185. številka. Ljubljana, soboto 14. avgusta. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. UhHjx vuk dan, imvsemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejenian za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gl., za pol leta 8 gl. aa eetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gin., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. ta mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Mah in m dijake vejja tsniiana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta I gld. 50 kr., po pošti prejeinan za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od eetiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, m 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se itvolč trankirati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Op ravni* tvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „NArodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Jedno leto Taaffejeve vlade. O priliki obletnice miniBterstva Taaffe — ki je nastopil vlado dno 12. avgusta 1879 — treba je konstatovuti pozitivni vspeh njegovega vladanja. Do dne 12. avgusta vlanskega leta bilo je gospodstvo takozvane ustavoverne stranke v Avstriji neomejeno, kazalo se je v vseh strokah javnega življenja in posledice tega gospodstva jedne klike so trle nemško ter nenemško prebivalstvo, oglodale je do kosti in potiskalo je v vedno globokejši gmotni propad. Nemške „ustavoverne" korifeje so bogatele, nemški ter slovanski narod v Avstriji pa sta propadala, za te so prvi imeli samo lepe besede. V političnem oziru smo bili avstrijski Slovani do 12. dne avgusta meseca v. 1. buž-nji, kateri smo imeli samo to državljansko pravico, ki se je pa res strogo izvrševala, da smo plačevali davke, drugih pravic v javnem Življenji nijsmo imeli. A ona nemška n ustavo verna" klika je bila kazen božja tuui za Nemce, ki nijso hoteli plesati na „fortschritt-lerske" ali „liberalne1' gosli. V gospodurskem oziru je bil avstrijski državni voz tako zavožen t blato, da ga tudi poštena vlada Taatlejeva t teku je d nega leta mi i j mogla čisto izvleči. A vendar se uže vidi, da si obrtstvo opomaguvu, poljedelstvu pa da hoče vlada z umnimi sredstvi pomagati, tako, da se odpira avstrijskim narodom boljša gmotna bodočnost. V politi fcneni oziru se je v teku jednega leta pravične ter nevtralne vlade Taaffejeve upogniti morala samovolja takozvanih „ustavovercev", da si tudi njih moč nij še popolnem porušena, ker dobiva še zmiroiu podpore iz višjega biro« kratstva, insčistilisose nazori o usta-▼ overstvu. Denes se v višjih ter najvišjih avstrijskih krogih ne dvomi več, da so tudi Slovaui lojalni državljani, da tudi oni priznavajo državne osnovne zakone, katere pa hočejo imeti izvršene do picice. Jedno leto nevtralnega vladanja v Avstriji je pokazalo pravo pravcato manjšino nemškega naroda v Avstriji tudi v dejanji; jedno samo leto necentrahškega stran kar&kega vladanja je dokazalo, da so vodje Nemcev složni ter lojalni samo tačas, kadar imajo moč v rokah, složni na samo v zatiranji iSlovanov, pri vseh družili vprašanjih pa se takoj pokaže nj.li nusloga, ki izvira iz sebične nemške čestiželj uosti in osobne pohlepnosti po o bogatenju. Pred jednim le toni bo beški žulje prorokovali brzi padec Taallejevega miuistevstva, ker, — tako so dajali seoi ter svojim pristašem zagrizenim neprijateljem iSlovmistva pogum, - Taalle ue bode mogel vladati s tako različnimi faktorji, ka keršin so v zdanjej večini držuvnega zbora. Uili BO to, hvala slovanskej složuosti, ter konser- vativnim načelom, krivi proroki. Želje sloven skega stanovništva po slovenskih pokrajinah v teku minolega leta Taallejevega minister-stva nijso sicer Se izpolnene. Nam Slovencem se je obrnilo samo toliko na boljše, da se nam z vladnega mesta priznavajo one naravne pravice, katere so zmirom ne-giiale prejšnje centralističke vlade. A mej priznanjem ter izvršenjem teh naših pravic stoji tudi pri nas — birokratstvo! Naša opravdana prizadevanja, da bi se našemu materinemu jeziku dala zajemčena pravica po ura dih ter sodnijah, paralizuje se s tem, da okrajna glavarstva ne poročajo istine deželnej vladi; jezik naš še zmirom stoji pred vratmi sodnij ter uradnij in čaka, kedaj mu bode dovoljen vhod. Neko znano okrajno glavarstvo na Gorenjskem spozabilo se je pred kratkim celo toliko v svojej birokratskej preslepljenosti, d u je slovenskemu županu pretilo a kaznijo, če bode ž njim uradno občeval slovenski. Šole po Slovenskem bodo še na dalje ognjišče, kjer