^Slovenski Narod* velja po posti: wn a vstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej . pol leta „ „ . • četrt leta „ . . na mesec „ „ . . K 25-. 13— . 650 . 2-30 za Nemčijo : celo leto naprej • ... K 30* za Ameriko in vse druge dežele celo leto naprej .... K 35. Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Upravxiist70 (spodaj, dvorišče levo), Knaliova ulica ŠL 5, telefon st85. Izhaja vsak dan s ve car izvzemal nedelje ln praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za trikrat ali večkrat po 16 vin. Parte in zahvala vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. m Foaameina S Je v lika veifa 19 vinarjev. —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon St. 89. .Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto naprej .... K 24-— pol leta „ ..... 12*— četrt leta „ ..... 6*— na mesec „ ..... 2*— v upravniStvu prejeman: celo leto naprej .... K 22*— pol leta „ ..... 11"— četrt leta.......550 na mes&c „ 1"90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaliova ulica št. 5 (v pritličju levo,) telefon it 34. Vojna z Italijo. BOJI V TIROLIti. frunaj, 13. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Artiljerijski ogenj traja na številnih točkah fronte z menjajočo se silo. Ob cesti Tonale se zopet vrše boji. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o t e r. fcuL * ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 11. aprila. (Kor. urad.) V frontnem delu med Esko in Sugansko dolino je otvoril sovražnik ogenj z novo iako učinkovito artiljerijo, naše baterije pa so se ljuto bojevale ž njim. Dobro merjeni ogenj naše artiljerije je provzročil velike požare v bližini Calcernice, jezera Caldo-nazzo, in prizadel v fortu Luserna, gorenja dolina Astico, te?ko škodo. Ob Soči je vladalo tudi včeraj živahno artiljerijsko delovanje vzdolž vse fronte, zlasti na višmah severno-zapadno Gorice. NTa Kraški planoti smo obstreljevali sovražne koline v smeri v Opatjeselo in Hudilog. V noči na 10. t. m. so vrgli sovražni hi-droplani 11 bomb na Oradež. Zrtev človeških ni. Napravljena škoda je neznatna. Francoske pesmi in klic! na itall-janski-francoski fronti. Dunaj, 13. aprila. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalskega stana: Včeraj so doživele naše čete v poziciji Vormae, skupina Cristallo, presenečenje, da so Čule pri sovražniku francoske pesmi in klice. Italijani sami najbrže ne verjamejo, da bi take gledališke šale v vojni kaj Izdale. Sicer pa bi bilo le prav lepo, ako bi se tudi francoske čete seznanile s tirolskimi gorami in njihovimi branitelji. % Novi ministri brez resorta. »Journal« poroča iz Rima: Govori se zopet o razširjenju Salan-drovega kabineta. Salandra namerava sprejeti v kabinet nekaj članov biez resorta. Baje so že začela pogajanja z intervencijonističnimi skupinami. Bisolatti je baje že odkloni! vstop v ministrstvo. Asquith o svojem posetu v Italiji. V spodnji zbornici Je izjavil angleški ministrski predsednik Asquith o svojem pose ta v Italiji: Moj poset jc bil pomemben zlasti radi \ li^ko-vitega izražanja in dokazovanja zvi-fanega prijateljstva med angleškim in italijanskim narodom, ki je kreni pobratimstvo orožja. Ne bilo bi umestno sedaj reći kaj več kakor to. — O zvišanem prijateljstvu govori Asquith, v Italiji pa se kažejo pojavi, ne zvišanega, ampak zmanjšanega prijateljstva italijanskega naroda z angleškim. Počasi že spre vidi jo italijanski vodilni krocri. kako drago |e to »zvišano prijateljstvo«. Nervoznost italijanskega časopisja radi Asquiihovec:a pogovora s papežem. »Kolnische Zeitung< poroča, da je dobilo liberalno italijansko časopisje iz Londona poročilo, da nasproti trditvam raznih listov v pogovoru Asqtiitha s papežem se miru niti omenilo ni. Navzlic temu se boji >SecoIo«. da se nekaj godi za kulisami med Anglijo, Francijo in Vatikanom, ker je bilo malo pred prihodom Brianda in Asquitha v Rim več visokih oseb iz obeh dežel pri papežu. Tudi Briandovo pismo, v katerem obžaluje napade na francosko duhovščino, se zdi sumljivo milanskim listom. Posvetovanje vojni sovražnih socialistov v Italiji. Lugano, 13, aprila. Danes se je sešla v Rimu skupina vojni sovražnih socijalistov. da se posvetuje o reakcionarnih odredbah vlade, ki so naperjene proti socijalistom. »Avan-ti« pravi, da je vlada najbrž naveličana male reakcije, zato je segla po velikem po tlače van ju vsakega svobodnega gibanja. Parlamer arna skupina se bo bavila tudi z namero vlade, da se odgodi zbornica dr konca junija. _ Italijanski parlament. Curih. 12. aprila. (Kor. urad) Zbornica je nadaljevala razpravo o proračunu gospodarskega ministrstva. Poslanec P e a n o, pristaš Gio-littijeve stranke, je opozarjal, da bolezen na rastlinah provzroča Italiji sedaj vsako leto 500,000.000 do erfe milijarde lir škode, proti čemur je treba kaj storiti kljub vsem finančnim stiskam in kljub vsem težavam nabave materijala. Nadalje co razpravljali o nekaterih vprašanjih vojaških pokojnin, dopustov, oskrbe za ranjence itd. Proračun gospodarskega ministr-srva se resi šele jutri, tako da ?e razprava o proračunu zunanjega ministrstva in Sonninov za vlečeta za. dva dneva. Cappelii. Seji poslanfke zbornice 11. t. m. je predsedoval prvikrat od maja dalje vojni nasprotni in Nemcem prijazni podpredsednik marki Caopelli. Zbornica se ni brigala za to, kdo predseduje, ali vojno časopisje zahteva, da naj se nikdar več ne zgodi, da bi presedoval Cappelii. DROBNI: VESTI IZ ITALIJE. Kljub Asquitovim obljubam so ostale prevoznine kakor doslej in cena premoga raste. Premog iz severne Anglije stane v Genovi 210 lir, iz južne Anglije 220, iz Amerike 225, iz Škotske 230 lir, premog za kurjavo peči stane najmanj 2S0 lir. Municiiska konferenca, ki se je imela vršiti te dni v Rimu, je odložena za mesec maj. »Corriere della sera« sodi, da okolnost, da so muni-cijski ministri zbrali Rim za konferenco, pomeni, da zavezniki so prepričani, da bo treba dati Italiji, kar imajo odveč orožja in topov. ao.no o p v v MANJŠI BOJI NA FRANCOSKI FRONTI. Beroiln, 13. aprila (Kor. urad.) VVcHfov urad poroča: Veliki glavni stan 13. aprila Zapadno bojišče. V splošnem se pri večiidel neugodnih izvidnih razmerah včerajšnjega dneva ni mogel razviti večji boj}, vendar je artiljerija živahno de-■' ala na obeh straneh Mase, v ravnini VVaevre in na koti iugo-vzhodno od Verduna. Jngo - vzhodno od Alberta ie neka nemška patrulja vjela v angleškem jarku 17 mož. Francoski protinapad v okolici Puisaleina, se-vero - vzhodno od Compiegna, je ostal brezuspešen. Vrhovno armadno vodstvo. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 11. aprila popoldne. Na levem bregu Mase je sovražnik pozno zvečer s silo napadel bočne pozicije Mort Homma. Napad, ki je izhajal iz utrdbe Corbeau in ki so ga podpirali s plameni plinov, je ogenj naše artiljerije in infanterije vdušil, v vzhodnem odseku pa se je sovražnik vgnezdil v nekaterih naši majhnih strelskih jarkih. Na desnem bregu Mase nas je poskusil sovražnik prepoditi iz nekaterih strelskih jarkov, ki smo jih bili pred par dnevi zasedli. Poskusi, pri katerih so metali Nemci zopet vžigalne bombe, so se končali s krvavim neuspehom. Silno metanje bomb v okolici Dou-aumont-Vaux. V \Voevru nekaj napadov artiljerije. Na- ostalih frontah je bila noč mirna. 11. a p r i 1 a z v e č e r. Na severni fronti je obstreljevala naša artiljerija neko močno nemško kolono, ki je korakala na cesti Chemin des Dames. Dobro namerjeni streli so prizadejali Nemcem resne izgube na celi sovražni fronti Zapadno od Mase čez dan precej silno obstreljevanje na naši fronti med Mort Hom-rnom in Cumieresom. Nikakoršnega delovanja infanterije. Vzhodno od Mase so izvršili Nemci po silni artiljerijski pripravi, vporabljajoč bombe s plini in solzenje provzročajoče krogle, proti 5. popoldne močan napad na naše strelske jarke med Dou-aumontom in Vauxom. V nekaterih eksponiranih delih naše fronte se mu je posrečilo se vgnezditi, kmalu nato pa ga je protinapad naših čet vrgel ven. pri čemer smo vjeli sto ne-ranjenih Nemcev, med njimi enega častnika. V VVoevru artiljerijski boji v odsekih Moulinville, pri Vauxu in Chatillonu. Severovzhodno od St. Mihiela so obstreljevali naši dalekosežni topovi uspešno neki vlak, ki je stal severno od kolodvora Haudico urt. Z ostale fronte ni poročati ničesar važnega. — Zračni boj. Zjutraj je neko naše letalo zbilo neko nemško letalo, ki je padlo v Črte pri Baudenvillersu. Oba nemška letalca sta bila ubita. V noči na 11. april je vrgla neka naša bojna letalska flotilja v dveh napadih 29 in 21 bomb na kolodvora Nautillois in Brieulles. Ista flotilja je metala bombe na pozicijo nekega daleko-strelnega 38 cm topa. Belgijsko poročilo. 11. aprila. Precej slabotno artiljerijsko delovanje na fronti belgijske armade. ANGLEŠKO URADNO POROČILO, 11. aprila. Boji z ročnimi granatami v pokrajini vzhodno od St. Lloija. Zasedene imamo tri vdrtine, ostali dve v tem trenotku ne. Sovražnik je včeraj zažgal mine severovzhodno Verneuilla ter poškodoval pozicije v neki naši vdrtini, ne da bi bil položaj izpremenil. Precejšnje artiljerijsko delovanje pri Wy-tehaetu in v bližini Scueheza ter vzhodno od Ypresa. Tekom osem zračnih bojev so naši letalci včeraj razbili neko sovražno letalo, sami pa niso imeli izgub. Čez dan pa je bilo neko naše letalo zbfto od topovskega ognja. O položaju pri Verdunu. Na konferenci v Parizu so se Kitchener. Cadoma in Joffre razgo-varjati tudi o položaju pri Verdunu. Joffre je zahteval ojačenja, Kitchener jih je odklanjal. Cadorna je bil pripravljen odstopiti majhen kontingent, ki pa na noben način ne bi bil mogel vplivati na položaj. Nato le Kitchener brzojavno odredil razteg-nitev angleške fronte. Vojskovodje so sklenili poskusiti vse, kar bi moglo oslabiti nemški pritisk na Verdun. Zanimiva je tudi nota »Agence Havas« z dne 11. t. m., ki skuša prikriti pomanjkanje inicijative francoskega vrhovnega poveljnika pri Verdunu ter pravi: Naši šefi brzdajo svojo nestrpnost, prepoditi nasilneža ter hranijo človeški materijal za kraj in uro, ko se jim bodo zdeli izgledi za splošno protiofenzivo ugodni. Francoske fantazije« »Kolnische Zeitung« poroča po ^Corrieru« iz Pariza da pričakujejo tam v kratkem novo nemško ofenzivo na severu in veliko bitko ob Yseri. Nemci so koncentrirali v odseku Ypres in Severnega morja številno artiljerijo in velikanska ojačenja so dospela v.belgijska mesta za nemško fronto. Tudi sanitetno moštvo se je potrojilo. Zato je tudi zbrala holandska vlada velikanske čete ob meji, ker ni izključeno, da se bo bitka ob Yseri končala z umikanjem Nemcev (!). Sicer je mogoče, da se sklepa to zgoi iz gotovih zna^ LIS IEK. Zaročenca. Novo - islandsko spisal G e s t u r P a 1 s o n. (Dalje.) Sveinn se je po tem uspehu naglo odstranil; ko pa je stopil iz hiše, je stala pred izložbo tropa pouličnih otrok, in komaj jim je okrenil hrbet, je že odmevalo: »Krevljač gre na izprehod! Ubo-li krevljač! Krevljaček!« Sveinn se ni brigal za to, temveč ie šel svojo pot, — in tropa s krikom ii vikom za njim. Šel je od hiše do hiše. Šel po-rsod skozi zadnje duri in vprašal llužkinje po gospodi; in ako so te pri vstopu v sobo pustile vrata napol odprta, je vedno čul, kako so dejale, da je »krevljač« tu. In povsod je šlo z njegovo stvarjo na isti način: nihče ni imel dela ta Sveinna. In kadar je stopil na cesto, ga je vedno sprejela ona tropa na isti način. — Bil je v velikem delu mesta in njegove nade so počasi ginile; a vendar je nadaljeval svojo pot. Tu se je spomnil Sigurda Bjar-nasena. Sigurd Bjarnason je bil starejši uradnik v mestu, je imel dobro plačo in bil poleg tega bogat mož; kajti s svojo ženo je pridobil zaeno veliko premoženje. Sigurda Bjarnasona je poznal vsak človek v mestu in vsi so ga imeli radi, posebno revni in nesrečni ljudje. O njem je šla splošno govorica, da ne more videti nobene nesreče. Sveinn sicer ni slišal o nobenih velikih dobrotah, ki bi jih bil izkazal; pa iz tega ni bilo ničesar sklepati, ker je on vedel premalo o takih stvareh. To pa je vedel, da so vsi oni, ki se jim je godilo slabo, upali najti pri Sigurdu Bjarnasonu zavetišča in pomoči. Sveinn je bil mnenja, da ga je treba samo pogledati, pa se prepričaš, da je dober človek. Bil je ljudo-mil in prijazen z vsakim, je pozdravljal revne ljudi, ako jih je srečal, jih klical po imenu, vpraševal po ribjem plenu in kako se godi .njih ženam in če so otroci zdravi; in vedno je bil globoko ginjen. ako se je komu slabo godilo, čim delj je Sveinn v svojih mislih opazoval Sigurdovo obličje, tem bolj je postal prepričan, da sve-doči ves njegov obraz izrazito milino in človekoljubje. Sveinnu se je videlo, da mu je previdnost sama navdahnila misel, da si poišče tega moža; kajti on mu bo in mu more pomagati. O njem je bilo tudi splošno znano, da se mnogi imenitniki v mestu ravnajo po njegovem nasvetu; in ako bi tudi sam ne potreboval mizarja, je smatral Sveinn vendar za samo ob sebi umevno, da mu bo pri kom drugem priskrbel dela. Sveinn je ob tej misli postal tako radosten, da je čisto pozabil na tropo otrok za seboj. In ko je prišel pri Sigurda Bjarnasonu v kuhinjo, se mu je adelo, da vidi cek> na služkinji ljudomilost njenega gospodarja: pozdravila ga je vljudno in ga prosila, naj počaka, da ga naznani gospodu. Sicer Je menil, da sliši, kot bi se pričela smejati, ko je stopila skozi vrata in dejala, da koče »krevljač« govoriti z gospodom in menil je tudi, da sliši, ko je nekdo odvrnil? »Kaj? Mongolec?« Ampak — to je seveda preslišal in je bilo čisto naravna posledica tega, ker je moral danes ta imena že tolikrat čuti; zakaj, ko se je služkinja vrnila, se ni prav nič smehljala. In Sigura sam je prišel tik za njo. ljudomil in prijazen kot navadno, je pozdravil Sveinna, imenujoč ga po imenu, mu stisnil roko, dejal, naj gre ž njim v pisarno ter ga tam prosil, naj sede. On sam je sedel na zofo, pogledal Sveinna nenavadno prijateljsko in pričel nato udobno trebiti svoje zobe; kajti pravkar je obedoval. »Kaj Je novega, mol ljubi Sveinn?