PHIHORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
NAJ ITALIJANSKI ŠOVINISTI NE LAŽEJO O ZAPOSTAVLJANJU ITALIJANSKEGA SOLSTVA V ISTRI! OBJAVIJO NAJ RAJŠI, KOLIKO JE SLOVENSKIH SOL V SLOVENSKI BENEČIJI IN KAKO JE SLOVENSKO ŠOLSTVO DEJANSKO ZAPOSTAVLJENO NA GORIŠKEM IN V CONI A!
Leto VI - Štev. 5 (1396)
Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST petek 6. januarja 1950
Cena 15 lir
Hnslija priznala novo Hilajsho
Umik ZDA glede Formoze-Truman in Acheson izjavljata, da ZDA ne mislijo voj aško pomagati nacionalistični vladi - Jessupove izj ave v Tokiu
Ironični komentarji
k Trumanovemu govoru
LONDON, 5. — Iz Londona javljajo, da bo britanska vlada jutri, 6. januarja priznala Mao-cetungoyo vlado. Minister Hec-tdr Mac Neil bo obvestil kitajskega nacionalističnega poslanika v Londonu, da Velika Britanija ne priznava več kitajske nacionalistične vlade.
V zunanjem ministrstvu se Potrjuje, da je kitajski nacionalistični poslanik zaprosil no-coj za razgovor z Mac Neilom, ki mu bo že nocoj sporočil, da 3* britanska vlada sklenila pridati Maocetungovo vlado. yendar pa izjavljajo v obveščenih krogih, da ima britan-vlada namen za določen čas ohraniti odnose praktičnega značaja z ostanki nacionalističnega režima na Formozi. Bal j e se izjavlja, da je .Acheson sporočil Bevinu, da nima nič proti, da Velika Britanija *stopi naprej«. Baje je o tem Peščena tudi francoska vla-***■ Od držav Commomvealtha ^ta do sedaj priznali Maocetun-Sovp Kitajsko Indija in Pakistan. y zvezi z britanskim pri-znanjem se izjavlja, da v Londonu upajo na navezavo trgovinskih odnosov z novo Kitajko, kajti britanski trgovinski interesi na Kitajskem imajo desetkrat večjo važnost od gospodarskih interesov ostalih zahodnih držav skupaj.
Kitajsko vprašanje je te dni v osredju tako v Londonu kakor v ZDA. Truman ni v svoji Poslanici kongresu kitajskega Vprašanja sploh omenil. Znano Pa jp, da je glede tega in posebno glede stališča, ki naj ga ZDA zavzemajo glede Formo-Se, mnenje med političnimi in Vojaškimi krogi zelo deljeno. Posebno pritiska Mac Arthur, kaj bi se izvedla okupacija Bormoze. Toda danes je Truman na tiskovni konferenci izjavil, da vlada ZDA ne misli v sedanjem trenutku postaviti vojaških baz na Formozi ter da ne misli uporabiti ameriške ^•»ajžene ,gile za Intervencijo v sedanjem položaju na Formo-2i- Poudaril je, da ZDA nima-zahtev po Formozi ali kavern koli drugem kitajskem Zemlju. Vlada ZDA ne bo vodila politike, ki bi jo lahko vmešala v kitajsko državljansko vojno. Dalje je dejal, da ameriška vlada ne bo nudila Pomoč; kitajskim silam na “ormozi in to tudi ne v obliki Ciljanja vojaških svetovalcev.
Truman je dalje dejal, ds- je ameriška vlada mnenja, da ima Ormoža dovolj virov, ki naj IJttiOgooijo obrambo .otoka. Vlada ZDA ima najnen nadaljevati z izvajanjem sedanjega programa ze. gospodarsko pomoč For-btozi v okviru Marshallovega načrta. Končno j€ Truman izja-vil, da bo zunanji minister Acheson imel nocoj ob 19.30 tlsikovno konferenco o vprašanju Formoze.
Na svoji tiskovni konferenci le Dean Acheson izjavil, da je Truman poda,j svojo izjavo, za-da se Prepreči vsaka konfu-zija v tem pogledu. Dejal je dalje, da se ZDA ne bodo na boben način del,, potegniti v nbrambo Formoze. Splošna de-vata o ameriški politiki na Bajnem vzhodu pa bo lahko ^zneje v kongresu zdA ved-^ smatrajo, da je ze- priznale Maocetunga prezgodaj. Vse-*kor pa bo moral o tem razbijati kongres. Pripomnil je, a imajo kitajafei nacionalisti v^no možnost kupovat) orožje »ZDA, te pa It01 ne b°do nuji? nobene vojaške pomoči, 'da kitajskim nacionalistom Nnjka predvsem volja do bor-česar pa jim ZDA ne mo-pio dobaviti. Acheson je tudi ?iavil. da se nasprotstva med ^jitn jp Johnsonom nanašajo j^edvsejn na važnost, ki naj se aie vojaškim ali političnim ''brašanjem. Končno je Ache-*ph dejal, da kitajski nacionalisti niso nikoli poslušali nasvetov ameriške vojaške misi-'?, in je zaključil z besedami: 'Dre Za to, da se ne ponovijo \ na.pake v istih krajih«.
Medtem Pa ie prišel v Tokio ^eriški Posebni odposlanec %ip Jessup, ki se bo sestal z Mac Arthurjem in bo nato piskal tudi Korejo. Hongkong, JVmozo, kjer se bo sestal s arigkajškntn, Filipine, Indoki-Indonezijo, Burmo in Bang-b kjer se udeležil knn-[°rence ameriških predstavnikov na Daljnem vzhodu. Nato . obiskal -s Indijo, Pakistan '9 Ceylon.
Db prihodu v Tokio je Jes-% Izjavil da so načela, !:i vo-'Bjo politiko ZDA v Aziji in da Daljnem vzhodu, sledeča:
. t. ZDA ne bodo zapustile Kioske ir drugih dežel v Aziji lfl ha Daljnem vzhodu. Naj bo Jtižlika mnenja o prednostih ali blodnosti te posebne akcije pkršna koli, nP sme nihče 'teti glede tegu dvomov.
I \ Nasprotujemo teoriji in
praks) komunistov, ki obstaja v tem, da skušajo s silo strmoglaviti vlade. De nadalje se bomo upirali tej teoriji in tej praksi v Aziji, na Daljnem vzhodu in na vsem svetu.
3. Nasprotujemo imperializmu. Odločno ga zavračamo v naši politiki. Upiramo se, kadar ga izvajajo drugi.
4. Verujemo v pravico narodov, da določijo svoje oblike vlade brez ukazov iz inozemstva. To načelo velja takb za tiste, ki preidejo pod tujo oblast kakor za narode, ki so na tem, da pridobijo svojo popol-r.o neodvisnost. Prepričani smo, da je v interesu vseh, da se predaja oblasti tem narodom izvede naglo in velikodušno.
5. ZDA imajo poseben interes na usodi Japonske in z vznemirjenostjo pričakujejo trenutek, ko bo liberalna demokratična in miroljubna Japonska zopet zavzela svoje mesto, ki ji pripada v mednarodni skupnosti.
6. Ostali bomo pri tem stališču, ker smo prepričani, da bo služijo pravim interesom ne samo azijskih narodov in narodov Daljnjega vzhoda, pač pa tudi interesom ZDA in vseh Združenih narodov.
Pri komentiranju svoje pisane izjave je Jessup izjavil, da se ameriška vlada še vedno enako zanima za Kitajsko kljub razvoju kitajskega položaja in spremembi režima. Amerika bo nadaljevala svojo politiko prijateljstva in pomoči in ne srna tra Kitajske za (izgubljeno«. Priznanje pekinškega režima s strani Velike Britanije ne bo spremenilo odnosov med Veliko Britanijo in ZDA. Dejal je, da ne gre za novo ameriško politiko na Daljnjem vzhodu, pač pa za nadaljevanje vrste potrebnih posvetovanj, da se pod-vzamejo odločitve, ko so te potrebne. Ameriška politika na Kitajskem ostane v bistvu politika odprtih vrat v vašington-skem dogovoru iz leta 1922.
Amerika teži za tem, da brani Kitajsko proti razkosanju in da ohrani njeno ozemeljsko celovitost ter njeno neodvisnost in podpre njen razvoj. Jessup je odločno odklonil vsak komentar glede Formoze in ravno tako glede Vietnama. Dejal pa je, da je ameriški državni de-partman z izrednim zadoščenjem sprejel sporazum glede Indonezije. Zanikal je dalje, da bi obstajala kaka nasprotstva med državnim departmanom in vojsko glede Japonske, Taiwa-na in drugih področij Azije.
BEOGRAD, 5. — Ob svoji šestdesetletnici je Mcia Pijade prejel obilo čestitk. Med temi Prezidaja Ljudske skupščine FLRJ, KP Hrvatske, Združenja jugoslovanskih juristov, Združenja novinarjev , glavnega odbora Ljudske mladine Jugoslavije itd.
Napoved znižanja Marsliallove pomoči - Angleški tisk se ne strinja s Crippsovimi izjavami
NEW YORK, 5. — «New He-rald Tribune« komentira ironično Trumanovo poslanico kongresu. List piše med drugim: ((Predsednik je podal sliko ZDA, ki gredo po sončni poti bodočnosti, ki jo obdajajo marjetice, pesejane na livadah blagostanja, medtem ko se bodo dohodki avtomatična pečetvo-rili, družinski dohodki pa se bodo ob koncu stoletja potrojili. Ena sama . kača, komunizem, se skriva med travo, teda ne more škoditi zaradi Marshallovega načrta in dvostranske politike«, po tej sliki zaključuje lisi:	((Gospodarsko
vprašanje, ki ie povsem neznatno, bo načeto pozneje.
Predsednik senatne komisije za zunanje zadeve Tem Con-naily je sporočil, da bo Dran Acheson pedal v torek pred to komisijo podrobno poročilo o mednarodnem položaju.
V Londonu pripominjajo v zvezi s Trumanovim zagovarjanjem Marshallovega načrta, da bo ameriška pomoč v bodočem letu, ki se začenja z juli-
ZA Vlil,I,KIVI; KMETOV ITALIJE
je napoi/edana agrarna retorma prevara
Protestno gibanje tjroh odpustitvam in akcija kmetijskih delavcev se vedno bolj širi V sredo bo De Gasperi podal ostavko vlade
RIM, 5. — Protesti delavstva se širijo na vseh področjih: na industrijskem, kmetijskem in drugih. Danes so v Margheri pri Benetkah proglasili sojci-no protestno stavko kot protest preti nameravani demobilizaciji v ladjedelnici Breda. Borba protj odpustitvam se odločno nadaljuje v vsej Italiji. Tudi kmetijski delavci nadaljujejo akcijo za zdšedb0 zemlje. V pristaniščih je stavka sicer- prenehala, toda protestna akcija se nadaljuje.
V naprednih krogih je De Gasperijevo poročilo in njegov napovedani program za bodoče leto izzvalo velik odpor. Glavni tajnik Splošne zveze dela Bitossi je izjavil, da ne obstaja noben nov element, ki bi dokazal De Gasperijevo voljo, načet) realna vprašanja gospodarskega in socialnega življenja, ki se zaostruje zaradi krize v industriji, poljedelstvu, trgovini in izvozu.
Predlogi, ki jih je postavil De
že napovedanih načrtov, katerim se sedaj pridružuje tak. imenovana agrarna reforma, ki naj bi se izvedla na podlag) plačevanja odškodnine veleposestnikom in ne na podlagi razlastitve. Ta reforma prepušča zemljiška veleposestva na severu in prizadeva samo latifun-dije in veleposestva na jugu ni v Srednji Italiji, to pa nq na podlagi razsežnosti, pač pa na podlagi obdavčljive rente. ' Iz tega sledi, da bedo veleposestva, ki so ostala neobdelana in zaradi tega malo rentirajo, relativno manj prizadeta v primer) z onimi, ki so uvedla bolj moderno obdelovanje niso zaradi tega bolj rentabilna.
Spričo takega programa De Gasperijeve vlade bo konferenca, ki bo razpravljala 29. t. m. o konstruktivnem načrtu Italijanske splošne konfederacije dela izredne važnosti.
Tajnik zveze kmetijskih delavcev je izjavil, da je napovedana agrarna reforma za mili-
revnih kmetov sramotna pre- l vija predmet groženj ne samo
vara. Dejal je dalje, da se zdi, i propagandističnih sovjetskih or-
da je ta program o reformi napravljen nalašč, da se iz njega izključi čim večje število delavcev, dninarjev in revnih, kmetov, t. j. ravno tistih, ki imajo največjo potrebo in pravico uživati koristi agrarne reforme.
V Neaplju se nadaljuje kongres Saragatove stranke. Medtem pa javljajo da ima De Gasperi namen predložiti predsedniku republike ostavko svoje vlade v sredo 11. t. m. 10. januarja bo ministrski svet imel zadnjo sejo da, odobri proračune posameznih ministrstev.
Gasperi, so samo ponavljanje j jone kmetijskih delavcev in
OB PROCESU PROTI AMERIŠKEMU ZDRAVMU
ZOPKT AKTUALNO
vprašanje eutanazije
MANCHESTER (New Hamp-shire, ZDA), 5. — Danes se je pred sodiščem v Manchestru začela razprava proti zdravniku Hermannu Sandersu, ki je obtožen umora. Ta proces bo nedvomno imel velik odmev ne samo v ZDA, pač pa tudi v svetu. To bo dejansko proces proti teoriji eutanazije. t. j.
Ameriški proleslanli
zahtevajo uhinltev odnosov z Vat kanom
VVASilINGTON, 5.	—	Pro-
testanska skupina ZDA je danes zahtevala od Trumana prenehanje diplomatičnih odnosov z Vatikanom.
Ravnatelj organizacije ((ameriških protestantov za ločitev cerkve od države« Glenn Archer je poslal Trumanu pismo, v katerem pravi med drugim: ((Pričakovana ostavka Mirona Taylora vam ho nudila priliko, da se odpravi ameriška misija v Vatikanu, ki pomeni žalitev Američanov, lij niso katoliške vere. Prišel je čas, da držite svojo pbljubo, da je ta misija bila samo začasnega značaja. Urad Taylora se mora dokončno zapreti, ko bo Taylor zanu-stil Rim. Razne verske skupine, ki štejejo skupno nad 56 milijonov Američanov, bodo z veseljem sprejele to odločitev«.
LONDON 5. V obveščenih krogih javljajo, da sta britanski poslanik v Washingtonu Sir Oliver Franks ki ameriški zunanji minister Dean Acheson razpravljala pred kratkim o vprašanju mirovne pogodbe z Japonsko. Frank* je poslal poročilo Bevinu, ki bo na konferenci v Colombo o tem poročal zunanjim ministrom dežel Com-monvvealtha.
proti povzročitvi smrti, da se olajša trpljenje.
Sanders je zdravil neko 59-letno žensko, ki je trpela na raku. Zdravniki so proglasili bolezen za neozdravljivo in prve dni decembra je bolnica začela umirati. Dr. Sanders je sklenil, da ji bo olajšal neznosno trpljenje in ji je vbrizgal štiri doze po 10 kub. cm zraku v žile ter ji tako povzročil smrt. Zabeležil je nato na zdravniški list bolnice to, kar je napravil. Vodstvo bolnišnice je to javilo oblastem, ki so zahtevale pojasnila od zdravnika, ki je naravnost izjavil, da je tako ravnal iz usmiljenja. Zdravnik je bil aretiran in potem izpuščen na začasno svobodo proti kavciji 25.000 dolarjev. Posebno razsodišče je nato obtožilo San-dersa umora ih danes se je moral zagovarjati pred sodiščem, kjer je izjavil, da je nedolžen. Toda pravi proces se bo začel pozneje, prve dni aprila.
Znameniti angleški zdravnik Lord Goddard je danes pred komisijo za smrtno kazen govoril o raznih juridičnih vprašanjih in med drugim tudi o eutanaziji, ki je zopet aktualna zaradi procesa proti ameriškemu zdravniku Sandersu. Goddard je odločno nastopil proti tem ((umorom iz usmiljenja«. «Ne vidim — je dejal — kako naj se ta vrsta umorov lahko loči od drugih umorov. V tem primeru obstaja nevarnost posnemanja«.
Tudi rimski katoliški list «11 Quotidiano» je ostro nastopil proti eutanaziji in piše, da umoriti bolnike, zato da ne trpi, je vedno umor, tudi če je bolnik sporazumen. List zaključuje, da so,skoraj vsi zdrav1 niki na vprašanje ameriških r.o. vinarjev izrazili to mnenje.
ganov temveč tudi uradnih osebnosti kakršna je na primer Molotov. Poleg tega je dejal, da mu niso znam načrti, ki bi šli za tem, da se bo Jugoslavija vključila v atlantsko cono, ter dodal, da bi o tem morali razpravljati skupno vsi podpisniki atlantskega pakta.
Mo-jugosiovansKi uwinsni dogovor
ANKARA, 5. — Danes so podpisali turško-jugoslcvanski trgovinski dogovor, ki se nanaša na seznam proizvodov, ki jih bo Turčija prodajala Jugoslaviji. Sporazum q plačilih določa, da se bodo izmenjave BEOGRAD 5. — Danes zju- med obema državama vršile na
Maršal Tito spredel
jugoslovanske športnike
traj je maršal Tito sprejel predstavnike jugoslovanskih športnikov in predstavnike nameščencev tovarn, v katerih proizvajajo športne predmete. Delegati so govorili o dosedanjih rezultatih in uspehih fiz-kulture ter se maršalu zahvalili za njegovo skrb za šport. Maršal je nato pohvalil uspehe jugoslovanskih športnikov doma in v inozemstvu.
Ne smemo pozabiti, je dejal maršal, da pri nas ne izvajamo športa zaradi športa temveč zaradi tega, ker je to življenjska potreba. Šport mora naše generacije fizično razviti, okrepiti njihov organizem in ga dovršiti in izboljšati njegovo kakovost«.
Allen v Londonu
LONDON, 5. — Novi veleposlanik ZDA v Beogradu George Allen se je danes ustavil v Londonu na svojem potovanju v Beograd. Kot poroča AFP, je podal nekatere izjave, v katerih je zatrjeval, da je Jugosla-
podlagi kliringa in z otvoritvijo medsebojnega kredita 500 tisoč dolarjev Podpisan ie bil tudi protokol, ki ustanavlja mešano komisijo, ki naj preuči vprašanje odškodnine za nacionalizirano turško imovino v Jugoslaviji.
jem, zmanjšana za 25%. In res je ng tiskovni konferenci pomožni upravnik Marshallovega načrta Richard Bissell izjavil, da bo znesek za finansiranje Marshallovega načrta v bodočem letu verjetno znašal 2 mi-. lijardi in 800 milijonov dolarjev namesto 3 milijarde in 776 milijonov, ki jih je ECA zahtevala. Dejal je, da bodo pri razdeljevanju deležev upoštevali predvsem ((individualne napere vsake države za obnovo«.
V zvezi z včerajšnjimi izjavami Staiforda Crippsa, ki je izjavil, da se je primanjkljaj področja šterlinga zmanjšal, p/že ((Financial Times«:	Pri-
manjkljaj s področjem dolarja se manjša,teda še vedno je prevelik. List smatra, da razvrednotenje ni imflo pr-dvidevane-ga uspeha glede zvišanja angleškega izvoza na podrc-čju dolarja.
«Times» pa s svoje strani pripominja, da jc večina vzrokov, ki so omogočili zboljšanje finančnega položaja, samo začasnega značaja, in pripominja, da bo Marshallova pomeč čez dve let) prenehala in tako bodo dosedanji uspehi nezadostni, če se primanjkljaj redno ne zniža vsako, tromesečje.
