215. številka Ljubljana, v petek 19. septembra. XXIII. leto, 1890 I shaja TBak dan mvecer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti p reje man za avstro-ogerake dežele /.a vse leto 15 gld., z.i pul let;i 8 gld., za četrt, lota 4 gld., /a eden .tooc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa M po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po kr., če se oznanilo jedeukrat tiaka, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah št. II. 0 pra v n i štv u naj ae blagovolijo pošiljati uaročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V JLjiilftljaiiii, 19. .septembra. Nemškim listom sta prav prišla reskripta naučuega ministra dvema deželnima folskima sove-toma, da vojno miniaterstvo opaža, da učenci, prihajajoči v vojaške učilnice iz galiških in slovenskih ljudskih šol na Štajerskem, ne znajo dovolj avBtrij-Bke državne zgodovine in zgodovine Habsburške vladajoče rodovino. Nemško-židovska glasila pora-r. i hi hi so to priliko, da so jela napadati slovanske Šole sploh in sploh sumničiti lojalnost in avstrijski patrijotizem avstrijskih Slovanov. Da, ta ukaz so porabila celo v to, da pišejo proti češkemu notranjemu jeziku, češ, da bode posledica temu, da se bodo na Češkem vzgojili češko-narodni uradniki, ki avstrijskega patrijotizina več poznali ne bodo. Mi ne vemo, koliko podlage je imelo vojno ministrstvo za svoje mnenje, da se v ljudskih slovanskih šolah zanemarja avstrijska zgodovina. Ga-liške razmere so nam premalo znune, da bi mogli o njih soditi, ali kar se tiče slovenskega Štajerja, lahko rečemo, da tako malo stopajo dečki iz ljudskih šol naravnost v vojaške učiluice, ila vojaška uprava gotovo ni imela prave podlage, da bi mogla izreči ob učenji avstrijske zgodovine v slovenskih Šolah kako mnenje. V vojaške realke naši kmetje ne pošiljajo sinov. če je kak kmetski sin v vojaški realki, je to le izjema. V mestih in trgib so pa šole nemške in če morda mestni sinovi neso imeli potrebnega znanja, se to no sme predbacivati slovenskim šolani. Čudno je pa, da šolski nadzorniki dosedaj tega neso opazili. Č!e bi v Galiciji morila bili zares tako zaslepljeni vsled narodnega šovinizma, da bi tega nedostatka ub zapazili, je na Dolenjem Štajerskem kaj tacega nemogoče. Štajerski nadzorniki bo največ nam nasprotnega političnega prepričanja, in bi gotovo ne bili slovenskim učiteljem gledali Bkozi prste. V deželnem šolskem sovetu sede možje, ki gotovo neso nam Slovencem naklonjeni, v okrajnih šolskih sovetih so pa do zadnjega časa tudi povsoi imeli večino naši nasprotniki. Da so zares take pomankljivosti v šoli, bi gotovo vsi omenjeni faktorji bili že kaj storili v tem oziru. Če je pa kaj resnice v tem, kur trdi vojaška uprava, odgovorni za to neso le Slovenci, temveč je odgovorna LISTEK. Jurij Šubić. Njegovo življenje in umetniško delovanje. III. Opisane četiri Šubićeve sliko za muzejsko stolbišče očarale so naš deželni odbor tako, da je poslal uadepolnemu umetniku v Pariz jako laskavo priznaluico ter ga povabil v Ljubljano, da izgotovi Še nekatere dekorativne slike v novem muzeji. In Jurij Šubić, po tem častilnem vabilu ves uznešen, pribito) je takoj jeseni 1885. 1. domov ter naslikal v vestibulu muzeja Ljubljanskega portrete naslednjih četirjh za deželo Kranjsko velezaslužnih mož in sicer: Valvazorja, Žige Cojza, Vodnika in Her-bersteita. Te Blike so proizvedene z oljuatimi hojami na presni omet, dočim ko večkrat omenjene alegorije na Btolbiškem plufondu slikane na platno. — Govorilo se je takrat, da bode slavni deželni odbor na plafondu glavne dvorane muzejske dal naslikati po slavljenem „domaćinu14 nek znamenit prizor iz domače zgodovine, za katerega je poslednji bojda Že izdelal načrt; vender ta hvalevredna nakana (kakor i marsikatera druga na Slovenskem!) tudi nasprotna stranka, da ni - a časa na te po-raankljivosti opozorila. . Mi nikakor ne mislimo zagovarjati tacih pomankljivosti), temveč jih ostro obsojamo, če so resnične. Tudi ne mislimo, da je vojni minister gospod Bauer naučno ministerstvo opozoril iz ka-cega strankarskega namena. Previsoko cenimo značaj tega moža, da bi mislili, da ga ne vodijo povsod le dobre namere. Tudi smo imeli ftfl priliko kon-statovati, da ni nasprotnik Slovanom, temveč, da celo priznava, da interes vojake zahteva, da se častniki uče tudi slovanskih jezikov. Seveda jeduak duh pa ue prešiuja vsega častništva. Saj baš Baurov prednik ni bil njegovih nazorov in so na razne njegove izjave se večkrat sklicevali naši nasprotniki. Vzgoja častnikov jo nemška in čisto naravno je, da mnogo naudaja neki nemški duh in bi zatorej tudi ne bilo baš čudno, da bi se učenci iz slovenskih šol malo strožje presoje vali, kar se tiče znanja, nego se nemški ia od tod prihajajo omenjene opažnje. Ker se bodo naši nasprotniki gotovo kolikor je moč skušali okoristiti omenjenih reskriptov, bi bilo dobro, da bi slovauski voditelji skušali dognati, v koliko so osnovani. Za nas Slovence to morda ne bode težavno. Zvedeti le potreba, koliko je slovenskih sinov v vojaških realkah, pa bodemo