Polfnl urad Celovec 2 — Verlagsposfamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1,30 lil., mesečna naročnina 5 iilingov P. b. b. Letnik XIX. Celovec, petek, 30. november 1964 Štev. 44 (1160) Varčevanje — trajni adut! Po naših vaseh, trgih in mestih v teh dneh visijo plakati, ki jih med letom žal le redko opažamo: naše Hranilnice nas spet kličejo in pozivajo, da prinesemo svoje šilinge ob »Svetovnem dnevu varčevanja" v domače denarne zavode. Gotovo ni prav, da je ta poziv tako redek. Saj varčevanje ni potreba samo nekaj dni v letu, ampak je osnova za vsak gospodarski napredek, fundament za blagostanje posameznika kot za razvoj in razmah skupnosti. Varčevanje je vsakodnevna in življenjska obveza za nas vse, za vedno redkejše neprostovoljna, za veliko večino pa zavestna odločitev. Za vse tiste, ki se zavedamo gospodarske nerazvitosti in družbene šibkosti našega ljudstva v položaju manjšine, pa bi moralo biti varčevanje pri lastnih denarnih ustanovah vedno — ne samo ob Dnevu varčevanja — neosporavana narodna dolžnost. Dolžnost, nič manj samo- Amerika pred volitvami Prihodnji torek bodo v Ameriki predsedniške volitve, katerih izid bo odločilno vplival na bodočo ameriško politiko tako na zunaj kakor tudi na znotraj. Volilni boj je dosegel višek in je bil v zadnjem času precej oster; posebno velja to za izjave obeh »nasprotnikov* — kandidata demokratske stranke Johnsona in kandidata republikanske stranke Goldzvaterja. V teh izjavah pa se je tudi najbolj pokazala razlika med obema kandidatoma oziroma med strankama, ki si stojita nasproti: na eni strani Johnson, ki hoče nadaljevati politiko notranje in mednarodne pomiritve, na drugi strani pa Goldmater, katerega politična načela koreninijo se v dobi ameriške državljanske vojne. 7. a katero smer se bodo odločili ameriški volivcif Na to vprašanje so že mnogi skušali dati odgovor, vendar so vsi taki poskusi le ugibanja, kakor so nezanesljive tudi razne ankete, ki so jih v tej zvezi izvedli v Ameriki ze celo vrsto. Pač pa je dejstvo, da so se prognoze v zadnjih tednih usmerile v očitno korist Johnsona, kateremu napovedujejo, da bo zmagal s precejšnjo prednostjo pred Gold-waterjem. Hkrati s predsedniškimi volitvami bodo izvedene tudi volitve v oba kongresna domova: predstavniški dom bo popolnoma nov, senat pa bo dobil tretjino novih članov. Tudi tozadevno pričakujejo zmago demokratske stranke. umevna, kakor domača beseda v vsakdanji rabi. Dandanes kar mrgoli nasvetov in receptov, kako je mogoče doseči po najkrajši in najlažji poti gospodarske uspehe. Vrednostne papirje, foto in loto nam dnevno priporočajo, loterija nas kar zasipa s ponudbami svojih srečk. Kakor kvartavci prisegajo vsak na svoje karte, ki naj bi prinesle denar in srečo... Pa tudi najbolj kričava propaganda ne more mimo treznega spoznanja, da jih mora mnogo stalno plačevati, da redki redkokdaj dobijo. Po slabem pravilu Igralske sreče, ki vedno enim lemlje, kar drugim da. Varčevanje donaša vsem. Hranilna vloga narašča vlagatelju in služi izposojevalcu. Varčevanje nudi vse prednosti večje družbene neodvisnosti in socialne varnosti, hranilna vloga daje možnost premišljenega In pravočasnega gospodarskega razpolaganja. Varčevanje ni igra na slepo srečo. Hranilna knjižica Je karta, ki vedno velja. Hranilna vloga Je trajen in neizpodbiten adut. Svetovni dan varčevanja naj ne bo le 30. oktober — naj bi bil vse leto, vsak dan, vse življenje za nas vse. Potem bo naša karta vlekla, za vsakega posameznika In za našo skupnost. Šilinge na mizo In v roke adut naših Hranilnic, komur mar za reč je svojol Dr. Mirt Zivitter OBČNI ZBOR ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV PRED DNEVOM ZASTAVE: Bili smo prvi, ki smo se borili za avstrijsko zastavo »Koroški Slovenci smo bili prvi, ki smo se v letih fašistične strahovlade borili za avstrijsko zastavo, za svobodo in neodvisnost Avstrije, ki naj jo praznovanje Dneva zastave simbolizira. Zato obžalujemo, da ta dan še ni državni praznik", je dejal predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dr. Franci Z w i 11 e r, na nedeljskem občnem zboru Zveze koroških partizanov v Celovcu in nadaljeval: »Bili smo in hočemo biti lojalni državljani, toda do države imamo svoje zahteve. Narod, ki ima za cilj svobodo, ima vedno tudi svoje zahteve." Kljub sikraljno slabemu vremenu se je na .nedeljskem oibčnem zboru zbralo lepo število bivših koroških partizanov. Svoj široki okvir, kol ga doslej še r»i imel noben zbor Zveze koroških partizanov, pa je ta občni žbar dobil v delegacijah borcev proti fašizmu, ki so se ga udeležili. Združenje borcev NOB Slovenije je zastopala tričlanska delegacija z inarochum herojem Jožem B o ir š I in a r j e im na čelu. Od avstrijskih organizacij so bile zastopane Zveza socialističnih borcev za svobodo, ki jo je zastopal podpredsednik Heinrich K a n o I -z e r, Zveza avstrijskega odporniškega gibanja in žrtev fašizma, ki jo je zasfopal predsednik koroškega vodstva Josef N i -s c h e II w i It z e r, ter dvočlanska delegacija Zveze štajerskih borcev proti fašizmu, za katero je občni zbor pozdravil delegat Rudolf S c h ri e b I. Prvič pa so občnemu zboru naših partizanov prisostvovali tudi borci I. avstrijskega bataljona, ki je bil v sklopu jugoslovanskih partizanskih enot 24. novembra 1944 Armiran v Tribučah v Beli krajini. Bataljon je zastopala tričlanska delegacija, številni borci tega in ostalih štirih avstrijskih bataljonov, ki živijo na Dunaju, v Leobnu, Donawitzu in drugih krajih, pa so poslali občnemu zboru svoje pozdrave. Ofočmi Zbor je potekal v prizadevanju Zveze koroških partizanov za sodelovanje In povezavo protifašističnih borcev in njihovih organizacij v Avstriji in v mednarodnem merilu. Na tej ipati je Glavni odbor zadnje mesece razvil obširno in uspešno dejavnost, ki je našla svoj odmev v istih stremljenjih avstrijskih antifašističnih organizacij, zlasti pa v izvajanjih njihovih delegatov na nedeljskem občnem zboru. Le-ta lahko združimo v ugotovitvi, da je potrebno, da se te organizacije v ciljih, za katere so se proti skupnemu sovražniku fašizmu njihovi borci borili, družijo in sodelujejo, da pustijo, kar jih loči, ob strani in da tako izpolnjujejo opardko svojih mrtvih tovarišev. Po poročilu sekretarja Glavnega odbora, Lipeja Kolenika, je o delu in nalogah Zveze koroških partizanov obširno govoril njen predsednik Karli Pr u š n i k - Gašper. V svojem govoru je Zlasti naglasil, da mora biti ZKP tudi sedaj in za naprej Nedeljske volitve: organizacija najaktivnejših ljudi in borcev za lepšo in pravičnejšo družbeno ureditev, za človečanske pravice, za mirno sožitje in za odpravil j anj e hladne vojne. V izpolnjevanju teh nalog mora posvetiti posebno pozornost doraščajoči mladini, ki ji je bilo prihranjeno doživljanje grozot vojne in za katerih srca zelo mešetarijo razni Kamerad-schaftsbundi in militaristične organizacije, katerih duha ni težko prepoznati. Bivši partizani in borci proti fašizmu imajo isto nalogo, kot so jo pred 30 leti med mladino opravljali borci 12. februarja in pozneje španski borci, ki so kazali pravo življenjsko smer in vlivali spoznanje, da demokracija in socialne pravice ne pridejo same od sebe, marveč se je treba za nje stalno in vztrajno boriti. „Mi gledamo v bodočnost pogumno in Samozavestno, z velikim zaupanjem", je dejali tov. Gašper, »skrbi pa nam povzroča dejstvo, ker se zgodovino naprednih mednarodnih naporov po naših šolah premalo ali pa niič ne poučuje. Skrbi nam povzročajo naše šole, ker v pouku zgodovina polpretekle dobe še vedno ne najde tistega mesta, ki ga zasluži. Naša mladina se uči o cesarjih, kraljih, grofih in baronih srednjega veka, ki jih zgodovina poveličuje enako kot njihove vojne in osvajalne pohode, o koncentracijskih taboriščih, »kjer Se je smrt do smrti utrudila in kjer se je svetopisemski pekel na zemlji uresničil", pa mladina po naših šolah Skoraj nič ne izve." Ob koncu svojega referata je vse navzoče pozval, da se skupno prizadevajo, da bo sodelovanje med slovenskimi in avstrijskimi antifašisti čim tesnejše in čim plodnejše, ker le tako bomo dosegli, kar prihodnost od nas zahteva: mir, bratsko sožit- ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ Olimpijske kolajne Pri olimpijskih igrah v Tokiu so za najboljše dosežke v posameznih disciplinah podelili skupno 504 olimpijske kolajne, in sicer 163 zlatih (Z), 167 srebrnih (S) in 174 bronastih (B). Posamezne države so dobile naslednje Število kolajn: m, ■o Sovjetska zveza Amerika Nemčija Japonska Italija Poljska Madžarska Avstralija Velika Britanija Francija ČeSkoslovaSka Romunija Bolgarija Nizozemska švedska Turčija Danska Finska Nova Zelandija Jugoslavija Kanada Švica Belgija Južna Koreja Trinidad Tunis Iran Etiopija Bahamski otoki Indija Kuba Pakistan Argentina Filipini Irska Kenija Mehika Brazilija Gana Nigerija Urugvaj Vrstni red držav nana mesta od 1 30 36 10 16 10 7 10 6 4 1 5 2 3 2 2 2 2 3 3 2 1 1 2 31 26 22 5 10 6 7 2 12 8 6 4 5 4 2 3 1 B 35 28 18 8 7 10 5 10 2 6 3 6 2 4 4 1 3 2 2 2 1 1 1 1 2 1 2 96 90 50 29 27 23 22 18 18 15 14 12 10 10 8 6 6 5 5 5 4 4 3 3 3 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 točkah, kjer so raču-6, je nekoliko druga- čen. Na prvem mestu je spet Sovjetska zveza, ki je dobila 606 točk, Amerika 581,5 točke, Nemčija 329,5, Japonska 234,5, Italija 205 itd. Avstrija je dobila 9 točk, Jugoslavija pa 26. ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ s ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ je v naši deželi in na njenih mejah. To prizadevanje pa bo tudi naš prispevek k utrditvi in krepitvi naše države, demokratične republike Avstrije. Strašne poplave v Jugoslaviji Jugoslavija je v teh dneh prizorišče velikanskih .poplav, kot jih ljudje sploh še ne pomnijo. Najbolj prizadeti sta Slovenija in Hrvatska, pa tudi v južnih predelih države nevarnost se ni minila, kajti vode, ki so najprej ^preplavile obširna območja na severozahodu, zdaj drvijo proti jugu in se je treba bati, da bodo tudi tam prestopile bregove. Zato so oblasti v teh predelih takoj uvedle potrebne ukrepe, da bi bile reševalne službe pripravljene za vsak primer. Socialisti so držali in okrepili svoj položaj V nedeljo je na Dunaju in na Nižjem Avstrijskem šlo blizu 2 rrhtijona volivcev na volišče, da izvolijo deželna zbora teh dveh zveznih deželi. Poleg njih pa so šli v nedeljo na volišče tudi prebivalci Salzburške, ikii so volili občinske odbore. Skupno je bilo v nedeljo nad polovico avstrijskih volivcev ina volišču. Po vseh treh deželah so valtive potekale v miru in brez posebnih presenečenj. Edino presenečenje je billo, da na Dunaju skoraj ena šestina volilnih upravičencev ni šla na volišče ali pa je volila neveljavno. Ta abstinenca se je 'poznala pri vseh strankah, ki so dobile na Dunaju dosti manij glasov kot pri državnozborskih volitvah jeseni 1962. Izid volitev na Dundju je pokazal, da so socialisti obdržali svojih 60 poslancev v deželnem zboru, medtem ko je DVP Volivci so glasovali za sodelovanje vladnih strank svoje število poslancev povečala za dva na 35, ki pa šla šla v zgubo pri FPO rn KPO, ki bosta v dunajskem deželnem zboru imeli le še tri oziroma dva poslanca. Tudi na Nižjem Avstrijskem je veljavno volilo manj vOlilrtih upravičencev kot jeseni 1962. Manjšo volilno udeležbo so tudi fu čutile Vse strorike, najbolj pa DVP, ki je dobila za 21.000 glasov manj kat 1962 in KPO, ki je zgubila nad 11.000 glasov. V nižjeavstrijSkem deželnem zboru sta vladni Stranki enako zastopani, kot Sta bili prej, SPO s 25 in DVP z 31 pošlandi. Ostali stranki nista dobili mandata. Očitno zmago pa so odnesli socialisti na Salzburškem, kjer so pridobili po občinah 63 mandatov, medtem iko jih je OVP pridobila le 12 in jih je FPO zgubila 19. Poplave so imele doslej najhujše posledice v Zagrebu, kjer so bile ceste deloma do tri metre pod vodo. Po novejših poročilih so morali preseliti okoli 100.000 ljudi, katerih stanovanja so bila ogrožena ali pa so se sploh zrušila. Zagrebčani takšne poplave še ne pomnijo, kaijti leta 1933, ko je bila v tam mestu zadnja velika poplava, se je gladina Save dvignila le do 455 cm, medtem ko je takrat dosegla znamko 514 cm. Veliko škodo so poplave povzročile tudi v Istri, kjer je voda preplavila obsežne površine kmetijske zemlje. Škodo ocenjujejo na kake tri milijarde dinarjev. V Sloveniji so skoraj vse reke prestopile bregove in se razlile na velika območja, kjer je bila povzročena velika Škoda. V Celju je voda preplavila tudi večji del mesta, medtem ko je pri Brežicah pod vodo Krško polje med Savo in Krko, v Pomurju pa ije bilo preplavljeno petišovsko naftno polje. / Po časopisnih poročilih so poplave v Jugoslaviji doslej zahtevale sedem človeških žrtev: dve osebi sta utonili v Zagrebu, tričlanska družina je našla smrt v bližini Zagreba, ko je voda zrušila hišo, dve osebi pa sta bili ubiti v Splitu, ko se je podrl gradbeni žerjav. Koliko je bilo povzročene materialne škode, trenutno siploh še ni znano, venldar je treba računati s tem, da bo ta škoda ogromna. Ob veliki katastrofi, ki je zajela velike predele Jugoslavije, je znova prišlo do izraza bratstvo jugoslovanskih narodov. Iz cele države so pohitele v kraje katastrofe reševalne ekipe, medtem ko so prebivalci vseh republik začeli z nesebično akcijo solidarnosti, da bi pomagali v prvi sili vsaj tistim, ki so pri poplavi zgubili v9e svoje imetje in streho nad [glavo. \Mtx>*ynJuR Po letošnjih volitvah Po 'številu volitev res >veliko volilno leto« je za nami. Na Koroškem smo pomladi volili nove odbore občin medtem ko so na Gradiščanskem in Salzburškem volili deželne zbore. Tem volitvam so pred štirimi tedni sledile volitve v delavske zbornice, zadnji dve nedelji pa volitve deželnih zborov na Dunaju, na Nižjem Avstrijskem in v Vorarlbergu ter občinske volitve na Salzburškem. Prve prihodnje volitve bodo verjetno na Koroškem, kjer bomo marca volili deželni zbor. Zadnjo nedeljo in teden dni poprej je šlo na volišče več kot polovica volilnih upravičencev v državi. Spričo tega so te volitve do gotove mere izraz mnenja prebivalstva na politične dogodke, ki so se vrstili po parlamentarnih volitvah jeseni 1962. In teh v zadnjih dveh letih ni bilo malo. Tako je — da omenimo samo najvažnejše — OVP lani jeseni najprej zamenjala Gorbachovo krilo v vodstvu stranke z desničarsko radikalnejšim krilom Klausa in Withalma, medtem ko so se pri SPO letos poleti z odstranitvijo bivšega predsednika Zveze avstrijskih sindikatov Ola-ha s položaja notranjega ministra prvič po letu 1945 pokazala javna nasprotstva. Tekom teh dveh let je bilo tudi parkrat govora, da utegne »veliko koalicijo« OVP in SPO zamenjati »mala koalicija«, v kateri bi potem ena izmed obeh s pomočjo FPO postavila drugo iz vlade in v opozicijo v parlamentu. Če po teh dogodkih gledamo skupne rezultate letošnjih deželnozborskih volitev, ko je imelo ljudstvo možnost, da zavzame stališče do njih, vidimo, da se razmerje političnih sil v deželnih zborih ni spremenilo, vsaj bistveno ne. Namesto prejšnjih 123 poslancev v imenovanih petih deželnih zborih imajo socialisti sedaj 124 poslancev, OVP pa 116 namesto prejšnjih 115. Volitve torej vladnih strank