Konservativni «Daily Tele-graph« ugotavlja, da je zvišanje rezerv v zlatu in dolarjih v prvem trimesečju, ki je sledilo razvrednotenju, pripisati popolnoma zneskom, ki so bili prejeti na račun Marshallovega načrta. Realni deficit, piše list, če izključimo začasne vzroka izboljšanja, je 400 milijonov funtov letno in na podlagi. tega zneska moramo premeriti nalogo, ki jo moramo izvršiti pred zaključkom Marshallove pomoči v letu 1952. «Daily Herald« pa pravi, da bodo samo večja proizvodnja, večje žrtve ter omejitve na mezdah in dobičkih lahko zagotovili gospodarsko izboljšanje.
Danes se je sestal gospodarski odbor vlade, ki je po trditvah — preučil položaj v okviru včerajšnjih Crippsovih izjav.- Verjetno pa so razpravljali tudi o zvišanju življenjskih stroškov. Cripps se je namreč včeraj razgovarjal s sindikalnimi voditelji, ki pripravljajo za 12. januarja sestanek vseh sindikalnih delegatov iz Anglije. Na tem sestanku bi morali odobriti načelo blokade mezd, ki je povezana s stabilizacijo indeksa o draginji, ki naj bi ne sm-il poskočiti več ko za 6 točk v letu 1950, zato da se »blokada« lahko ohrani.
Protest sindikatov FLRJ!
proti arelaciii Harry Briiloesa
BEOGRAD, 5. — .Vodstvo sin-! cdk&ta pristaniških in ladjedei-' niških delavcev Jugoslavije je, ob priliki aretacije Harryja Bridgesa, predsednika. Mednarodne zveze pomenkih sindi- j katov poslalo veleposlaniku ZDA v Beogradu protestno pismo, v katerem zahteva, naj ukinejo kakršno koli sedno postopanje proti Bridgesu.
Isti sindikat ie zaprosil za posredovanje Try?ve Liea v tej zadevi. «Ta proces — je rečeno v brzojavki — ki je vzbudil zgražanje vsega svetovnega de. mokratičnega mnenja, je y nasprotju z osnovnim) demokratičnimi pravicami državljanov; zato zahtevamo, da OZN takoj prepreči ta proces«.
Ostavka grške vlade
ATENE, 5. — Danes je kralj Pavel sprejel vladnega predsednika Diomedesa, ki mu je podal ostavko celokupne vlade, ki jo je kralj sprejel.
Se pred ostavko vlade je odstopil maršal Papagcs, vrhovni poveljnik grške vojske. Papa-gos ie užaljen zr.radi izjav pod. predsednika vlade Ca-ldarisa, ki je dejal, da je reorganizacija vojske delo vlade in ne Papr-gesa. Njemu je sledil tudi minister za vojsko Kanellopulcs in tud) Venizei /s. Vzrcki tega koraka so navedeni v pismu, ki ga je Venizelcs poslal vladnemu predsedniku in ki pravi, d" -;e voditelj populistične stranke Crldaris, ki it tudi podpredsednik vlade in zunanji minister, za^ci vclivho kampanjo tri mesece pred volitvaani ki še preden j« bil dokončno d ločen dan volitev, ter ie s tem zlorabil svoje prednosti, ki jih ima kot minister.
Ob najnovejši klerofašistični protijugoslovanski kampanji
KDO KOGA
RAZNARODUJE
POSLUŠAJTE NOCOJ ob 19.45 sindikalni pregled, ki ga bo podal tov. B. Pe-tronio po radiu juros'ovan-ske cone Tržaškega ozemlja na valovni dolžini 240 m.
LAVORATORI !
Ascollate questa sera alie ore 19.45 il »Panorama sin-dacaleu di B. Petronio tra-smerso sulTonda di 240 metri da Radio Trieste . zona Ju-goslava.
Spričo nepobitnih dejstev, ki jih naš tisk in naši zastopniki v občinskih svetih tržaških ob. čin iznašajo zaradi najnovejših napadov na slovensko šolstvo, se tukajšnji italijanski šovinistični in iredentistični tisk poslužuje metode ((reci mu, da ti ne reče« ter zadnje dni — kot smo že poročali — bobna o «procesu siaviziranja» v Istri, o uzapostavljanjU)) italijanske šole itd. Med to kampanjo prikrivanja dejanskega zapostavljanja' slovenskega šolstva v coni A in na Goriškem ter v Benečiji spada tudi članek v včerajšnji številki «Giornale di Trieste« pod naslovom «ltz-lijanSka šola pretvorjena y pri-repek jugoslovanske«.
Takoj v drugem odstavku tega članka beremo sledečo debelo laž:
«Italijanska šola je v coni, ki je priključena Jugoslaviji, praktično prenehala obstajati».
V našem listu smo ze večkrat navedli točno statistiko o italijanskih šolah v Istri in na Reki. Kljub temu pa naj jih še enkrat navedemo tudi na tem mestu in ob tej priliki. Na Reki je 12 italijanskih osnovnih šol, in sicer v sledečih ulicah: Piazza Matteotti. Via Brvssich, S. N colo, Cossala, Centocelle, Via Trieste. Piazza Matteotti (pri učiteljišču), Borgo Marina, Ospedale infantile, Via GeZ-si, Via Pacinotti, Belvedere.
Italijanske srednje šole na Reki so sledeče: 1) Liceo Clas-sico; 2) Liceo Scientifico; 3) Scuola settenndle d* Via Gelsi; 4) Scuola settennale di Via Pacinotti; 5) Scuola settennale di Piazza Matteotti; 6) Scuola settennale di Via Belvedere; 7) Istituto Marittimo; S) Scuola Tecnica, 9) Scuola obbliqatoria professionale; 10) Scuola Tečni, ca Commerciale; 11) Istituto Tecnico di economia; 12) Isti-t' to Magistrale.
Italijanskih otroških vrtcev je na Reki 12, in sicer; Via Caio Duilio, Via Bovio, Via Se-gantini, Via A. Manzoni, Via Trieste, Ospedale Infantile, S. Nicold, Borgo Marina, Cento-celle, doposcuola di Via Bovio,
Resolucija imloeia odbora
Svetovne sindikalne zveze
PARIZ, 5. (Tanjug) - Tajništvo Svetovne sindikalne zveze je objavilo dve resoluciji, ki jih je sprejel izvršilni odbor SSZ, od katerih se ena nanaša na delo mednarodnih strokovnih zvez in v kateri se poudarja, da bodo takšne zveze pomenile velik doprinos stvari mednarodne enotnosti delavstva, in priporoča, naj bi v maju t. 1- bil y Budimpešti sestanek predstavnikov strokovnih zvez posameznih držav.
Z drugo resolucijo se ustanavlja poseben urad za vezo med SSK in azijskimi, avstralskimi in afriškimi državami.
Augleški poslanci
v Črni gori
BEOGRAD, 5.	—	Skupina
angleških laburističnih parlamentarcev, ki so na obisku v Jugoslaviji, je prispela na Cetinje v Črni gori. Goste je sprejel tajnik prezidija Ljudske skupščine LR Crne gore in več drugih poslancev. Do sedaj so
Pred spremembo egiptske politike?
Wafdishčna stranka si je zagotovila pri volitvah večino - Komentarji inozemskega tiska
BRUSELJ, 5. — Dne 10. januarja se bo v predstavniškem domu začela debata o osnutku zakona, ki razpisuje referendum za rešitev vprašanja o povratku kralja. Ta osr.utek je senat že sprejel. Predvideva se. da bo debata trajala pri.bližno tri tedne,
Q Trumanovi poslanici
V svoji poslanici, o kateri smo že včeraj poročali, je Truman med drugim priporočal tudi «zboljšanje državljanskih pravic za črnce v ZDA«. S tem je predsednik ZDA javno prizna/ tisto, česar se je do sedaj branila priznati vsa ameriška tako-imenovana demokracija s samim Trumanom na čelu. Zgleda, da so ameriški črnci le preveč zapostavljeni predi «višjo belo raso«, da bodo ameriški črnci v svojih pravicah popolnoma izenačeni z ameriškimi belci.
Pa tudi sicer, če pogledamo na več milijonsko statistiko brezposelnih, na ogromne razlike med siromašnim delavskim ljudstvom po eni strani in raznimi «kralji» petroleja itd. na drugi strani, se nam Trumanove samohvale ameriške demokracije pokažejo v popolnoma nasprotni luči. Sem spada tudi njegov predlog glede reforme socialnega skrbstva iz česar zaključujemo, da kljub vsem hva-lam ZDA še vedno niso toliko napredovale, da bi prebivalstvo uživalo obvezno zdravniško pomoč. Pa tudi glede uresničenja teh predlogov vladajo slabe per. spektive, tako, da že prvi ko-
mentarji o njegovi poslanici, dvomijo, da bodo predlogi izvedeni.
Toda tovrstni predlogi ne predstavljajo glavnega dela Trumanove poslanice. Glavno in važno za Trumana Je vse tisto, kar se bolj ali manj skriva pod Marshallovim planom in atlantskim paktom, a to so že dobro znani nameni ameriških imperialistov, da bi zavladali nad vsem svetom.
Nov muzej «grigioverde»
Citamo v včerajšnjem popol-
. danskem demokrlstjanskem glasilu, da bodo v Trstu ustanovili poleg že obstoječih nacionalnih muzejev raznih vrst orožja italijanske vojske tudi muzej italijanske «grigioverde# pehote. Razlog: slava tržaških italijanskih vojakov, ki so se tako hrabro bili v vseh vojnah za svojo imperialistično domovino v imenu «italianlssimega Trsta«, mora biti nekje prikazana in dobro spravljena ter čuvana, kajti razni spomini na padle tržaške italijanske pešde bi bili bolj na varnem." v muzeju kot pa doma pri njihovih družinah.
Kakor vsaka beseda, pisana ali izgovorjena, tako spada. tudi. ta
KAIRO, 5.	— Vafdistična
stranka si je zajamčila večino v bodočem parlamentu, ki se bo sestal 16. t. m. Ob 4 popoldne je bil izid v 280 okrožjih sledeč: vafdisti 160 poslancev, saadišti 23, liberalci 23, neodvisni 27, nacionalisti 4, socialisti 1, kotla 0. V bodoči zbornici bo torej imela vafdistična stranka ogromno večino in bo verjetno vladala sama. Vendar pa ni pričakovati znatnejše spremembe egiptske politSce. britanski poslanci obiskali Sa- j Kar se tiče zunanje politike, je rajevo in tovarne v Bosni-Her- znano, da je ta stranka proti-cegovini, na Cetinju pa so si angleško usmerjena in zago-ogledali narodni muzej in razne varja neodvisnost. V notranjo-zgodovinske spomenike.	sti pa predstavlja interese
egiptske buržoazije. Med vojno, ko je bil Nahas l.aša na oblasti in ko je potreboval p d-poro ljudstva, je delavstvu dovolil sindikalne svoboščine. Od leta 1946 dalje pa je vlada te svoboščine vedno bolj omejevala z izgovorom borbe proti komunizmu, dokler jim ni odvzela vseh sindikalnih pravic.
Sedanji izidi volitev pa pomeni tudi obsodbo politike prejšnje vlade, ki je z vojno proti Palestini škodila ugledu Egipta. Vendar pa bo morala nova vlada na podla j;) dosedanjih izkušenj vendarle vsaj v majhni meri upoštevati zahteve ljudstva za bolj demokratično politiko.
Tudi v izraelskih političnih krogih izrazajo zmerno zadoščenje za jzid egiptskih volitev. V krogih zunanjega ministrstva se pripominja, da je vafdistična stranka bila le zmerna zagovornica egiptske intervencije v Palestini in da sedaj prav gotovo ne bo naklonjena novi intervenciji.
Pariški listi objavljajo danes pod velikimi naslovi izid egiptskih volitev in poudarjajo zmago vafdistične stranke. Večina komentatorjev predoču-je zgodovino vafdistične stranke in se sprašuje, ali ni njeh prihod na oblast dovedel do spremembe egiptske politike posebno v angleško-egiptskih odnosih in na socialnem področju.
Glede tega piše neodvisni levičarski list «Combat»: Povratek Vafda na oblast napoveduje' nekako spremembo egiptske politike posebno v njenih odnosih- z Veliko Britanijo. Gle-
predlog v tisto vrsto proslavljanja imperializma italijanske države, ki jo je že pred nekaj leti stal težkega poraža.
Toda — vam porečejo —tega nismo krivi mi, tega so krivi fašisti. Med tako govorečimi namreč nikoli nihče noče priznati, da je bil kdaj koli fašist. Noče priznati z besedami, medtem ko vsako njegovo dejanje predstavlja nadaljevanje tistega, kar je 25 let uganjal fašizem. Takšno dejstvo je tudi proslavljanje vojakov tiste vojske, ki se je bo-rils) za dosego imperialističnih ciljev, proslavljanje bodisi s pisanjem člankov, bodisi z osnovanjem pešadiskih imperialističnih muzejev,
Ce bi smatrali ti ljudje da v drugi svetovni vojni borba italijanske vojske ni bila'pravična, bi vedeli, da zato ne zasluži 'nikakršnega proslavljanja. Pra vična vojna je bila partlzanskg vojna. Zato partizanska vojna In partizani zaslužijo, da se jim-ustanovi,vojni muzej!
O tem predlogu seveda «Ulti-me notizie« ne bodo pisale, nje-'nim urednikom pa bo prišlo slar bd, ko bodo na. kaj takšnega samo pomislili.., -
de notranje politike mora Vafd. ki nastopa kot buržoazna liberalna stranka, začeti vrsto zmernih reform in zmanjšati nadzorstva, ki so sedaj vsiljena Egiptu.
Socialistični levičarski list ((Liberation« pa piše: «Tako je Saad, ki je bil več let na oblasti in ki je razpolagal z vsemi sredstvi za pritisk in korupcijo, dobil samo neznatno število glasov. Volivci so strogo obsodili izredno porazno bilanco -z ea®a vlidnnia te sir' "kr Spomnili so se na finančne škandale in so presodili v pravi juč: zunanjo politiko, ki je za de-magoškimi gesli slabo prikrivala svoje hlapčevstvo angleškim m ameriškim interesom.
List «Humanite» pa piše med drugim: «Volivna zmaga vafdistične stranke ima zelo važen politični pomen. Da ga bomo razumeli, se je treba ozreti na zgodovino te stranke. Vafd ima v svojem programu borbo za neodvisnost Egipta proti Ve liki Britaniji ter za izvajanje demokratičnih svoboščin v Egiptu. Toda v razdobju, ko je ta stranka bila na oblasti, je izdala bistveni del svojega programa. Zato bi bilo zmotno misliti, da bo Vafd zadostil pričakovanju po narodni neodvisnosti in demokratičnih svoboščinah egiptskega ljudstva. Upanje za narodno in socialno osvoboditev egiptskega ljudstva je. v delovnih množicah.
doposcuola di Via Caio Duilio, doposcuola di Via Geisi.
Tako je torej število italijanskih šol na Reki, kjer pravi «Giornale», da praktično ne obstajajo. Sedaj pa poglejmo, kako je v Istri;
Italijanske osnovne šole v Istri so sledeče: v okraju Cres-Lošinj je pet italijanskih osnovnih šol; v P.ulju so tri, v okraju Labinj štiri. Po ena italijanska osnovna šola pa se nahaja v sledečih krajih; Opatija, Volovsko, Lo uran, Buzet, Roč, Podgcra, Sovinjak, Portole, Stridon, Pazin, Motovun, Poreč, Vižnjan ,Labinci, Fontane, Or. sera, Maio Grande, Vižnjada, Sv. Lovreč, Torre, Sisano, S, Vincenti, Valle, Galežan, Tinjan, Brioni, Rovinj.
Italijanske srednje šole v Istri; v okraju Cres-Lošinj dve srednji šoli; po ena srednja šota pa še; v Opatiji, Pazinu, Poreču, Orseri, Pulju, Balah, Tinjanu -Rovinju in Labinu,
Vse navedene številke se nanašajo na šolstvo v letu 1947-1948. Z vzporedbo s prejšnjimi leti je število šol v Istri in na Keki naraslo, zaradi novega sistema, po katerem traja ob-cezno obiskovanje šole 7 let namesto 5. Ko učenec absolvi-rq vseh 7 razredov pa seveda še ne opusti učenja. Tisti učenci, ki imajo namen nadaljevati študij preidejo v srednje šele. Tisti pa ki gredo na delo v tovarne, se morajo vpisati cbvezno v. vajeniške šole. Njihov delovni dan traja S ur dnevno od katerih so štiri ure posvečene šoli, štiri pa praktičnemu delu. Selški program je v teh šolah v glavnem program srednjih nižiih šol, z dodatkom tistih predmetov, ki so dotično stroko važni. Učni jezik je materinski jezik u-čenča.
Poudariti je treba, da je bilo stanje italijanskih šol v Istri in na Reki po osvoboditvi zelo težko. Mnogo šolskih poslopij je bilo porušenih ali težko peškedova-rtih, primanjkovalo je šolskih knjig, število učnega osebja je bilo skrčeno, primanjkoval je didaktični material. Vse te pomanjkljivosti je ljudska oblast odstranila.
Reakcionarna propaganda, ki je imela svoja glavna središča p Trotu in v Pulju pod zaščito angloameriških okupatorjev, je storila vse, da bi italijanske šolnike dovedla do tega, da bi opustili svoja mesta in na ta Tiači1« preprečili ražvoj itali-;anskih šol. Na ta način so hoteli dokazati, da italijanska kultura ne more obstajati. Ti manevri, so imeli r 'Mi v :a pri nekaterih italijanskih šolnikih, Toda na splošno je manever doživel polom. Namesto malega števila reakcionarnih šolnikov in takšnih, ki jih je zavedla sovražna propaganda, so prišli iz Italije zavednejši in delavnejši šolniki. Poleg tega pa so ponovno stopili na svoja mesta tisti, ki so prej pouk o-pustili, sedaj pa so po obiskovanju posebnih tečajev bili ponovno sprejeti v. službo. Na ta način so dobile italijanske ote potrebno število učnih moči in mogle v celot; delovati.
mn
PARIZ,. 5. - Narodna skupščina je danes zjutraj s 331 glasov) proti 181 odobrila celokupni osnutek zakona o kolektivni konvenciji. Kakor smo že včeraj poročali, je skupščina zavrnila člen, ki določa- ob vezno arbitražo pri socialnih sporih. Bidault je pri tem dobil samo 156 glasov, proti njemu pa je glasovalo 263 poslancev. 2e prej je Bidault napovedal, da bo med’ debato po stavil vprašanje zaupnice, ko pa je videl, da je položaj zanj resen, ni tega storil. In tako je napravil tudi pri razpravlja, nju o ostalih členih osnutka, tem je bilo izredno zasedanje skupščine zaključeno.
Drugo težko vprašanje je bilo i.rašanje ital’jenskih učnih knjig, od katerih so bi'e najpotrebnejše takoj natiskane v Jugoslaviji, ostale pa nabavljene v Italiji. Mimogrede omenjamo, iz je «U ione deS!i Ita-liani« v času oborožen'■ borbe proti oku ra or jem izdalo prvo čitanko za prvi razred. Tedi glede ostalega didaktičnega materiala je stanje norma’no.
Vse to istrski CLN, od katerega pravi «Giorna'e», da je preje', podatke, prav dobro ve, Pa kljub temu prihaja do zaključka s piscem členka vred, da v Istri italijansk h šol prak-tič :o ni.
Pozivamo sGiomale di Trieste«, naj nam navede podatki? o slovenskem šolstvu n. pr. v Slovenski Benečiji, ki že od leta 1866 ječi pod Italijo.