se bode kuhala nemška kultura. Učiteljsko izobraževališče ljubljansko ostane še dalje gnjezdo Slovencem sovražnih o8ob in za slovenska otroke preparirali se bodo tam pripravniki nemški. Deželno šolsko svetoval-tvo kranjsko ostane še dalje v sta rej sestavi in njemu na čelu bode stal še vedno on mož, pred katerim ima učiteljstvo neumen strah, in ki strastno siri ter pospešuje nemštvo po ljudskih šolah. Paragrafov in določeb na papirji smo navajeni Slovenci, zato moramo le potrpljivi biti, predno da se izpolne dr. Voš-njakova resolucija glede šol. Deželni zbor kranjski je še tako nelegalen, kakor je bil pod Auerspergoni itd. itd. Res uzrokov dosti, da bi bili Slovenei „vznemirjeni" ter nezado voljni. Ali, nadejamo se za trdno, da bode Taaffe dal tudi nam pravico, da se nam izvrše naše želje in v to ime želimo Taaffe j u še prav dolg obstanek na ministerskem pred sodniškem stolu. A tudi pri nas ne bode smel pozabiti birokratske kaste; povedati jim bode moral odločno, da so državni služabniki, a kot taki pa, da se ne smejo z narodom, mej katerim živo, v boj spuštati in mu braniti razvijati so po svojem narodnem značaji. Ker je pa mnenje birokratsko znano sovražno narodnostnim težnjam, zato se tudi Taalle ne bode mogel izogniti osobnomu vpra-š a nj u mej uradništvom, ki bi ga morebiti oviralo pri njegovem delu. Potem je mogoče, da se bodo avstrijski narodje po-prijateljih kljubu „vznemirjenju", katero fu-bricirajo beški židovski ter broški fabri-kantje. LVntralistiška klika se je pred letom dnij rogala „der eintagsregierung" TauiTeja, denes vidi, da se je zmotila, zato toži, da se jej bodočnost kaže v grdo črnej podobi! Da se le v tem ne moti! Denes so uže raz« mere še zmirom take, da avstrijski centralisti nemajo in ne morejo upati, da bi kmalu zapustili razvaline, na katerih se plakajo po svojej oblasti, — dno 12. avgusta 1879 jim iz rok iz vi tej. Gospodarji, snujte si založnice! in. Da so nade, katere vlada stavi do založnic kot najvažnejšega faktorja za izboljšanje dosedanjih slabih gospodarskih razmer, popolnem opravičene, dokazujeta nam deželi Češka in Moravska, katerih poljedeljstvo se je ravno po založnicah izvilo iz rok oderuštvu, ter si zboljšalo svoje stanje tako, da se smatra za n ijpremožnejše cele naše države. Pa ne samo materijalno, temveč — kar je v sedanjih časih še posebno važno — tudi politično neodvisen postal je Češki poljedelec in le založnicam imajo se Čehi zahvaliti, da je njihov prosti narod v čaBih najhujšega ustavovernega pritiska in nasilstva, mnogokrat tako sijajno de-mentiral svojo politično neodvisnost, ter si osvetljeval lice pred celim svetom. Naš narod — to mora vsakdo priznati — je politično sicer dosti probujen, ali le pre-mnogokrat se primeri, da pride kak posestnik vsled materijalne tudi v duševno odvisnost kucega pripadnika nenuravnej uemškutarskej stranki, —• in kako ta ume enake slučaje rabiti, znano je nam, žal! le preveč. Iz moža, ki b> bil sicer v svojem krogu mnogo koristil našej narodnej ideji, ter mnogo mogel storiti za širjenje narodno zavesti ter prosveto mej prostim narodom, postane človek indifereuten in večkrat tudi naravnost nasprotnik našej stvari. Tudi to naj bode inteligentnim našim domoljubom po deželi v spodbujo, da se resno lotijo ustanavljanja založnic, katere bodo razen zavodov za zboljšanje slabili gospodarskih razmer ob enem tudi jezovi proti demoralizaciji dobrega in poštenega slovenskega kmeta. Po Slovenskem sicer poslue uže nekoliko založnic, a od teh v resnici uspešno menda le ljutomerska. Pri vseh druzih zdi se nam, da uprava nij tako urejena, ko bi biti imela; kajti, da bode poljedelec imel zaupanje do zavoda, da bode udeležba čem obilnejša, treba je, da mu je omogočeno udeleževati se tudi uprave; vsaj skušnja ući, da se naš kmet vedno še ne more znebiti neke nezaupnosti do meščanov in tržanov, ki so bili ali so še večinoma notri do poslednjega Časa njegovi narodni nasprotniki. V prvej vrsti je torej duhovenstvo poklicano, da o tem vprašanji poprime inicijativo, ter v zvezi z inteligentnimi in vseskozi zanesljivimi možmi kmetiškega stanu začne ustanavljati založnice, katerih glavni odbor bi moral imeti toliko članov, da bi v njem lahko zastopana bila vsaka veta občina dotičnega okraja. — Pa še nekaj je, kar po našej misli zavira ugoden razvoj večine doslej poslujočih založnic, načelo namreč, po katerem je mnogo ustanovljenih — načelo „omejenega poroštva". Založnice kot zadruge z omejenim poroštvom, t> e morejo namreč tako