« »Prihajam z vatiko prošnjo, čeprav me je sram, da vas nadlegujem, ko vas niti ne poznam.* »Žalibog vam nikakor ne morem pomagati, ljubi moj Sveinn,« je rekel Sigurd in vtaknil zobotrebec v žep. »Bodite tako dobri in dai'e mi cigaretno škatljico tam na pisalni mizi. — tako, hvala lepa. — žalibog, — žali-bog« in potem si je udobno in sila oprezno zvil cigareto, jo prižgal, zapri oči in puhnil dim parkrat skozi nos; »žalibog — žalibog —« »Saj vas nisem nameraval prositi, da bi mi posodili denar. Hotel sem vas le prositi, če bi mi mogli dati kako delo ali mi kako preskrbeti.« »Da, to je pač prav tako važno. To je pač strasno brezdelje tu v mestu. Da, kako je to žalostno, to brezdelje; to zadene marsikoga jako trdo,« in obličje Sigurda Bjarnasona je bilo tako resnobno žalostno, ko je govoril o brezdelnosti, da je Sveinn takoj videl, da ne govore preveč o tem, kako je dobrosrčen. Prišlo mu je na misel, da je še edino pravo zanj, ako pove Llgurdu resnico, kako je ž njim. »Saj jaz imam v zapadnem delu dežele starše še žive in bi lahko šel k njim.« »Tako, na deželi vam žive še starši. Mož dobri, Idite k njimf idite tako brzo kot mogoče k njim; saj prav zares nI šala, živeti v mesto« tu v teh prebito slabih razmerah*« •Ali — jaz sera — jaz sem — zaročen z neko deklico tu v mesta, tako da moram poskusiti, da bi to kaj dosegel« JDaUa prmodnua.) Stran 2. .dLOVfcftSKi NAKOU-, anc 14. aprila 1916. 86. Štev. meni, brez dvoma pa nameravajo Nemci napad na terenu, ki je ugodnejši, kakor teren pri Verdunu. Solidarnost zaveznikov v meničnem kurzu. Pod tem naslovom piše »Journal«: Vojna je v resnici zlomila ravnotežje v zunanji trgovini vojskujočih se držav ter ima za posledico več ali manj izrazito popuščanje vrednosti njih denarja. V resnici ima rubel danes na Francoskem vrednost TSSVa namesto 266 frankov, izgubil je torej 2913%. Cena drugi strani potrebuje Francoska angleški denar, mora plačati za funt šterling 28*50 frankov namesto 25*20. Ce bi morala Francoska plačati v dolarjih, bi morala dati 6 frankov namesto 5*2 za 1 dolar; izgubi torej 13%. Po 19 vojnih mesecih so zavezniki vendar spoznali, da ni bilo pravično, da Anglija bogati vsled cen tovorov, zavezniki pa izgubavajo vrednote. Zato je spoznala pariška konferenca za umestno, razdeliti bremena, izvirajoča iz višine tovernin na vse zaveznike. Zakaj bi to ne šlo tudi v vprašanju meničnega kurza? Tmć\ tu stoji Anglija najugodneje. Njen nar izgublja komaj 2r-: Anglija ie danes veliki dobavitelj zaveznikov, ter ima od tega upravičen dobiček, ki je naravnost velikanski. Ali ni torej na ravno, da premisli v snorazumu z" zavezniki sredstva, da se utesni padanje vrednosti njih meničnega kurza? Portugalska vojna v Afriki, Lizbona, 11. aprila. (Kor. urad.) Poveljnik Porto Amelije (Portugalska vzhodna Afrika) poroča, da je od Nemcev zasedni kraj Kionga zopet zavzet. (Wclftov urad pripominja: Kionga leži v trikotu južno od izliva Rovume, v pokrajini, ki spada k Nemški vzhodni Afriki. Br^z dvoma so Nemci s?mi zapustili to pokrajino, ker je visoko narasla reka Rovoma loči od ostrle obmejne pokrajine, nakar so Portugalci ta svet zasedli. O kakem zopetnem zavzetju s strani Portugalcev ne more biti gore-?., ker pokrajina ni bila mkdar portugalska, tudi ne med to vojno, v kateri te pokrajine niso n'kdar do sedaj zasedli.) Vojna z Rusijo. NAŠE POROČILO Z RUSKE IN BALKANSKE FRONTE. Dunaj, 13. aprila. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rusko in jugovzhodno bojišče. Siej kot prej neizpretnenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r, fml. * * ODBIT RUSKI SUNEK. Beroiin, 13. aprila (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Beroiin, 13. aprila (Kor. urad.) Vzhodno bojišče. Južno od Naroškega jezera se Je ojačil ruski artiljerijski ogenj včeraj poposdne občutno. Vzhodno od ParanoviČev so naše prednje straže zavrnile sunke sovražnih oddelkov. Vrhovno armadno vodstvo, t RUSKO URADNO POROČILO. 10. aprila. Ob Dvini artiljerijski ogenj in ogenj pušk. V mnogih pododsekih so poskusili Nemci, svoje pozicije izboljšati in vodo odpeljati iz jarkov. Naš ogenj pa jih je prisilil, delo ustaviti. Nemška letala so metala bombe pri kolodvoru Remershof in pri Dvinskem. Severo - vzhodno od Višnjevskega jezera je sovražna artiljerija živahno delovala. Ob Ogin-skem kanalu so metali sovražni letalci bombe v naše črte. Pri Konoru (25 kilometrov jugo • zapadno od Pinska) so se nemški oddelki približali v čolnih našim pozicijam, naš ogenj pa jih je prisilil, da so se vrnili. Ob dolenji Stripi smo zavzeli neki sovražni jarek ter vjeli nekaj sovražnikov. 11. aprila. Na fronti ob Dvini mestoma artiljerijski boj. V pokrajini pri mostišču Ikskil so poskusili Nemci napasti, toda brezuspešno. Pri Dvinsku in bolj proti jugu, ob jezerih, je sovražna artiljerija mestoma zelo živahno delovala. Z ostale fronte ni poročati ničesar. Rusija in japonsko orožje. Med Rusijo in Japonsko je baje sklenjena pogodba, da mora Japonska dobavljati Rusiji tri leta puške in bajonete. Milj u kov — Sazonovov naslednik? »Seara« prinaiša članek o razmerah v Rusiji ter pravi, da bo sedanji voditelj stranke kadetov. Miliukov. naslednik ruskega zunanjega ministra Sazonova. Nedavno je razvijal v dumi program bodoče ruske politike. Očitno je izjavil, da je napravila ruska zahteva po Carigradu na Balkanu zelo slab vtisk. Zato so se tudi odvrnile od Rusije simpatije v Sofiji, Atenah in Bukarešti. Miljuko va stranka ne zahteva Carigrada, pač pa prosto pot skozi Dardanele. Tudi naj Rusija ne dela vseruske politike na Balkanu. Ta program je v nasprotju s Sazonovimi načeli. Gla-som poročil listov, zaupa car Milju-kovu in tudi finančni in trgovski krogi mu stoje ob strani. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Vsako leto pred Veliko nočjo je prišlo v Rusiji zaradi namišljenih ritualnih umorov do pogromov Zidov. Tako tudi letos, med drugim v Kije-vu. Odesi. Kišenevu, Charkovu in Rigi. Rusiji, in ne samo civilnemu prebivalstvi', ma.-več tudi vojaštvu, grozi lakota. 70% mlinov stoji, polovica mlinarjev je v konkurzu. Meso v 97 hladilnicah od 100, ki so bile napravljene "a vojaštvo, se je izpridilo. OopdM na umws NEMŠKO POROČILO Z BALKANA. Veliki glavni strn 13. aprHa VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 13. aprila Balkansko bojišče. > \ ?n=h posebnih dogodkov. fi Vrhovno r.adno vodstvo. Valona. »Corriere della sera* poroča iz Brindisi, da je dospel tja iz Val one general Porro, k;"er si je ogledal utrjeno taborišče. Radi skspnega delovanja pomorskih oblasti v Brindisi :n bojnega in transportnega brodov-i? se more smatrati zgradbo važne-~? oporišča italijanskega brodovja v Valom* za končano. Nasilstva entente na Grškem. K včerajšnjemu Reuterjevemu poročilu o zasedeniu Kefalonije, javlja »Frankfurter Zeitung« iz Aten. Poslaniki entente so grški vladi spo ročili, da bodo ustanovili še v raznih drugih grških pristaniščih Jonskega in Egeiskega morja mornariška oporišča, odkoder hočejo u vesti sistematično gonjo proti nemškim podmorskim čolnom. Pristanišče Argostoli je že zasedeno, pred mesto je prispelo francosko brodovje. Ve:?!ze!