http'//www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si
ČETRTEK,5.avgust 2021/ ŠTEVILKA 1409, leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - isola / cena: 1,50 EUR
^ DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM JE 1. JE Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333
malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro
STISKORNf) MpNDROČ
040/432-943
Zdaj nam je jasno od kod dvojina
Polarizacija družbe je v času Olimpijskih iger dosegla nove, neslutene višave. Ja, veselimo se za uspehi naših športnikov, istočasno pa nas kar malo skrbi za državo, ki jo tako ponosno zastopajo.
(Aljoša) Se še spominjate filma Matrica sester (takrat še bratov) Wachowski iz leta 1999? Kultna znanstvena fantastika, v kateri glavni junak Neo najprej ugotavlja, da je s svetom nekaj narobe in potem, ko ugotovi, da je res narobe, poskuša ta narobe popraviti? Eden bolj znanih prizorov filma je, ko mu Morfej (Lau-rence Fishbourne) ponudi, da izbere med rdečo in modro tableto. Rdeča mu bo pokazalo resnico, resnični svet, pokazala mu bo, „kako globoko sega zajčja luknja. V dobrem in predvsem slabem. Z modro tableto pa bo ostal v zadovoljni nevednosti.
Zoprna odločitev, zelo zoprna, in prepričan sem, da se je sleherni gledalec v tistem trenutku, ali pa vsaj po filmu spraševal, katero bi sam vzel. Sam se še vedno sprašujem.
Poletje 2021 tako po malem spominja na Matrico. Istočasno se nam dogajajo stvari, za katere bi težko rekli, da prihajajo iz istega sveta. En trenutek se navdušujemo nad košarkaši, naslednji že poslušamo o tem, da nas bo epidemija ponovno zaprla. Na isti Facebook steni lahko prebiramo o tem, kako se je Tina Trstenjak objela s Francozinjo, ki jo je premagala v velikem finalu, pa tudi
o tem, kako bodo vsi cepljeni čez 18 mesecev umrli potem, ko bo nek bajeslovni prst pritisnil na bajeslovni rdeči gumb. Pesti držimo za Rogliča in Pogačarja, ki kot veter drvita mimo nasprotnikov (no, Pogačar je dvema pustil, da drvita mimo njega), potem pa se kremžimo, ko beremo o tem, da je urednik najnovejše nacionalne tiskovne agencije ocenil, da je bil Hitler heroj.
Vse to se dogaja istočasno. Veselje in obup. Histerija zaradi uspehov športnikov, ki nas za nekaj minut dvigne v nebo, temu pa praviloma sledi nagli padec na trda tla, ko ugotovimo, v ka-
kšnem svetu, v kakšni sredini živimo.
V svetu, kjer grozijo z odpovedjo policistom, ki so ukrepali zoper rumene bisere, član katerih je pred tem omenjeni Hitlerjev oboževalec. Kjer so košarkaši narodni heroji, a samo takrat, ko igrajo košarko. Sicer so navadni tre-nirkarji, vredni vsaj izbrisa. Oblast, za katero sem vedno bolj prepričan, da je izraelsko zastavo izobesila ironično, ali pa zato, ker še ni povezala pojmov Izrael in Judje.
Torej, rdeča ali modra tableta? Bojim se, da smo na Sončni strani alp naenkrat vzeli kar obe.
@ 1NTES4 SNNP/IOUD BANK
NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434/ urednistvo@mandrac.si V
Poletno hitenje z razpisi
Kar nekoliko nenavadno se v teh počitniških dneh vrstijo različni razpisi Občine Izola za pridobitev določenih del v zvezi z občinsko infrastrukturo. Poleg iskanja gradbincev krožišča na Prešernovi, Občina Izola išče tudi ponudbe za skupno javno naročilo za obnovo ribiškega pristanišča - Izola - II faza (severni del),
Zlobneži ali previdneži bodo našli dovolj razlogov za pomisleke na račun objavljanja razpisov za nekatera dela sredi največje turistične sezone. Dejstvo je, da je bilo javno naročilo za gradbena dela za izgradnjo Krožišča cesta »A« - Prešernova s kolesarskimi potmi objavljeno 30. 7., Rok za oddajo nič kaj preprostih ponudba pa je 16. 8.2021.
Tudi poziv za oddajo ponudb za izgradnjo ribiškega pristanišča je bil na spletni oglasni deski Občine Izola objavljen 27. julija, rok za oddajo ponudb pa je 13. avgust. Vse to zbuja številne pomisleke, morda tudi zato, ker je župan ta čas na dopustu in bo lahko komentiral dogajanje šele po vrnitvi na delo.
Začetno lišpanje?
V sklopu tega dela poziva je predvideno zakritje obstoječega boksa za ledomat. Obstoječa mrežna ograja se prekrije s perforira-no in potiskano mrežo. Mreža se predhodno potiska s starimi črno-belimi izolskimi fotografijami po izboru projektanta. (2.000 Eur) Na mestu postavljene, in danes odstranjene, tende je predvidena postavitev nove. (7.000 Eur) Že v prvem delu obnove so ribiči dobili viličarja, ki pa je bil spravljen na Komunali, zdaj predvidevajo nabavo novega in njegovo skladiščenje med prodajnimi mizami in mrežno ograjo ledomata. Obstoječi zabojniki za spravilo ribiškega pribora so pozicionira-ni vzdolž ribiškega pomola ob kamnitem zidku in so že nekoliko dotrajani. Vertikalne stranice zabojev bodo potiskane s starimi čb fotografijami ribiških bark in čolnov z območja Izole (glej foto). Potisk vključuje tudi zaporedno oštevilčenje zabojev. Predvidena je postavitev 44 -tih zabojev.
Jedro omarice s priključki obsega avtomatiko, 2 x priključek vode in 6 priključek elektrike oz. vtičnic.
Med pomembnejšimi deli pa je gotovo vgradnja podzemnega ekološkega otoka, ki bo gotovo prispevak k olepšanju pogleda na mandrač in ribiški pomol.
ur
Vsak zabojnik s tiskom bo vreden 2.950,00 eur Zamenjani in usklajeni bodo tudi količki postavljeni po mandraču. Vrednost vsakega stebrička s pleskanjem je 350,00 eur.
Obstoječi prehod za pešce na severnem delu mandrača, je v ravnini s cestiščem. Za dostop gibalno oviranim je, ob prehodu iz prehoda na kamniti tlak promenade, urejena klančina. V sklopu ureditve kamnitega tlakovanja, je predvidena tudi celovita ureditev območja prehoda za pešce, ki se ga izvede z grbino. Obenem se bo razširila in pretlakovala peš pot znotraj zelenice.
Na južnem (delovnem) pomolu je danes postavljen sanitarni kontejner za potrebe uporabnikov privezov. Namesto kontejnerja bo na robu vhoda v mandrač postavljena inox kovinska konstrukcija s škripci in vrvmi, na katero bo obešena lesena bata-na, ki bo služila kot boks za zbiranje dotrajanih mrež do njihovega popravila. Kovinska konstrukcija bo oblikovana po vzoru nekdanjih konstrukcij, ki so služile obešanju plovil. Konstrukcija je vredna.4.000 eur, batana pa 5.000 eur.
Predvidena je postavitev novih priključnih omaric in zamenjava obstoječih. .Omarice se izdela iz kamna v belem barvnem tonu, površinska obdelava brušenje oz. po izboru projektanta. Vsi pritrdilni in vezni elementi ter revizijska vratca in pokrovi so iz inoxa pleskani v barvni ton po izboru projektanta.
\vferiFiniffi)
Vec študija v italijanskem jeziku
Država Slovenija je uredila financiranje in začela postopek pridobivanja statusa nacionalnega pomena. - za študijski smeri Predšolske vzgoje in Razrednega pouka, ki se na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (UP PEF) izvajata tudi prilagojeno za vrtce in šole z italijanskim učnim jezikom. S svojim soglasjem z dne 23. julija je tako Vlada Republike Slovenije omogočila povečanje vpisnih mest na navedenih študijskih smereh in kandidatom omogočila vpis v drugem prijavnem roku, ki bo potekal od 20. do 27. avgusta.
Za obe študijski smeri bo skupaj voljo 20 razpisanih mest, zainteresirani kandidati pa se bodo prijavili v drugem prijavnem roku, ki bo preko spletnega portala eVŠ potekal od 20. do 27. avgusta 2021. Diplomanti navedenih smeri se bodo lahko zaposlili tudi v organizacijah, ki se ukvarjajo z zgodnjim učenjem in poučevanjem v italijanščini.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354
tel. 040 211 434
elektronski naslov: http://www.mandrac.si: email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Morda bomo spet imeli referendum
Če bodo člani civilne iniciative Gibanje za Izolo zbrali dovolj overjenih podpisov na Upravni enoti, se nam jeseni obeta nov referendum, Tokrat povsem lokalni, o tem, če bo na občinskem svetu sprejeti
OPN moral še enkrat v odločanje,
Malo potem, ko je Občinski svet Občine Izola, na svoji zadnji seji večinsko (ne pa soglasno) sprejel Občinski prostorski načrt, je bilo že slišati namigovanja o tem, da se bo šlo na referendum. Očitno to niso bile le prazne grožnje.
Viktorija Carli, kot predstavnica Civilne iniciative, je namreč s somišljeniki v le nekaj dneh zbrala 677 podpisov proti sprejetju dokumenta, kateremu očitajo marsikaj, od tega, da je na območju Arga dovoljena gradnja apartmajev, do pozidave kakovostnih kmetijskih zemljišč in prehitre širitve stavbnih zemljišč na podeželju, predvsem na Maliji.
Občina Izola je sicer kmalu sklicala javni posvet o OPN-ju v Art Kinu Odeon, na katerem so zavrnili očitke civilne iniciative. A predstavnikov le-te v Odeonu ni bilo in posvet, na katerem so bili povabljeni tudi nekateri direktorji večjih podjetji, od Boruta Fakina za Vina Koper do Radi voja Nardina, direktorja Splošne bolnišnice Izola, se je kmalu spremenil v nadaljevanje javne razprave izpred enega leta, kjer je bilo več govora o zasebnih težavah in zamislih posameznikov, kot o tem, kaj pravzaprav OPN je.
Na Občini so tudi sicer v tem času zelo aktivno pristopili k temu, da javnost prepričajo o kakovosti dokumenta, a očitno to ni bilo dovolj. Župan Danilo Markočič je v ponedeljek potrdil, da je pobuda skladna s 75. členom statuta Občine Izola, po katerem bi bilo dovolj že 200 podpisov. Naslednji korak za predlagatelje referenduma je zbiranje overjenih podpiso-v: na Upravni enoti mora vložiti podpis vsaj pet odstotkov volivcev. Na zadnjih lokalnih volitvah je bilo teh 13.453, torej nekaj več kot 670. A ker zakon ne dovoljuje referendumskih aktivnosti v poletnem času, med 15. julijem in 31. avgustom, bo treba počakati vsaj do septembra za začetek zbiranja podpisov. S tem se bodo aktivnosti z OPN, tako ali drugače, pomaknile proti koncu leta.
Občina odgovarja, civilna iniciative tudi
Občina Izola je kmalu po napovedi referenduma objavila več sporočil za javnost, v katerih je zavračala očitke civilne iniciative - Gibanje za Izolo. Oglasili pa so se tudi slednji in točko za točko odgovorili prvim. Objavili bomo samo nekatere trditve in odgovore obojih, saj prostora za vse pač ni dovolj. Najprej obrazložitev Občine, nato še odgovor Civilne iniciative.
1. Občina Izola s sprejemom OPN ne hiti.
Od 212 slovenskih občin jih je OPN sprejelo 185. Za primer: MO Ljubljana ga spreminja že petič.