niso oslabile, marveč okrepile. Oslabile so le FPO in KPO in sicer dokaj občutno. S tem so se volivci pri letošnjih volitvah izrekli za nadaljnjo koalicijo in za sodelovanje vladnih strank. To podobo kaže tudi izid volitev po zveznih deželah. V nobeni imenovanih zveznih dežel ni prišlo do pomembnejših premikov. Socialisti so pomladi na Gradiščanskem pridobili enega poslanca in s tem potrebno večino za deželnega glavarja, ki je dotlej pripadal OVP. Drugod so socialisti število svojih mandatov obdržali in OVP ni uspelo, da bi jih oslabila. Mandate na Salzburškem in na Dunaju je pridobila na račun FPO, na Dunaju deloma tudi na račun KPO, medtem ko je v Vorarlbergu izgubila en mandat v korist FPO. Po številu glasov so bili socialisti pri teh volitvah na boljšem kot OVP. Le-ta je v primerjavi z zadnjimi parlamentarnimi volitvami jeseni 1962 sicer na Salzburškem pridobila nekaj nad 4000 glasov, zato pa jih je po ostalih zveznih deželah, kjer so še bile volitve deželnih zborov, zgubila nad 70.000. Največ jih je zgubila na Dunaju, in sicer okoli 43 tisoč. Socialisti so temu nasproti povečali število glasov na Gradiščanskem, Salzburškem in v Vorarlbergu za dobrih 8000 glasov, zgubili pa so na glasovih na Nižjem Avstrijskem — in sicer nekaj nad 3000, medtem ko jih je OVP zgubila 21.000 — in na Dunaju, kjer jih je zgubila 32.000 Veliko zgubo na glasovih, ki so jo na Dunaju utrpele vse stranke (FPO nad 16.000) je povzročila slaba volilna udeležba. Ena šestina volivcev ni šla na volišče, ali pa je volila neveljavno. Če vzamemo ob vsem tem v primerjavo še nedeljske občinske volitve na Salzburškem, kjer je bila socialistična stranka takorekoč edini zmagovalec, ker je pridobila 60 mandatov in večino v nadaljnjih 6 občinah, potem pridemo do zaključka, da se v Avstriji od jeseni 1962 jeziček na tehtnici glasov nagiba spet v prid socialistov. Konflikt v zadevi Olah je socialistom povzročil manj škode, kot je ljudski stranki škodovala zamenjava Gorbachove garniture s Klausovo. Poljska in Romunija na prihodnjem Avstrijskem lesnem sejmu v Celovcu Kakor poroča uprava Avstrijskega lesnega sejma v Celovcu, se bosta 14. Avstrijskega lesnega sejma prihodnje leto udeležili tudi Ljudska republika Poljska in Ljudska republika Romunija s svojimi razstavami. Z udeležbo teh dveh dežel bo Avstrijski lesni sejem v Celovcu spet izpopolnjen v izvrševanju svoje vloge posrednika med Zapadom in Vzhodom na področju lesnega gospodarstva in lesne trgovine. Deželni proračun prvič nad milijardo šilingov V petek minulega tedna je deželni finančni referent, namestnik deželnega glavarja Hans Sima, predložil koroškemu deželnemu zboru deželni proračun za leto 1965 v obravnavo in sklepanje. Osnutek v skupnem obsegu 1.012,926.600 šilingov je razdeljen na redni in izredni proračun. Redni proračun obsega 911,03, izredni proračun pa 101,9 milijona šilingov. Skupni proračun je po osnutku izravnan in ne predvideva nobenega primanjkljaja. Osnutek deželnega proračuna, lk,i bo prvič prekoračil obseg milijarde šilingov in ki ije s tem za 25 % večji od letošnjega, je deželna vlada soglasno odobrila; svoj pristanek so dale vse tri stranke, iki so v vladi zastopane. Ko je namestnik deželnega glavarja Sima poročal deželnemu zboru o karakterističnih znakih proračuna, je posebej opozorili na tako imenovani eventualni program v skupini 9 proračuna, ki je 'namenjen za posebno pospeševanje potrebnih področij deželnega gospodarstva in ki je s 33,19 milijona šilingov ,za 15,3 milijona višji kot letos. Osnutek predvideva 286 milijonov personalnih, 49 milijonov stvarnih in 575 milijonov namenskih izdatkov. Procentualno nižji kot so bili določeni v letošnjem proračunu so personalni in stvarni izdatki, višji pa namenski izdatki. Največje zneske predvideva osnutek za gradnjo stanovanj in ureditev naselij ter za zdravstvo. Za te namene je predvidenih 416 milijonov šilingov, — kar bo med drugim omogočilo gradinjo 1200 stanovanj z nizko stanarino — medtem ko je za deželni zbor, splošno upravo ter za javni red in varnost predvidenih skupno le 311 milijonov. Za šolstvo, kulturo in prosveto ter za skrbstvo in pomoč mladini je predvidenih 105 milijonov, za pospeševa- Na konferenci obravnavajo vrsto perečih mednarodnih vprašanj v borbi proti lakoti in pomanjkanju v svetu. Uvodoma so pregledali doprinos evropskih dežel v kam-panji osvoboditve pred lakoto in pomanjkanjem, nOkar so se lotili vprašanja udeležbe evropskih dežel na svetovnem pre-hrartbenem programu OZN in FAO ter vprašanje vloge Evrope v kmetijski pomoči deželam v razvoju. Pod naslovom „ Izbrani problemi evropskega kmetijstva" obravnava konferenca perspektive agrarne politike, ter vprašanje proizvodnih in tržnih organizacij za živila in kmetijsko proizvodnjo in njihovo usmeritev. Konferenca pa je načela tudi vprašanje svetovnih problemov kmetijstva in prehrane ter njihov odnos do Evrope ter vprašanje bodočega dela FAO v evropskem območju, zlasti v Sredozemlju. Tu je predvsem govora o trgovini s kmetijskimi pridelki, o konkurenci med kmetijskimi produkti dežel v razvoju in med evropskim kmetijstvom, pri če- inje gospodarstva pa 53,8 milijona šilingov. Iz poročila je bilo tudi razvidno, da se je dolg dežele v zadnjih letih zmanjšal. Leta 1958 je z 68,2 milijona šilingov znašal še 16,7% proračuna, konec ileta 1965 pa bo po osnutku znašal le še 45 milijonov šilingov, kor predstavlja 4,4 % proračuna. Za akcijo malih obrtnih kreditov bo dežela po proračunu prevzela jamstvo za 20 milijonov šilingov kreditov, krediti pa bodo na razpolago do višine 80.000 šilingov na primer. Vedno več inozemskih sezonskih delavcev Avstrijsko gospodarstvo zaposluje vedno večje število inozemskih sezonskih delavcev. Po poročilih je v letošnji sezoni delalo v Avstriji skupno blizu 30.000 inozemskih sezonskih delavcev. Največ in sicer 8000 jih je delalo v gradbeništvu, 2700 v industriji železa in jekla, 1600 v tekstilni industriji, 1300 v kmetijstvu iin 1200 v trgovini. V tehničnih poklicih je bilo nameščenih 670 inozemcev. Po državah, iz katerih so prišli v Avstrijo inozemski delavci, stoji na prvem mestu Jugoslavija z 9000 delavci. Sledijo ji Turčija s 3350, Nemčija s 3000, Italija s 1800, Španija z 900 in Grčija s 630 delavci. Preostali delavci so prišli iz raznih drugih držav. mer upoštevajo zaključke letošnje ženevske konference OZN o trgovini in razvoju. Z avsiMjsike strani sodelujejo na konferenci poleg ministra dr. Schleinzerja, ki je konferenco odprli, z referatoma še predsednik (konference kmetijskih zbornic, drž. posl. Griešsner in predsednik avstrijske Raiff-eisenove zveze, bivši minister ing. Hartman. Prvi je govoril o problemih avstrijskega kmetijstva, drugi pa o hranilnicah in posojilnicah in njihovi posredniški vlogi v kmetijski integraciji. Sredstva za „zeleni načrt44 povečana V .pripravah osnutka proračuna za leto 1965, ki ga je vlada predložila parlamentu v razpravo, se je ministrski svet zedinil, da poveča prispevke za pospeševanje kmetijstva v okviru »zelenega načrta« v prihodnjem letu od 550 na 680 milijonov šilingov, pocenjene agrarne investicijske kredite pa od 700 na 800 milijonov šilingov. Za kmečko bolniško zavarovanje bo država v prihodnjem letu prispevala 60 milijonov šilingov. osiROKecDSveru LUSAKA. — Prov za Dan združenih narodov je Se ena afriika dežela, katero |e svet doslej poznal kot britansko kolonijo pod imenom Severna Rodezija, stopila na pot neodvisnosti kot republika Zambija. Slovesnosti ob proglasitvi neodvisnosti se je udele-žilo okoli 120.000 ljudi, med njimi predstavniki kakih 70 držav iz vseh delov sveta. Predsednik naj-mlajSe neodvisne države Kenneth Kaunda je ob tej priložnosti izjavil, da je to dogodek, ki prinaSa srečo in veselje ne samo državljanom Zambije, temveč tudi vsem tistim zunaj njenih meja, ki s simpatijami in prijateljstvom spremljajo nastajanje nove države. Kaunda je dejal, da bo Zambija gojila prijateljstvo z vsemi državami in narodi, ki verujejo v mednarodno bratstvo. Kot politično linijo je naglasil, da bo njegova vlada vodila politiko neanga-žiranja, zasnovano na prepričanju, da so vsi ljudje enaki in da se jih ne more deliti po veri ali rasni pripadnosti. TOKIO. — Hajato Ikeda, od leta 1960 predsednik japonske vlade, se je odločil, da odstopi kot predsednik vlade in kot predsednik demokratsko-liberalne stranke. Vzrok temu je njegovo zdravstveno stanje, kajti Ikeda se že mesec dni zdravi v bolnišnici, kjer bo moral ostati do srede novembra, potem pa mu bosta potrebna dva do tri meseci popolnega počitka. SALLAUMINES. — Jugoslovanski izseljenci v rudarskem mestecu Sallaumines na severu Francije so pred nedavnim proslavili 20-letnico obnovitve svojega druživa „Bratstvo-jedinstvo”. Ob tej priložnosti je občina Sallaumines povabila tudi predsednike občin Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ter predstavnika Slovenske izseljeniške matice. Predsednik občine Sallaumines je predsedniku občine Trbovlje izročil prvo častno medaljo mesta. TUNIS. — Tunizijsko gibanje Neodestur, ki je zadnja leta vodilo boj za dokončno dekolonizacijo dežele, je imelo pred nedavnim kongres, na katerem je Neodestur ob 30-letnicl svojega delovanja dobil novo ime: Socialistična stranka Destur. Kongres je bil sklican v obdobju, ki je zelo važno za nadaljnjo usmerjanje gospodarskega in družbenega razvoja Tunizije. Pravkar so minila tri leta, odkar velja v Tuniziji gospodarski plan, katerega težišče je na pospeševanju kmetijstva, v katerem pa naj bi začel veljati štiriletni plan industrijskega razvoja Tunizije. Oba plana sta sestavni del okvirnega desetletnega gospodarskega plana. NEW YORK. — Na steni sinagoge v newyorški mestni četrti Bronz so odkrili tri metre dolgo in dva metra visoko ploščo v spomin na šest milijonov Zidov, ki so umrli kot žrtve nacizma v ječah in taboriščih. BLED. — Zastopniki jeseniške in radovljiške občine ter Beljaka in Trbiža so imeli na Bledu že drugi sestanek, na katerem so razgovarjali o sodelovanja obmejnih občin na področju turizma. Hkrati se je sestala tudi mešana komisija, ki pripravlja zimski turistični prospekt za vsa štiri področja. ALŽIR. — Alžirska vlada je povabila vlade 80 držav, naj pošljejo svoje predstavnike na praznovanje 10-letnice alžirske revolucije. Praznovanje bo 1. novembra, na alžirski nacionalni praznik. Poleg predstavnikov vlad so na to slavnost povabili tudi različne politične in sindikalne organizacije tujih držav. BUDIMPEŠTA. — Vodstvo svetovne sindikalne federacije je imelo v Budimpešti svoje 13. zasedanje, na katerem so sklenili, da bo VI. svetovni kongres sindikatov prihodnje leto meseca oktobra v Varšavi. NEW YORK. — Generalni sekretar OZN U Tant je predlagal, naj bi se prihodnje leto sestale jedrske sile vključno LR Kitajske, da bi razpravljale o prepovedi jedrskih poskusov kakor tudi o ukrepih, ki naj preprečijo širjenje jedrskega orožja. Stalni predstavnik Amerike v OZN Stevenson je v tej zvezi Izjavil, da bi Amerika z večjo naklonjenostjo obravnavala ta predlog, če bi LR Kitajska moskovski sporazum o delni prepovedi jedrskih poskusov podpisala. BEOGRAD. — Predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je prejšnji teden na tiskovni konferenci potrdil vest, da bo predsednik Tito obiskal Norveško. Vendar je v tej zvezi izjavil, da datum obiska še ni določen, kakor še ni znano, ali bo predsednik Tito takrat obiskal še katero drugo državo. VARŠAVA. — Na podlagi zakona o amnestiji, ki so ga sprejel) letos julija ob 20-letnici LR Poljske, je bilo izpuščenih okoli 33.000 zapornikov. Poljski pravosodni minister Rybicki je povedal, da je bilo raznih ugodnosti tega zakona doslej deležnih že 261.000 oseb. Gre predvsem za osebe, ki so bile obsojene zaradi manjših prekrškov, med temi približno 20 odstotkov zaradi kraje. PARIZ. — Predsednik francoskega parlamenta lac-ques Chaban-Dclmas je v razgovoru z urednikom romunske zunanjepolitične revije „Lumea” izjavil, da je večstranski razvoj med Vzhodom in Zahodom razveseljiv pojav, ki lahko pripomore k temu, da se bo svet izognil vojni nevarnosti. Zavzel se je za boljše vzajemno spoznavanje, za razvoj kulturnih in gospodarskih odnosov ter za zboljšanje življenjskih pogojev vseh ljudi. NEW YORK. — Ameriški Nobelovi nagrajenci so objavili izjavo, v kateri poudarjajo, da bodo na bližnjih predsedniških volitvah 3. novembra podprli sedanjega predsednika Johnsona. Po mnenju ameriških Nobelovih nagrajencev mora predsednik Amerike razumeti, da je proces miru zapleten in da poteka postopoma, da mnogo svetovnih problemov ni mogoče preprosto rešiti In da se mora Izogibati .blagi molitvi In hvalisavi aroganci”. PRAGA. —■ Belgija in Češkoslovaška sta podpisali sporazum o kulturnem sodelovanju, ki predvideva nadaljnje razvijanje kulturnih stikov med obema državama na področju prosvete, kulture In izmenjave znanstvenikov. CELOVEC. — Namesto umrlega drugega predsednika koroškega deželnega zbora Rifscherja je bil na to mesto izvoljen dr. Wolfgang Mayrhofer, doslej predsednik OVP-kluba v deželnem zboru. Za novega predsednika OVP-kluba je bil imenovan Karl Bau-recht, njegov namestnik je postal Stefan Sodal, kot novi deželni poslanec pa je bil zaprisežen Alois Bresner. Novi rekordi na evropskem trgu z lesom Komite za les Gospodarske komisije OZN za Evropo (ECE), ki je zasedal začetkom oktobra v Ženevi, je ugotovil, da se evropska potrošnja rezanega lesa iglavcev letos približuje novemu rekordu. Tako v izvozu kot v uvozu bodo količine prejšnjih let vidno prekoračene. Letos bo Evropa uvozila okoli 26 milijonov kubičnih metrov rezanega lesa iglavcev, kar je za 11 °/o več kot lani. Najbolj so uvoz lesa letos povečale Anglija, Holandska in Francija, medtem ko je Italija svoj uvoz omejila. Izvoz rezanega lesa listavcev bo dosegel blizu 24,5 milijona kubičnih metrov ali ca 5°/o več kot lani. V diskusiji o izgledih tržnega razvoja pri lesu v letu 1965 je prišel imenovani komite do zaključka, da bo trgovina z lesom naraščala skladno s splošno rastjo evropskega gospodarstva. To velja zlasti za rezan les listavcev. Cene so trenutno zelo stabilne in kažejo tendenco rahlega naraščanja. Tudi pri rezanem lesu listavcev pričakuje komite v prihodnjem letu naraščajoč promet, medtem ko meni, da bo promet s hlodovino listavcev nazadoval. Dobre izglede kaže po mnenju komiteja tudi trg z lesom za industrijo vlaken, ker potreba po izdelkih iz lesnih vlaken neprestano narašča. Pravi, da bo Evropa potrebovala prihodnje leto njmanj 111 milijonov kubičnih metrov takega lesa, kar bi bilo za 6°/o več kot letos. Pač pa pričakujejo, da se bo povpraševanje za jamskim lesom prihodnje leto zmanjšalo za kakšne A°/o na 32,5 milijona kubičnih metrov. V SALZBURGU ZASEDA FAO komite proti lakoti in pomanjkanju Koncem minulega tedna, od četrtka do sobote, je v Salzburgu zasedal komite Organizacije za kmetijstvo in prehrano OZN za svetovno kampanjo v borbi proti lakoti in pomanjkanju. V ponedeljek pa se je istotam pričela četrta regionalna konferenca FAO za Evropo, ki bo trajala do jutri. Obe konferenci sfa namenjeni Istemu cilju: borbi proti lakoti in pomanjkanju ter pregledu doprinosa in možnosti doprinosa Evrope pri uresničevanju tega