*st!čne hujskanje. Iz Aten poročajo: Venizelcsova stranka se je za:ela zopet živahno gibati. Vsako nedeljo sklicuje v gledališču v Atenah in v Pireju ljudske shode, na katerih agitirajo najzve-^rejši Venizelosovi pristaši proti sedanji vladi ter propagirajo na prikrit način idejo pridruženja Grške k en-tenti. — Ententa spravlja grško vlado v velike stiske: Sama ji ne da denarja, na drugi strani pa ji grozi z repres*alijami. ako bi si Oršk^ preskrbela nujno potrebna fit mčna sredstva na Nemškem. Rusija in Romunska. »Pesti fliriap« poroča iz Bukarešte da je Rusija 9. t. m. zopet popolnoma zaprla svojo mejo proti Romunski. Z ruske strani se k temu baje naglasa, da ta korak ne vsebuje nikokoršne sovražnosti napram Romunski, marveč da gre za običajno odredbo, kakor pred vsako večjo akcijo, da se prepreči špijonaža nevtralnih držav. Transporti in priprave za besarabsko fronto nal ostanejo tako dolgo tajni, kakor je to v interesu usneha podvzetij. Politika Romunije. »Berliner Tagblatt* objavlja obširen članek o romunski politiki, v katerem pravi: Romunija ne bo nastopila proti centralnim državam, dokler bodo nemške m avstrijske armade zmagovite in dokler ne doseže ententa na bojiščih znatnih uspehov, oziroma dokler se ji ne pridružijo nove države odločilne kakovosti. Romunija seveda še vedno, če tudi le slabo, upa. da bo mogla s pomočjo entente vresničiti svoje aspiracije v Bukovini in na §edmo£raškem. V ostalem pa tudi ne odklanja možnosti, da bo treba končno se pridružiti centralnim državam. Na Romunskem imajo centralne države mogočnega zaveznika — to je čas. Italiianski Tisti vzročate. da Je bilo v Romuniji odpuščenih 140.000 vojakov na dopnste, da pomagajo pri obdelovanju polja. i« se on fotiovin h KISIKU M nm UMI Turška vojna. TURŠKO URADNO POROČILO., 11. aprila. Fronta v Ira-k u. Angleži so zopet doživeli krvav poraz pri Felahiju, pri čemer so izgubili nad 3000 mož mrtvih in enega častnika in nekaj mož vjetih. Dne 9. aprila zjutraj so napadli sovražniki po poldrugourni silni artiljerijski pripravi z desnega brega Ti-grisa z vsemi svojimi silami nase pozicije pri Felahiju. Bitka je trajala 6 ur. Sovražniku se je izpočetka posrečilo, z velikanskimi izgubami vdreti v del naših strelskih jarkov, naše vrle čete pa so se vrgle z bajonetom na sovražne vojake, ki so se nahajali med našimi jarki ter na one, ki so jim prišli na pomoč ter vrgle preostale v njih stare strelske jarke. Na večer bitke smo mogli našteti v delu naših strelskih jarkov in pred njimi nad 3000 mrtvih sovražnikov. Vjet-niki pripovedujejo, da je v tej bitki na'več trpela 13. angleška divizija, sestavljena izključno iz Angležev, ki so jo nedavno poslali na fronto v Iraku. Prej se je bojevala ob Darda-nelah. Naši vojaki so se bili v bitki dne 5. in 6. aprila ter v bitki dne 9. aprila z bre.7primerno hrabrostjo ter priborili naši vojni zgodovini nov lovor. Sicer ni poročati ničesar. 12. a p r i i a. Fronta v I r a k u. Nobene izpreniem>e. Iz perzijskih vojseakov in turških oddelkov sestavljena četa ie napadla dne 8. aprila zjutraj Sančbulak in v okolici tega kraja rusko konjenico, cemeno na kake 3 polke ter jo pognala v beg v smeri na Burmijo. Perzijski vojščaki so se pri tej priliki posebno odlikovali. — K a v k a z i j a. Razen o praskah patrulj ni poročati o ničemer pomembnem. Rusko poroč!!o iz Kavkazije. 10. april?.. Prodirajoč v smeri na Bejhurt (75 kilometrov jugovzhodno od Trapezunta) so vrgle naše čete Turke z nekaterih gorskih vrhov. Nadaljnje prodiranje je bilo uspešno. Poskušeni sovražni protinapadi so ostali brez uspeha. Imel je v našem ognju težke izgube. Naše čete morajo napadati in prodirati v sr'oN -kem snegu ter premagovati 'edeni-ke. Prodirajoč profi Diarbekru. smo vrgli nazaj sovražne sile v dolini Oornukov (7 km). Pri Bitlisu smo zavrnili več turških napadov. Južno od Urmiiskega jezera je prišlo do spopadov z močnejšimi kurdijskimi četami, ki jih je regularna pehota podpirala. Boji na morju. Ustavljeno plovstvo v Kanalu. Iz Amsterdama poročajo, da je plovstvo v Kanalu ustavljeno. Samo nekaj holandskih ladij je še tam. Skoda za trgovino je velikanska. Rotterdam. 11. aprila. (Kor. ur.) > Maasboodc« izve, da so bile tri male angleške svetilne ladje med prostorom, kjer je stala Gallopska svetilna ladja, in Themso. odstranjene in nadomeščene z hojami. Potdpljeni pamiki. Iz listov posnemamo: Danska parnika »Stereneborg« (2200 ton) in »C?'edonia« sta bila v Sredozemskem moriu potopljena. Novi angleški parnik »Columbia« je zadel ob mino, tipajo pa. da ga bodo pripeljali v London. London, 12. aprila. (Kor. urad.) »Llovdu« poročaio: Italiianski parnik »Unione« z 2367 bruttotonami je bil torpediran in potopljen. Položo1 nt? Hizo7S!*#2H. Tajna seja nizozemske zbornice. »Zuricher Zeitung« prinaša od svojega amsterdamskega poročevalca to - le poročilo: Zaupna pojasnila vlade se dado reasumirati tako-Ie. da bi bilo forsiranje izliva Schelde, izkrcanje tujih čet na Nizozemskem, ali zaseden je kakega otoka kot oporišče za brodovje, izrecen vzrok za vojno, ki bi Imel za posledico, da se N i z o ^ zemska takoj pridruži^ skupini držav, sovražni napadalcu, brez ozira na posledice za nizozemsko kolonijalno posest. Nemirni dne t i na Nizozemskem. Pod tem naslovom Je dunajska »Arbeiter - Zeitung:« priobčila zanimiv dopis o razpoloženju na Nizozemskem. Kakor se Je pojavilo te dni, ko Je nizozemska vlada poostri* la mobilizacijo in so šle po vsem sveto senzacijonalne vesti, trdeče, da bo vojna tudi Nizozemsko zapletla v svoj vrtinec. Bistvo teft dopisa Je: Nizozemska se zaveda, da stoli u vulkanu. Zmota je, če se trdi, da je razpoloženje ugodno za Nemčijo in Avstro - Ogrsko. Kar je na Nizozemskem vzplamtelo nasprotja do Nemčije v trenotku, ko je nemška armada vdrla v Belgijo, potem po begu iz Anverse ter novic po torpediranju »Lusitanije* in zlasti »Tubantije«, to je danes tako živo. kakor je bilo prej. Zdaj je na Nizozemskem polno Nemcev, ki v veliki meri pomagajo, da se vzdržuje nepriljubljenost Nemčije. Nemcem pravijo »Moff«. V Rotter-damu So trgovski krogi sicer interesiram na uspevanju nemške velein-•clustrije, a vzlic temu nimajo simpatij za politično Nemčijo, odklanjajo pa tudi četverozvezo. Na deželi služijo z izvozom živil v Nemčijo ogromne denarje, tako da kupujejo kmetje vse mogoče zlate in srebrne stvari, njim je vseeno, če je Nemčija nevarna demokraciji ali ne. V mestih je razpoloženje Nemčiji odločno nasprotno. Vobče se lahko reče: v konservativnih okrajih niso Nemčiji tako nasprotni, kakor v liberalnih in socijalno - demokratičnih. Nizozemska pač ne želi, da bi Nemčija zmagala, a raje bi vendar videla, da zmag Nemčija, kakor da bi bila Nizozemska zaoletena v vojno. Vesti, da je bil Nizozemski podan ultimatum, ie orovzročil neki generalni konzul, ki fe hitro dvignil svoj. v reki amsterdamski banki naložen denar, kakor je storil tudi še neki drnTi diplomat. Oba pa sta svoj denar zopet vjoftta v banko, eden pač !e za neka! časa, ker se pripravlja na odhod. Vlada je doslej spretno In uspešno delala na to, da ohrani Nizozemski mir. Amerika in Nemčija. »Frkft. Ztg.