- DEJSTVA Civilne iniciative:
Tik pred sprejetjem je NOV zakon o urejanju prostora, ki jasno pravi, da morajo občine najpozneje do 1. januarja 2023 uskladiti OPN z določbami NOVEGA zakona. Občina Izola je OPN pripravila po stari zakonodaji, torej je rok za sprejetje OPN podaljšan za celo leto 2022.
4.	Območje nekdanje tovarne Argo in Male opreme ni namenjeno stanovanjski gradnji.
S sprejetjem OPN bodo tja umeščeni nov kulturni center z zunanjim prireditvenim prostorom, interak-
tivni muzej ribiške industrije, nove parkovne površine, mestni trgi in urejena obalna promenada. O končnem izgledu območja bodo odločali občinski svetniki s sprejetjem občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
-	DEJSTVA Civilne iniciative:
Kot je bilo že večkrat poudarjeno, končno odločanje svetnikov o območju Arga ni nobena varovalka, da tam ne bo stanovanjske gradnje. Edina varovalka je da se iz OPN na tem delu stanovanjske površine brišejo. Zmagovalna natečajna rešitev za območji IPA3 in IPA 4 zelo jasno kaže, da na teh območjih JE predvideno apartmajsko naselje.
5.	OPN omogoča dograjevanje Splošne bolnišnice Izola.
Za vse uporabnike zdravstvenih storitev in številne zaposlene bodo zagotovljene kakovostnejše storitve in boljši pogoji dela. Razširjeni bodo prostori za paciente, reševalce in reševalna vozila. Nadgrajen bo oddelek za neakutno bolnišnično obravnavo, omogočena bo tudi izgradnja infektološkega odseka, kjer se bodo lahko okuženi pacienti zdravili v varnem okolju.
-	DEJSTVA Civilne iniciative:
Sam OPN ne omogoča dograjevanja Splošne bolnišnice Izola.
V OPN-ju jasno piše, da je za dograditev potreben sprejem OPPN-ja. Nobene ovire ni, da ne bi bil ta sprejet že na podlagi starih uredb in starega odloka, ki to omogoča že 12 let, odkar se pripravlja OPN. Sprašujemo se kako so potemtakem lahko bile razširjene površine za parkirišče okoli bolnišnice. Za predvidena dograjevanja bi se lahko sprejel OPPN, tako kot je bilo to narejeno za nov gasilski dom v bližini stavbe za tehnične preglede vozil.
Za sprejem OPPN-ja NI potreben nov OPN, vsaj še eno leto.
6.	OPN omogoča celovito ureditev prostorov Krajevne skupnosti Ja-godje-Dobrava.
Dosedanja ureditev na tem območju ne omogoča dograditve krajevnega doma na način, kot si ga je vsebinsko in programsko zamislila krajevna skupnost. Z uveljavitvijo OPN bo to mogoče.
-	DEJSTVA Civilne iniciative: Ugotavlja, da se odgovorni zopet skrivajo za OPN-jem, za ureditev ene stavbe? A ne bi raje občina razkrila dejstva, da KS Jagodje Dobrava ni pridobila evropskih sredstev za prenovo, zaradi birokratske napake pri oddaji razpisne dokumentacije?
9. V OPN smo dosegli dogovor z imetniki pomožnih kmetijskih objektov.
Za velike kmetijske pridelovalce bodo lahko pomožni kmetijski objekti večji kot v do sedaj veljavnih predpisih. To pomeni, da se situacija na tem področju z uveljavitvijo novega OPN izboljšuje.
-	DEJSTVA Civilne iniciative: Ureditev pomožnih kmetijskih objektov za večje pridelovalce seveda ni sporna, je pa sporno dejstvo, da se vseskozi povečuje število nelegalnih objektov, od katerih se nekatere »priviligirane« vključuje lahko tudi kot nekakšne razvojne pobude v OPN. Ne pozabimo!!! za vse v zvezi s pomožnimi kmetijskimi objekti je zaslužna Civilna iniciativa za ohranjanje kmetijstva v Izoli in ne Občina Izola.
Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887
|	LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI
šifra	NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o.
www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net
OBALA V MALEM Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002
Novosti sta: Pohodna pot od Padne do Sečoveljskih solin in pot Okusi in biseri mest ob morju - med Piranom, Izolo in deželo refoška. V naslednjih dneh bo izšla brošura s v	v	predstavitvijo lokalnih gastronom-
sobodajalcih, polni so uradni in neuradni vikendi, kleti in podstrešja, polne so plaze, trgovine in	skih produktov, recepti in siovare-
gostinske terase. Kvantiteta je dosegla svoj limit, kvaliteta gostov pa je v slovenskem povprečju.	Sip viicTh^tovenslThire b°na
Izolski turizem na nebu in na zemlji
Izola je te dni polno zasedena. Dobesedno, Polne so hotelske sobe, kampi, apartmaji in sobe pri
Turistični delavci se sicer vseskozi trudijo, da bi v Izolo pripeljali goste, ki bi tukaj pustili več denarja kot le plačilo polpenziona, vendar to, ob takšni prenapolnjenosti mesta enostavno ni mogoče. Zahteven gost, ki je tudi finančno zanimiv gost pač zahteva več zasebnosti, te pa v Izoli sredi sezone ni mogoče zagotoviti. Zato ostaja edina realna možnost posezonski turizem, ki je sicer zapisan v vseh dosedanjih turističnih strategijah, vendar brez konkretnih rezultatov, saj je Izola pozimi še vedno mrtvo mediteransko mesto, ki morebitnim gostom tudi ne zna in ne ponudi prav veliko zanimivega. Čeprav je projektov, ki naj bi to zagotovili res veliko, a kaj, ko imajo od teh projektov, zaenkrat, največ le tisti, ki jih pripravljajo.
Kraljestvo za posteljo
Na izolskem Turistično informacijskem centru sicer nimajo zbranih vseh podatkov glede zasedenosti hotelskih kapacitet, vseno pa smo izvedeli, da je v San Simon Resor-tu 561 gostov, od tega 59 tujih turistov. Polno zaseden je tudi hotel Halieti, isto velja za hotel Marina in hotelski kompleks na Belveder-ju, kjer so ta teden polno zasedeni. Veliko večino predstavljajo domači gosti, ki tudi tukaj koristijo turistične bone, nekaj več tujih turistov pa je v avtokampu.
Gostje se radi vračajo
Tako pravi Mojca Kotnik iz agencije Laguna in doda, da so vse kapacitete pri njihovih zasebnih sobodajalcih zasedene najmanj do sredine avgusta. "Prvi apartma se bo sprostil 15. avgusta pa tudi za tega že imamo veliko kandidatov” pravi Mojca, ki pove, da je med gosti večina tistih, ki so prišli izkoristiti lanske in letošnje turistične bone.
Nekateri od gostov že vrsto let niso letovali na morju in verjetno brez bonov ne bi niti zdaj. "Prav prijetni so pogovori z ljudmi, ki sicer niso vajeni letovanja na morju, ko pripovedujejo, kako jim je Izola pri srcu”. Pripomb na ponudbo in storitve tako rekoč nimajo, glede na to, da pri njih prakticirajo akontacijo najema pa tudi nimajo neresnih gostov oziroma gostov za katerimi bi ostalo razdejanje v apartmajih. Seveda skrbijo tudi za obveščenost gostov v zvezi z ukrepi vlade in NUZ-ja in pravi, da težav s tem v zvezi ni, saj ji gostje kar sami pokažejo PCT potrdila, saj brez njih ni mogoče najeti turističnega apartmaja ali sobe.
Iskanje zahtevnejšega gosta
V želji po zahtevnejšem gostu so naši turistični delavci pripravili celo vrsto akcij, ki so včasih delovale, kot da so same sebi namen, nekatere pa obetajo, a kaj, ko celotna infrastruktura in ponudba našega mesta in občine ni takšna, da bi lahko privabila goste, kot si jih turistični delavci želijo. Seveda, k sreči, obstajajo izjeme. To so predvsem izobraženi gosti, častilci kulture in zgodovine, ki začutijo utrip mesta in jim je več do krožnika pohanih sardelic v družbi domačinov kot do “cvretja” na Svetilniku ali v Simonovem zalivu.
To so gostje, ki jim ni do čredno usmerjene turistične ponudbe.
Ne iščejo vodiča, ki jih bo peljal od gostilne do gostilne, ne zanimajo jih vište ali ležanje ob rimskih jedeh v arheološkem središču. Celo iskanje izolskega zaklada jih ne zanima več kot toliko.
To so “samotarji - raziskovalci,” ljudje, ki si bodo ogledali Manziolije-vo in Besenghijevo palačo, ter cerkvi sv. Mavra in Marije Alietske, čeprav nobeden od teh zgodovinskih spomenikov nima niti table, ki bi opozorila nanj. In zelo verjetno si bodo ribiče in njihovo opremo raje ogledali na pomolu in v mandraču kot v virtualni Hiši morja.
Izola gastronomska destinacija?
Pred dnevi so predstavniki Mestne občine Koper, Občine Ankaran, Občine Piran, Turističnega združenje Izola in Društva vinogradnikov slovenske Istre predstavili rezultate evropsko podprtega projekta promocije slovenske Istre kot gastronomske destinacije. Po domače povedano: Z evropskim in slovenskim denarjem so dokazali, da se v našem delu Istre zelo dobro je. Seveda s skoraj 245 tisoč evrov vrednim projektom, financiranim iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ni nič narobe, saj so z njim izdelali načrt upravljanja standardov kakovosti za različna področja in vzpostavitev kolektivne znamke Odlično Istra, izdatna sredstva pa so namenili promocijskim aktivnostim,.
Iz propagandnih sporočil, ki jih izolska javna podjetja naročajo in plačujejo pri izbranih obalnih medijih (Mandrača in Primorskih novic ter nacionalne RTV seveda ni med njimi) smo izvedeli, da smo imeli lani zelo uspešno in odmevno promocijsko akcijo "Izola in skrivnosti domačinov,” letos pa se je že zgodil pomol okusov, (foto) ki se pridružuje Dnevom divjih špargljev, Dnevom domačih pedo-čev, Dnevom bakalaja in Dnevom kraljestva ribe, ki so jim v preteklih letih dodali še Dneve bobičev. Žal ni otipljivih podatkov o uspešnosti teh akcij a se zdi, kot da jih bolj obiskujemo domačini in gostje iz sosednjih krajev kot pa turisti od drugod. Prav zanimivo bo izvedeti, kakšen je bil "izplen” sicer zanimivo zastavljene akcije »Rimski okusi pod zvezdami« na območju rimske vile v Simonovem zalivu.
Največ prireditev na obali
V Izoli je to poletje zagotovo največ prireditev med istrskimi občinami, tako tistih brezplačnih kot plačljivih, ki za turiste običajno niso preveč zanimive, razen ko gre za res velika in znana imena nastopajočih.
Toda takšnih velikih prireditev v Izoli skoraj ni več, saj so posamezniki in zdaj celo Društvo upokojencev Jagodje Dobrava s svojimi nenehnimi zahtevami po prepovedih večjih koncertov na prostem dosegli, da občina dovoljenj za takšne prireditve ne izdaja več. Za turistični kraj kot je Izola, je to seveda povsem nerazumljivo.
Tako v Centru za kulturo, šport in prireditve pač organizirajo malo manjše prireditve, ki so še vedno dobro obiskane, zagotovo pa ne privabljajo gostov, ki bi prišli k nam zaradi točno določenega dogodka. Žal so nekatere prireditve, ki imajo za naše mesto prav poseben pomen, onemogočili tudi proti korenski ukrepi in tako smo ostali brez Praznika olja, vina in rib, ki velja za najbolj “domač” dogodek, tudi načrtovani ribiški vikendi, ki naj bi zamenjali Ribiški praznik, so zaradi istega razloga odpadli.