cilja. V zastopstvu generalnega sekretarja OZN U Tanta prisostvuje konferenci generalni sekretar Gospodarske komisije OZN za Evropo (ECE), Jugoslovan Velebit. Konferenci pa prisostvuje še generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OECD), Danec Kristensen, podpredsednik EGS, Nemec Manshold ter pristojni ministri devetih evropskih držav in nad 200 delegatov in opazovalcev iz Evrope, Amerike, Azije in Avstralije. Koroški slovenski pesniki na literarnem večeru na Ravnah V okviru mariborske kulturne revije, ki pomeni vsakoletni uvod v novo kulturno-umetniško sezono, je bil zadnjo soboto v študijski knjižnici na Ravnah literarni večer, na katerem so se predstavili slovenski pesniki iz avstrijskega dela Koroške: Valentin Polanšek, Erik Prunč (Darle Niko), Karl Smole (Miško Maček) in Gustav ianusch z izborom svojih pesmi ter Flori Lipusch (Boro Kostanek) z odlomki svoje proze. Med udeleženci te prireditve sta bila tudi predsednik okrajne komisije za narodnostna in izseljeniška vprašanja dr. Franc Šebjanič in predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franci Zvvitter. Goste iz Koroške je pozdravil predsednik občinskega sveta za kulturo in prosveto Leopold Suhodolčan, ki je uvodoma nakazal silni razvoj Mežiške doline in Raven v zadnjih dvajsetih letih ter posebej poudaril, da so ob tem rasle tudi ustanove, ki jim je prva skrb, da bo človek ob modernem stroju ostal človek, še več — da bo rasel v boljšega, svobodnega, notranje srečnega človeka. Pri tem je zlasti omenil razvoj knjižnice (ki šteje danes že 40.000 izvodov) in vsakoletno tekmovanje za Prežihove značke kot veliko kulturno akcijo, katere namen je, „da bi v današnjem svetu strojev in raket odpirala človeku dobro knjigo, ki je bila in bo ostala najgloblja in najbolj neposredna kulturna in etična vrednota''. Naše literate je zbranim gostom predstavil prof. dr. Reginald Vospernik, medtem ko je povezovalne besede govoril znani kulturni delavec France Filipič, predsednik okrajnega sveta za kulturo in prosveto. Koroški literarni ustvarjalci so se občinstvu uspešno predstavili z deloma že objavljenimi deloma pa novimi stvaritvami, ki so bile deležne splošnega priznanja. Staršem šolskih otrok V letih, ko obiskuje vas otrok solo, so seveda učitelji tisti, hi so prvi poklicani za njegovo šolanje. Vendar pa imajo pri šolanju otrok zelo vazno vlogo in nalogo tudi starši. Vzgojitelji vaših otrok vsekakor pričakujejo od vas • vedno: da se zanimate za delo v razredu in za ocene vašega otroka, da zagotovite učencu mirno in redno življenje ter dobre pogoje za delo, da nadzorujete učenca pri njegovih vsakodnevnih opravkih, da nadzirate pisanje domačih nalog, da si prizadevate razviti pri svojem otroku veselje in navado za branje, da naučite otroka, kako naj si razdeli in organizira dnevno delo, da polagoma zmanjšujete svojo pomoč pri učenju in pisanju nalog; • kadar utegnete: da vam otroci ponavljajo šolsko snov, da se prepričate, ali so prebrali svoje šolske naloge, da jih opozarjate na redno dnevno branje, da jim narekujete berila, zlasti iz tujih jezikov, da pregledate naloge, ki so jih otroci pisali v šoli in jih tudi tam popravljali, da večkrat ponovite z otroki slovnico ali matematična pravila, zlasti pa tisto, kar se morajo naučiti na pamet; • če ste zmožni: da razložite otroku tisto, česar v šoli ni razumel, če dela slovnične napake, da ga prisilite naj ponovi staro snov, ki je očitno ni razumel, da se pogovarjate z otrokom o knjigah, ki jih pravkar bere, da ga uvajate v eksaktno znanost, da ga pripravite do tega, da piše naloge po lastnih temah; • nikoli pa ne smete: pisati nalog namesto svojega otroka, pred njim zmerjati njegove učitelje, opravičevati otrokovih laži v šoli, kaznovati ga za nekaj, za kar je že prejel kazen, spremeniti stanovanje v šolsko »podružnico«, biti prepričani, da je vaš otrok najbolj pameten, ubogljiv in najboljši v vsem razredu, ker vam je pač on tako dejal. Novi zvezki zbirke „Najlepše ljudske knjige“ Po letih dedovanja še zelo mlada koroška založba dr. Berti Petrei je za letošnjo jesen spet pripravila lep izbor novih knjižnih izdaj. Predvsem gre za njeno zbirko žepnih knjig pod naslovom »Na j lepše ljudske 'knjige«, ki je z najnovejšimi zvezki dosegla prvi ducat. Kot deseti zvezek je izšla nova naklada romana »Večne ceste« (Die ewigen Strafien) koroškega avtorja Herberta Strutza, ramama, ki je že pred desetletji ob prvem izidu vzbudil veliko zanimanje. Glavni junak romana, po-deželjski učitelj Falland, bije v sebi trd boj: priklenjen na vas, nevidna sila pa ga vleče v širni svet; hkrati je razdvojen na deklico iz vasi in gospodično iz mesta. Pisatelj je postavil dogajanje v pestro scenerijo, katere glavni del je jezero; posebno plastično je opisal neurje, ki spremeni gladino jezera v razburkano »morje«. Strutzov roman je s sedanjo izdajo dosegel skupno naklado 20.000 izvodov. Enajsti zvezek zbirke »Najlepše ljudske knjige« je roman o velikem zdravniku Para-celsu, tokrat z naslovom »Kralj zdravnikov« (Der Konig der Arzte), njegov avtor pa je salzburški pisatelj Pert Peterneli. O Para-calsu je bilo napisanih že mnogo knjig in vendar je vsako novo delo o tem »velikem človeku« znova poseben dogodek. Nedvomno zasluži založba vse priznanje, da je v svojo zbirko ljudskih 'knjig vključila delo, ki bo pritegnilo najširši krog bralcev. Najnovejši — to je dvanajsti zvezek omenjene zbirke pa je roman vzhodnotirolsfke pisateljice Fanny Wibmer-Pedit »Ei,banova hči« (Die Eibantochter), ki pripoveduje o materini ljubezni in zvestobi do kmečkega življe- nja. Gorski svet Tirolske zaživi v tej knjigi v vseh svojih lepotah in hkrati v trdi neizprosnosti narave, ki je izklesala človeka, odpornega napram zunanjim in tudi notranjim težavam; veliko vlogo igra pri tem samoodpo-ved. Poleg omenjenih treh zvezkov iz zbirke »Najlepše ljudske knjige« je pri založbi dr. Berti Petrei izšla tudi pesniška zbirka Wil-helma Rudniggerja, ki vsebuje izbor najboljših pesnitev iz prejšnjih zbirk ter vrsto novih pesmi v narečju. Že naslov knjige — »Človek brez smeha je kot spanec brez sanj« (A Memsch ohne Lachn is a Schlaf ohne Tram) — nam pove, da gre za vesele stvari, ki človeka naravnost prisilijo, da se sproščeno nasmeji. Res »pravi« Rudnigger, ki bo napravil mnogo veselja vsakemu bralcu. Knjiga je opremljena z linorezi Dunajčanke Steffi Chiavacci in stane v platno vezana 58 šilingov. Jean-Paul Sartre zavrnil Nobelovo nagrado Švedska kraljevska akademija je prejšnji leden objavila sklep o podelitvi letošnje Nobelove nagrade za književnost francoskemu književniku Jeanu Paulu Sartru. Nagrada mu je bila prisojena za „delo, polno idej, ki je, prežeto z duhom svobode in iskanja resnice, močno vplivalo na našo dobo". Letošnja nagrada znaša 273 tisoč švedskih kron, to je okoli 55.000 dolarjev. Kakor leta 1925 pri angleškem književniku Bernardu Shawu in leta 1958 pri sovjetskem pisatelju Borisu Pasternaku se je švedska akademija znašla v kočljivem položaju, kajti Sartre je nagrado odklonil. Svojo odločitev je utemeljil s tem, da ne stremi za častmi, marveč si hoče kot umetnik in kot človek ohraniti popolno svobodo in človeško dostojanstvo. V svoji utemeljitvi je Sartre tudi izjavil, da so socialistična 'načela danes v premoči, medtem ko so se meščanska načela že preživela. Sartrova zavrnitev Nobelove nagrade je vzbudila splošno razpravljanje, vendar so njegovi argumenti — posebno v švedskem tisku — naleteli na splošno razumevanje. Predstavnik švedske akademije pa je izjavil, da ostane sklep o podelitvi nagrade veljaven ne glede na to, ali ga izbrana osebnost sprejme ali ne. KUKU RDC DROBU nc 0 Ta teden gostuje v Jugoslaviji meSani pevski zbor Avstrijske zveze sindikatov. Nastope ima v Murski So* boli, Velenju, Zagrebu in Beogradu, kjer izvaja Straussa, Brahmsa in Leharja ter narodne pesmi. # V Budimpešti je bilo zasedanje izvršnega odbora mednarodnega PEN kluba, svetovne organizacije knji* ževnikov. Na tem zasedanju so se po dolgem času spet seSli predstavniki obeh Nemčij, ki so sklenili ustanoviti skupen odbor. Mednarodni jezik esperanto posrednik med ljudmi raznih narodnosti Leto 1965 je Organizacija združenih narodov proglasila za leto mednarodnega sodelovanja; pozvala je vse ljudi, naj si na vseh področjih človeške dejavnosti še bolj prizadevajo za mir in sodelovanje med narodi. V zvezi s temi prizadevanji je v teku posebna akcija, katere namen je, da bi bil mednarodni jezik esperanto uveden v mednarodno dejavnost, to se pravi, da bi postal posrednik v mednarodnih odnosih, med ljudmi raznih narodnosti. Esperantisti so v ta namen pripravili poseben predlog, ki se glasi: Vsestransko podpiramo prizadevanje Združenih narodov za čedalje širše sodelovanje med narodi s ciljem, odstraniti mednarodno napetost in utrditi svetovni mir. V trdnem prepričanju da je različnost jezikov ena največjih ovir za nadaljnjo krepitev in vsestransko razširitev mednarodnega sodelovanja, in ob upoštevanju resolucije, s katero je Generalna konferenca UNESCO dne 10. decembra 1954 priznala ,rezultate, dosežene z esperantom na področju mednarodnih intelektualnih izmenjav in za zbližanje narodov sveta', predlagamo, naj Združeni narodi rešijo jezikovni problem z efektivno in učinkovito pomočjo razširitvi nevtralnega mednarodnega jezika esperanta v tem smislu, da priporočijo svojim članicam uvedbo tega jezika in spodbujajo k njegovi rabi v odnosih med narodi. Za ta predlog je zdaj po vsem svetu v teku podpisna akcija, ki naj bi dosegla, da bi OZN na jubilejnem 20. zasedanju sprejela ustrezne sklepe o esperantu. Svetovna zveza esperantistov svojo akcijo takole temeijuje: Esperanto naj bo drugi jezik vsakega človeka, takoj za materinščino. Podpiramo učenje drugih tujih jezikov, kajti pasivno znanje nekaterih med njimi je za strokovnjaka in za vsakogar, kdor hoče spremljati dosežke drugih, nujno zdaj, ko esperanto še ni uveden, in bo potrebno tudi pozneje; aktivni posrednik med kulturami ter med politiki, znanstveniki in vsemi ljudmi raznih narodnosti pa naj bo esperanto. Program za mir in mednarodno sodelovanje' Države, udeleženke na konferenci, obsojajo politiko rasističnega manjšinskega režima v Južni Rodeziji, ki se še nadalje upira ustanovni listini in resolucijam OZN, talko da ljudstvu z represalijami in terorjem odreka temeljne svoboščine. Države udeleženke zahtevajo od vseh držav, da ne priznajo neodvisnosti Južne Rodezije, če bo le-ta razglašena pod vladavino rasistične manjšine, in da namesto tega ugodno preučijo možnosti za priznanje afriške nacionalistične vlade v begunstvu, kolikor bi takšno vlado ustanovili. V ta namen izraža konferenca svoje nasprotovanje insceniranim posvetovanjem s plemenskimi šefi, posvetovanjem, ki jih ima v načrtu sedanja manjšinska vlada Južne Rodezije. Konferenca obžaluje, da britanska vlada ni uveljavila raznih resolucij OZN, ki se nanašajo na Južno Rodezijo in poziva Veliko Britanijo, da takoj skliče ustanovno konferenco, na katero bi 'bile povabljene politične skupine v Južni Rodeziji, da bi pripravili novo ustavo, zasnovano na načelu »en človek, en glas«, in da bi uvedli splošno volilno pravico ter zagotovili vladavino večine. Konferenca poziva britansko vlado, naj zahteva takojšnjo osvoboditev vseh 'političnih zapornikov in političnih internirancev v Južni Rodeziji. Konferenca • potrjuje neodtujljivo pravico ljudstva jugozahodne Afrike do samoodločbe in neodvisnosti ter obsoja vlado Južne Afrike, ker vztrajno od- klanja sodelovanje z OZN, kar zadeva izvajanje ustreznih resolucij Generalne skupščine; ® poziva vse države, da se odpovedo pošiljanju na kakršen koli način in v kakršni koli obliki kakršnega koli orožja ali vojaške opreme oziroma petrolejskih proizvodov Južni Afriki in da uveljavijo resolucije OZN;^ • priporoča, da mora OZN zagotoviti ozemeljsko nedotakljivost Svaziju, Basutuja in Bečuane in storiti ukrepe za hitro pridobitev njihove neodvisnosti in za poznejšo ohranitev njihove suverenosti. Udeleženci konference pozivajo francosko vlado, naj stori vse potrebno, da bi omogočila Francoski Somaliji svobodo in neodvisnost v skladu resolucije OZN. Konferenca poziva vse države udeleženke, naj podprejo odbor Organizacije afriške enotnosti za osvoboditev in mu pomagajo. Konferenca obsoja imperialistično politiko na Srednjem vzhodu. V skladu z ustanovno listino OZN je sklenila • podpreti popolno uvedbo vseh pravic arabskega naroda Palestine do njegove domovine in njegovo neodtujljivo pravico do samoodločbe; • razglasiti svojo popolno podporo arabskemu narodu Palestine v nje- overn boju za osvoboditev izpod olonializma in rasizma. Konferenca obsoja vztrajno odklanjanje britanske vlade, da bi izvedla resolucije OZN o Adenu in protektoratih, ki predvidevajo, da narodi teh ozemelj svobodno uporabljajo svojo pravico do samoodločbe. Konferenca poziva na likvidacijo britanskega vojaškega oporišča v Adenu in na umik britanskih vojaških enot s tega ozemlja. Države udeleženke konference obsojajo nadaljnjo oboroženo akcijo britanskega kolonializma proti narodu Omana, ki se bojuje za svojo svobodo. Konferenoa priporoča, naj bi osvobodilnim gibanjem teh ozemelj dali svo potrebno politično, moralno in materialno pomoč v njihovem boju zoper kolonialne vladavine. Konferenca obsoja manifestacije kolonializma in neokolonializma v Latinski Ameriki in se izreka v prid pravic narodov do samoodločbe in neodvisnosti na tem področju. Izhajajoč iz tega načela, konferenca obžaluje, ker so preložili priznanje popolne neodvisnosti Britanski Gvajani in zahteva od britanske vlade, naj hitro prizna neodvisnost tej državi. Z obžalovanjem pripominja, da na Martiniku, Gvadeiupi in na drugih karibskih otokih še zmeraj ni samouprave. Komisija OZN za dekolonizacijo ad hoc opozarja na Portoriko in zahteva od nje, naj preuči položaj teh ozemelj v luči resolucije OZN. II. Spoštovanje pravice narodov do samoodločbe in obsodba uporabe sile za okrnitev te pravice Konferenca slovesno potrjuje pravico narodov do samoodločbe in do odločanja o lastni usodi. Poudarja, da je ta pravica eno bistvenih načel ustanovne listine OZN in da jo prav tako vsebuje listina Organizacije af- riške enotnosti, da sta bandunška in beograjska konferenca zahtevali, da jo je treba spoštovati in da sta posebej vztrajali, da jo je treba učinkovito uporabljati. Konferenca pripominja, da se ta pravica še zmeraj krši oziroma da se izpodbija njeno uresničenje, zaradi česar se krepi napetost in zaradi česar so vojna žarišča na številnih področjih sveta. Konferenca obsoja stališče tistih sil, ki nasprotujejo uresničevanju pravic narodov do samoodločbe. Obsoja uporabo sile in vise oblike prisiljevanja, vmešavanja in intervencije, katerih namen je preprečiti uresničenje te pravice. III. Rasna diskriminacija in politika apartheida Šefi držav ali vlad izjavljajo, da rasna diskriminacija — zlasti pa njena najbolj osovražena manifestacija, apartheid — predstavlja kršitev splošne deklaracije o pravicah človeka in načela o enakosti narodov. Na podlagi tega je treba popolnoma bojkotirati vse vlade, ki še zmeraj vztrajno izvajajo rasno diskriminacijo, vse dotlej, dokler se ne bodo odpovedale