hitro in lehko dobiti kredita ko založnice z „neomejenim poroštvom", manjka jim torej denarja za poslovanje in tako se more ooi uže srečnega šteti, ki dobi kako posojilo iz založnice. Temu se pride t okom, ako se založnice ustanavljajo kot zadruge z »neomejenim poroštvom", kajti kot takim lehko je dobiti posojil od denarnih zavodov in prepričani smo, da bode tudi vlada sama, — katera se, kakor uže omenjeno, za ustanavljenje takovih založnic zanima — rada jim na pomoč prišla z večjimi posojili proti primerno nizkim obrestim. A nekaj je, na tesar naše poljedeljce posebno opozorujemo, in kar smo uže v svojem listu večkrat poudarjali, namreč, da banka „Slavija" vsakej založnici, katera bi se na Slovenskem ustanovila z neomejenim poroštvom, rada takoj dovoli za po-cetek poslovanja veče posoj ilo proti 5% obrestim. Uže to bi moralo spodbujati naše domoljube po deželi, katerim je na blagostanji in neodvisnosti našega kmetskega stanu ležeče, da se marljivo poprimejo ustanavljanja založnic kot zadrug z neomejenim poroštvom. Vsak okraj mogel bi si ustanoviti enak denaren zavod, kateri bi gotovo blago-darno posloval ter na priliko enako revščino, kakor je bila letos po Istri in ostalih delih Primorskega, popolnem nemogočo storil. Pa tudi na ščedljivost in varčnost prebivalstva imeli bi enaki zavodi ugoden upljiv, kajti marsikdo, kateremu se ne izplača male prihranjene krajcarje nesti v hranilnico v Ljubljano, ter jih vsled tega morebiti izda, mogel bi jih varno in razmerno pod ugodnimi pogoji naložiti v domačej založnici, katere bi vsled tega postale tudi jednaki zavodi, kakor so poštne hranilnice na Francoskem in Italijanskem. Da ue pa založnice posebno priporočajo le za posamezne, ali k večjemu le za dva ali tri okraje vkup, je zvlasti tudi zavoljo tega, ker mora njihovo upravitelj s tvo, katero ima odločevati o posojilih, poznati osobno vsacega posameznega prosilca in njegove poroke. Ko smo tako dokazali, da se založnice dajo po našej domovini povsod prav lehko osnovati, ako se mej narodom živeča inteligencija resno tega posla loti, in da so za zboljšanje našega narodnega gospodarstva ne obhodno potrebne kot zavodi, v katerih bode poljedelec o vsakej priliki mogel dobiti potrebno denarno pomoč, — konstatiramo končno še došlo nam vest, da je glavni zastop banke „Slavije" vedno pripravljen vsacemu odboru, ki se kje ad hoc ustanovi, biti s svetom in dejanjem na pomoč, ter mu event. preakrbet tudi potrebna pravila. Na delo torej domoljubi in gospodarji, ter osnujte za se in za svoje potomce mnogo tacih za blagostanje in neodvisnost našega naroda tako važnih za vodov. H—r Stanko Vrazova svečanost dne 8. septembra t. L Bili za rod svetli vam obrazi! Bran'te, diž'te, šta nepravda gazi,, Venac za vas na križu visi. St Vraz 1834. Domoljubno srce zrcaleče se v tabore 1868. in 1869. leta kipi povoljnih spominov kateri še vedno krepko hrano ponujajo neopa-šenim in junaškim boritehem naših in človeških pravic. Tabori zagovarjali so zjedinjenje vseh Slovencev, kateri nepovoljno raztrgani in razmetani po raznih pokrajinah in voivodinah morani so nositi težko breme žulečega ižesa, v katero nas tujstvo vpreza, da zavozimo mili in prelepi svoj jezik in narodnost v črni grob neprebudljivega spanja. Itazškropljenost in skoro povsodna menjšina ovirata tvarni in dušni napredek, ker najboljše moči porabe se na to, da si tujstva branimo našinstvo in narodne svetinje. Tabori so jednodušno zahtevali slovenske učilnice po vsej rebrnici in za nje pod milim nebom glasovali. Tabori so po učečej se slovenskej mladezni pod nebeskoj vedrino slovesno prisezali, ka mladi zarod hoče veren svojemu rodu marljivo in do jedra naobraže-vati se, da nam nabranimi znanostmi okoristi in ublaži bodočnost, junaški in umno brani zatiranih bratov svete pravice. Tabori so sklepali zahtev, da vsi uredi na Slovenskem ure-dujo nam v naščini. Tabori opominali so vlado, da dostojno vrši § 19. državnih osnovnih zakonov; — ali glas narodov ostal je po večini glas zolečega nevoljaka v pustinji, iskreni ljubitelji in branitelji narodnih zakladov, trudeči se za uresničenje narodnih pravic in povse opravičenih zahtevov, katere je bogomrzna krivica strastno in morilno mandrala in še man-dra, čutil je do krvavega zvizdajoči bič besnih zatiralcev slovenskega življa. Živo istino pro-rokoval je tore vidovin naš blagega spomina pokojni Stanko Vraz spevajoČi: „včnac za as na križu visi", vsaj poskusil je sam bridki sad trpke osode, nagibal iz trpne kupe žolhki