* poroča iz Novega Jorka: Večma jutranjih listov izraža mnenie, di ne bo prišlo do poostritve odnošajev med Ameriko in Nemčijo ker je Nemčpa izjavila, da ni bi! ^Sussex* od Nemcev torpediran in ker je dokazilm materijal o tomediramu zelo nezadosten, kakor rudi nred vsem za to, ker pravdo pvrnr^Vn poročna, da je tudi »Tu-^ont'v zadela ob rnmo. Nekateri listi rnhtevaio. da naj se obravnava o celotnem delo van Hi podmorskih čolnov na por^agi zbranega dokazilne-ga m^erial?. »Frkft. T'tc« na noreča tudi, da *e ie •»menSki fmhmcM svet bavn" s torpediranjem »Susse^a« ter sk'e-ml sp^roč-'ti nemški vladi ameriški dokazom m?ter*?al in zanrDsiti za vališče in je vsaka prodaja slad-rja na sladkorne prejemnice tem maci jam po 1. maju 1916 prepo-lana. Do sedaj izdane sladkorne icmnice omenjenim vojaškim for-Jjam v zaledju, tudi Če bi se razde na dobo čez 1. maj 19V5, so [javne le do tega dne in izgube s tem dnem vsako veljavo. Prodaja rkorja vsakovrstnim posameznim aškim osebam, ki so v posesti dkornih kart, je pa seveda tako, kor sedaj brezhibna in dopustna. Proti trgovcem, ki bi se temu ne :oravali, se bo kazensko postopalo. . — Kava se je zadnji čas hudo podražila in trgovci zatrjujejo, da jo v naši državi le še malo, dovoz pa je nemogoč, ker stražijo po vseh jih angleške in druge sovražne e. Spričo takih razmer je prav velika ugodnost, da imamo v Ljubki Kclinsko tovarno za kavine ■vimesf. Njeno blago slovi doma in ikS v drugih deželah zaradi svoje odlične kakovosti in zaradi svojega dobrega okusa in ni dvoma, da ie najboljši nadomestek za drago kavo. Varčujte s kavo in rabite Kolinsko kavino primes! — Nabava raznih predmetov za c. in kr. vojsko. C. in kr. vojno ministrstvo nabavi meseca aprila 1916 med drugim sledeče predmete: kompletne garniture čevljarskega in krojaškega orodja, varnostne zaponke, gumbe za uniforme, rozete za kape, sukanec, prejo, tornistre za orodje in za spise, vrvi. razne zaponke, žečni-ke, žeblje, kopita za čevlje, količke za šotore, škarje, signalne piščalke, maščobo za usnje. Ponudbe s potrebnimi vzorci je poslati skupno v enem zavitku najkasneje do 26. aprila 1916 1 13. odde'ku c. in kr. vojnega ministr- j stva na Dunaju. Razpis za natančne}- j šimi podatki je y pisarni trgovske to.' obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. — Novi čas. Tudi Ogrska bo uvedla novi Čas. Vlaki bodo vozili eno uro zamude, kjer bo treba za zveze, si bodo pomagali z dvojnimi vlaki. — Tudi na Francoskem so uvedli poletni čas in sicer že z 10. aprilom. — Dve javni produkciji gojencev »Glasbene Matice« bosta v soboto, 15. in v nedeljo, 16. aprila 1916 ob pol 8. zvečer v veliki dvorani hotela »Union«. Spored I. produkcije, v soboto, dne 15. aprila 19146: 1. a) Z. Fibich: Pesem, b) E. Grieg. Na klavir igra gdč. Vladimira V r s t o v -še k. (Šola gdč. J. Chlumecke. IV. razred.) 2. Fr. Seitz: RrJndo. Na gosli svira g. Mirko Hribar. (Šola g. J. Vedraia. IV. razred.) 3. Risto Sa-vin: Poslednje pismo. Pesem, poje g. Matija Golobic. (Šola g. M. Hu-bada. II. razred.) 4. a) F. Chopin: Preludij, b) E. Grieg: Norveški ples. Na klavir igra gdč. Irma C e p u d e r. (Šola gdč. J. Chlumecke. V. razred.) 5. Oskar Dev: Sneguičica. Pesem, poje gdč. Cenka Sever. (Šola g. M. Hubada. V. razred.) 6. B. Godard: Podoknica. Na klavir igra gdč. Kar meia Kosovel, (šola gdč. J. Chlumecke. VI. razred.) 7. Fran Gerbič: Pojdem na prejo. Pesem, poje g. Ma tija Golobic. (Šola g. M. Hubada. II. razred.) 8. H Leonard: Koncertni Andante in Allegro. Na gosli svira g. Albin F a k i n. (Šola g. .1. Vedraia. V. razred.) 9. a) P. J. Cajkovskij: Zapoj mi pesem, o, mati! b) R. Strauss: Tajni poziv. Pesmi. Poje gdč. Cenka Sever, (šola g. M. Hubada. V. razred.) 10. a) B. Godard: S abo razpoloženje, b) A. Dvorak: SPhoueta. Na klavir igra gdč. Mici J u r m a n. (Šola gdč. J. Chlumecke. VI. razred.) — Soored II. produkciie, v nedeljo, dne 16. aprila 1016: 1. a) W. Berger: Romanca, b) Mendelssohn: Pesem brez besed. št. 8. Na klavir igra gdč. Vik- ~:;awS i m č i Č. (Šola g. F. Gerbića. IV. razred.) 2. a) Fr. Drdla: V spomin, b) Fr. SeitT*. I. stavek iz prvega koncerta. Na g^sli svira gdč. Minka K o p r i v e c. (Šola g. J. Vedraia. IV. razred.) 3. H. Marschner: Arija Ane iz opere ?Hans HciHng-. Poje gdč. Antoniia Šuštar, ćšo'a g. M. Hubada. V. razred.) 4. F. S. Vilhar: Ga-vota v A - molu. Na klavir igra gdč. OI?a Tilpič. (šo:a g. J. Pavčiča. VIL razred.) 5. a) A. Ribinstein: Asra. b) tfildach: Zvonovi zvonite, — pomlad je tu! c) Iv. pl. Zaje: Domovih i ljubavi. Pesmi. Poje gdč. Zora Ropaš. (Šo-a g. M. Hubada. IIL razred.) 6. a) Josip Pavčič: Stara pesem, b) Fr. Spindler: Sirene. Na klavir igra sfdč. Mika Potočnik. (Šola g. J. Pavčiča. VII. razred.) 7. Ch. Dancla: Koncertni Duo, op. 98. Na gosli svirata Kari P 1 a n i n š e k (IV. razred) in c:. Albin Fakin (V. razred.) (Šola g. J. Vedraia.) 8. a) K. HoffmeNter: Akat. (Pesem.) b) R. \Yrrrner: Arija Elizabete iz opere Tannhauser". Poje gdč. Antonija Šuštar. (Šo^a gosp. M. Hubada. V. razred.) 9. a) A. Dvorak: Slovanski p!es. b) Fr. Sohubert: Poloneza. Na klavir igrata štiriročno gdč. Olga T i p I i č in gdč. Milka Potočnik. (Šola g. J. Pavčiča. VII. razred.). — Predavanje za starše. Opozarjamo novic starše, da bo dc elni šolski nadzornik g. dr. Mihael Opeka imel v ponedeljek 17. aprila ob 7. zvečer v cerkvi sv. Jakoba predavanje za starše. Priporočimo toplo obisk tega predavanja; starši so lahko prepričani, da bodo slišali tehtne nasvete. — Umrl je gospod Aleksander H 6 g e r, restavrater v Tivoliju in prej najemnik hotela Ilirije, vrl Čeh, čigar hčerka je poročena z bančnim ravnateljem g. Balzerjem. — Umrl je bivši trgovec gosp. Karel W e b e r, miren in prijazen mož, ki je užival splošne simpatije. — Smrtna nezgoda. Včerai po-Doldne je 53!etni delavec Mihael Purkart iz Slap pri Ljubljani skladal pred kemično tovarno. Sv. Martina cesta 50. vreče kosti. Kar mu zdrkne vreča iz rok, mož izgubi ravnotežje in pade vznak na trda tla, kjer je mrtev obležal. Truplo so pre peljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Gostilna pri Plankarju. Iz občinstva smo dobili nekaj pritožb, da je gostilna Plankar zaprta. Vse je zabito in nekako opustošeno in eden najlepših gostilniških vrtov, kar jih je v ljubljanski okolici, je