Ljubljana, sobota, 1. oktobra 1949.
Poštnina plačana v gotovini
&
Lgto %» štev. 331. w Posamezna številka 2
UREDNIŠTVO IN UPRAVA«
LJUBLJANA.
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. I TELEFON 55-22 do 55-25
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
POROČEVALEC
CNSBRATNl ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 28-94	^
POSTNI ČEKOVNI RAČUN LJUBLJANA ŠTEV $-90601-1
SOLASl PO CENI
MESEČNA NAROČNINA tt DIN
TL
glasilo osvobodi
N E
FRONT
SLOVENIJE
SOVJETSKA VLADA ODPOVEDALA POGODBO
o prijateljstvu in medsebojni pomoči med 2SSR m FLRJ
Beograd, 30. septembra.
Sovjetska vlada je s samovoljnim sklepom in enostranskim aktom odpovedala 28. septembra sovjetsko-jugo-slovansko pogodbo o prijateljstvu, medsebojni pomoči in povojnem sodelovanju, sklenjeno 11. aprila 1945. leta v Moskvi.
Svoj samovoljni sklep, ki ga je sporočila jugoslovanskemu odpravniku poslov v Moskvi v obliki note 28. t. m., sovjetska vlada izključno opira in motivira z »ugotovitvami« inscenira-nega procesa v Budimpešti zoper Lasz-ia Raika in druge.
V sovjetski noti je rečeno, »da se Je med razpravo zoper državnega zločinca In vohuna Raika in njegove soudeležence »ugotovilo«, da jugoslovanska vlada že dlje časa Izvaja globoko sovražno rušilno dejavnost zoper Sovjetsko zvezo in da so voditelji Jugoslovanske vlade Izvajali in še nadalje Izvajajo svoje sovražno in rušilno delovanje zoper ZSSR — in ne samo na svojo lastno pobudo, temveč po neposrednih navodilih tujih imperialističnih krogov«, »da je sedanja jugoslovanska vlada v popolni odvisnosti od rujih imperialističnih krogov«, »da se je spremenila v orodje njihove napadalne politike«, In da je to »moralo« in »dejansko pripeljalo do likvidacije samostojnosti in neodvisnosti jugoslovanske republike«. Na koncu, obtožujoč Jugoslovansko vlado, da je le-ta prekršila pogodbo, končuje nota:
»Na podlagi tega izjavlja sovjetska vlada, da se Sovjetska zveza od danes smatra osvobojena obveznosti, ki izvirajo iz omenjene pogodbe.«
Opirajoč ta svoj najnovejši akt sovražnosti do Jugoslavije na budimpe-štanskem procesu, — katerega lažnost je očitna vsemu svetu, — je vlada Sovjetske zveze s takim svojim ravnanjem še enkrat pokazala, da je bil ves ta zloglasni proces organiziran zato, da bi nudil novo gradivo za nadaljnja sovražna ravnanja nasproti narodom Jugoslavije.
Vlada Sovjetske zveze dokazuje poleg tega z odpovedjo pogodbe, ki so jo narodi Jugoslavije na podoben na-čfir, kakor tudi narodi Sovjetske zveze zapečatili s svojo krvjo in smatrali za nedotakljivo svetinjo, da je budimpeštanski proces prav ona sama inscenirala, da bi dobila na ta način od- j govor za taka svoja ravnanja. Kakor se je jasno pokazalo v vsej protijugoslovanski gonji, od pojava resoluci-
je Intormbiroja, Je politika sovjetske vlade do KPJ in njenega vodstva, do vlade FLRJ in narodov Jugoslavije, v resnici predstavljala politiko, ki smatra slovesne pogodbe za košček papirja. To je še enkrat dokazala s tem, da je raztrgala tudi to pogodbo, ki ni povezovala nobenih posameznikov niti s sovjetske niti z jugoslovanske strani, temveč narode dveh držav.
Tu je potrebno, da se spomnimo na nekatere izmed določb te pogodbe, s katerimi se vlada Sovjetske zveze v odnosu do narodov Jugoslavije ne smatra več za vezano.
Prvi člen govori o tem, da bosta obe pogodbeni stranki nadaljevali borbo proti Nemčiji do končne zmage. Jugoslovanski narodi so določbe tega člena skupaj z narodi Sovjetske zveze častno izpolnili in žrtve, ki so jih imeli, o tem najbolj pričajo.
Drugi člen pogodbe zavezuje vsako izmed pogodbenih strank, da se posluži vseh sredstev, ki jih imajo, v pomoč drugi pogodbeni stranki, ako bi bila ena izmed njih v povojnem razdobju pritegnejena v vojaške akcije proti Nemčiji, če bi le-ta obnovila svojo napadalno politiko ali s katero koli drugo državo, ki bi se pridružila Nemčiji neposredno ali v kateri koli drugi obliki v tej vojni.
Tretji člen pogodbe določa, da bosta obe pogodbeni stranki sodelovali v duhu najiskrenejšega sodelovanja v vseh mednarodnih akcijah, ki imajo namen, da zagotove mir in varnost narodov. Stališče Jugoslavije in njenih predstavnikov na vseh mednarodnih sestankih od due podpisa te pogodbe pa do danes najbolje pričajo, kako je Jugoslavija izpolnjevala to pogodbeno obveznost.
Četrti člen zavezuje obe pogodbeni stranki, da ne bosta sklepali nobene zveze in da ne bosta sodelovali v nobeni koaliciji naperjeni proti drugi pogodbeni stranki. Nihče ne more obtožiti Jugoslavije, da bi s kakršnim koli svojim ravnanjem prekršila določbe tega člena.
V petem členu se obe pogodbeni stranki zavezujeta, da bosta tudi po končani vojni delali v duhu prijateljskega sodelovanja, da bi še nadalje razvijali in utrjevali gospodarske in kulturne stike med narodi obeh držav. Kdo je pretrgal kulturne in gospodarske stike med narodi Jugoslavije in narodi Sovjetske zveze, kakor tudi kako se je gospodarsko sodelovanje razvijalo, dokler je trajala, je dobro znano.
Znano je tudi dejstvo, kdo danes izvaja gospodarsko blokado — nedovoljeno tudi po določbah te pogodbe in po določbah Ustanovne listine Združenih narodov — ali Jugoslavija ali Sovjetska zveza.
Sesti člen — zadnji — govori o postopku v primeru odpovedi pogodbe, sklenjene za dobo 20 let, od katere podpisa do njene odpovedi po Sovjetski vladi je minilo komaj 4 in pol leta,
Ta pogodba — pravi šesti člen — ostane v veljavi 20 let od trenutka njenega podpisa, ako ne bi nobena izmed visokih pogodbenih strank na koncu 20-letne dobe izrazila željo leto dni pred potekom roka, da odpove to pogodbo, bo ostala v veljavi za prihodnjih pet let in tako vsakokrat dotlej, dokler ne bi ena izmed pogodbenih strank napravila v letu dni pred potekom tekoče petletne dobe pismene izjave o svoji nameri, da prekine njeno veljavnost. Da bi to potrdili, so pooblaščenci podpisali to pogodbo in stavili nanjo svoje pečate.
»Fo pooblastilu Prezidija Vrhovnega so’'em ZSSR je pogodbo podpisal Vja-česlav Molotov, z jugoslovanske strani na maršal Tito. Ravnanje sovjetske vlade, katere podpis o odpovedi te pogodbe je v imenu sovjetske vlade postavil namestnik ministra za zunanje zadeve A. Gromiko, je še en dokaz o tem, kdo smatra pogodbe, sklenjene med narodi, za košček papirja.
Komentirajoč to novo ravnanje sovjetske vlade, naperjeno proti FLRJ in njenim narodom, je podal podpredsednik zvezne vlade in minister za zunanje zadeve Edvard Kardelj v New Yor-ku tisku naslednjo izjavo:
»Dejstvo, da je sovjetska vlada odpovedala pogodbo o prijateljstvu in medsebojni pomoči z Jugoslavijo, potrjuje pravilnost stališča, ki ga je zavzela jugoslovanska delegacija na tej skupščini, zlasti pa njene ocene protidemokratičnega stališča sovjetske vlade do Jugoslavije. Ta novi korak obeležuje povečani sovjetski pritisk na našo državo s pomočjo groženj. Lahko postavimo vprašanje, kako lahko korake, kakor je ta, spravimo v sklad z izjavami, ki jih je sovjetska vlada dala tukaj v prid krepitvi miru.«.
Minister za zunanje zadeve ZSSR Andrej Višinski je izjavil, ko so ga vprašali novinarji na Generalni skupščini Združenih narodov, kaj pravi o odpovedi te pogodbe, da je »slišal o tem, da pa ne bi želel komentirati v tem trenutku, ker ni videl celotnega besedila note.«
‘Hottena	dt§ava v
nima takega detav&ßega \a$\eda? ka&tien je nai
Maršal Tito je sprejel delegacijo BS. kongresa Zveze sindikatov Srbije
Beograd, 29. septembra.
Predsednik zvezne vlade maršal Tito je sprejel snoči v Belem dvoru delegacijo II. kongresa Zveze sindikatov Srbije. Na čelu delegacije so bili predstavniki glavnega odbora in predsedniki oblastnih odborov, v delegaciji pa je bilo 50 odlikovancev z redom za delo, udarnikov, novatorjev in racionalizatorjev.
Delegati so poročali maršalu Titu o delu in problemih, ki so jih obravnavali na kongresu, ter sklepih, ki so jih sprejeil. Poudarili so, da bodo sindikalne organizacije z ene strani pomagale vodstvom podjetij, da bi se s povečanjem produktivnosti dela zboljšala tudi kakovost izdelkov, na drugi strani pa, da bi se preskrba delovnih ljudi s stanovanji in življenjskimi potrebščinami uspešneje razvijala.
Kakovost naših izdelkov ne sme trpeti zaradi povečanja produktivnosti, je dejal maršal Tito med drugim v razgovoril, marveč se mora nenehno zboljševati. Trudimo se, da z izboljšanjem mehanizacije dela odpravimo tudi pomanjkanje delovne sile, ki ga čutimo v vseh gospodarskih panogah, zlasti v stavbarstvu. Zahteve po delovni sili v stavbarstvu so zelo velike, zato moramo tembolj dvigniti produktivnost delo, da bi pospešili rešitev stanovanjskega vprašanja ter preskrbeli nršim delovnim ljudem čim prej udobna in zdrava stanovanja, ki jih potrebujejo in tudi morajo imeti. Vodstva nekaterih podjetij so to stvar v določeni meri popolnoma zanemarila in glavno skrb posvetila samo razvoju podjetja, čeprav bi bilo treba ta problem vzporedno reševati. Znano vam Je, da sem letos zahteval, naj se glavna pozornost posveti zgraditvi stanovanj, in bo to vprašanje kot glavno na dnevnem redu tudi v letu 1950. Z dnevnega reda ne bo prišlo tudi i. 1951. in vse dotlej, dokler tej potrebi ne bo zadoščeno. Pri graditvi delavskih naselij, pri rudnikih, tovarnah ali v mestih se morajo vodstva posvetovati z delavci in nameščenci, da bi slišali njihove želje. Skrbeti morajo, da bodo hiše zidane na zdravih krajih in da bi prebivalci mogli urediti svoje vrtove In parke, skratka, da bi imeli vse, kar morajo imeti v socializmu. Mi lahko že sedaj, ko stalno dvigamo raven naših ljudi, delamo v tej smeri, ne da bi čakali na drugo ali tretjo petletko.