napitek, delajoči jedino na blagost rojakom, tomu kanu posvetil je vso svojo draginjo — ves žitek. Tabori, tabori nam so potrebni proti germa ni zova t i ho teč i m „Schul-vereinom", tabori za zjedinjenje Slovenskega, ali konci za to, da se nam Slovencem na Štajerskem dozvoli posebna uprava slovenska, vsaj deželni zbor graški nam ničesar ne privoli, in nemški poslanec Gleisbach drznol se je peklenski poved izreči: „ničesar vam ne privolimo, če so tudi vaši zahtevi opravičeni"; ako bodemo 100 let pošiljali svoje poslance v nemški Gradec, ničesar ne opravimo, ker nemška nas načelno črteča stranka preglasuje slovenske poslance; — ostanite tore srečno vi Nemci, a mi k svojim bratom: kamo če ptica, nego k svojem' jatu. Letos dne 8. septembra klanja nam se ugodna prilika St. Vrazove svečanosti, da spoznamo iskreno rodoljubje in obilno književno delovanje našega blagega rojaka, ugledavšega beli svet dne 30. junija 1810. leta v Cerovci, divnej okolici ljutomerskih goric, v sosedstvu Itadomerja, odkoder je prisijalo blažilno solnce, največji ponos Slovencem, preslavni učenjak in prvi jezikoslov na slovanskem obzorji, dr. Fr. Miklošič, o katerem račil se je izraziti prof. Mlillenhof, germanist v Berlinu: „Miklošič je najbrže v sedanjej dobi prvi Blovni-čar ua svetu", da mi Slovenci v družtvu junaških sokolov , milih nam sosedov južnih, bratov Hrvatov proslavimo 70 letnico St. Vraza, duhovitega pisatelja in vzornega pesnika, kateri je počenši od svoje šibke mladosti budil v tlačenem slovenskem ljudstvu iskro goreče ljubezni do slovenskega jezika in narodnosti, navduševal po spisih in osobno na potovanjih po Slovenskem in jegovo pošteno srce nij nehalo plameniti za vse, kar bi naše sokrvne mejaše in nas brže bolje moglo privesti v ovenčani raj povoljne bodočnosti slovanske. Spored svečanosti: Dne 8. septembra o Vi 4. zjutroma do-vezo se v Ormož gostovi Hrvatje iz Zagreba. Ob 9. odhod iz Ormoža k Jeruzalemu na krasnem vrhu ljutomerskih goric; ondi ob 11. meša svečana, Hrvati bodo pevali ofer-torij, ostalo Slovenci. Po meši pojde vse dru-žtvo v Cerovec k hramu, kder se je Vraz na-rodil; ondi glasba; govor hrvatski, govorjen po predsedniku „Matice hrvatske" g. J. Kuku-ljevici; Vrazova kantata, besede od J. E To-miča, glasba od Zajca, pevajo vsi pevci (solo g. Šifer); govor slovenski, govori g. Božidar Raič; pesen slovenska, pevajo Slovenci, mej tem odkrije se slika Vrazova; „Na domu Vrazovem", deklamuje g. Holc; „ Živila Hrvatska1* od Zajca, pevajo pevci hrvatski; „Naprej* pevajo vsi pevci s glasboj. Obed pri Vrazovem hramu na velikej ledini, mej svečanim obedom igrala bode godba in pevali pevci. Table d* hote po 1 gld. 20 kr., treba je poprej se prijaviti pri odboru v Ormoži. — Na večer koncert v Ormoži. a) glasba, ouvertura; b) Vrazova kantata; c) govor slovenski, govori prof. Žitek č) Djulabije 3. 52—98 St. Vraza, deklamuje A. Ftjan; d) slovenska pesem; e) slovenska pesem, pevajo slovenski pevci; f) deklamacija slovenska, deklamuje g. Kranjec; g) „Ti si moja", pesem Vrazova, glasba Livadica, peva g. Šifrer vz sprevajanja na glasoviru; i) glasba; j) „Moja ljubav" od Eisenhuta, pevajo hrvatski pevci; k) konec: „U boj", pevajo vsi pe-vači s glasboj; za tem ples. Srečo dobro in vedrino nebesko, k čemur pomozi Bog. Politični razgled. Potrta it J«» flečele. V Ljubljani 13. avgusta. Ker se bode v kratkem vršilo sedem dopolnilnih državnozboraklh volitev, opominjajo tudi češki listi vlado na to, da ima ona v rokah, kako da bodo volitve izpale. Opozicijo mora ona oslabiti. Glede mariborske volitve mora vlada skrbeti za to, da bodo slovenski uradniki svobodno volili, da jih ne bodo njih predstojniki pritiskali. Nemški uradniki pa tudi morajo za vlado glasovati. V n it nt«* države. Poroča se, da misli Bolgarija svojega posebnega zastopnika poveriti pri knezu črnogorskem. To imenovanje da se bode izvršilo takoj potem, kakor hitro se vrne knez bolgarski v svojo stolico. Nemški judje trde, da bi bilo to zoper določbe berlinske pogodbe in zato da Bolgari nemajo pravice tega storiti. Kadar bode treba na svoje interese paziti, tačas Bolgari gotovo ne bodo vprašali: ali nam pa to tudi dovoljuje berlinska pogodSa? Tudi Črnogorci bodo imeli svojega odposlanca v Sredci. O pohodu rum unskoga kneza avstrii-skega ter nemškega vladarja v Iscblu piše „Pester Ll da je bil ta njegov pohod namenjen za zvezo Rumunije z obema velikima državama. Turci fa bode morala resno naglasiti V Albaniji svojo voljo glede odstopljenja Osinja Črnej gori. Albanska liga je baje stanovništvu Skaderskemu zaukazala, da jej odpošlje 600 vojnikov. 