vedeli, koliko pomena je vojaškim opazovanjem pripisovati. Potreba bode morda to tudi pojaaniti v državnem zboru in na družili merodajuih mestih, da naši nasprotniki ne bodo imeli prilike teh reskriptov posluževati 8e" v svoje strankarsko namene, zlasti proti slovenskemu šolstvu. Pri tej priliki pa naj še omenimo, da mi odločno želimo, da bi se ne le v ljudskih šolah, temveč tudi v srednjih in visokih Šolah bolj gojila av-Btrijska zgodovina. Dosedaj se po srednjih šolah preveč na obširno razpravlja občna nemška zgodovina, na avstrijsko zgodovino se pa premalo ozira. Tako ae večkrat zasaja v mlada srca neki veliko-nemški duh, ki nikakor ni nvstrijsk. Velika po-mankljivo8t je v tem oziru tudi na visokih Šolah. Tako se na pravoznanskih fakultetah učimo obširno nemško državno in upravno zgodovino, avstrijska pravna zgodovina se pa zanemarja. Skrajni čas bi ni prišla do izvršitve, kar danes, ko je nenado-mestni naš Jurij že mrtev, prav iz srca obžalujemo ! — S prekrasnimi svojimi slikami v Ljubljanskem muzeji opozoril je Še le Jurij Šubić malomarne svoje rojake na izredno svojo umetniško genijalnost, katero so že davno poprej priznavali in proslavljali — tujci na Dunaji, v Atenah in v Parizu. In vzbudilo se je obče zanimanje za slovečega našega rojaka ter je bilo videti, da tudi v uas Slovencih napoči lepim umetnostim ugodnejša doba. Še tisto zimo (I. 1885/6.) sta počastila geuijalnega slikarja z naročili : gospoda dr. Ivan Tavčar in Ivan Hribar. Prvi je dal naslikati svoj portret v životni velikosti, drugi pa svojega sinka Ivana. Obe sliki ste vrlo dobro izdelani; zlasti je pogojena na njima sličnost živočih originalov in pa inkarnat povso različnih obrazov posnet je uprav virtuozno. Pozneje je gosp. dr. Ivan Tavčar dal naslikati v istej velikosti tudi svojo gospo soprogo, katero je umetnik pogodil istotako izvrstno in živemu izvirniku povse dostojno. In 1. 1886. je poklical razborni župnik Šentjakobski, č. g. Janez Rozman, Jurija Šubiča iz Pariza v Ljubljano ter ga poveril s slikanjem svoje župne cerkve. Tu se nam je pokazal velespretnega Že bil, da se v tem oziru odpomore. Veseli nas, da se učna uprava briga, da se bode po šolah bolj gojil avstrijski patrijotizem, toda mi le mislimo, da bi ta skrb ne smela biti jednostranska, temveč morala obračati so na vso pomanjkljivosti v tem oziru, ker le tako bode ta skrb zares koristila državi, drugače bi pa utegnila vzbujati le politične strasti. „Rimskemu Katoliku" v odgovor. (Dalje.) 2.) Dr. Mahnič num očita, da se učitelji premalo pripravljamo za svoj pokbe, ter da hočemo popolnoma neodvisni biti ne le od duhovnikov in cerkve, temveč tudi od vsakterih drugih oseb, ki neso ali učitelji sami ali pa ne izhajajo neposredno iz ljudskega uoiteljstva. Ne bodemo trdili, da je pripravnica, kakeršna je sedaj, že dovršena; vender pa moramo priznati, da se sedanji učitelji vsaj od daleč bližamo idealu, katerega zahtevamo od narodnega učitelja. Ker uvidimo, da Se nesmo popolni, da nam Še mnogo manka, prizadevamo se vsak po svoje, dopolniti svojo izobrazbo. Prišel bode tudi čas, ko se bodemo nčitelji potegovati za to, da se izobrazba učiteljev podaljša za nekaj let; prepričani pasmo, da bodete potem Vi prvi, ki se bodete oglasili proti. No pa tudi štiriletno šolanje za S7ej poklic jo že nekaj, posebno če pomislimo, da je velika večina učiteljev dovršila vsaj spodnjo gimnazijo ali realko, ali pa meščansko šolo; nekateri učitelji imajo ceio po o, 6, 7 in 8 So), nekateri tudi maturo, s-* pa tudi taki učitelji, ki so dovršili visoke šole. Po tem takem vender nesmo take duševno reve, kakeršno nas račite 'slikati Vi, visokoučeni gospod doktor! Hudi tega si pa tudi dovoljujemo trditi, da smo v šolskih stvareh strokovnjaki mi. In oporekajte, kakor hočete, stavku: „Metodika nove šole je dandanes tako velikansko napredovala, da zahteva za se posebnega pouka", stavek ostane vender resničen; metodike se mora vsakdo učiti, kateri jo hoče znati. In tudi splošna pravila 0 metodiki no zadoščajo; treba je, se učiti metodike vsakega predmeta posebej. In kor se bogoslove! ne uče" metodike v navedenem zmislu, zato je tudi popolnoma upravičena trditev in nema v cerkvenega slikarja v obširni meri. Na obok omenjene cerkve je naslikal al fresco v četverih prostranih okvirih najznamenitejše epizode iz življenja sv. apostola Jakoba ml. in sicer: „Poklič sv. Jakoba mej apostole", „Izpremenje-nje Kristovo na Gori Tabor", „Obglav- 1 je nje sv. Jak op a" in naposled „Pr os lavlje nje sv. Jakopa". Prvo tri slike so razvrščene po oboku zadnje cerkvine ladije, poslednja, t. j. glavna in največja slika pa krasi prostorni svod presbiterija . . . Ker sem te slike svoj čas že podrobno opisal na tem mestu, opuščam danea vsako daljše njih razkladanje. Svetujem pa slebrnemu obiskovalcu „bele Ljubljane", da si ogleda na svoje oči te pre-znamenite proizvode cerkvenega slikarstva Šubić e-vega, kakor tudi one slike v deželnem muzeji Ljubljanskem. Po vzgledu č. župnika Šentjakobskega je povabil potem Jurija Šubiča k sebi tudi nedavno umrši Janez