Digitalizacija na vsakem koraku
Pravzaprav je škoda, da so omenjeni ribiški vikendi odpadli, kajti Ribiški praznik ostaja v zavesti izolskih gostov in ne more ga zamenjati nobena od zanimivosti, ki so jih pripravili izolski turistični delavci v zadnjih letih. Še najmanj pa različne digitalizirane oblike turističnih zanimivosti, ki jih je res veliko, umeščajo pa se predvsem v Hišo morja, ki je bila za časa Muzeja Pa-rencana povsem analogna in na dotik. V Hišo morja bodo umestili 3D video rekonstrukcijo rimske vile v Simonovem zalivu in palače Be-senghi. Vse te digitalizirane vsebine bodo prikazane v aplikacji »Izolski kanočal« saj bo uporabnik s pomočjo kanočala pokukal v pomembnejša obdobja izolske zgodovine. S tem pa digitalizacije Izole še ni konec. Izola je sredi projekta »Izola - digitalni otok« in partner v projektu #BU TMUZ, katerega vsebine nismo še odkrili.
w *
sp! ?
m ti i r
■Mn
hiša dobrot eell • ka
A
tH
Nekateri so za analogno
Med potepanjem po Dolenjski smo v Metliki odkrili Hišo dobrot Bele krajine. V starem mestnem jedru so obstoječo hišo, ki je nekoč že bila trgovina, preuredili za promocijo in prodajo lokalnih pridelkov in izdelkov. Na enem mestu je zbrana in predstavljena ponudba lokalnih vinarjev, ter sadjarski, vrtnarski, čebelarski, oljni, zeliščni, mlečni in ostali proizvodi iz lokalnega okolja. Ob tem smo se spomnili, da na izolski občini vztrajno trdijo, da se Občina ne more ukvarjati s podjetništvom, zato vse podobne projekte prepuščajo Turističnemu združenju in Komunali, v primeru metliške Hiše dobrot pa je prav Občina Metlika, v partnerstvu s Turističnim društvom Vigred Metlika in Društvom vinogradnikov Metlika uspešno kandidirala za sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj. Vrednost projekta z DDV znaša 164.015,20 EUR od tega 80% predstavljajo evropska sredstva.
In zakaj pišemo o tem? Zato ker je bilo v zadnjih letih, tudi na izolskem občinskem svetu izrečenih že veliko pobud, naj v starem mestu Občina Izola uredi eno ali več podobnih “hiš istrskih dobrot” ki bi zagotovo bile bistveno bolj učinkovite kot najrazličnejše “vište” in “persone," vendar so pozivi naleteli na gluha ušesa. Še več. Urejen in temu namenjen prostor v Ljubljanski ulici (nekdanji TIC), ki bi ga bilo treba le napolniti z dobrotami, sta Občina in Komunala oddali v brezplačen namen koprskemu društvu, ki, vsaj v Kopru, nima nobene turistične funkcije.
Edini podobni ponudbi v Izoli tako ostajata lepo urejeni trgovinici Božičevih v Postojnski ulici in začimbe Fina Isolana v Gregorčičevi ulici, ki pa sta žal odmaknjeni od glavnih turističnih poti našega mesta.
Nas tovrstni objekti, ki jih je v izobilju očitno ne zanimajo. Pred dnevi so na Ukmarjevem trgu v Kopru postavili kultni modularni Kiosk K-67, vrhunski izdelek jugoslovanske šole industrijskega oblikovanja, ki je prišel v Koper s Times Squara v New Vorku. Mimogrede, enakega smo imeli Izolani tam kjer je zdaj gostišče Pri Perotu, a smo ga, kljub opozorilom, poslali na smetišče.

Vprašajmo sosede
Naši vzhodni sosedje so pri načrtovanju svoje turistične ponudbe bistveno manj virtualni in zelo konkretni. Med drugim so se lotili urejanja in programske zapolnitve nekdanjih skladišč ob koprski luki.
Te dni pa so ob novo urejenem kopališču pri Žusterni postavili dva vagona podobna nekdanji Paren-cani, ki jima bodo namenili gostinsko ponudbo. Medtem pa lokomotiva, ki ju je nekoč vlekla, od vseh pozabljena, povsem nefunkcionalno ždi v parku pri vhodu v naše turistično mesto.	(Mef)
. 30 \et
__	. Jtiito-.
-	ureditev meje
-	parcelacija
-	Izdelava geodetskega načrta
-	Izdelava etažnega načrta z vknjižbo
G=Sd.».».,Kope!;Vo,k»von,b^e23 ;™* kt0.
-	nadzori in legalizacije objektov
-	pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj
-	pridobitev hišne številke
-	komparacija
-	pravno svetovanje -cenitve nepremičnin
tel.: 05 6278 300 GSM: 041 638 364 e-mall: lnfo@ggs.sl www.ggs.si
naravovarstveniki lajajo, krožišče gre naprej
Občina Izola je 30, julija na svoji oglasni deski objavila javno naročilo za gradbena dela za izgradnjo krožišča cesta »A« - Prešernova s kolesarskimi potmi, Gre za nekaj več kot milijon vredno investicijo, za katero malokdo zares ve, čemu služi oziroma, kdo jo potrebuje,
Leninova
triv?'§
Tudi če ne bi bilo resnih pomislekov varuhov narave oziroma zaščitenega drevoreda pinij, v katerega bo ta gradnja grobo zarezala, bi bilo pomislekov o prioriteti te gradnje več kot dovolj. Vsak Izo-lan bi sredi noči naštel vsaj deset pomembnejših investicij za to mesto in ljudi, toda znane neznane sile, ki že vrsto let obvladujejo naš lokalni prostor, vztrajajo pri svojem in se niti ne potrudijo odgovoriti na vprašanje namembnosti te gradnje.
Pa so to vprašanje postavili na zavodu za varstvo kulturne dediščine in na Zavodu za varstvo narave, postavljali so ga svetniki opozicije, postavljajo ga tudi hortikulturniki, vendar odgovora niso dobili. Pravzaprav je bil edini odgovor ta, da je to gradnjo predvidela že Breda Pečan, ko je bila še županja. Od takrat je minilo že 16 let, projekt univerzitetnega kampusa je šel po vodi, načrti pa so očitno ostali. In očitno je nekomu veliko do tega, da se realizirajo, neglede na proklamirano sušo v občinski blagajni.
Hud boj za drevesa
Kot rečeno so se o smiselnosti gradnje krožišča, ki bo v bistvu povezalo eno obstoječo s tremi neobstoječimi cestami, spraševali vsi, ki jim je do tega, da ohranijo zaščiteni drevored pinij, ki je eden zaščitnih znakov našega mesta. Po registru je bil umeščen ob današnjo Prešernovo cesto v drugi četrtini 20. stoletja. Občini kot investitorju so zato postavili vrsto pogojev in omejitev in treba je bilo spremeniti kar nekaj pripravljenih načrtov, da so zdaj očitno dobili njihovo soglasje.
Pomisleki arboristov
Strokovno mnenje arborista svetovalca za osem pinij omenjenega drevoreda, ki jih bo načrtovano krožišče odstranilo ali ogrozilo, nikakor ni bilo prijazno do Občine Izola. Drevesa so bila predmet obravnave zaradi načrtovanih gradbenih posegov za izgradnjo novega krožnega križišča, avtobusne postaje in komunalnih vodov. V zaključku sta Primož Bratun, mag. inž. gozd. in dr.Lena Marion zapisala, da predlagata spremembo lokacije krožišča izven linije ceste na lokacijo z manjšim vplivom na območja drevesnih korenin in s tem na drevesa. Na tak način lahko pade manj dreves, kot je trenutno predvideno, drevesa ki ostanejo pa bodo manj obremenjena, saj bodo odprte površine (zelenica) lahko ostale nespremenjene.
Vsi izkopi za talne vode (elektrika, kanalizacija, meteorna voda, zahvalni sistem,...) naj se prestavijo izven območja drevesnih korenin oz. se za njihov izkop upoštevajo priložena »Navodila«.
Nekaj mesecev kasneje, potem ko so od Občine Izola dobili popravljen projekt umestitve nekaterih vodov, so arboristi sicer zapisali, da je nova umestitev primernejša od prejšnje, vendar še vedno ne razrešuje temeljnega problema, zaščite starih dreves. Posebej pomemben pa je zadnji odstavek v katerem je zapisano, naj projektant vsekakor prouči standarde S1ST DIN 18920:2019 in njim prilagodi projekt. Mimogrede, ti slovenski standardi skrbi za mestna drevesa so tako strogi, da bi bilo ob njihovem doslednem upoštevanju sanj o gra-dni krožišča hitro konec.
Neglede na vse, krožišče bo
Javno naročilo za gradbena dela za izgradnjo Krožišča cesta »A« - Prešernova s kolesarskimi potmi je, glede na nasprotovanja in zaostrovanja pogojev naravovarstvenikov, dokaj zahtevno do izvajalca del, ki mora najprej vsa drevesa in njihov rastni prostor zaščititi z neprehodno ograjo, izkopi se sprva ne smejo izvajati strojno (z bagrom), saj pri tem lahko pride do poškodb koreninskega sistema. Rezanje korenin je skrajni ukrep, ko ni več druge možnosti. Porezane korenine lahko statično oslabijo drevo, (ur)
Ogrožena drevesa
»pl 'MOSriKDlV
vrtnarstvo s tradicijo
VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN:
za balkone, vrtove, cvetlična korita... ODPRTO VSAK DAN, RAZEN NEDELJE. Parecag 31, gsm: 041 607 594
Ribolov v Egiptu na naše stroške
Aleksander Punaje star pomorski maček, Eden redkih, še živečih iz prve generacije izolskih ribičev, ki so prišli od drugod. V začetku petdesetih jih je veliko prišlo s Štajerske, Funa pa iz Goč v Vipavski dolini, V tem nadaljevanju pripoveduje o tem, kako sojih na lastnem podjetju finančno prikrajšali za leto dni ribolova v Egiptu.,
Ko sem leta 1958 že imel izpit za kapitana sem šel, tako kot še nekateri izolski ribiči, po posebni pogodbi, za leto dni na ribolov v Egipt. Tja smo odpluli z dvema tunolovcema, Arbunom in Kočarom, ki sta bila prav tako v lasti izolske Ribe.
Imel sem kapitana, Dalmatinca, ki ni bil posebej dober kot upravljavec ladje, je pa bil velik mojster za ribolov in dober človek. Toda, problem je bil v tem, da smo mi šli tja lovit ribe, v resnici pa smo šli zaradi nekakšnih raziskav. Na pogodbi, ki jo hranim še vedno, je pisalo, da gremo lovit ribe, tam pa smo izvedeli, da opravljamo nekakšne raziskave za organizacijo FAO.
Seveda je bila plovba do Rdečega morja in celotno dogajanje tam, po svoje, tudi zanimivo. Tako smo enkrat imeli na naši ladji visok obisk, saj je prišel zunanji minister in Naserjeva soproga s tremi hčerkami. Prišel bi tudi Naser a je bil zadržan. Vse to je bilo v Hurgadi, ki je veliko turistično središče, takrat pa je bila tudi velika vojaška baza. Zanimiva je bila že vožnja do tam, saj ni bilo natančnih map oziroma so bile zaradi vojaške baze nedostopne, zato sem predlagal, da si pomagamo z radarjem. Šli smo malo bolj počasi in prišli tja brez težav ter tam gostili že omenjene visoke goste. Ko so gostje odšli je prišla komanda, da gremo v Suez in ko smo zapuščali Hurgado sem spet predlagal, da gremo z radarjem, druga barka pa je skušala izpluti hitreje. Toda, po kakšnih 15-tih minutah so nasedli. Mi smo z našo previdno plovbo varno prišli do njih in jih skušali izvleči. Vse okrog njih je bilo namreč dovolj vode, le oni so nasedli na nek peščeni greben.
