-Ulk«. Gostilna dobre vpeljana, v večjem kraja na Notranjskem, »e o.lde r naleta. Naslov pove aprava »Jatra.. Hit Trr«vlna a melanlm Magom, e lada-atrijskem krajo t lepim stanovanjem, vsa t elektr. razsvetljavo. »• proti prevzemu zalege, odda. — Ponudb« a* uprave »Jetra, pod naik* .Dober promet.. 9480 Lokal ta trgovine ali pisarno, t* o d d a v LjubUanl. Naslov pove aprava »Jetra«. 94J7 Trg. opremljen lokal v prometnem kraja na de-lell, se 114* v najem. Ponadbe na naslov: Je-lp l'rek, polt«« Met«, Bre-iie«. 9S53 Kdo odd« eoatnn" v prometnem krajo v nojem ali n« račun? Ponudb« ao naslov: Jos. Drek, poitne l«i*ta. Breilee. MM Gostilna dobro vpeljano, «« vtame a« raHa «n v arjem v In. da»trij>kem kraju. Naslov p».v* apravt »Jatra«. 95M Opremljeno sobo • separatnim vhodom, t »redinl mesta. Hč* ta takoj samostojna gospa. — Ponadbe aa apravo »Jutra« pod »Takoj 4558». 9541 Soba »olnčna la zračna, v een-trti meeia. »« takoj odda. tadi » hrano to no eskrbo Koalo« pov* apr. .Jotra. «5fl8 Stanovanje •e odda takoj oa«iaa. kl edken) pobutv«. Poeo'b. na apr. »Jetra, pod Iifro • Roiaa dolino.. S5M Sostanovalec * ta'trkom lo večerjo. M »prejme. Naaiov pov* apr. »Jatra.. M2T Dva akademika ilčoto opremljeno moiwčeo sobo » posebnim vbodom. » »redlal mesto. Pismene ponadbe t navedbo eeoe e« aprava »Jutra, pod »Ifro »cisto la «aatna SS.. SS21 Opremljena soba a | post.ljsma, *1>ktrMM razsvetljavo In posebolm vbodom, «e UkoJ odda. — Naaiov p*v« apr. »Jutra. Soba s kuhinjo la nemi pritlklinami. ** Ukol odtla » LJobljaai. — Plačilo po dogovor- — Naaiov povo apr. »Jatra« Zakonski par brn otrok, li(« n takoj ali pocnele star.ovanj« t i ali l sobama. Plačo od 400 do 600 Dlo mesečno. Ponadb« o« apravo »Jatra« pod »StaBovaaja 4588«. KIS N« stanovanje lo hrano «e »prejme gospod ea Starem trga S/l fhii-nlca). 957S Na stanovanje so epre^-ta dva rospodo Pos*t>es -hod. Naslov pov« upravo »Jutra«. 9584 Kot sostanovalko •« (prejme takoj gospodične, katera plača najem-olao ta p«r mesec etprej. Poaadb« a« opravo .Jutro« pod Ulro »ZonMlJIv« 4176.. »Ul Opremljena soba t električne r«tsv»t!javo — event. f Miuporabo kuhinje, te takoj odda Koljfemu zakonskemu para brnz otrok Poljanska eeita 13,TI, levo (med 12.—14. nro). 06* Opremljena soba m takoj olda solidni gospodični. Kje, pove apr»v« •Jatra«. M21 Opremljano sobo • posebnim vb« lom 1» «iek-tričre razsvetljavo, v bliH-nl kavarne !!1a nujne »č. trgovec-obrtrik. lastnik bile. po-»estva. Prva vknjllbo — Kvent. «« »peejm« dmlab-nlk «11 dnižaleir*. - Ponudb« ■ navedbo poro lev n« apr. »Jutro, ped M™ Visoke obrastl 40--50 odst. dobi, kder posodi 10.000—15.000 Di« ea popolnoma varne ineuo za dobo enega leta. Dopi-e s« prosi na apravo »Jutra« pod »Visoka obreeti«. 9tHi7 m Dve de vojki boljših n rutin, lelila dopisovati t Inteligentnima gospodoma. Dopis* ua upravo »Jutra» pod »Trgovino« ln •Industrija«. 966U «PodjetJe» Rakek Pošljite oa.l««, (io poilj«-mo poaadb«. Polu lilrl-rano kot poitne leieče o« Spitjtne. Nakollt« 1J Din — •t« premal« poslali. 