Vemo, da tega ne bo "torti, kajti deset in desettisoči Beneških Slovencev nimajo niti enega otroškega vr‘ca in niti ene slovenske osnovne šo'e. da o srednjih sploh ne govorimo. Ng Goriškem pa kier nekaj slgvenskih Jot obstaja, si italijanska vlada izmišlja vse mogoče protizakonite in protiustavne ukrepe s katerimi hoče onemogočiti obiskovanje teh šal Tisk pa, ki proti takšnim ukrepom protestira, ga vladini predstavniki tožiio sod'šču kot je to primer z gor iškim tednikom «Soča», ki so ga prav te dni obvestili, da je proti njemu vložena tožba.
To so dejstva, po katerih sodi in bo sodil ves kulturni in civilizirani svet o tem, kdo koga nacionalno zat:ra kdo koga slovanizira in kdo koga PO-italijančuje!
(Nadaljevanje sledi).
TRŽAŠKI PN EV NI
—e—ggeg—an—ccsagcgcss ssssbsbsss ' bssbsbbssb ana  ■ ■	■-	apaaa	mm. "■■■■ ssmšte 1,1 1 "■	j.■» ■	 ■■	■■	■	aeeaa
Usoela Drotestna Stavka0llliarovai|)e 0,rfll1 Kapitulantsko stališče
industrijskih delavcev1' " “ “ormtsUčnih ..—aiistoV
Članice odbora za novoletno I jelko so se dne 4. t. m. zgla-| sile v otroški bolnici Burlo
Uslužbenci IA.CP odklonili predloge urada za delo ter sklenili nada-'GarofoI°- s seboj so pripeljale ljevati s stavko - Upokojenci RAS ponovno v borbi za svoje pravice novoletna darila: dve veliki ko‘
Včerajšnja dveurna protestna, stavka industrijskih delavcev je popolnoma uspela. Točno ob 10 so zapustili delavci vseh tovarn in podjetij kot tudi uslužbenci ACEGAT-a delo, s katerim so ponovno pričeli ob 12, ko je bilo protestne stavke konec.
Kot je bilo določeno so se stavke udeležili tudi delavci srednje in majhne industrije, ki so s tem dokazali svojo solidarnost z borbo industrijskih delavcev za svoje pravice. Tudi tramvajski premet je bil ustavljen, dokler ni bila zaključena stavka.
Fo vseh tovarnah in podjetjih, kjer so delavci stavkali, so : e vršila razna javna zborovanja, na katerih so sindikalni predstavniki prikazali položaj, ki jo nastal po prekinitvi po-
gajanj z združenjem industrij-cev ter pozvali vse delavce, da še poostrijo svojo borbo v ofenzivi proti razrednemu sovražniku.
Obeta se uresničitev tržaškega velesejma
Predsedstvo ustanove, ki ji je poverjena skrb za uresničitev tržaškega velesejma, je te dni izročila tvrdki Audoiy in Frandoli prva gradbena dela. V kratkem pa bodo izlicitirana še nadaljnja dela na velesejm-skem prostoru. Poleg številnih paviljonov in okrasnih zidav, je predvidena tudi gradnja nekakšne mednarodne palače, ki naj bi služila kot stalni upravni sedež obmejnim državam -razstavlja'kam.
Takoj po končani stavki industrijskih delavcev so se ponovno sestali 'predstavniki cbeh sindikalnih organizacij, ki so določili, da se bo borba industrijskih delavcev v prihodnjih dneh zaostrila, čfi bi medtem ne prišlo do rešitve vseh perečih problemov. Kot pa kaže ne nameravajo delodajalci izpre-meniti svojega stališča, zato je dolžnost vseh industrijskih delavcev, da tokrat ne popustijo, temveč da cdlcjno nastopijo borbo v obrambo svojih pravic in interesov.
60 tržaških delavcev na obisku v Sloveniji
Danes ponoči ob 2. uri je s tržaškega kolodvora odpotovala skupina 60 tržaških delavcev in kmetov v Slovenijo. Od teh jih je 30 iz ladjedelnice Sv. Marka, 15 iz Ilve, 15 pa iz Padrič in Trebč. Obiskali bodo nove velike tovarne v Ljubljani, na Jesenicah in v Mariboru. O vsem, kar bodo izletniki videli, bomo podrobno objavili po njihovem povratku.
tramvajske postaje oddaljene tudi od hiš. tako da se v primeru slabega vremena ne morejo zateči niti pod streho ali v hišno vežo.
Kot smo že omenili, je bilo vprašanje izgradnje tramvajskih {akalnic že večkrat predloženo odgovornim oblastem v proučitev; kljub važnosti vprašanja pr ni bilo nikoli .odgovora in tako se je vsa stvar zavlačevala ob splošnem nezadovoljstvu prizadetih tramvajskih potnikov.
Pred dnevi pa smo izvedeli, da obstaja upanje /a rešitev zgoraj omenjenega vprašanja. Odgovorne oblasti so baje končno vendarle oren'ile vprašanje ter so bile v teku tega proučevanje't)dstrenjene že razne ovire, ki bi preprečevale uresničitev izgradnje tramvajskih čakalnic. Upamo, da tokrat ne bo ostala vsa stvar samo pri lepih besedah in obljubah, temveč da se bedo končno odgovorni krogi odločili zgraditi tramvajske čakalnice, s čemer bi prav gotovo ustregle in zadovoljile vse tržaške prebivalce.
NASI CITATELJI PIŠEJO
Še nekaj o naši «manjvrednosH»
Gospod odvetnik HarabaglUt, demokristjanska zvezda v občinskem svetu, ki misli uničiti naše šole s poceni dokazi o umanjv rednosti)) naše kulture, ijotovo iti bral v . preteklosti kot list «Piccolo» in danes «!’-lunedin. Sicer ne bi izustil tuke zlobne bedarije. Kajti zaveda naj se, da brez kulture nekaterih velikih sinov cme zemlje, ki se začenja pred vrati Trstu, ne bi mogel: 1. Voziti se v emadre-patrios z električnim vlakom.
Vsi vemo, razen g. Harabaglie, da se izmenični tok, ki je danes kri in življenjska sila vsake industrije širom po svetu, dolga desetletja ni mogel uporabljati. Zakaj? Zato ker nobena uvišja kultura» ni mogla iznajti zanj pripravnega motorja. —
Tramvaj s motorji na istosmei'-ni tok zaradi tega iti mogel voziti dalj kot 1500 metrov. To
kljub veličini Harabagliere |(.	okajenega
dvatisočletne kulture m drugih ,^o„K Kri „ !T1 PliapM, h za par stoletij mlajših,
Sele ko Je sin skromnega pravoslavnega Popa v kameniti Liki iznašel asinhronski motor so svet prepregli električni daljnovodi visoke napetosti in stekli brezdimni vlaki. Sele tedaj so lahko nastajale tovarne tudi daleč od električnih central. Ta veleum, katerega iznajdbo imenujejo mnoge inozemske knjifje kot najgenial-nejšo v elektrotehniki jakega toiea, se je imenoval inč. Nikola Tesla.
2, Ali ve gospod advokat Ha-rabaglia, da bi se gospodje iredentisti ne mogli pogovarjati po telefonu z Rimom, če bi ne bilo bifilamih tuljav, ki so vključene vsakih nekaj kilometrov v telefonski kabel. De Ga sp eri in Sforza bi se morala voziti v Tržič za sprejemanje telefonskih pogovorov iz Trsta, saj bi sicer že v Benetkah v telefonu ne slišala drugega kot nerazumljivo bevskanje. Zato se ja gagajoči Morseov telegraf še celih petdeset let smejal mlajšemu bratcu — Bellovemu telefonu. Smejal se mu je kljub raznim dvatisočletnim kulturam vse dotlej, dokler ni slavonski pastirček Pupin sezul opanke, slekel ovčii kožuh in postal eden izmed najbolj znanih ameriških znanstvenikov, ne da bi se frri tem potujčil. Kako je to postal, je sam napisal v knjigi: uOd pastirčka do iznajditelja». ki je bila seveda prestavljena na mnoge jezike, razen seveda v italijanščino, ker bi se sicer ebalillev ne mogli ponašati proti slovenskim šolarjem 3 njihovo dvatisočletno kulturo.
Položaj uslužbencev IACP se je po zadnji skupščini, ki se je vršila v sredo r.a sedežu Delavske zbornice, še zaostril. Delodajalci, katerim so sindikalni predstavniki predlagali, da bi se pogajanja nadaljevala, so izjavili, da nikakor ne nameravajo odstopiti od svojega stališča ter da ne bodo ugodili zahtevam svojih uslužbencev. Na tako izjavo so uslužbenci IACP odgovorili z odločnim nastopom ter z izjavo, da bodo s stavko nadaljevali, četudi bi se morala še delj časa zavleči. Stavka uslužbencev IACP traja namreč že več kot 20 dni in vendar niso moglj v tako dolgi borbi doseči uresničenja niti ene izmed svojih upravičenih zahtev.
Včeraj zjutraj so odšli predstavniki uslužbencev IACP na urad za delo, kjer sc razpravljali o rešitvi perečega vprašanja. Predstavniki urada za delo so predložili svoje predloge, ki naj bi bili sprejemljivi za obe zainteresirani stranki. Predstavniki uslužbencev zgoraj omenjenega zavoda so predložene predloge odbili, ker so jih smatrali za nesprejemljive.
. Stavka, ki bi se tako lahko zaključila že v nekaj urah, se nadaljuje in kot kaže se še ne bo končala. Posledice bodo občutili seveda edinole uslužbenci, katerih borba do sedaj ni imela nikakega uspeha.
šari sadja, dva hlebca «Motta« in dve papirnati vreči, kakršne
so dobili ostali obdarovani otroci. Vreči sta bili napolnjeni s čokolado, mandolati, piškoti
in bonboni. — Vodstvo bolnice se je toplo zahvalilo.
Osebno izkaznico
mora imeti vsak prebivalec cone A
Po odloku VU št. 228 z dne 15. decembra lani mora imeti vsak prebivalec cone A Tržaškega ozemlja osebno izkaznico. Zaradi tega obvešča consko predsedstvo vse one stalno (rezidentne) in začasno (dimo-ra) naseljeno prebivalstvo, ki še nima novih osebnih izkaznic, da si jih mora oskrbeti najkasneje do 15. aprila t. 1. Oseb. no izkaznico mora imeti vsak, ki je dopolnil 15 let starosti.
vprašanja o povisamu cene
Vsi se spominjamo, kako veliko razburjenje je zavladalo med vsem prebivalstvom Tržaškega ozemlja, ko se je razširila vesft, da bodo ceno plinu in električni energiji povišali. Przv posebno prizadeti zaradi te vesti so bili tržaški delavci, ki se nahajajo zaradi težkega gospodarskega položaja v zelo kritičnih razmerah. V dneh, ki so sledili loj vesti, so se neprestano vrstili protesti delavcev raznih tovarn in podjetij, ki so zahtevali, da bi bil ukrep o povišanju cen p električni energiji in plinu ukinjen.
Položaj sc je zaradi tega ukrepa celo tako zaostril, da so bili trije najbolj «agiini» »sindikalisti« Delavske zbornice prisiljeni dati ostavko, ker so na seji občinskega sveta glasovali za to, dr. bi bile cene plinu m električni energiji povišane. Do tega koraka so jih pri-r silili prav delavci včlanjeni v
m umjA	vijEfjjEAmtsvjE m
Tržaški kaznjenci
v gladovni stavki
Vinski brate! so bil nogoiivi
Polici ju je	sinoči imela
opravka s 5 pijanci, ki so 3 precejšnjo količino vinske kap. Ijice v glavi	kolovratili in
nadlegovali druge. Prvi od teh je Guerrir.o Cergol iz Ul. del-1’Ippodromo 10. Tega so polici-
v
lokalih ECA v Ul. Pascoli, kjer
je nadlegoval	druge osebe.
Guerrino Stocovaz iz Ul. Cro-sada 12 pa je napravil konec svojemu brezciljnemu kolovratenju po mestu v Ul. della Guardia. Tretji na vrsti je Kar. lo Bassaldella. Tega so ob 1.45 zjutraj našli na Trgu pri Sv. Jakobu, ko se je skušal spraviti na noge. Zadr.ji na vrsti je bil Ivan Marži iz Ul. Marche-setti 15. Pijan kot čep je vstopil v neko gostilno v Ul. San Marco. Ne da bi ga kdo kaj vprašal, je začel zmerjati gostilničarko. Ker ga niso mogli pomiriti, je morala poseči vmes policija, ki,je Marzija odpeljala za zamrežena okna. Tej druščini moških pijancev je treba dodati predstavnico nežnega spola. Ta je 55-letna Marija Sferza, brez stalnega bivališča. Potem ko se ga je dobro na-srkala, je začela v baru Russina v Ul. Paganinl nadlegovati goste. Tudi njo je emerger.ca odpeljala na hladno.
Upokojenci RAS (Riunione Adriatica dl Sicurta) so zopet zaostrili svojo borbo, da bi dosegli povišanje pokojnin, ki so sedaj mnogo prenizke. Delodajalci, ki so hoteli pred časom borbo upokojencev streti s tem, da so ponujali posameznim upokojencem izplačilo posebne nagrade, niso seveda v pogledu rešitve spornega vprašanja prav v ničemer izpreme-nili svojega stališča, Zaman so bila vsa pogajanja, zaman protesti in zahteve. Zato so se upokojenci sedaj odločili, da bodo svojo borbo zaostrili ter bolj odločno zahtevali povišanje pokojnin, kar jim po dolgoletni službi tudi po vseh pravicah pripada.
V zvezi z amnestijo, proglašeno v Italiji, je bilo že v torek zvečer opaziti med kaznjenci tukajšnjih zaporov v Ul. Coroneo razgibanost, ki je končno dovedla do# gladovne stavke številnih pripornikov. Tem so se kasneje pridružili še drugi in v sredo zjutraj je šte-
li) po en obrazec volivnih imenikov vsake sekcije.
Vsak meščan se v tem obdobju lahko seznani z omenjenimi sklepi in obrazci. Poleg tega ima pravico proti tem sklepom in dodelitvi volivcev posameznim sekcijam pritožiti se preko občine na consko vo-
vilo gladujočih, ki zahtevajo livno komisijo, ki ima sedež v razširjenje amneštije tudi na • justični palači soba 299 m to tržaške zapore, naraslo r.a 350. i do vključno 15. t. m.
Vseh 350 jetnikov, ki odklanja- ------------------————-------------------
jo hrano, se je obenem vzdrža- _ ...	.	„	-Ji
lo tudi priložnostnih del. j DMuKO pl0C3D3 nCprCVIUflOSl Kako se je gladovna stavka
razvijala včeraj, r.i mogoče reči kajti suhoparno policijsko poročilo zatrjuje, da se je 150 kaznjencev že skesalo in pričelo por.oviio sprejemati hrano. Po. ročilo nadaljuje, da so jetniški pazniki povsem gospodarji položaja in da vlada najlepši red in mir v vseh oddelkih kaznilnice.
Volivci, preglejte volivne imenike
Na podlagi čl. 31, ukaza št. 190 z dne 19,9.1945 javlja županstvo da so od včeraj pa do 15. t. m. na sedmem volivnem oddelku v občinski palači v Ul. Diaz št. 23-25, III. nadstr. na vpogled: a) sklepi občinske volivne komisije z dne 28. decembra 1949, nanašajoči se na revizijo
Z rešilnim avtom, so včeraj opoldne pripeljali v glavno bolnišnico 17-letno šiviljo Angelo Ftmsone iz Ul. Ccmmerciale 73. Dekle so sprejeli v eskrbo na kirurškem cddelku, kjer ji bodo zdravili rane po. životu, na kolenu in komolcu. Medtem ko se Fungone ni spomnila ničesar več, kako s,e je ponesre-čilu, je njena prijateljica 17-letna Nella Bonivento iz Ulice | Giulia 19 povedala, kako je prijateljica postala žrtev nesre. če. Obe dekleti sta se vračali domov. Prav pred vežo, kjer stanuje Bonivento, se je Fungone spustila v tek čez cesto, da bi ujela tramvaj, ki je prav tedaj privozil na bližnje postajališče. Dekle pa Je bilo neprevidno jn ni pogledalo, če prihaja z nasprotne strani vozilo. In tako je nesreča hotela, da je prav tedaj vozilo z
razdelitve votivnih okolišev v nasprotne strani motorno kolo,
volivne sekcije, revizijo votivnih območij, revizijo zbirališč volivnih sekcij in končno revizijo dodelitev volivcev posameznim sekcijam;
ki je z vso silo udarilo v Fungone in jo prevrnilo na tla. Na motornem kolesu se je vozil njegov lastnik Alojz Benan iz Drevoreda XX septembra 36.
KOLEDAR
Q£edailtiče - 'fcino- - Hladil
Petek 6. januarja
Sv. Trije kralji, Darin Sonce vzide ob 7.46, zatone ob 16.36. Dolžina dneva 3.50. Luna vzide ob 18.53. zatone ob 9.37. Jutri sobota 7. januarja Valentin šk., Svetoslav
Kal le z gradnjo tramvajskih čakalnic
Ze večkrat smo v našem časopisu načelj vprašanje izgradnje tramvajskih čakalnic, v katerih bi našli zaklonišče vsi potniki, ki so sedaj izpostavljeni raznim vremenskim neprilt. kam. Da je vpračanje zelo važno ter zahteva nujno rešitev, so nam potrdila nešteta pisma, ki smo jih prejeli prev v zvezi z gradnjo teh čakalnic 3 strani naših čitateljev. V vseh teh pi smlh so se prebivalci raznih okrajev Trsta pritoževali nad pomanjkanjem takšnih čakalnic, v katerih bi lahko potniki čakali tramvaj «li filobu-', he
da bi bili izpostavljeni dežju.
vetru ali vročim sončnim žar-koto Prav posebno ostri so bili protesti prebivalcev iz predmestju Trste-, kjer .30 navadno
Prometna nesreča na Trgu Venezia
Kr lesar Virgllij Reggio iz Ul. Cancellieri 12 se je včeraj vozil s kolesom po obrežju Nazzario Sauro. Ko je dospel na Trg Venezia, je zavil na levo, ne da bi pogledal, ali je cesta prosta. V tem je z nasprotne strani vozil avto Fiat 500 z evidenčno tablico 17583, v katerem je bil lastnik Dante Gregoretti iz Ul. Media 3. Cim je šofer videl pred seboj kolesarja, je pritisnil na zavore, da bi ustavil avto. Skušal je še z avtom zavoziti vstran. Bilo pa je prepozno, kajti kolesar se je naenkrat znašel pred avtom, ki je vanj butnil s precejšnjo silo, tako da ga je vrgel s ko-
OTVOUITEV KOPSEGA liETl T TRSTI
TUDI TO RIMSKO SO ZABELILI Z IREDENTIZMOM
Delavski zbornici, ki so se naveličali, dzi bi njihovi predstavniki v sindikalni organizaciji navidez branili interese delav-r.tegu razreda, v občinskem svetu pa glasovali za ukrepe, ki so seveda- na škodo teh interesov.
Enotni sindikati so takoj v začetku izdali poseben protest, v katerem so zahtevali preklic tega ukiepa, ki bi predstavljal za tržaški delavski razred n--Vo žrtev. Voditelji te sindikalne organizacije pa so takrat obljubili, da bodo svojo borbo še zaostril; ter da bodo na v‘ek način nadaljevali z odločno borbo, dokler nQ bo to vprašanje rešeno v korist tržaškega delavskega razreda.