Modic, župnik na P ribo vi pri Konjicah na Štirskem, z namenom, da bi mu oslikal presbiterij ondotne cerkve, katerega dela pa, žal! ni mogel prevzeti, ker je moral baš odpotovati v Pariz, kamor so ga klicali prijatelji, da jim pomaga izvršiti neka nujna naročila. sebi nič Žaljivega za duhovenstvo, da je duhov* n i k kot tak, ki se ni posebej pripravljal za pouk v narodni Soli, nesposoben za učitelja v narodni šoli. Govorim tukaj iz izkušnje. Ne bodem se hvalil ali povzdigoval: dovršil sem visoke dole in bil na glasu kot izvrsten matematik skoz celo gimnazijo in tudi na univerzi ; a prišedši v prvi razred narodne šole moral sem se uro za uro, dan za dnevom pripravljati za pouk v računstvu. In kakor je z računstvom, tako je z vsakim drugim predmetom. Sicer pa uvidijo potrebo posebne priprave za učiteljski stau tudi duhovniki sami; kjer imajo redovniki narodno šolo, so vsi učitelji izprašani iz predmetov narodne šole. Ako je za učitelja sposoben le tisti, ki se je pripravil za svoj učiteljski stan, je popolnoma umevno, da mora tudi nadzornik popolnoma vešč biti metodike v narodni šoli. Nadzornik naj ne bo le nekak strah za učitelja, nadzornik naj bo učitelju tudi učitelj, ki mu s prijateljsko besedo pokaže, kako bi bil to ali uno stvar lahko boljše povedal. Utemeljena je torej zahteva narodnih učiteljev po nadzornikih strokovnjakih. S tem pa nikakor neso duhovniki izključeni od nadzorništva. Pripravljajte se za pouk v narodnih šolah ter pod vrzite se dotičnim izpitom, in poučujte še nekoliko let na kaki narodni šoli; dobro! pa budete sposobni za nadzorstvo. Izpiti Vam ne bodo delali itak nobene preglavice; saj nosite, po Vašem mnenji, veleučeui gospod doktor, to v mezincu, kar imamo mi narodni učitelji v svojib glavah. Treba je poskusiti in pokazati, kakšen duševen velikan ste proti nam učiteljem. Dokler pa tega dejanstveno ne dokažete, trdili bodemo vedno: v narodni šoli smo strokovnjaki učitelji; in ne bodemo nehali zahtevati za nadzornike tudi strokovnjake. 3. Dr. Mahnič nam jemlje za zlo, da učitelji pišemo in beremo ter podpiramo „Popotnik-a", „Slovenski Narod", „Slovanski Svet" in „Edinost„ (na „Novo Sočo" je pozabil!), ker baje ti listi pišejo za razkol in proti avstrijskemu čutu, ter kliče na pomoč zoper take učitelje šolska oblastva. Ta pisava ob-suja se sima ob sebi. Govoril sem že zgorej, da bi bil razkol največja nesreča za Slovence, in da se bodo učitelji vedno prizadevali, ohraniti Slovencem veroizpovedanje, prejeto po sv. Cirilu in Metodu. Ako bi se pa, kar Bog obvari, začel širiti razkol mej Slovenci, zakrivil tega ne bode ne „Narod", nt; „Slo\anski Svet", ne „ Edinost", ne „Nova Soča"; zakrivil bi to „Rimski Katolik" in listi, pisani v njegovem duhu. Da pa skušate omadeževati patri-jotizem slovenskih učiteljev — za to imamo slovenski učitelji le pomilovanje in zaničevanje. O tem nič več! (Konec prih.) Politični razgled. V Ljubi j an i, 19. septembra. Češkon etnika sprava. „Politik" ve povedati, da se v staročeških krogih pretresava vprašanje, da bi vsi staročeški poslanci odložili svoje mandate. Odločili se še neso na nobeno Btran, ker nekaterniki mislijo, da bi to ne bilo umestno. Mladočehi že dolgo zahtevajo, da Staročehi odlože mandate, ker ni narod več za njimi. Da so takoj z začetka Staročehi to storili, bi bili gotovo skoro vsi zopet voljeni; sedaj pa ni dvojbe, da skoro povsod podležejo, ko so Mladočehi imeli dosti časa za agitacije. Deželnozborske volitve. Agitacije na Dolenjem Avstrijskem so jako živahne. Posebno protisemiti pridno delujejo in pri« čakavati je, da pridobe nekaj mandatov. Dunajskim Židom že to napravlja skrbi iu njih glavno glaBilo se že jezi, da liberalna stranka energičneje ne deluje za svoje kandidate. „N. Fr. Pr." pravi, da je to Bramotno za Dolenjo Avstrijo, da liberalci drže križem roke, dočim protisemiti pridno rujejo. Pritožuje se, da je liberalna stranka na Dolenjem Avstrijskem preslabo organizovana. Posebno na Dunaji se liberalni vodje premalo udeležujejo volilne agitacije. Nobena stranka so ne sme omejiti le na parlamentarno delovanje, temveč mora delovati tudi zunaj parlamenta. Nam se javkanje židovskega glasila dozdeva smešno. Če se liberalni vodje na Dunaji ne upajo stopati pred volilce, imajo že zato tehtnih povodov. Vidijo, da so zgubili že preveč zaupanje narodovo in se ne marajo izpostaviti zasmehovanju. Da je liberalna stranka zgubila že skoro ves upliv v nekaterih krajih, krivo je največ židovstvo, ki je li beralizem zlorabilo v svojo korist. Borba jtrotl nemščini na Ogerskem. Zvedelo se je, da ogerski ministerski predsednik dopisuje n cesarsko kabinetno pisarno v nemščini To je vzbudilo veliko nevoljo na Ogerakem in stvar pride tudi v državnem zboru na vrsto. Opozicija bode to dobro znala uporabiti proti vladi. Pa tudi mej vladno stranko je mnogo mož, ki obsojajo tako postopanje, katero škoduje veljavi ma-djarskega jezika. Vsekako utegne ta stvar precej škodovati ministerskega predsednika popularnosti. % nJc države. Bolgarsko vpra&anie. Dopisnik Monakovske „Allgemeine