96G4 — Oglasu! oddal »k »Jutra«. Premožen trgovec t«!! en.nja t inuilgertno gospoiliiao. — Dopise pod • P«dj»tj«. na apr. »Jutra*. Plemenitost T tobotp od «. naprej v .kavarni, kl pričenja t 2 C\ima črkama mojega pri-tka. — Janko. 9615 *$enitv€ Vdovec •Ur IS let. trgov.ko aa-ebraiea, « 45.006 Din pre-moienja. e« ieii poročiti s go-podično ali vdovo v starosti 80—4« let, ki bi ian>na svoj« lilto. irgoviao. ge.tHao ali po «9 M bila nobra iiviijo. V«4 osebno Naslov pov« »pr. "Jutra«. 9665 40-ietna vdova drt. uradnika. čo<1na, zna tajna, it beljie rodbine, marljiva in vestna gospodinja, s 15.000 Din gotovine ia poznejSo doto. koprni pe mirnem takenskrm domu Reflektira oa solidnega io srčno izobrnlM»ega driavn. uradaiko. Dopis« s« lell « sliko na po'lniii:ieo •Jutra* v Maribor« pod Ilire •Mi-re.jubna«. 9641 m Brač n zamenjam ta brač L ali agodna pro lam. Naslov v opravi »Jatra.. 9MI JazhcCarJs dobro izarjeu« za lisiro in ■lobreg« lovskera gozdnega pso. kapi trgovina t dlvia-,'ino I. P«ner. Zagreb, Trg I., kr. 11. **< Pozor! Lovci! Pr*i'o »Udjr. k«!t-sk« poni«, belo borve, tnaaeirlh Ht. resasu dlake - Psie« j« »lstokrvalh starlrv (oče »omeniti »Ro-rio Podgortkl«), Hiii leta Mara. Izvrstna ta lajea, lisico ia srno. — Cent 1500 Dia. — Pole* tega [»odam 4 m1o>'i(ko t« p»ice po čistokrvnem očeta, sedaj po S mesec* stan, lire. I no lepi. Cena: pee 400. palca »k) Din. Za navedbe -smčim' Janez K rt«, lovec. Gora, p. Bodralie*. MI0 Doberman 7 meseeav star, irne botra, oolp dober iuvaj. M pro la Natlav pove eprav« •Jutra«. Mtl Damska ura •e ;« nalla. — Dobi «* jo tvečer ob pol osmih pri 7avr(-lko v Seleoburgosfl ulici it. 1. Koncert avraefJL -ot«Uva 1. Iu C r veletejmsk! re»ta vje dni vajesiike rattU' od It. do M. ure. 1. ' maje pa ed 10. d« 83 Predtlskanje ročnih del aajmodernejl vtorcev — po isranr,-uitki eeni Pred Škofijo U Zastopstvo vsakovrstnega, to Idočef« blaro, •« prevtame ta vtj Italijo. — Prevzamem tudi posredovanje ta Itvot :ts»-ln««*kwra blage v Jug» slavijo. Pičenko OlusaepfN, PosteresUete, Tri.sU SMC Na it borne ep el dansko hrano poleg domač« ro Ibin« (jvlML pečenka, prikuha, kuhaa« s«dj«. močnata Jed), se po - zkl eeni sprejme gospo«. Naslov pove apr. tjttrtt^ Stabilni stroj s koilom ali loko- mobila od 12 do 15 HP, se išfe za ku» piti. — Ponudbe jft poslali na Moravka^ Krušcvac, Srbiia. ma« UJUUULIUUJLICJCCg «Jutrov> roma* LUCIFER katerefo tkotlnskot oopoU vaeblna. prepletena s tastfleimi «epl«t!J.li od » četbo d« kc:i-*e ki prioo. taje aavdeleeemo litaleljl a ieler»saiitsim rarmotrv raniem v.ak blf «re>eo»-fenj«. k, mo i« sledi roo-ečaraaj« t« k»n»terna«ij« im tepe: |weseee*e«j« tako 4k »o čltateljl oestrpne prit«, kovali vaške ealaljevaajfc romana. J. (tlel in »« biva pri up-av! »Jatra. % Ljubljaal Vsi ki so ga čital in oni. ki niso imeH te prilike, naj si ga takoj n a r o C e aa domače knjižnice, tal] zabavati Vas ne more nobena knjUaf Vezana stana .... 55 DI« Broiiraaa pa .... 