Člani delegacije so naglasili, da naši delovni ljudje prav zato, ker s
postopnim dviganjem svoje ravni čutijo skrb, ki jim jo posveča vodstvo naše države in Partije, vlagajo največje napore, da bi kljub vsem težavam, ki nam jih zlasti povzročajo vzhodne države in Sovjetska zveza, izvršili in presegli planske naloge ter čimprej zgradili socializem v naši državi.
Maršal Tito je nato odgovoril:
Ta težnja, tovariši, je zelo značilna za naše današnje življenje. Naš delavski razred kot prvoboritelj za zgraditev socializma, je visoko zaveden, prav zato tudi dela tako požrtvovalno in naporno ter na ta način odgovarja obrekovalcem naše države s tem, kar misli o njihovem nedostojnem in nesocialističnem delovanju. Prav zato vsi, ki nas danes nenačelno napadajo ter širijo laži o nas, povzročajoč nam s tem razne ovire, ne smejo niti omeniti našega delavskega razreda. Govorili so tudi o naši vasi, ki baje prehaja v kapitalizem, in o Ljudski Ironti, v kateri se baje izgublja naša Partija, o našem delavskem razredu pa ne rečejo niti besede. Katera država v Evropi ima delavski razred, kakršen je naš? Smelo lahko rečemo — nobena. Zato se našega delavskega razreda tudi ne smejo dotakniti, temveč ga pustijo ob strani, kakor da ga ni, čeprav je v njem 2 milijona mož in žena. Za njih so predstavniki našega delavskega razreda razni ustaški, četniški in drugi tipi, ki so pribežali k njim, in od katerih niti eden ni delavec. Naj poskusijo pridobiti naš delavski razred za svoje peklenske načrte in naj pogledajo, kaj on misli. Dobro vedo, kaj misli naš delavski razred, ker slišijo vsak dan o velikanskih uspehih naših delovnih ljudi za povečanje produktivnosti dela, za graditev tovarn in drugih objektov. Naši delovni ljudje, naš delavski razred daje svoj odgovor z novimi impozantnimi deli naše socialistične izgraditve. Zato ne smejo niti omeniti našega delavskega razreda in govorice, ki jih širijo, so samo za slepitev njihovih ljudi doma. Našega delavskega razreda ne morejo preslepiti, ker on najbolje ve, kaj je naša stvarnost danes in kakšna je bila naša preteklost v stari Jugoslaviji. Ni težko razumeti, da tak naš delavski razred ne bi nikdar dovolil, da bi ga nekaj ljudi vodilo v kapitalizem, a da on na to ne bi reagiral.
Ob koncu triurnega razgovora, med katerim so tov. Tito in predstavniki srbskega delavstva oživljali spomine
na težke dneve borbe in obravnavali vse važne probleme dela in življenja naših delovnih ljudi, je maršal Tito po delegaciji sporočil svoje prisrčne pozdrave vsem delavcem in nameščencem v LR Srbiji ter jim želel, da bi tudi v bodoče dosegali najboljše uspehe. Delegati so v imenu II. kongresa in vseh članov Zveze sindikatov Srbije poklonili tov. Titu šah in model rečne ladje.
Sela sekretariata
ljudske fronte Jy@@s!avije
V Beogradu je bila 23. septembra seja sekretariata Ljudske fronte Jugoslavije ob sodelovanju predstavnikov Zveze sindikatov, Ljudske mladine, Antifašistične fronte žen, Zveze borcev in vodilnih oseb v komisijah in upravah zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije. Po podanih poročilih in predlogih so bili sprejeti tile sklepi:
1.	Polletna izpolnitev planov dela organizacije LFJ:
a)	plan prostovoljne udeležbe LF pri državnih delih je izpolnjen in precej presežen,
b)	največje krajevne delovne akcije LF so izvedene, plani pa izpolnjeni.
Poleg tega so bile izdane ocene dela organizacij LF po ljudskih republikah za prvo polletje 1949.
2.	Na predlog Zveze kmetijskih zadrug Jugoslavije je bilo sklenjeno, da bo Ljudska fronta organizirala in vodila tekmovanje med kmečkimi obdelovalnimi zadrugami. Plan tekmovanja bo poslan tudi glavnim odborom LF v proučitev.
3.	Na temelju skušenj o letošnjih počitnicah mestnih otrok v kmečkih obdelovalnih zadrugah y Vojvodini Je bilo sklenjeno, da bodo v 1950. letu izvedene priprave za to, da bo poslano mnogo več otrok kakor letos.
4.	Na pobudo zveznega odbora LF je sklenjeno, da se prizna kot prostovoljno delo v organizacijah Ljudske fronte:
a)	prostovoljno delo rezervnih oficirjev, članov Ljudske fronte v pred-vojaški vzgoji,
b)	prostovoljno delo, ki ga organizirajo sindikalne podružnice na svojih ekonomijah in pri graditvi stanovanjskih poslopij za svoje člane.
sekretariata Zveznega odbora Ljudske fronte Jugoslavije.
Rekord v šavorniški valjarni
V	borbi za večjo storilnost dela je brigada tov. Pavla Keliha, ki dela na lahki valjčni progi obrat Javornik I. železarne Jesenice, v nedeljo 25. septembra presegla normo pri valjanju tračnega železa za 110%. S tem so vrli valjavci dosegli rekordno storitev vseh va ljarn v naši težki industriji.
Ta veliki delovni uspeh je tembolj pomemben, ke: so norme na valjčnih progah na Javorniku razmeroma težko presegljive.
Valjarne na Javorniku predstavljajo tako zvano ozko grlo, katero težko sproti požira storitev mar-tinarne.
V	sredo, 28. septembra Je imela brigada tov. Pavla Keliha delovni sestanek, na katerem so valjavci analizirali svoje dosedanje delo. Soglasno to sklenili in se zavezali, da bodo uvedli stalni in boljši dela za večjo storilnost.
S tega sestanka so poslali članu CK KPJ in zveznemu ministru težke industrije Francu Leskošku pozdravno brzojavko:
način
Pri tekmovanju po Sirotanovičevem načinu Je 25. septembra brigada tov. Keliha na lahki progi profilne valjarne Javornika I. v železarni Jesenice presegla 8 urno normo za 110%. Na podlagi tega se brigada obvezuje, da bo zvišala dosedanjo storilnost stalno
za 15% in to z novo organizacijo dela brigadnega sistema. Po želji brigadirjev nosi ta brigada odslej ime »Brigada Franca Leskoška«.
Na sliki: jeseniški kovinarji vsak dan napeto zasledujejo tekmovalne uspehe posameznih proizvodnih brigad.
¥ mariborski livarni je livar Horvat izpolnil §7$%
V enotedenskem tekmovanju za višjo delovno storilnost so delavci maribor-ske livarne dosegli lepe uspehe. Tekmovanje se je začelo v četrtek dne
22.	septembra in istega dne je Bihov-škova brigada v kokilni livarni izpolnila 284 o/o dnevne norme, brigadir Jože Jambrovič pa celo 324 3/o. V je-drami je Vračičeva brigada istega dne izpolnila 386 o/0 dnevne norme.
Cez dva dni se je v tekmovanje vključila še druga brigada kokilne livarne, ki jo vodi Jože Zorko. Dosegla je 2450/0 dnevne norme, v nedeljo pa so tekmovali v brusilnici, kjer je Bučarjeva brigada izpolnila dnevno nor-
dnevne norme
mo 370 «/o, brigadirka Frančišika Ve-berič pa je dosegla 494 o/0 dnevne storitve.
V	čistilnici armatur je Ivan Koser s svojo brigado izpolnil dnevno proizvodno nalogo 266 °/o, v oblikovalnim bron odlitkov pa je Bedjaničeva brigada za 267% presegla dnevni plan.
V	sredo je tekmovalo 6 brigad istočasno. V jedrami, kjer je bila bitka najhujša, je Marija Zemljič izpolnila 533 »/o dnevne norme, v kokilni livarni pa je naj več ji uspeh dosegel tov. Hor-
Udarna brigada MarUa Mesiča:
Marko Mesič s svojimi udarnimi brigadirji
Tudi v naši gozdarski proizvodnji vstajajo vsak dan novi in novi Sirota-noviči. Dan za dnem padajo presenetljivi rekordi, čedalje bolj rase delovna storilnost. Od Pokljuke, Postojne, Novega mesta smo dvignili y tekmovanju delovno storilnost od 9 m3 izdelanega lesa že na 17.20 m®.
Ta novi rekord — 17120 m3 izdelanega lesa na enega brigadirja v 8 urah — je 27. septembra dosegla znana udarna gozdarska brigada Marka Mesiča, ki že deij časa dela na Ravni gori (gozdno gospodarstvo Brežice).
Brigada Marka Mesiča, v kateri je večina Ličanov, Je nekaj časa zasledovala rekordne storitve, ki so jih dosegale brigade na Pokljuki, Jelovici, v Postojni, Novem mestu in po drugih
gozdnih gospodarstvih. Slednjič so se brigadirji odločili, da potolčejo vse dosedanje rekorde. To jim je v tekmovanju tudi uspelo. Desetčlanska brigada Je v osmih urah podrla 123 bukev 'n izdelala 172.31 m3 bukove hlodovine. Predpisano normo so presegli s tem za 584.29%. Delovna storilnost na posameznega brigadirja pa znaša 17.20 m» v 8 delovnih urah.
Brigada Marka Mesiča pa ni dosegla tega visokega uspeha zgolj v tem tekmovanju, ampak že delj časa spričo vzorno organiziranega brigadnega sistema stalno dviga delovno storilnost. Tako je brigada od 3. do 27. sept. posekala in izdelala 1730 m® bukove hlodovine in 100 metrov drv za kurjavo.
vait, ki je dnevno proizvodno nalogo izpolnil 576°/o.
Lepe uspehe je dosegla tudi brigada Justine Papeš v čistilnici armatur in Vračkova brigada v livarni bronastih odlitkov, ki je dnevno normo presegla za 155 0/0- V kovanju medenine je Rogač eva brigada izpolnila dnevno nor-mo 271%, v montažnem oddelku pa je Štromajer jeva brigada, ki je montirala ščite, dosegla v 8 urah dve dnevni normi. Drugi dan so se v tekmovanje vključile še 4 brigade, ki so prav tako visoko presegle dnevne proizvodne naloge.
43.2 ©m3 buštove hlodovine na maša
V tej dobi je znašala njena povprečna dnevna storilnost 89.75 m- ali 8.97 m® na moža. V tej dobi je brigada stalno presegala svojo dnevno 8 urno normo za 359%.
V	Trnovskem gozdu s 14.40 m na moža
Gozdni delavci novo ustanovljenih brigad v trnovskem gozdnem revirju na področju Sv. Lucije so pričeli s tekmovanjem za večjo storilnost.