14 albanskih rodov je odposlalo 6000 mož albanskoj ligi, h katerej je pristopilo 900 vojaških turških begunov in 1400 Miriditov. Poioča se, da pride «* ladstone v Ne- apelj zdravit se. Iz ti - »msi.m<» se javlja, da je imela Kandaharska posadka več srečnih bitk z Afganistana. Emir Abdurahman pa je po dogovoru z generalom Stevvartom odmarširal se svojo armado v Gundamuk. Dopisi. Z Bleda 11. avgusta. [Izv. dop.] Gotovo vsacega bralca časopisov prešine velika žalost, ko letos skoro nobenega lista ne prejme, v katerem ne bi bilo citati o raznih nesrečah, katere ljudstvo tako grozno, tako ostro in zraven še tako pogosto obiskujejo. Tudi jaz vam imam poročati o velikem po žaru. Groza in strah je obšla denes, t. j. 11.1, m. vse tukajšnje prebivalce, ko zaslišijo popdlu-■dne ob polu dveh iz zvonika žalosten glas zvona in klic: »Pomagajte, gori, gori!" Hitro ee ve da so ljudje začeli poizvedati, kje razsaja ta hudi element. Ker pa kraj, kjer je gorelo, bolj vzvišeno leži, moglo je ljudstvo precej uganiti, kje je potrebno nagle pomoči. Vpitje in klici na pomoč naznanjali so, da gori na Višelnici, vasi gorjanske srenje na Gorenjskem. Strašen prizor je bil videti, kako divje je razsajal plamen okrog sebe. V kratkem je vpepelil hišna in vsa zraven pripadajoča gospodarska poslopja posestnikom: Trčku, Žve-glju in Erjavcu. Velika nesreča obiskala je vse tri posestnike, kajti pogorelo jim je vse do tal. Golo zidovje naznanja sedaj, kaj strašnega se je tu godilo. Največja nesreča pa je dohitela Žveglja, ko mu je ogenj pokončal jedno kravo, kobilo z žrebetom, jednajst prašičev in na vrh vse te nesreče, in v še večjo žalost opekel in zadušil mu je ogenj otroka, kateri je sam doma v zibelki ležal. Rešili so ga sicer, a bilo je uže prepozno. Ko ga je rešitelj Matevž Žvan, vrli fant prinesel iz ognja, je še parkrat zadihal, ter — se preselil v veni os t. Kako je ogenj nastal, to se le ugiba. Toliko pravijo, da je v Žvegljevem hlevu pri fcv.lo goreti; več se še ne ve. Rešiti nij bilo mogoče nič, kajti prvič nij bilo ljudij doma, drugič vode nij bilo pri rokah, tretjič ker so poslopja tako blizu skupaj stala in vsa z deskami krita bila. Res, prav hitro je prišla pomoč iz vseh bližnjih vasij, a vse nij pomagalo veliko pri uže gorečih hišah. Delali so pohvalno in neutrudno, ter branili, da ogenj nij mogel še .dalje segati. Le pridnemu gašenju, ter vetru, ker je vlekel na nasprotno stran, se je zahvaliti, da nij ogenj vpepelil še drugih bližnjih poslopij, ali še celo vse vasi. Škoda je velika. Zavarovan nij bil nobeden. Prav vrli in dobrodušni pokazali so se nam bližnji Blejci. Ti, ogenj opazivši, pribitel: so hitro se svojo brizgalnico na pogorišče, ter pridno delali. Tudi gospod baron A. Cojz je prihitel sč svojo brizgalnico ljudem na pomoč. Posebno vrlo obnašala sta se gospod baron Cojz in njegov knjigovodja g. G. Neutrudno sta delala pri gasilnici, ter tako veliko pripomogla k zadušenju ognja. Zatorej izrekamo tukaj vsem, ki so pomagali gasiti, v imenu nesrečnežev: „Prisrčna Vam zahvala za toliko dobrodušno pomoč!" Naj omenim še o nekej stvari, katera se o takih priložnostih silno potrebna kaže, namreč „naprava požarne straže". V mnogih krajih so si prebivalci uže omislili to tolikanj potrebno napravo, ker prepričali so se, koliko to pomaga' Če se je v nekaterih krajih uže ustanovila taka družba, zakaj bi se pa pri nas ne? Res, da pri|)rava stane denarja, a pomisliti je treba, koliko tako izurjena straža h gasitvi ognja pripomore. ■« Ptuja 11. avg. j Izv. dop.] Dobro vedoč, da radi sprejemate v predale svojega .cenjenega lista dopise o narodnih veselicah, pošiljam vam opis narodne veselice, katero »o napravili mariborski gimnazijci 8. t. m. v na*ej čitalnici in o katerej se lahko reče, da je bila velikanska. Ob polu 9. uri bila je dvorana uže prenapolnena, iraiti zbralo se je toliko občinstva, kakor še nigdar dosedaj. Uže pri prve j točki „Na boj", v zboru od A. Hajdriha. pokazala je naša mladina, da se pridno v petji vadi ter da imajo mariborski gimnazijci v g. Ipavci, nadepolnemu sinu g. dr. Gustava Ipavca, izvrstnega pevovodjo. „Pozdrav" Čitalničnpga predsednika g. pr. Žitka je bil dobro končan na presvitlega vladarja, ki bo obhajal kmalu svojo petdesetletnico. Gromoviti „živio" in „slava"-klici so doneli po dvorani, ko se je omenjal svitli cesar, posebno pa ko je g. govornik omenil njegovih milostivih in nam boljšo