zaprt. Občinstvo želi, da bi se ta gostilna zopet odprla. — Popravek. V »Slov. Narodu« št. 77 z dne 4. aprila je bilo poročano, da bo dne 17. aprila obravnava proti roparski in morilski družbi Zupet in tovariši. Tam je bilo pomotoma tiskano, da je obtožen tudi Ivan Štrukelj iz St. Ruperta. Obtožena pa sta J o s i p Štrukelj starejši v Bregu, pristojen v št. Rupert, In J O S j p Štrukelj mlajši, rojen in pristojen v S.t. Rupert — Huda nevihta je divjala danes proti jutru nad Ljubljano in okolico. Treskalo je tako, kakor bi bil sodni dan. Burja in dež tudi dopoldne še nista prenehala in po krasnih dneh zadnjega tedna je zopet nastopilo neprijetno hladno vreme. Štiri mernike fižola le izginilo neki krčmarici v Podstanežičih pri Št. Vidu. Kakor se je pozneje dognalo, je ukradla fižol neka 131etna deklica; zapeljala jo je k tatvini njena oOletna stara mati. Samomor. Iz Celja poročajo: Dne 5. aprila se je obesil Gregor Bla-zinšek, posestnik v Vinah pri Novi cerkvi. Izvršil je samomor najbrž v duševni zmedenosti. - Smrtno se je ponesrečil v Celju 29Ietni delavec Ivan Žafran iz Liboj. Pripeljal se je z vlakom iz Petrovč ter je skočil z vagona, predno se j<* vlak na celjski postaji popolnoma ustavil. Pri tem je padel tako nesrečno, da so mu kolesa odrezala obe nogi tik pod telesom. V brezupnem stanju so ga prepeljali v bolnišnico. Kino ideal. Spored učinkovitosti za tri dneve: Jutri, v soboto 15., nedeljo 16., ponedeljek 17. aprila: 1. Sascha Messtrov teden. Zelo zanimive vojne aktualnosti. 2. Marija Magdalena. Drama v 4 dejanjih po Friderika Hebbela meščanski žaloigri. Režija dr. H. Obcrlanderja. V glavnih vlogah Leopoldina Konstantin in Erik Kaiser - Tietz. Messtrov film, Berlin. — Velikanska senzacija. — »Iden!< kino. Zatekel se je kanarček k šol. slugi na Cojzovi cesti. Kdor ga pogreša, naj pride ponj. Zrebame razredne loterije (V. razred, 3. dan.) 10.000 kron dobi št. 41.935. Po 5000 kron dobe št. 7884, 34.619, 50.574, 66.600 in 109.787. Po 2000 kron dobe št. 97S9. 10.071. 14.740, 15.078, 19.307, 26*95, 27.726. "" 034, 41.045. 42.747. 60.979, 63.583, 67.655. 69.557, 73.826. 74.584. 77.536, 84.827. 89.392 in 97.400. Po 1000 kron dobe št. 1555. 8479. 9320. 10.937, 22.426. 21.156. 25.051. 25.609, 27.802. 29.518. 30.832. 36.203, 36.779, 40.172 41.880, 45.007, 46.937, 51.241, 50.706 50 007. 61.303, 61.255. 71.393, 73.752. 76=63. 80.793. 81.630, 85.072, 87.015 05.033. 95.946. 97.460. 98.086 98.701 99.559. 103.144 in 107.885. * Umrl je v Pragi ravnatelj češkega deželnega arhiva, odlični češki zgodovinar, dr. Vojteh Jar. Novače!:, v 64. letu svoje starosti. * Umrl ie včeraj v Sofm bolgarski arheolog Atanas Criingirov. (Kor. urad.) * Pfehve t. Ru?ki general Pleh-ve. ki je bil prej vrhovni poveljnik na severni fronti, je v Moskvi umrl. (Kor. urad.) * Oče... Porotno sodišče v Savani na Laškem ie obsodilo na štiri leta težke ječe berzaljerskega oficirja Preditija, ker je zlorabil svojo lastno 9 let staro hčerko. * Zgorela jje v svojefn stanovanju v Krakovu vdova vseučiliskega profesorja Mihalovvskega. 701etni ženici si je pri kuhanju vnela obleka in je za opeklinami umrla še predno so prišli gasilci. * Vseučilišče v Črnovicah bo s 1. najem zopet otvorjeno. Predavanja se bodo vršila na vse treh fakul-tali. »N. fr. Pr.<. pristavlja, da so vesti o uvedbi rusinskega jezika mesto dosedanjega nemškega na črnovi-ški univerzi iznršljene. Ponesrečen beg. Parnik -Iris- je, vozeč po Donavi navzgor, srečal čoln. s katerega je bilo slišati obupno kričanje na pomoč. Na čolnu so bili ruski vojni vjetniki, ki so hoteli po Donavi pobegniti. Parnik je rešil tri vjetnike; drugi so utonili. * Časopisi v vojnem času. Uradni izkaz časopisov, ki izhajajo v Nemčiji, navaja, da je v letu 1916. prenehalo izhajati 1255 časnikov. S tem se je število od avgusta 1914 umrlih časopisov znatno pomnožilo; vojna je vzela vsega skupaj nad 3000 časopisov. * Izmenjava vojnih invalidov med Avstro-Ogrsko in Italijo. Med italijanskimi in švicarskimi delegati, ki fungirajo kot zastopniki Avstro-Ogrske, se je v Comu sklenil dogovor za izmenjavo težko ranjenih vojnih vjetnikov. Izmenjava Invalidov se začne v maju. * Dvo|ea samomor. V nekem hotelu v Budimpešti je kadet 17. honvedskega polka Ernest Tatakv ustrelil najprej neko Terezijo Oro-van, ki je bila prišla k njemu in potem še samega sebe. Terezija Oro-van je bila vzgojiteljica. V pismu, ki sta ga ostavila, naznanjata, da sta se domenila, da gresta skupno v smrt. * Po kamansUh TinMriit* Preko. Lagana pocoCaitf, da }e v 50- jaški bolnišnici neki vojak v blaznosti napadel z nožem dva svoja tovariša in ju težko poškodoval. Potem je porinil nož kuharju v grlo, kuhar je bil takoj mrtev. Končno si je zasadil blaznik nož v srce. V Fi~ nalbovu je neki korporal v prepiru prebodel narednika. * Tihotapstvo na Romunskem. V romunskem senatu je mterpeliral, kakor poroča Kor. urad, bivši ministrski predsednik Marghiloman notranjega ministra, ki je bil v zbornici izjavil, da se odlične osebe vseh romunskih strank udeležujejo tihotapstva. Int^rpelant je zahteval par-lamentarično preiskavo. Ker pa interpelacija ni imela dovolj podpisov, se o njej ni razpravljalo. * K°nfiscirana gramatika. Sodišče v Mitrovici je zaplenilo 1. 1913. v založbi Julija Grossa v Heidelbergu izdano ^Serbische Kcnversations-Grammatik« od Vojislava Petroviča, ker se v tej gramatiki nahajajo stavki, ki vsebujejo zločin kršenja javnega miru. Iz enakih razlogov je bila tudi zaplenjena »Elementarna gramatika njemačkoga jezika- od istega avtorja. * Zopet armadni liferanti. Krojač David Poper in zasebni uradnik Oskar Balatz sta z vojaško upravo sklenila pogodbo, da ji do konca leta 1914. preskrbita 2000 parov infante-rijskih čevljev. Sprejetih pa je bilo le 430 parov, kajti vsi drugi so imeli podplate iz — papirja. Prvo sodišče je obsodilo samo Balasza na dve leti ječe in na globo 2000 K. toda državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo in kurija je obsodila Balasza na štiril leta težke ječe in 2000 kron globe, Pcpperja pa na tri leta ječe in 2000 K globe. * Obsodba proti drju. Srgjanu Budisavfjeviču in tovarišem. Kakor smo poročali, so bili v znanem zagrebškem procesu obsojeni poslanec dr. Budisavljevič na 8 mesecev, dr. Milan Met;koš na 10 mesecev in dr. Lazo Popovič na 14 mesecev ječe, ker so širili med srbslrm sokolstvom velikosrbske ideje. Vsi trije obtoženci so vložili ničnostno pritožbo, ki je bila sicer zavrnjena, pač pa je višje sodišče znižalo kazen vsakemu za dva meseca s pristavkom, da jo je računati počenši z dnem 10. januarja t. 1. * Kava in čaj na Nemškem. Doslej so imeli na nemškem dovolj kave in čaja. Dobivali so oboje iz Norveške. Zdaj pa so te države prepovedale izvoz kave in čaja in zato hoče Nemčija zaseči vso kavo in ves čaj kar ga je v državi. Vse blago prevzame poseben urad. podoben našemu uradu za promet z žitom. Kdor ima na Nemškem več kakor 