Nekaj čase- po tem protestu in izjavi ni bilo nobenega glasu s strani Enotnih sindikatov; vprašanje je tako rekoč zaspalo, Včerajšnja «Unita» pa cbjavlja med drugimi sindikalnimi članki tudi članek, v katerem obravnava prav to vprašanje. V članku piše pisec, da se je na sedežu Delavske zbornice vršila seja med predstavniki Delavske zbornice in E-notnih sindikatov, na kateri so razpravljali prav o vprašanju povišanja cene plinu in električni energiji; na tej seji so končno predstavniki obeh sindikalnih organizacij sklenili, da bedo zahtevali od odgovornih oblasti. «če že ne ukinitev krivičnega ukrepa, pa vsaj podaljšanje roka, ko bi ta ukrep moral stopiti v veljavo«.
Ali nam je treba ob navedbi tega zaključka še kaj pripomniti? Mislimo, da ne. Stališče predstavnikov obeh sindikalnih organizacij je tako sramotno, da bi- Človek :ie našel dovolj primernih besed, da bj ga ožigosal. In to nai bodo voo.iteI.ii sindikalnih organizacij, katerih namen je zaščita- interesov delavskega razreda! Voditelj; E-netnih sindikatov so šli v svojem kapitulantstvu žP tako daleč, da si pred predstavniki DZ ne upajo zagovarjati stališča, ki so ga zavzeli pred svojim članstvom, temveč sprejmejo hlapčevsko stališče predstavnikov Delavske zbornice, ter so pripravljeni zahtevat; samo «oodaljšanie roka-, ko bj moral s/topiti ukren o povišanju cene clinu in električni energiji v veljavp«.
Kominformistični ((sindikalisti« so v zadnjem času že večkrat dokazali svojo hlapčevsko vodvrženost atalittču, voditeljev Delavske zbornice ter preko njih interesom delodajalcev; toda ta njihov zadnji korak mora prepričati vsakogar, ki je imel o stališču teh ljudi ter o njihovih namenih v sebi le še trohico dvoma. Zakai niso kot voditelji sindikalne organizacije vsai pričeli z obljubljeno borbo za ukinitev tako krivičnega ukrepa, temveč so že takoj v začetku popustili ter za' htevaio samo i? »podaljšanje roka«?
Tržaško delavstvo bo imelo ponovno priliko videti, kam ga vodijo tisti ki si danes upajo na vse strani kričati 0 usnešni borb; sindikalne organizacije v obramb« interesov delavskega razreda
SPOMINSKI DNEVI
1S47 je bilo K Renčah veliko
zborovanje demobiliziranih borcev JA za ves mirenski okraj v obrambo
svojih pravic" in pravic a vsega primorskega ljudstva.
1947 so organi FSS t; Gorici aretiral i predsednika okrožnega odbora Zveze pri-• morskih partizanov za
Goriško tov. Jožeta Kodermaca.
1949 je jugoslovanski delegat pri Organziaciji združenih narodov dr. Jože Vilfan predložil glavnemu tajništvu OZN protest proti novim kršitvam mirovne pogodbe pri izdajanju osebnih izkaznic.
PRESKRBA
Delitev izparelega mleka. Se-
pral sporoča, da bodo danes 6. t. m. pričeli v mestu irj podeželju deliti izparelo mleko, in sicer po '7 (sedem) škatel za skupino od 0 d6 9 in preko 65 let stare proti odvzemu odrezka V in VI; po 4 (štiri) škatle za skupino od 9 do (j5 let na enaka odrezka ter po 7 (sedem) škatel za umetno hranjene otroke, za bolnike, noseče žene, dojilje ir.' delavce izpostavljene zastrupljenju na odrezke z datumom od 1. do 31. t. m. dodatnih nakaznic, oziroma na odrezke vseh štirih tednov.
Konec razdeljevanja 31. t. m. Cena 82 in 83 lir.
Iz življenja ASIZZ
V ponedeljek 9. t. m. ob 10 bo seja izvršilnega odbora ASIZZ.
Nočna služba lekarn v mesecu ianuarju
Barbo-Carniei, Garibaldijev trg 5, tel. 90-015; Benussi, Ul. Cavana 11, tel. 52-72; Ravasini, Trg Liberta 6, tel. 89-81; «Alla Salute«, Ul. Giulia 1, tel. 95-369; Zanetti, Ul. Mazzini 43, tel-78-16; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
Lekarne z nočno službo se zapirajo ob 31, dodatne pristojbine pa se pričnejo pobirat; po 22. uri.
Za novoletno jelka so darovali
N. N. 100, Marija S. 40, Sintič Angelca 100, Kerti Vene. 30, For-česin Marija 40, Stolla Leopold 200, R. Tusulin 100, Modrijan Mirko 200, Cink Josip 100, N. N. 200. OJo Laura 100. Podpis nečitljiv 100, Giordano Bruna 50, Quarantotto 50, G. Karis 150, Bartolucci Ruggero 100, Fabretto Elena 100, ime nečitljivo 435, ime nečitljivo 100, Faccio R. 100, ime nečitljivo 200, podpis nečitljiv 100, Ivan Josipovič 100, Gonr.-esel 300. podpis nečitljiv 100, R. Cilenšek 500 lir.
ASIZZ Opčine nabrale: Peršič Francka 170, Zlobec Marija 200, Milič Marija 100, Sosič Tončka 20, Škabar Zora 60, Kalc- Slava 100, Zafred Jožefa 200, Mahnič Albina 100, Rudolf Karla 200, Furlan Bernarda 300, Vremec Mihaela 100, Godnič Josipina 100, Sosič Josipina 100 Skerlavaj Marija 50, Taučer Ana 50, Kodrič Amalija 100, Spacal-Vodopiv.ee 500, družina Berginc 200, Gorkič Tončka 200, Malalan Justina 100, Sosič Jožefa 300, Malalan Frida 500, Skrlavaj Zofka 100, Vaclik Justina 250, Sosič Anton 50, Malalan Karel 300, Cerkvenik Pavlina 300, Sosič Nela 200, Kralj Romana 100, Pregelj Jožica 300, Ban Zora 200, Kralj Klara 200, Sosič Micin Ana 500, Stubelj Justina 400, Kranjc Hedvika 350, Uijan Vanda 200, Berce Viktorija 200, Hrovatin Jožefa 100.
Današnji urnik trgovin
Danes na praznik sv. Treh kraljev, bodo vsi trgovski o-brati odprti samo do 13. ure. Isto velja tudi za mesnice, javne tržnice ter brivske in česa-1-ne salone.
Prvi obrok trošarinskega davka
Županstvo sporoča, da je treba plačati do 10. t. m. na občinskem trošarinskem uradu V Ul. Mazzini 6, II. prvi obrok trošarinskega davka. Ta davek morajo obvezniki poravnati, tudi če niso prejeli plačilnega •naloga. Za zamudnike, ki se tega roka ne bodo držali, pa čaka poseben kazenski odstotek/ ki jim bo k davčnemu znesku prištet.
klet v Ljubljano in na Bled Samo še jutri vpisovanje
Potovalni urad «Adria-Ex-pre3s»' v Ul. F. Severo 5-b obvešča da priredi 22. t. m. enodnevni izlet v Ljubljano ter istega dne ločen izlet na Bled, za katerega se lahko prijavijo tudi tisto osebe, ki nameravajo prezimovati na Bledu ali Pokljuki.
Vpisovanje za oba izleta je podaljšano do 7. t. m. Pojasnila dobite tudi po telefonu št. 29.243.
KDOR DRUGIM JAMO KOPLJE,
sam vanjo pade
Lagala sta, da Je oKradel gospodar, samo da bi se ga iznebila
Običaj sodišč v Italiji jc, da vsako leto s posebno svečanostjo začnejo tako imenovano sodry> leto. Ker pa tudi na tržaškem sodišču, kakor sicer po drugih uradih, sedijo še vedno funkcionarji, ki jih je poslal sem Rim prirejajo tudi ti tukaj nekaj udobnega. In ta o-tvoritev tega sodnega leta na tržaškem sodišču je bila včeraj zjutraj v vgliki dvorani prizivnega sodišča. V njej so bili zbrani predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Bili so general Hoge, ki Je nadomestoval odsotnega generala Aireya, general Eddleman, polkovnik Woorhis, ravnatelj departmana za pravne zadeve Vojaške upra-v , polk. Mc. Colm, maj. Bay-liss in drugi. Dalje od civilnih oblasti predsednik cone prof. Palutan, odv. Tanasco, župan Bartoli, škof Santin in rektor univerze Cammarata, Prisotni so bili tudi predstavniki jugoslovanske, francoske, avstrijske in italijanske misije v Trstu ter švicarski konzul.
Ob pol enajstih so prišli v dvorano državni tožilec San-tommaso z ostalimi tožilci, ves sodniški zbor prizivnega sodišča s predsednikom sodišča dr. De Francom na čelu. Ker Je tu v Trstu običaj, da je «madre-patria« cenena zabela, ki se jo
lesa na tla. Na kraj nesreče je j lahko povsod meša, je ž njo ~ '	z-, belil svoj uvodni govor tudi
državni tožilec dr, Santommaso. Visoki državni uradnik se ni spustil v globoko znanstveno diskusijo kot rektor Cammarata in dokazoval, da ni nikdar prenehala suverenost Italije nad Trstom, pač pa se je kot pravi državni uradnik zahvalil svojim gospodarjem ali točneje pozdravil generala Aireya z besedami: #ki je v svojih poročilih na OZN s svojim izbranim političnim občutkom ponovil svoje mišljenje, da sta varnost jn napredek CTO-ja samo ob priključitvi k Italiji, kakor so to predlagale vlade Velike Britanije, ZDA in
z rešilnim avtom prispel Rdeči križ. ki je ranjenca takoj odpeljal v bolnišnico. Tam so pa videli, da ima Reggio le manj-še praske na nogi. Tako je ranjenec lahko šel domov, čim so mu obvezali in.izprali rano.
Kos prsla ji je odrezalo
Med delom v knjigoveznici tvrdke Glessich v. Ul. Ginna-stica 32 se je včeraj zjutraj ranila 20-letna knjigovezka Uršula Torzulli iz Ul. Crocifisso 4. Stroj za obrezovanje knjig ji je odrezal prvi člen kazalca na levi roki.
Franclje 20. marca 1948. prebivalstvo Trsta in Tržaškega ozemlja ima tako prav pri načelniku Vojaške uprave najboljšega in vplivnega 'tolmača svojih čustev in želja«. Kajpada ni manjka! pozdrav škofu, pravemu duhovnemu očetu ljudstva v Trstu in Istri, ki ga (.astotij, ljubijo in špostujejo vsi zaradi njegove dobrote, u- mo-sti in poguma. Pozdravljen je bil kajpada tudi rektor, {(Simbol« znanstvene tradicije in italijanske kulture na tej italijanski ?emlji, ki jo krivično ospo-ravajo Italiji. Po vsem tem uvodu iredentističnega kova iz ust najvišjega predstavnika sodne oblasti v Trstu pred an-gloameriškimi oblastniki, ki tu zaupno — ali vsaj tako pravijo, — upravljajo to ozemlje, se je govornik lotil pregleda delovanja sodišč v preteklem letu, bodisi na porotnem, okrajnem, okrožnem prizivnem sodišču itd. Govora je bilo tudi o jet-nišnici, o tem, da bi pri vsakem prizivnem sodišču morali ustanoviti center za prevzgojo mladoletnih. Ta center naj bi imel vse potrebne ustanove za mladoletne kaznjence. Vojaška uprava pa ja zagotovila kredite za gradnjo teh zavodov, ki bodo nekateri že letos pod streho, Se pred tem se je govornik dotaknil upravnega ustroju na Tržaškem ozemlju v coni A. Omenil je ustanovitev conskega upravnega odbora, 1:1 ima iste funkcije in oblast, kakor jo določa italijanski zakon pokrajinskemu upravnemu odboru. Ustanovljen pu je bil jurisdik-cijski upravni prizivni odbor, ki bi moral sprejemali pritožbe proti odločitvam vojaške uprave v coni A. Ustanovljeno je bilo sicer prizivno sodišče s funkcijami kasacijskega sodišča, Vendar pa z omejenim obsegom. Zadeva bi po govornikovem predlogu morala biti rešena na ta način — in to tudi na upravnem- področju —, da bi pritožbe kar naravnost
sprejemali na prizivne bodisi upravne in sodne urade v Italiji. Skratka govornik ni bil preveč skromen, zahteval je popolnoma izenačenje tukajšnje uprave z italijansko.
Za zaključek je spregovoril predsednik sodišča De Franco, južnjak po rodu ;n govorici sploh, V res kratkih besedah pa vseeno ni manjkalo nekaj zabele. S poetičnim in patetičnim glasom je govornik klical pravico — tako namreč, kakor si jo predstavniki rimske pra-viče želijo —, da bi se vrnila za Italijo, da bi sc ona zopet pokazala na tej zemlji, katero je morala zapustiti, ker ni bila njena. Pri teli besedah so nekatere vroče glave s 5e bolj vročimi željami šc bolj vroče pritrdile.
Majo prtd 12 uro se je ceremonija zaključil* in sodni sluge so nosili v shrambe rdeče baržunaste toge, lci so jih do tedaj nosili ti predstavniki rimske pravice,
Katarina De Mais, por. Mur-gich iz Ul. Locchi 2, je imela križe z možem. Med običajno družinsko sceno je mož začel groziti, da bo zmetal vse skozi okno. Preden bi se to zgodilo, je Katarina poklicala policijo. Sreča je bila mila. komaj jc prišla iz vrat na ce3to. je že naletela na policista. Se večja sreča pa je prišla v družino, ko je mož postave s svojo prisotnostjo in s pomirjevalnimi besedami ukrotil strasti.
Iz avtomobila Ivana Toffolut-tija iz Vidma so neznanci vzeli včeraj usnjeno aktovko z raznimi dokumenti. Toffolutti je pustil avto na trgu pred glavno železniško postajo, ker je imel druge trgovsko opravke po mestu. Iz avtomobila Ivana Laurentija iz Ul. Gatteri 7 so neznani «uzmovičl» odnesli črno usnjeno uktovko, v kateri so bili različni dokumenti, med njimi celo šoferska knjižica in zlato nalivno pero.
54-ietria Vesnaver Helena, por, Filippi iz Ul. Bergamasco 8 je na neki policijski postaji včeraj zjutraj javila, da jo je okrad?l neki Viktor Delmestre, ki stanuje istotam. Po njenem pripovedovanju, naj bi ji ta v večkratnih obrokih izmaknil perilo in kose platna za rjuhe v vrednosti 6.600 lir. Omenjeno blago je po njenem pripovedovanju imela shranjeno v spalnici v neki skrinji.
Po tem pripovedovanju so agenti takoj prijeli Delmestra in ga začeli zasliševati. Na zaslišanju je slednji zanikal obtožbe Vesnaverjeve. Medtem časom je policija zvedela nekaj več o Vesnaverjevi in Delme-streju. Zvedela je, da je Delmestre lastnik stanovanja v Ul. Bergamasco 8, Vesnaverjeva pa njegova podnajemnica. Med obema pa niso vladali nič kaj prisrčni odnosi. Spori so se večkrat ponavljali. Vesnaver-jeva, ki je bila sicer poročena, a jc živela ločena od moža, je imela pri sebi priležnika 95-letnega Jakoba Ferlugo, ki je drugače stanoval na Furlanski cesti 293. Oborožena z vsem tem znanjem je policija napravila manjšo preiskavo v sobi Vesnaverjeve. Površen ogled je zadostoval. Pod posteljo so agenti našli perilo in platno, q katerem je Vesnaver-jeva trdila, da ji ga je ukradel Delmestre.
Ker je bilo več kot dovolj jasno, da si je Vesnaverjeva izmislila vso pripovedko o tatvini in ker je na ta način obrekovala Delmestra, je policija takoj pridržala Vesnaverjevo in njenega Ferlugo. Na policiji so ju oba zaslišali. Pri soočenju sta končno le priznala, da sta skrila blago pod pastel,o samo- zato, da bi obtožila Del-mestra, lastnika stanovanja in se ga na ta način iznebila. Po
tem priznanju je policija Dei-taestra takoj izpustila na svobodo. Vesnaverjevo in njenega priležnika Ferlugo pa so aretirali in ju bodo ovadili sodišču zaradi obrekovanja in ker sta hlinila kaznivo dejanje.
Gledališče Verdi
Danes ob 16.30 bo v gledališču Verdi zadnja predstava
Verdijeve opere ((Simon Bocca-negra«. Predstava je za izven abonmaja.
Koledar Osvobodilne [ronle
izšel je koledar Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja z» leto 1950 v Gregorčičevi založbi. Koledar ima zelo pestro vsebino, informativne članke o vsem našem javnem življenju v preteklem letu ter prispevke tržaških pesnikov in pisateljev. Je zelo bogato ilustriran.
Koledar lahko dobite v tržaških knjigarnah pri Stoki i» K Fortunatu ter pri OF v Ul. Ruggero Manna 29. Naj ne manjka v nobeni slovenski družini.
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Dne 5 januarja 1950 se je tf Trstu rodilo 9 otrok, umrlo j* 10 oseb, porok pa je bilo 5.
Poročili so se: mehanik Gior-gi Bruno in šivilja Nieolin Ernesta, fotograf Valenta Brunu in nvilja Bossetto Alma, uradnik Benussi Giovanni in uči' teljica 2vanut Arge, inženir Pccecco Celestino in učiteljica Stella Marija, zidar Martellani Federico in gospodinja Živio Ana.
Umrli so: 87-letna Sulin Marija vd. Kuster, 70-letni Giacomelli Karlo, 59-letni Bongio-vanni Bernard, 51-letni Del P°1 Giusto, 81-letna Picamus Ana, vd. Mirez, 79-letna Asoli Marija, vd. Etel, 84-letna Papadopu-lo Frančiška, vd, Černe, 56-let" ni D’Agostini Anton, 76-letna Gregorutt; Justina, vd. Stopar. 2 dni star Tonel Walter.
..Uzmoviči” na delu
Rudcs Karel s San Cilina 81 je javil policiji, da so sc med |, njegovo odsotnostjo prikradli v njegovo stanovanje «uzmo-viči« Ti jšo izrabili ugodno priliko, ker ni bilo stanovanjc zaklenjeno Nepoklicane goste je pot zanesla v sobo, kjer so iz noči.« omarice vzeli in spravili v svoje žepe 14 - karatni zlat poročni prstan, težak 10 g. Dalje se en 18 karatni zlat prstan s 25 briljanti. Rudes je tako utrpel 80 tisoč lir škode.
Petrouijo Marija, por. Puglio-ri iz Ul. San Francesco 51, je včeraj zjutraj šla kupovat ribe na ribarnico v Ul. Giulia 5. Ko je zaverovana zbirala morske ribice, ji je neka »človeška ribica« segla v žep in ji odnesla listnico z dokumenti in 7, 2800 lirami.
Kdo Do dobil podporo ziioshe pomoči
in kdaj bo razdeljena?
Tudi letošnjo zimo so zbirali denarne prispevke za zimsko pomoč; določili so, da bodo povišal; cene tramvajski vožnji kot tudi cene vstopnicam za kinoprudstave ter gledališke predstave. Kdor se je preteklo
kritičnih življenjskih razmerah, bi prav gotovo ne bilo nikogar, ki bi tem povišanjem cen ugovarjal. Toda izkušnje ;z lanskoletne nabiralne akcije so nas izmodrile ter nam dokazale, da gre prt vsej stvari za «po-
nedeljo vozil s tramvajem ali moč«, od katere nimajo prav
Pa bil v kinu, jc imel seveda že to «čast», da jc d8' sv°i »prispevek« za to zimsko pomoč. Vožnja s tramvajem se je tako podražila za pet lir (kar velja seveda za nedelje), cena vstopnicam za kinoprcdstavc po zg deset lir.