bodočnost obečajočih bese-dij: „jaz hočem mir svojim narodom"; na konci so pevci zapeli navdušeni cesarsko pesen, katerej je stoje poslušajoče občinstvo jako ploskalo. Nova dr. G. Ipavčeva pesen „Jadransko morje", zbor s čvetero- in samospevom in se spremljanjem na glasoviru, se je jako dopala; posebno pa je bila s pohvalo sprejeta izvrstna Hajdrihova kompozicija čveterospev rV sladkih sanjah", ki seje moral ponavljati. „Cigani" zbor s tenor solom je krasna pesem, a tudi ne preveč lahka; vendar se je prav dobro pela. Slavnostni govor abiturijenta g. M. Murka sme pa se imenovati pravo moistersko delo. Njegov organ je jako dopadljiv, govoril je gladko ter zelo razločno. Ta mladenič ima res dosti talenta. Šesta točka je bila krasna dr. B Ipavčeva „Domovini", katera se posebno dopada se svojima tenor- in bariton-samospevoma. Ta pesen se je morala ponavljati. „Moje sanje", romance za gosli se spremljevanjem na glasoviru le toliko omenim, da sta jo igrala g. Stoeckl in g, Ipavic mlajši; umeva se torej samo ob sebi, da sta svojo nalogo izvršila izvrstno. „Što čutiš", zbor D. Jenka, je pokazal, da naša mladina goji tudi sploh jugoslovenske pesni, kar je vse hvale vredno. Foersterjev zbor „Vtihej noči" se je občinstvu tudi dobro dopal, posebno pa sledeči jako dobro vpleteni šaljivi zbor Hajdrihov „Petelinčkova ženitev", ki se je moral ponavljati. Izvrstno se je pel tudi dr. G. Ipavčev „Kdo je mar"' Sploh smejo pevci z vspehom popolnoma zadovoljni biti, kajti nijsmo druzega čuli, nego splošno hvalo o petji in željo, da bi nas tako krasno vbrano petje večkrat razveseljevalo. Naj bode to pevcem v spodbujo, da tudi gojijo marljivo milo slovensko petje. Te v pravem pomenu besede narodne veselice se je udeležilo mnogo slavne gospode iz daljnih in bližnjih krajev. Mej druzimi naj omenim deželnega poslanca dr. Dominkuša, g. prof Bezenšeka iz Sofije, znanega rodoljuba dr. Goriška iz Ormoža, g. prof, Glaserja iz Trsta, izvrstnega rodoljuba g. B. Raića, predsednika mariborske čitalnice g. Ulriha in mnogo drugih znanih rodoljubov, dalje več dijakov iz gra-škega in dunajskega vseučilišča, mnogo gimnazijcev iz Celja in Varaždina in mariborskih uči teljiščnikov, nadalje posamezni zastopniki iz mariborske realke, iz novomeške, ljubljanske, graške i u celovške gimnazije itd. — Po dovršenem programu se je mnogoštevilna ženska in moška mladina začela sukati, ter je rajala do belega dne. V zgorenjih prostorih pa se je pelo in napivalo, dokler nas nij beli dan pregnal. Po- sebno navdušenje je vzbudila B. Raifeva na-pitnica slovenskej mladini; ko je slavnoznanl (rovornik govoril, sta bili obe sobi celo natlačeni. Naj mi bo Se dovoljeno omeniti nekaterih telegramov, katere smo prejeli. G. dr. Gregorič, predsednik naše čitalnice, ki biva sedaj v Gleichenbergu, nas je pozdravil s sledečim telegramom: Srčni pozdrav slovenskim dijakom; v katerem taboru je inteligencija, v tem je narod. Dplajmo za to in skrbimo, da bomo njegovo upanje vzdrževali! Št Jurij naj. ž.: Buči morje adrijansko, bodeš enkrat še slovansko, da sovraga ne bo več, naj pomaga um in meč! Živili! Dr. Ipavic. Zagreb: Razveseljuj se srečna mladež, deluj za domovino in pamti, da slovenska krv po tvojih žilah teče. Anton Kos. Novi Sad: Iz srbskoga zlog kraja šaljemo Vam bratsko pozdravlje u uspomenu našega djakovanja medju Vami sretna i vesela. Živili na mnogaja ljeta! Mirosavljević i Slavnić. Prejeli smo dalje telegrame od Slovenije z Dunaja, g. Naglica iz Zagreba, g. Ivana Zupančiča iz Judenburga, g. uradnikov banke „Slavije" v Ljubljani, gg. dr. Mlakarja in Heržiča iz Linca, od gg. Kerše, Žalar, Budaj, narednikov pri 47. pešpolku v Mariboru, od ljubljanskih gimnazijcev, g. Kopuna iz Konjic, od g. Vidica iz sv. Pavla v savinjskej dolini, g. stud. j ur. Dečka iz Središča, gimnazijca Šuta v Gradci; gotovo lepo število. Omenjamo le še Šentjurčanov pri Celji, katerih telegram se glasi: Kdo li še zdaj vpraša, je 1 bo bodočnost naša? stidite nam Slave sine, na braniku domovine, kak' njih ubrani glas doni, majki Slavi ljubljeni. V ponedeljek dopdludne postregla je dijakom blaga gospa Gregoričeva z dobrim za-jutrekom, zvečer smo se zopet še dobro zabavali, in še le vtorek so se poslovili. Ta veselica pa nam bode ostala gotovo vsem vedno neizbrisljivo v spominu. Domače stvari. — (Mestni odbor ljubljanski) gre denes dopoludne o polu 12. ure h g. predsedniku Winklerju, da čestita v imenu ljubljanskega meščanstva Nj. veličanstvu cesarju na njega petdesetletnici. - (Od 1 i k o v a n j e.) Nj. veličanstvo cesar je podelil g. Fr. Doberletu, poveljniku ljubljanske požarne straže, zlati križec za zasluge. — (K desetletnici ljubljanske požarne straže.) Za sprejem gostov, ki bodo prišli denes ali pa tudi jutri, dela se na dunajskej cesti vštric bolnice in potem tudi pod Zelenim hribom slavolok. — Po vsej Kranj-skej je IG požarnih straž, ki imajo skupaj 873 izvršujočih in 550 podpornih članov. Vse. te požarne straže so bile do 1. t. m. pri 229 požarih. (Gornjegradska čitalnica) napravi dne 18. t. m. v slavo petdesetletnice Nj. veličanstva cesarja Franja Josipa I. zabavo se Bledečim sporedom: 1. Govor predsednikov. 