V	dolini pri Trnovem je brigada Alojzija Skoka posekala v osemurnem tekmovanju z navadnim ročnim orodjem in ročno žago kladivarico 115 m* lesa. Delalo je 8 mož, od katerih je vsak izgotovil povprečno 14,40 m® hlodovine.
V	istem času sta tekmovali brigadi Ivana Vončine in Franca Plesničarja z motorkami. V teh motoriziranih brigadah je delalo po 13 delavcev. Dva sta opravljala motorko in podirala, 4 delavci so klestili veje, 2 sta jih odstranjevala, medtem ko je 5 delavcev lupilo hlodovino. Vončinova brigada je posekala 200 m®, Plesničarjeva Da 166 m3 lesa.
Vse 3 brigade so bile nagrajene in so pozvale na tekmovanje v trnovski gozd še najboljše brigade gozdnih gospodarstev v Slovenskem Primorju in one iz gozdnih uprav Novo mesto ter Bled, da si pomerijo moči tudi na kra-škem terenu.
Frontna brigada Mihe Marinka gradi,.Turboinstitut“
Zelezobetonski stebri na gradbišču »Turboinstituta« so vedno višji. Skoraj jih bo pokrila ogromna streha, pod katero bo mogočna zgradba. Od zemeljskih del prehajajo k vlivanju prvih betonskih strešnih nosilcev. Začenjajo s pravo gradnjo. Letos, še pred zimo, mora biti prva velika dvorana »Tur-boinstituta« pokrita.
Na gradbišče v St. Vidu nad Ljubljano je prve dni septembra prišla nova frontna brigada, da nadaljuje delo frontovcev iz Ilirske Bistrice, Črnomlja, Dobrepolja in Grosupelj.
Prvim 12 brigadirjem iz ljubljanske okolice, iz Borovnice in Horjula, iz litijskega konca in Beričevega so sledili novi kmečki sinovi, kmečka dekleta in dekle vaških bogatašev. Tu se je zbrala brigada frontovcev, ki je na skupnem sestanku dobila ime po predsedniku vlade LRS Mihi Marinku. Danes je v tej brigadi že 50 brigadirjev.
Vajeni dela so se mladinci in mladinke zagrizli v izkopavanje globokih jam, betoniranje temeljev ter v vsa preostala zemeljska dela. Nobeno teh opravil jim ni pretežko, čeprav je v
tej brigadi kar 43 deklet. Doma na kmetih so delali še bolj in brez pravega počitka. Tu na gradbišču pa je poskrbljeno za odmor, da se spočijejo in znova pripravijo.
Brigada je razdeljena na 5 desetin, med katerimi se med vsemi najbolj odlikuje Dolenčeva. Ta je zaposlena pri betonskih delih in že nekaj časa redno presega normo stalnih gradbin-skih delavcev od 10 do 15%. Pri zemeljskih delih držita korak s stalnimi delavci tudi desetini Marije Drašlarjeve in Sonje Grebenčeve. Zaostajata le desetini Julke Mesečeve in Terezije Lu-kantove. Toda kljub temu, da je v brigadi premalo moških rok, dosega cela fmotna brigada povprečno 70—80% predpisane dnevne norme. Tu je lep uspeh, posebno za začetek. Proti koncu pa jim bo delo vse bolj teklo.
Vendar v brigadi še ni pravega življenja. Hrano, ki je bila v začetku slabša, so sicer zboljšali v toliko, da se čez njo nihče ne pritoži. Nič jim ne manjka. Imajo strokovne sestanke, na katerih se seznanjajo z gradnjo. Ved-
no pogosteje pa vprašujejo, predvsem mladinke, po mladinskih in političnih sestankih. Nihče od brigadirjev ni bil doslej niti v mladinski organizaciji.
Včeraj so v brigadi dobili novega komandanta. Pred njim so naloge, pred njegovim namestnikom mladinko Ano Tavčarjevo ter pred vsemi desetarji, da se povežejo in pritegnejo na sestanke vse brigadirje. Misliti bodo morali tudi na tiste, ki so se odločili, da zapuste svoje gospodarje in jim takoj po končanem delu omogočijo, da se vključijo kot stalna delovna sila v proizvodnjo.
Za to brigado se bo moral mnogo bolj zanimati tudi okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica. Okrajni aktivisti v bodoče ne smejo opuščati napovedane sestanke. Se bolj bo treba po magati in se zanimati za politično del* med brigadirji, spremljati njibovU uspehe, kajti le tako bo deiovni pdtst frontne brigade »Mihe Marinira» prav pripomogel, da bo že leto« zraste! novi spomenik naše socialistične graditve -i velika znanstvena delavnica vodnfll strojev »Turbolnstituts,
Jugoslavija Je za mirno rešitev grškega vprašanja
in bo podpirala vse ukrepe za ureditev rednih odnosov med Grčijo In
njenimi severnimi sosedi
New York, 29. sept. (Tanjug). Politični odbor Generalne skupščine OZN je začel včeraj razpravo o tako Imenovanem grškem vprašanju. V debati je govoril najprej delegat Avstralije, ki je poudaril možnost rešitve grškega vprašanja ter normalnih odnosov med Grčijo, Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo. Predlagal je resolucijo, da naj se ustanovi odbor za poravnavo, sestavljen 'iz predsednika Generalne skupščine, generalnega sekretarja OZN ter predsednika in podpredsednika političnega odbora, z nalogo, da si prizadeva najti mirno rešitev nastalih nasprotij med Grčijo, Albanijo, Bolgarijo in Jugoslavijo. Ta odbor za poravnavo naj se po svoji preudarnosti posvetuje z drugimi državami, ki bi mogle pri tem pomagati in naj do 17. oktobra predloži poročilo političnemu odboru o uspehih svojih posredovanj. Nadaljnje razpravljanje o »ogražanju« politične neodvisnosti in ozemeljske nedotakljivosti Grčije naj se odloži, dokler odbcp za poravnavo ne bo predložil poročila.
Delegat Poljske je opozoril na dejstvo,‘ da vlada v Grčiji teror. Predlagal je resolucijo, da naj politični odbor pozove grške oblasti, naj prenehajo z izvrševanjem smrtnih obsodb in ukinejo nagla sodišča. Nekatere delegacije, med njimi tudi delegacije Vel. Britanije, Grčije in Salvadorja, so se izjavile proti poljski resoluciji.
Večina delegacij je zahtevala, naj se najprej sprejme sklep o avstralski resoluciji šele potem pa o predlogu poljske delegacije. Delegati Poljske, Bele Husije, Sovjetske zveze in Ukrajinske S3R so izjavili, da ne morejo takoj dati svojega mnenja o avstralski resoluciji, ker se morajo prej posvetovati s svojimi vladami.
V debati je govoril tudi delegat FLRJ Milovan Djilas. Ko je govoril o avstralski resoluciji, je Djilas dejal, da bo jugoslovanska delegacija podpirala vse ukrepe, ki so predlagani za mirno rešitev grškega vprašanja in za ureditev rednih odnosov med Grčijo in njenimi nevarnimi sosedi. Jugoslovanska delegacija ne nasprotuje Imenovanju odbora za poravnavo in ne vidi razloga, zakaj ne bi odložili glasovanja o avstralski resoluciji za jutri, kakor so zahtevali predstavniki nekaterih držav.
Djilas je nato izjavil, da jugoslovanska delegacija prav tako podpira poljsko resolucijo. Poudaril je, da je v Grčiji neznosen teror, ki ga ne izvajajo samo proti demokratičnemu gibanju v Grčiji in borcem demokratične armade Grčije, temveč tudi proti nacionalnim manjšinam, kot n. pr.
S.nktang se je podredila Ljudski republiki kitajski
Vlada pokra ine
Peking, 28. sept. Agencija Nova Kitajska poroča: Namestnik Kuomintan-govega severozahodnega vojnopolitič-nega stana Tao Ci Hjuen je izjavil 25. septembra, da je vlada pokrajine Sinkjang prekinila vse stike s Kuo-mmiangovo vlado in se bo podredila vodstvu kitajskega ljudskega političnega posvetovalnega sveta. Dodal je, da sprejema vlada pokrajine Sinkjang mirovne pogoje predsednika Komuni-»tične partije Kitajske Mao Ce Tunga. Pokrajinska vlada Sinkjanga Je dobila naziv začasne ljudske vlade pokrajine Sinkjang.
Sinkjang v zahodni Kitajski je avtonomna pokrajina, ki jo od ostale Kitajske deli puščava Gobi. Sinkjang se razprostira od podnožja pogorja Altaj do Pamira In Kuen-Lunja in zavzema osredhjo planoto v Aziji. Se-vernovzhodni predel Sinkjanga se imenuje Džungarija, na jugozahodu pa je Vzhodni Turkestan. Sinkjang meji na Sovjetsko zvezo, na Mongolsko ljudsko republiko, na Notranjo Mongolijo, na pokrajino Tibet, na Afganistan in na Indijo. Površina Sinkjanga znaša 1,425.000 kvadr. kilometrov, prebivalcev pa ima približno 4 milijone, ki so različnih narodnosti: Kitajci, Uirugi, Kazaki, Dungani, Uzbeki, Taranči, Kirgizi, Tadžiki in drugi. Glavno mesto je Urumči; uradni jezik je kitajski.
Sinkjang je zaostala poljedelska In živinorejska dežeia, id je ohranila pretežno naturalno .gospodarstvo. Proizvaja in izvaža v glavnem volno, ži-
Na Mednarodni dan miru v nedeljo 2. oktobra bo ob 20 v veliki dvorani Slovenske (ilharmonije
MANIFESTACIJSKO ZBOROVANJE
na katerem bo govoril tov. Ivan Regent.
Prireditveni odbor množičnih organizacij
Dm taš Mrapk©, Je dejal deargij Dimitrov po orvean pismu *KP{fe), ko
Is pstawai siiozi Beograd
(Konec tretjega članka tov. Moše P! jade: Jugoslavija
nasproti ostalim deželam ljudske demokracije)
Sferi» za mateve in oirofea
v tvboveigskem, kvangskem in ceigskem okvam
V nadaljevanju svojega tretjega članka ob budimpeštanskemn procesu, piše tov. Moša Pijače, da ne bo utrujal bralcev s podrobnim navajanjem vsega, kar je Jugoslavija napravila v korist drugih ljudskih demokracij, in vsega, s čimer so se te tako Izdatno okoriščale, dokler so bile na pravilni poti, dokler so se prosto opredeljevale glede koristi svojih držav, ne pa po komandi iz Moskve, nato pa nadaljuje:
Mar so Bolgari pozabili, da so tovariša Kardelja in mene imenovali zaščitnika Bolgarija, ker je vodila naša delegacija glavno bitko na pariški mirovni konferenci proti Calda-risu in njegovim gospodarjem? Res je, imeli smo precej truda z bolgarsko delegacijo. Hoteli so nastopiti z lažnimi podatki o stvareh, ki so bile vsemu svetu dobro znane. Hoteli so trditi, da niso bili okupatorji niti v Jugoslaviji niti v Grčiji. Silili so v nas, naj ne zahtevamo reparacij. Svetovali smo jim, naj nastopajo stvar-neje, glede na reparacije pa smo menili, da moramo zah'evafi veliko večji fiel kot Grčija, ker je to v njihovo
proti makedonski manjšini, ki je izpostavljena najbolj nasilnim in nezakonitim terorističnim ukrepom atenske vlade.