svoji nepravični in nečloveški politiki. Vlade in narodi, zastopani na tej konferenci, so posebej sklenili, da ne 'bodo več tolerirali navzočnost Južnoafriške republike v skupnosti narodov. Nečloveška rasistična politika Južne Afrike je grožnja mednarodnemu miru im varnosti. Vse države, ki so zavzete za mir, morajo zategadelj storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi ljudstvu Južne Afrike zagotovili svobodo. Šefi držav ali vlad slovesno potr- jujejo svoje absolutno spoštovanje pravic etničnih ali verskih manjšin, zlasti do zaščite pred genocidnim zločinom ali kakršne koli kršitve osnovnih pravic človeka. Sankcija proti Južnoafriški republiki Konferenca z obžalovanjem pripominja, da vlado v Pretoriji, ki se vztrajno upira vesti človeštva, pri tem podpirajo njeni prijatelji in zavezniki, zlasti nekatere velesile, in s tam preprečujejo, da bi uveljavili resolucijo OZN glede sankcij zoper Južno Afriko. Konferenca zaradi tega • poziva vse države, naj bojkotirajo vse blago Južne Afrike in naj ne izvažajo blaga, zlasti orožja, streliva, petroleja in rud v Južno Afriko; • poziva vse države, ki tega doslej še niso storile, naj pretrgajo diplomatske, konzularne in druge odnose z Južno Afriko; • zahteva od vlad, zastopanih na tej konferenci, da prepovejo vsem letalom in ladjam, ki letijo ali plovejo proti Južni Afriki ali iz nje, preletavanje njihovih ozemelj ali izkoriščanje njihovih letališč oziroma pristanišč, in da naj ustavijo ves cestni ali železniški promet s to državo; • zahteva osvoboditev vseh zapornikov, internirancev ali tistih, ki so kako drugače omejevani zaradi svojega nasprotovanja politiki apartheida; ® poziva vse države, naj podprejo posebni biro, ki ga je ustanovila Organizacija afriške enotnosti za sankcije zoper Južno Afriko. (Dalje prihodnjič) Grobovi spominjajo in opominjajo V nedeljo in v ponedeljek bodo grobovi naših dragih spet v cvetju, na njih bo gorelo stotisoče sveč in ob njih bomo stali v spominu na nase rajne, ki ležijo in trohnijo pod njimi. Naš spomin bo poromal nazaj na leta, ki smo jih skupno preživeli, hvaležni se bomo spominjali njihovega truda in prizadevanj ter dobrih naukov in napotil, ki so jih posredovali iz svojih izkušenj nam na pot skozi življenje. Ko bomo v tem duhu stali ob grobovih naših dragih, bodo v našem spominu vstali iz naših vrst možje in fantje, ki sta nam jih iztrgali dve strašni vojni, prva svetovna vojna, ki je širom Evrope zadivjala pred 40 leti, in druga, še strašnejša, ki je zajela svet pred 25 leti in ki je tako hudo razdejala naše družine in vasi. Ob spominu na može in fante, ki so izkrvaveli na bojiščih teh vojn, prisiljeni, da se borijo za tuje koristi, za osvajanje in pod-jarmljanje narodov, nam bodo prišli v spomin zlasti možje in fantje ter žene in dekleta druge svetovne vojne, ki so trpinčeni in ubiti od ljudi, ki so pogazili dostojanstvo narodov in človeštva, umirali in izkrvaveli bodisi kot borci za sobodo in demokracijo ter za dostojanstvo narodov in človeštva po gozdovih in grapah pri nas in širom Evrope, bodisi kot Zadnje neurje je povzročilo ogromno škodo Doslej je v oktobru padlo tudi nad 500 litrov vode na kvadratni meter Hudi nalivi koncem tedna, zlasti pa v nedeljo in ponedeljek so pustili v Avstriji, Jugoslaviji in Italiji katastrofalne posledice. Zaradi preobilnega dežja v prvih treh tednih oktobra prenapojena zemlja ni bila več v stanju vpijati zadnjih padavin, vsled česar so reke in potoki nevarno narasli, prestopili bregove in pričeli rušiti nasipe. S strmin so se pričeli vlivati potoki vode, pod njimi pa se je pričela marsikje premikati zemlja. Neurju je sledil te rahel potres, v ponedeljek v Sloveniji, v torek pa tudi po Številnih krajih Avstrije. Letošnji Oktober je bil po padavinah tako obilen, kalkor že 30 let ne. Celovška vremenska opazovalnica je že v ponedeljek (javila, da je v mestu tekom oktobra padlo nad 250 I vode na kvadratni meter, opazovalnica v Reiisachu v Ziljski dolini pa je zabeležila celo 5001 padavin na kvadratni meter. Koncem minulega in začetkom tega tedna pa je padlo v Mallnitzu 601, v Celovcu 125 I in v Reisaohu 1701 dežja in snega na kvadratni meter. Podobne količine dežja so v teh dneh padle tudii drugod v Avstriji, zlasti na Vzhodnem Štajerskem in Gradiščanskem ter v Jugoslaviji in Italiji. Že v noči od sobote na nedeljo so po naših kraljih, zlasti v Libučah, Lepeni, Se- na smrt obsojeni po gestapovskih ječah in taboriščih smrti. Ob spominu na nje bomo spoznali, da smo z njimi — pa naj počivajo kjerkoli in ob komurkoli — velika družina, ki zajema svet in ki je spoznala vso krutost vojn ter njihovega osvajanja in podjarmljanja narodov ter žaljenja in gaženja človekovega dostojanstva. Naši rajni, ki so jim nit življenja pretrgale vojne, so izpili kelih gorja in solz do dna. Mi pa smo prevzeli od njih obvezo, da se uvrstimo v prizadevanja, da ne bi bilo več treba odpravljati gorja vojn in sušiti solz, ki so jim sledile v potokih, in da bi bilo nam in bodočim rodovom prizanešeno, kar smo z njimi pretrpeli. Na svetu je na milijone grobov in grobišč ljudi, ki so padli, omahnili in izkrvaveli za ideale, ki so tudi naši: mir, dostojanstvo človeka in sožitje narodov v enakopravnosti in prijateljstvu. Zato bomo v nedeljo in v ponedeljek, ko bomo na grobovih rodnih staršev, bratov, sester in otrok prižigali sveče, stopili z družino tudi k grobovom teh naših najzvestejših na naših pokopališčih in tam postali s sklonjeno glavo dolžnikov, ko bo na njihovem grobu zagorela tudi naša sveča. Naša sveča na njihovem grobišču ali grobu bo spomin njim in vsem, na katerih grobovih te dni ne bo gorela nobena sveča, nam in bodočim rodovom pa v opomin, da bomo živeli v miru in blagostanju, če bomo ostali z njimi, ki so omahnili pod kruto silo vojne ali dali življenje za svobodo v borbi za dostojanstvo narodov in človeštva. Cesta Cirkovče-Komelj odprta V sredo minulega tedna je dozorel pri nas lep sad skupnega in sporazumnega dela kmečke soseščine Gradišnika, Kogelnice in Kužnika, ki so pričeti graditi cesto iz Cirkovc do svojih kmetij. Cesto, ki je dolga blizu 3,3 km, so ta dan ob velikem številu svojih sosedov ter ob navzočnosti pli-berškega podžupana Mirka Kumra, dvornega svetnika ing. Ortnerja ter zastopnikov agrarne okrajne oblasti svečano predali svojemu namenu. Cesto so zgradili v rekordnem času 91 dni s 394 urami dela. Traso so imenovani kmetje zorali sami, Utrdila pa jo je agrarna okrajna oblast. Sedaj bo cesta prelila v javno last. Stala je nekaj nad 308.000 šilingov alli 97 šilingov na tekoči meter. Polovico zneska so za cesto prispevali sami, država jim je dala 97.000 šilingov subvencije, dežela pa 60.000. Cesta je bila za imenovane sosede precej težko breme, toda neizogibna nujnost za njihov nadaljnji obstoj. Z nljo so napravili prvi korak k napredku svojih kmetij, sedaj bodo lahko napravili drugega — kakor je v svojem nagovoru dejal podžupan Mirko Kumer — in sicer v obliki ureditve hlevov in gnojišč, v obliki boljšega gnojenja in v obliki smotrnejše živinoreje. KOLEDAR Petek, 30. oktober: Doroteja Sobota, 31. oktober: Volbenk Nedelja, 1. november: Vsi sveti Ponedeljek, 2. november: Verne duše Torek, 3. november: Hubert Sreda, 4. november: Karel Četrtek, 5. november: Cahorija Uradne ure zavoda za starostno zavarovanje delavcev Celovški urad zavoda 'za starostno zavarovanje delavcev ibo imel v novembru uradne ure v naslednjih krajih: 4. novembra v Šmohoru, Hauptstrafie 172 11. novembra v Št. Vidu ob Glini, Friesacher Strafie 1 12. novembra v Spittalu, Luthenstrafie 4 18. novembra v Beljaku, Kaiser-Jasef-Platz 1 19. novembra v Wolfsbergu, Weyerpla,tz Povsod od 8. do 12. ure dopoldne. lah, Slovenjem Plajberku in pni Zilj1! prestopili potoki bregove, prvi plazovi pa so začeli zasipali ceste in pata. V nedeljo je mokri sneg, ki je ponekod padal tudi do 70 iin več cm višine, in dež, ki mu je sledil še v ponedeljek, nevarnost poplav še povečal. Po deželi so se pričela kazali prva žarišča grozeče katastrofe v območju Bla-tograda in Krive Vrbe, po poljih in naseljih vzdolž Gline in Krke ter pri Vetrinlju, Vrbi, Miltstattu in pri Zilji. Od Bllatograda do Krive Vrbe so bila polja in pota (kmalu pod vodo, v Vetrinju Ije grozila nevarnost, da poči jez Trajmi-šovega ribnika in da se njegove vode Vlijejo v Vetrinj, Glina je poplavila od Št. Vida navzdol do izliva v Krko in ta naprej do izliva v Dravo. Na prisojnem bregu nad Vrbo je pričela dirčati zemlja, kar je uničilo tamošnjo vrtnarijo in spravilo v nevarnost sosedne hiše. Pa tudi drugod, zlasti v Grelbinju, v Podhamu pri Dabrli vasi, v Strpni vaši in Liplah so potoki prestopili bregove, njihove vode pa preplavile in zanesle polja, kleli in hleve, tu in tam pa tudii stanovanja. Z neurjem nastala škoda je pri nas velika, vendar predstavlja le drobec škode, kot je bila povzročena te dni zlasti v Jugoslaviji, od Maribora in Celja naprej proti Zagrebu im Varaždinu vse dol v Vojvodino. Od Alp se proti jugu in jugovzhodu pomikajo po rekah neizmerne količine vode, Nadzorni in Upravni odbor SKZ na študijskem potovanju Že enkrat smo na tem mestu poročati o primerih sodobne organizacije kmetijstva na jugovzhodnem Štajerskem. Poročali smo o vtisih skupine 35 kmetov iz občine Pliberk, ki je pomladi obiskala Jugovzhodno štajerski krožek za vzrejo in pitanje prašičev in si ogledala nekatere njegove obrate. Vtisi na takratnem obisku so vzpodbudili Izvršni odbor SKZ, da je ob sodelovanju štajerske zbornice za kmetijstvo in gozdarstvo minulo soboto popeljal člane Nadzornega in Upravnega odbora in nekatere zaupnike SKZ v te kraje. Vreme je bilo sicer za obisk vse prej kot pripravno, toda namen obiska je bil kljub temu dosežen. V območju okrajne kmečke zbornice Weiz smo na primeru »Strojnega krožka Gleis-dorf" spoznali, kako iniciativno so se mali vzhodnoštajerski kmetje lotili reševanja problema sodobne mehanizacije dela, ki ne sme biti le kar se da popolna, marveč tudi poceni. Pri okrajni kmečki zbornici Feldbach so nas seznanili s problematiko in organizacijo kmetijstva v okraju, ki ga predstavljajo večinoma malokmečki obrati, ki so sredi poti gospodarske preusmeritve od kmečke samooskrbe na obrate, ki so špecializirani bodisi na vzrejo plemenske živine, na vzrejo in pitanje prašičev, bodisi na zelenjadar-stvo in sadjarstvo, na pridelovanje koruze, sladkorne pese, tobaka in hmelja ali pa proizvodnjo jajc in klavnih piščancev. O strokovnih vtisih na tem obisku, kjer smo v resnici lahko spoznali pot k »organizirani kvaliteti", bomo še podrobneje poročali. Dvorni svetnik Erich Machne šestdesetletnik V sredo je predstojnik oddelka za šolska vprašanja pri koroški deželni vladi, dvorni svetnik Erich Machne praznoval svojo šestdesetletnico. Z njliim je praznoval šestdesetletnico vodilni uradnik deželne vlade, ki ni Je dobro poznan in spoštovan v krogu učiteljev, kateremu je pred vojno in prva 'leta po vojni pripadal, marveč je tudi drugače kulturno prosvetno zelo aktiven. Zaradi svojega organizacijskega talenta je bil dvorrii svetnik Machne pred 10 leti poklican v deželni šolski svet kat referent za personalna vprašanja učiteljev na obveznih šotah. S tega mesta se je povzpel do šefa oddelka za šolska vprašanja1 sploh. Dvorni isvetrtiik Machne je tudi predsednik Koroške prosvetne zveze, ikl je 'krovna organizacij a prosvetnih združenj v deželi. Poleg tega deluje v 'izobraževalnem centru SPO in je član upravnega odbora Lige združenih narodov na Koroškem. Istočasno pa je eden najvidnejših filatelistov v deželi. Letalski promet AUA v Avstriji Ka'kor smo že poročali, je v medavstrij-skem prometu AUA Celovec neposredno povezan z Grazom in Dunajem, preko Graza in Dunaja pa še z Lrnzom. Proti Dunaju odleti iz CeLovca letalo Vsak dan ob 6.10 in ob 13.00 uri. V Grazu pristane ob 6.50 oziroma 13.55 uri, na Dunaju pa ob 7.55 oz. 15. uri. Iz Dunaja proti Celovcu odleti vsak dan letalo ob 10.30 in db 19.00 uri, iz Graza pa db 11.40 in 20.10 uri. Letald pristane v Celovcu db 12.20 oziroma 20.50 uri. Z Dunaja proti Linzu odleti letalo dnevno ob 8.20 uri in pristane v Linzu ab 9.25 uri. Iz Linza se vrača letalo ob 9.05 uri in pristane na Dunaju ob 10.10 uri. Polet iz Celovca stane v Graz 140, na Dunaj 270, v Linz pa 365 šilingov. Na vseh av- blata, grušča, lesa in drugih predmetov, ki jih voda trga in lomi ter noši seboj. Številne kraje je zajela katastrofa, kot je ne pomnijo. Delegacija Zveze slovenskih žena v Mariboru Konferenca za družbeno aktivnost žena okraja Maribor je povabila delegacijo odbora Zveze slovenskih žena na Koroškem na dvodnevni obisk iin ogled družbenih ustanov za razbremenitev delovne žene v Mariboru liin okolici. Povabilu 'se je pred 14 dnevi odzvala osemčlanska delegacija pod vodstvom predsednice ZSŽ Milene G r obla c h e r j e v e. Ob priložnosti dvodnevnega obiska 'si je dellegadilja predvsem ogledala Ustanove krajevnih iškupnosti »Jožice Flamder" liin Studenci, ki 'imajo poleg stanovanjskih blokov tudi otroške vrtce, restavracijo za šolske otrolke in druge ustanove, ki pomagajo lajšali delovni dan žene v pdklicu. Spazinale so tudi organizacijo samopostrežnih restavracij, 'ki kuhajo do 7000 obrokov dnevno. Mariborčani so delegacijo sprejeli z bratsko gostoljubnostjo, številni politični lin družbeni predstavniki ina čelu is predisednlikom SZDL okraja Maribor, Zvonikom C a in j -kom, so 'jim dajati pojasnila ina številna vprašanja im jim posredovati svoje dragocene 'izlkošmje. strijskih letališčih, kjer pristajajo AUA letala, to je v Celovcu, Graziu, Dunaju, Linzu, Salzburgu in Innslbruaku, so za potnike na razpolago VW avtomobili modela 1200, 1500 in kombi. Te avtomobile — skupno jih je 6000 — potniki na letališču lahko najamejo za svoje vožnje v okolici ali pa za vožnje do drugega letališča. Z avtomobili vozijo potniki lahlko sami. Najemnina znaša za en dan odvisno od modela avtomobila 100 do 130 šilingov, za vsak 'kilometer vožnje pa dodatno 1.