Ce bi predstavljal ta denarni prispevek resnično pomoč za vs« tiste, ki so danes zaradi težkega gospodarskega položaja v
nikake korist; tisti, ki bi je bili najbolj potrebni. Nabrali so okrog 13 milijonov lir, ki Pu še niso bile razdeljene, čeprav je zima že minila ter smo nastopili že drugo. Kje je torej tistih 13 milijonov lir, ki so bili nabrani že lansko zimo, in kakšna bo usoda denarja, ki bo nabran v teh mesecih? To je vprašanje, ki sl ga danes postavljajo vsi Tržačani!
HZKULTURA Kakšna bo športna nedelja
V nedeljo 8. t. m. bomo predvsem z zanimanjem pričakovali izid teka čez drn in strn, ki bo ločer.o v Bazovici in Nabrežini. Nastopili bodo športni, ki novinci in oni tekmovalci, ki so sicer že sodelovali na podobnih tekmah, pa niso uspeli, da bi se uvrstili med prvih deset.
Ti dve nedeljski tekmi so nekak semifinale za zaključno tekmo, ki bo 29. t. m. v Trstu. Prvih deset iz Bazovice irj Nabrežine bomo poleg drugih rutiniranih tekačev videli ta dan nastopiti za pokal, ki ga je razpisal «Trieste Šport«.
Nedeljska tekma bo torej nu. dila lepo priliko novincem, da se uveljavijo, prav tako pa tudi občinstvu, ki bo zasledovar lo potek.
Druga privlačnost te nedelje pa bo zopet nadaljevanje nogometnih tekem za prvenstvo Tržaškega ozemlja. Ljubitelji nogometa bodo tako prišli na svoj račun v Sovodnjah, kjer bodo gledali domače moštvo v boju z istrskim moštvom iz Umaga. Tu se bodo morali domačini zelo potrudili, če bodo hoteli doseči eno točko.
Pirančani bodo imeli v gosteh letošnjega rivala Arrigor.i, ki bo verjetno zmagal, prav tako bi prisodili zmago Novi Gff-rici, ki bo igrala v Brtonigli s tamošnjo, enajstorico, dočim se za tekmo v Kopru med Meduzo in Sv. Ivanom ne ve nič določenega. Najbrže bo to srečanje od vseh do sedaj imenovanih najbolj zanimivo.
Kako pa v Trstu? Na stadionu «1. maj« bo ta dan kar troje srečanj. Ze ob 18 se bosta pozdravili na igrišču Opčine in Sv. Ana. Mogoče bi dali zu spoznanje prednost Sv. Ani. Ob 12 bo nastopil Montebello proti Aurori. Ce bodo Tržačani razpoloženj, ne bo prehude razlike proti pretendentu za naslov prvaka. Tretja tekma pa se bo pričela oh 14.30. kjer bo Ponzianina morala biti zelo milostna proti Novemu gradu, saj ima v svojih vrstah dobre in rutinirane igralce, dočlm odlikuje Istrane pridr.ost in volja.
Takšno je r.aše skromno mnenje in upamo, da se nismo nikomur zamerili Sicer pa bomo že v nedeljo videli, v koliko smo se zmotili.
S i RADIO *
JUG0SL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovih 240 m alt 1250 kc)
PETEK 6. 1. 1950
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Po* ročlla v Ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa — poročila v slov. in objava sporeda; 7.15-' Jutranja glasba.
12.00: Veder opoldanski konceh, 12.30: Beethoven: Leonora št. 3; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Grieg: Koncert za kir vir in orkester v a-molu; 13,d; Ljudska univerza v slovenščini', 14.00: Igra vaški kvintet; 14.33: Poročila v italijanščini; 14.45: poročila v slovenščini.
17.30: Aktualna vprašanja V ital.; 17.45: Ritmična glasba; 18.00: Športni pregled (v ital.); 18.15; Baletna glasba: 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00:	Glasbena med-
igra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa — poročila v slov.; 19.45: Sindikalna ura (v ital.)! 20.00: Radijski obzornik (v Ital.)! 20.15: Partizanske pesmi; 20.40: VVeber:	Koncert za klarinet >■'
klavir: 21.00: Poje Komorni zbor Iz Trsta; 21.30: Pester koncertni spored; 22.00: Življenje jugoslovanskih narodov (v slov.); 22.20: Iz francoskih oper; 22.40; Plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila T ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava sporeda; 23.15: Glasba za lahko noč; 23.20: Zaključek oddaje.
KINO
Rossetti. 15.30: «Krištof Kolumb«, Fredric March.
Excelsior. 15.00: »Srnica«, Gregd* ry Pečk, Jane Wyman.
Fenice. 13.30: «Mornar Sinbad«, Douglas Fairbanks in Maureen O’ Hara.
Filodramiuatico. 16.00: «Pirati * Caprlja«, M. Lottl.
Adua. 14.00: »Vlak se ustavi v Berlinu«.
Alabarda: 14.00: «Cesarski valček« B. Crosby.
Armonia. 14.00: ((Čudežen človek« Danny Kaye.
Azzurro. 14.00: »Trije kavalirji«-
Belvedere. 14.30:	«Helzapoppln»>
Uisen, Miša Auer.
Garibaldi. 14.30: »Junaški nepridiprav«, Jon Hall.
Ideale. 15.00:	«Kalifornlja» P-
Durbtn.
impero. 14.00: »Poljubi, božanj' in udarci«, Betty Grable, Payne.
Italla. 14.00:	«Cesarsk! valček«'
Bing Crosby.
Kino ob morju. 14.00: »Majhn^ pristanišče«, Ginger Rogers, Joel Mc Crea.
Marconi. 14.00:	»Leteče	rakete«,
Glannl in Plnotto,
Massimo 14 30: «Kapitan Casanova«, L. Bremer, T. Bey.
Novo Cine. 14.00; »Verige«, A-Nazzarl,
Odeon. 16.00: »Večer pred poroko« Derek Farr.
Radio: 14.00: «Tajno poslanstvo«, Spencer Tracy, V. Johnson.
Savona. 14.00: «Gianni in Plnot-to v Hollywoodu».
Venezia. 15.30:	»Nevihta nad
Slerro«.
Vlttorla 16.00: ((Pomladni veter«, Gary Grant, Mirna Loy, S-Temple.
Viale, 14.30: «Verige», A. Nazza-rl. Zjutraj ob 10 in 11.30 matineja za otroke.
Kino Skedenj. Danes ob 16.00: »Divje veselje«.
Kino na Opčinah. Danes ob 16.00: «Leger:da sibirske zemlje,1.
Kino v Nabrežini. Danes: »LJU-
i bezenska mrzlica«.
6, Januarja 1953
ISTRSKI DNEVNIK
  _     -  ■ -      --       ■ -   "■    I|MB»
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRCJ ■ ULICA C. BATTISTI 301a - 1.; • TEL. 70
Družina je vedno temelj naše družbe
in mati ter otrok središče skrbi ljudske oblasti
Pri vsem obilnem organizacijskem delu so naše žene v ckviru ASIZZ izvedle tudi Teden matere in otroka, ki je trajal od 24. do 31. decembra 1949. Pri tem delu so jim polagali zlasti ae naši zdravniki, ki so s predavanji posegli
V načelna in strokovna vprašanja, katera so važna za pravni, socialni, zdravstveni položaj matere in otroka.
V koprskem okraju so imeli predavanja dr. Hlavaty B., dr. Hladnik I., dr. Ferfoglia L. in dr. Medvešček A. Medtem, ko so imeli zdravnik: svoja predavanja v posameznih vaseh in mestih, je bil referat dr. Hlavatyja prečitan na množičnih sestankih, ki so bili y Tednu matere in otroka organizirani po vsem okrožju. Med drugim je dr. Hlavaty poudaril sledeče:
»Ljudska oblast podprta od tonožičnih organizacij,' zlasti °d ASIZZ in mladine, je namenila teden od 24. do 31. decembra skrbstvu in vprašanjem, ki se nanašajo na mater in otroka. Vprašanje zaščite inaterc in otroka ie eno najvažnejših v našem novem družbenem redu. Ljudska oblast je savzela tu novo stališče in no-ve poglede, ki so posledice socialne revolucije, katero je našo ljudstvo Izvojevalo obenem 2 NOB.
Naloga socialistične družbe 3® ta, da obravnava vprašanje &atere in otroka stvarno in da ne ostane pri čustvenih izlivih razpoloženja, o;i katerih nista imeli v prejšnjih časih mati in otrok nobenih stvarnih koristi. Ne zadostuje, da postavimo materi za njen osebni praznik na mizo šopek rož ali kos blaga, mi hočemo dvigniti mater
V družbj na višjo stopnjo, ker znamo ceniti njene žrtve. Naša družba ureja položaj matere in otroka tako, da njima zagotavlja z zakoni tisto zaščito, ki jim pripada kot naj-dragocenejšim članom napredke človeške družbe.
Ozrimo se okoli sebe in vidimo mater kot delavko v tovarni, kjer se udeležuje veli* ltega procesa produkcije in obnove, Tam vidimo mater kmetico, kako s plugom orje brazdo, da bo zemlja dala več kruha. Zopet drugje vidimo mater kot uradnico, aktivistko, ki stavlja svoje strokovne sposobnosti v službo družbe, ma-1 učiteljico, -zlravpico itd. Itd. Vse so vključene v veliko dejavnost napredne družbe. Zato smo delovni materi zagotovili zaščito, dobrine, ki so Zdravstvene, socialne in prav bo narave«.
r Dr, Hlavaty je pri tejn navajal odlomke iz jugoslovanske bstave; ki daje materam ta jamstva. Po tej ustavi so žene ha vseh področjih državnega, Sospodarskega in družbenopolitičnega življenja enakopravne moškim. Za enako delo l^-ajo pravico do enakega plačila in uživajo posebno zašči-;9 V delovnem odnosu. Država »čitii zlasti koristi matere in o-troka z ustanavljanjem porodnišnic, dečjih domov in zave-;lsd, s pravico matere' do plačanega dopusta pred porodom in po njem.
<(Nti sni o sprejeli v celoti la načela — nadaljuje predavatelj naši zakoni zagotavljajo materam v tovarni in v služ-bj zaščito, se nanaša predvsem na fas nosečnosti in poroda.
Vsaka zavarovana mat; ima pravico do dopusta ti tednov Pred porodom in U tednov po porodu, To dobo prejema oia-čo, kakor da bj bila na delu. Ob porodu samem ima pravica do 14dnevnega zdravljenja v tbrodnišnici. Pre)me tudi deč-ja opremo in dojnino za dobo ®eh mesecev.
tto najnovejših zakonih ima fil»ti, ki doji, pravico na štiri *Jhii delovnik ter sme v času ^cla podojiti vsake tr,f ure svo-ICga otroka Ob porodu prejle tudi enkratno podporo v vi-slhi števila otrok, to sp pravi Za tretjega otroka 3.000 din, za
četrtega 4.000 din in tako dalje. Obče skrbstveni zakoni ščitijo matere in otroke padlih borcev. Zakon o invalidih priznava pokojnine tudi zdravim materam, ki so presegle 50 let starosti, bolehnim pa vselej v vsaki življenjski dobi. Zaščiteni so tudi otroci padlih borcev ne samo s tem, da uživajo podpore, temveč tudi tako, da imajo ugodnosti in prednosti v šolah, pri sprejemu v zavode in podobno.
Ljudska oblast v našem o-krožju je ustanovila za matere in otroke, zdravstvene posvetovalnice v Kop'ru, Izoli in Piranu. Število teh posvetovalnic se bo v kratkem zvišalo na štiri in celo šest. Na pobudo množičnih organizacij je ljudska oblast poskrbela, da imajo matere delavke, kmetice in u-radnice za časa njihove službe in dela zagotovljeno nadzorstvo svojih otrok v otroških jaslih. Ljudska oblast otvar.ia dečje restavracije in igrišča. Na pobudo množičnih organizacij so bilo organizirane pralnice in likalnice, kjer pomagajo delovnim materam pri pranju in likanju perila. Sindikalne organizacije pošiljajo matere v okrevališča in letovišča za več tednov.
To so pisani zakoni, po katerih uživata mati in otrok zaščito, ki dokazujejo, da so neresnični očitki, da je v nas zamrlo spoštovanje do družine in matere. Drružina je vedno temelj naše družbe in mati ter otrok središče skrbi, okrog katerega se vrti vse naše družinsko življenje.«
Dr. Hlavaty je zaključil svoje izvajanje z besedami, da ljudska oblast ne bo trpela, da bi matere in otroke zapo-
stavljali samo zaradi tega, ker sj ne morejo pomagati, in da ne bodo izpostavljeni egoizmu nezavednih ljudi. Materam in otrokom bomo dali vse, kar jim pritiče po postavah, Vo občutku spoštovanja in človečnosti.
Nedeljske nogometne tekme
za prvenstvo Istrskega okrožja
Skupina A.:	Arrigoni	B	-
Olimpia v Izoli ob 14. uri; Partizan - Piran B v Kopru ob 10. uri; Adria - Sičjole v Izoli ob 12. uri; Rdeča zvezda - Auro-ra B v Ankaranu ob 14. uri; Portorož - Strunjan v Piranu ob 12. uri.
Skupina B.: Daila . Seget v Dajli ob 14. uri; Umag B - Ma-terada v Umagu ob 14. uri; Vilania - Buje v Vilaniji ob 14. uri; Novi grad B - Savudrija v Novem gradu ob 14. uri; Nova vas . Brtonigla B v Novi vasi ob 14. uri.
l/mag
Smrt zavedne žene
Dne 27. decembra preteklega leta je v Umagu umrla po štirih tednih velikega trpljenja Božič Valerija, žena znanega delavca.
Pogreb je na željo moža. in pokojnice organizirala Ljudska fronta Pred odprtim gi-obom. se je v navzočnosti velikega števila ljudstva v imenu množičnih organizacij poslovil od pokojnice tovariš Grassi Marijan. V govoru je tudi razkrinkal poizkus nekaterih demokristjanov, ki so na pobudo nekega krajevnega duhovnika poizkušali prepričati ljudstvo, da bi se ne udeležilo pogreba, ki se ni vršil po verskih obredih.
tetami. Tu so bili pogoščeni z mlečno kavo, prepečencem in sladkim eruhom.
Otroci so kar žareli od veselja in zadovoljstva. Iz oči jim je je bilo lahko razbrati, da je to eden najlepšib dnevov zanje. Po prizadevanju ASIZZ in ljudske oblasti so dobili svojo lastno restavracijo, kjer bodo v prostih urah labko popili čašico mlečne kave, čitali svoje časopise in se labko zabavali z igrami. Naši malčki so takoj izrazili željo, da bi radi imeli tudi radio, in labko poslušali tiste novice, ki jih oddajajo zanje. Tudi ta želja jim je bila izpolnjena in so zvečer že lahko poslušali — svoj radio.
Buje
Tednu matere in otroka je bila tudi v našem mestu otvorjena prav na zadnji dan leta otroška restavracija. Na otvoritev so bili povabljeni vsi šolski in tudi iz-venšolski otroci s svojimi ma-
Koper
Analf abetski tečaj
V Kopru je dne 2. januarja t. 1. pričel tečaj za nepismene. Vrši se vsak ponedeljek v Kopru na slovenski osnovni šoli od 17. do 19. ure. Tečaj vodi učiteljica tov. Cotar Olga. Novi tečajniki irj tečajnice so dobro, došli. Vsakogar, ki pozna ne-
pismenega tovariša ali tovarišico, prosimo naj jim svetuje, da se takoj vpišejo v analfabejski tečaj.
Kinopredslave v januarju po Istrskem okrožju
KOPER - «Novo cine«; 13. in
15. januarja: «Sirena»; 16. in 17. jan.: »Samostan sv. Klare«; 20. iti 22. jan.: «Beg v Franci' jo»: 23. in 24. jan.: «Crni kavalir«; 27. in 29. jan.: »Prekleti«; 30. in 31. jan.: »Caglio-stro«.
IZOLA - »Arrigoni«: 13. in
15. januarja: »Izseljenci«; 20, in 22. jan.: «Kavalir v črnem«; 27. in 29. jan.:	«Dolina moč-
nih«.
IZOLA - «Odeon»: 13. in 15.
januarja:	«Samostan sv. Kla-
re«; 25. in 26. jan.: «Prekleti».
PIRAN - Tartinijevo gledališče: 13. in 15. januarja: »Gasilci iz Viggiuja«; 16. in 17. jan.: «Beg v Francijo«; 20. in 22. jan.: «Samostan sv. Klare« 25. in 26. jan.: »Crni kavalir«; 27. in 29. jan.: «Cagliostro».
OKiO B SVET MDimRSTMI
Bodoči novinarji iz Istrskega okrožja na tečaju i/ Rib ne in
V sredini Gorenjske, v prijazni vasici Ribno, ki leži blizu Blejskega jezera, js dom Radia Ljubljana, za odpočitek radijskih sodelavcev. V tem domu nas je nastanjenih 35, ki smo prišli'iz vseh krajev Slovenije in Primorja na 4 do 5 mesečni novinarski tečaj.
Iz našega doma je krasen pogled na vse strani. Kamor se ozreš, povsod vidiš čedalje više in više vzpenjajoče se Julijske Alpe in Karavanke, ki so pokrite s pred kratkim zapadlim snegom.
Takoj prvj dan sem občutil, da sem prišel med tisto mladino, ki je prežeta z globokim tovarištvom in socialističnim duhom. Zato smo bili že takoj prve dni med seboj v takšnih odnošajih, kot bi bili že stari znanci in prijatelji. Enako tovariški so z nami tudi upravnik d ma, njegov namestnik in predavatelji.
Naj popišem v naslednjem kakšno snov obravnavamo v tečaju. Učimo se poleg zgodovine narodov Jugoslavije in zgodovine KPS tudi nauk o zgodovinskem materializmu ali o osnovah marksizma. S tem v zvezi se učimo a socialistični
ekonomiki Jugoslavije. Z ožjim znanjem o novinarstvu se seznanjamo pri učenju z osnovnimi oblikami novinarskega dela, dalje s spoznavanjem dela v uredništvu, organizacijo posameznih rubrik in z učenjem o oblikah raznih člankov. Zla svoje bodoče novinarsko delo se seznanjamo s tiskarstvom, zlasti pa še s študijem slovenskega jezika in stenografije. Ob koncu tečaja bomo imeli še poseben fotografski tečaj.
Iz opisanega je razvidno, da le program tečaja dokaj obširen. Od Primorcev, k: nam manjka globlje znanje materinega jezika, zahteva tečaj več napora, kakor pa od ostalih tovarišev, ki so prejemali svojo šolsko vzgojo v narodnem jeziku in v narodni državi.
Med nami je veliko število takih, ki imajo precejšnje zasluge v NOB in kasneje pri gradnji socializma v Jugoslaviji. Tako imamo med seboj 18-letno tovarišico Majdo, delavko z Jesenic — sedemkratno udarnico in junakinjo dela II. stopnje. Ko sem govoril z njo in jo vprašal, kako je postala junakinja dela, mi je preprosto in z velikim zadoščenjem
odgovorila: »Delala sem z zavestjo, da delam za skupnost, za novo družino delovnih ljudi, globoko uverjena v pravilnost linije naše KP s tovarišem Titom na čelu«. — Sedaj se ta tovarišica prav t tako marljivo uči, kakor je prej tekmovala v tovarni.
Z učenjem dobro napredujemo, ker se učimo v krožkih in si pomagamo drug drugemu. Od vsega začetka izdajamo stenski časopis »Pobuda«, ki je kar kar urejevan in pomeni za nas «okno v svet« mladih novinarjev. Tu urimo svoje začetne sposobnosti. Nam gre nekoliko slabše, ker še nimamo vaje, med nami pa so tovariši, ki imajo v dopisništvu dobra izkustva in temeljito teoretično podlago.