45 M« A. I. Kuprin: Razžaljenje (Resničen dogodek.) (Konec.) — Nikakor; to je zelo zanimivo — je ljubeznjivo odvrnil predsednik. — Rad bi samo vprašal, ako se vam seveda moje vprašanje ne bo zdelo neskrom* no, kakšna je vaša specijalnost? — Moja . . . hm . . . zakaj neskrom. no? . . . Jaz delam v velikih trgovinah z briljanti, drugo moje poprišče pa so — banke, — je s skromnim usmevom odgovoril govornik. — Ne mislite, da je moj obri lažji od drugih. Naj orne. nim, da govorim štiri evropejske jezi« ke: nemško, francosko, angleško in ita« lijansko, ne vštevši seveda poljskega, maloruskega in židovskega. Torej, go» spod predsednik, ali naj nadaljejemo demonstracijo. Predsednik je pogledal na uro. — Žalibog, imamo malo časa, je de« jal. — Ali ne bi prešli na bistvo naše zadeve? Tembolj, ker so nas poskusi, katerim smo bili priča, v radostni meri uverili o spretnosti vaših častitih so« članov. Kajne, Isaak Abramovič? — I, seveda, popo'noma! — je pri« trdil rade volje advokat«karaim. — Pa dobro, — je dejal ljubeznjivo gentleman v peskasti obleki: — Graf« cik, — sc je okrenil h kodrastemu pla« volascu, podobnemu markcrju na praz« nični dan, — spravite svoj -trojček, ni nam več potreben. Ostalo mi je, go« spoda, še nekoliko besed. Fedaj, ko ste se prepričali, da je naša umetnost, če« prav ji ni dano prosvitljeno pokrovi« teljstvo visokih oseb, vendarle umet« nost; ko se nemara strinjate z menoj, da zahteva ta umetnost mnogo osebnih lastnosti razen truda, opasnosti in ne« prijetnih nesporazumljenj, — boste, upam, tudi verjeli, da se je mogoče strastno navezati na našo umetnost in jo — dasi je to tudi čudno na prvi po« g!ed — ljubiti in spoštovati. Sedaj pa si predstavite, da dobi naenkrat izve« sten, nadarjen pesnik, čegar legende in poemi dičijo najboljše naše žurnale, da dobi naenkrat naročilo, naj napiše po tri kopejke za vrstico in pri tem s pol« uim podpisom v verzih reklamo za ci» garete «Jasmin». Ali pa da obdolže na« enkrat koga od vas, blestečih in zna« menitih odvetnikov, da se obrtoma pečate z lažipričevanjem v zadevah za ločitev zakona aii da pišete po zakot« nih krčmah vloge na mestnega načel« nika za izvoščke. Seveda, vaši sorodni« ki, prijatelji in znanci tega ne bodo verjeli, toda govorica vam je že za« grenila življenje, da preživljate mučne minute. Sedaj pa si predstavite, da Cirozi taka sramotna, neznosno od koga ansirana kleveta ne samo našemu do« bremu imenu in mirnemu prebavljanju, ampak ogroža našo svobodo, naše zdravje, celo naše življenje. _ Ravno v takem položaju smo mi, od novin oklevetani tatje. Naj takoj pripomnim. Res je, obstoja kategorija iumpov — passez moi le mot — ki jih mi nazivljamo «mamkini sinčki® in s katerimi nas — žalibog — mečejo v eden koš. To so ljudje brez sramu in brez vesti, docela propadlo capinstvo, mamkini razva.ienčki»izgubljenci, leni in nerodni nepridipravi, tatvin5 zapadli oskrbniki, ki nimajo v tem poslu poj« ma. Ni jih sram živeti na stroške svoje ljubice « prostitutke slično sanr-u ribe« vretenice, ki plava za samico ir se hra« ni z njenimi ekskrementi; spo*"bni so napasti otroka v temni ulici da mu vzamejo tri kopejke, ubiti spečega in mučiti starko. Ti ljudje so rak * rana našega obrta. Zanje ne eksistirajo niti nrelesti niti tradicije umetnosti. Sl^dp