10 kg kave ali 5 kg čaja, mora to blago oddati. Računa se, da je nemška armada s kavo in s čajem preskrbljena še za štiri mesece, za drugo občinstvo na, da je kave in čaja samo še za dva meseca. Za nadomestilo bodo rabili seveda cikorijo. * Težave za živež. Na Dunaju so zadnji čas zopet poskočile cene živine, tako goveje živine, kakor prašičev. Vzrok je ta. da iz Ogrske ni dobiti dosti živine. Nižjeavstrijska sama nima posebne živinoreje in ne more zalagati Dunaja sama. Pri posvetovanjih o tej draginji so pretresali zlasti dva predloga: da naj se tudi živinorejcem predpišejo najvišje cene in da naj se določi na teden tri dni, ko ne bo dovoljeno jesti meso. Tudi masti manjka na Dunaju. Povedalo se je, da na Štajerskem kmetje svoje vozove zdaj maže} o s surovim maslom, ker je to ceneje, kakor navadni »šmir«. * Umetnost na Ruskem med vojno. Neki Nizozemec, ki je bil pred kratkim na Ruskem, poroča v listih: Čudno je dejstvo, da se je na Ruskem od začetka vojne poživila umetnost, zlasti slikarstvo. Še nikdar ni bilo toliko razstav, kakor jih je zdaj in nikdar niso bile tako številno obiskovane. V Moskvi in v Petrogradu je vsak dan prilika obiskati pet ali šest razstav slik. Na razstavi združenja ruskih slikarjev je bilo mnogo slik po dobrih cenah prodanih. Združenje »Univerzum« je prodalo za 35.000 rubljev slik, druga razstava za 44.000. Vse to se je zgodilo v januarju in v februarju v Petrogradu. V Moskvi je bilo v tem času prodanih za 150.000 rubljev slik. Tudi za antikvitete je veliko zanimanje in plačujejo ljudje zanje čudovito velike zneske.. Obče pa je pomanjkanje muzikalnih instrumentov in na pr. v Moskvi nI več dobiti klavirja na posodo, gosli pa so se podražile za 200 odstotkov. * Monopol na žfto In na živino v Avstriji Dedni član avstrijske gosposke zbornice. Filip grof Oudenus. ki spada med naj veljavne j še-veleposestnike ki uživa kot pratkičen gospodar velik ugled. Je izdal zdaj pod zgoraj navedenim naslovom podučen spis, v katerem toplo priporoča, oai država mpnopottzirm živino in li- to, kakor rma monopol na sol in na kavo. Znano je, da imamo v naši dr-» žavi sicer vse polno dobro plačanih kmetijskih profesorjev, ki včasih kaj znajo, včasih pa so sami potrebni poduka, a vzlic temu je kmetij-* stvo zaostalo. Kmetje so se pač naučili umetnega draženja in brezobzirnega izkoriščanja, produkcija pa ne zadostuje potrebam prebivalstva. Grof Gudenus poudarja, da producira kmetijstvo vobče le toliko, da dotična družina sama izhaja in prodaja, le slučajni prebitek, nihče pa se ne zmeni za to, da bi kmetijstvo produciralo toliko, kolikor vse prebivalstvo rabi. Racijonelna živinoreja in izraba živine je po sodbi grofa Gu-denusa pri nas še v povojih. Namen monopola, ki ga predlaga grof Gudenus, naj bi bil, zavarovati interese vsega prebivastva in mu zagotoviti zadosti živil. * Iz ljubezni do vojaškega poklica. Računski uradnik v ministrstvu notranjih del v Budimpešti, Geza Somogv-Coismadia ni bil vojak, ker ima napako na očeh. Čim se je začela vojna, se je prostovoljno oglasil za vojaško službo, a je bil zavrnjen, češ, da ni sposoben. Toda žilica mu ni dala miru. Njegov tovariš Ludovik Pokomandv je bil leto pred vojno odložil svojo šaržo kot rezervni poročnik. Somogvi si je preskr-bel tovariševe dokumente in se zopet oglasil za vojaško službo. Pod imenom Pokomandv je postal poročnik in ker se je v vojni dobro ob-nesel, nadporočnik. Prišedši na dopust, je izvedel, da mora iti pravi Pokomandv kot črnovojnik na pregledovanje. Somogvi je zahteval od Pokomandvja pozivnico, češ, da on to stvar u"edi, ter jo je prinesel nazaj, opremljeno z opazko, da Poko-mandvju za zdaj ni treba iti na pregledovanje. Toda Pokcmandvju se je stvar zdela sumljiva in oglasil se je pri vojaški oblasti, kjer se je stvar potem seveda pojasnila. Somogyi je takoj priznal, kako in kaj je zakrivil, in je bil zaradi ponarejanja listin in prestopka brambnega zakona aretiran, toda oproščen, ker je ravnal rt patrijotičnih nagibov. * Pred dobrimi sto ieti. Dne 26, februarja 1810. je bil izdan cesarski patent, ki je obsegal tudi določbe zastran omejitve števila v prometu se nahajajočih bankovcev. To je bi^ !o odrejeno, da bi se nakupovanje blaga v inozemstvu kolikor mogoče omejilo in da bi ljudje sploh manj kupovali take stvari, ki jih ne rabijo neobhodno. Dne 2. maja 1510. je izšel ukaz, s katerim je bilo prepovedano kupovanje kave v inozemstvu, ker gre za njo preveč denarja iz države. Uvoz kave je bil dovoljen le tistemu, ki je državi za dovoljenje še posebe plačal 60 goldinarjev, kar je bilo za tiste čase že jako znatna svota. Ravno tisto leto je vlada vnovič strogo prepovedala uvoz ino-i zemskega vina in kavarnam je prepovedala rabiti pristno kavo; morali so kuhati kavo iz same cikorije. 2e za časa cesarja Jožefa, v letih 1788. in 1788. so bile izdane vsakovrstne prepovedi glede uvoza inozemskega blaga. Te prepovedi so bile s cesarskim patentom z dne 2. septembra 1810. še hudo poostrene. To se je vse zgodilo, da bi več denarja estalo doma. to se pravi, da bi postala trgovska bilanca ugodnejša. Vzrok tem odredbam so bile gospodarske posledice raznih vojn z Napoleonom I. Ni se torej čuditi, da ie tudi sedaj vlada segla pojenakih pomoč kih. * Moč velikih bank.f Sedanja vojna je v veliki meri pomnožila moč velikega kapitala. Zadnji čas priobčeni izkazi največjih dunajskih bank pričajo, kako velikanska sredstva imajo velike banke na razpolaganje. Sledeče velike banke: »Kre-ditanstalt«, »Unionbank«, »Verkehrs-bank « , » Eskomptgesellschaft «, iBankverem«, »Bodenkreditanstalt«, »Merkur« in »Depositenbank« imajo delniškega kapitala 657*4 milijonov kron, rezervnih zakladov 383.204 milijonov kron, pri njih naloženega denarja pa 4,833-775 milijonov kron. Poleg 1,040.604 milijonov kron lastnega kapitala imajo 4,833.775 milijonov kron tujega kapitala. Osent mest razpolaga torej s silo skoro 7000 milijonov, docim pomeni vojna za milijone ljudi pomanjkanje in bedo, pomeni za velike banke bogat dobiček. Kar izkazujejo banke kot čisti dobiček, je zelo previdno izračunano m se prav lahko verjame da je resnični čisti dobiček dosti večji. Pri tem je pomisliti, da izkazujejo te banke za leto 1915. še dosti večji dobiček, kakor za leto 1914* Pri Kre-ditanstalt ie čisti dobiček v L 1915. skoro za sto odstotkov večji, kakor Je bil leta 1914., »Bodenkreditan-stalt pa še sploh ni imela nikoli tako velikega čistega dobička, kakor leta 1915.,S^veda so tudi dividende, ilničarji, narasle. Vojna e banke nekak blagoslov. • stran 4. SLOVENSKI NAROD*, one 14. aprila 1916. 