Takrat je bil direktor Ribe Komljanec in on je bil pomemben mož pa se ni želel ukvarjati s temi “našimi problemi”. Preprosto povedano. Riba nas je poslala tja na ribolov, kjer na plačo vpliva količina ulova in ker tam nismo smeli loviti nismo iz tega naslova dobili nič.
Ribiče so vodilni ..nategnili" takrat in tako je bilo vse do danes,
[Nadaljevanje prihodnjič)
Vlekli smo jih naprej in nazaj, potem so prišli veliki valovi, tako da so naokrog plavali kosi kobilice njihove barke in tudi krmilo so poškodovali. Končno smo jih, kar precej poškodovane, le izvlekli na globoko vodo in tako smo rabili do Sueza še dva dneva več. Kapitan na tisti ladji je bil Dalmatinec, med ribiči pa so bili tudi naši: Lojze Skok, Štefanec, Jože Škof... Na naši barki pa je bil, poleg mene, en sam Slovenec, Lojze Lavrič, ki je bil kasneje ribič na ladji Lastovka.
Moj kapitan je bil doma z bližine Raba. Bil je dober človek in izvrsten ribič, vendar precej bolehen in zato sem moral večkrat kaj postoriti namesto njega. Spomnim se, da je za ekonoma na barko poklical njegovega sorodnika z Raba in ta sorodnik je enkrat menda skušal nekaj pretentati Egipčane, pa so ga pretepli da je moral z letalom domov. Nasploh tam nismo bili posebej zadovoljni in bi šli takoj domov, vendar to ni bilo tako preprosto. Mislim, da je uspelo samo Markežiču, ki je ves čas tožil zaradi hrane in želodčnih težav pa so ga poslali nazaj v Izolo. Treba je povedati, da smo na začetku mislili, da bomo res ribarili in smo že prvi dan ulovili kakšnih 10 ton sardel. Zamrznili smo jih na barki ter čakali, da jih pride iskat druga ladja, ki je bila sidrana v bližini, vendar je iz Kaira prišlo opozorilo, da bomo končali na Golem otoku, če bomo tam trgovali s to ribo. Takrat smo ugotovili, da smo tam zaradi povsem drugih nalog kot zaradi ribolova.
Z našim podjetjem smo imeli sklenjeno pogodbo za ribolov, loviti pa nismo smeli in na koncu so nam dali skromno plačilo, ker pač nismo imeli ulova, po katerem bi nas bolje plačali. Ker so nas na podjetju tako izigrali sem skušal iztržiti vsaj nekaj denarja s pomočjo odvetnikov, vendar so vsi odvetniki rekli, da ne bom nič dosegel, pa tudi nihče od naših ni želel pričati proti podjetju.
mr
!ZO!
--de, 4.1o,lS55
P O C, O -C I A
m d'"1 " te. 1958 mod totijotjon	Izola
\ Uv'u u> •..	f.Va fs^Hc-Scr
J, Poilji tj< i" Izola -e obvezuje, da irere-io
lr" :: '	V:i 'c aer.jor.o na ribolov v li,:: in^ioar
»» 3. eUotro 1 ■/:' no ottolro
. ,	11“ivu.1 obvezuje, da bo ak ivno sodeloval
' Y	• ,1:	d i'.i. V Ul tu in la la oz tul na. ribolovu
> ■ . . da o c. i,lo.l95a Co 3.10.1959.
d, ■ easu, traja i;a pogodba :.a more nobena stranka , Vdeta M >’.„o4bo, rasen v pršem vir;« silo /bolezen, vojna
da, . rv .:utora od strank	i8pov< po. ibe 3 tesooe proč t ... ,
v aelc-rnc raa...q.a nefro;, a.:l; r ud	j
•... - \ ..4/-
Za pot od laole do RdeSegt
Vso oskrbdi na ladjah od oi Isolo,
25 od ulovljene rite in po obiSajmne kljuiSu, doloti|
v primeru slabega ulova gj no	_____ din dohoi”
Sodjet je plafia
mast/,
riblBi prejmejo skupno lo vem v Egiptu ladij pod je t ključu določenem v tarifn®
. .ačalo, imenovanemu:
jv.

j, . . .vv ..
morja dnevno	. - din,
toda ladij ,ia Izole, do povratka
.Yv> / alC; /■;	• 'j
le sečno m? din, ki se del .nem v tarifnem pravilniku,.
rantira podjetje imenovanemu meseč e pogonske stroške /nafta, olje
• >

iTJ w v s k^s < j- j a. ‘ * v - u1- "
r
od ustvarjenega dobička z ribolo t, ki se deli med ribi,če. po.ribičaji ‘ pravilniku,' dokler’ tfaja pogodba

6/ Prejonski BoMcpiaSujejo ritiSu v dinarjih	/
<*f' ~	T -	rr T T.O o*.	’	/
Tina in Veronika brez medalje
NOGOMET
Novi trener Izole je Martin Pregelj
V izolskem nogometnem klubu so se zahvalili za sodelovanje dosedanjemu trenerju članske ekipe, Vladu Badžimu, ki je ekipo vodil v spomladanskem delu prvenstva. V prihajajoči sezoni bo ekipo vodil Martin Pregelj. Na facebook strani kluba so z novim strategom opravili kratek pogovor:
-	Dobrodošel Martin, kakšne so tvoje dosedanje trenerske izkušnje?
-	Pozdravljeni. Dve leti sem deloval v mladinskem pogonu Maribora in se po dolgih letih vrnil na obalo kjer sem treniral mlajše selekcije Kopra. Nazadnje pa sem priložnost dobil kot pomočnik trenerja Mirana Srebrniča in tako v časovnem obdobju dveh sezon napredoval ter dobil pomembne izkušnje treniranja na članski ravni.
. Kako dobro poznaš našo ekipo in ali si Izolo spremljal v pretekli sezoni?
-	Ekipo Izole sem spremljal in si nekaj tekem ogledal tudi v živo ter bil pozitivno presenečen nad napredkom. Veliko fantov poznam že od prej, saj sem z njimi sodeloval že v Kopru.
-	Kako ocenjuješ pripravljenost, kvaliteto in vzdušje v ekipi?
-	Fantje so fizično dobro pripravljeni, obenem pa sem v ekipi uspel videti igralce, ki imajo kvaliteto in željo po napredovanju. Iz dneva v dan se bolje spoznavamo tako, da se oni soočajo z mojim načinom dela in pričakovanji, jaz pa spremljam njihovo voljo do dela ter karakter. Povedati moram tudi, da sem zelo hvaležen, da je na klopi moj pomočnik Jaka Štromajer, ki je izjemno pozitiven človek, kar je ključnega pomena za dobro delo na treningih in nasploh.
-	Kako bo potekalo delo do začetka prvenstva?
-	Po končanih tri dnevnih pripravah nas čaka še generalka proti Kopru, ki bo predvidoma v petek. Skoraj takoj za tem štartamo s prvenstvom, kjer želimo prikazati napadalen in agresiven nogomet.
-	Kaj bi sporočil fantom in sodelavcem v klubu ter navijačem Izole?
-	Moram povedati, da je v klubu zelo dobra atmosfera oz. vzdušje in veliko pozitivnih oseb. Od igralcev, pa vse do uprave in trenerjev, kar je res pomemben faktor pri razvoju kluba. Zelo sem vesel, da imam priložnost delati v klubu, ki ima ambicije za napredek in delo z mladimi. Izola je velik klub, ki ga bogati izjemna zgodovina, razmišljanje trenutne uprave za vrnitev na stara pota pa je velika motivacija za vse nas. Omeniti moram vsekakor tudi to, da ima Izola še eno veliko prednost
-	to so izolski Ribari, ki igralcem dajo tako pritisk, kot motiv in pripadnost klubu. Kot nekdanji igralec Mure in Maribora vem kaj pomeni pritisk in želja celotnega mesta po uspehu, zato verjamem, da bodo to kmalu občutili tudi naši igralci.
Igralci so že opravili tridnevne priprave na Kopah. Članska ekipa je v sklopu omenjenega pripravljalnega programa odigrala dve prijateljski tekmi, pred odhodom pa so se pomerili še s Sežano.
Mežica - Izola 1:1. Strelec za Izolo je bil Šolaja.
Korotan Prevalje - Izola 0:1. Strelec za Izolo je bil Zajec Tabor Sežana - Izola 1: 0 Ekipa je imela odlične vremenske razmere zaradi katerih je lahko brez težav izpeljala dva dodatna treninga, vezis Chris Pletikos pa je priprave komentiral tako:
"Priprave so nam prišle prav tako iz nogometnega vidika, kot v smislu "team buildinga" oz. dela na vzdušju in povezovalnosti v ekipi. Povedati moram, da klub s takimi potezami dokazuje bistven napredek, s fanti pa smo zaradi tega zelo zadovoljni. Imeli smo čas, da se boljše spoznamo in podražimo
tudi izven igrišča, kar je za duh ekipe zelo pomembno. Verjamem, da bomo dali vse od sebe in v prvenstvu oz. celotni sezoni to tudi dokazali. ”
Člansko ekipo čaka še zadnja prijateljska tekma, v petek proti Kopru, ki bo neke vrste generalka pred začetkom prvenstva.
ROKOMET
Kraška znova oživela
Kar hitro so se za naše rokometaše in rokometašice zaključili prosti dnevi in popoldnevi in večeri so v Kraški znova v znamenju rokometa. Oboji so že končali z uvajalnimi treningi, tako da so priprave v polnem teku. Nenazadnje je do novega prvenstva le še mesec dni. Pri dekletih ekipa še ni čisto povsem sestavljena, pri fantih pa se podoba moštva že vse bolj izoblikuje in udeležba na treningih je skoraj stoodstotna.
Novi trener članov je Luka Volk, njegov pomočnik pa bo Peter Božič. V ekipo se vračajo zaradi poškodb odsotni Domen Stopar, Patrick Čolič in Alex Kdnig. Rok Gašperšič bo po letu dni premora znova oblekel izolski dres, kar bo po nekoliko daljšem premoru storil tudi dosedanji Koprčan, sicer nekdanji igralec Izole Dean Dolenc. Med povsem novimi imeni gre omeniti dva fanta: vratarja Aleša Štavarja (Koper) ter desni bek Anžeta Jeseničnika (Škofja Loka). Za Marka Nikoliča, najboljšega strelca Izole v zadnji sezoni, pa lahko z zadovoljstvom zapišemo, da je naredil »korak nazaj« - govorilo se je o njegovem odhodu iz Izole, a se je odločil, da ostane.
JADRANJE
Mrak - Macarol s 5. mestom končali 01 Tokio 2020
Slovenski jadralki Tina Mrak in Veronika Macarol sta tekmovanje razreda 470 na olimpijskih igrah v Tokiu končali na petem mestu po zaključni regati za medalje, v kateri sta bili sedmi. Članici portoroškega Pirata sta na jadrnici Šavrinka regato za medalje začeli na četrtem mestu in imeli devet točk zaostanka za tretjim in 13 za drugim mestom. Za bron bi morali biti Slovenki pet mest pred poljsko posadko, ki je bila pred zadnjo regato tretja.
"Vprvi tretjini prve ‘orce’po startu bi morali iti po svoje in ne povsem po vetru. Poljakinji sta šli takoj po desni, sami pa sva bili na sredini. Morali bi malo več tvegati, da bi bilo več možnosti za napredovanje. Ko sva bili v ozadju, pa je bilo nemogoče potem še kaj storiti,” je uvod v regato za medalje, ki sta jo končali na sedmem mestu, opisala krmarka Mrakova.