— do 1.70 šilinga. Avtomobile je mogoče najeti tudi za ves teden ali pa mesec dni. VW 1200 stane v tem primeru tedensko 600 in mesečno 1800 šilingov najemnine, za vsak prevoženi kilometer pa nadaljnji šiling. TO IN ONO od Smohova do EaJbola BLAčE. — Do redkega, morebiti edinstvenega sklepa sta prišla poštna uradnica Frandka Bliiml in njen mož. Ker poslopje poštnega urada ni več odgovarjalo sedanjim razmeram in ker poštna uprava menda tli imela denarja, sta posekala les in z 200.000 šilingov na svoje stroške adaptirala poštno poslopje. Poštna uprava je bila tega talko »vesela«, da sedaj zelo hiti z moderno notranjo opremo urada. BISTRICA NA ŽILI. — Huda nesreča se je pripetila 'kmetu Francu Hebeinu, ko se mu (je pri brananju 'Splašil 'konj. Hebein je padel talko nesrečno, da je prišel pod brano, 'ki ga je razmesarila, da leži sedaj v baljaški bolnišnici. BELJAK. — V industrijski četrti mesta so te dni odprli predilnico Lana Pantera. Predilnica, ki bo nudila zaposlitev 50 ženskam, bo dnevno spredla do 1500 kg volne. BRODI. — Do nevarnega soočenja je prišlo v nedeljo ponoči na Tapajevem travniku, ko je Janez Maurer na poti domov naenkrat stal pred medvedom, ki se že mesece klati v okolici. Kakor izgleda, se je medved ponočnega srečanja 'bolj vstrašil kot Maurer. Ko ga je 'zagledal, jo je medved iz strahu ucvri in zbežal, kar so še drugi dan pričale njegove sledi. BOROVLJE. — Naša občina je v skrbi za gradnjo občinskih stanovanj neutrudljiva. Sredi minulega tedna 'je predal župan Sorgo spet 16 družinam ključe do stanovanj v hiši, ki jo je -občina pred kratkim zgradila. CELOVEC. — Gradnja avtoproge med Celovcem in Beljakom postaja po dolgotrajnih obljubah le resnica. Pristojni referent deželne vlade, namestnik deželnega 'glavarja Truppe se 'je z državnim sekretarjem Kotzino dogovoril, da ibodo pričeli takoj graditi most na tej progi in sicer v Saagu med Porečami in Vrbo. GRABŠTANJ. — Malo je v torek manjkalo, da ni zgorel motorni vlak, ki je iz Sinče vasi ob 14.15 uri pripeljal na grab-štanjslko postajo. Med potjo je pričela lokomotiva vlaka goreti. V zadnjem trenutku Je na postaji gasilcem uspelo, da so ogenj pogasili. ŽELEZNA KAPLA. — Tudi v Železni Kapli je dobillo minuli teden 12 družin iz rolk župana Lubasa ključe do stanovanj v zgotovtljeni občinski hiši, 'družine pa, ki čakajo na ostala stanovanja, upajo, da jih ibo kmalu doletela ista sreča. STRPNA VAS. — V torek je iglobaški potok, ki teče skozi vas prdbill 4 m visok nasip v dolžini 15 im. Voda je poplavila polja in dvorišča Valantove in Briomano-ve hiše. Hitra akcija domačinov in občine je preprečila, da poplava ni imela hujših posledic. Štev. 44 (1160) — 5 V navzočnosti 85.000 gledalcev so se zadnjo soboto zaključile XVIII. olimpijske poletne igre v Tokiu, kjer so se najboljši športniki iz 95 držav skozi 14 dni potegovali za zmago in s tem za olimpijske kolajne. Olimpijske igre v Tokiu so bde največje in najmogočnejše v zgodovini: še na nobeni prireditvi ni bilo udeleženih toliko držav, še nikdar ni sodelovalo toliko športnikov in še nikdar prej ni bilo doseženih toliko novih rekordov. Olimpijske igre 1964 bodo torej upravičeno zapisane v zgodovini kot »olimpiada rekordov«. Prihodnje olimpijske poletne igre bodo leta 1968 v Mehiki, kjer se bodo znova zbrali najboljši predstavniki športa iz vseh delov sveta. V našem zaključnem poročilu navajamo zmagovalce v posameznih panogah, in sicer države oziroma športnike, ki so si osvojili olimpijske kolajne: zlate, srebrne in bronaste, medtem ko objavljamo skupno število kolajn za posamezne države na posebnem mestu. DVANAJSTEROBOJ — EKIPE 1. Japonska 2. Sovjetska zveza 3. Nemčija 11. Jugoslavija TELOVADBA PRESKOK ženske 1. Časlavska (Češkoslovaška) 19,483 2. Radochla (Nemčija) 19,283 3. Latinjina (Sovjetska zveza) 19,283 PLAVANJE ženske 100 m PROSTO 1. Fraser (Avstralija) 59.5 2. Stouder (Amerika) 59.9 3. Ellis (Amerika) 1:00.8 100 m HRBTNO 1. Ferguson (Amerika) 1:07.7 2. Caron (Francija) 1:07.9 3. Duenkel (Amerika) 1:08.0 DOUBLE SCULL 1. Sovjetska zveza 2. Amerika 3. Češkoslovaška ČETVEREC BREZ KRMARJA 1. Danska 2. Velika Britanija 3. Amerika ČETVEREC S KRMARJEM 1. Nemčija 2. Italija 3. Nizozemska Zmagovalci olimpijskih iger v Tokiu ________________LAHKA ATLETIKA moški 100 m 1. Hayes (Amerika) 10,0 2. Figuerola (Kuba) 10,2 3. Jerome (Kanada) 10,2 200 m 1. Carr (Amerika) 20.3 2. Drayton (Amerika) 20.5 3. Roberts (Trinidad) 20.6 400 m 1. Larrabee (Amerika) 45.1 2. Motley (Trinidad) 45.2 3. Bodenski (Poljska) 45.6 800 m 1. Sneli (Nova Zelandija) 1:45,1 2. Crothers (Kanada) 1:45,6 3. Kiprugut (Kenija) 1:45,9 1500 m 1. Sneli (Nova Zelandija) 3:38.1 2. Odložil (ČeSkoslovaSka) 3:39.6 3. Davies (Nova Zelandija) 3:39.6 5000 m 1. Schul (Amerika) 13:48.8 2. Norpoth (Nemčija) 13:49.6 3. Dellinger (Amerika) 13:49.8 10.000 m 1. Mills (Amerika) 28:24,4 2. Oamoudi (Tunis) 28:24,8 3. Clarke (Avstralija) 28:25,8 110 m OVIRE 1. Jones (Amerika) 13.6 2. Lindgren (Amerika) 13.7 3. Mihajlov (Sovjetska zveza) 13.7 400 m OVIRE 1. Caw!ey (Amerika) 49.6 2. Cooper (Velika Britanija) 50.1 3. Morale (Italija) 50.1 3000 m OVIRE 1. Reolants (Belgija) 8:30,8 2. Herriot (Velika Britanija) 8:32,4 3. Beljajev (Sov. Zveza) 8:33,8 4X100 m 1. Amerika 39.0 2. Poljska 39.3 3. Francija 39.3 4X400 m 1. Amerika 3:00.7 2. Velika Britanija 3:01.6 3. Trinidad 3:02.3 HOJA NA 20 km 1. Matthews (Vel. Britanija) 1:29.34,0 2. Linder (Nemčija) 1:31.13,2 3. Golubčnij (Sov. zveza) 1:31.59,4 HOJA NA 50 km 1. Pamich (Italija) 4:11.12,4 2. N ih i II (Velika Britanija) 4:11.21,2 3. Peterson (Švedska) 4:14.17,4 MARATON 1. Bikila (Etiopija) 2:12.22,2 2. Heatley (Velika Britanija) 2:16.19,2 3. Cuburaja (Japonska) 2:16.22,8 SKOKI — DALJINA 1. Davies (Velika Britanija) 8.07 m 2. Boston (Amerika) 8.03 m 3. Ter Ovanesjan (Sov. zveza) 8.00 m SKOKI — VIŠINA 1. Brumelj (Sovjetska zveza) 218 cm 2. Thomas (Amerika) 218 cm 3. Rumbo (Amerika) 216 cm SKOKI S PALICO 1. Hansen (Amerika) 5.10 m 2. Reinhardt (Nemčija) 5.05 m 3. Lennerfz (Nemčija) 5.00 m TROSKOK 1. Szmidt (Poljska) 16.85 m 2. Fedosejev (Sov. zveza) 16.58 m 3. Kravčenko (Sov. Zveza) 16.57 m KROGLA 1. Long (Amerika) 20.33 m 2. Matson (Amerika) 20.20 m 3. Variu (Madžarska) 19.39 m DISK 1. Oerter (Amerika) 61,00 m 2. Danek (Češkoslovaška) 60,52 m 3. Wril (Amerika) 59,59 m KOPJE 1. Nevala (Finska) 82,66 m 2. Kulcsar (Madžarska) 82,32 m 3. Lusis (Sovjetska zveza) 80,57 m KLADIVO 1. Klim (Sovjetska zveza) 69.74 m 2. Zsivotky (Madžarska) 69.09 m 3. Beyer (Nemčija) 68.09 m 15. Thun (Avstrija) DESETEROBOJ 1. Holdorf (Nemčija) 2. Aun (Sovjetska zveza) 3. Wa!de (Nemčija) LAHKA ATLETIKA ženske 100 m 1. Tyus (Amerika) 11.4 2. Mc Guirre (Amerika) 11.6 3. Klobukovska (Poljska) 11.6 200 m 1. Mc Guirre (Amerika) 23.0 2. Kirszenstein (Poljska) 23.1 3. Black (Avstralija) 23.1 400 m 1. Cuthbert (Avstralija) 52.0 2. Packer (Velika Britanija) 52.2 3. Amoore (Avstralija) 53.4 80 m OVIRE 1. Balzer (Nemčija) 10.5 2. Ciepla (Poljska) 10.5 3. Cilborn (Avstralija) 10.5 4X100 m 1. Poljska 43.6 2. Amerika 43.8 3. Velika Britanija 44.0 SKOKI — DALJINA 1. Rand (Velika Britanija) 6.76 m 2. Kirszenstein (Poljska) 6.60 m 3. Ščelkanova (Sov. zveza) 6.42 m SKOKI — VIŠINA 1. Balas (Romunija) 190 cm 2. Brown (Avstralija) 180 cm 3. Čenčik (Sovjetska zveza) 178 cm 6. Pulič (Jugoslavija) 171 cm DISK 1. Tamara Press (Sov. zveza) 57.27 m 2. Lotz (Nemčija) 57.21 m 3. Manoliu (Romunija) 56.97 m KOPJE 1. Penes (Romunija) 60.54 m 2. Rudas (Madžarska) 58.27 m 3. Gorčakova (Sov. zveza) 57.06 m PETEROBOJ 1. Irina Press (Sov. zveza) 5246 točk 2. Rand (Velika Britanija) 5035 točk 3. Bistrova (Sov. Zveza) 4956 točk 5. Stamejčič (Jugoslavija) 4790 točk ______TELOVADBA moški KONJ Z ROČAJI 1. Cerar (Jugoslavija) 19,525 2. Curumi (Japonska) 19,325 3. Capenko (Sovjetska zveza) 19,200 PARTER 1. Menichelli (Italija) 19,450 2. Lisički (Sovjetska zveza) 19,350 3. Endo (Japonska) 19,350 KROGI 1. Hajafa (Japonska) 19,475 2. Menichelli (Italija) 19,425 3. Sahlin (Sovjetska zveza) 19,400 BRADLJA 1. Endo (Japonska) 19,675 2. Curumi (Japonska) 19,450 3. Menichelli (Italija) 19,350 6. Cerar (Jugoslavija) 18.450 PRESKOK 1. Jamašita (Japonska) 19.600 2. Lisički (Sovjetska zveza) 19,325 3. Raantaari (Finska) 19,300 DROG 1. Sahlin (Sovjetska zveza) 19,625 2. Titov (Sovjetska zveza) 19,550 3. Cerar (Jugoslavija) 19,500 DVANAJSTEROBOJ 1. Endo (Japonska) 115.95 2. Curumi (Japonska) 115.40 Sahlin (Sovjetska zveza) 115.40 Lisički (Sovjetska zveza) 115.40 5. Menichelli (Italija) 115.30 6. Jamašita (Japonska) 115.10 7. Cerar (Jugoslavija) 115.05 DVOVlSlNSKA BRADLJA 1. Astahova (Sovjetska zveza) 19,332 2. Makraji (Madžarska) 19,216 3. Latinjina (Sovjetska zveza) 19,199 PARTER 1. Latinjina (Sovjetska zveza) 19,599 2. Astahova (Sovjetska zveza) 19,500 3. Janocz (Madžarska) 19,300 GRED 1. Časlavska (Češkoslovaška) 19,449 2. Manjina (Sovjetska zveza) 19,339 3. Latinjina (Sovjetska zveza) 19,382 OSMEROBOJ 1. Časlavska (Češkoslovaška) 77.564 2. Latinjina (Sovjetska zveza) 76.998 3. Astahova (Sovjetska zveza) 76.965 OSMEROBOJ — EKIPNO 1. Sovjetska zveza 2. Češkoslovaška 3. Japonska _______________ PLAVANJE moški 100 m PROSTO 1. Schollander (ZDA) 53.4 2. Mc Gregor (Velika Britanija) 53.5 3. Klein (Nemčija) 54.0 200 m HRBTNO 1. Graef (Amerika) 2:10.3 2. Dilley (Amerika) 2:10.5 3. Benett (Amerika) 2:13.1 200 m PRSNO 1. O Brien (Avstralija) 2:27.8 2. Prokopenko (Sov. zveza) 2:28.2 3. Jastremski (Amerika) 2:29.6 200 m METULJČEK 1. Berry (Avstralija) 2:06.6 2. Roby (Amerika) 2:07.5 3. Schmidta (Amerika) 2:09.3 400 m PROSTO 1. Schollander (Amerika) 4:12.2 2. Wiegand (Nemčija) 4:14.9 3. Wood (Avstralija) 4:15.1 400 m MEŠANO 1. Roth (Amerika) 4:45.4 2. Saari (Amerika) 4:47.1 3. Hetz (Nemčija) 4:51.0 1500 m 1. V/indle (Avstralija) 17:01.7 2. Nelson (Amerika) 17:03.0 3. Wood (Avstralija 17:07.1 4X100 m 1. Amerika 3:33.2 2. Nemčija 3:37.2 3. Avstralija 3:39.1 4X200 m PROSTO 1. Amerika 7:52.1 2. Nemčija 7:59.3 3. Japonska 8:03.8 100 m METULJČEK 1. Stouder (Amerika) 1:04.7 2. Kok (Nizozemska) 1:05.6 3. Ellis (Amerika) 1:06.0 200 m PRSNO 1. Prozumenščikova (SZ) 2:46.4 2. Kolb (Amerika) 2:47.6 3. Babanina (Sov. zveza) 2:48.6 400 m PROSTO 1. Duenkel (Amerika) 4:43.3 2. Ramenofsky (Amerika) 4:44.6 3. Stackles (Amerika) 4:47.2 400 m MEŠANO 1. De Varona (Amerika) 5:18.7 2. Finneran (Amerika) 5:24.1 3. Randall (Amerika) 5:24.2 4X100 m MEŠANO 1. Amerika 4:33.9 2. Nizozemska 4:37.0 3. Sovjetska zveza 4:40.2 4X1C0m PROSTO 1. Amerika 4:03.8 2. Avstralija 4:06.9 3. Nizozemska 4:12.0 SKOKI V VODO moški DESKA 1. Sitzberger (Amerika) 159.90 2. Gorman (Amerika) 157.64 3. Andreasen (Amerika) 143.77 STOLP 1. Webster (Amerika) 148.58 2. Dibiasi (Italija) 147.54 3. Gompf (Amerika) 146.57 ženske DESKA 1. Kramer (Nemčija) 145.00 2. Cooilier (Amerika) 138.36 3. Willard (Amerika) 138.18 STOLP 1. Bush (Amerika) 99.80 2. Kramer (Nemčija) 98.45 3. Aleksejeva (Sovjetska zveza) 97.60 6. Perfmayr (Avstrija) 92.70 VESLANJE * 1 2 3 OSMEREC 1. Amerika 2. Nemčija 3. Češkoslovaška 4. Jugoslavija JADRANJE RAZRED .STAR” 1. Bahami, 2. Amerika, 3. švedska FINN DINGHI 1. Nemčija, 2. Amerika, 3. Danska, 5. Avstrija DRAGON 1. Danska, 2. Nemčija, 3. Amerika 5,5 m 1. Avstralija, 2. švedska, 3. Amerika LETEČI HOLANDEC 1. Nova Zelandija, 2. Vel. Britanija, 3. Amerika KAJAK IN KANU moški K ENA 1. švedska 2. Madžarska 3. Romunija K 2 1. švedska 2. Nizozemska 3. Romunija K 4 1. Sov. zveza, 2. Nemčija, 3. Romunija C ENA 1. Nemčija, 2. Francija, 3. Sovjetska zveza C 2 1. Sovjetska zveza, 2. Francija 3. Danska ženske K ENA 1. Sov. zveza, 2. Romunija, 3. Amerika K 2 1. Nemčija, 2. Amerika, 3. Romunija SKIFF 1. Sovjetska zveza (Ivanov) 2. Nemčija (Hill) 3. Švica (Kottmann) DVOJEC BREZ KRMARJA 1. Kanada 2. Nizozemska 3. Nemčija DVOJEC S KRMARJEM 1. Amerika 2. Francija 3. Nizozemska STRELJANJE TROSTAV 1. Anderson (Amerika) 1153 2. Kvelijašvili (Sov. zveza) 1144 3. Gunnardison (Amerika) 1136 MALOKALIBRSKA PUŠKA LEŽE 1. Hammerl (Madžarska) 597 2. Wigger (Amerika) 597 3. Pool (Amerika) 596 (Nadaljevanje na 8. strani) 0000000000000000000000^0000000000000000000000000000<>00000000000000000000000000000000000000000000000 Okameneli smehljaj JOŽE CIUHA Skozi letališčni izhod sem stopil v trenutku, ko se je Noi vzpela v avtobus. .Poslušaj," sem ji pomahal, „kje se dobiva nocoj?!” Ni odgovorila. Avtobus se je premaknil in še enkrat sem zaklical isto vprašanje. Takrat je rekla: .Pridi po dvajseti v Sani Chateau." Medtem so me že obstopili izvoščki. Ponujali so se z vozili, hoteli in posredništvom pri ženskah. Bili so vsiljivi in gostobesedni. Vkrcal sem se po lastnem preudarku v skromno vozilo, v upanju, da bom prištedil na voznini. Ko pa sva 'zdrsela po asfaltirani cesti, je voznik kmalu pozabil sleherno angleško besedo. Isti voznik, ki me je nekaj trenutkov pred tem nadlegoval z izbranim angleškim leporečjem. Na moja prigovarjanja se je samo še neumno režal in sem pa tja izdavil po kašen „yes’ ali ,no*. Pri tem gre na Vzhodu za precej splošen pojav: vozniki nenadoma pozabijo jezik, v katerem se ponujajo, in te potem, ob natezanju živcev in vljudnih nasmehih, vozarijo sem in tja, kar kilometrino seveda podvoji ali potroji. Na srečo mi je Noi v letalu povedala, da Ima sorodnika, ki dela v hotelu Metropol In mi hkrati ta hotel pri- poročila. Rekla je, da je soliden in da so cene ugodne. Zato sem prijel možakarja za ramena in mu zatulil na uho: „ H o t el 'Metropol I" Hotel Metropol?" „Yes. Si razumel?" Skomignil je z rameni in nekaj po tajsko zagodrnjal. Stresel sem ga še krepkeje in z glasom, ob katerem sem izpraznil pljuča, še enkrat zatulil: .Hotel Metropol, understand?" Tokrat je učinkovalo. „Yes, sir." Kljub temu sva se dolgo vozarila. Cesto, po kateri sva se peljala, so z obeh strani spremljali jarki, kanali in lagune. Površino vode je spremljala sklenjena zelenina vodnih rastlin. Med njimi sem spoznal samo lokvanje. Ob njih pa so iznad zelene preproge štrleli še mnogi drugi cvetovi. Iz vode so se dvigali tudi drogovi, na katerih so bile pritrjene reklamne deske. V mesto smo zavili mimo neštetih na kole nasajenih predmestnih ‘kolib, ob katerih sem spet zavonjal znani smrad obljudene Azije. Predmestje se je hitro prelevilo v velemesto. Njegova panorama se je košatila z modernimi stavbami, parki, igrišči, širokimi avenijami, gizda-vimi izveski, neonskimi reklamami ter spomeniki neznanih junakov in slavnih mož. Promet na cestah je zelo živahen. Presenetilo me je, ker med prevoznimi sredstvi nisem opazil rikš. Nadomestila so jih čedna in udobna tri in štiri kolesna motorna vozila. Ko smo se prebili skozi periferijo, je prvo srečanje z Bangkokom vzbudilo vtis modernega in bogatega mesta. Za vožnjo sem plačal sto tiklov ali batov, kar bi, preračunano v dolarje, zneslo natanko pet dolarjev ali okoli 4000 dinarjev. Seveda so take denarne primerjave med evropskimi in azijskimi turističnimi 'standardi neposrečene. Režijski stroški turističnih uslug so tu bistveno drugačni od evropskih. Tu ne poznajo drobnega evropskega turizma. Vse cene so uglašene na ljudi s potnimi žepi: na diplomate, atašeje, uslužbence z visokimi plačami im dnevnicami ter seveda na bogate .globetrotterje". Glede na klimo so zahteve po udobju poč tudi neprimerno višje 'in dražje. Za sobo sem plačal šest Itiklov im bil 'lahko zadovoljen, da sem jo za to ceno sploh dobil. Bila je v bungalovu — depandansi hotela, brez hladilnih naprav seveda. Ob relativno nizki najemnini sem se moral zadovoljiti z ventilatorji. Sicer pa se soba težko dobi pod ceno 160 tiklov, kor bi ustrezalo znesku osmih dolarjev. Jasno je, da soba mirna posebne kopalnice. Vendar je prostrana in zračna 'iin jo hladi senca okoli stoječih dreves. Ko sem se z receptorjem pogodil za ceno in dobil ključ, sem ga vprašal za Sani Chateau. Povedal mi je, da gre za eno največjih nočnih zabavišč, da ije njegov lastnik Japonec im da je oddaljeno kakih deset minut od hotela. Najprej sem se temeljito okopal. Polet z letalom je bil prijetno hladen, zato pa sem se v avtomobilu temeljito preznojil. Potem sem se spoznal s sosedom iz leve sobe. Sedel je ina mostovžu pred njo in kadil cigarete. Desno nogo je imel v mavčnem povoju in stegnjeno na nizkem zložljivem Stolčku. Ljudje so v osamljenosti zelo zaupljivi. Plavolasi mladenič mi je po nekaj uvodnih besedah zaupal, da je norveški mornar, da je imel na nogi gnojni prisad in da je po prihodu v Tdjsko lahko samo še izbiral med takojšnjim odhodom v bolnišnico ali kasnejšo amputacijo. Zapustil je torej ladjo, ki je plula iz Honkonga v Evropo. Z zasanjanimi modrimi očmi je povedal, da je v Hon- 6 — Štev. 44 (1160) || SMS m 30. november 1964 00000000000<>00<>000<><> Kombinirano gnojilo Hyperphoskali Letois ijeseni je prišlo v promet novo kombinirano ‘gnojilo z imenom Hyper-phoskali. Gnojilo je avstrijskega izvora in vsebuje 20 °/o ikailiumklorida in 20 %> hiparfosfata. Kot tako je predvsem pripravno za osnovno gnojenje in za gnojenje na zalogo na travnikih in njivah, zlasti v vlažnem podnebju. Gnojilo je zrnato, kar olajša njegovo trošenje s strojem. Najboljši čas strošenja je jeseni do zgodnje pomladi. Gnojilo lahko mešamo z vsako vrsto dušičnih gnojil. 