Zeitung" se je razgovarjal z bolgarskim politikom ob odno-šajih mej Avstro-ogersko in Bolgarijo. Bolgarski politik se je izjavil, da so v Bolgariji preverjeni, da je Avstrija največ pripomogla k imenovauju bolgarskih škofov za Makedonijo. To posredovanje pa kaže, da Avstro-ogerska ne misli več na prisvojenje Makedonije. Ko bi na Dunaji mislili raztegniti svojo oblast do Egejskega morja, bi v Makedoniji gotovo ne podpirali bolgarstva, ki bi utegnilo ovirati uresničenje tacih namer. Zaradi tega so pa sedaj Bolgari odkritosrčni prijatelji Avstriji. Baron BTirscU. Po poročilih francoskih listov mislijo iz Francije iztirati židovskega bogatina barona Hirscha, ker se je izvedelo, da je bil na željo nekega monar hističnega vodje podaril 200.000 frankov za Boulan-gerjeve agitacije. Ministerska kriza na Portugalskem. flazpor z Anglijo je na Portugalskem že spod kopal tla dvema vladama. Ko je nastal z Angleži prepir zaradi afriških zadev, je moralo odstopiti minister8tvo Castra Peroire in ko se je v zbornici sporočila pogodba, ki se je sklenila z Anglijo, je pa umaknilo se ministerstvo Serpe Pimentta. Po godba, katera se je sklenila z Anglijo, je pa tudi le Angležem v korist. Portugalci zgubili so mnogo ozemlja, katero so dosedaj smatrali za svoje in prišli v tako zavisnost od Anglije v kolonijalnih zadevah, da ni skoro misliti na razvoj njih kolonij v Afriki. Naravno je, da je to vzbudilo nevoljo na Portugalskem. Ta nevolja pa posebno ugaja repu-bličanom. Repubbčanski vodje, ki so v zvezi s španjskimi republičani, pripovedujejo, da druzega ne kaže, da se odpravita obe monarhiji na Pirenejskem otoku in zjedinita španjaka in Portugalska pod republičan8ko upravo. Zjedinjeni se bodeta že mogli uspešno upirati angleški požrešnosti. Brazil ijske volitve. Po poročilih iz Amerike, zmagala je pri volitvah v brazilijsko zbornico vladna stranka. Voljenih je pet ministrov, več prejšnjih poslancev in senatorjev. Nova katoliška stranka je podlegla. Prav presojati pa izida volitev ne moremo, ker nam podrobnostij neso znane in tudi ne poznamo programov novih strank. O novi katoliški stranki se dosedaj ni ničesar slišalo, zatorej tudi ne poznamo njenih načel. Sodimo, da je to nekaka republiČanska konservativna stranka, ki se bode potegovala za pravice katoliške cerkve in republičansko vladavino. Dopisi. Iz Celju 18. septembra. (Osnovitev telovadnega društva „Celjski Sokol".) (Ilede na veliko zanimanje, katero je vzbudila po vsem slovenskem in slovanskem svetu Csljska slavnost, utegnejo zanimati Čestite čitalje, nekatere zgodovinske črtice, katere jim podajamo tu. Že tekom leta 1889. razmotravala se je mej slovensko mladino Celjsko misel, če bi se v Celji ne dalo ustanoviti sokolsko društvo, katero bi združevalo narodno mladino pri telovadbi in v društvenem življenji ter z novim čilim in krepkim naletom izdatno oživilo in pospešilo narodno delo v Celjskem mestu in s tem na celem slovenskem Stajerji. Koncem raajnika 1890 I. bilo je dogovorjeno po daljnih posvetovanjih,, da se osnuje kot sedmo slovensko sokolsko društvo „Celjski Sokol", katerega ustanovitev naj se Še tekom I. 1890 sijajno prazuuje. Dne 4. junija t. 1. zbrali so se rodoljubi Celjski v čitalniških prostorih, kjer se je po nagovoru g. dr. Ivana Dečko in nekaterih predlogih g. Dragutina Treo sestavil osnovalni odbor. Člani osnovalnega odbora gg. dr. Ivan Dečko, dni. Andrej Dominkuš in dr. Dragotin Treo prevzeli so delo v splošnem naudušenji za sokolsko idejo. Sestavila so se pravila za Sokole in kolesarje, katere je potrdilo c. kr. namestništvo v Gradci dne" 16 julija 1890. brez vsakih ovir. — Začelo se je z nabiranjem Članov in osnovalnega fonda. — Dne 31. julija 1890 bil je prvi občni osnovalni zbor; muogobrojna udeležba kazala je živo zanimanje za novo društvo in spričevala njegovo splošno priznano važnost. Nagovor g. dr. Iv. Dečko in poročila g. dr. Dragotina Treo v delovanji osnovalnega odbora obudila sta splošno naudušenje. Kako tudi ne V V teku 2 tednov oglasilo se je bilo nad 50 članov, mej njimi nad 30 izvršujočih, ter se nabralo nad 500 gld. osnovalnega fonda — uspeh, kateri je v očigled Celjskim razmeram prijetno prosenečiti moral. V odbor „Celjskega Sokola" so bili izvoljeni gospodje: dr. Josip Vrečko, starosta, dr. Ivan Dečko, podstarosta, dr. Dragotin Treo, tajnik, Josip Georg, blagajnik, dalje Fran Lončar, Milan Ko če var in Dragotin Vanić. Osnovaluemu Ko je pokojni ceBarjevič Rudolf zbiral okrog sebe vse domače umetnike, da bi mu ilustrovali obširno njegovo književno delo: „D i e osterr. u n g a r. M o n a r c bi e in W o r t u n d B i 1 d", poklical je dotični odbor tudi sloveča brata Janeza in Jurija Šubiča mej izvoljene sotrudnike. Prvega je doletel častni nalog, ilustrovati dotični opis narodnega življenja slovenskih Primorcev, dočim so drugemu, Juriju Šubiču namreč, pridelili ilustrovanje jednakih opisov dolenještajerskih in kranjskih Slovencev. Po določilu dotičnega odbora je ta posnel iz narodnega življenja slovenskih Štajercev po naravi naslednje, v Hubadovem spisu