Tudi na kulturno-prosvetnein polju naš tečaj ne zaostaja. Saj smo imeli v razmeroma kratkem času v Ribnem uspelo kul* turno prireditev in se pripravljamo že na novo.
Tako živimo in se učimo bo* doči mladi novinarji v vedno veseli in prijetni družbi v lepem domu oddiha v Ribnera pri Bledu.
ANGEL BERTOK
Ker je ustrelil ženo
obsojen na 13 let obveznega dela z odvzemom prostosti
Pred dnevi je sedel na zatožni klopi pred okrožnim ljudskim sodiščem Ronič Rudolf iz Kmeti - Buje, ker je 31. maja lanskega leta ustrelil z lovsko puško lastno ženo v hrbet. Vzroki, ki so ga dovedli do tako tragičnega dogodka, so bila nesoglasja in prepir v družini. Ronič je bil obsojen na 13 let obveznega dela z odvzemom prostosti.
Koper
ljudske Kulture
Dramska družina Centra italijanske ljudske kulture v Kopru bo nastopila danes 6.,
7. ter S. januarja ob 20.15 v
obnovljenem gledališču v Kopru z igro "Odvetnik branilec (Avvocato difensore), komedijo v 3 dejanjih Maria Moraisa. V vlogah Bepija nastopa F. L/mza, Magdalene {?.'Pecčh\htr, 'Vdeiete 1. Mar-tongelli, Checchija R. Trebe e, Pine L. Favenio, Anzoleta P. Marši in D vlogi Filipa G. Stibili
Tej igri bo sledil komičen prizor v enem dejanju «Smrčati moramo» (La consegna e di russare).
Oba nastopa režira Fr. Lanza.
Vstopnice so v prodaji v trgovini R, Nazaria Schera v ulici Calegheria in eno uro 1 pred pričetkom predstave pri gledališki blagajni.
Puče
Pridite in poginile m pionirje
Naši	pionirji se malokdaj
oglasijo v listih, s čemer pa ni rečeno, da mnogo ne delajo. Točno vsak druge teden se sestajajo v lepem številu; na teh sestankih se pomenkujejo o vprašanjih, ki zadevajo pionirsko organizacijo. Tudi skupno udarniško delo veže naše na-de: malj zadrugarji in drugi pionirji	dajejo na razpolago
svoje mlade moči za izboljšanje skupnega življenja.
Razumljivo, da smo tudi novoletno jelko praznovali v naši vasi nad .vse leno. Kulturni spored prireditve, pri katerem si) sodelovali izključno šolski otroci, je uspel v najboljšem redu. Petje, deklamacije, prizorčki, ples in igra «Hrustač», vse te točke so se vrstile druga za drugo, katere so sprejeli navzoči z navdušenjem in o-dobravanjem. Starši so bili ponosni na svoje otroke, pa tudi hvaležnj tistim, ki so se zanje žrtvovali in jih naučili za ta
nastop. Pionirji so se vsekakor potrudili in res od najmanjšega do največjega so lepo podali svoje vloge, tako da so zaslužili doseženi uspeh in pohvalo.
Po prireditvi jc sledilo obdarovanje 78 otrok. Njihova radost je bila nepopisna in
prav vsi se zahvaljujejo ljudski oblasti in in vsem darovalcem ,ki so s svojimi prispevki pripomogli k obdaritvi mladine. V znak hvaležnosti se naši pionirji pripravljajo že na novo prireditev./,,;,Tudi pni bodo namreč skupno z odraslo mladino sodelovali pri proslavi obletnice ustanovitve obdelovalne zadruge «Puče», ki bo 22. januarja. V ta namen vabimo vse čhatelje v našo vas s pozivom: «Pridite in jih boste videli!«
S. T.
GORIŠKI
DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLICO 1 • II.; TEL. 11-32
”Jugoslovansko-italijanski
gospodarski sporazum je postal stvarnost
IZ SLOVENSKE BENEČIJE
Niso se spremenile razmere
v so vodeni skl občini
Leta 1866 se je Italija približala slovenskim krajem naj-zapadnejših slovenskih pokrajin v Slovenski Benečiji severno in severno-vzhodno od Vidma z lepimi obljubami o pravicah. Frebivalci teh krajev, ki so imeli pod prejšnjo oblastjo še nekakšne pravice, saj so samo priznavali njeno nadoblast in imeli svojo samoupravo, so s prihodom italijanskih okupacijskih oblasti izgubili če tisto malo avtonomije, ki so jim jo bili pustili stari oblastniki. S to okupacijo so zaključili del svoje zgodovine in pričeli so pisati nove, najtežje strani, ki so bile večkrat popisane tudi s krvjo. Prihajali in odhajali so župani izže-mali ubogo in nevedno ljudstvo ter ga pehali v še večjo nevednost.
Fašistična Italija in njeni po-
Oddelek za trgovino in preskrbo v Kopru sporoča, da bodo v Istrskem ekrožju prejeli upravičenci, ki imajo spodaj navedene nakaznice, določene količine sode in milnega praška.
Kategorija R-l bo prejela na odrezek Rl-1-50-105 sode 1000 g in na cdrezek Rl-1-50-106 milnega praška 500 g.
Kategorija R-2 bo prejela na odrezek R2-1-50-105 sode 1000 g in na odrezek 'R2-1-50-108 milnega praška 500 g.
Kategorija R-3 bo prejela na odrezek R3-1-50-305 sode 1000 g in na odrezek R3-1-50-306 milnega praška 500 g.
Kategorija D-l bo prejela na odrezek Dl-1-50-435 sode 1000 g in na odrezek Dl-1-50-406 milnega praška 530 g.
Kategorija D 2 bo prejela na odrezek D2-1-50-B05 sode 500 g in na odrezek D2-1-50-506 milnega praška 250 g.
Kategorija D-3 bo prejela na odrezek D3-1-50-065 sode 500 g in na cdrezek D3-1-50-606 mil nega praška 250 g.
Kategorija G bo prejela na odrezek D3-1-50-605 sode 500 g in na odrezek G-l-50-706 milnega praška 250 g.
deštati so opravili ono, kar I veško izkoriščanje kapitalistov vsem dotedanjim sovražnikom jim je kmalu izpilo zadnje beneških Slovencev ni uspelo. | Kaplje življenja.
Posebno je pri tem trpelo pre- pQ 2adnji svetovni vojni se
bivalstvo v krajih sovodenjske občine, nad katerim so izvajali neznosen gospodarski in raznarodovalni pritisk. Kmečka posestva so prehajala v tuje roke z dražbami, družine pa sa preživljale najkritičnejše dneve, kar so jih pomnili stari očetje. Da bi rešili vsaj tisto, kar se da, so se mnogi med njimi poslovili od rodne zemlje, ki jim je po sili razmer postala mačeha, in šli V svet za kruhom. Mnogo teh nesrečnežev se je pred letom 1935 napotilo za zaslužkom v vrečo Afriko, kjer so po plantažah in rudnikih uničevali svoje zdravje. Mnogi izmed njih niso več videli rodnih tal in čuli pesmi domačih g&zdov. Nečlo-
12 RUPE
Potrebna je nova pot do reke Vipave
Poleg drugih nerešenih pro-' blemav. ki težijo naio vas, spada med najvažnejše zgraditev ceste, oziroma širše »uti, ki naj vodi iz vasi do reke Vipave. Cesta naj bi služila domačinom, po kateri hi gnali napajat živino. Pred priključitvijo so živali napajali v »bajerju« in na »brodu«. Do teh dveh napajališč ie vodila samo stezo, ki Pa je sedaj zaprta. Zato morajo kmetje voditi svojo živino k napajališčem preko njiv, kar povzroča znatno škodo n» pridelkih.
Potrebno je. da se občina za te stvari malo bolj pozanima in določi nekaj denarje za zgra. ditev te poti, ki ne bi stala veliko, pač Pa bi odstranila škodo, ki jo kmetje trpijo s tem. d« vodijo živino preko posejanih njiv
Vodovod v Furlaniji
Prefekt goriške pokrajine je te dni odredil priznanje konzorcija, ki so ga ustanovile nekatere občine za gradnjo vodovoda, ki bo zalagal s pitno vodo prebivalce sledečih občin: Gradiško, Faro, Koprivo. Marjan in Romans. Konzorcij so ustanovili pod imenom Medobčinski konzorcij za vodovod vzhodnL, Furlanije. Vodo bo vo-
ooved črpal v južnem predelu griča Fcrtin Pri Fari. Bo procesu. ki bo iz izvirne vode napravil pitno, bodo vodo po vodovodu k električnimi črpalkami spravili v rezervoar na gri. tu Fortin (100 m), od koder bo potem tekla navzdol po eni cevi. ki se bo ob vznožju Fortina razcepila na več cevi, ki bodo dobavljale vodu Slovrencu pri Moši, Koprivi. Moraru, Coroni, Marjanu, Fraiti. Fari, Gradiški, Romansu, Vilesam in Versi. Načrt predvideva, da bodo čez nekaj čas& zgradili *e dva rezervoarja, ki bosta ojačila tol: vode. ki bo oskrboval skoraj 20.000 prebivalcev
Zaključek lovske sezone
Pokrajinski lovski odbor je nt svoji seji z dne 30. decembra p. 1. na podlagi odredbe ministrstva za poljedelstvo m gozdarstvo sklenil, da se lovska sezona za divjačino, razen ptičev, konča dne 16. aprila 1950.
Vozni red avtobusov za danes
Danes se bodo ysi mestni avtobusi držali pravniškega urnika, razen avtobusov, ki vozijo na progi Gorica-Videm in Trst-Gorica-Trbiž.
tanje beneških Slovencev v videmski pokrajini ni v ničemer jzpremenilo. V občinski svet so se vgnezdili novi svetovalci, ki so v glavnem izpre-menili le videz, ostali so pa tisto, kar so,bili: zagrizeni sovražniki pravic zatiranih beneških Slovencev. Dobrobit volil-cev jun je deveta briga, ker je zanje glavno, da skrbijo za interese peščice oblastnikov in njihovih prijateljev.
Naši ljudje iz Benečije morajo še vedno na delo v tujino, da si prislužijo denarja za odplačevanje dolgov, ki so, jih napravili v času brezposelnosti v trgovini - nekega bivšega »funkcionarja iz črnih časov«, ki ima naježje stike z onimi, katerih se drži «škarje in platno):.
Trdovratno sc govroi med ljudmi, da je baje cn oviral gradnjo nove ceste, zaradi česar so se okoliški prebivalci zbrali pil videmskem prefektu in protestirali proti čudnemu zadržanju oblasti, saj je bilo vsem dobro znano, kako nujna je bila gradnja omenjene ceste. Nova cesta bi služila vsemu prebivalstvu, a prizadela bi samo onega, ki ima monopol nad trgovino y kraju.
Ljudje se med drugim tudi sprašujejo, kdo je tisti, ki je v občini oviral gradnjo novih šol, in kar je še hujše, kdo je tisti, ki je oboreševal skupine neodgovornih smrkelinov, ki so strahovali mirno slovensko prebivalstvo ter povzročali nerede.
V gonji za zaslužkom ni iZ' koriščevalcem važno kako priti do njega. S spretnim nastavljanjem mrež in s svojimi zvezami dosežejo, da nastanijo oblasti v njihovi hiši vse občinske urade, po možnosti pošto in tudi zdravniško ambulanto ter podobno. Kaj zato, če prostori ne ustrezajo n. pr. za ambulanto, če so preveč utesnjeni, kakor recimo občinski uradi. Kadar roka roko umiva ni težko dokazati, da pač v kraju ni drugega poslopja. To so posledice takih »družinskih« odnosov pri upravljanju občine.
Ljudstvo vse to vidi in pri prihodnjih volitvah se bo na podlagi tega znalo tudi pravilno ravnati.
Okrožnice za trgovce
Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici obvešča vse včlanjene tvrdke da si na njenem sedežu v ul. IX. Avgusta 11-1. lahko ogledajo sledeče okrožnice:
3, izvoz suhega sadja v Nemčijo; 2. izvoz olupkov grenkih pomaranč- v Nemčijo; 3. položitev 3.000.000 dolarjev 2a uvoz sveže povrtnine - milanski sporazum; 4. izvoz svežega sadja \ ZDA; 5. razne vesti o zunanji trgovini; 6. uvoz bombaža in odpadkgv s plačilom v šterlin-gih; 7. vestnik Marshallovega plana št. 63.
Razdeljevanje Unrinih tkanin
Poka « j inski urad za mednarodno pomoč (AAI) sporoča, da se bo razdeljevanje unrinih tkanin pričelo konec meseca ja-nuarja. Te tkanino bodo prejeli samo upokojenci, državni uradniki vseh kategorij, delavci s številnimi družinami in vsi oni, ki spadajo med najpotrebnejši sloj.
Tkanino, ki bodo po 2500 Ur pr, bodo lahkd "dvignili samo s posebnim nakazilom.
V tukajšnjih krogih je vest o prihodu prvih tovornih avtomobilov iz Jugoslavije na popravilo v Gorico vzbudila precej živahno komentiranje. Posebno razveseljivo so prihod kamionov pozdravili goriški avtomehaniki, ki bodo tako za precej časa preskrbljeni z delom.
Na osnovi gospodarskega sporazuma, ki je dejansko zaživel kljub mnogim zaprekam in pomislekom šovinističnega tiska ter javnega mnenja, bo dobilo zaposlitev okoli 150 goriških avtomehanikov. Predvidevajo, da bodo popravila motorjev in motor-skih delov znašala okoli 10 milijonov lir. V najkrajšem času bo pričelo med Slovenijo
IZ SVOBOPMIH KRAJEV
V Podsabotinu
imajo električno razsvetljavo
in Italijo trgovanje tudi z drugimi gospodarskimi proizvodi.
S kolesa je in se poškodovala po qlavi
V Rupi sc je predvčerajšnjim popoldne ponesrečile' s kolesom 13-letoa Danila Tomšič. Tomšičeva, ki je hotela a svojim kolesom privoziti iz vasi na Tržaško cesto, je na železniškem prehodu padla s kolesa i» trčila z gl&vo naravnost ob tračnice. Pri padcu je dobila globoko rano na glavi. Zeleni kriz jo je pripeljal y goriSko občin* sko* bolnišnico, kjer so zdravniki izjavili, da se Uq morala zdraviti 10 dni.
Mnogo je bilo pod fašistično Italijo slovenskih vasi, ki so, čeprav v neposredni bližini mesta, še vedno bile brez elektrike in vodovoda. Fašisti so sq zanimali' samo zc, olepšavo mesta in njegovo pretirano razsvetljavo, tako da so dali tujcu vtis vzorne uprave. Cina Pa je ta stopil le korr.k iz mesta, je takoj opazil skrajno zanemarjenost cest in sploh vsega, kar
Prispevki za zimsko pomoč
Hvala Edvard 4150; Bartoiomeo Marino in nameščenci 230; Zei Valentina 230; Decolle Ivan 200; Fagioli Rihard 206; tvrd. Orzan Anton 10.688; nameščenci Della Marilla Gizella 484; Bregant Lucija 528; Valič Ivan 528; Pecorari Alojz 200; Leon Ines 377; Nardin Silvij 528; Kolenc Margarita 377; Legiša Ita-lo 490; Zorzut Bruno 449; Con-tini Bernardino 300; Tvanatto Franc 185; Medeot Herman 447; Padovan Jurij 451; tvrd. Plet 2500, nameščenci 500; tvrd. Tur-ri Alojz 1000; tvrd. P. A. Grassi 2000; Vižintin Ana 500; Vižintin Leopold 500; tvrd. Sessa Oreste 500. — Skupno so darovali 37.532 lir.
(Nadaljevanje in konec)
Etimološko izhaja ime Maže-iz furlanske oznake «mase-to so zidovi okoli zemljišč ali poti, kaker pri nas na Krasu.
Iz Mažeroj pridemo po enourni noji Po atezah, ti !0 vije tez strma gorska pobočja in *»rke, do samotnega naselja Orejane (Reant) s 130 prebliski, ki so vsi Slovenci in ki ^ajo skoro vsi priimek Spe-uonja. Iz Mažerol se to naselje he vidi. ker je ((tain za bulo« (r»b ali vzbokltna gore), kakor je izrazil neki mladenič.
Iz Drejan pridemo v enj uri y Canebolo, ki jo poznamo že j2 Prejšnjih opis°v. Prebivalci J® Vasi imajo trdo življenje. ?bičajni pridelki so koruza, fi-°I, krompir. Pa že to ne uspe-^ povsod dovolj dobro. Obde-!uiejo svoje njivice primitivno 'h pridelke prenašajo na hrbtu.
Po pogovorili s prijaznimi domačimi nadaljujemo P°t proti vrhu.
Sonce kar krepko bije v hr-£et in vkljub strmin; pospešiš ^°rake. Pridemo do naselja dc-Vetih hiš:	Tamore, t. j. tam
°rP (tam gor)). Domačini se ^ lej uri hladijo po liišah, ko
so končali s skromnim obedom. Narečje je tu isto kot v Mu-žerolah, tako da jc sporazumevanje kaj lahko.
Se četrt ure krepkega napo. ra po spolzkih stezah, ki so razruJena od sonca, uglajena od hoje in ročnih vozil, in končno dospemo na vrh nekakega gorskega sedla, kjer se nam odpre čisto nov razgled. Na levi stran; je parobje gore Ivanac (1168 m), a na desni pa so obširne gorske planjave, ki se raztezajo na vse strani. Pod nami so uglobljene planjave in na prisojnem pobočju nam nasproti, na severni strani ležečega, 1124 m visekega vrha zagledamo pristno gorsko vas Crni vrh (Montefosca. ker je Montenerov itak dovolj). Za vas pravijo, da je njeno ime po temni in gosti megli, ki se v jeseni in pozimi vali z vrha. Vas sicer ne leži na vrhu. Toda ze one, ki prihajajo iz doline, Je lega vasi le na vrhu. Ta vrh, iz doline gledan, posebno kadar je obdan z meglo, se dozdeva, da jc črn. V jesenskem in zimskem času pihajo iz severovzhoda, t. j. iz Gornje Soško dolin*, mrzli vetrovi, ki prinašajo pozimi .oster mraz in
RIHARD OREL
Na gorskih planjavah
ob desnem bregu Nadiže
snežne zamete.
Vas leži 750 m nad morjem tor ima približno 400 prebivalcev, ki so Eami planšarji. Fride lajo vel'1®0 masla; sira le za domačo uporabo, ker nimajo nobenega mlekarskega obrata. Po teh planjavah in strminah je dovolj planinske trave in lesa; sadja je malo. Sen0 spravljajo z nemajhnim trudom v kope (stoge) po brežinah, ker nimajo dovolj senikov, da bi ga spravili pod streho. Zelo težko je spravljanje sena v dolino, ker je izhod s te planjave v Nadiško dolino pri Stupici, ali pa po daljni poti skozi Gorenjo vas in Podnošča v Podbonesec, Ves blagovni promet se vrši s tovorno živino (mule) ali pa na človeških hrbtih. Za prenos 100 kg težkega tovora računajo
CKrajepIsnl očrt}
300 lir in razumljivo je. da je v tej vasi vse blago dražje kot v dolini. Kljub težkemu življenju žive v zadovoljstvu. Svojo narodno zavest so izklesali v narodnoosvobodilni vojni, u iz partizanščine so prinesli domov našo lepo narodno pesem.