Dejstvo je, je dejal Djilas, da se vojna v Grčiji približuje koncu. Torej ni več niti vojaških razlogov, ki bi mogli služiti kot opravičilo atenski vladi za nasilstva v Grčiji.
Politični odbor je v petek po krajši razpravi soglasno sprejel resolucijo avstralske delegacije, na kar so delegati pričeli razpravljati o poljski resoluciji. Večina delegatov se je izjavila proti tej resoluciji, češ da bi njen sprejem pomenil vmešavanje v notranje zadeve Grčije. Nekateri delegati so izjavili, da je ta resolucija nepotrebna, ker je grški delegat izjavil, da je grška vlada odgodila izvršitev smrtnih obsodb.
Jugoslovanski delegat Bebler je v svojem govoru naglasil, da ne daje izjava grške delegacije niti najmanjšega jamstva, da že morda jutri ne bo izvršena obsodba nad Katarino ZeVgos in nad mnogimi drugimi demokrati. Poljska resolucija je človekoljubnega značaja. Tu gre za življenje neke žene, demokratke in za življenja mnogih drugih demokratov.
Na četrtkovem plenarnem zasedanju Generalne skupščine OZN so razpravljali o zahtevi Kuomintangove vlade, naj se postavi tako imenovano kitajsko vprašanje na dnevni red zasedanja. Delegat Kuomintanga je obtožil v generalnem odboru Sovjetsko zvezo »kršitve kitajsko-sovjetske pogodbe Iz 1. 1945, ogražanja politične neodvisnosti in ozemeljske nedotakljivosti Kitajske ter ogražanja miru na Daljnem vzhodu«.
Delegat FLRJ dr. Aleš Bebler je
ostro nastopil proti postavitvi teh kle-vetniških pritožb na dnevni red Generalne skupščine. Med drugim je
izjavil:
»Kar se dogaja sedaj na Kitajskem, je zaključek velikih zgodovinskih dogodkov, ki so se začeli pred četrt veka. Gre za ljudsko in osvobodilno revolucijo, podobno velikim revolucijam v zgodovini civiliziranih narodov1: angleške revolucije v 17. veku, ameriške revolucije v 18. veku, francoske revoiucije na koncu istega stoletja, evropske revolucije 1848. leta, Velike oktobrske revoiucije 1917. leta in jugoslovanske revolucije 1941 ’ do 1945.
Ce bi storili karkoli proti temu
narodnoosvobodilnemu gibanju, bi po-
valske kože, kožuhovino, živino in svilo. Devet desetin izvoza gre v Sovjetsko zvezo. Vzrok za to je treba iskati v slabih transportnih zvezah s Kitajsko in z oddaljenostjo od naseljenih krajev na Kitajskem. (Od glavnega mesta Urumči do prvega kitajskega mesta je več^kot 2500 km!)
Rudno bogastvo Sinkjanga je le malo raziskano. Po dosedanjih podatkih razpolaga Sinkjang z velikimi ležišči premoga, nafte in zlata.
•
Narodnoosvobodilna armada Kitajske je pri prodiranju v pokrajino Kvan-tung osvobodila okrožno mesto Cih-Jang, 230 km od Kantona in mesto Namjung, sedež okraja Namjung.
Enote narodnoosvobodilne armade Kitajske, ki operirajo v severozahodni, srednji in vzhodni Kitajski, so v avgustu onesposobile okrog 240.000 Kuo-mintangovih vojakov in osvobodile 100 oblastnih mest. Popolnoma uničenih je 29 Kuomintangovih divizij. Ubitih ali ranjenih je bilo 25.000 in ujetih 93.400 vojakov. Na stran narodnoosvobodilne vojske je prestopilo 33.500 kuomintangovcev, med njimi tudi dva poveljnika divizij in en načelnik divizijskega štaba. Ujetih je bilo 27 višjih oficirjev, med njimi dva divizijska in 13 brigadnih generalov. Zaplenjenih je bilo 1100 topov, I 6456 strojnic, 13 bojnih ladij, 121 ka-
korist, kajti monarhofašistična Grčija Jim ne bo odpustila reparacij, mi pa jim jih bomo odpustili. To so komaj razumeli, vendar so končno le razumeli in imeii od tega korist, ker smo jim reparacije odpustili. Ce pa bi se reparacijam odpovedali že na mirovni konferenci, bi dobili Grki tudi naš del, ki jim ne bi bii odpuščen.
Mar Bolgari pozabljajo, da smo jim že 5. oktobra 1944 dovolili, da se lahko njihova vojska udeleži borb z Nemci na našem ozemlju? Čeprav je imel tov. Tito dve poročili, da ta pomoč ni potrebna, je odredil, naj to pomoč sprejmejo samo zaradi politične pomoči novi Bolgariji.
Današnje vpitje sovjetskega in drugega tiska o dozdevnem »balkanskem bloku pod jugoslovansko hegemonije« izvira samo od tod, ker je propade! nzčrt, ki je prepovedoval širšo federacijo balkanskih narodov in odrejal samo združitev Jugoslavije in Bolgarije v obliki, v kateri bi bila Bolgarija hegemon.
Številne so oblike pomoči, tako nadaljuje svoj članek tov. Moša Pijade. ki jo je dajala nova Jugoslavija za
Večina delegatov političnega odbora
je glasovala proti poljski resoluciji. Zanjo so glasovale delegacije FLRJ, ZSSR, Beloruske SSR, Ukrajinske SSR, CSR in Poljske.
Zaslišan bo samo predstavnik vlade Južne Koreje
Posebni politični odbor je nadaljeval razpravo o vprašanjih Koreje. Včeraj je filipinski delegat predlagal, naj bi odbor zaslišal predstavnika vlade Južne Koreje, ki so jo postavile ameriške okupacijske oblasti. Sovjetska delegacija je zahtevala, naj odbor zasliši predstavnika vlade Ljudske republike Koreje, ki jo je na demokratičen način izvolilo ljudstvo Koreje.
Jugoslovanska delegacija je podprla sovjetski predlog in se je izjavila proti temu, da bi poklicali predstavnika Južne Koreje.
Proti predlogu, da se pokliče predstavnik Ljudske republike Koreje, so glasovale delegacije le ZSSR, FLRJ, Beloruske SSR, Poljske, Jemena, Ukrajinske SSR in Češkoslovaške. Posebni politični odbor je z večino 42 proti 6 glasovom (5 delegacij se je vzdržalo glasovanja) sklenil, da se zasliši predstavnik vlade Južne Koreje.
menilo, da se vmešavamo v notranje zadeve Kitajske. Intervenirati proti kitajskemu ljudskemu gibanju in zmagoviti kitajski ljudski revoluciji bi pomenilo vmešavanje v sodobno ideološko borbo, proti ideologiji komunizma, proti marksizmu. To bi bilo na vsak način zelo nevarno, ker bi pomenilo v veliki meri duhovno pripravo za novo mogočno vojno, ki bi bila glede na današnji položaj prav gotovo vojna med velesilami, torej svetovna vojna.«
Predstavniki Sovjetske zveze in Poljske so opozorili na dejstvo, da je zahteva Kuomintangove delegacije izzivanje in naperjena proti interesom mednarodnega sodelovanja, ter so odločno zahtevali, naj Generalna skupščina zavrne to zahtevo.
Delegati ZDA in Turčije so govorili v prid kuomintangovi zahtevi.
Generalna skupščina je z večino glasov postavila razpravo o Kuomintangovi obtožbi na dnevni red tega zasedanja. Delegacije FLRJ, ZSSR, Beloruske SSR, Ukrajinske SSR, Češkoslovaške in Poljske so glasovale proti, Jemen, Afganistan, Izrael, Sirija in Haiti pa so se vzdržale glasovanja.
mionov, 4640 mul in velike količine municije ter drugega vojnega gradiva. Med osvobojenimi mesti so tri pokrajinska glavna mesta: Lančou (pokrajina Kansu), Cangša (Hunan) in Fučou (Fukien).
Delo ljudskega političnega posvetovalnega sveta
Peking, 29. sept. (Tanjug). Agencija Nova Kitajska poroča, da je kitajski ljudski politični posvetovalni svet soglasno sprejel skupni program kitajske ljudske posvetovalne konference.
Na zasedanju so prav tako sprejeli resolucijo o volitvah centralne kitajske vlade.
Sklenili so, da bo centralni svet ljudske vlade kot najvišji organ državne oblasti, sestavljen iz predsednika, 6 podpredsednikov in 56 članov. Kandidatno listo bodo določili s posvetovanjem vseh skupin in udeležencev sedanjega plenarnega zasedanja ter jo bodo sprejeli kot skupno listo s tajnim glasovanjem.
Razen drugih resolucij so sklenili, da bo centralna ljudska vlada Ljudske republike Kitajske po svojem imenovanju izdala razglas, s katerim bo odrekla predstavniku kuomintanške vlade pri Generalni skupščini Združenih narodov pravico, da zastopa kitajsko ljudstvo.
zavarovanje in krepitev novega demokratičnega reda v Bolgariji. Toda, skoraj edini človek v vodstvu bolgarske komunistične partije, ki je iskreno želel bratske odnose z Jugoslavijo, je bil Georgij Dimitrov. Zato pa je bil tudi sumljiv in zapostavljen, celo tudi na V. kongresu bolgarske partije In pozneje; začeli so ga znova povzdi-gr ati šele, ko je bil v Moskvi v zadnjih zdihljajih. Ko je potoval skozi Beograd po prvem pismu CK VKP(b), nam je dejal: »Držites krepko!« Toda zlomljen zaradi bolezni in v taki okolici, kakršno je imel, ni mogel tvegati, da bi ga razglasili za trockista.
Nekaj let skoraj ni bilo dneva, da ne bi bila v Jugoslaviji kaka bolgarska delegacija različnih strovovnja-kov, ki so proučevali vse naše državne ustanove, plansko komisijo, gospodarski svet, organizacijo različnih ministrstev, organe ljudske oblasti itd. Začeli so pošiljati tudi popolnoma nepreizkušene ljudi, tako da smo jih morali opozoriti na naš pogoj, da lahko pridejo samo ljudje, za katere neoporečnost jamči CK KP Bolgarije.