500 kilogramov tega gnojila ima isti učinek, kot 700 kg Thomasove moke ali suiper-fosfata in 250 kg kalijeve soli. Uporaba tega gnojila zmanjša torej transport in delo trošenja za polovico. Odvisnost donosnosti pitanja goved Uspeh pitanja je precej odvisen od pravilne tehnologije zreje telet in samega pitanja. Pri pitanju se lahko gospodarsko izkoristi vsaka krma od mleka, ki je najdražje, do voluminozne krme, ki je najcenejša in tudi najbolj revna na hranilnih snoveh. Obrati, ki imajo dobro organizirano tehnologijo pitanja, rabijo malo delovne sile in tudi drugih stroškov je malo, tako da je rentabilnost pitanja odvisna le od cene krme. Zato je važno, da pri pitanju izkoristimo čim več cenene voluminozne krme. Že pri z reji je potrebno določiti teleta za pleme oziroma za pitanje. Teleta, ki jih bomo kasneje pitali kot mlado goivedo, je potrebno zrediti čim ceneje, ker sicer drago proizvedeno telečje meso negativno vpliva na proizvodno ceno mesa v vsej dobi pitanja. Pri piiiovmi živini, ki gre najkasneje z 18 meseči v zakol, ni tako nujno paziti na konstitucijo, kot pa je to treba pri plemenski živini, kjer moramo skrbeti, da organizem, kii veliko proizvaja, ostane tudi v vsej živlljemslki dobi zdrav in krepak. Teleta za pitanje je treba zrejati s čim Razvoj na trgu s klavno živino, prašiči in mlekom Ugodni razvoj cen v Zapadni Evropi napotuje k povečanju in specializaciji v proizvodnji mleka in mesa V zadnjih treh kmetijskih gospodarskih letih (od 1. 7. do 30. 6. naslednjega leta) so cene klavnih goved in prašičev v naši državi vidno narasle. Med letom 1961-62 in 1963-64 so povprečne cene za kilogram žive teže klavnega goveda prve kvalitete narasle od 12,01 na 13,60 šil., cene klavnih krav od 0,76 na 0,95 šil., cene klavnih prašičev pa od 13,52 na 14,85 šilingov. V istem razdobju je cena kilograma mleka s 3,7 °/o masti narasla od 1,91 na 2,10 šilingov, medtem ko so povprečne cene jajc v trgovini na veliko padle od 89 na 60 grošev za komad, klavni piščanci pa od 17,30 na 17 šilingov za kilcgram žive teže. Porast cen klavne živine, prašičev in mleka, ki ga povzemamo po Osrednjem uradu za tržna poročila nemškega kmetijstva v Bonnu, je bil v zapadnoevropskih državah še mnogo večji. Tako so se v istem razdobju podražila (v šilingih za kilogram žive teže): klavna goveda klavne krave klavni prašiči od do od do od do Zahodna Nemčija 15,29—17,09 11,20—11,82 16,43—17,23 Francija 14,18—17,00 8,90—10,92 13,96—18,17 Italija 15,75—19,16 8,66—11,30 14,82—15,74 Holandska 13,39—15,47 8,83— 9,59 11,28—13,84 Danska 9,74—11,23 5,99— 7,48 10,56—12,97 Anglija 12,59—12,78 6,04— 7,70 13,84—13,03 Tudi mleko se je po vseh teh državah podražilo in sicer za 15 do 67 grošev na 1,62 šilingov (Danska) in na 2,54 šilingov (Italija) za kilogram pri 3,7% masti. Ta razvoj potrjuje, da smo v času splošnega podraževanja mesa in mleka. To po-draževanje je posledica tako nazadujočega števila krav na Zapadu kot naraščajoče potrošnje in podražitve klavne živine na Vzhodu. Ta razvoj pa tudi kaže, da imamo v naših kmečkih okoliščinah ugodne pogoje za Specializacijo na govedorejo tako v smeri proizvodnje mleka kot v smeri proizvodnje mesa. Tudi za Specializacijo na prašičerejo imamo ugodne pogoje. Cene se pri nas vrtijo okoli zapadnoevropske-ga povprečja, kar pomeni, da imamo pri povečanju in pri kvalitetnem zboljšanju proizvodnje ugodne pogoje za izvoz mesa in mleka, oz. mlečnih izdelkov. Pri tem si moramo biti seveda na jasnem, da je treba molznost krav spraviti na letno povprečje 3500 kg mleka in da je pri pitanju treba zboljšati tako klavni izkoristek, zlasti pa kvaliteto mesa. Do dobromesnatih prašičev, klavnih bikcev in telic bomo prišli le potom ustrezne vzreje in ustreznega pitanja. Šest mesecev star prašič mora biti 90 do 100 kg težak, osemnajst do dvajset mesecev star bikec pa mora biti opitan na težo 500 do 600 kg. Na večje teže se za prodajo danes ne splača pitati, ker mast in loj nimata na trgu nobene veljave in zaradi tega tudi ne cene. Vse te okoliščine nas napotujejo v špecializacijo na govedorejo na eni in na prašičerejo na drugi strani. Toda tudi pri tej Specializaciji bomo storili samo dobro, če bomo proizvodnjo mleka in z r e j o ločili od p i t a n j a in s tem na vasi delili tako delo kot riziko proizvodnje. Da pa se moramo na tej poti vse bolj strniti tudi v organizaciji zadružne prodaje pujskov in telet, zlasti pa zadružne prodaje za zakolj pripravljenih prašičev, bikcev in telic, se razume samo po sebi. Po tej poti bomo cene lahko zboljšali toliko, kolikor pri vnovčenju in eksportu zaslužijo prekupčevalci. Njihov zaslužek pa — kakor vidimo — nikakor ni slab. morij polnega iin čim več posnetega mleka ter koncentratov. Stroški krme za kilogram prirastka pri teletih do 130 kg žive teže, ne smejo presegati po nemških kriterijih 1,7 DM, kar odgovarja približno 10,50 šilingom. Kasneje sla možni dve smeri pitanja: p a-č a sn o pitanje na težo 500 do 600 kg ter intenzivno pitanje na težo 350 do 380 kg. ■ Pri prvem načinu pokladamo čim več osnovne volluminožne krme. Do 300 kg žive teže zadostuje 25 do 40 kg zelene krme na dan in živali priraščajo za ca 600 gramov. Dodatek suhih pesnih rezancev ali drugih (koncentratov škrobnega značaja pa poveča priralsf. Pozimi dajemo seno, siilažo in peso. V naslednjem obdobju je potrebno izboljšati abrolk kvalitetno, vendar ne sime biti predrag. Kilogram škrobnih enot v obroku sme po nemških računih stati 0,30 DM ali oli okoli 1,80 šilingov. To je mogoče doseči z zelo ddbro silažo in zeleno krmo. Drug pogoj rentabilnosti je tudi okusnost te krme, da je živali veliko pojedo. Najmanj polovico hranilnih snovi mora dobiti žival z osnovno krmo. Tudi pri tej dobri osnovni krmi je potrebno dodati najmanj 1 do 1,5 kg koncentrata, pri slabi pa seveda znatno več, kolikor je pač rentabilno. Obroku je potrebno dodati tudi mineralno, mešanico z vitaminom A in D. Če stroški krme za 1 kg prirasta v vsej dobi pitanja ne presežejo 1.5 DM ati okoli 9 šilingov, je pitanje donosno. B Pri intenzivnem pitanju je v obroku večja količina koncentratov, od 2,5 do 5 kg. 2.5 kg koncentrata naj vsebuje veliko beljakovin (kot za krave molznice), preostali del koncentrata je pa lahko enostavna mešanica, bogata na škrobnih enotah. Tudi vitamini žira n a rudninska mešanica je pri ‘intenzivnem pitanju nujno potrebna. Od osnovne krme zadostuje 1 do 3 kg sena »n do 10 kg siiaže. Pitanje je donosno, če je dnevni prirast vsaj 1100 gramov. Stroški krme za kilogram prirasta ne smejo presegali 1,70 DM ati približno 10,50 šilingov. (Po dr. P. Hofmanu: Rindermast mit RechensfHt) Agrarni investicijski kredit ZA KMETIJSKE STROJE Oddelek za tehniko v kmetijstvu pri koroški kmetijski zbornici sporoča, da letos samo še do 20. novembra lahko vlagamo prošnje za dosego agrarnih investicijskih kreditov za nakup kmetijskih strojev. Prošnje je treba vložiti pri pristojni okrajni kmečki zbornici. Poznejše prošnje bodo upoštevane šele prihodnje leto. Naše najboljše jabolčne sorte CARJEVIČ RUDOLF (Kronprinz Rudolf) je sorta, ki je menda razširjena le na območju bivše Avstro-ogrske monarhije in ki — tkakor je slišati — najbolj uspeva na Štajerskem. Na Koroškem močno prevladuje v spodnjem delu Labotske doline, zadnje čase pa se je razširila tudi po naših krajih, kjer pa ji podnebje ne ugaja preveč. Zlasti v dolinskih legah je precej podvržena kra-stavosti. Sad je zelo dober in na trgu priljubljen, ker je rumene barve z lepim svetlordečim licem ter srednje debel in ploščat. V legah, ki tej sorti odgovarjajo, doseže sad tudi 11 dkg povprečne teže. Drevo je proti pozebi odporno ter močne, toda previsoke rasti, ker ostanejo v višino rastoče mladike spodaj gole, kar otežkoča obiranje. Krono pa lahko znižamo, če mladike oz. veje v mladosti na vrhu prirezujemo in razpenjamo v širino. Ob dobrem gnojenju in primerni oskrbi bo drevo dobro uspevalo in vsako drugo leto obilo obrodilo. Sad postane užitno zrel novembra in decembra in se dobro drži do konca januarja, m višjih legah celo do konca marca. LABOTSKA BANANA — MATERINO JABOLKO (Lavanttaler Bana-nenapfel, Mutterapfel) izvira pravzaprav iz Amerike. Svoje koroško ime je dobila ta sorta, ker so prvo drevo te sorte v Avstriji našli v samostanjskem sadovnjaku v Št. Pavlu. Ker za izvirno ime te sorte nihče ni vedel, so jo imenovali Labotska banana. Pri tem je igral svojo vlogo tudi okus sadu, ki spominja na banano. Sad je drevesno zrel v drugi polovici septembra in začetkom oktobra ter se drži v kleti samo do dva meseca. Je torej jesensko jabolko. Sad je srednje debel in rumene barve, ki je svetlikajoče se temnordeče pisana. Povprečna teža, ki se suče okoli 13 dkg, njegova barva ter prvovrsten, dišeč in začimben okus so ga napravili na trgu zelo priljubljenega. Sadje te sorte je mogoče vedno dobro spraviti v denar. Drevo je srednjemočne rasti in prične razmeroma zgodaj roditi. Rodi redno, takorekoč vsako leto, vendar ne preveč obilno. Za pozebo je, žal, zelo občutljivo, ker ostane jeseni dolgo v soku. Pomladi pozno odganja, vsled česar prične šele cveteti, ko so jutra s slano že minila. <><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><^^ kongu zapustil ljubko kitajsko zaročenko. Po njegovih besedah je bila seveda najčudovitejše dekle na svetu. Čudeži ljubezni so vselej enako očarljivi kot neumni. Posebno še, če je človek star enaindvajset let. Spoznal jo je bil v nekem nočnem lokalu. Skozi cigaretni dim je nezrelo sanjaril o bodočnosti. Samota (je njegovo fantaziranje bolestno podžigala. Pred hotelom so me spet naskočili pocestni mena-žerji. Vsak izmed njih mi je opisoval edinstvene koristi, ki bi jih lahko imel od njega. Na dnevnem redu so se zvrstile ženske, turistične znamenitosti, dvomljive eksotične posebnosti, obiski raznih znamenitih in nenavadnih mest, ki so bila vsaj zajamčeno nepozabna, obiski raznih kitajskih hotelov, ‘ki jih še nihče drug ni odkril, iim tako naprej v neskončnost. Iz njihovih besed sem razbral, da je prostitucija v Bangkoku dosti bolj donosna tn cenjena ikot v tistih azijskih mestih, ki sem jih obredel doslej. Tudi če sem mesenim uslugam odbil verjetno visoke posredniške odstotke, so bile še vedno dvakrat, trikrat ati še večkrat višje od ponudb v drugih mestih. Tdko sem na primeru prostitucije najprej odkril tajsko življenjsko raven ter vrednost lin stabilnost tajskega denarija. Ob tem sem si seveda v svesti, da se v to deželo najbolj na gosto stekajo razne dolarske pomoči In da v njej živi največ dolarskih strokovnjakov. Ponudniki so nudili dekleta tudi za daljše priležniško obdobje, kar tu ni nenavaden pojav. Belec, ki pride v te kraje za leto, dve ali več, si lahko za ves čas najame prikupno ljubico, lk'i v glavnem opravlja vse dolžnosti poročene žene. Niso redki primeri, da se taka intimna 'kupčija konča z zakonom. Povedati je treba, da morala ni gledala na Vzhodu na prostitucijo nikoli tdko zviška kot na Zahodu. Že zato, ker ji je bila tu določena povsem drugačna družbena vloga, za katero je že som izraz »prostitucija" neposrečen. Če upoštevamo, da je dobršen del vzgoje žena posvečen erotiki in da so si tukajšnje žene le redkokdaj izbirale moža po svoji valji, je to dokaj razumljivo. Vzhodnjakinje — pa noj so se vzgajale za hareme ali za nižje razredne svečenice, so pri vzgoji vodila načela, kako ugajati moškemu, kako ga kratkočasiti in zadovoljiti. V teh odnosih mu niso bile nikoli enakovredne: bile so vselej podrejene njegovi volji in željam. Zato je bil prehod od haremskih žena, svečenic, gejš itd. v dekleta, ki se preživljajo s prodajanjem ljubezni, nasilen. Spremenila se je samo vnanja oblika, smisel njih ljubezni pa je ostal nespremenjen. V tem, da skuša vzhodnjakinja v ljubezni moškega predvsem zadovoljiti, ne da bi pri tem uveljavila svoje lastne čute in čustvene želje in potrebe, je tudi tista velika svojskost vzhodnjaške ‘ljubezni, o kateri se mnogi toliko ustijo, češ da so ženske v Orientu čisto dru-dačne kot pri nos. Prezreti pa ne smemo tudi dejstva, da vzhodnjakinja v primeri 's prostitutko zahodnega kava, vsaj če vzamemo njen klasični Uk, ni bila nikoli zgolj ženska, ki prodaja samo svoje telo, temveč hkrati duhovita družab-irtica, ki je znala biti kratkočasna tudi z besedo. Gre za vzgojo stanu, ki je bil enakovreden drugim, zato ni bila vzgoja v nobenem pogledu enostranska ali enostavna. O tem pričajo že almanahi in erotični katekizmi, v katerih so do potankosti izpisana pravila ljubljenja, pa t„d1 kodeksi spolnega vrednotenja, od barve oči do delovanja vaginalnih žlez itd. O tem priča še dejstvo, da Imajo preneke prostitutke nekakšne »delavske knjižice", ki jih po končanih uslugah ponudijo svojim strankam s prošnjo, naj vanje zapišejo, ali in kako so bili s postrežbo zadovoljni. človek bi na Vzhodu, ob zbiranju gradiva seksualne zgodovine v določenih družbah, religijah, verskih ločinah in vzgojnih pravilnikih, lahko našel mnoga potrdila za enakopravnost prostitucije, če že rabim ta posplošeni izraz skupaj z izrazi za ostale stanove. Kljub mnogim spremembam, ki jih je na mnogih področjih utrpela aizijška družba, se v njeni strukturi položaj žene ni bistveno spremenil. Zato lepotice noči na Vzhodu niso prezirane, zaničevalne dlii kakorkoli manjvredne. Posrednike, ki so mi ponujali gospe, Študentke in »najlepša dekleta na svetu", sem po zanimivem pregovarjanju zapustil, kljub temu da so bili nekateri pripravljeni na koncesije. Najel sem motorizirano rikšo (povedali so mi, da jih Ije dobila Tajska od Japoncev na račun vojnih reparacij) in se odpeljal. Seveda skušajo tudi njih vozniki izcedili! iz neumnega tujca nekaj več od golega izkupička za voznino, ki jo določata kilometrina iin zakon, vendar se to, kljub temu da se da človek spraviti na led, še vedno izplača. Voznik me je odpeljal v Sani Chateau. Ko sem mu povedal naslov je samo pokimal. Ustavil 'se je pred veliko stavbo, ki so jo Okoliška poslopja zalivala iz raznobarvnimi neonskimi reklamami. Pred vhodom me je sprejel livriran starejši moški im mi odprl vrata v zabavišče. Na parkirnem prostoru pred 'njim je bila pisana zbirka vseh mogočih vozil. Z njimi bi lahko pripravil zanimivo razstavo o razvoju motornih vozil v našem stoletju. Prišel sem nekaj po enaindvajseti uri. Ko sem se za vrati prebil skazi debelo žametno zaveso, sem se znašel v rdeče zamračenem lokalu z barom, nad katerim so se motno lesketale