Nisem še dospel v sredo vasi, ko sem zaslišal odmev napeva slovenske pesmi o majol-čiči, ki je tako lepo in ubrano plaval v opoldanskem gorskem ozračju. Imajo krepak pevski zbor, seveda Se iz partizanske dobe, in pojejo tudi po notah, kakor je hitel zagotavljati mlad mož iz vasi. Poskušajo tudi na instrumentu. Pevci imajo dobre glasove in veliko veselje do petja. Včasih na-G„a. jo tudi po sos' dn'h vas^h K-v-no ob dnevu mojega obiska go
odšli v oddaljeno vas, lojer bodo peli najpreje v cerkvi slovenske pesmi in potem si bodo na prostem dali duška z našo lepo narodno pesmijo. Ta vas je dala tudi nekaj razumnikov, ki sc zavedajo svojega pokolenja.
Po priimkih so v vasi sami Cenčiči, le ena družina je menda Spehonja. Od tu do državne meje ni daleč. Do bližnjega bloka je manj kot kilometer. Najbližja vas na oni strani meje je Robcdišče. Dokler ni bilo meje, so imeli ljudje precej stika s Kobariškim kotom, posebno z vasmi Logjc, Sedlo, Breginj; tudi v Kobarid so mnogo zahajali po opravilih. Prehod čez mejo je «edaj dovollen samo onim z dvoiastniškimi dovoljenji.
Župnik je furlanskega rodu, vendar pa skuša ugoditi svojim .slovenskim faranom.
Iz Črnega vrha v Nadiško dolino se vije steza navkreber •skozi Gorenjo vas, ki je pa že na drugem pobočju, ob parob-ju nad Nadiško dolino. Vas je 880 m nad morjem, na lepem mestu, od koder le lep razgled po vsej dolini, in ne severno, stran pritegnejo pogled skoro vsi vrhovi Julijskih Alp. — Druga naselja v tem gorskem delu so: Kal. Zapotok in Ar-beč, k; skupno tvorijo del ob čine Podbonesec ob Nadiži. V teh zaselkih in vasicah trdo dela in živi naše dobro slovensko ljudstvo, ki se je pričelo zavedati svoje pripadnosti v narodnoosvobodilni borbi, v kateri je dalo tudi svoj delež Toda ta prebujena zavest je no poti šovinističnim nestrpnežem ki ustrahujejo mimo ljudstvo Vendar plačani teroristi ne bo do uspeli, če bodo ljudje slož ni v borbi za svoje pravice, k so jim zajamčene tudi v ital) janskl ustavi.
SKLEPNA BESEDA.
S tem opisom bi bil nekako zaključen ciklus očrtov ozem-
lja Terskih Slovencev v zemljepisnem in toponomastičnem pogledu. V kolikor je bilo potrebno sem dodal v lažje razumevanje in kot karakterizacijo tudi kak zgodovinski moment, folkloristično ali dialektološko značilnost, vse v izpopolnitev glavne . razprave, ki je bila priobčena v Razgledih, štev. 5,6 in 7. Ostaja pa se obširno področje v preučevanju tega ozemlja, posebno v folklorističnem in dialektološkem popri-šču, n. pr. običaji v vsem cerkvenem letu. Pesmi in napevi so sicer dokaj raziskani, vendar je še precej gradiva. Cim dlje bomo čakali v tem oziru, tem več bomo izgubili, ker se oni, ki naše narodno blago najbolj poznajo, starajo in bodo končno odnesli svoje znanje v grob. Nadaljnje raziska-vanje bo s tem otežkočeno. Preostajajo tudi narodne noše in običaji, socialna struktura vasi, tuji vplivi in obratno (obogatitev enih in obubožanje drugih), parceliranje posestev, kako so prehajala posestva iz rok v roke itd. To so vprašanja, ki jih je treba pričeti preučevati m popisati Področje je obširno ia nas kliče.
je služilo javnosti. Zanemarjenost je seveda bila tem večja čim bolj so bile vasi oddaljene od mesta.
Med’ vasi, ki so le nekaj korakov od mesta in v katere ni fašizem v 25 letih napeljal elektrike ,je poleg St. Mtvra, ki je še pod Italijo, spadal tudi Podsabotin. Prebivalci so tu opravljali njihova dela ob medli svetlobi petrolej,^ in živel; v neprijetnem duhu, ki g«, pušča petrolej. Poleg velike neprak-tičnosti petrolejk pa so občutili tudi stroške za nabavo petroleja. katerega cena je bila za revno stanje slovenskega kmeta pod Italijo vedno previsoka.
Ko pa je vas Podsabotin prišla pod socialistično Jugoslavijo, je ljudska oblast takoj uvidela veliko potrebo električne razsvetljave Pred letom so pričeli s postavljanjem električnih drogov in preteklega decembra so Podsabotinci lahko opravljali svoje večerno deio že ob električni luči. Istega dne je luč zagorela tud; v Ligu in drugih manjših vasicah. Zadovoljstvo našega kmeta, ki ga je znal italijanski fašizem skozi 25 let samo izkoriščati, je bilo ob tem dogodku nepopisno. Gospodinje »o po večer ja urno pospravile in se lotile ročnega dela ob svetlobi, ki je tako po-dooua dnevu.
Pridni domačini si bodo v kratkem prav vsi napeljali
čigavo je kolo
Včeraj por.-oči so agenti javne varnosti našli pod železniškim mostom na južnem kolodvoru moško kolo, ki je slonelo ob steni. Agenti so nekaj čgsa počakali, da bi se zglasil njegov lastnik, toda ker ni bilo v bližini že več časa žive duše, so kolo odpeljali na policijo, kjer čaka lastnika.
KAZNOVANI PEK
Goriški prefekt je odredil petdnevno kazensko zaporo pekarne. ki je last Miniussija Candida iz Ronk. ker je prodajal kruh, katerega Sest&Va ni odgovarjala zadevnim predpisom.
Globe
v mesecu
decembru
V mtsecu decembru so mestne straže in prometna policija naložili skupno 99 glob, od katerih 9 kršiteljem pravilnika cestnega prometa, 67 kršiteljem mestnega prometnega pravilnika, 0 lastnikom nepokornih psov, 8 kršiteljem tržnega pravilnika m lastnikom trgovin, ki niso zaprli trgovin ob določenem času. v istem mesecu je konjederec polovil v našem mestu skupno 26 psov, ki so se potepalj brez nadzorstva in nagobčnika.
Posvetovanja s kmetovalci
Pokrajinski kmečki inšpektorat sporoča, da bodo od ponedeljka 9. t. m. na razpolago vsem kmetovalcem tehnični funkcionarji inšpektorata na vseh glavnih sedežih na katere se bodo kmetje naše pokrajine lahko obrnili za vsakovrstna pojasnila in nasvete za najboljše uspehe pri prihodnjem poljskem delu.
V Gorici bodo tehnični izve. denci sprejemali na sedežu
elektriko tudi v hleve, kleti in omenjenega inšpektorata v Ul.
na dvorišča in ob njeni svetlobi bodo lahko opravili mnogo dela, ki so ga morali sedaj zaradi nastopa' teme opustiti.
D. d’Aosta 55 vsak ponedeljek, čertek in soboto, v Krmir.u pa na sedežu tamkajšnjega kmeč-| kega konzorcija vsak petek.
Baračun sirepioiMega cemra
V prihodnjih dneh bo pred* ostaja sedaj streptojnicinsštemu
sedstvo pokrajinskega strepto-micinskega centra predložilo higienskemu in zdravstvenemu komisariatu poročilo o delovanju tegci centra do 31. decembra 1949. Iz poročila je razvidno, da je dp omenjenega dne center nabral skupno 808.268 lir prispevkov in je za brezplačno dodelitev 1360 g strep-tomicina raznim bolnikom potrošil 746.970 lir. Temu poročilu so priložil; tudi imenski seznam bolnikov, ki so bil; deležni pomoči streptomicinske-ga centra in količino streptomi-cina, ki je bila posameznikom dodeljena, £q obračunu pre-
centru po plačilu upravnih stroškov samo še nekaj tisoč lir, zsto se obrača na občinstvo s prošnjo, da s prispevki pod-pre to človečansko ustanovo.
KINO
VERDI. 17:	»Ježa	groze«,	V.
Johnson.
VITTORIA. 17: «Tragedija kapitana Scotta«, I. Mills.
CENTRALE. 17:	«Povratek
stražarjev«, J. Hall.
MODERNO. 17: »Veseli mušketir«, M. Locktvood.
EDEN. 17: »Osvajalci Zapadasj R. Dix.
1
Lani je minilo 280 let, odkar je bilo ustanovljeno zagrebško vseučilišče, 6. novembra 1662 so odprli v Zagrebu visoko šolo za filozofijo in za moralno teologijo, šele leta 1669 je bila zagrebška visoka šola dvignjena na stopnjo vseučilišča. Toda pravo vseučilišče je nastalo šele leta 1869, ko je av-stroogrski cesar sankcioniral zakon o utemeljitvi vseučilišča v Zagrebu, ki ga je 8 let pozneje nazval škof Strossmayer v Jugoslovansko vseučilišče«.
Prešlo je še nekaj let, dokler niso 19. oktobra 1874 slovesno odprli vseučilišče v. navzočnosti prestavnikov mnogih evropskih vseučilišč. Tedaj je imelo vseučilišče filozofsko, pravno in bogoslovno fakulteto, od leta 1919 pa še medicinsko, k me-tijsko-gozdarsko fakulteto, visoko veterinarsko in tehnično
visoko šolo. Zaradi zasužnje-valne politike avstroogrskih o-blasti ter pozneje v stari Jugoslaviji so lahko študirali na vseučilišču samo otroci premožnejših staršev. Tako je bilo v šolskem letu 1939-40 na vseučilišču približno 8000 študentov, od katerih jih je bilo manj kot 20To delavskega in kmečkega rodu. Življenje siromašnih študentov je bilo zelo težavno zaradi visoke šolnine, pomanjkanja študentskih domov itd. Zato so morali mnogi med njimi zapustiti vseučilišče. Pod vodstvom Komunistične partije je študentska mladina zagrebškega vseučilišča napravila težavno vendar slavno pot. S stavkami, demonstracijami in drugimi oblikami borbe proti frankovcem in klerofa-šistom je krepila svoje vrste,
da bi lahko kasneje med narodnoosvobodilno vojno sodelovala za osvoboditev domovine.
Po osvoboditvi se je življenje in delo na zagrebškem vseučilišču do dna spremenilo. Na zagrebškem vseučilišču študira približno 16,0000 študentov. Vseučilišče ima 10 fakultet z 230 profesorji, docenti, predavatelji in velikim številom honorarnih predavateljev — no-vo socialistično inteligenco. Vzporedno s povečanjem števila fakultet in oddelkov na fakultetah se zboljšujejo tudi življenjske in delovne razmere študentov. Kolikšno pozornost posvečajo študentom zagrebškega vseučilišča, najbolje dokazuje zgradite študentskega naselja v Laščini, graditev študentskega mesta in veliko število štipendij. Med 12.000 študenti, ki prejemajo štipendijo.
I jih je največ, kmečkega in delavskega rodu.
Dne 23. decembra 1949 je bila v zagrebškem vseučilišču slovesna akademija ob Jaroslavi 280-letnice zagrebškega vseučilišča. Na akademiji so bili navzoči minister za znanost in kulturo vlade FLRJ Rodoljub Colakovič, predsednik Prezidija Sabora LR Hrvatske Karlo Mrazovič, več članov Politbiroja KP Hrvatske, predsednik Sabora dr. Zlatan Srema c, minister za znanost in kulturo LR Slovenije dr. Ježe Potrč, generalmajor Ivan Sibelj, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti dr. Andrija Štampar ter predstavniki vseh akademij in univerz.
S krajšim nagovorom je pozdravil goste rektor vseučilišča dr. M. Kostrenčič, nato pa je v imenu zvezne vlade sporočil
SLOVENSKI KMETJE V BORBI ZA GRADITEV SOCIALIZMA
KAKO SE RAZVIJAIbDELOVALNA ZADRUGA
Kramarovci pri Murski Soboti
* &
ŽETVENI STROJ NA POLJIH KMETIJSKE OBDELOVALNE ZADRUGE
V KRAMAROVCIH
Na severu, ob jugoslovansko-avstrijski meji leži kmetijska obdelovalna zadruga Krama-rovci, ki je bila ustanovljena leta 1946. Z vsemi začetnimi težavami se je borila celotna zadruga, kakor tudi mladinski aktiv, ki je vlagal vse svoje mlade moči v delo na zadružnem posestvu, bodisi pri obdelavi polj ali pri gradnji zadružnih gospodarskih posestev. Prav zaradi zainteresiranosti in delavnosti vseh mladih in starejših zadružnikov je dosegala zadruga vsako leto nove in večje uspehe. Posebno velike uspehe pa so dosegli v tem letu.
Največji uspeh so dosegli pri pridelavi krompirja. Predlanskim so oddali za potrebe široke potrošnje en in pol vagona krompirja, lansko leto pa kar 15 vagonov. Tudi hektarski donos žita so močr.o zvišali in sicer z dobrim oranjem, gnojenjem in s tem da so sejali kvalitetno semensko žito, ki so ga dobili z državnega posestva Beltinci.
Planske naloge dosledno izvršujejo. Posejali so vse r.jive, ki
planu. Traktorji niso stali niti pol ure. Ce ni bilo drugega zadružnika, se je vsedel sam predsednik zadruge na traktor, pognal motor in oral zemljo.
Da so zadružne r.jive obdelali vedno pravočasno je nema-la zasluga mladih zadružnic, ki so pogosto odhajale na delo, čim se je zasvitalo in se vračale s polja o mraku. Ker pride na enega delazmožnega zadružnika čez šest hektarjev obdelovalne zemlje so morali svoje r.apore še podvojiti.
V zadrugi so močno povečali število goveje živine. Predlanskim so imeli le 40 glav, lani so pa redili že 96 glav goveje živine. Ker jim je primanjkovalo hlevov za živiro, so pričeli graditi lani maja meseca zadružne hleve za 60 glav živine in jih dogradili v štirih mesecih. Vsak prosti čas so izkoristili za pomoč pri gradnjah, saj so gradili celo ob nedeljah. Istočasno so tudi prenovili hlev za 30 glav živine. Precej opeke so dobili iz starih neuporabnih poslopij, ki so jih podrli. Skoraj vse gradnje so izvršili iz
bilo v jesenskem setvenem1 lastnih sredstev in samo le ne-
Kulturne drobtine iz Jugoslavije
Ul za sodobni jezik
v Sarajevu
Institut za sodobni jezik V Sarajevu, ena redkih ustanov v Jugoslaviji, uspešno opravlja svojo nalogo pri proučevanju našega sodobnega jezika. Skupina mladih ljudi, pretežno študentov višje pedagoške šole, ki kažejo voljo za delo v institutu, se pripravlja sedaj za odhod na teren, kjer bo zbirala raznovrstno jezikovno gradivo. Vrh tega je angažirano tudi določeno število strokovnjakov ki bodo od časa dn časa potovali po vsej Bosni in yini, da bi globlje m čimbolj vsestransko proučili probleme narodnega jezika v živi narodni besedi.
Istitut za sodobni jezik je lani zelo pomagal redakcijam raznih sarajevskih listov, tako da se je število jezikovnih napak v sarajevskem tisku znatno zmanjšalo v primeri s prejšnjim letom.
Institut je pomagal tudi založniškim podjetjem, filmskim ustanovam itd. Največji uspeh instituta je ta, da je pričel izdajati časopis ((Vprašanja sodobnega knjževnega jezika». Pojav te publikacije pomeni veliko pridobitev za celofno kulturno dejavnost, z,< reševanje vseh vprašanj, ki sodijo v področje sodobnega književ-ga jezika.
Institut sedai zbira gradivo za slovnico sodobnega književnega jezika.
■■■■— «0» —
Lutkovno gledališče
v Zagrebu
Lutkovno gledališče v Zagrebu ie v oktobru začelo z novo sezono. V svojem dosedanjem deiu je gledališče doseglo že velike uspehe in priznanja s strani mladine in obraslih. V minuti sezor.-i je imelo 55 predstav, ki jih ie obiskalo okoli 30 tisoč gledalcev. Na dveh e-nomesečnih turnejah po Istri
so bili člani lutkovnega gledališča povsod navdušeno sprejeti.
V letošnji sezoni so izvedli že deset lutkovnih predstav. Iz lanskoletnega repertoria so ponovil; «En dan v gozdu« po Prokofjevi glasbi; ((Mlinar in njegov maček« — P° pesmi Branka Čopiča pa je novo delo. Razen tega sq lani prikazali «Veli Jože« Vladimirja Nazora in «Dedek Mraz« od Surinove; Vežbajo Pa tudi ((Čarobni vodnjak« od J. Rašiča in razne Lafontainove basni.
Z vsako uprizoritvijo množi lutkovno gledališče v Zagrebu število rekvizitov, ki jih izdeluje V lastni delavnici. Danes je gledališče že bogato založeno z dekorativnim materialom, kostimi in ima že okoli 500 najrazličnejših zanimivih lutk.
kaj strokovnih delavcev jim je pomagalo z nasveti.
Ko so okoliški kmetje, ki še niso vstopili v zadrugo, videli vse te irj še mnoge druge uspehe, so sklenili, da bodo vstopili v zadrugo. Tako so zadružniki kmetijske obdelovalne zadruge Kramarovci sprejeli lani osem novih družin s kmetijami. Izven zadruge je tedaj ostalo le 15 družin.
Za požrtvovalno delo v zadrugi so dobili zadružniki priznanje. V zadrugi je tudi šest udarnikov mladincev, od katerih sta dva dvakratna udarnika. Celotni zadružni kolektiv je
dobil lani na okrajnem kmečkem festivalu v Murski Soboti denarno nagrado.
Posebno vidna je vzgoja članov mladinske organizacije, ki postajajo vedno zavednejši in se dvigajo strokovno, moralno in politično. Najboljše mladince so poslali v dvoletno poljedelsko šolo Rakičani, kjer se šolajo bodoči . kmetijski strokovnjaki Dijaki te šole so napovedali tekmovanje vsem kmetijskim šolam v Sloveniji v počastitev 29. novembra, dneva rojstva mlade socialistične Jugoslavije.
Takšno je življenje v kmetijski obdelovalni zadrugi Kramarovci, ki neprestano raste, se krepi, skrbno vzgaja mlade zadružnike in nagrajuje njih delo.
ipeinii
Pred dvema mesecema je ribiško podjetje iz Budve (Crna gora) začelo graditi ladjedelnb co, v kateri bodo izdelovali vse vrste ribiških ladij in čolnov. Popravljali pa bodo razne plovne obpekte. V novi ladjedelnici bo mogoče popravljati tudi ladje, ki imajo nad 250 brutto registrskih ton. Pn graditvi ladjedelnice sodelujejo številni frontovci.
zagrebškemu vseučilišču čestitke in pozdrave minister zvezne vlade Rodoljub Colakovič in ob tej priliki spregovoril o graditvi socializma, ki ni mogoča brez 'razvoja znanosti. V imenu vlade LR Hrvatske in CP KP Hrvatske je spregovoril član Politbiroja CP KP Hrvatske Nikola Sekulič. V svojem govoru je orisal razmere, v katerih se je razvijalo hrvat-sko vseučilišče, nato pa je govoril o njegovih sedanjih nalogah. Med drugim je dejal: »Naloga vseučilišča je, da da čim-prej in čim bolj visoko kvalificirane strokovnjake, pvofesor-je in znanstvene delavce. Število študentov, ki znaša skoraj 16.000, kolikor jih je vpisanih v zaanjem semestru, priča o
tem, da se je to število podvojilo v primeri s številom štu-detov pred vojno, dočim je bilo ob slovesni otvoritvi vse učilišča l. ion vpisanih ie Zou
študentov. Danes uživa 60 odst. rednih študentov štipendijo Vseučilišče ima danes 10 fakultet, tehnična fakulteta pa bo kmalu spremenjena v visoko tehnično šolo z 8 fakultetami. Proračun vseučilišča z investicijami, neupoštevajoč investicije za zgraditev vseučiliškega mesta, je znašal v letu 1949 217,916.000 din. Zagrebške fakultete so dale od osvoboditve 2500 diplomiranih študentov in do konca petletnega plana pričakujemo, da jih bodo dale še toliko.«
Profesor pravne fakultete dr. Marijan Horvat je nato izčrp-
Živ mornar v kitovem želodcu
V dnevniku kitolovca ■Zvezda vzhoda« so našli napisano čudno dogodivščino nekega mornarja usluž-benega na tej ladji. Leta 1891 je kitolovec plul v bližini Falklandskih otokov v Južnem Atlantiku. Posadka je pravkar ujela kita, ki je v smrtnem boju preobrnil ladjo. Mornar James Barthley je izginil v vodo in posadka ga je štela za mrtvega. Toda dan kasneje, ko so mornarji razparali kitu trebub so našli izginulega mornarja v želodcu živali.