2. Predstava: a) „Zakonske nadloge", b) „Dva gospoda pa jeden sluga"; mej igrami se poje: „Koračnicu Vfenea", vglasbil Oto Kumpf; „Tam gdjjp stoji", vglasbil V. Lisinski; „ Večerna", vghisbil A. Hartl; „Pri zibelki", vglasbil Mašek; „Sredi vasi", vglasbil G. Ipavic. Končno ples. Začetek ob l/i 8; zvečer. K veselici si. občinstvo uljudno vabi odbor. — (Novo železnico merijo) iz Celja v Spodnji Drauburg in iz Lipnice v Ivnik. — (Vinska letina) na Dolenjskem in Štajerskem slabo kaže. Po nekaterih krajih je toča vse potolkla, po druzih je pa malo grozdja zbog silnega mraza vlanske zime. Tudi na Hrvatskem bode vinskega pridelka samo srednje. — (Duhovenske spremembe v la-vantinskej Škofiji.) G. Franc Feuš bilje po izvrstno prestanih vseh izpitih na vseučilišči v Innsbrucku promoviran v doktorja bogoslovja ter je postal stolni vikar in kaplan v Mariboru. — (Zlato sv. mašo) je pel 12. avg. v Vojniku g. župnik Lah; zraven obilega ljudstva udeleževalo se je nad 40 duhovnikov te slovesnosti. — (Nobenega novomašnika) ne dobi letos Tržaška škofija; kajti bogoslovnica v četrtem letu nij imela nobenih bogoslovcev. Škofija šteje 312.000 duš ter ima uže nad 80 duhovenskih služeb izpraznjenih. Letos je to liko mažnikov jej pomrlo, da v nobenej drugej avstrijskej Škofiji toliko. — (V Zelenem travniku) je 271etna dekla Terezija Dobročeva se najedla mišice in umrla. V denarnej mošnji imela je še več strupa. — (V Dravo pri Ormoži pal) je flosar Anton 11 ribaniik, iz Selnice doma, ter je utonil. — (Ukradenih oblačil) našli so pri novem pokopališči v Pobrežji blizu Maribora; Jožef in Marija Savec iz Ptuja sta se oglasila kot oškodovanca ter obleke odnesla vredne 200 gld. Drugo je še založeno pri županu. — (Morilca Mih. Zemljica), ki je lani neko žensko v Tezni pri Mariboru ubil, zasačili so žandarji v P tuj i. — (V Mahrenbergu) so se mimo potujoči artileristi v Dravo šli kopat. Jeden je utonil. Mrtveca je Drava v Bresternici izvrgla in bil je v Kamci pokopan. Na roki je imel zlat prstan. — (Malar M. Berglez v Podčetrtku) je iz Zibike domov gredoč blizu Pu etove v vodo pal in utonil. — (Nova hrvatska knjiga.) V Bakru pri Desselbrunnerju je prišla na svitlo knjiga pod naslovom: Ob uzgoju djevojaka. Franceski napisao Fenelon, nadbiskup cambraiski. Hrvatski priredio Ivan Širola, gradj. učitelj. Fenelon je slavnoznan pisatelj i to njegovo delo, kateremu je v izvirniku naslov: „De T Educa-tion de Filles", razširjeno je po vsem izobraženem svetu; hrvatski prevod je prav dober, da ga z dobro vestjo priporočamo tudi Slovencem, vzlasti učiteljem in učiteljicam. Lepo tiskana knjiga ima nad 200 strani i se dobiva pri izdatelju v Bakru. Velja 1 gld. Zahvala. Parna brizgalnica, ki jo je dobila Ljub Ijana, se bode jutri slovesno izročila, da služi svojemu blagodejnemu namenu. To je podpisanemu odboru povod, da spolnjuje prijetno dolžnost in slavnemu kranjskemu hranilničiiemu društvu, visocemu deželnemu zboru, tukajšnjim industrijalnim Hnnam, trgovinskim hi^am, zavarovalnim zavodom, hišnim gospodarjem in obrtnikom: s kratka vsemu prebivalstvu ljubljanskemu — naj toplejšo zalivalo izreka za obilne doneske, ki jih je odbor prejel za napravo ome-njega gasilnega stroja. Imenik darovalcev s pristavljenimi darovanimi doneski bode od 17. t. m. po-čenši čestitemu občinstvu na ogled izložen v glavnem skladišči prostovoljnega gasilnega društva. V Ljubljani 14. avgusta 1880. Odbor: Fr. Fortnna. Pet. OrasselU. Jan. Janesch. Km. C. Maver. Jan. Penlan. Jos. Zenarl. trm ril mo 10. avgusta: Km t Uut»IJ«*nlx Marjan, mizarjeva hči, 2 raes^ na dunajskej cesti št. 14, za katarom. — Reza Hoho, hišnega posestnika žena, 63 1., na Starem trgu št. 2. naj« I. 13 avgusta: Pri Slonu* Samaio, pl. Kluck iz Trsta. — Sesek iz Senožeč. — Vičetič ii Zagreba. — Hofbauer Iz Dunaja. - Perko iz Trsta. Pr> Msklltilt pl. Catine li