Mar so bolgarski voditelji pozabili, kako ;e bolgarsko ljudstvo sprejelo in spremilo tov. Tita, kako so bolgarski kmetje prehodili v snegu in neurju po več deset kilometrov, da bi ga lahko pozdravili na kaki postaji? Mar so pozabili, kakšno spodbudo je dobilo sotranje življenja Bolgarije z blejskim sporazumom in pogodbo e pri-
Jugoslavija zasluži, da bi bila izvoljena v Varnostni svet
New York, 29. sept. Jugoslovanski delegat na Generalni skupščini Združenih narodov, pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler, je dal sledečo izjavo za tisk:
»V zvezi z vestmi, da se Je velik del delegacij Izrekel v korist kandidature Jugoslavije za Varnostni svet. sem mnenja, da Jugoslavija zasluži glede na njen prispevek k zmagi v drugi svetovni vojni, da bi bila izvoljena. Se več, izvolitev Jugoslavije bi bila nedvomno koristna za stvar miru.«
Pismo na smrt obsojenega atenskega sindikalnega delavca OZN
Atene, 29. sept. (Tanjug). Znani sindikalni delavec Dimsofenos Georgin, ki ga je atensko sodišče obsodilo na smrt, je poslal iz zaporov pismo predsedniku Generalne skupščine OZN, generalnemu sekretarju OZN, zunanjim ministrom Britanije, Francije, Sovjetske zveze in ZDA, generalnemu sekretarju Svetovne sindikalne federacije Louisu Saillantu ter voditeljem britanskih, francoskih in ameriških sindikatov.
V pismu opozarja na množična streljanja grških demokratov v času, ko zaseda Generalna skupščina OZN, ko vse človeštvo z nemirom pričakuje da bi bil vzpostavljen trajen mir. Georgiu poudarja, da monarhofašisti množično streljajo grške državljane samo zaradi njihovega političnega prepričanja in da so v monarhofaši-stični Grčiji uničili še zadnje sledove sindikalnih svoboščin.
Georgiu nadalje sporoča, da je bil
23.	septembra obsojen na smrt brez kakršnih koli konkretnih dokazov, samo zaradi svojega demokratičnega prepričanja in sindkalnega delovanja. Ob koncu pisma je rečeno: »Prosim, da posredujete in preprečite izvršitev te nepravične sodbe ter napravite konec streljanju, ki se tajno vrši vsak dan.«
Italija se vključuje v splošno tekmo v oboroževanju
Rim, 28. sept. (Tanjug). V italijanskem parlamentu se je končala razprava o proračunu za oborožene sile, ki znaša 300 milijard lir. Proti povečanju izdatkov za vojsko so nastopili edino predstavniki Nennijeve socialistične stranke, komunistični poslanci se niso udeležili razprave. Poslanca Nennijeve socialistične stranke Rove-da in Guadalupl sta opozorila na nenehno naraščanje vojaških izdatkov po vojni. Tako so leta 1947 izdali za oborožene sile 185, lani 250 milijard lir, letos pa znašajo celo 30“/« celotnih proračunskih Izdatkov, kar dokazuje, da se Italija vključuje v splošno tekmo v oboroževanju, ki jo vodijo napadalne države z ZDA na čelu.
Da bi opravičil visoki proračun za oborožene sile, je minister za vojsko Pacciardi predlagal popolno obnovo in Izgraditev italijanske mornarice, za kar je določenih 50 milijard Ur.
Ameriški kongres je sprejel zakon o pomoči tujim državam pri oboroževanju
Washington, 28. sept. (Tanjug). Ameriški senat in predstavniški dom sta sprejela danes kompromisni predlog zakona o pomoči v oboroževanju tujim državam v skupnem znesku 1 milijarde 314,010.000 dolarjev. Od skupnega zneska odpade na države severnoatlantskega pakta milijarda dolarjev. Grčija in Turčija bosta dobili 218 milijonov 370 tisoč dolarjev, Iran, Koreja in Filipini 27,640.000 dolarjev in »splošna oblast« Kitajske 75 milijonov. Zakon je bil predložen v podpis predsedniku Trumanu.
Razvrednotenje zahodno-nemške marke
Bonn, 29. sept. Kakor poroča agencija DPA, je bil danes v Bonnu objavljen tečaj zahodnonemške marke. Po novem tečaju velja zahodnonem-ška marka 23.8 centov. Ameriški dolar velja 4.217 zahodnonemške marke. Pred razvrednotenjem je veljala za-hodnonemška marka 30 centov.
Ameriška agencija dodaja, da so nov tečaj zahodnonemške marke odobrile zahodne okupacijske velesile.
jateljstvu? Ko se je vračal z Bleda, je Dimitrov na nekem mitingu govoril: »Jugoslavija je veliko pred nami. Zavihati moramo rokave in jo dohiteti.« Te njegove besede so se razširile po vsej državi. Tako je imel tudi Kimon Georgijev po vrnitvi z Bleda poročilo v narodnem komiteju Dr ‘novinske fronte, v katerem je med drugim dejal, da je bil pred odhodom v Jugoslavijo prepričan, da je Bolgarija pred Jugoslavijo. Ko je videl, kako daleč naprej je Jugoslavija, je spoznal, da se je silovito zmotil in da Bolgarija nima druge poti razen tiste, po kateri koraka Jugoslavija.
Potovanja tov. Tita v države ljudske demokracije, tako poudarja tovariš Pijade, niso bila nikomur vsiljer.a, temveč so jih zahtevali, ker so od tega pričakovali koristi za zboljšanje svojega notranjega stanja, kar je tudi bil učinek v vseh teh državah. Razen tega so tako Cehi kakor tudi Poljaki želeli, naj bi Jugoslavija posredovala med njimi v ozemeljskem sporu. V Bukarešti so vsi voditelji zlasti silili v tov. Tita, naj govori na uličnem mitingu. Na mitingu je bilo pol milijona ljudi in to je bilo veliko zmagoslavje. Tako kot povsod je imel tudi v Romuniji prihod tov. Tita blagodejen vpliv na krepitev demokratičnih sil.
Vsi ti obiski so bili napravljeni s soglasjem Moskve, nekateri tudi na njeno spodbudo. Vendar Je bilo zmagoslavje tov. Tita preveliko In je raz-
V tekmovanju za Teden matere in otroka so bili v trboveljskem okraju doseženi lepi uspehi, ki pa bi bili lahko še lepši, če bi bilo v pripravah za tekmovanje več vzajemnosti med organizacijo AFZ in ostalimi množičnimi organizacijami in poverjeništvi na okraju. 2ene so pokazale, da se zavedajo svojih nalog in po pozivu svoje organizacije so se lotile dela, da bi sebi in svojim otrokom omogočile boljše življenje. Prostovoljno so delale na ekonomijah, pri graditvi zadružnih domov, pri kopanju vodovoda in pri čiščenju prostorov za otroška zavetišča. Do Tedna matere in otroka so opravile nad 10.000 delovnih ur.
Julija se je vključilo v proizvodnjo 61 žena, 291 žena je sodelovalo v hmeljski akciji, 150 žena pa je bilo v frontnih brigadah, ki pomagajo zidarjem v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Delovne izlete so žene priredile v zadrugi v Loko pri Zidanem mostu
in v Hotemež. Zadruge so obiskali tudi pionirčki iz domov igre in dela ter pripovedovali zadružnicam, kako dobro se jim godi v domovih. Dobro uspele kulturne prireditve je organizacija AFZ s pomočjo prosvetnega odseka organizirala v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju in v Loki pri Zidanem mostu. Med najboljšimi prireditvami je razstava za Teden matere in otroka, ki so jo v nedeljo slovesno odprli v Trbovljah. Na razstavi so izdelki žena in otrok, pripravljeni za otroške sejme in druge take prireditve. Vsa razstava kaže delo in napore naših žena za boljše življenje vseh delovnih ljudi.
Po pobudi AFZ in okrajne prosvete prirejajo množične izlete na nekdanje partizanske postojanke, kjer pripovedujejo otrokom o naših junakih, po šolah pa so vzgojna in zdravstvena predavanja in roditeljski sestanki. Zveza borcev je te dni obdarila otroke padlih partizanov. V vseh podjetjih se na sindikalnih sestankih obravnavajo predpisi o zaščiti matere in otroka. Zdravniško so pregledali 116 otrok, ki so pod skrbstvom, 65 teh otrok pa so poslali v razne gospodarske šole. V Trbovljah in Hrastniku so odprli otroško restavracijo, v Trbovljah in Zagorju pa otroško igrišče.
V kranjskem okraju so bile zelo pobudne in marljive delavske žene. Tovarniške delavke iz Kranja so zahtevale, naj mestni odbor izprazni dve vili, primerni za dečja zavetišča. Za
V ponedeljek popoldne je prišlo na zagrebški velesejem 60 članov Zveze bivših političnih antifašističnih preganjancev iz Kopra, ki so pod fašističnim režimom mnogo pretrpeli. V Zagrebu kamor so šli najprej, so si ogledali velesejem, v Ljubljani pa so obiskali Litostroj. Na Bledu jih je v hotelu »Toplice« pozdravil v imenu glavnega odbora Zveze borcev Slovenije tov. Stane Semič - Daki, v njihovem imenu pa je govoril Bonetti Romano, ki je med drugim dejal:
vnelo osebno zavist tam, kjer nikakor ni bila na mestu in kjer je nihče od nas niti v sanjah ne bi pričakoval.
Komaj je naša delegacija odpotovala iz Bukarešte, že so odstranili z vseh javnih mest in izložb njegove slike, med občinstvo pa so razširili glas, da je Imperialistični agent. Člani romunskega CK so izjavili tedaj, da nimajo s tem ničesar opraviti in da je to napravila neka druga roka. To je bilo precej časa pred prvim pismom CK VKP(b).
Ob obisku tov. Tita v Varšavi je pisal časopis »Glos Ludu«: »Ce je o kakem življenju mogoče reči, da je bilo neprestana borba, potem zadevajo te besede predvsem življenje maršala Tita ... Štiriletna partizanska borba jugoslovanskih narodov pod vodstvom Tita nima sebi enakega v zgodovini zadnje vojne. Njihov simbol je lik Josipa Broza Tita... Maršal Tito spada danes med najpopularnejše in najbolj znane zgodovinske osebnosti, ljubijo ga vsi njegovi narodi.«
Sedaj hoče isti list po navodilih Moskve vse to življenje revolucionarne borbe spremeniti v življenje neprestane službe sovražnikom delavskega razreda!
Toda, imeli bomo še kaj povedati o tem, zaradi česar sedaj tako pljuvajo na ono, kar so včeraj tako glasno in hrupno povzdigovali, s to obljubo zaključi tov. Moša Pijade svoj tretji članek.
razstavo v Kranju Je bilo zbrano zanimivo gradivo, ki v sliki in besedi dobro prikazuje ženo v proizvodnji in skrb za otroke.
Žene iz Škofje Loke so pri mestnem ljudskem odboru izposlovale, da bo mestnemu šiviljskemu podjetju priključena krpalnica, v kateri bodo zaposlene tiste žene, ki so se prijavile za štiriurno delo. Na konferenci otroških obiskovalk so obravnavali vse probleme skrbništva in določene so bile žene, ki bodo skrbele za patronate nad dečjimi ustanovami ter odpravile primere slabega skrbništva In celo izkoriščanja sirot. Za čuvanje otrok so organizirali 20 aktivov, v Kranju In Škofji Loki pa sta postavljena dva aktiva, ki bosta pospešila ustanovitev jasli in doma igre in dela.
Organizacija AFZ snuje tudi aktive za pridobivanje delovne sile. Prva dva aktiva sta že imela nekaj uspehov, vsi pa imajo nalogo voditi evidenco
razpoložljive ženske delovne sile za celodnevno in štiriurno zaposlitev. V kranjskem okraju je bil s pomočjo žena plan vključitve mladine v strokovne in gospodarske šole presežen za 40%. Med tednom so bila organizirana številna zdravstvena in vzgojna predavanja in dobre kulturne prireditve. Ob koncu tedna bo v Kranju centralna proslava za žene iz podjetij in s terenov.