“Na regato za medaljo sva šli z mislijo zmagati. Zelo dobro sva star-tali. V nadaljevanju v prvi smeri proti vetru pa bi se morali odločiti, da greva po regatnem polju tja, kjer bi bili sami. Bili pa sva preveč v gneči. Ko sva bili v ozadju, se je bilo težko prebiti v ospredje, "je dodala flokistka Macarolova.
Na teh olimpijskih igrah Tina Mrak in Veronika Macarol nista začeli najbolje, v prvem plovu sta bili sicer osmi, a že uvodni dan končali na 14. mestu. Naslednji tekmovalni je prinesel preskok na 8. mesto, tretji dan po šestih plovih sta bili na 7. mestu, po četrtem dnevu sta bili nato na 5. in tik pred regato za medalje zadnji dan kvalifikacij končali na 4. mestu, šesti dan tekmovanj razreda 470 v Enoshimi, kjer so potekali olimpijski boji v jadranju, se je končal z regato za medalje med jadralkami, ki je bila tudi zadnja končna odločitev v jadranju na teh olimpijskih igrah. "Ta teden sva dobro jadrali, iz dneva v dan rasli po lestvici. Nimava si česa očitati danes, izgubili sva precej točk v prejšnjih dnevih. Z nekaj sreče bi sicer lahko danes osvojili medaljo. A sta Poljakinji ves teden odlično jadrali in zasluženo osvojili medaljo. Lahko rečem, da sva dobro odjadrali celoten teden in nama je žal nekaj zmanjkalo. Ampak tako je v športu. Ponosni sva lahko na to, kar sva tukaj prikazali," je olimpijski nastop strnila Mrakova.
‘To regato sva s Tino odjadrali najboljše v zadnjem obdobju. Od prvega dneva sva stopnjevali nastope in ves čas napredovali v skupni uvrstitvi. Žal pa se nama u regati za medalje, v kateri sva se maksimalno potrudili, ni izšlo po željah. Sva sicer dosegli dober izid, a najin cilj je bila medalja, zato sva malo razočarani. A mi ni nič žal za vse," pa je končala Mrakova njun drugi olimpijski nastop; v Rio de Janeiru pred petimi leti sta bili šesti.
Posadki Mrak-Macarol je za vrhunski rezultat čestital predsednik JZS Samo Lozej: “Iskrene čestitke Tini in Veroniki! Na koncu sta bili v borbi za medaljo, borili sta se športno, neustrašno in dosegli vrhunski rezultat. 5. mesto je tudi njuna najboljša olimpijska uvrstitev in druga najboljša slovenska uvrstitev v olimpijskem jadranju v ženski konkurenci. Jadralna zveza Slovenije je naredila vse, da so imeli naši olimpijci kvalitetne priprave na nastop in pogoje na 01 Tokio 2020. Obe naši posadki, skupaj z Žanom Luko Zelkom, ki je zaključil na 26. mestu, sta nastopili pogumno in ponosni smo na njihov pristop, borbo in uvrstitev," je povedal predsednik JZS Samo Lozej.
To je bila za posadko Mrak - Macarol zadnja pomembna tekma v tem razredu in v takem formatu tekmovanja, saj bodo v naslednjem ciklu olimpijade z igrami v Parizu leta 2024 posadke v 470 preoblikovane tako, da bodo na jadrnicah mešane ekipe. To je tako tudi konec nekega obdobja v slovenskem jadranju, ki sta ga zaznamovali prav Tina Mrak in Veronika Macarol, v zadnjem desetletju najboljši slovenski jadralki. Pred igrami v Tokiu sta bili osredotočeni le v svoj zadnji nastop v tem razredu in o nadaljnjih načrtih javno nista želela govoriti. Tudi ne o možnosti, da bi denimo Mrakova sestavila novo posadko, v katero bi
pritegnila kakšnega jadralca ter nadaljevala s tekmovalnim olimpijskim jadranjem.
jzs.si
Zelko zaključil na 26. mestu
Žan Luka Zelko je zadnji, deseti plov končal na 19. mestu ter zabeležil skupno 26. mesto v razredu laser na olimpijskih igrah Tokio 2020. Svoj odličen začetek na osmem mestu v prvem plovu je zadnji dan dopolnil s še boljšim zaključkom na 5. mestu v predzadnjem plovu na svojem prvem olimpijskem nastopu.
“Ne morem biti zadovoljen z izidom, sem pa zadovoljen z nekaterimi segmenti nastopa. Predvsem s starti, v taki konkurenci so bili odlični. Največ težav mi je povzročila poškodba hrbta ped dni pred 01. Izgubil sem moč v nekaterih mišicah, kar se je poznalo na utrujenosti in odločitvah, ki sem jih sprejemal na regatnem polju. Delati bo treba več v jadranju po vetru z obale. 01 v Parizu bodo že čez tri leta. Počitka zato ne bo, že kmalu po prihodu v domovino se bodo začeli treningi za nov olimpijski ciklus,” je dejal Zelko, ki je prvič nastopil na 01.
V	deveti regati je bil peti, kar je njegov najboljši dosežek na teh 01, v naslednjem plovu pa je bil 19. in je izboljšal svojo skupno uvrstitev za dve mesti.
V	devetem plovu je bil v Enoshimi najboljši Estonec Karl-Martin Rammo. Zelko je bil na prvi boji na 16. mestu, na drugi je bil osmi, na tretji pa že četrti. Tik pred ciljem je bil peti in je na tem mestu prišel tudi v cilj. V skupnem seštevku je tedaj napredoval na 25. mesto. Nato je v drugem plovu dneva prav tako solidno začel, bil najprej na 12. mestu, potem pa je izgubljal in se preselil na 19. in 20. mesto, nato tik pred ciljem na 19. in na tem me-
stu je tudi prečkal ciljno črto. Ta plov je dobil Nemec Philipp Buhi. “Danes so bili še najlepši pogoji na 01. Po treningih sem se čutil zelo samozavestnega in seje to tudi pokazalo danes. Uspela mi je prva regata, možnosti za visoko mesto sem imel tudi v drugi regati, a sem v drugi ‘orci’ zamudil priložnost za višjo uvrstitev. Zaradi slabih odločitev tam sem končal izven deseterice," je svoj zaključni dan OI pokomentiral Zelko.
Alenka Valenčič odlična osma
Na mladinskem evropskem prvenstvu razreda ILCA 4 na severu Nemčije si je srebrno medaljo v kategoriji do 16 let prijadral Luka Zabukovec, hkrati pa je bil 7. v skupnih rezultatih v konkurenci 245 fantov. Izolanka Alenka Valenčič je bila na v konkurenci 119 deklet na koncu skupno odlična 8, tako sta Luka Zabukovec in Alenka Valenčič mladinsko EP ILCA 4 končala med najboljših 10 v Evropi.
V srebrni skupini je jadrala Zala Vidmar, ki se je na koncu uvrstila na 38 mesto v konkurenci U16 ter skupno 99. mesto, Val Mario Cola-rich pa je v fantovski konkurenci jadral v bronasti skupini in bil na koncu 68. U16 ter skupno 155. “Dolgo in težko prvenstvo je za nami. Prva dva dneva smo zaradi pomanjkanja vetra ostali brez jadranja, potem smo kvalifikacije jadrali v srednjem vetru, vseh šest plovov v vetru okrog 12 vozlov, v finalu pa še štiri plove po močnem vetru, več kot 20 vozlov. Vedeli smo, da sta Alenka in Luka dobro pripravljena in da lahko posežeta po visokih mestih, tako da seje prvenstvo za oba začelo zelo rezervirano. Kljub slabemu začetku sta se znala pobrati in res dala vse od sebe, do zadnjega atoma moči. Po močnejšem vetru smo letos veliko trenirali in tako sta oba skozi celo prvenstvo uspešno napredovala in zaključila med najboljših 10 v Evropi, Luka še z srebrno medaljo U16. To je plod njunega trdega dela in programa, ki ga ustvarjava z Jakobom Božičem. Čestitke tudi Valu in Zali, za njuno prvo prvenstvo na ILCA klasi, dobro sta se borila vse do konca. Zdaj pa gremo naprej, iz Nemčije se peljemo direktno na Irsko, v Dun Laghoire, kjer nas čaka še svetovno prvenstvo ILCA 4. ” je povedal trener Matija Čok po zaključenem mladinskem evropskem prvenstvu ILCA 4.

Mladinsko SP 420 v Gaeti
Pod vodstvom trenerja Mitje Mikulina sta se dve slovenski posadki v razredu 420 udeležili mladinskega evropskega prvenstva za razreda 420 in 470 v italijanski Gaeti. Na 61. mestu sta svojo uvrstitev končala Martin Fras in Mija Škerla vaj, v kategoriji do 17 let pa sta Velizaveta Levandovska in Vid Magister končala na 39. mestu.
Končano mladinsko SP v razredu ILCA 6
Na Gardi se je končalo mladinsko svetovno prvenstvo razreda ILCA 6, ki so ga med 374 jadralci iz 40 držav naši reprezentanti pod vodstvom trenerja Jakoba Božiča zaključili na: 64. mestu Lana Vidmar med dekleti, med fanti pa 123. Ivan Vakhrushev in 136. Benjamin Aganovič.
Mladinsko SP v jadranju na deskiiQF0iL
Na Gardi v Italiji se je končalo mladinsko svetovno prvenstvo v jadranju na deski v razredu iQFOiL, kjer je 270 mladincev nastopilo v dveh kategorijah, do 17 in do 19 let, med njimi trije naši mladi upi: Bine Ban-fi, Lina Eržen in Val Eržen.
“Za nami je za nas odlično prvenstvo, kjer smo kot najmanjša ekipa nabirali pomembne izkušnje in v posameznih plovih dosegli tudi zavidanja vredne rezultate! Odvozili smo 13 plovov in se lahko pohvalimo, da je Val v 10 plovu dosegel 1 posamično zmago v disciplini slalom! Bine je v 9 plovu dosegel svoj naj rezultat 6 mesto! Lina je imela več odličnih rezultatov, najbolje pa je odvozila 12. plov danes, ko je v cilj prišla na 4. mestu.” je povedal Igor Eržen.
žal pa Bine Banfi na tej regati ni mogel mogel izkoristiti svoje telesne pripravljenosti, za katero je trdo delal celo leto, ker je zbolel in imel močne glavobole ter vnete bezgavke. Sam tudi pravi, da enostavno ni imel moči in da je med regato razmišljal da bi odstopil, kljub temu je s hudimi bolečinami speljal vse plove, vsekakor pa upa na boljši razplet na evropskem prvenstvu septembra.
Skupno je Lina Eržen SP končala na 18. mestu med 38 tekmovalkami, med 118 tekmovalci je Val Eržen osvojil 69. mesto, Bine Banfi pa je bil na koncu 95.
Sabljasto državno prvenstvo OdgOVOr Je našel V tekil
Zaprtje vseh dejavnosti je veliko škodo povzročila predvsem športnikom mlajših kategorij, ki v tem času niso imeli možnosti trenirati niti tekmovati. Ob postopnem sproščanju ukrepov, pa so v veliki meri nadomeščanje šolskih obveznosti in ocenjevanja večini mladih športnikov vzele še tisti delček energije, časa in volje. Usodna kombinacija dejavnikov je spravila obstoj klubov dobesedno na kolena glede udeležbe na treningih, posledično tekmovanjih in rezultatih ter pri tistih z nekaj manj volje tudi glede samega članstva.
Tako je usoda sabljačev Primorske skoraj v celoti padla na ramena Izole. Kljub naštetim izzivom so v Kamniku organizirali Državno prvenstvo za vse kategorije razen veteranov in ekip, izolski klub pa je odnesel dober izkupiček priznanj in medalj.