steklenice, z odrom za godbo, mizicami, od katerih je imela vsaka svojo drobno lučko, ki se je prižgala šele potem, ko se je gost usedel v udoben stol ob nji, in z ložo nasproti odra z godbeniki, 'kjer so sedela dekleta. (Nadaljevanje sledi) Fran Roš eo ehje. Jesensko čevlje na grobe nesimo, zvesto spomin junakov počastimo, ki sebe darovali so za nas, za novega rodu srečnejši čas. Ležijo tam junaki, a ne spijo, ko nad svobodo našo še bedijo, ker hočejo, da raste in živi, za kar so dali srčno kri. I ^^^zka gorska soteska, široka dovolj le ■ J za grapavo cesto, potok in mlin. Ob obeh straneh potoka grmičevje; nekoliko više na pobočju gore se pričenjajo smrelkovi gozdovi, stori in temni; v košati in bahavi mogočnosti se vzpenjajo skoraj do vrha gore; sleme je samo golo, sivkasto skalovje. Majhne pol ure pod mlinom se tesen širi, polagoma se razlije v zmerno prostrano dolino. Tu leži kakor na razprti dlani božji pokojna vas z osmimi hišami. Mlin je že sftar, za oko precej zapuščen in zanemarjen. Stari mlinar Jakob je vajen tdkega, kakršen je. Tako je zrasel z njim, da bi ga zabolelo in bi se mu zdelo, da njega napadajo, sekajo in žagajo, če bi dovaiil kaj podirati, prenarejati, popravljati. Mislil je večkrat na to in, če ga je kdo dobrohotno opomnil, da bi kazalo to vseh po hribih naokrog raztresenih hiš in bajt. Vročega julijskega popoldne, a tudi popoldneva je bila večja polovica že prešla, je stopil Jakob pred mlin, ves zaznamovan s svojim delom: bel po obleki, z belo staro kapo na glavi, z belimi rokami, še v obraz z mako zaprašen, le drobne oči so bile kakor pravkar umite in so bliskale živo in bistro iz suhljatega obličja. Stopil je pred mlin, zaskrbljeno se zazrti v nebo, če bi vendar opazil že koko znamenje, ki bi kazalo na dež; vsi ga že tako hrepeneče pričakujejo, on, ki je za svoje delo vode najbolj potreben, in drugi. Saj je vročina tolikšna, da je na cesti prahu skoraj do gležnjev, kar je tu v hribih redkost; zemlja je pa že vsa razpokana, zlasti kjer ni trave alt je bila slabotna in so jo sončni žarki že vso osmodili in požgati. Razgledoval se je s počasnimi, pretehtujooimi pogledi in se razveselil: glej, nad goro, proti severu, 'kipe iz zagorskih globočin temni oblaki. Zadovoljno je pokimal proti nebu, krepkeje potegnil iz stare pipice s kratko cevjo, počasi se vrnit v mlin. Čez kake pol ure je prišel spet pogledat. Pa si je, kakor bi se bili močno vznemiril in bi mu postalo vroče, potisnil staro kapo bolj nazaj na teme. In se je v resnici vznemiril, ko je videl, kako se na nebesnem oboku kopičijo oblaki v grozeči mračnosti, ob robeh ožarjeni z nič dobrega znanečo rožnato svetlobo. Razgleda! se je še po tesni naokrog in gor po gozdovih, ki so stali negibni, kakor v nemem, boječem pričakovanju. Počasi je vzel pipico iz Ust, kakor bi se mu bilo kajenje v trenutku ustavilo; in zaskrbljeno, pottiho, kakor so vajeni sami s seboj govoriti ljudje, živeči v vedni samoti, je mrmral: „Nič mi niso po volji ti oblaki. Da bi le kaj hudega ne bito — po taki pripeki!" Nič več tako zadovoljen kakor pred pol ure se je vračal v mlin. Ne dolgo, in je že zaslišal, ker ob slabotni vodi je mlin slabotno klopotal, kako je zunaj v grmovju in gori v gozdovih završat vihar. S silnim sunkom je planit skozi odprta vrata v mlin. Jakob je stopit na prag, gledat nekaj trenutkov, kako se zvija pod navalom in težo vetra grmovje ob potoku in se pozibavajo krošnje smrek nad obrežjem. Kar je zažarel blisk, da ga je v oči speklo in jih je naglo zaprl; bobneč grom se je valil čez vrhove gozdov in po tesni, kakor bi se nad dotino nebo rušilo. Vznemirjen, nekoliko s težavo, ker se je veter silno upiral vanje, je zaprl Jakob vrata. KSAVER MEŠKO V mlinu in ono popraviti, je to misel tudi povedal: „Do moje smrti bo že držalo. Potem naj drugi narede, kakor se jim zljubi." Res, za koga bi naj tudi popravljal? Sam je na svetu. Spodaj v vasi mu res živi bratranec, ki ima kopico otrolk, ne pa preobilno obložene mize. Enemu izmed teh otrok bo menda že treba mlin zapustiti. Dobro bi morda bito, če bi se eden izmed dečkov za mlinarja izučit; a da bi se učil pri njem, ne, takih skrbi in takega nemira si v svojem enoličnem, samotnem življenju nič ne želi. V mladosti je razmišljal in sanjaril res tudi on, da bi ne bilo napačno, celo lepo bi bilo, če bi prišla mlada nevesta v mlin. A oče je umrl, ko je bilo njemu že nad štirideset let. Ostal je sam z materjo. Ta je pa bila tako dobra ženica in tako pridna gospodinja, da bi nObena mlajša ne mogla biti boljša in škrbnejša, in najsi bi bila tudi njegova izvoljena nevesta in žena. Tako so leta minevala. Ko je pa mati, devetdesetletna skoraj, zatisnita oči, je bil za ženitev že prestar in tako vajen samote in samskega življenja, da na ženitev ni nič več resno mislit. Talko se je postaral. In je Vso skrb in ljubezen posvečal delu, mlenju. Ker je bil do pičice natančen in pravičen pri delu in meri, so mu ljudje zaupali. Im so nosili in vozili v njegov mtin ne samo vaščani doli iz doline, ampOk tudi iz oddaljenih naselij in iz S prvim mrakom je že lilo. Voda v potoku je naraščala, spočetka počasi, čez čas že hitreje im hitreje. Jakob je prižgal leščerbo, ker se je bilo v mlinu že popolnoma stemnilo, le bliski so skozi motni, z moko zaprašeni okni bežno razsvetljevali temo. Pritrdit je drugo sito pod žleb nad kašto, iz kašte skrbno pograbil in pometel sor-žično moko: zdaj, ko bo močna voda, bo mlel pšenico. Ko je napolnil merico, ki bi bila njegova plača, je tudi to vsul v vrečico. „Za hlebec vernim dušam,” je pomišljat pri tem. Kadar je mlel Jeri, je storil vedno tOko. Billa je ubožna kočorica nekoliko nad mlinom, vdova, brez otrok in brez vsake pomoči in opore na stara leta, na pol že stepa. Ob bajti je imela zaplato njive, za krompir, koruzo ali proso; in plet je hodila h kmetom, kadar je bil čas za to, za drugo delo tako ni bila, in si je s tem pridelata in prislužila, da ni od gladu umrla. Jakob ne samo da nikdar ni vzel merice od njene mletve, večkrat, ko je Sla mimo, slabotna in Sključena, ji je dal še kak papirnat klobuček moke, češ: „Mi je kar napoti to tu v mlinu; pa vzemi ti, Jera." Ko se mu je zahvalejavala, kar mu je bilo vedno nerodno, jo je krotko odpravil: „Kak očenaš pomoli zorne in za moje rajne Starše, če kddj ponoči spati ne boš mogla." Skrbno je povezal vrečico, ponesel jo po škripajočih stopnicah nad pod, postavil jo tam ob Obod ob mlinskem kamnu. Potem je iz velike vreče nasut v grad pšenice. Zunaj je šumelo glasneje in glasneje. Dež je ob streho ne samo škrebetal, kar je bita za Jakoba navadno le prijetna godba, ne, nocOj je plljuskaio, kakor bi padati težki valovi na stare, krhke skodlice. Voda je ob kolesih šumela in grgrala in ko je Jakob pogledat gredelj, je videl, da se vrti kakor za stavo, kamen je kar pel nad suho pšenico, sito pod žlebom se je treslo kakor v krčih, moka se je v slabem svitu leščerbe prašila kakor bela jesenska megla. Zunaj se je veter zaletavat v mlin, da so stene drhtele in se je svetilka neenakomerno pozibavata, plamen je pa vztrepetava!, kakor bi kanil zdaj in zdaj ugasniti. Vrata, ki je veter butal vanje s silovitimi sunki, so boleče škripala. Jakob je nemirno postopal po mlinu. Niti tobak mu ni šel več v slast, dasi mu je bil sicer edina zabava in največji užitek v njegovi samoti. Pogledat je zdaj v kašto, koliko moke se je že nasulo, zdaj šel spet nazaj dol. Stari črni maček ga je vztrajno sledit; sukal in smolit se mu je okrog nog, včasih zamijavkal, kakor bi ga nameraval s tem opozoriti nase, nekaj važnega mu povedati. Ko je spet stal gori pri kamnu in opazovali, s kcko vrtoglavo naglico se vrti, se je usul nanj in na vdovino vrečico pod njim curek vode. Jakob se je začudeno zazrl navzgor, pomišljal, ali je morda veter odtrgal kako skodtico, dli je dež prelom:! staro, trhlo streho in si naredil pot v mlin. Talko nerodno mu je postalo, da je ogenj v pipici naglo s palcem potlačil in pogasil, prijateljico pa v žep spravit. Dvignil je Jerino vrečico, k steni in jo prislonit. „Da bo bolj na varnem in se ne bo še ta bet-vica zmočita in pokvarila,” je pomišljal in se spet zagledal v štirioglati, navzdol pri-oženi grad, ki je kar drhtet nad srdito se vrtečim kamnom. „Menda bo najpametneje, če pustim Vodo v stransko strugo in kolo ustavim; je že kar nevarno." Potisnit je kapo močneje nad redke, osivele lase, previdno stopil dol po stopnicah, da bi šel vodo uravnavat. Mucek ga je za petami sledil, boječe, tožeče mijavkal. Ko je odprl vrata, se je veter s tako silo zaletel vanj, da bi ga bit skoraj podri, in celo golico vode mu je treščil na glavo. Umazana deževnica je pljusnila čez prag, po nogah mu, čez mucka, ki je naglo utihnil, švignil nazaj v mlin. Ob slabi razsvetljavi leščerbe iz mlina je Jakob videl skozi mračno, migetajočo zaveso dežja, da se po cesti vati cela reka blatne vode. Boreč se z vetrom, je zaprl vrata za seboj, s čohajočimi koraki se porivat skozi divja naliv proti zajezi. A do zatvornice ni mogel, vse je bito v vodi in strašni temi in se je zbal, da bi zgrešil kak korak in bi pai v poželjivo grgrajoče valove, ker sicer skromni potok je bil grozeča reka. .Oblak se je moral utrgati," je v skrbeh pomišljat, .drugače voda ne bi mogla talko naglo in tako silno narasti. Če mi le mtin vzdrži?" Pokrižal je vodo, pokrižal nebo nad seboj, ki se je nocoj menda na stežaj odprlo in izlilo iz sebe vse svoje zaloge. .Bog nam pomagaj!" je mrmral v glušeče šumenje vodovja in z naprej nagnjeno glavo, kakor bi se nameraval z viharjem in dežjem spustiti v boj, bredel nazaj proti vratom. Kar corilo je z njega, ko je Stopil v mlin. Ilovnata Ha v mlinu so bila že vsa mokra, vsa polžka: dež je škropil skozi streho, pri vratih je silila voda v rrtltn. Povzpel se je na pod. Maček je sedel tam, sključen, drgetajoč, in strmel vanj s plašnimi očmt, kakor bi ga pomoči prosil. Počasi se je dvignil nekako boječe, plazeč se, se mu približal, drgnit se mu ob noge, zateglo, tožeče mijavkal. V kotu je predirno zacvililo. Jakob se je nekako leseno, trudno, kakor proti volji, obrnil tja, kako sta se dve veliki, odurni podgani poditi po poševnem brunu navzgor, druga za drugo in vendar tako skupaj, kakor bi se zadnja bala, da bi zaostala. Za njima je švignilo troje miši, kakor bi jim bili podgani pol pokazali, zvabiti jih za seboj. Muc, ki ji,m je biil sicer smrten sovražnik, se zdaj še zmenil ni zanje. Jakob, ki so se mu živalce gnusile, je odvrnit pogled. In je opazil, kako skozi poškodovano streho dež lije na Jerino vrečo. Se bolj se je vznemiril: .Saj bo moka vsa pokvarjena. In samo to ima, sirota!" Pri- Cvetje na grobove... Griči in gozdovi so odeti z mavrico jesenskih barv, ki jih pero ne more opisati, niti čopič spraviti na platno. Vsa pokrajina in nebo zažarijo ko sonce zahaja. Še je lepo, ko sonca ni več in polagoma lega mrak na zemljo. Tako lepa je jesen. Lepa in otožna. Nežne, pastelne barve, nežno, prijetno sonce, dolge sence. Narava se pripravlja na zimsko spanje. Na vrtu pred hišo je vse belo. Razcvetele so krizanteme. November je tu. November — prvi dan. Spominjamo se svojih dragih, ki jih ni več med nami; tistih, ki jih je smrt iztrgala iz naše srede, predvsem pa onih, ki so padli in žrtvovali življenje v borbi za veliko stvar, za ideale svobode in bratstva med narodi. Vsako leto se jih spominjamo in se jih bomo, dokler bomo živeli; posebno na ta dan. Posebno na ta dan, na vse, tudi na tiste, za katerih imena ne vemo, ki jih nismo poznali, ki nimajo grobov, niti nagrobnih spomenikov. In koliko jih je. Nešteto so jih nacistične zveri pobile, ne da bi jih pokopale. Nešteto so jih sežgali v krematorijih. Ostal je le dim in pepel. • Kam naj položim krizantemo za prijatelja, ki so ga sežgali v nemškem taborišču? ® Kje naj iščem grob brata, ki so ga umorili Nemci? • Kje je grob očeta, hi je padel daleč V tujini? Položil bom belo krizantemo na skupni grob padlih borcev za svobodo, kjer počivajo kosti znanih in neznanih junakov. Skupaj so padli in skupaj počivajo v tej zemlji, za katere svobodo so žrtvovali svoje najdragocenejše — lastno življenje. Na pokopališču ne bom sam. Cvetje ne bo samo na tem grobu. Na pokopališča gremo in nesemo cvetje na grobove, da es oddolžimo pokojnikom, da se jih spomnimo in da najdemo uteho, tolažbo in spodbudo. Grobovi in nagrobni napisi, spomeniki in spominske plošče služijo bolj živim kot mrtvim; mrtvi jih ne potrebujejo. Potrebujemo jih mi, ki še živimo, ki se moramo iz dneva v dan boriti, da se ohranimo pri življenju. Spomeniki in spominske plošče so nam v spodbudo in vsem v opomin. V opomin. Zlasti v časih, ko se na nebu spet zbirajo temni oblaki, ko so potrebni največji napori vseh miroljubnih narodov sveta, da se človeštvo ubrani največje katastrofe — atomske vojne. Če bi vsi razumeli nauk grobov in opomin spomenikov, ne bi bilo več vojn, klanja in sežiganja v krematorijih. Zato cvetje na grobovih naših mrtvih ni le znak hvaležnosti in pietete, marveč je tudi manifestacija nezlomljive vere v boljši in lepši svet — svet miru in prijateljstva med narodi. stopil je, pomislil: „Dol v sobo jo ponesem. Tam bo najbolj na varnem." Dvignil je vrečico - kar je nekaj strahotno butnilo ob mlin, svetilka je oinglajoče treščila na tla, trda tema je zajela ves mlin. Leseni pod pod Jakobom se je zazibal, pogreznil se mu pod nogami. Jakob je z levico krčevito pritisnil vrečico na prsi, da mu ne bi zdrknila v vodo, ker ga je vsega prešinila misel: .Rešiti je treba siroti moko." Z desnico je zakrilil po zraku, kakor bi iskal opore, nekaj težkega, pač kako bruno, mu je podilo na glavo, potisnilo ga v valove — in podrtine mlina !n pod podrtinami mlinar so v kalinih, hrumečih in penečih se valovih z vrtoglavo naglico drveli v dolino . . . . £iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiii£ | Domislice | Unča radosti je več vredna kot funt | = ŽalOSti. (Baxter) = Veselje je glavna sestavina zdravja. (Murphy) Veselje ali radost katerem vse uspeva. je podnebje, v (Richter) | Naj se radosti še tako mudi, pred | | njo je vendar dolgo upanje in za njo | | še daljši spomin. (Richter) | šiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiš RAD IO PROGRAM RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00 22.00 Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročilo — 13.05 Opoldanski koncert — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 31. 10.: 8.05 Domači vrt — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Križana dekla — 15.45 Aktualna reportaža — 16.30 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Avstrijski knjižni teden — 19.00 Sobotni šport — 19.10 Odmev časa — 20.15 40 let avstrijskega radia — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 1. 11.: 8.05 Oddaja za Vse svete — 9.05 Poljska zobavna glasba — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 19.00 Nedeljski šport — 20.10 40 let avstrijskega radia. Ponedeljek, 2. 11.: 9.00 Svetlobe in sence srca — 14.55 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Do križa sem šel — 18-15 Vedno veseli — 18.45 Vernih duš dan pri velikih mrtvih — 20.15 Brati in razumeti — 20.30 Koroški mrtvaški ples, pripovedka — 21.30 Koroška domovinska kronika. Torek, 3. 