V	celjski okolici so se žene mnogo
trudile, da bi bili odprti domovi igre in dela v Žalcu in pri zadrugi v Arji vasi, otroške jasli pa v Laškem. Zaradi objektivnih težav so mogli te oni odpreti le dom igre in dela v Žalcu, ostali dve otroški ustanovi pa bodo odprli pozneje. Tudi pralnica v Laškem še ne posluje, ker morajo čakati še na neke odobritve. Organizacija AFZ je prevzela patronat nad domovi Igre in dela v Laškem in v Štorah, Na terenu so bili postavljeni posebni aktivi žena. ki bodo pomagali pri odkupu mleka.
V	Laškem m Štorah »o odprli otroški restavraciji, otroški sejmi pa so bili v večjih krajih okraja. Za razbremenitev zaposlenih žena so odprli šivalnice v Rimskih toplicah, v Petrovčah in v St. Vidu pri Grobeljnem. Tako so žene celjske okolice že pred Tednom dosegle lepe uspehe, marsikatero delo pa se bo Izkazalo šeie ob zaključku Tedna in tudi pozneje.
V Jugoslaviji »mo »e prepričah, da so vse obdolžitve nove Jugoslavije in maršala Tita neresnične. Spoznali smo, da K? Jugoslavije z maršalom Titom na čelu ni krenila z edino pravilne poti marksizma - leninizma, temveč da prav na tej osnovi dosega vsak dan večje uspehe pri graditvi socializma. Mi smo se borili za pravico in spoštovanje resnice pod fašizmom in se ne bomo nehali boriti za to tudi sedaj, ko si delovno ljudstvo Jugoslavije z velikim delavnim poletom gradi kljub vsem lažem srečnejšo bodočnost.
Člani Zveze bivših političnih antifašističnih preganjancev so nato poslali glavnemu odboru Zveze borcev zahvalno pismo: Zahvaljujemo se vam ra bratski sprejem v Sloveniji in na Hrvatskem, za vso gostoljubnost, ki smo je bili deležni v .Jugoslaviji. Bratske vezi med Jugoslavijo in Svobodnim tržaškim ozemljem bodo odslej še močnejše, kajti tudi mi se bomo borili še naprej za ohranitev pridobitev osvobodilne vojne in zvesti bomo ostali njenim tradicijam. Pod modrim vodstvom CK KPJ z maršalom Titom na čelu bomo tudi pri nas ostali zvesti liniji marksizma-leniniz-ma ter skušali čimprej utreti pot socializmu.
Člani Zveze »o se v četrtek popoldne vrnili v Koper.
Priprave xa proslavo sedme obletnice ljudske vstaje v MakedossšjI
bltolJU . i i.. j >!,. >1.1,:,	m.:, ro-
vu. v vasi Belišču v debrskem okra-iu in v drugih krajih bodo H-■ktobra velika ljudska zborovanja v pomin na prve uspt>ne oborožene ikcije makedonskega ljudstva proti talijanski okupaciji 1. 1942. Okrajni :n mestni odbori Zveze borcev bodo organizirali tudi izlete v zgodovinske kraje, kjer »o bili sestavljeni prvi makedonski partizanski odredi in kjer so delovali frontni aktivisti. V raznih krajih bodo postavili tudi spomenike padlim junakom in odkrili spominske plošče V vseh večjih mestih bodo priredili razstave zgodovinskih dokumentov iz osvobodilne borbe. Obletnico ljudske vstaje bodo ■iroslavili tudi z novimi delovnimi akcijami, za katere se je že javilo mnogo prostovoljcev.
Vprašanje Kitajske pred Glavne skupščino
Lepo je v parku celjskega Doma igre in dela
PREPRIČALI S*fiO SE, DA SO VSE OBDOLŽITVE JUGOSLAVIJE NERESNIČNE .».
Odkup krompirja bo zaje!
v prihodnjih dneh vso Slovenijo
Tskmoianie za Teden gasilstva v Slovenskem Primeriti
V ljutomerskem okraju bodo povečali setvene površine za 700 ha
Po vseh krajevnih ljudskih odborih ljutomerskega okraja delajo posebne komisije, ki pregledujejo zemljišča in bodo ugotovile, kje bodo nanovo preorali. Zadruge in zadružne ekonomije bodo posejale 325, kmetje pa 300 ha več kakor lani. Državna posestva bodo posejala z žitom 13 ha, kmetijsko obdelovalne zadruge 835 ha, zadružne ekonomije 172, kmetje pa 1100 ha. Z oljno repico je posejanih že 96 ha v zadružnem sektorju. Semensko žito je bilo delno odkupljeno v okraju, nekaj pa so ga dobavila državna posestva in zadruge iz drugih okrajev (Stogovci, Lutverci, Segovci, Beltinci). Seme je očiščeno in razkuženo ter ga je dovolj, tako da ga lahko zamenjajo tudi privatni kmetovalci.
Od vseh 36 zadrug, kolikor jih je v okraju, imajo vse sejalne stroje. Sest zadrug je sicer bilo brez njih, a so jih dobile od tam, kjer jih je bilo preveč.
V	zadrugi Stročja vas pri Ljutomeru so začeli orati in sejati že pred dobrim tednom. Doslej so preorali četrtino zemlje, ki so jo določili za jesenske posevke, brigada v Stročji vasi sami pa je dosegla celo že 70°/o- Orjejo po brigadnem načinu po 4 do 8 vpreg in po 3 do 4 takšnih, ki vlačijo, na področju vsake brigade. Letošnji setveni plan je namreč še enkrat večji kakor lani. Posejali bodo 61 ha pšenice in 42 ha soržice (rž se ne obnese posebno dobro), druge kulture pa v dosti manjših količinah. Na novo zorane površine niso več večje ali manjše njive, pač pa veliki zadružni kompleksi. Tako bo s pšenico posejana velika njiva enajstih hektarov, s soržico pa njive 5 do 6 ha. Sejalnic ima zadruga 5, vendar pa sta dve v popravilu.
V	nedeljo, ko bo na Cvenu veliko zadružno zborovanje, bodo tudi iz zadruge Stročja vas proglašeni prvi udarniki. Zadruga bo sodelovala na razstavi, kjer bo pokazala svoje pridelke: krmsko in sladkorno peso, različno zrnje, grozdje in krompir.
Uspešno prosvetno delovanje pri rudniku v Brezi
V Brezi se je letos naučilo brati n pisati nad 200 rudarjev, ki so letos nastopili službo v rudniku. Vernovih tečajev za nepismene bodo odprli v prihodnjih dneh in so vse sindikalne organizacije že ustanovile komisije, ki bodo skrbele za te tečaje. Uprava rudnika je dala na razr trolago kamione, s katerimi se bodo tečajniki vozili domov v okoliške vasi. Tečaje za nepismene bodo vodili sami rudarji, ki so zdaj obiskovali posebne seminarje.
Poleg tečajev za nepismene pa bodo odprli tudi več tečajev za tiste rudarje, ki imajo nezadostno ljudsko šolsko izobrazbo. Te tečaje bodo obiskovali predvsem tisti rudarji, ki so se lani in letos naučili brati in pisati. Pri rudniku v Brezi je bila lani ustanovljena tudi delavska gimnazija in v začetku oktobra bodo odprli njen drugi razred.
ZARADI MALOMARNOSTI JE POGORELA SKORAJ VSA VAS
Pred tednom požarne varnosti
Na večer pred otvoritvijo Požarnovarnostnega tedna, M bo trajal od 2. do 9. oktobra, bo drevi ob 19. baklada vseh gasilskih enot in drugih množičnih organizacij.
Baklada se bo razvijala s Kongresnega trga po Erjavčevi cesti, Prešernovi cesti, Cankarjevi cesti, Tvrševi cesti, Tavčarjevi nlici, Miklošičevi cesti na Prešernov trg, kjer bo rezhod.
Zbirališča ob 18.: rajon L Grubarjevo nabrežje proti Karlovški cesti, rajon IL-Šiška, trg pri Gasilskem domu in Tržna ulica v Sp. šiški, rajon IL-Bežigrad, trg pred gostilno Kačič, rajon III. in KLO Polje, Ob Ljubljanici (Kodeljevo), rajon IV. na starem dein Tržaške ceste, nasproti Milarne.
Pripravljalni odbor
Požarnovarnostnega tedna za glavno mesto Ljubljana *
V nedeljo 2. oktobra bo ob 8. zjutraj v veliki unionski dvorani
USTANOVNA SKUPŠČINA GASILSKE ZVEZE LR SLOVENIJE Ustanovni skupščini na čast bo priredila drevi ob 19. Mestna gasilska zveza
BAKLADO
Zbirališče vseh baklad iz posameznih rajonov bo na Kongresnem trgu.
Po bakladi bodo kulturno-prosvetne prireditve in sicer: za I. rajon na Galjevici v doma OF, za II. rajon v Št. Vidu v dvorani kina, za IIL rajon v Mostah v bivši dvorani kina, za IV. rajon na Viču na Vrhovcih.
Mestna gasilska zveza
•
Razstava požarne varnosti bo od 1. do 9. oktobra v prostorih Moderne galerije, vhod iz Knafljeve ulice.
Otvoritev razstave bo danes ob 12.
Obiščite razstavo. — Vstop prost
OBVESTILA IOOF SLOVENIJE ORGANIZACIJAM
OF
Statistična služba OF
Odkup krompirja se Je začel že v mnogih okrajih naše republike. Doslej so dosegli najboljše rezultate okraji: (glede na odstotek izpolnjenega plana) Ptuj 15,5 %, Kamnik 15 %, Gorica
14,4	%, Radgona 14,1 %, Ljubljana -mesto 12,1 %, Maribor - okolica 8,2 % in Ljutomer 7,2 %. Ce upoštevamo, da je bilo po globalnem planu naše republike določeno odkupiti do konca septembra 10 % vseh planiranih količin, tedaj dajo te številke dokaj ugodno siiko o razvoju odkupa. Vendar nas ti odstotki ne smejo in ne morejo zadovoljiti v celoti, ker ne izkazujejo samo odkupa zadnjih dni, temveč so v njih všiele tudi tiste količine ranega krompirja, ki so ga kmetovalci prodali po državnih cenah odkupnim podjetjem v času od julija do začetka dejanskega odkupa pred nekaj dnevi. Tako si je treba visoke odstotke pri prvih štirih zgoraj omenjenih okrajih (z izjemo Kamnika) razlagati ne toliko kot uspeh v sedanjem odkupu, kolikor kot posledico tega, da gre oddaja ranega krompirja v obvezno oddajo.