označene običaje in prizore: Sprevod „zelenega Jurija" na predvečer sv. Jurija, „PredpuBtne orače po snegu", potem ženo, katera melje koruzo na domačih „žrmljah" in pa znamenit ženitovaujski prizor, namreč „prihod neveste* na bodoči svoj dom, pred katerim jej dotedanja gospodinja ali tašča prinese hleb kruha, da ga načne v znak, da zdaj ona prevzame gospodinjstvo v tej hiši. Iz življenja ožjih svojih rojakov Kranjcev nam je predstavil Jurij Šubič nastopne karakteri-stiške podobe in narodne običaje in sicer: Ribniškega „rešetarja", gorenjskega „tkalca" ido-čega na delo; potem mladeniča in deklico v na- rodni noši iz Belokraj ne. Dalje nam predočuje „ofre lit", t. j. podoknico dekletu za god in pa, kako oni fantje, ki se v minolem pred-pustu neso oženili, vlečejo „plohu. Za temi so trije prizori iz verskonarodnih običajev in sicer: „Miklavž" potem „prekajanje hiše na sv. večer" in pa rudarska procesija ua dan sv. Aba-cija v Idriji. Kouečno je ilustrovan še „lov na polhe" — jako dražesten ponočui prizor v gozdu z globoko perspektivo. Razven teh je Jurij Šubić tu narisal dve velemični vinjeti. Na jednej se ob-kriljeu genij, na polici sedeč, igra s čipkasto, ž zlatom prevezano žensko „avbo", kakeršne so nosile nekoč Gorenjke, dočim mu ob strani leži „pol-hovka", in druga črna „kosmata kapa", ob katerima se vije zlat ženski pas. Druga vinjeta pa nam prikazuje v preljubeznjivem „tihožitji" velikonočni ,žegen" t. j. jerbas, napolnjen z običnimi jestvi-uami. Vrhu vsega tega je poklicani naš ilustrator dodal Še posebno, v akvarelnih bojab izdelano sliko različne narodne noše, ki se bode posnel z barvo-tiskom. Vse navedene ilustracije so risane z veliko rnarnoatjo ter se kaj prijetno odlikujejo mej ilustracijami ostalih sotruduikov, izmej katerih so nekatere izdelane prav — površno, da ne rabim točoejega izraza 1 Žal, da so reprodukcije po nespretnih lesorezcih Dunajskih precej zaostale za Šubi-ćevimi originali, o katerih je dobil od pokojnega dvornega svetovalca pl. "VVeilena in od profesorja Hechta na Dunaji jako pohvalne priznalnice. Ko je ranjki cesarjevič Rudolf za svojega boravljenja v Gradci v oktobru 1. 1887. povabil k sebi vse odličnejše sotrudnike pri svojej knjigi, bil je vsprejet tudi naš Jurij Šubič v avdijenciji, pri kateii ga je zlasti cesaričina Štefanija odlikovala s priznalnim nagovorom. In bil je potem izmej mnogih drugih sotrudnikov povabljen tudi na dvorni obed. Ko je izvršil prevzete ilustracije na Štajerskem, napotil se je z nova nazaj v Pariz. Ondu je 1. 1888. izdelal prelepo sliko „Marijino obiskovanje" za veliki oltar v cerkev na Rožniku, katero smo že dne 10. decembra meseca istega lota opirali na tem mestu. Pravili so, da hi imel slikati tudi presbiterij omenjene cerkve, kar pa se, žal ! ni zgodilo. Zbok i!u8trovanja narodnih običajev kranjskih Slovencev prišel je predragi naš Jurij Šubić še je-denkrat in toposlednjikrat v slikovito svojo domovino. Tu je poleg imeuovauih ilustracij izdelal nekatere portrete, med katerimi nam je omeniti odboru je izrekel občni zbor zahvalo za požrto-valno in upešno delovanje in ob jednem sklenilo se je jednoglasno, da se ima osnovalna slavnost vršiti dne 7. in 8. septembra kot velika sokolska slavnost. Odbor Celjskega Sokola prevzel je s tem važno ali kočljivo nalogo; nje častna rešitev postati je morala za mlado društvo z ozirom na žalostne Celjske razmere vitalno vprašanje! Da se je ta naloga dne* 7. in 8. septembra 1890 tako sijajno rešila, to nam je najlepši dokaz jakosti in krepkosti mladega društva, uspešnosti energičnega postopanja ter zmagovitosti narodne sokolske ideje. Vprašanje samo Be vsled Celjskih razmer ni reševalo normalnim potom ; nam je dovoljeno tukaj zapisati le faktične podatke brez vsake kritike. Dne 2 avgusta t. 1. predložil se je po odboru Celjskega Sokola mestnemu uradu v Celji program cele slavnosti v iste j obširnosti, kakor se je dne 7. in 8. septembra t. I. res vršil. Z odlokom z dno 14. a v gu st a t. 1. št. 4663 vzel je mestni urad Celjski vsporcd slav-nosti na znanje v njega polnem obsegu, ter prepovedal jedino le vsak slavnostni sprevod po mestu. Slavnostni vspored predložil se je ob judnem c. kr. okrajnemu glavarstvu v Celji, Ker so se imele glavne točke: slovesna maša, koncert in izlet v Žalec vršiti izvan področja mestnega urada. — Z odlokom z dne" 8. avgusta t. 1. štev. 28.G50, vzelo je c. kr. okrajno glavarstvo slavnost na znanje. — (Konec prih.) Iz Budimpešte 16. septembra. (P o vodenj. — Konec velikih vojaških vaj. — Sadje. — Filoksera.) Ko so dohajale zelo vznemirljive vesti iz Češkega radi elementarnih nezgod po povodnjih, pričakovali smo i mi tukaj strahom in trepetom bodočih dnij, ako bode mogočna reka Dunav vedno in vedno naraščala. Dunajski listi do-našali so zelo žalostne vesti, da je Dunav na večih krajih izstopil in s preplavi j en jem napravil nešte-vilno škodo. Z matematično gotovostjo smo mogli i mi pričakovati bližajoče se katastrofe. Od zgornjih krajev javilo se je v enomor deževno vreme, na planinah in po Karpatih pal je