nam, pravim, spretnim tatovom, kot šakali levu. Recimo da se mi je prsre« čilo napraviti veliko stvar. Ne gi« voril o tem, da puščam pri prodan reči 9li razmenjavi papirjev v rok«>h oderu« hov do dveh tretiink vsega zneska, ne bom govoril o običajnem bakšišu r>e. nodkupni po'ic.iji, — orimors" s*>.m pri. hraniti še gotov del za vsakega teh parasitov, ki mu je površno, slučajno, ker je nekai s'išal, kaj znan«-«-« o moji stvari. Mi iih zato tudi mirujemo: motienti, od besede «motja». kar po« meni — po'ov'c3. izkaženo moitič ... posebne vrste fi'ologiia. Dam pa samo Trato, ker ve in me lahko ovadi. Naiveč« krat pa je tako da dobi svoi delež, pa vendar takoj leti na policijo me ova« di, da bi si prislužil še 5 rabljev. Mi, pošteni tatje.. da. da, le smejte se, gospoda, vendf>- ponovim — mi. pošte« ni tatje, zaniču^mo to golazen. fmaTo zanje vzdevek sramoten kot žig. kate« rega pa si ne "psrn izprecjo -oriti tu iz sooštovania do kraja in ljudi. O, oni se z veseliem odrivajo pozivu na po« grom. Toda sam« misel, da ncs nit rejo zamenjati ž njimi, ie ^a nas stokrat bolj razža'iiva kot pa obdolžitcv sama, da smo sode'ova!i pri nogromr.. Velecenieni tfos^odie! Dosihm«1 sem često med svojim govorom opazil na vaših obrazih smehMaie. R a/-ime m vas: naša prisotnost tukai. naša nrošnia za vašo pomoč, nanos'ed nepričakovanost sama takesa pojava kot sistematična tatinska organizacija z de'etnti * tatovi in s pooblaščencem delegacije - ta. tom.profesijonistom, vse to je to'ikanj originalno, da mora izvabiti smfhMnje. No, sedaj bom govoril iz dna svojega srca. Vrzite s sebe, gospodi vnanjc pokrivalol Ljudje govore ijudct.i. Skoraj vsi smo pismeni in vsi ljubimo čtivo in ne črtamo samo »Prigod« Ro. cambo'a», ko pišejo o nas naši opiso. valci. Mar mislita, da nam ni krvavelo arce in ne gore'i obrazi kot od /aušnic, od sramu za časa te nes-eče, sramotne, proklete, podle vojne? Mar mislite, da nam ne žare duše od srda, ko razseka« vajo našo domovino z nagajkimi, top« tajo s petami, streljajo in pljuvajo na« njo razdivjani, pobesneli ljudje? Mar ne verjamete, da mi — tatje — i na« vduSenim trepetom sprejemamo vsak korak prihajajočega osvobojenja? Vsakdo nas razume — komaj dosti slabše kot vi, gospodje odvetniki — pravo bistvo pogromov. Vsakokrat, po izvršeni veliki podlosti ali po sramot« nen neuspehu, ali po izvršeni kazni mu« cenika v temnem trdnjavskem kotu ali po rlo-abi narodnega zaupanja se zboji rekdo, ki je skrit in nedosežen, narod« nega f.iova in ga 'lsmeri na glave ne« doHnih ?idov. Kak peklenski um vpri« zori t* r-ogrome — te gigantske krvo. ses"c '•ogove, te knnibalske užitke za teTve zverinske duše? "^cvdgr rni vsi Hdimo, da nastopaif. zo.Hnii drgeti birokracije. Oprostite, da v prispodobi! Neki narod je imel temnelj in v njem je prebiva" ) za za« veso, T.streženo po duhovnikih, krvo. loč-io božanstvo. Prinašale so 5' mu človerVe žrtve. Nekoč "a so smele roke raztrgale zaveso, in tedaj so vsi name« sto boga zagledali ogromnega kosm»*e» ga. požrešnega naika. ostudnega mo^ skega pajka. Tolčrjo ga. streljajo vrni. že sr ga