Dejstvo, da odkupijo trenutno naša državna podjetja dnevno komaj nekaj več kot polovico tistih količin, ki bi jih morala odkupiti, če hočejo odkup krompirja končati do 20. novembra, u-'kazuje dovolj zgovorno, da imamo opraviti še z velikimi pomanjkljivostmi, ki ovirajo nemoten odkup. Eden izmed giavnih vzrokov za počasen odkup je v tem, da okrajni ljudski odbori baje ne morejo začeti z odkupom, dokler niso na vsem svojem področju dokončno ugotovili hektarskih donosov in izdali odločb o obvezni oddaji. Spričo brigadnega sisiema odkupovanja po rajonih je takšno stališče popolnoma neutemeljeno. Ce vztrajajo okrajni odbori pri tem, tedaj je dejansko nemogoče, da bi v skladu s časovnim pianom s 1. oktobrom začeli odkup krompirja v vseh okrajih Slovenije. Zato morajo okrajni oziroma' krajevni ljudski odbori izvršiti vse priprave in izdati kmetovalcem odločbe o obvezni oddaji na področjih tistih krajevnih ljudskih odborov, v katerih bodo podjetja najprej odkupovala. Sele nato
s.ore isto postopoma za ostale kraje. V tem smislu je pravilno razumel svojo nalogo okrajni ljudski odbor Maribor - okolica, ki je vse delo na področju 10 krajevnih odborov v ce-
Fo vsem Slovenskem Primorju tekmujejo prostovoljna gasilska društva za izvedbo nalo-g, ki jih imajo v Tednu gasilstva od 2. do 9. oktobra. Pri oblastnem odboru in pri vseh okrajnih in krajevnih odborih so bili postavljeni iniciativni odbori, v katerih so zastopane vse množične organizacije, sindikati podjetja in ustanove, ki bodo med tednom gasilstva prebivalcem razlagali pomen gasilstva in požarnovarnostne ukrepe. Pri kem krajevnem ljudskem odboru. . vsaki šoli in podjetju bodo med tednom predavanja, gasilske čete pa že zdaj prirejajo dnevne in nočne vaje tudi skupaj z industrijskimi gasilskimi enotami.
V	vseh podjetjih so pregledali požarnovarnostne naprave, pri krajevnih ljudskih odborih pa so bile izbrane tričlanske komisije, ki so v svojem kraju pregledale vse dimnike, podstrešja in vodne napeljave ter dajale potrebna navodila. Pri tem se je izkazalo. da nekateri krajevni odbori in tudi fronta« organizacije nimajo pravega -azumevanja za požarnovarnostno- *1 x> in za sodelovanje z gasilskimi organizacijami. V mnogih primerih, so morali sami gasilci izvesti preglede. Frime-r dobrega sodelovanja z gasilskim društvom daje mestni odbor Postojne, ki se je dobro pripravil za Teden gasilstva.
V	S8 središčih bodo razstave, na katerih se bodo množice seznanjale s sredstvi in načinom za preprečitev požarnih nevarnosti v krajih, v hišah, v gozdovih in na polju. Med tekmovanjem so zgradili gasilska domova v Cerknem ln v Godoviču v idrijskem okraju, v Razdrtem v postojn. okraju dom še gradijo. V Bovcu v tolminskem okraju so pripravili material za obnovo gasilskega doma, v Tolminu pa za gradnjo gasilskega stolpa. V Gorici, Tolminu in Sežani predelujejo tovorne avtomobile v gasilske, v Postojni ps so pregledali in popravili gasilsko orodje in pobelili vse prostore v gasilskem domu. Prostovoljno gasilsko
loti zaključil in sedaj to delo nadaljuje drugje, medtem ko podjetje v prvih 10 krajevnih odborih krompir že odkupuje.
Posebno poglavje je odkrivanje utajenih površin. Čeprav pač ni okraja, v katerem bi ne bilo večjih ali manjših razlik med hektarskimi površinami, ki jih imajo v seznamu okrajna poverjeništva za kmetijstvo, in površinami, kakor jih izkazujejo v svojih odkupnih pianih poverjeništva za državne nabave, niso posvetile komisije za ugotavljanje hektarskih donosov temu vprašanju nikjer dovolj pozornosti, Za odkrivanje utajenih površin so se posebno slabo zavzeli v tistih okrajih, kjer jih je uspavala zelo dobra letina, češ saj bomo izpolnili svoj plan. Jasno je, da je takšno gledanja popolnoma napačno. Ce bi ostal kmetom krompir z utajenih površin, bi jim dali okrajni in krajevni odbori na eni strani možnost za špekulacijo, na drugi strani pa bi zavirali socializacijo naše vasi. Zaradi dvojne škode, ki bi nam jo tedaj prinesla nebudnost v tem vprašanju, je treba iti ostro v borbo za odkrivanje utajenih površin.
V nekaterih okrajih kot Trebnje, Lendava in drugje dostavlja železnica potrebne vagone šele zvečer. Po mnenju odkupnih podjetij bi morali biti vagoni že zjutraj na nakladalni postaji. To je točno. Vendar je treba še enkrat poudariti, da zaradi velike potrebe po vagonih železnica res ne more vedno ustreči in se je treba tu in tam sprijazniti z nočnim nakladanjem. V času nočnega nakladanja bo še lažje organizirati frontne brigade predvsem iz vrst članov sindikalnih podružnic, ki čez dan tako nimajo vselej časa.
Za odkupna podjetja je nujno, da se prav zaradi razmeroma počasnega odkupa krompirja te prve dni točno drže napotil glavne direkcije v Ljubljani za odpremo odkupljenih količin. Pri tem morajo brezpogojno upoštevati vrstni red, tako da ne zanemarijo dobav krompirja našim večjim mestom in glavnim industrijskim središčem. Samo tako bodo potrebe teh krajev sproti pravilno krite in ne bo nobenega razloga za bojazen, da bi prišlo do pomanjkanja krompirja v teh krajih.
društvo v Razdrtem v postojnskem okraju si je z dohodkom vrtne veselice nabavilo brizgalno in 150 m cevi. Glavna direkcija Državnega zavarovalnega zavoda je nakazala samo postojnskemu okraju 845.800 din za popravila gasilskega orodja in bodo tako oskrbljena tudi tista društva, ki so bila šele nedavno ustanovljena in ki še nimajo denarnih sredstev. Prihodnje leto bodo v goriški oblasti zgradili in preuredili več gasilskih domov.
Ob zaključku tedna bodo pri vseh okrajnih organizacijah množični gasilski nastopi s prostimi vajami ter kulturnimi in prosvetnimi točkami.
Tekmovanje v opekarni Bobovk
Sirotanovičevo gibanje je zajelo tudi opekarske kolektive v Sloveniji. V sredo 21. t. m. smo tekmovali v obratu Bobovk pri Kranju, ki je pod upravnim vodstvom Ljubljanskih opekarn, Brigada Filipa Tušarja je izvozila iz peči 44000 opeke in presegla dnevno normo za 108 %, kar je izredno veliko, če upoštevamo, da delajo pečarji v temperaturi do 60“ C. Se boljša je bila brigada dvakratnega udarnika Vladimirja Ušaja, kt je uvozila in vložila v peč 29.600 opeke in s tem presegla normo za 110 %. Hudoklinova brigada je presegla proizvodno normo pri zidaku za 34 %, brigada Siđe Knapa pa pri strešnikih za 48 %. V glinoko-pu je Kuratova brigada, z brigadirjem Valentinam Pesterjem in Alojzijem Petričem izkozala 27m3 gline in presegla normo za 125%, kopači z bagerjem pa so nakopali 145 m» gline in presegli za 37 %. Tudi pri republiškem tekmovanju pečarjev zavzema obrat Bobovk prva mesta. S tem je tudi naš kolektiv dokazal, da gremo kljub nesramni kievetniški gonji zmagovito po poti socializma ln poudarjamo: Cim bolj bodo blatili našo slavno Partijo in tov. Tita, tem bolj bomo odgovarjali z visoko delovno storilnostjo.
V vasi Prevalje, krajevni ljudski odbor Reslje v Suhi Krajini, okraj Novo mesto, je 27. sept. nastal požar, ki je popolnoma uničil 9 domačij in večje število gospodarskih poslopij. Pri tem je zgorelo tudi pet glav goveje živine, 12 prašičev, žito ter vsi spravljeni kmetijski pridelki. Škodo cenijo po prvih ugotovitvah na 2 milijona dinarjev. Ogenj je nastal zaradi nepazljivosti posestnika Alojza Lovšeta, ki je s' Francetom Obrsnar-jem kuhal v svojem hlevu žganje. Dimno cev sta speljala skozi tram pod stropom na prosto. Tram ob cevi se je vnel in ogenj se je takoj prenesel na steljo, spravljeno nad hlevom, da je bilo vse poslopje naenkrat v plamenu. Zaradi suhega vremena se je ogenj naglo razširil na sosedne‘stavbe, ki so bile vse krite s slamo. Okoliški gasilci so takoj prihiteli na pomoč, niso pa mogli dosti pomagati, ker v vasi ni vode. Sele po napornem in vztrajnem prizadevanju so požar omejili.
Poriv ob jesenskih setvenih delih
V» socialistična kmetijska gospodarstva, državna ln zadružna ter Krap jevni ljudski odbori za privatni sektor, naj izvršujoča setvena dela dnevno evidentirajo.
Dnevno poročilo po telefonu ali kurirju, ki se oddaja pristojnemu okrajnemu ljudskemu odboru, naj vsebuje vštevši vsak dan novo posejano površino v ha, in sicer skupaj, žita, krmske rastline in sočivje.
Tedensko poročilo na obrazca POE-2 se dostavlja ločeno po kulturah v smislu izdanih navodil, vsak teden v roku, ki ga je določil nadrejeni ljudski odbor.
Ministrstvo za kmetijstvo — Uprava za rast. proizvodnjo
Pogreb junakov _ iz Dražgoš v Radovljici
Jutri ob 8 t» v Radovljici slovesen pogreb okrog 70 borcev, ki so dali svoje življenje za svobodo domovine v hudih borbah za Dražgoše v zimi 1. 1941-42 in na drugih bojiščih na Gorenjskem. Med drugimi bo pokopan tudi komandant odreda Jože Gregorčič, ki je padel leta 1942 na Jelovici. Skupna grobnica teh junakov bo v mestnem parku v Radovljici.
Primer zgledne požrtvovalnosti
Pri Sv. Miklavžu pri Ljutomeru je nedavno zločinska roka v pitališču svinj podtaknila ogenj, da bi uničila ljudsko Imovino. Nevarnost zločinskega naklepa je kot prvi opazil komandir industrijske milice Anton Drobne, ki je poklical na pomoč Vinka Novaka, tajnika krajevnega ljudskega odbora. Oba sta pričela reševati prašiče in krmo in v kratkem času se jima je to tudi popolnoma posrečilo, tako da pi-tališče ni utrpelo nobene večje škode. Za veliko požrtvovalnost, ki se je izkazala pod najtežjimi okolnostmi, jima je podjetje za rejo prašičev v Slatini-Radenci dalo denarno nagrado in pismeno pohvalo.
Primer velike požrtvovalnosti naj služi vsen za zgled, kako je treba reševati ljudsko imovino,
Brigadirji Štefana Jagodiča so napravili 21.671 litrov jabolčnega mošta v 8 urah
Tovarna sadnih sokov in marmelade v Celju , ima dobro razvit brigadni sistem dela, ki omogoča, da delovni kolektiv planske naloge predčasno izpolnjuje. Svojo delovno storilnost pa hočejo delavci še povečati in prav zato se je v podjetju ustanovila posebna, zgledna brigada, ki je dobila nalogo, da v tovarni sproži gibanje za večjo delovno storilnost.