Sabljači, ki trenirajo v Izoli, so si izborili kar tri naslove državnih prvakov: Alexander Hajdin v kategoriji do dvanajst let, Nikita Averyanov v kategoriji do štirinajst let ter Sarah Božič v kategoriji kadetinj do sedemnajst let. Ob tem imamo tudi štiri podporvake: Aleksander An-thony Froggatt v kategoriji do dvanajst let, Luka Mlakar v kategoriji mladincev do dvajset let ter Sarah Božič tako v kategoriji mladink do dvajset let, kot tudi v članski kategoriji. Prav tako so se uspešno predstavili Lan Golob, Luka Krajlah, Klemen Sokolič, Noel Kleva in Martin Skok. Vsi sabljači, ne glede na rezultat, se zavedajo, da s skupnimi močmi prispevajo za dobre uspehe in prepoznavnost dobrega dela in rezultatov.
Antonije Hajdin, predsednik
Iz Kort v mladinsko reprezentanco
Po sedmih letih ko smo v Kortah gostili mednarodni četveroboj mladih reprezentanc U-15 v balinanju je v Ilirski Bistrici na prijateljski tekmi reprezentanc med Slovenijo in Hrvaško nastopil Martin Burdych iz balinarskega kluba Korte. V prijetnem ambientu in pred številnimi gledalci je Martin uspešno nastopil v štirih balinarskih disciplinah.
V klubu se za povabilo in nastop zahvaljujemo vodstvu komisije na BZS za delo z mladimi in vodstvu reprezentance BZS U-15.
Sandi Novak prihaja iz Gorenjske, star je 48 let in nekoč je bil mizar. A zgodila se mu je nesreča, zaradi katere je na eno oko povsem oslepel, na drugo pa ob izraziti svetlobi razloči le obrise oseb in predmetov.
Mizar ne more več biti, zato je svojo energijo preusmeril v šport. Postal je maratonec, nastopil pa je tudi že na paraolim-pijadi v Riu de Janeiru pred petimi leti. Te dni ga lahko srečamo v Izoli.
-	Si od vedno tekel?
-	Nisem, ne. No, do 18. leta sem se kar uspešno ukvarjal z nogometom, naslednjih 15 let pa sem bil mizar. Nato se mi je zgodila nesreča.
-	Kako je prišlo do nesreče?
-	Zgodilo se je na fantovščini od prijatelja. Običaj je bil, da naredimo križ, ki ga mladoporočenec odnese domov, in seveda sem ga naredil sam, saj sem bil mizar. Potem smo popivali, prijatelj je bil utrujen in je križ naslonil na avtobusno postajo, kjer smo se nekaj afnali. Kot so mi kasneje povedali, sem se jaz verjetno prijel za križ in ta je padel name. Najprej sem dobil udarec v tilnik, nato pa je name priletel še križ. Bil sem petnajst dni v komi in ko sem se zbudil nisem vedel kje sem in kaj se dogaja. Kakšne tri tedne sploh vedel nisem, da sem oslepel. Nihče mi tega ni povedal. To sem izvedel šele na Soči, ko mi je zdravnik povedal, da sem prišel zaradi poškodbe glave, zaradi česar ne vidim. Jaz pa sem ga debelo gledal, češ, a jaz ne vidim? Nisem pa vedel niti zakaj nisem uspel priti do stranišča v bolnici. Vstal sem, vrat pa nisem našel in sestra mi je povedala, da imam ob sebi zvonec in naj samo pozvonim, ko kaj rabim. Jaz pa niti zvonca nisem videl. Nisem pa vedel zakaj, ga ne vidim. Nihče mi ni povedal, da ne vidim. Šele potem, ko mi je zdarvnik to povedal, sem se začel zavedati.
To se je zgodilo leta 2005, tri leta kasneje pa sem že tekel svoj prvi maraton, to je bil ljubljanski maraton.
-	Kako to, da si se odločil ravno za tek?
-	Začel sem že v Soči, kjer sem imel rehabilitacijo. Najprej mi je fizioterapevtka pomagala hoditi na tekalni stezi. Bil sem žive, nisem mogel biti nikoli pri miru, še kot mizar sem delal cele dneve.
-	In potem si šel na maraton?
-	Ja, na ljubljanskem maratonu, kjer sem šel direktno na 42 kilometrov. Prosil sem prijatelja, Primoža Černilca, sicer učitelja telovadbe, da bo moj spremljevalec .Najprej sva se hotela prijaviti na polmaraton, a sem se po enem tednu premislil, da bi rad kar cel maraton pretekel, in se je on ustrašil, da ne bo pretekel vseh 42 kilometrov (smeh). No, ko smo pretekli ta prvi maraton nisem en teden prišel k sebi!
-	Po tem prvem maratonu si ugotovil, da zmoreš?
-	Ampak štiri leta sme se boril, da me je sploh sprejel olimpijski komite. Dokazati sem moral, da sem sposoben doseči dober rezultat, in to na svoje stroške. Leta 2013 sem nastopil v Lyonu na svetovnem prvenstvu, kjer sem bil sedmi, nato sem večkrat nastopil na maratonu v Londonu, pa v Berlinu, trikrat v Dubaiu, in prišel sem do vozovnice za olimpijado v Riu, kjer sem bil osmi v kategoriji Til in T12. Samo v svoji kategoriji bi bil drugi. V tem času je bil moj spremljevalec Roman Kejžar, slovenski rekorder v maratonu in polmaratonu.
-	Za Tokio si tudi izpolnil normo?
-	Sem, ja. Ampak Slovenija je imela zelo majhno kvoto, samo enega tekmovalca za atletiko, in so se odločili za drugega tekmovalca.
Otvoritev še pred zaprtjem?
Klub izolskih študentov in dijakov se že nekaj let pobira. Predsednica Tina Klobas, kije funkcijo nastopila oktobra pravi, da si želijo, da bi svoje prostore prenovili še preden bo prišlo do morebitnega vnovičnega zaprtja države.
Tina Klobas je bila oktobra izvoljena za predsednico Kluba izolskih študentov in dijakov. Študentka fakultete za fiziko je vodenje organizacije prevzela v težkem času.
Malo zaradi ukrepov proti korona virusu, malo zaradi skoraj popolnega pomanjkanja nočnega življenja v našem mestu, svoje pa dodajo tudi težave, ki je imel KIŠD v zadnjih letih, ko se je od kluba oddaljilo veliko mladih. In te je, pregovorno, težko pridobiti nazaj.
-	Si nova predsednica Kluba izolskih študentov in dijakov.
-	Tako je. Sem Tina Klobas, iz Izole, končujem magisterij iz Fizike, aktivistka v KlŠD-ju pa sem postala pred kakšnim letom in pol, ko me je v to vpeljal takratni predsednik Luka Pirker. Predsednica sem postala oktobra.
-	Kako je voditi mladinsko organizacijo kot je KIŠD v tem korenskem času?
-	Ne gre samo za korenski čas ampak za dejstvo, da je pred tremi leti v KIŠD-ju prišlo do velikih sprememb in se še vedno lovimo in uvajamo. Na trenutke je videti, da nam primanjkuje nekega zagona, a vsakih nekaj mesecev se najde nekdo, ki nekoliko več vleče voz naprej. Drug drugega priganjamo, je pa v tem času, ko ni čisto jasno, kaj sploh lahko počneš, to seveda težje. Nismo vedeli katere projekte sploh lahko organiziramo. Vseeno smo decembra organizirali rastlinarno, za katero je bil kar dober odziv in smo zbrali kar nekaj denarja, ki smo ga nato predali Rdečemu križu. Zbirali smo tudi sredstva za zavetišče, imeli smo čistilno akcijo, kjer smo zbrali kar nekaj smeti, predvsem pa na lastne oči videli nekaj izolskih odlagališč, ob katerih se vprašaš, kaj ljudje razmišljajo, ko kar tako odvržejo odpadke v naravo.
-	Trenutno prenavljate prostore.
-	Smo proti koncu in upamo, da bomo imeli otvoritev, preden vse ponovno zaprejo (smeh).
-	Kako pomembni so prostori za organizacijo, kot je KIŠD? Ali je morda danes za mlade dovolj, če se organizirate preko spleta?
-	Ugotovili smo, da splet preprosto ni dovolj. Lahko organiziraš kakšno predavanje po spletu in na začetku je bilo tudi nekaj zanimanja. Predavanje dekleta, ki je eno leto delala v Novi Zelandiji, je privabilo veliko ljudi, ampak kmalu je zanimanje padlo, tako da smo se na koncu odločili, da imajo ljudje očitno dovolj spleta in smo nehali s tovrstnimi projekti. Ugotovili smo sicer, da tudi brez svojih prostorov lahko delamo, dogodke organiziramo v kakšnem lokalu, na primer v Tisi, kjer smo organizirali trivia večer, ali pa športne dogodke, tako da se da delati, ampak ko bomo spet imeli svoje prostore smo prepričani, da bo bolje. Želimo si prostore, kjer lahko vsak pride in naredi tam na primer nalogo, si skopira kakšne zapiske in odigramo karte in tako naprej.
-	Da bi imeli središče, ne da bi se morali loviti po mestu?
-	Ja, ker kamorkoli greš, jasno, to ne more biti brezplačno. Pijačo je pač treba plačati.
-	To je tudi skorajda že tema letošnjega poletja, ki se je začela najprej v Portorožu. Mladi nimate svojih prostorov za druženje in ostanejo vam samo lokali, kafiči in podobno, za obisk katerih pa je potreben denar. Zato posedate na plaži.
-	To je čisto zgrešena logika. Po 150 evrih letne pomoči študentom nam rečejo, da se ne smemo dobiti na plaži in nekaj spiti s prijatelji, kjer seveda vse stane.
-	Potemtakem teh 150 evrov lahko razumemo kot subvencijo za lokale.
-	Nekako tako. Jaz še vedno živim od teh 150 evrov (smeh). Seveda ni vse za vsakega. Jaz nisem nekdo, ki je redno hodil v diskoteke, ampak tistih nekajkrat na leto, ko te prime, bi bilo lepo, če bi to bilo še vedno mogoče, da bi spoznal ljudi in tako naprej. V tem času je to nemogoče.
-	S svojimi prostori bi bilo verjetno boljše.
-	Seveda. Mi se zdaj po naših najboljših močeh trudimo, da bi čim
več ljudi privabili v klub, da bi se vsaj družili, če ne drugega, ampak ni lahko, saj smo iz vseh vetrov, poznajo pa se tudi generacijske razlike že med absolventi na faksu in srednješolci. Se pa že vse leto sprašujem, kje so vsi mladi.
-	Imamo na obali nočno življenje?
-	Bolj ne kot ja. Diskoteke so zaprte, z urnikom so omejili delovanje nekaterih barov z živo glasbo, mladim zato ne preostane drugega, kot da se v manjših skupinah dobijo pri prijateljih ali na plaži in še to se omejuje. Priznati moramo, da je smešno, da v turističnem mestu mora biti mir po deseti uri zvečer.
-	Če bi KIŠD želel danes organizirati koncert, kje bi ga? Bi ga sploh lahko?
-	Res ne vemo. Razmišljali smo o Canavi, saj tam mislim, da ne bi mogli nikogar motiti, a zaradi co-vid ukrepov to ni mogoče, a v vsakem primeru je zaradi covida težko sploh razmišljati o organizaciji česarkoli, saj je za to potreben čas in stabilnost
-	Kako mladi doživljate covid ukrepe? Z obupom ali jezo?
-	Mešanica enega in drugega. Posebej obdobje policijske ure je bilo depresivno, s prijatelji se tako ali tako nismo smeli dobivati, vse je bilo na spletu, tudi druženje. Jaz imam srečo, da sem bila proti koncu fakultete, ampak ne morem si niti predstavljati, da bi bila v tem obdobju brucka in ne bi imela tiste, študentske izkušnje. Še sošolcev ne moreš spoznati. Prideš in ne poznaš nikogar. To je težko.