razsekali na kosce, vendar on še vedno v besnosti poslednje agonij razprostira po vsem starinskem trimu svoj.i ostudna, oprijemajoča se tioala. In H-jhovniki, sanv obsojeni na -nrt, suv-i-» v šane posesti vsakega, kogar zagrabijo njihovi od groze trepetajoči prsti. Onrostite. kar sem povedal, je r-^-e. biti brez zveze in nk. tudi zato. No. mi tstie. mi vsi. ki smo sedeli v ječi. o^ožniemo brezumno strastno svobodo. In zato ravno sovra« žimo ječarje * vsem sovraštvom, ki ga je zmožno človeško srce. Povem naj o sebi. Mene so policijski agenti trikrat mučili skoraj do smrti. Imam pohablje« na pljuča in jetra. Vsako jutro kašljam kri. Toda naj mi porečejo, da se rešim takega četrtega poboja, ako stisnem ro. ko glavnemu policijskemu generalu, — bi vendar zavrnil tak predlog! Glejte, novine pa govore, da smo iz teh rok prejeli judeževe groše, ob!ite s svežo človeško krvjo! Ne, gospoda, to je kleveta, ki nas boli in peče v dno našega srca. Ne denar, ne grožnje, ne obljube nas ne napravijo za najete bra« tomorilce ali njihove pomočnike. _Nikoli! Ne, ne! — so hrupno za« vpili za govornikom njegovi tovariši. — Povem še več, — je nadaljeval tat. — Dosti nas je ob času tega po-groma branilo pobijance. Naš tovariš, ki nosi vzdevek Sisoj Veliki. — videli ste ga pravkar, gospodje. — je stanoval tedaj pri Židu na Holdavanki. In ubranil je svojega gospodarja z burkljami v rokah pred celo tolpo morilcev. Resnica. Sisoj Veliki ima strašno fizično silo in to je dobro znano marsikateiemu prebivalcu Holdavanke; toda pritrdili mi boste, gospodje, da je gledal tedaj Sisoj Veliki smrti naravnost v oči! Drugi nas tovariš — Martin Rudokop — vidite, tistile. — govornik je pokazal na bledega bradatega moža s krasnimi temnimi očmi, ki se je držal v ozadju. — on je rešil staro neznano mu Židinjo, za katero je drvela tolpa teh Iumpov. Zato so mu prebili glavo z železom, zlomili na dveh kraiih roko in zlomili rebro. Pravkar ie prišel iz bolnice. Vidite, kako so postopali najbolj vročekrvni in silni ri> duhu. Drugi so se tresli od jeze in jokali od brezsilnosti. Nihče na? ne pozabi strahot teh krvavih dni. teh noči. razsvetljenih od zub-Ijev požarov, teh ženskih krikov, teh valjajočih se. razmesarjenih, malih otroških trupel. Vendar zato nihče nas tudi ne misli, da sta policiia in sodrga začetek zla. Te male. neumne, ostudne zverine so samo brezmiselna pest. ki jo vodi podel, preračunljiv razum, razburja peklenska volja... Da. gospodje advokati. — je nadaljeval govornik. — mi — tatovi — smo tudi zaslužili vaše zakonito zaničevanje. Toda kadar boste vi. boljši ljudje, potrebovali na barikadah spretnih, smelih. poslušnih dečkov, ki bodo znali veselo. s pesmijo in šalo gledati smrti v obraz zaradi najlepše besede na svetu — zaradi svobode —. ali nas boste mar zastran zastarelega studa zavrgli, odbili? Za vraga! Za časa francoske revolucije je bila prva žrtev prostitutka. Skočila le na barikade In elegantno ponri-jemši krilo zaklicala: «No. vojaki, kdo od vas bi se osmelil streljati na žensko?