iz Reke. — Herman iz I*u Ija. — Miisalia iz Dunaja. — Schinidt iz Gradca. — Paschka iz Dunaja Pri bavarskem dvoru i Mayer iz Trsta. Razne vesti. * (Kako si Amerikanci za dom meso frišno hranijo.) V Ameriki mesa veliko pojedo in ima tudi nizko ceno. Jedo pa večjidel frišno, neokajeno in ga znajo dobro •hraniti. Pripravljajo ga tako: Zaklane živine meso se razseka kakor navadno na kose, naloži v kad, potem se vrela voda tako napoji s soljo, da jajce na vrhu plava; ta voda se mora popolnem shladjti, potem se vbje na meso v kadi, da stoji par palcev čez. Tako se drži meso frišno dve, tri leta in kadar ga je treba, se vzame s kadi. Se ve, da je preslano, zato se dene dalj ali manj Časa v navadno vodo, katera mu soli vzame, da je za rabo prav. Večjidel se tako meso peče; alt cre, pa je tudi za juho dobro. * (Iz uječe ušla) sta v Monakovem dva zločinca, izmej katerih je bil jeden obsojen na smrt. Dunajska borza 18. avgusta. (Izvirno telegrafičuo poroci lo. Suotnl dri. dolg v bankovcih . 72 gld. 65 •inotni dri. dolg v srebru .73 „65 '.lata renta........88 „ 05 H60 drl posojilo . . , l.'io „ 80 Vkcije narodne banke . . 829 „ vreditne akcije....... 275 „ HO London..........117 „75 Srebro..........— B — Napol...........9 „ 35 G kr. cekini........5 „ 5t Državne marke , . 67 . 70 Zahvala. Za nam mej boleznijo in pri smrti gospe Terezije Hohnove izkazano iskreno sočutje, za veliko vencev in za tnnogobiojno vdeležbo pri pogrebu, izrekamo vsem, posebno pa slav. pevskemu zboru čitalniškemu, najtoplejšo zalivalo. (391) Žalujoča rodbina. V najem so da z ugodnimi p o g o j i za več let popolnem oskrbljena p>rod.G»oaJ.zilca. z magazinom ter kletjo za blago (se stajali za olje , pripravna za špecerijsko kupčijo; leži v jako živem tesno ob jttipej železnici stoječem mestu Spodnje Štajerske. Prodajalnioa je na oglu na glavnem pro štoru na tržišči poleg župne cerkve. — Vpraša naj se natančneje v adiinnistr eiji tega lista. (390—1) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Podpisani si u so ju slavnemu občinstvu na- ♦ znaniti, da je od c. kr, pravosodnega minister- t stva mu podeljeno notarsko mesto v KikIoI- Z ibvem nastopil iu da je odslej njegova j notarska pisarna f v II. nadstropji na pošti vsak dan mej tednom od 8. do 12. ure dopolu-dne in od 2. do ti. ure pupoludne odprta. (389-D Dr. Albin Poznik, c. kr. notar v Kudolfovem (Novem mestu). Solicitator išče službe v LJubljani, 28 let star, je uže črez 10 let pri tem pouiu m je se setbij v službi. Ponudbe se prosijo pod Siiro: ..Solicitator poste restante Maribor." (3&3-2, Zoper jotiko! Radgostski Hiti* < i\ZkiHiri tudi ta sndutva. In gledi čuda! Kol k uri nek v treh tednih I Moja soproga, bolj nalikujoča ogrodim, negoli živemu človeku, katera je bila tako rekoč došle pri-klenena na postelju in naslonjač, hodi zdaj prav lehko okolo po sobi, použiva jedi v slast, spi vse noći ti dno, in kakor jo ustavljajo mrzlica in neprijetno znojenje, takti okreva tudi telesno, ter vsa obitelj nasu pričakuje, da skoraj popolnem ozdravi. ZatoraJ priporočata vs.ikeiuu, imejočemu morebiti podobuo bolezen, da takoj upotreblja ta sredstva m pomorejo mu izvestno. Izvolite mi dakle s poštnim povzetjem poslati se 2 zavitka čaja in i »kutijici maho-rastlinskih celtličkov. Z vsem spoštovanjem se beležim Anton i nimk, fotograf v Gradei tŠt.jo.ska), Geidorf, (47—3) Heinrichova u ica 9. Od tega po zdravmškej razložbi in predpisih pripravljeni čaj, vej u za 14dnevno rabo pripravljeni paket z n»kazoiu o rabi 1 gl«l. »v. v. Jedna originalna apatija KožnovaKih uiaho-rastliuskih coluičkov Ao kr. Za kolek in zavijanje pa lO kr. |>osčbe. ltiKl^oKtMki univerzalni oatj in Koi-novtiki inalio-ratilliuHl&i uelillčki dobivajo se jedino le v lekarni J« Meicuerti*. v Roinovl na Mora v.-, k< m , in razpošiljajo se naročila na vse strani proti poštnemu po-vzitju. Da je pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge sledeči lekarji: W. Mayr v LJubljani, W. K o ni g v Mnriboru, S M 111 e i b a u h in J. C e j o e k v Zagrebu, B arui beril4 Bril dur in A. Noti ved v Ciratlel, A. M are k in J K u p f a r sc h m i ed v O. KiiNsheiin v I.ipuicl, C ari Grabauher v Murini. J. 11 lin g v Kot-lenuianu) W. '1' h u r u vv a l d v Celovui. Zaloge napravile se bodo v vseh lekarnah iti večjih prodajalnicah uiatirij.i no pulti ipoštuina |o jednaka do 5 kilo) vel|h kolek in sav j 1" kr več Naslov: J.Seichert, .« k*u v kopelji Rožnim. Izdateij in urednik Makso Armić. Lasmina iu tisk „Narodne tiskerno1.