86. stev. * Alpinska montanska družba. To veliko podjetje je od nekdaj brezobzirno izkoristilo vsako priliko, kjer je bilo napraviti kaj dobička. Mogotci, ki imajo to družbo v rokah, migajo z jezikom jako patrijo-tično, mislijo pa samo na svoj žep. Vojna, v kateri žrtvujejo milijoni kri, zdravje in življenje. Je tudi tej družbi prinesla velikanske profite. Med tem, ko so na Nemškem taka velika podjetja od svojih, v vajni narejenih dobičkov žrtvovali večje ali manjše zneske — nekatera tudi milijone — da bi invalidom ter vdovam ✓ in sirotam v vojni padlih vojakov olajšali življenje, pa se Alpinska j rmontanska družba seveda za to še zmenila ni. Hrabro so lastniki tega podjetja pobasali vojne dobičke. j Vsak delničar dobi 5?o dividende in / lo^r superdividende; od sto kron ^ dobi torej 21 kron obresti. Upravni "svetniki dobe vrh tega za svoj »strašni trud«, da namreč sede vsako leto šestkrat po dve uri pri sejah upravnega odbora, skupaj 1,578.548 kron. Vsak posamezen upravni svetnik — 15 jih je vseh — dobi torej ra- , zen 21% obresti od svojih delnic, še / več kakor 100.000 kron tanti-jem, nekaj manj torej kakor 10.000 kron za eno uro sedenja pri * seji. S tem pa še ni izčrpan ves či- sti dobiček. Ostane ga Se 3 In pol milijona, ki so ga prenesli na novi račun, in 800.000 kron, ki so jih dali v rezervni zaklad. Pa Se pravijo, da se mora naša železarska industrija boriti s težavami! Umrli so v Ljubljani: Dne 10. aprila: Josip Boc, reje-nec. 13 mesecev. Knezova ulica 263. Dne 11. aprila: Filomena Roch, artistova hči, 12 let, v vozu ob Cesti na Kodeljevo. — Sandor Bulzan, honvedski pešec, v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. — Miroslav Kapelj, delavčev sin, 3 mesece, Stre-liška ulica 15. Dne 13. aprila: Marija Goričan, hči policijskega nadzornika, 7 mesecev, Ravnikarjeva ulica 4. — Mihael Purkart, delavec, 53 let. Sv. Martina cesta 50. — Karel VVeber, bivši trgovec - zasebnik, 76 let, Marije Terezije cesta 2. Današnji list obsega 4 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« Z^bna krema vinariev Mesto posebnega obvestila. t Globoke žalosti potrti javljamo, da je naš iskrenoljubljenf brat, svak, oziroma stric, gospod Weber znsebnik in bivši trgovec včeraj, dne 13. aprila, previden z tolažili sv. vere, v starosti 75 let, po dolgi in mučni bolezni mirno in Boga vdano preminul. Poereb nepozabnega pokojnika se vrši iz hfše žalosti Marije Terezije cest* št. 2, v soboto dne 15. aprila 1916 ob 4. uri popoldne na pokopališče k sv. Križu, kjer se položi v rodbinski grobnici k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bode brala v cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, 14. aprila 1916. F ran j a Jaklič roj. Weber, sestra Jaklič, c kr. stotnik, nečak. - Josip Jaklič, svak. — Transa Jaklič, nečakinja. Venci se hvaležno odklanjajo. 1228 Brez posebnega naznanila. Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod hotelir t hotela ,Tlvofl* ▼ L|ahl|«al, po kratki, mukepomJ bolezni, dne 14. t m. ob 6. uri zjutraj mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 15. t. m. ob polu 5. uri popoldne iz hotela .Tivoli* na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 14. aprila 1916. Faul Begrova roj. Oolak-ora, soproga, Mana Belzer-OTa roj. ■•prava, Olga Hegrova, hčerki, Ing. Lad. Bager, e. kr. poročnik v rez., tedaj v vojni, sin, Oto Baliar, ravnatelj čeSke industrij al ne banke in c kr. nad-poročnik, sedaj v vojni, zet, Otončak Balser, vnuk. Jurist s sodno prakso lita mesta v odvetniški ev. notarski pisarni. Ponudbe pod Hftr» 13" 1117 na upravo lista. Dve učiteljici IMcta MjaO skupno sobo če mogoče v bi fini e. kr. učiteljišča za čas od 1 do 15 maja t. 1. Po močno.t i hrano v hiši. 1190 Ponudbe na AntMlfa iT. Slavili Trst, Ealoaija 1M. Učenca krepkrga, zdravega, poštenih starcev oprimf-rno šolsko izobrazbo SUrOjKie takoj F. Kutin, trgsalaa • spacd-rtjafcffli in mešanim blagom v/ Fasts{al. «21 Prlse|ao s 4 sobami se ii£o za avgust. Ceoj. ponudbe na JoJoJK PeraChe Ljubljana. 1218 ki bi vodil dobrovpeijaoo trgovino s premotjom. Ptača po dogovoru. Ponudbe naj se pošljejo na naslov : BICHTER g Cd. Ljubljana. Gostilna obstoječa nad 50 let, na lepem prostoru v sredini mesta Postojne, hišna št. 74 in z lastno koncesijo, se o Ma s 1. julijem 11, v najem. Ponudniki na) se obrnejo do lastnika: Matija Uavrenčlč, Trst-Rajati, ulica Sv« Mohorja 4t. 13. 1911 ■otar dr. J. Barte w Kozjem m Štajerskem IMs izvežbanega Plača in vstop po dogovoru. 1213 »j se odda mirni stranki brez otrok. Naslov se poizve v upravniŠtvu »Slov. Naroda « 1219 Koncipijenta Išče pisarna dr. Toneta Gosaka, odvetnika v Ptuju. Vstop takoj. 1224 o«iroma prodajalka z večletno prakso iSče slutbe gre tudi na deželo. Cenj. ponudbe pod , Zaneslllva 12G5" na upravo »Slov. Naroda.« 1205 „SMu-metlu il ki je najcenejša in naiboljsa fed a krakom. Sida - med je ravno tako redilen kakor surovo maslo Za prebavo si«bega kruha je nejboljŠ sredstvo za želo-dae za otroke, kakor za odrasle ljudi, ali štirikrat cenejSi. 1 zavitek Sida-medu stane samo 30 vinarjev in se napravi iz njega 8/4 kg medu, ki stane le do 70 vinarjev. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavitkov po povzetju za K 1.80 in za zavoj se zaračuna 30 vinarjev. Ce se pošlje denar naprej, se ovoj ne zaračuna. Pazite na zakonito varstveno znamko »Sida« in zavrnite ponaredbe. Naroča se Pri maHOjalalcI „SMa-mada" v LJubljani, Zeljarska ulica 4. Semena: Crne detelje, lucerne, krmske pese, razaa travnat jesenske repe, ko« renja, buč, k on o pel J, jaregas Isnu, žlahtnih gra-hov, čebuEjčka, vseh vrst zelenjadi in cvetlic priporoča trgovina s semeni na debelo in drobno u$$ Sever & Urbanic LJUBLJANA. WoIfova ulica IZ. LJUBLJANA, Kupujem kostanjev les proti gotovini, dobama april-julij Obvezne p- nudbe z navedbo postaje za vagon 10.000 kg je vposlati tvrdki: 1175 Uinko M\l, Žalec Štajersko, elenburgova (zraven trgovine Jičar, Antonija 3"< Priporočamo najnovejše zemljevide nc5lednjit) bojišč: Freytagovo : n eca« f fit Zapadao lusko ..... 1-25 IM Arvtr.-ograk. Prisnoga . . 1-22 1-aO Boasunako.......1-20 1*20 Avstrlfako- ta Namaka-Sn- 1-26 1-20 Bklh oaanejaih pokrajin • . 1-20 1-20 Branka ......... 1-M l-OO Dardanelako —"20 -"90 MSIslavai Iplaana maka kapice i . 120 1*20 Pošilja se le proti gotovini v naprej ali pa po povzetja. Narodna knjigarna V Lfabljani, PreSeram alka B. 7. Najnove'ša izbera velikonočnih in drugih razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA Ijubljana Prešernova ulica Stev. 7. Največja in najlepša iabim velikonočnih razgledalo kakor tudi tuaatalika in vse druge Trste glednice, raznovrstni plaBBsBkl paptr ter sploh vse v trgovine a paplrjaai spadajoče stvari, priporoča najceneje na debelo in drobno. Velika zaloga papipiatik prtilkoi a* za ino roa v velikih množinah v zalogi deželna centrala ▼ LJubljani. Krmila vsebujejo vse redilne snovi, ki so potrebne živalskemu telesu. Posebno jih priporoča centrala za molzne krave in vozno živino. Ob sedanjem pomanjkanju sena naj bi se rabila ta krma povsod. Cena za 100 kg je K 35—. Blago se taz-poštlja t vrečah po 50 kg. Naročila naj se naslovijo na pisarno deželne centrale krmil, Ljubljana, Turjaški trg & 1225 C86C D-:C 68