« Vraga! — je glasno vzkliknil govor- nik in udaril s pestjo po marmornati plošči mize. — ubili so jo. toda. bogme. njena gesta je bila krasna in njene besede nesmrtno — lepe. Ako nas zavrnete ob času velike mi-nute. vam porečemo. o. neomadeževani kerubini: «Kaj pa. ako bi imele človeške misli sposobnost raniti, ubiiati, spravljati ljudi ob čast in premoženje, kdo od vas. o. nedolžni golobi, ne bi zaslužil biča in jetnišnice?» In tedaj se umaknemo od vas in zsrradimo svojo lastno veselo, smešno, obupno tatinsko barikado in -'mremo s takim družnim petjem, da nas boste zavidali, vi, belo-snežniki! Toda zopet >em se oddaliil od predmeta. Oprost;te. Končam. Vi vidite sedaj. gospodje, kakšna čuvstva je izzvala v nas novinska kleveta. Verjemite naši iskrenosti in storite kai. da nas operete tega krvaveea in umazanega madeža, ki nam je tako nepravično pritisnil nt čelo pečat sramote. Končal sem. Odstranil se je od mize in se pridr jžil svojim tovarišem. Odvetniki so n.kaj med seboj šepetali, siično. kakor to delajo sodniki na razpravah. Potem jc predsednik vsta! in izjavil: — Brezpogojno vam verjamemo In napnemo vse sile. da očistimo ime vaše korporacije te težke obdolžitve. Obenem so me moji tovariši pooblastili izraziti vam. gospoda, naše globoko spoštovanje za vaša topla občanska čuvstva. Jaz pa. za mojo osebo, prosim predstavnika delegacije dovoljenja, da mu stisnem roko. In ta dva človeka, oba visoka in resna. sta si stisnila roki s krepkim, moškim stiskom. Odvetniki so odhajali iz gledališča. No. četvorica se je zamudila v predsobi okoli stojala za obiske: Isaak Abramovič nikakor ni mogel najti svojega novega rumenega slamnika — paname. Namesto njega je visela na klinu suknje-na čepica. — Jaša! — se je zaslišal naenkrat od zunaj, preko vrat, strogi glas nedavnega govornika. — Jaša, zadnjikrat ti pravim, da bi te vrag!.. Slišiš? No?.. Težka vrata so se odprla. Vstopil je džentlmen v peskasti obleki. V rokah je ime! slamnik Isaaka Abramoviča. na obrazu mu je igral prikupen, svetski smehljaj. —Gospoda! Za Boga oprostite! Majhno. smešno nesporazumljenje. Eden naših tovarišev je čisto slučajno zamenjal klobuk. Ali. to je vaš? Oprostite, prosim! Čuvaj, kam si se zagledal, bratec? A? Daj sem tistole čepico. Se enkrat prosim za oproščen je. gospoda! In z ljubeznjivimi ookloni. vedno z istim prikupnim smehljajem je odšel na-glo na ulico.___ imo za sokolski Tabor! li ■v/vvjn/v^v u u v —— Pisarniško opreme. L. m TeMo« it 9M L JOSLJABJA, '3 še!enbir""'-> n i— 5t f Telefon St P*0 Bo 3, mala 1925 prodajamo Sresse de ch'ne dosedanja cena Din 125"— Crete r?3?c«?u5ne 2278-a za D dosedan:a cena Din 175"— »D129- Crepe georgette n « • dosedfnh cena Din lc0"— 23 W U H. KENDa, Y0m. M?stnl trg 17. rast Ips za*am?»i!e „LEOA" zakonito zavarovano sredstvo proti plešavostij izpidanju las 'n prhutii. Dobiva se vseh lekarnah droeerliah n brivnicah, ali na ga pošlim m rovzetin za 100 Din (In 10 Din poštnina). Icsnstitni tebrii „IED!T f IMtro 1 Opozarjamo vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih unravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in maninulaci:sko pristojbino v znesku D!n 2•—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti poš je naslove od malih oglasov. Vsa vpra"=an'a in prošnje glede našlo vov od .malih oglasov« bodo romale v koš, ako n- bo priloženih Din 2'- Zahvala. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so spremili naiega pokojnega očeta, gospoda l k večnemu počitku, najlskrenejša za- L.a.a. Žalujoča rodbina Zano&kais Elektrotehnične tvornice ŠKODOVIH ZAVODOV v PSzni Zastopstvo za Dugoslavijo: LJubljana, Selenburgova ul. št 7, hiša 3adramke banke. Dobavljalo: na«soIidne!?e In najcenejše elektro-motorje, turboseneratorle In vse ostale električne stroje. Grade: električne centrale, električne železnice, cukrarrre, pivovarne, rudniške naprave itd. Obračalte se v vseh primerih na pisarno v liubljanl. Poset Inženirja I« brezplačno na razpolago. « a -a-o ft f. « « » ^.»vj^ f* j- •:$• iaRffe^ KORESPONDENT s perfektnim znanjem slo« venSčine in srbohrvaščine se spreime takoj. — Ponudbe z navedbo o aoe na Rudolf Komauer, Dravograd-Meža 54ni-« Zelo ugodno prodam Zahvala, Ker nam ni mogoče zahvaliti se viakcmu posameznemu ?a vsestransko dokazano srčno sočutje ob priliki stmtl naše skre o ljubliene soproge in mamice, gospe MariieTrupeiidočičnik izrekamo tem potom n*j?'oblo zahvalo vsem onim, kj so nam izkazali svo e sočustvovanje, kakor tudi ra mnogoštevilno spremstvo prečastiti duhovščini, prostovoljni po'ami brambi Sokolu trr vsem prt ate!:em in znancem drage pokoj-nice na njeni zadn l poti ter za l-rasne vene? in cvet;e Posebno se čutimo dolžni zrekati našo nai toplejšo zahvalo g. Dr. Chol-va v Brež csh ki 'e sto'|! vse. kar om- gočs zdravniško znanstvo, da ie nokojnic' olaišal trpl|eniein da bi ji rešil živlienje, kakor tudi tukršn;em i preč/isMem i g. župniku in g kaplfn . za niihova tolatlla ob čaiu bolezni pono n'ce. Izkreno sočustvovanje Kakor tudi g«n i v; od toliko vtrani na n doMi dokazi »ožalja, K svedočijo v kaki meri je bila roko niča vsestransko nrilju>> jena n*m oiajiu e neizmerno tugo, ki smo io utrpeli zaradi izgube ljubeče so roge in mam ce rjo- Sevnica 25 anrila 1925 Franjo, »oprog, Angola, Matilda, *arlja, Franc in hranka otroci. M0»« več prosov črnega čistila za čevlje prvovrstne znamke. Redka prilika. Cenjene ponudbe pod ..Takoj" 2290-a na upravo Jutra. Cifip de chine D 68.85 . Ia D 138 surova svila met. D 69 chantung met. D 95 Velika izbira v crčp georgette in marocam. Najnovejši vzorci v svili za prome-nadne obleke! .Modni nakit za šivilje in modistke! Cene najnižje. ■S Prodala parnega mlina. Vsi'd delitve lastnine I<. In N. bračr 7.. Popnviča, prodamo pod Zelo usodnimi pogoji obst .ieči narnl mlin v Beopradn. a) SeaHiiCe je »ebko 7277 mJ na oglu Karadjordjeve, Kameničke in Bosa ske ulice. b) ■*u-'iia povriiaa pod poslopji 3124 m. e) Vfineiil mlln»*«t «tro|l! H komad-iv dvojn'h valjev; 6 dvojnh čistilnih'str-iev .a zdrob, 4 M tri, 3 .Exh*nstorii' in .Kleie BQ s-masehine' s cillndiom za e vrste, ts empt in Inkaso mer'c ter nakazila v tu- m inoams v o. saIe-g«posits itd. Itd. Brzolavke: Kredit Uubljana Te'«lrn <0. 457, M, £C5 In EC6 si«