11.: 15.15 Knjige za božično darilo — 15.45 Četrt ure kulturnega uroda — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 18.35 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 V jutro, slušna igra — 21.30 To so še bili časi. Sreda, 4. 11.: 15.15 Knjige za božično darilo — 15.30 Sodobna zborovska glasba — 18.00 Aktualna reportaža — 18.15 Pomoč potrebuje vsak — 20.15 Štirideset let avstrijskega radia — 21.45 Dunajska suita. Četrtek, J. 11.: 15.15 Ura pesmi — 15.45 Koroška se prizadeva za lastno univerzo — 18.05 Kmečka oddaja — 18.20 Oddaja delavske zbornice — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Podoba Koroške — 21.15 Alpska lovska ura. Petek, 6. 11.: 15.15 Komorna glasba — 15.45 četrt ure referenta za ljudsko prosveto — 18.00 V gosteh pri koroških godbah na pihala — 18.35 Kaj pravi industrija? — 20.15 Seine — Donava — 20.45 Zaigraj mi pesem — 21.00 Glasbene šarade. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnev- Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik; uredništvo in uprava: Celovec -Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiskat Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se poilljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. na glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer — 21.55 Športni komentar. Sobota, 31. 10.: 8.20 Glasba za dobro voljo — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.55 Pet minut agrarne politike — 14.25 Salzburška dežela — 15.15 Pomembni umetniki — 17.10 Socialna pravičnost in demokratični red — 17.25 Avstrijska hit-parada — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.15 Domišljavi bolnik umira, slušna igra — 22.20 Glasba za vas. Nedelja, 1. 11.: 8.15 Kaj je novega? — 10.00 Tedensko ogledalo domačega tiska — 13.20 Za avtomobiliste — 14.30 Dramatizirana nedeljska pripovedka — 15.00 Resnica, pa čeprav grenka — 17.05 Inozemski tisk ob koncu tedna — 18.25 Avstrijski knjižni teden — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.45 Melodija za nedeljski večer — 22.20 Komorna glasba. Ponedeljek, 2. 11.: 8.10 Veliko mesto mrtvih pred vrat-mi Rima — 9.00 Strah in razodetje — 15.00 Tisti, ki sedijo na prestolu življenja — 17.15 Pogled v literarne revije — 17.40 Oddaja za žene — 19.20 War-rekviem — 21.30 Reportaža z nekdanjih bojišč — 22.20 Okoli Vernih duš dneva. Torek, 3. 11.: 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.20 Rokodelcev primanjkuje — 14.35 Od kamna do zvezde — 16.00 Med zmago in odpovedjo — 16.30 2ivljenje se prične pri šestdesetih — 17.40 Živeti brez strahu pred boleznijo — 19.30 Poleti z nami — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 4. 11.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 14.35 Hanibal in psihoanaliza — 16.00 Pri nas doma — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teen-agerji — 20.15 Vseh devet — 21.40 Aktualni prispevek. Četrtek, 5. 11.: 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.30 Komorni koncert — 14.35 Telefonski poziv, pozno zvečer — 15.30 Jugoslovanska zabavna glasba — 16.00 čung-tse, kitajski filozof in pesnik — 17.15 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Oddaja za žene — 19.35 Okoli operete — 21.00 Odkrita pod- zavestnost. Petek, 6. 11.: 8.10 Da, to je moja melodija — 9.35 Iz stvaritev velikih mojstrov — 13.20 Rokodelcev primanjkuje — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.30 Glosba Nika Dostala — 16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 19.30 Notni, mozaik — 20.00 Anglija, otok — 21.00 Mi in gore. SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 31. 10.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca. Nedelja, 1. 11.: 7.30 Duhovni nagovor — Slovo za srečanje. Ponedeljek, 2. 11.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Ljudski koledar — 18.00 Ljudski običaji ob smrti. Torek, 3. 11.: 14.15 Poročila, objave — Žena in dom. Sreda, 4. 11.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 5. 11.: 14.15 Poročila, objave — Bolje je paziti, kot zdraviti se — Samospevi. Petek, 6. 11.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh — Vino v slovenski knjigi. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 —■ 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz Poročila: 5j15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro — 11.00 Za avtomobiliste — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik. Sobota, 31. 10.: 8.05 Nastop Ljubljanskega okteta — 8.55 Skrivnostni ključ — 12.30 Iz solistične koncertne glasbe — 14.05 Odlomki iz jugoslovanskih oper — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Trije zbori KUD »France Prešeren' iz Kranja — 17.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 1. 11.: 8.00 Mladinska radijska igra — 9.05 Dopoldanski koncert — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Mirno spavaj — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.05 Lepe melodije — 13.30 Otožne in umirjene slovenske narodne pesmi — 14.00 Literarna oddaja — 15.05 Nedeljski operni koncert — 16.00 Reportaža z dopoldanskih komemoracij — 17.30 Resnična legenda, radijska igra — 18.45 Pregled športnih dogodkov — 20.00 V nedeljo zvečer — 21.00 Iz slovenske simfonične glasbe — 22.10 Želimo vam lahko noč. Ponedeljek, 2. 11.: 8.55 Znanstveniki odkrivajo šesti kontinent — 9.25 Iz narodne zakladnice — 10.36 Naš podlistek — 12-15 Pred domačo hišo — 14.05 Drobni prizori iz oper — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 17.05 Glasbena križanka — 18.45 Družba in čas — 20.00 Zabavne melodije slovenskih vokalnih solistov — 20.28 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 22.10 Nočni akordi. Torek, 3. 11.: 8.05 Igra ansambel Borisa Franka s pevci — 8.55 V sladki tovarni — 10.15 Glasbeni sejem — 12.15 Ljubljanski komorni zbor — 15.30 V torek nasvidenje — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Radijski pihalni ansambel — 20.20 Mala suita čakanja — 20.56 Serenadni večer — 21.30 Radi bi vas zabavali — 22.10 Plesna glasba. Sreda, 4. 11.: 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb — 9.10 Mariborski komorni zbor — 10.45 Človek in zdravje — 12.15 Na kmečki peči — 14.35 Kaj in kako pojo otroci po Jugoslaviji in po svetu — 15.30 Pesmi iz Ribniške doline — 17.05 Shakespeare in glasba — 20.00 Komorni zbor RTV Zagreb — 22.10 Plesna glasba. Četrtek, 5. 11.: 8.05 Jutranja glasbena srečanja — 8.55 O slovenskih narečjih — 9.25 Pika Nogavička, glasbena Izredno močan padec cen za pralne stroje in sesalce pri podjetju za elektrotehniko ing. A. Schlapper v Št. Jakobu v Rožu HOOVER - proizvodi so izvrstni v kakovosti in senzacionalni v ceni. Neobvezna predvajanja ob vsakem času. pravljica — 12.15 Cez hrib in dol — 14.05 Naši pevci v operah železnega repertoarja — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Literarni sprehod — 17.05 Turistična oddaja — 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.10 Nočni akordi. Petek, 6. 11.: 8.05 Iz Bele Krajine na Hrvaško — 8.55 Pionirski tednik — 10.35 Novo na knjižni polici — 12.15 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi — 14.05 Vsakdo naj vzame svoje — 12.25 Napotki za turiste — 15.45 Novo v znanosti — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.45 Kulturna kronika — 20.00 Arena za virtuoze — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Kako aranžiramo — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza. xreL€vizij a Sobofa, 31. 10.: 17.00 Za otroke — 18.33 Kaj vidimo novega? — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Rapsodija v rdeče-belo-rdečem — 22.30 Kriminalni film. Nedelja, 1. 11.: 17.00 Za otroke — 17.25 Svet mladine — 17.55 Knjižni kotiček — 18.25 Stališče — 19.00 Sedem dni časovnih dogajanj — 19.30 Sto let Panamskega kanala — 20.00 Instrumentalni koledar — 20.30 Pesem Ber-nadete. Ponedeljek, 2. 11.: 18.33 Aktualni šport — 19.00 Oknar — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Leva roka boga — 21.30 Koncert Dunajskih filharmonikov. Torek, 3. 11.: 18.33 Tečaj angleščine — 19.00 Razmišljanje se obrestuje — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Zbrani molk — 20.55 Intervju s časom. Sreda, 4. 11.: 11.00 Zbrani molk — 11.45 Intervju s časom — 17.00 Za otroke — 17.45 Za družino — 18.33 Tečaj francoščine — 19.00 Izmišljene hiše juga — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Harlekinada — 21.20 Ob petdesetletnici smrti Georga Trakla. četrtek, 5. 11.: 11.00 Komentar k časovnemu dogajanju — 12.00 Kaj lahko postanem? — 18.33 Tečaj angle- ščine — 19.00 Športni kaleidoskop — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Fiziki. Petek, 6. 11.: 11.00 Oddaja za delavca na izmeni — 18.33 Novo za ženo — 19.30 Trg ob koncu tedna — 19.30 Cas v sliki — 20.10 Gitare ljubezni — 21.50 V službi Avstrije. RADIO TRST Sobota, 31. 10.: 12.15 Pogled na svet — 15.00 Oddaja za avtomobiliste — 15.20 Sobota, nedelja in ponedeljek, igra — 18.30 Glasbena oddaja za mladino — 19.15 Družinski obzornik — 20.30 Teden v Italiji — 20.45 Slovenski oktet — 21.00 Vabilo za ples. Nedelja, 1. 11.: 9.00 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — 14.30 Sedem dni v svetu — 15.45 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 18.00 Po društvih in krožkih — 20.30 Iz slovenske folklore. Ponedeljek, 2. 11.: 12.15 Iz slovenske folklore — 18.30 Naši mladi solisti — 19.15 Novele in črtice — 20.30 Ujetnik, opera. Torek, 3. 11.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 15.30 Sveti Just, legenda — 18.30 Orkester Slovenske filharmonije — 19.15 Pisani balončki — 20.30 Iz slovenske folkloro — 21.30 Slovenske novele 19. stoletja. Sreda, 4. 11.: 10.00 Pesem zveni med gromom topov — 12.15 Brali smo za vas — 15.30 Kmet milijonar, ro- mantična pravljica — 18.30 Nove plošče resne glasbe — 19.15 Ulica je slepa, novela — 20.30 Simfonični kon- cert. Četrtek, 5. 11.: 12.15 Po društvih in krožkih — 18.30 Kantate in oratoriji — 19.15 Sirimo obzorja — 20.30 Voda sprave, drama. Petek, 6. 11.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 19.15 Poglavja iz slovenske književnosti — 20.30 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe. Zmagovalci olimpijskih iger v Tokiu (Nadaljevanje s 5. strani) GLINASTI GOLOBI 1. Nattarelli (Italija) 198 2. Seničev (Sovjetska zveza) 194 3. Morris (Amerika) 194 MALOKALIBRSKA PIŠTOLA 1. Markanen (Finska) 560 2. Green (Amerika) 557 3. Joiikava (Japonska) 554 PIŠTOLA — HITRO STRELJANJE 1. Linnosvuop (Finska) 592 2. Ripsa (Romunija) 591 3. Nacovski (Češkoslovaška) 590 MODERNI PETEROBOJ POSAMEZNIKI 1. Tdr&k (Madžarska) 5116 2. Novikov (Sovjetska zveza) 5067 3. Mekjev (Sovjetska zveza) 5039 EKIPE 1. Sovjetska zveza 14.961 2. Amerika 14.180 3. Madžarska 14.173 SABLJANJE moikl FLORET 1. Franke (Poljska) 2. Magnan (Franclja) 3. Revenu (Francija) 4. Losert (Avstrija) EKIPNO 1. Sovjetska zveza 2. Poljska 3. Francija MEČ 1. Kriš (Sovjetska zveza) 2. Hoskyns (Velika Britanija) 3. Kostava (Sovjetska zveza) EKIPNO 1. Madžarska 2. Italija 3. Švedska SABLJA — EKIPNO 1. Sovjetska zveza 2. Italija 3. Poljska ženske FLORET 1. Reifo (Madžarska) 2. Ragno (Italija) 3. Mees (Nemčija) MUSJA 1. Atzori (Italija) 2. Olach (Poljska) 3. Carmody (Amerika) Sorokin (Sovjetska zveza) BANTAM 1. Sakurai (Japonska) 2. Čung (Južna Koreja) 3. Mendoza (Mehika) Rodriguez (Urugvaj) PERESNOLAHKA 1. Stepaškin (Sovjetska zveza) 2. Villanueva (Filipini) 3. Brown (Amerika) Schulz (Nemčija) LAHKA 1. Grudzien (Poljska) 2. Baranjikov (Sovjetska zveza) 3. Harris (Amerika) Mc Court (Irska) POLVELTER 1. Kule) (Poljska) 2. Frolov (Sovjetska zveza) 3. Blay (Gana) Galhia (Tunis) VELTER 1. Kasprzyk (Poljska) 2. Tumulis (Sovjetska zveza) 3. Turhonen (Finska), Bertini (Italija) POLSREDNJA 1. Lagutin (Sovjetska zveza) 2. Gonzales (Francija) 3. Majegun (Nigerija), Gresiak (Poljska) SREDNJA 1. Popečenko (Sovjetska zveza) 2. Schulz (Nemčija) 3. Valle (Italija), Walasek (Poljska) POLTEŽKA TEŽKA 1. Fraser (Amerika) 2. Hubar (Nemčija) 3. Jemeljanow (Sovjetska zveza) Ros (Italija) ROKOBORBA griko rimski slog MUSJA 1. Hanahara (Japonska) 2. Kerezov (Bolgarija) 3. Privulescu (Romunija) BANTAM 1. Ičuguči (Japonska) 2. Trostjanski (Sovjetska zveza) 3. černea (Romunija) PERESNOLAHKA 1. Pollak (Madžarska) 2. Rurua (Sovjetska zveza) 3. Martinovič (Jugoslavija) LAHKA 1. AJvaz (Turčija) 2. Bularca (Romunija) 3. Guanceladze (Sovjetska zveza) 5. Horvot (Jugoslavija) VELTER 1. Kolosov (Sovjetska zveza) 2. Todorov (Bolgarija) 3. Nystrttm (Švedska) SREDNJA 1. Simič (Jugoslavija) 2. Kormanik (Češkoslovaška) 3. Metz (Nemčija) TEŽKA 1. Kozma (Madžarska) 2. Roščin (Sovjetska zveza) 3. Dietrich (Nemčija) ROKOBORBA prosti slog MUSJA 1. Jošida (Japonska) 2. čeng sung sang (Južna Koreja) 3. Hajdari (Iran) BANTAM 1. Uetake (Japonska) 2. Akbas (Turčija) 3. Ibragimov (Sovjetska zvoza) PERESNOLAHKA 1. Vatanabe (Japonska) 2. Ivanov (Bolgarija) 3. Hohašvill (Sovjetska zveza) LAHKA 1. Dimov (Bolgarija) 2. Rost (Nemčija) 3. Horiuči (Japonska) WELTER 1. Ogan (Turčija) 2. Sagardze (Sovjetska zveza) 3. Sanatkaran (Iran) SREDNJA 1. Gerdjev (Bolgarija) 2. Gungor (Turčija) 3. Brand (Amerika) POLTEŽKA 1. Medvjed (Sovjetska zveza) 2. Ayik (Turčija) 3. Serifov (Bolgarija) TEŽKA 1. Ivanjički (Sovjetska zveza) 2. Djiber (Bolgarija) 3. Kaplan (Turčija) DVIGANJE UTEŽI BANTAM 1. Vahonjin (Sov. zveza) 357,5 kg 2. F6ldy (Madžarska) 355,0 kg 3. ISinoseki (Joponska) 347,5 kg PERESNOLAHKA 1. Miyake (Japonska) 397,5 kg 2. Berger (Amerika) 382,5 kg 3. Novak (Poljska) 377,5 kg LAHKA 1. Baczanovski (Poljska) 432,5 kg 2. Kaplunov (Sov. zveza) 432,5 kg 3. Zielinski (Poljska) 420,0 kg SREDNJA 1. Zdražil (Češkoslovaška 445,0 kg 2. Kurencov (Sov. zveza) 440.0 kg 3. Ohuči (Japonska) 437,5 kg LAHKO-TEŽKA 1. Plukfelder (Sov. zveza) 475,0 kg 2. Toth (Madžarska) 467,5 kg 3. Vereš (Madžarska) 476,5 kg SREDNJE TEŽKA 1. Golovanov (Sov. zveza) 487,5 kg 2. Martin (Vel. Britanija) 475,0 kg 3. Palinskl (Poljska) 467,5 kg TEŽKA 1. Žabotinski (Sov. zveza) 572,5 kg 2. Vlasov (Sov. zveza) 570,0 kg 3. Schemansky (Amerika) 537,5 kg JUDO SREDNJA 1. Okano (Japonska) 2. Hoffmann (Nemčija) 3. Eu Tae Kirn (Južna Kore)a) Bergmann (Amerika) TEŽKA 1. Inokuma (Japonska) 2. Rogers (Kanada) 3. Klknodze (Sovjetska zveza) Člvltkadze (Sov. zveza) ABSOLUTNA 1. Geesink (Nizozemska) 2. Kaminaga (Japonska) 3. Glahn (Nemčija) Theodore (Avstralija) KOLESARJENJE CESTNA DIRKA EKIP 1. Nizozemska, 2. Italija, 3. Švedska ZASLEDOVALNA VOŽNJA 1. Daller (češkoslovaška) 2. Uršič (Italija) 3. Isaksson (Danska) SPRINT 1. Petfenella (Italija) 2. Bianchetto (Italija) 3. Morelon (Francija) CESTNA DIRKA 1. Zanin (Italija) 2. Rodian (Danska) 3. Godefroot (Belgija) KOŠARKA 1. Amerika 2. Sovjetska zveza 3. Brazilija 7. Jugoslavija NOGOMET 1. Madžarska 2. Češkoslovaška 3. Nemčija 6. Jugoslavija V/ATERPOLO 1. Madlarfka 2. Jugoslavija 3. Sovjetska zveza ODBOJKA moikl 1. Sovjetska zveza 2. češkoslovaška 3. Japonska ženske 1. Japonska 2. Sovjetska zveza 3. Poljska HOKEJ NA TRAVI 1. Indija 2. Pakistan 3. Avstralija 1. Pinto (Italija) _________ 2. Kiseljev (Sovjetska zveza) 3. Nikolov (Bolgarija) --------- Piefrzykovskl (Poljska)