sneg, — kateri stopivši se je napajal reke in potoke, da so morali prekoračiti pretesne jim struge! Kmalu je bilo očivestno, da se približuje za našo prestolnico velika nevarnost — a ukrenilo se ni ničesar! Voda je prihrumela čez noč, preplavila preozke jej bregove in se pokazala, skozi kanale pridrvivši, v mnogih hišah in občnih poslopjih. Ti-suče in tisuče gold. je napravila voda škode na žitu, blagu, kvartirih itd., kajti ubožni ljudje, bivajoči v podzemeljskih prostorih morali so kar po noči bežati, popustivši vse svoje imetje na lici mesta. Osobito imajo veliko škode žitni kupci, kojih skladišča so na dunavskem nabrežji v podzemeljskih shrambah. Divni Margaretni otok, last Nj. c. kr. visokosti nadvojvode Josipa, je ves pod vodo; najlepši cvetlični nasadi in razne vrtne naprave uni- posebno znanega rodoljuba g. Ivana Šabca v Trstu. Poprej je naslikal pa še druge posnetke, n pr, Andreja in Viktorja Smoleja za Ljubljanski muzej, potem pokojnega Globočnikovega sina. Tudi pri stotniku Lukanci je slikal nek portret. In za cerkev v Osilnici na Kočevskem je izdelal dvo altarni sliki: sv. Kozmo in Damijana in sv. tri kralje. Po smrti premilega mu brata Janeza, vrnil se je spomladi 1. 1889. Jurij Šubić zadnjič v svoj priljubljeni Pariz. Oudu je bil lansko leto našim obiskovalcem svetovne razstave Pariške kaj l|ubez-ujiV vodnik. Izdeloval je za Munkaczija neko kolosalno sliko za plafond Dunajskega muzej«; ali ker sta se naposled sprla z ošabnim in nekam prese-bičnim Magjnrom, opustil je na pol izvršeno delo, ter se „postavil na svoje noge", kar smo mu že davno svetovali vsi, ki smo poznali čudovito njegovo sposobnost slikarsko. Tu je dodelal po Janezu prevzete slike za muzej v Kaiserslauternu in nedovršene ilustracije primorskih običajev. V domovino je poslal iz poslednje dobe dve prekrasni cerkveni sliki: sv. Štef a n a za Štepanjo vas in pa za Cerklje na Gorenjsko po g. Ivanu Hribarju naročeno Bliko sv. Cirila in Metoda, na kateri si je na podobi izumitelja slovanske naše azbuke uvekovečil posnetek plemenitega — b vojeg a obličja. čeni so za letos in 50 — 60 m* kurjave (drv) je odnesla voda z otoka. Zavoljo žveplene toplice je otok jako priljubljeno letovišče in za meščane to, kar pri nas tivolska šuma! Bilo je nad Listo obiskovalcev, permanentnih, koji so bili \c\o neljubo presenečeni po povodnji in so morali bežati v mesto. Včeraj sem bil na otoku, kamor smo se morali od parnika podati po čolnih ali po improviziranih mostovih, koji imajo za podlago mize, okoli katerih je bilo pred malo dnevi še vse polno veselih in radujočih se obrazov pri zvokih izborne ciganske godbe! Voda stoji prilično 1 m. visoko nad površjem otokovim. — Danes je začela voda upadati in je odtekla v pretekli noči za 15 cm.; nabrežje (quai) je uže ^auho in zopet je živahen prihod in odhod težko z žitom in moko obloženih voz, koji so morali pretekle dneve do pest (kolesa) broditi vodo. — Vreme je nastalo jako ugodno in vsaki dan sije nam blagodejno jesensko solnce! — Po končanih vojaških vajah došla so krdela zopet domov v vojašnice in odposlali so se takoj dosluživši vojaki na dom. Pri vajah je bil prisoten Nj. c. in kr. visokost fm. Albrecht, koji je ukazal zadnji dan vse vojaštvo — 4. voja — okolu 16.000 mož — defilovati, kar je trajalo blizo dve uri! Izrekel se je kaj pohvalno o izidu manevriranja ter povabil na obed vse generale tukajšnje posadke! — Četudi velika voda mnogo sitnosti napravlja in je zavirala nekaj dnij običajni promet, vender dohaja raznega sadja velika množina na naš trg. Posebno pridno se dovaža in prodaja grozdje, koje doide v tisuČ in tisuč korbah na parobrod ih iz južnih krajev podunavskih. Tudi okoličani raji prodajajo sveže grozdje, kar jim več vrže, nego bi napravljali iz njega vino. Naša okolica je jako žalostna, kar se tiče letošnje trgatve! Od kar se je prikazala trtna uš, opustošeni so vinogradi in namesto trt vidiš nasejano koruzo, krompir, žito itd ! Res velika beda je zavladala mej okoličani-vincarji, in samo n. pr. iz Sv. Andreja izselilo se je do 5000 duš radi po-končanih vinogradov, iščoč si v Ameriki in drugod potrebnega dela in jela! — In še drugo, pa hujšo od vinske uši, imamo v svoji sredini, t. j. mnogobrojno židovsko pokolenje! To se jo moglo videti osobito včeraj in danes, ko praznuje izvoljeno ljudstvo svoje novo leto! Več mgo polovico vsr h pro-dajalnic bilo je dva dni zaprtih in gotovo nad 100 tisoč zidov valilo se je po nabrežnem šetališ či, kjer jim je „rabinar" vodo krstil! Joj! — Bog pomagaj ! — Domače stvari. — („Tng e s p ost") ima sedaj slabe dui. V vBaki številki ima že skoro kakšen popravek in vse, kar je o Sokolski slavnosti v Celji pisala, bilo je že v mnogobrojnih popravkih ovrženo. Včeraj pa jej je pa še okrajni odbor z Vranskega poslal popravek, ker je pisala, da se je po smrti pokojnega tajnika G a brska našel primanjkljaj v znesku 900 gld. Okrajni odbor je namreč okrajno blagajnice pregledal in dognal, da je gotovina v popolnem soglasji s kjigami. To je zopet nov dokaz, kako čudne poštenjake ima „Tagespost" mej svojimi dopisniki. — (S H r v a t s k e g a ) došlo je v Liubljauo zas.bno pismo, iz katerega povzamemo, da so trgovci v Čabru, G ero v u, Prezidu, Tretji, Malem-logu in Pleš i c ah sklenili, da bodo odslej želez-nino, kolikor jo potrebujejo, kupovali v Ljubljani, ne pa kakor doslej v Celji. — (Narodna čitalnica L j ubijan k a) priredi v torek dne 23. t. m. na predvečer velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda na čast družbi v dvorani čitalnični zabavni večer z godbo in petjem. — (Po veliki skupščini b v. Cirila in Metoda) bode skupni obed v čitnluiški restavraciji. — (Iz Tržiča) dobili smo vest, da je občinska volitev, ki se je vršila dne 16. t. m. za uera-Čursko stranko izpadla jako ueugodno, kajti po tej volitvi ostaneta v občinskem odboru Tržiškem le 2 zagrizena naša nasprotnika, vsi drugi izvoljeli t, i pripadajo delo m a narodni b t r a u k i, deloma zmerni stranki, katera je pravičnu tudi narodni naši stvari. Najvažn-je pri tej volitvi i je to, da je propadel prvi Tržiški matador, znani schulvereinovec in Btilmarkar Karol M a I I y, velik prevzetuež in krut naš nasprotnik. Ž'veli zavedui volilci! — (V slovensko parale i ko v Mariboru) zglasilo se je 84 učencev, izmej katerih jih je 70 prestalo vsprejemni izpit. To število kaže, da je slovenska paralelka res bila potrebna. — (Slovensko gledališče.) Prva predstava v tej sezoni bode v nedeljo 19 oktobra. — (Z Dunaja) se nam piše: V nedeljo dne 21. septembra ob Va^- uri popoludne prirede češka društva Dunajska v Karlovem gledišči v 2 okraji Dunajskem na korist po povodnji poškodovanim češkim krajem javno gledališko predstavo „Žrtva na Balkanu" — obraz iz ruskega življenja spiBal Kari Turna. Svirala se bodo Tittlova ouvertura, a v presledkih skladbe Smetane in Dvofaka. Za gle dališvo predstavo, ki stoji pod pokroviteljstvom grofa Ivana Harracha, želeti je zanimanja ne le iz čeških, temveč iz vseh slovanskih krogov Dunajskih. Slovan gre na dau, to velja tudi za stolico avstrijsko ! — (Vabilo k občnemu zboru Pivške podružnice sv. Cirila in Metoda,) ki ae ima vršiti v nedeljo dne 21. septembra ob 5. uri popoludne v „Narodni gostilni" v Št. Petru. Vspored: 1.) Pozdrav. 2.) Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3) Volitev novega odbora. 4) Volitev jed-nega odposlanca k glavni skupščini. 5.) Po amezni nasveti. K obilni udeležbi vabijo se vsi Pivški rodoljubi in prijatelji šote Odbor. — (Vabilo.) Pudružnica sv. Cirila in Metoda za Kotmaroves in okolico napravi v nedeljo 28. septembra 1890, ob 3. uri popoludne svoj shod v Hodišah v Kramerjevi gostilni po sledečem dnevnem redu: 1.) Pozdrav predsednika. — 2) Slučajni govori in nasveti. — 3.) Vsprejem in vpisovanje udov Po zborovanji prosta zabava. Vsi udje te družbe, kakor tudi vsi rodoljubi se prijazno vabijo, da bi ta shod v prav obilnem Številu počastili. Načelništvo. — (Redkost.) V mestnem Logu blizu Viča ustrelil je preteklo nedeljo gosp. E. lepega srnjaka. — (Morskega volka) štiri metre dolzrga, ujeli so pretekli torek v zalivu pri Bakru. Sedemnajst ribičev prineslo ga je na Reko, kjer je ribič, ki je ogromno žival ujel, dobil določeno nagrado, 100 gld. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Beligrad 18. septembra. Kralja Aleksander in Milan ostavita jutri Niš in prideta v torek v Beligrad. Peterburg 18. septembra. Car v pismu velikemu knezu Nikolajeviču priznava njegovo izborno vodstvo pri velikih manevrih okolu Rovna v najlaskavejih izrazih ter hvali izvrstno pripravljenost in vodstvo vojske. — Nadalje izdal je car ukaz, da se imajo v Varšavi, Novem Georgijevsku, Brest- Litevku in Ivango-rodu napraviti trdnjavski telegrafi. Sofija 18. septembra. Dež je ponehal, voda upada. MonakoVO 18. septembra. „Neueste Nachrichten" zagotavljajo s pristojne strani, da sta se carin cesar Viljem najsrčneje ločila. Carigrad 18. septembra. VojvodaLeuch-tenberški in njegova soproga, ki se danes pričakujeta, bodeta stanovala v palači ob Bosporu. Ruski prestolonaslednik pride dno 8. oktobra semkaj. Dunaj 19- septembra. Uradni list objavlja cesarski patent z dne 15. septembra, s katerim se na 14. dan oktobra sklicujejo vsi deželni zbori v novo zborovanje, odloženi deželni zbor češki pa, da zopet povzame svoje delovanje. Rohnstock 19. septembra. Jutri kratek zaključni manever. Cesarja odpeljeta se od manevrov v Legnico, kjer bode ob 1. uri za-jutrek. Ob 23,4 odpotuje avstrijski cesar na Dunaj, ob 3. uri pa se odpelje nemški cesar. Berolin 19. septembra. ,,Wolfs Bureau" objavlja brzojavko iz Rohnstocka, v kateri se spominja, da treba največje previdnosti nasproti vsem od tamkaj prihajajočim poročilom o politiških obravnavah mej Caprivijem in Kalnokjjem, ker se o tem čisto nič gotovega ne čuje. Razne vesti. * (Oče in sin v šoli.) Gotovo se redko kdaj pripeti, da bi oče in sin pohajala isti zavod. Tak •lučaj je sedaj v Berolinn. 