AM
Mestni smaragdi v Dratu
Otvoritev razstave Mestni smaragdi v galeriji Drat oblikovalke nakita Aleksandre Atanosovski. Umetnica poišče ..smaragde" na plažah, v parkih, ob peščenih poteh, tako najdene črepinje brusi v smaragdno obliko in jih vdela v srebro ali zlato.
5.8.	č(
19.00	Galerija Insula
Otvoritev razstave GrdfiČni SVGt MihG EtIČS
bhhbhhhhd^hhhhhhhhhhhhbhbhhhii
Tango
6.8.	petek
11:00 Mestna knjižnica Izola
Delavnica z očali za virtualno resničnost
19.00	Park Pietro Coppo
Koncert Masterclass Haliaeti 2021
21.00	Letni kino Arrigoni
opera Seviljski brivec
7.8.	sobota
20.00	A rt kavarna Odeon
Lutkovna tragikomedija Biti DOfi Kihot Matija Solce in Teatro Matita
20.30 Park Pietro Coppo
Koncert My name is Stevo
21.00	Letni kino Arrigoni
Koncert NOCtiferia
8.8.	nedelja
19.00	Park Pietro Coppo
predstava za otroke Dvorni norček Beni
20.30 Park Pietro Coppo
Koncert Marina Martensson
9.8.	ponedeljek
11:00 Mestna knjižnica Izola
10.8.	torek
Ustvarjalna delavnice za otroke
11:00 Mestna knjižnica Izola
Japonska delavnica za otroke
Na delavnici se bomo naučili osnovnih japonskih izrazov, pozdravov, kako se izdeluje origami...
sredSHHIHHHHHHHHHHHHI
11:00 Mestna knjižnica Izola
Delavnica s 3D pisali
19.00 Arheološki park Simonov zaliv Srečanje bralnega kluba Kira knjiga
Publij Terencij Afričan: Brata
Zdi se, da o vzgoji človek še nikoli ni toliko premišljeval kot v času, ki ga živimo. Če raziskovalci (le) teoretizirajo o otrokocentrični družbi, se marsikateri starš, učitelj in vzgojitelj praktično izgublja v poplavi pristopov in nasvetov, kako iz otroka, postavljenega na piedestal, narediti res uspešen »projekt«. Vzgoja je vsekakor bila pomemben del človeka od pamtiveka, gotovo tudi v antičnih časih, kakor lahko mdr. razberemo iz komedije BRATA, ki jo je pred več kot dva tisoč leti napisal PUBLIJ TERENCIJ AFRIČAN (ok. 195-ok.l59 pr. Kr.). Ta rimski komediograf, ki je sicer napisal in uprizoril šest paliat, »komedij v grškem plašču«, je v Bratih (prevod in spremna beseda Marko Marinčič) soočil...
20'.3d ParkPljfejfSSBBSBBMBMBBMBHBBMBMBBMBMi
Koncert Vokalisti društva Dante Aligheri
četrteiSBHHHHHHHHBHHHi
11:00 Mestna	Izola
3D modeliranje v programu tinkercad in 3D tisk
pietčSSšSHHflHHHHBHHHHHHHHBHHIII
stand uP večer Gašper Bergant
Program CKŠP Izola
LETNI KINO ARRIGONI
Petek, 6. avgust ob 21.00
^	, I M 4 J
i Opera v . .	- ^
JMseviuskibrivec V w %a-
\c*< m ^
* *
*	^ Letni kino Arrigoni J
•( ' f ikd-A Ali
Petek, 13. avgust ob 21.00
•* c
TADEJ TOŠ
Letni kino Arrigoni
k
Občilu Comune di
IZOLA ISOLA
VSTOPNICE Galerija ALGA
Ponedeljek-petek: 9.00 -12.00
Sreda, četrtek, petek:	|;	^
i7.oo-iq.no	V	$
17.00 -19.00 www.center-izola.si
" n
Galerija Insula_______J__
V četretk, 5. avgusta ob 19. uri vas vabimo na otvoritev razstave
Grafični svet Mihe Eriča
Razstava bo na ogled do 2. septembra 2021.
POP UP UM
Libertas 3 / Koper
Paride Di Stefano, Denis Dražetič, Natalija Gajič, Vianney Lefebvre, Lara Je-ranko Marconi, Henrike von Devvitz, Martin Zelenko
Galerija Plač IzolanovISHlIlBI^
razstava Digitalnj fotogrami Vesna Maria Maher
Manziolijeva Palača
ROMILDO PUSTETTA 1951 - 2021
ob 70. obletnici rojstva
tGalerija Alga
slikarska razstava Moja Slika KUD Lik
Sodelujejo: Božena Logar, Boženka Knez, Eda Forca, Gorn Vukšič, Irena Fur-lanič, Irena -Lela Jelenčič, Jožica Kleva, Karmen Rojc, Majda Bandelj, Oskar Jogan, Slavica Nastovski in Tuilo Furlanič
Mestna knijžnica Izola
Fotografska razstava Fotografske skupine Društva MORJE Izola

S
* m m
Saša Sergej Merkandel
Sledovi ostanejo____
Tatjana Brankovič
Jutro ob reki
Krisztina Doltar
Spomini na otroštvo
Zapojmo si, spet
V hotelu Delfin, kjer svojim in tudi zunanjim gostom pripravljajo zanimive večere, so tudi pevski večeri slovenskih ljudskih pesmi. Že preko 20 let v hotelu za to skrbi Marjetka Popovski, ki ob spremljavi kitare obuja stare slovenske ljudske pesmi. Seveda se k petju pridružijo skoraj vsi, ki večer obiščejo.
Po" korona- premoru" se sedaj večeri" Zapojmo si" nadaljujejo in sicer vsak četrtek v mesecu juliju in avgustu. Seveda v vsem znanih pogojih. Na terasi hotela bo četrtkova pesem zazvenela danes, 29.julija ob 20.uri.
Sicer pa Marjetka tudi sedaj veliko gostuje po Sloveniji in je pred kratkim pesem ponesla po mnogih naših krajih v Istri in Krasu, pa v Velenje, Zagorje, Dobrnič, Čičarijo, Slovensko Bistrico, Menino planino, Žalec, Rodik, Roglo, Bohinj....in pričakujejo jo še v mnogih drugih krajih.
Z zanimivim koncertom (z gosti) bo pa nastopila tudi v domači Izoli, v parku Pietro Coppo, 14.avgusta ob ZO.uri.
Knjižnica na plaži
V ARHEOLOŠKEM PARKU SIMONOV ZALIV
Knjižnica bo odprta po urniku arheološkega parka in sicer vsak dan od 17.00 do 20.00 ob lepem vremenu.
NA PLAŽI PRI SVETILNIKU
Knjižnica na plaži pri Svetilniku deluje vsak dan od 10:00 -18:00 v lepem vremenu. Vsak dan ob 11:00 in vsak torek ob 17:00 ob lepem vremenu lahko prisluhnete pravljici.
Eričev grafični svet v Isuli
Miha Erič se v galeriji Insula predstavlja s serijo koloriranih linorezov. Grafika je področje, kjer je avtor posebej aktiven in dela s katerimi se predstavlja v Izoli odkrivajo zanimivo likovno poetiko, ki temelji na dodelani izvedbeni maniri. V določenem smislu bi rekli, da delujejo Eričeve podobe izrazno v duhu določene slovenske likovne tradicije. Risba je temeljni element likovnega izraza, ki nastavlja pripoved. Upodobitev prizora je vsekakor veščina, ki sodi v domeno idejne invencije a hkrati izvedbene bravure, avtorskega sloga in načina. In izvorno polje, ki nam skozi obravnavane grafične podobe posreduje sporočilo, je ravno risba. Erič je odličen, izvedbeno dosleden risar, ki je, kot rečeno, v lastni stilni izpeljavi nadaljevalec risarske produkcije, ki jo poznamo npr. pri Hinku Smrekarju, Milku Bambiču ali Kostji Gatniku, nenazadnje Milanu Eriču in Zvonku Čohu. Vsekakor pa je oblika risbe, s katero naš avtor udejanja izraznost v svojih podobah blizu satirični ilustraciji oziroma nekakšnemu stripovskemu načinu predstavitve družbene kritike, ki jo poznamo v slovenskem prostoru že od satiričnega časopisja iz 19. stoletja pa vse do sodobnih avtorjev mlajše generacije.
Nedvomno pa je Miha Erič avtorsko opredeljen in slogovno osebno indikativen, ko v sledi omenjene ilustrativne manire v predstavljenih grafičnih podobah ustvarja nekakšno nadrealistično vzdušje. Irealni prizori so v magično skrivnostni odrejenosti večinoma navidezno humoristično nastavljeni, vendar v izpovedni sporočilnosti in kompleksnem vzdušju razvijajo precej melanholičnosti in nostalgije. Vsebina je, seveda, nastavljena skozi formo. Linorezna tehnika zahteva veliko mero natančnega dela. Značilno risbo, ki odlikuje ta dela zapolnjuje gosta šrafura, ki ustvarja vo-lumskost predmetov in prostora ter v osenčenosti in kontrastnem svetlobnem efektu zastavlja omenjeno vzdušje. Kolorit, ki je nanesen v zadnji fazi izvedbe, v izbranem barvnem tonu dopolnjuje in uravnoteži razgibano okolje uprizoritev. Vsekakor Miha Erič v svojem delu snuje pripovedno okolje, ki na podlagi groteskno humoristične nastavitve kompleksno odkriva avtorjev življenjski nazor, polnost duha in zavedanje realnosti.
Dejan Mehmedovič
Okustični in koncert presenečenja
Potem ko so prejšnji četrtek pri špini navduševali keltski Noreia z Janijem Kovačičem prihaja danes k špini dvojec odličnih glasbenikov, avtorjev in izvajalcev. Ena najboljših slovenskih pevk, Karin Zemljič in kitarist, pevec ter avtor, Mate Brodar - Bro sta znana vsak zase pa tudi kot skupina z imenom Okustični. Sprva je skupina štela tri člane: poleg Zemljičeve in Brodarja je v njej prepevala še Katja Koren (do sodelovanja med njimi je prišlo po tem, ko so na Slovenski popevki 2012 skupaj peli spremljevalne vokale). Po odhodu Korenove se jima je leta 2016 spridružila Katja Sever Kržič in z njima nastopala nekako do konca poletja 2017. Septembra 2017 je izšla prva avtorska skladba Okustičnih »Pri nas«, ki sta jo Brodar in Zemljičeva - zopet kot dvojec - posnela v duetu z Jadranko Juras, ki je izšla tudi na njunem prvem albumu Enkratna, neponovljiva Skratka, izvrstna avtorja in izvajalca bosta zagotovo pripravila prelep večer in če bodo z neba padale klade, bomo pač razprli streho nad Largom pri špini in se imeli lepo.
V soboto 7.8.ob 20.30 pa bo pri špini še koncert presenečenja. .Sedeži so že skoraj oddani, ljubitelji klasične glasbe pa pokličite na 040 211 434.
Šola na počitnicah
Prvi mesec šole na počitnicah je mimo, V Društvu prijateljev mladine pa že vabijo, da sejim pridružite v prihajajočem mesecu,
Natanko 26. julija je minilo 50 let od takrat, ko sta si v daljnem Dakovu obljubila večno zvestobo Ruža in Marko Mujič iz Kort. V Izolo sta se preselila okrog novega leta 1974 in postala domačina. Marko še posebej, saj je polnih 17 let delal kot taksist in spoznal večino ljudi naše občine. Ker je zaradi ukrepov velika testa odpadla sta jima, ob tej njuni lepi obletnici, tudi preko Mandrača, zaželela še veliko srečnih skupnih dni, sin Boris s hčerko Diano in hči Biljana z družino ter vnuka Damir in Martina.