Kiparjev« umetnost
Znan; severnoameriški kipar George Grejč Barnard še je tako navadil dela z obema rokama, da je lahko z desno roko izdeloval o-braz moškega, z levo pa obraz ženske.	*-•
L__________________________
no razčlenil historiat zagrebškega vseučilišča, ob koncu pa se je mudil na sedanjem delu in nalogah vseučilišča pa tudi na vlogi, ki jo ima univerza danes v življenju in delu v državi. »Fakultete vseučilišča«, je dejal dr. Horvat, »neposredno sodelujejo v reševanju različnih praktičnih problemov ju-goslovenskega gospodarstva. Do danes je prispevalo hrvatsko vseučilišče velik delež na področju geoloških in kemičnih raziskav,, rudarskih raziskav, projektantskih del, več del, ki zadevajo oplemenjenje in selekcijo žit.« Nato je govoril član vseučiliškeča komiteja Ljudske mladine o delu in borbah napredne študentske mladine zagrebškega vseučilišča preti nacionalnemu zatiranju hrvatskega ljudstva od 1874. leta do osvoboditve.
PTICI IN LETALA
Strigalica preprečila med vojno bombni napad
Čeprav je imel človek že za prvih dni letanja po zraku razmeroma dosti posla s ptiči, ve o tem še danes le malokateri izmed nas, kako neprijetna so bila in so taka srečanja. Dogodi se, da Se zruši letalo kar na lepem na zemljo ali v morje, ne da bi vedeli ljudje, kaj je bilo temu vzrok. Navadno pripisujejo take nesreče slabi konstrukciji letala, poškodbam motorja, slabemu vremenu ali sličnim rečem. Le malokdaj se omenja kot vzrok trk s ptiči; in vendar so taki primeri sorazmerno zelo pogostni.
Druga svetovna vojna je bila izredno aktivna zlasti v zraku. Na tisoče in tisoče letal je krožilo nad Evropo, Afriko, nad Atlantikom in Mediteranskim morjem. In prav ta aktivnost je dala mnogo dokazov, kako nevarni lahko postanejo ptiči v zraku, če se zalete v leteči avion. Zlasti v dobi selitve Ptic, ko jih na stotine in tisoče leta po zraku, zbranih v večje množice, lahko postanejo usodni za zračni promet. Zato delajo v povojnem času raziskovanja v tej smeri, kako bi preprečili letalske nesreče zaradi trka s priči; saj pa tudi zavzemajo razmeroma velik
odstotek vseh zračnih nesreč, zlasti v dobi selitve Ptic.
Trk ptičev z letali so zabeležili že povsod, nad celinami, oceani, Arktiko ali pa celo Antarktiko. Čeprav ne bo ni-
prometu do dva trka s ptiči ] pokrajinah celo takšna, da ie
na teden.
Zanimivo je, da so tudi druge živali in ne samo ptiči povzročali slučajne trke z letali. Tako so na primer tudi
   'V
J* ■* ^
, ■ . ..<-
PO UDARU S PTIČEM POŠKODOVANO LETALO
koli točno znano število takih nesrečnih primerov, vendar pripisujejo danes mnogo nesreč lem nenavadnim slučajem. V Ameriki računajo,' da prideta samo v civilnem zračnem
Nekaj o Jivnifrtfiiiiltu
«slikarju duše»
      iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiimiiiiii     mi      ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................  mnimimi
II. DEL
SPISAL
ftitfltttiMri
REMBRANDT; PROSJAKOVA DRUŽINA, NEKOLIKO POMANJŠAN POSNETEK IZVIRNE RADIRANKE IZ LETA 1648
Rembrandt Harmensz van | denu 15. julija 1606; 4. oktobra
Ryn je najpomembnejši nizozemski slikar, risar in bakropi-sec (radirar). Malo je mojstrov v svetovni umetnostni zgodovini, ki bi bili tako veljavni kakor on. Vsako njegovo delce je kos bogastva po vrednosti in lepoti. Zgodovina ga po vsej pravici opredeljuje kot »slikarja duše«. Njegovi upodobljenci niso mrtvi liki, ampak žive, govore, kaj so bili in kaj so delali. Sicer je' po' njegovi smrti' nastopil čas, ko r.iso upoštevali tega velikana'med nesmrtniki, vendar se je kljub temu ohranilo lepo število njegovih oljnih del, preko 1000 risb in okoli 350 grafičnih listov. In ni ga umetnostnega središča na svetu, kjer ne bi bil zastopan s svojimi stvaritvami.
Kakor je bila njegova umetnostna pot v začetku veličastna tako žalosten je bil njegov življenjski konec; končal je prav tako kakor naš nesrečni Alešovec (satirični pisatelj »Brenclja«. »Kako sem se jaz likal« itd.). Rembrandt se je rodil kot sin mlinarja v Ley-
1669 pa je v Amsterdamu umrl. Šolal se je v rojstnem kraju. V letih 1624-27 je bil učenec slikarjev: J. J. van Swaner_bur-ga v Leydenu, v Amsterdamu pa mojstra P. Lastmana. Od tu se vrne v Leyden, a v letu 1632 se preseli v Amsterdam, kjer postane namah slaven portretist. Leta 1634 poroči Saskijo van Uylenburgh, ki jo je upodabljal z ljubeznijo irj lepoto, kakor je Znal to mogoče samo starogrški mojster Apelles. Po rojstvu sina Tita (1642) mu ljubljena žena umre. Zapustila mu je lepo premoženje. Rembrandt je bil velik umetnik, še večji pa v strasti, zbiranja starinskih umetnin; to ga je zavedlo na rob propada. V tej katastrofi je našel v svoji služkinji Hendrikji Stiffels (u. 1663) svojo drugo (neporočeno) življenjsko družico, ki ga je s spretnim trgovanjem umetnostnih predmetov obvarovala negotovosti. Eno leto pred smrtjo mu umre nadvse ljubljeni sin Tit, in kljub negi hčerke Kornelij, ki jo je imel z Hendrikjo,
je obupal in se popolnoma zapustil.
O njegovem umetnostnem delu se ne da povedati tisto, kar nam govori sam v svojih dovršenih stvaritvah. O njem, o njegovem delu pišejo in bodo raz. pravljali, dokler bo človeški rod hrepenel po vrelcu likovnih lepot. Predvsem je Rembrandt slikar sence in svetlobe; je realist, slika brez olepševanja! Njegove oljne stvaritve iz mlajših dni izžarevajo neki skriv-nostr.ohladen čar modrikasto -zelenosivkastih odtenkov, ki se pozneje prelivajo v zlatorjav-kasto plast. V zreli dobi (okrog 1640) mu paleta zažari v krepko rdeči barvi, ki jo presevajo zlatorumenkasti prelivi. Ob koncu življenja se mu žareča barvna skala umiri in tehnika slikanja mu preide iz začetno drobečih, sigurnih naneskov v tekočo, skoraj prosojno bavno plast, ki postane na koncu že prav široko nanesena, trdnih potez in zelo krepkega zamaha. — Poleg portretov in krajin je slikal prizore iz biblije in starogrške mitologije. V risbi in bakrorisu pa je posvečal svoja opazovanja v veliki meri socialno šibkim. Kakor v podobi je mojster v risbi-in grafiki; globinsko dognan in do danes ne-nadkriljiv. V tehničnem izraža, nju bakrorisa pa mu je enak le francoski mojster J. Callot (1592-1635).
ie netopirji prisilili pilota, da je zasilno pristal. Nekemu vodnemu letalu se je Pri dvigu celo dogodilo, da se je. zaletel v ribo, ki jo je močnejši veter
dvTgml z valov. Med takimi poročili, ki jih je zbral angleški prirodoslovec Lane v knjigi Animal Wonderland (1948), najdemo celo primer, da je strigalica onemogočila bombni napad nekega letala; prišla je v mehanizem, ki na
bilo angleško letalsko ministrstvo prisiljeno izdati v letu 1943 posebno svarilo in navodilo za letala, ki y> letala nad Bližnjim in Srednjim vzhodom, V Franciji pa so v prvi svetovni vojni celo poskušali dresirati orle za napad na sovražna nemška letala (tedanjo letala so bila seveda še zelo primitivna in počasna), kar p® je ostalo brez večjega uspeha.
Pri filmanju levov v pustinji z letala se jo nekoč dogodilo, da so ga le ti pri nizkem letu naskočili in tudi- poškodovali s svojimi šapami in kreplji. Tudi krdela slonov so že večkrat izzivala leteče letalo na boj!
Obrtna razstava
v Pančevu
Razstavljeni so dokumenti i* 18. in 20. stoletja
Mestni muzej v Pančevu ie priredil te dni razstavo dokumentov o cehih in obrtništvu v Pančevu, iz dobe od 18. do 20. veka. Razstavljeno je večje število mojstrskih del. cehovskih pravil, zapisnikov, moji* strskih -spričeval in delavskih knjižic. .Med razstavljenim-1 predmeti se posebno odlikuje mojstrsko delo umetnega ključavničarja, ornamenti, ki sC* jih po cehovskih pravilih izdelali pomočniki in s tem pokazali, kako obvladajo svojo obrt, ter cehovske blagajne, v kate-
UCINEK UDAROV LETAL S PTICI PREIZKUŠAJO S POSEBNIM HITRO LETEČIM VOZILOM NA TRAČNICAH-NA LEVI VIDIMO POŠKODBO, NASTALO PO UDARU S KAVKO, NA DESNI PA PO UDARU Z GOLOBOM. PREIZKUSNO VOZILO JE IMELO HITROST PRIBLIŽNO 300 KM NA URO
strelčev pritisk spušča bombe, ter preprečila njeno delovanje. Gotovo pa ste že večkrat čita-li, da so orli napadli letala. Ta nevarnost je bila v nekaterih
130
■Rado! Lepe so tvoje besede, ki si jih govoril v imenu velmož. Lepe so, pravim, toda na bogove, modre niso.«
Iztok je bral z lic začudenje, nejeverno, celo odpor.
■Ni vam vdahnil te misli Sve-tovit! Cernu smo prišli? Zakaj smo pripeli jermen in segli po kopju in sekiri! Odgovorite!«
■Da se maščujemo!« je zamrmralo v en glas med vojščaki.
■Samo zato? Sin Svarunov je prišel najprej otemat edinico slavnega staroste, in ko jo je otel, se maščuje zlodeju!«
■In Rado, sin Bojanov, je prišel, da otme takoj svojo izvoljenko nevesto. Morda je nocoj tista noč, ko oskruni pesjan golobico, morda jo nocoj pretepe z bičem in li čakaš dneva? Nad Hune!«
■Nad Hune! Smrt Tunjušu!« je govoril vojni svet.
■Smrt Tunjušu, pravim tudi jaz. Toda življenje LJubinici! Ce pa udarimo ponoči nanje, spozna Tunjuš, da je zmaga nemogoča, ko začuti klanje. Sam prebode Ljubinico, potem pa nam v temi ubeži — zakaj tisoč besov je v njegovi glavi —
in v jutro imamo nekaj poklanih molojcev in mrtvo Ljubinico brez Tunjuša. Ali smo zato prišli? Kača pika, dokler ji ne stareš glave. In kaj nam zmaga brez Tunjuševe glave! Lepa radost Svarunova, če mu vrnemo mrtvo hčer!«
Možje so obmolknili. Rado se je tresel.
■Iztoče, s seboj je Svetovit! Velevaj! Mi smo hlapci!«
Vojni svet se je vrnil k vojski; ta je z značilnimi kretnjami hvalila Iztokovo povelje in se tiho umikala h gozdu, da skrita v lesih počaka zore.
Iztok je občutil slaj samozavesti in zmage nad četami. Priznal si je, da je govoril resnico, vendar je zamolčal glavni vzrok, zakaj je določil napad ob belem dnevu. Prvič se mu je ponudila prilika, da z divjo, pa vsaj za silo urejeno in ukročeno četo Slovenov izvede boj, kakor se ga je naučil pri Bizantincih. Hotel je izučiti to četo, da bi bila nekoč kvas, katerega vmesi med velikansko tolpo naroda in udari z njim na jug. Vedel Je, da ga čaka delo. Zakaj
Huni so bili izvrstni borci, utrjeni, pokorni, žilavi, ki niso zlepa zaman sprožili tetive, ne mahali z mečem v prazen veter. In tega dela, tega vročega in krvavega dne se je veselil Iztok, vojak, kakršnih niso imeli niti med Goti v palatincih. Vso noč ni legel.
Kakor čebele od cveta so begali stotniki od moža do moža. Vsaka četica, vsaka gruča je imela natančno določeno delo. Vsaki gruči je določil Iztok poveljnika.
Davno pred svitom je kar skopnela vojska ob robu in se poizgubila v gozdu na levo in desno. Iztok je obkolil po višavah hunsko globel. Na obeh straneh izhoda je razvrstil najboljše lokostrelce, da nasujejo vsakega beguna s puščicami in ga strmoglavijo s konja.
O prvi zori je velel oddelku močnih suličarjev, da so glasno udarili v kotlino proti taboru. Sam s konjico se je oprezno prikrival ob straneh gozda.
Mogočno so zadoneli kozlovski bojni rogovi. Razleglo se je in zabučalo po dobravah v ne-
mo jutro. Hunom je zadoščala prva napoved bližajočega se sovražnika. Zatulila je varhunska divja troblja, konji na paši so zarezgetali in v divjem begu drevili v tabor na poziv troblje, žvižgi in piski, klici imen, zategli rigi so se raztočili pod nebo. Hunski vojščaki so prhali na konje, kakor bi jih bruhala gruda iz sebe. Nobene zmešnjave, nikakega strahu, red, miren in hiter, kakor bi vsi pričakovali napada že mesec dni.
Stari Sloven, odet v železo, z rešetko čez lice, pokrit z velikanskim ščitom, z mogočnim kopjem v desnici, je vodil suii-čarje po soteski proti taboru. Rogovi so peli, Sloveni so po stari šegi zagnali grozen krik, urejene vrste so ze zredčile, v besnem teku so se zagnale proti Hunom. Ko so ti zapazili sovražnike, so jih sprejeli z grozno ploho strelic. Zrak je zapiskal od švista puščic, kakor bi zažvižgala burja skozi gola zimska drevesa. Nekaj Slovenov Je omahnilo in se zvalilo v klob-kih po resni travi. Ceto je raz-plala besnost Zastrti s ščiti so se
drevili v hunske vrste, že so frčale prve sekire po zraku, posamezne sulice so se razblisnile v dolgih lokih nad hunske konje.
Huni so vrgli loke na pleča, pograbili dolge sulice in s povešenimi ostmi naperili naskok v Slovene pešce. Tedaj je zatulil stari Sloven z groznim ri-kom, gruča Slovenov se je stisnila v neprodiren klin, čigar rilec' je tvoril Sloven Jarožir. Njegovo kopje se je zadrlo v prsi prvega konja, ki je navalil na četo, hunska konjiča se je razklala in obletela bliskoma Slovene, da bi jim udarila za hrbet. Klin se je zaobrnil, toda Jarožir ni vzdržal reda. Ceta se je raztrupala, prvi Sloveni so obtičali na hunskih sulicah. Ali v tistem trenutku so zazvene'e z visokim glasom bizantinske troblje. Iztokova konjiča je pridrvela na Hune od leve in desne. Ti so se zgrozili in se za trenutek zbegali. A samo za trenutek. Balambak, ki je vodil vojsko, je zapiskal skozi nos kakor razlarlen jastreb. Zagledal je bleščeče se oklepe in svet-
rih so hranili prispevke vajene; v, pomočnikov in mladih mol:trov za nujne cehovske stroške in dajanje pomoči siromašnim pomočnikom., mojstrom in njihovim družinam. Na raz-stavj so tudi izvirni izvodi ce* hc.vskih pravil z.'i alibunarske mojstre iz leta 1835 in delavske knjižice iz druge polovice XIX. veka, ter izvedi prvih pravil cehe v Pančevu še iz Id® 1794, prvi statut pančevskih obrtnikov iz leta 1364, dalje zapisnik cehev o oprostitvi inočnikqv in vajencev, blagajniške knjig;, obrtnikov in razna priporočila za udeležbo obrt' v Budi«1'
ie šleme in takoj presodil premoč sovražnikovo. Beg! je velel njegov pisk Nad glavami jezdecev se je dvignil gozd sulic, kakor vihar se je utrgala hunska konjiča z mesta in	pogna-
la konje s strašnim hrupom in tuljenjem v .Iztokovo vrsto, da bi jo prodrla in utekla po globeli. Toda Iztok je bil	na to	r.ikov	na	razstavi
pripravljen. Obe četi sta	se zli-	j pešti	leta	1885.
li v svetel pas, ki je nastavil široke, v oklepe zavite prsi. Pognali so se nasproti Hunom, konjiči sta treščili skupaj s *ako razbesnelo silo, da se je zgrudil na obeh straneh val konj in Jezdecev v travo. Red pri Hunih in Slovenih je bil razbit Med rjavo tolpo Hun^v so se pomešali svetli Slemi, zabliskali so se meči, Huni so pometali sulice v gneči na tla. Razpadlo se je nad stotino dvobojev na življenje in smrt. Pobesneli so konji in jezdeci: krik, tuljenje, žvenket mečev in pokanje oklepov, rezgetanje, povelja Slovenov ip Hunov, napad in beg, stokanje umirajočih, curki krvi, divjanje in rezget konj brez jezdecev.
Nadaljevanje sledi
Muzej narodne
osvoboditve Hrvatske
29. novembra so odprli v Zagrebu muzej narodne osvvbo-d.itve Hrvatske. Dogodki, o katerih govore razstavljeni dokumenti, so iz razdobja narodnoosvobodilne vojne, v kateri je hmatski narod vzajemno z drugimi jugoslovanskimi narodi postavil i; melje svojemu novemu prerojenemu državnemu in družbenemu življenju. Kdaj in kako se je ustvarjala ljudska oblast, govorijo razstavljeni dokumenti prvega narodnoosvobodilnega odbora, ki je bil ustanovljen na osvobojenem ozemlju v okraju Lapac avgusta 1941. leta.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCH1. št. b, 111. nad. - Telefon štev. »3 808. — UPRAVA: ULICA S.FRANCESCO SL20
_	        _	  Telefonska	št.	73-38
OGLASI- od 8 30-12 In SdTsdT^^Tel.°29-477“Cenroglasov^Z^Vak mm višine v širini 1 stolpca, trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. OGLASI, od 8.30-1 J in Od	Za rLRJ. Za vsak mm 4|rlne j stolpe-, za vse vrste oglasov po 10 din.	  '
STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, ul. S. Pellico 1-IL, Tel. 11-32 - Koper, ul. Battistl 301a-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno 100 din. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo; Agencija demokratičnega Inozemskega tiska • Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska IJ.ZO.Z. . TRST