32 letni banke prokurist je podedoval precejšnje premoženje in tako mu je mogoče učiti se zdravilstva, cesar je že dolgo želel. Ki r pa mora imeti maturitetsko spričevalo, da more kot redni slušatelj na vseučilišče, hodi letos v zadnji razrpd Berolinske gimnazij«, sin njegov pa pohaja letos 1. razred pripravljulnice- dotične gimnazije. * (Glava za milijon.) Peštanskemu listu piše se iz Bjelino v Bosni, da se je ondu razširila vest, da je Rothschild obsojen na smrt in da išče koga, ki bi se za milijon goldinarjev dal usmrtiti namesto njega. Hitro se je osnovalo društvo, katerega člani so se zgovorili, da bodo z žrebanjem izmej sebe določili jednega, ki se bode dal usmrtiti, dru g>i pa bodo milijon razdelili mej seboj. Zglasili so se že pri sodišči, kjer se je jim seveda povedalo, da jih je nekdo nalagal, česar pa neso hoteli verjeti. * (Živalski lasje na glavi.) Škotski zdravnik je izumil način, po katerem se morejo živalske kože presaditi na človeško glavo. Plešasti glavi se koža, skrbno odstrani, potem se pa nanjo položi točno pri rezan kos svežo odrte živalske kože in prišije. Koža so kmalu priraste. Tako sedaj nosijo gospodje na glavi lisičjo, medvedovo, kunino, vidrino in mačjo dlako, ki se jim lepo podaje. Vabilo. Bratje Sokoli se vabijo k pripro stemu sokoiskemu večeru, ki se priredi v soboto dne 20. t. m. zvečer ob l/§9. uri v vrtni dvorani v hote.u Košerjevom. Prijatelji dobro došli I Na zdar! V Celji, dne 18. septembra. Odbor »Celjskega Sokola". Ljudsko sredstvo. Moli-ovo „ Francosko žganje* daje ravno tako napešno kakor ceno sredatvo pri p r 11 r i 11 k 111 in revmatičnih boleznih, rauah, oteklinah i;i ulesih. IVua steklenici 00 k r. Vsak dan razpošilja po poSt-noni povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 [66—19) c *ns*e i i juubuiisei wt$m It'lo fctđ. 8.HO; /.a |»ol letu , gici. 9.SO; «tt četrt let« gtd. I.IS. :,,\ jsl+ž-z-unx--^ &-c^-e-js. 36 18. septdiuhra. Pri l: Bruner, Stii-zeis, Kaisor, Conraetis, En- ■rel, L«i\vi, Kiii;h!ei', Sehneider, Ber/.lachner z Dunaju. — Dr. Hauacnhti liler Terzi-r, Fabiani iz Trsta. — Arra-ith iz lbiditupefite. — (j lo bočni k il Kranja. Pri Nluuui Kosch, Peklar iz Hrastnika. — Maiccs, Winkler, Rupp, Leo, Semen, baron Sclivve^el, Bftr^er z Dunaja. — Dr. ŠchuiauBs iz Prase. — Glassl iz Dunajskega Noveganiestav — PeSiituosca, VVolacg^er, Kropf, Biinno iz Kočevja. — Setne iz Zadra. — Hundegraber, Urbančič iz Gradca. — Remlinger, Petrot iz Opatije. — Ettei, Mosctig li Trsta. — Mattendorler s Reke. Pri avstrijskem cesarji* Celcstina it. Podna rta 1'ri b» i«r»u<-iii dvoru: (Jross iz Gradca. — K>-schier iz Tista -- Raucli i/. Koči; v ju. Pri j ii žn t m kolotlvoru : Veličina i/. Idrije. -Malh iz Celovca. — D Slik z Dunaja. — lleiuier, Ourenstc n j z Zagreba. Meteorolocjično poročilo. 1 Ca-< opa-z j vanj-i Stanje barometru v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Molit ina v Dim, : o. 7. z juti a j 742 .1 nmi. 188"G brezv. ob!. o) ud 2, popoi. i 12*8 mm. 17 8" 0 bI. vzh. obi. 0-00 nun.' 03 y. ivspar 742*4 mm. 11-0'C si. vzh. 6u|. Srednja temperattn a 14 9", » 11" nad normalom. fiOterljae srečke 17. septembra. V Brnu: 51, 62, 20, 37, 15. XD-u.xiaoslssi borza dne 19. septembra t. 1. (Izvirno telegranfino poročilo.) PapirM renta .... Srebrna renta .... Zlata rcita..... 5°/o niarctia reuta . , . Akcijo narodne banke . Kreditne ait-.je .... London....... Srebro ....... Napol........ C. kr. cekini .... Nemške marke .... 4°/0 državne iračka i£ I. 18") t Državne srečko iz 1. I«'!! ngersks zlata renta 4% . . Dunava reg. nreeke 5°/0 . . Zimi j. oIh*. evttr. 4,/I7o z!ilti Kreditne srećke..... Uudolfova rjrečke , . . . Akcije anglo-avstr. banke , Truiuway-drtiAr. ve!j. 170 glA. \ »"••raj — darn-H jfld. 87»86 „ 88 45 — S8 50 „ 106 40 — 109*50 „ 10110 — 101 05 n 967 -- — 968 — n 307 — — „ 807--- , mw 112 - 8 89 . n 8 90 rt r>4 82'/„ » ' ti n .it* 64*95 MM) gld. 1.11 tld. — kr 100 „ 177 n ~ n 100 n 55 . 99 . 10 „ . 100 gld. 180 H 50 ( USt, listi . 118 n 60 r 100 ,ri(3. 184 > 50 „ . 10 „ 80 n 40 „ t So „ 165 . 10 „ Pri Karol-U Tili-n v SpituKItili iillcnli ni. IO izšel je ravnokar: Prirodopis Živalstvo v v podobah 250 podobah nazornem v porabo pri nauku X s Hloventiko in latinsko terminologijo, s 23 tale^ blicami na močnem kartonskem papirji in plat-pregibu z jako lepo naslovno podobo. Gena 9 gld. ■< nenem 1 i i I I (701-3) H B ■ d Dunajska bliska svetilka ustavek z gorilcem ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje. Zaradi velike svetlobe se posebno priporočajo: Solnčni gorilec s 15 in 18^, svetloba 27 in 42 sveč. Briljantni meteorni gorilec b krogljastim plamenom: 25"', 30'", 35"', 40'" • 157 sveč. Velikost: Svetloba: •Jo' 31 50 70 87 13H Dunajska bliskovna svetilka 3Q", svetloba 105 sveč, ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje. Astralne svetilke 20 in 30", svetloba 58 in 104 sveč. Astralne svetilke se morejo zaradi posebne oblike lahko postaviti v razne svetilnike podstavke. (707—1) Svetilka s stojalom 8 čipkasto strešico. Ditmar-jeve svetilke ima v zalogi 11§F vsaka boljša trgovina s svetilkami. r-k.i v u ..ni I« .1. izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar Lastniua in tiBk ^Narodne Tiskarne".