Med 7. in 9. uro se dobimo v prostorih DPM Izola, stara italijanska šola, Gregorčičeva ulica 21. Nato se postavimo v zbor, ponovimo pravila in navodila ter se odpravimo na plažo ali kakšen izlet.
Ob sredah nas Slaščičarna Galeb pogosti s sladoledom in kavico, v ponedeljek 12.7.2019 smo se ob 9.00 z Zlatoperko odpravili na izlet do Pirana in kopanje na Belih skala, druženje smo zaključili ob odličnih sardelah na žaru in kozarcu soka, v pristan smo pripluli ob 14.00.
Ob napovedi slabega vremena smo se pred dežjem zavarovali v parku Pietro Coppo, kjer smo malo potelovadili in se nato odpravili na avtobus do Pirana, kjer smo si ogledali Akvarij Piran in še razstavo kač, ki jo organizira Reptiles nest.
V	mesecu avgustu se je sprostilo še nekaj prostih mest v Šoli na počitnicah. Za prijave lahko pokličete na telefon 031-267-479 ali pišete na elektronsko pošto dpm.zvezdice@gmail.com.
V	ponedeljek 9. avgusta organiziramo še en izlet z Zlatoperko, prijave so odprte do nedelje. Pokličete na zgoraj naveden telefon. Iz pristanišča štartamo ob 9.00 in se vračamo ob 14.00. Dobrodošli vsi od dveh mesecev do 99 let!
Zahvaljujemo se Vitaminček baru, ki nam dovoli uporabo sanitarnih prostorov, Slaščičarni Galeb za popust pri sladoledu in pogostitvijo s kavico, Zlatoperki za odlično izpeljan izlet in še boljše kosilo, ter seveda vse otrokom in staršem za izkazano zaupanje.
Vaša ekipa DPM Izola
Vi avvisiamo che dopo lunga malattia ci ha lasciato: il giorno 25. 7. 2021
DUDINE GIULIANO
Gia da piccolo era ammalato di epi-lepsia e non ha avuto una vita facile.
Ultimamente, qualche anno addietro lo ha prešo in mano la sociale le quali lo curavano e si prendevano cura di lui.
Questo anno 2021 e stato 1’anno fatale per lui. Gia da gennaio non si sentiva molto bene, dopo essere ri-coverato in ospedale piu volte faceva la spola tra ospedale e časa di riposo per anziani che da maržo non si alzava piu dal suo letto. Percio ha prešo la polmonite e ci ha lasciato il 25. 7. 2021. II fune-rale era giovedi 29. luglio 2021 nel cimitero di Isola.
Ringraziamo tutti colora che hanno prešo cura per lui. Sia la Sociale, come le infermiere deli’ ospedale come pure le assistenti della časa di riposo per anziani. Il fratello maggiore ringrazia tutti colo-ro che si sono prodigati nel curare mio fratello Giuliano. Ringrazio pure i nostri parenti stretti mia moglie Nida, mia con-gnete Irene con i figli rispettive mogli e nipoti Samo e Roman Tjaša in Jelena z otroci e comunita degli Italiani di Isola.
Il fratello maggiore Giovanni Budine.
Izola, 27. 2. 2021
e' RIBARNICA - PESCHERIA TRŽNICA IZOLA
^ KAPITAN MARKO - Rl
7:00386(0)40262301 E: ribarnica.marko.izola@gmail.com W: kapitan-marko.com
Umik
NEDELJA
TOREK, SREDA, ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
8-12
8-13
8-15
8-13
OB PONEDELJKIH IN PRAZNIKIH ZAPRTO
Kriminalije
www.medgeneracijskicenterizola.si
POLETNI URNIK
OB PONEDEUKIH, SREDAH IN PETKIH OD 7.00 DO 13.00 OB TORKIH IN ČETRTKIH PA OD 14.00 DO 20.00
PONEDELJEK
7.30	- 8.30: Jutranja telovadba
8.00	- 8.30: Raztezne vaje
9.00	-10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč (zbiramo prijave)
9.00	-11.00: Družabne igre
10.30	-12.30: Namizni tenis (zbiramo prijave)
TOREK
14.00	-16.00: Namizni tenis (zbiramo prijave)
16.00	-18.00: Tarok
18.00	-19.30: Družabni plesi
18.00-	20.00: Šah
19.00	- 20.00: Klepet v angleškem jeziku SREDA
7.30	- 8.30: Jutranja telovadba
8.00	- 8.30: Raztezne vaje
8.00	-11.00: Kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom)
9.00	-11.30: Skupaj rešujemo križanke
10.30	-12.30: Namizni tenis (zbiramo prijave)
ČETRTEK
14.00	-16.00: Namizni tenis (zbiramo prijave)
16.00-	18.00: Tarok
18.00-	20.00: Šah
19.00	- 20.00: Klepet v italijanskem jeziku
19.00	- 20.00: Joga z elementi plesa za odrasle PETEK
7.30	- 8.30: Jutranja telovadba
8.00	- 8.30: Raztezne vaje
9.00	-11.00: Merjenje krvnega tlaka
10.00	-12.00: Igre s kartami: briškola, remi, šnops, enka ...
10.30	-12.30: Namizni tenis (zbiramo prijave)
VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO, OB UPOŠTEVANJU ZAŠČITNIH UKREPOV IN NA LASTNO ODGOVORNOST.
MALI OGLASI
Alkohol je preglasen
37-letni moški iz Ribnice je v kampu na Belvederu pod vplivom alkohola vpil na prijateljico, v prisotnosti njenih otrok. Policisti so mu na kraju zaradi prekrška izdali plačilni nalog. Kršitelj ni upošteval ukazov policistov in pod vplivom alkohola nadaljeval s kršitvijo, zato mu je bilo odrejeno pridržanje.
Bodo iskali Rexa?
Policisti so obravnavali kaznivo dejanje tatvine v marini, na škodo nemškega državljana. Ukradeno je bilo orodje in potapljaška oprema, s čimer je oškodovan za 1300 evrov. Zmanjkalo je osem kompletov različnih izvijačev in črna torba, v kateri sta bili dve trilitrski jeklenki z dihalnikoma in potapljaške uteži. Policisti zbirajo obvestila in sedi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
Metla ni le za letenje
Policisti so intervenirali na Dobravi, kjer je med sporom sosed odrinil sosedo z metlo. Udeleženka spora je dejanje prijavila policiji. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o javnem redu in miru.
Neenakopraven boj
Koprčan je pri vožnji s kolesom po kolesarski poti Parenzzani želel opozoriti voznika skuterja na neprimerno vožnjo, ta pa se ni želel pogovarjati. Med vožnjo proti Jagodju se je voznik skuterja naveličal da se za njim vozi kolesar, zato je s skuterjem naglo zavrl. Kolesar je zaradi naglega manevra trčil v zadnji del skuterja in potnico ter padel v kanal. Voznik skuterja se je brez ustavljanja odpeljal naprej, kolesar pa poškodovan počakal na kraju policiste. Policisti o povzročitelju prometne nesreče zbirajo obvestila.
Ni kupil a je prodal
Policisti so izsledili 40-letnega Ljubljančana, ki je izvršil tatvino kolesa na območju Izole. Ukradeno kolo je odpeljal v Ljubljano in prodal. Sledi kazenska ovadba na pristojno tožilstvo.
Antialkotester
Na Dobravi je bil med vožnjo pod vplivom alkohola zaloten 56-letni moški. Alkotesta ni želel opraviti alkotesta in kljub prepovedi želel nadaljevati z vožnjo. Policisti so mu odvzeli vozniško dovoljenje in ga pridržali do streznitve.
Alkohol je ženskega spola
V	Livadah so policisti ustavili domačinko med vožnjo pod vplivom. Zaradi rezultata 0,40 mg alkohola ji je bil izdan plačilni nalog v višini 600 evrov ter 8 kazenskih točk.
Kaj jih je neslo tja
Na Gubčevi ulici so ustavili voznico osebnega avtomobila, ki ji je preizkus alkoholiziranosti nameril 0,50 mg alkohola v litru izdihanega zraka. Policisti so ji odvzeli vozniško dovoljenje in ji izdali plačilni nalog v višini 900 evrov ter 16 kazenskih točk.
Ukrajinke ga slabo nesejo
Ob 1.48 so policisti dobili obvestilo, da od Strunjana proti Izoli avto močno vijuga po cesti. Policisti so ustavili 48-letno državljanko Ukrajine, ki prebiva v Sloveniji. Odklonila je preizkus alkoholiziranosti. Izdan ji je bil plačilni nalog (ni vozila po desnem prometnem pasu, ni vozila po sredini prometnega pasu, vozila je preko polne črte in ni ustavila na znake policista, poleg tega se je tudi nedostojno vedla do uradne osebe in ni upoštevala ukazov). Pridržali so jo na policijski postaj, sledi jiobdolžilni pre-dlogzaradi odklonapreizkusa alkoholiziranosti, poleg postopka pri sodniku za prekrške pa ji je bil na kraju izdan še plačilni nalog zaradi kršitve Zakona o javnem redu in miru, saj se je nedostojno vedla in pljuvala policiste.
Kje je našel avtobus
V	Izoli je nekdo z avtobusa ukradel nahrbtnik z gotovino, očali, denarnico in mobilnim telefonom.
Skuterji zamenjali kolesa
V	Izoli je nekdo vlomil v klet in ukradel električni skiro znamke Mi electric Scooter IS, vreden 350 evrov.
Ni jim šlo od rok
V	Izoli so državljanom Španije vlomili v kamper. Storilec je odtrgal vrata prtljažnega prostora, zatem pa od dejanja odstopil.
ODDAM
-	Dobro ohranjeno kuhinjo
PRODAM
-	Prodam dve gorski kolesi, moško in žensko. Izola - Jagodje. Tel: 040 470 011 -Prodam Pasaro Elan z Vamaho 4. Reg. Do 2025 za 950 Eur. Tel: 031 561 503
NAJAMEM
-	Najamem enosobno stanovanje cca 40 m2 v pritličju ali z dvigalom na Obali. Tel.: 031 710 857
RAZNO
-	Brezplačno odstopim dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo iz lesa in kakovostnega ultrapasa, izdelano ročno pri mizarskemu mojstru najboljše primorske generacije. Za ogled, ki je možen v popoldanskih urah, pokličite na štev.: 041 838 160.
-	Iščemo moškega za občasno pomoč na njivi. 041 613 299.
-	Iščem zanesljivo gospo za čiščenje apartmajev. Info. gsm: 041 670 085
+386 (0) 41 858 473
Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi:
Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje
Bogata nedeljska kosila 10,0 eur
Saj veste kje?
LTj	Med parkom in Lonko.
V dopisništvu Mandrača v Ljubljanski ulici 32 se najde marsikaj zanimivega
FOTOKOPIRAMO vse po vrsti, v barvah in črno
belo, na formate do A3 in papirje do 300g, naravnost z vašega telefona ali računalnika.
BEREMO knjige založbe tednika Mandrač in nekatere knjige, ki so izšle v samozaložbi izolskih avtorjev. Knjige tudi izposojamo in nekatere oddajamo za poletno branje na plaži.
IZDELAMO napise za majice ali kape, skodelice, puz-zle ali kaj podobnega, fotoalbume in vse ostalo.
OBJAVLJAMO oglas, osmrtnico, zahvalo, mali
oglas za naslednjo številko Mandrača. Prinesite članek, fotografijo ali nam povejte svoje mnenje o čemerkoli, kar bi radi, da izvedo tudi drugi.
SE POGOVARJAMO, lahko pa tudi samo
malo zatežite novinarju ali uredniku. Kdo ve, morda pa ga bo vaše teženje celo zanimalo.