Ta brigada, vodi jo tov. Stefan Jagodič, je v enodnevnem tekmovanju dosegla nepričakovane uspehe. Po petih urah dela je brigada že dosegla dnevno normo, v osmih urah pa je izpolnila 160.52 «/o dnevne proizvodne naloge. Brigadirji so v 8 urah napravili 21.671 litrov jabolčnega soka, to je 8171 litrov več kakor zahteva norma.
Visok delovni uspeh pri ometavanju z malto
Na gradbišču št. 9 študentovskega naselja v Novem Beogradu je mojster Boško Colovič s pomočnikom Stojanom Grubičem ometal s fino malto v šestih urah 405,20 kvadr. metrov zidu.
Tako je zaradi malomarnosti dveh ljudi izgubilo devet družin svoje domove, prizadejana pa je bila tudi ogromna gospodarska škoda. Vsako leto povzročajo našemu gospodarstvu požari neprecenljivo škodo in pri večini požarov je bilo ugotovljeno, da so nastali zaradi malomarnosti in neprevidnosti. Kurjenje v bližini gozdov in gospodarskih poslopij, odmetavanje cigaretnih ogorkov in tlečih vžigalic in podobno je največkrat vzrok velikih požarov. V jesenskem času nastane večkrat požar, ko kuhajo žganje pod skednji, kozolci, v hlevih in preblizu gospodarskih poslopij. Čezmerno uživanje žganja nepazljivost seveda še poveča.
Primer požara v vasi Prevalje naj bo vsem opomin, da povečajo svojo budnost pri ravnanju z ognjem ter pomislijo na vse hude posledice malomarnosti in neprevidnosti.
Plan dela OF za leto 1949. dokazuje, kako veliko in odgovorno nalogo je prevzela organizacija OF v sedanji dobi graditve socializma. Ob pregledu polletnega plana smo lahko ugotovili, da osnovne frontne organizacije z večjim uspehom izpolnjujejo svoje naloge, odkar so jih sprejele v plan in jih po planu kontrolirajo. Da pa bomo kos vsem nalogam, ki so v planu, je nujno, da si osnovne frontne organizacije kakor tudi ostali organi OF ustvarijo dobro statistično poročevalsko službo.
Evidenco je potrebno voditi prav zaradi tega, da z njo omogočimo vodilnim funkcionarjem pravilno usmerjati in zadajati bodoče naloge. Dobra evidenčna siužba nam koristi pri postavitvi trdne baze za plan, ki ga bomo sprejeli za leto 1959. Na drugi strani pa omogoča dobra evidenca, da se da priznanje tistim graditeljem socializma na vasi, ki največ prispevajo s svojim delom.
Pri evidenci in statistiki se češće postavlja vprašanje: kdo naj vodi evidenco? Razume se, da predvsem tisti, ki ima do tega veselje in takšnih ljudi je v vseh frontnih organizacijah dovolj. Statističar mora biti vsekakor zaveden član OF, ki s frontovci živi in dela, pozna in razume naloge, ki si jih je zadala OF.
Pri tem opozarjamo vse osnovne frontne organizacije, da je potrebno voditi statistično službo zaradi enotnega vodenja evidence, v smislu odločbe, ki jo je izdal Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije na svojem zasedanju dne 7. junija 1S49. Prav tako je Izvršni odbor odločil, da se pri vseh osnovnih frontnih organizacijah obvezno uvede dnevnik dela. V tem dnevniku se naj opisuje vse delo osnovne frontne organizacije kakor prostovoljno delo, kulturno prosvetno, ideološko-vzgojno itd. Iz dnevnika se mora razbrati vsa dejavnost osnovne frontne organizacije, da se lahko po dnevniku dostavi OOOF in KOOF poročilo o delu do drugega v vsakem mesecu.
Kako naj frontne organizacije vodijo statistično službo in kakšen naj bo dnevnik dela osnovne organizacije OF, je bilo objavljeno v Organizacijskem vestniku OF Slovenije, štev. 14. Na ta članek še posebno opozarjamo, ker v mnogih okrajih še niso uredili evidenčne službe, kakor n. pr. Črnomelj, Kočevje, Trbovlje itd. To je neopravičljivo, ker je ob istih pogojih statistična služba po mnogih okrajih, n. pr. v okraju Celje - okolica dobro izvedena.
Osnovne frontne organizacije imajo naslednje roke dostavljanja poročil: Osnovna organizacija izpolnjuje obrazec I o številčnem stanju članstva OF in obrazec 2 o številčnem stanju članov frontnih odborov in mesečno poročilo. Obrazec 1 je tromesečno poročilo in ga mora osnovna frontna organizacija dostaviti OOOF vsakega drugega po izteku tromesečja. Obrazec 2 je polletno poročilo in ga osnovna
frontna organizacija dostavlja OOOF vsakega drugega po izteku polletja. Mesečno poročilo se pošlje vsak mesec do drugega v naslednjem mesecu.
Zbirajmo z veseljem statistične podatke o delu Fronte, ker so zgodovinski dokument, na čigar podlagi se ugotavlja vlaganje velikih naporov članstva OF za čim prejšnjo zgraditev socializma. Pomen statistike v socialističnem gospodarstvu je tem večji, ker danes ne živi vsak le zase in ne dela le za sebe, ampak smo vsi skupaj močan delovni kolektiv, ki mora vedeti za vse delo in uspehe celotnega kolektiva in vsakega posameznika. Danes je ta socialistični pomen evidence in statistike še bolj poudarjen, ko dokazujemo, da je naša pot pravilna in da je mogoče malemu narodu z lastnimi silami izgraditi socializem.
Od 16. do 23. oktobra bo Teden cest. OF opozarja svoje članstvo, naj podpre to pomembno delovno akcijo z enakim elanom kskor preteklega leta. V ta namen se že izdelujejo piani dela, o katerih bodo frontovci na svojih sestankih še diskutirali. Pri oblastnih in okrajnih odborih OF bodo to akcijo vodite že obstoječe gospodarske komisije, ki bodo v tem času sodelovale z zastopniki Uprav za ceste. Vprašanje prostovoljnega dela pa bodo reševale Uprave za frontne brigade.
Operativni piani obsegajo sledeča dela:	pripravljanje, nakladanje in
razvoz gramoza za Jesensko posipavanje cest zlasti zveznih, republiških in okrajnih, izvršitev cestao-vzdrže-valnih del in podobno.
Tudi pri popravilu in ohranjevanju cest se bori Fronta za izvajanje planskih nalog v tretjem letu Titove petletke.
Tudi gorenjski vlak ima vagon za matere, ki pa nimajo ničesar od njega
Ko »e med Tednom matere in otroka poživi in poveča skrb za mater in otroka, bi bilo dobro, če bi se pobrigali tudi za vagon za matere pri gorenjskem vlaku. Imam malega otroka in ga moram s seboj nositi, kamor koli grem. Vsakokrat upam, da bom dobila prostor v vagonu za matere, a to upanje se nikdar ne izpolni. V vagonu sedijo tudi pijanci, ki se vračajo z Dolenjskega in Štajerskega, v njem najdeš kakor nalašč prav take mladince in mladinke, ki jim še n« misel ne pride, da bi se umaknili materi ali starčku, samo matere z otroki v njem nimajo prostora.
Na vsaki postaji naj bi pogledali, kako je s tem vagonom in, če ni mogoče odpraviti iz njega ljudi, ki tja ne spadajo, naj odstranijo tudi napis in naj si mati z otrokom išče prostor kjer koli.
Ena mati Izmed mnogih.
& ®
I PftU G LEB * *:
OBZORNIK 6. in 7. štev.
Vsebino tega dvojnega zvezka začenja Ljudska prosveta Slovenije s
kratkim nekrologom »V spomin velikemu pesniku« Otonu Zupančiču. Slede njegova pesem »Kitajska modrost«; nagrobni govor Miška Kranjca Otonu Zupančiču: »Umri je pesnik«; članek Branka Rudolfa: »Aleksander Serge-Jevič Puškin«; odlomek iz Puškinovega dela »Stotnikova hči« v prevodu Vladimira Levstika; daljši članek: »Padli narodni heroji«, ki je nepodpisan. O slovenskem impresionizmu piše dr. Stane Mikuš, opirajoč se na razstavo v Modemi galeriji. Ignac Koprivec objavlja odlomek povesti: »Sestanki«. Važen j« članek Vladimirja Kocha: »Likovni krožki«, v katerem poudarja potrebo po idejnem in strokovnem poglabljanju v problematiko naše likovne umetnosti. Ferdo Godina je prispeval črtico: »Na poti«:	Jože
Kastelic pa tehten prikaz:	»Kaj je
muzej«, ki lepo razprši o tej kulturni Instituciji med ljudstvom živeče predsodke. V boliše razumevanje kvalitetnih odrskih del in v pomoč amaterskim igralcem in režiserjem objavlja Branko Rudolf razčlembo in oznako Gogoljeve igre: »Ženitev«. Sestavek o Darvinu ni podpisan. Sledi poročilo
o konferenci ljudsko prosvetnih aktivistov.
Vzgojnemu delu knjižničarjev je D.Z1. posvetil nekaj tehtnih navodil, Mara Slajpahova pa poroča o razvoju Delavske knjižnice v Ljubljani od osvoboditve do leta 1949. Zanimiva je primerjava scene iz Potrčeve igre »Lacko in Krefli« na odru SKUD-a »Miha Pintar« v Rušah 3 sceno za isto igro v ljubljanski Drami. O tržaškem lutkovnem odru poroča E. S.; Radovan Gobec je namenil skladatelju iz Postojne M. A.-u nekaj dobrohotnih pripomb. Objavljeni so sklepi konference vodij likovnih krožkov. Slede poročila o dramskem in folklornem tečaju v Ljutomeru: o izobraževalnem tečaju v goriškem okraju; o literarnih večerih Narodne milice, poroča Janez Zemljarič; in o konferenci za rešitev problema vzgojno zanemarjenih otrok. Kronika prinaša poročilo o letošnjih Prešernovih proslavah, poroča V. K. o kulturnem življenju v ljudski republiki Makedoniji in o književnem časopisju v Jugoslaviji. Zelo bogat je tudi filmski del, kjer objavlja V. K.ocli članek, kakšni naj bodo okrajni filmski krožki, kako naj se organizirajo in opravljajo svoje delo. Ta članek dopolnjujeta poročilo o sestanku vodij okrajnih filmskih krožkov in seznam
strokovne filmske literature. Zvezek zaključujejo ocene o novih filmih, raznoterosti, skladba Petra Liparja na pesem Petra Levca: »Toplo utriplje srce«, in šahovska rubrika.
S to mnogostransko in bogato vsebino je ta zvezek »Obzornika« vreden splošne pozornosti in potreben vsem ljudskoprosvetnim delavcem.
R.	K.
Razstava Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu
Hrvatsko Narodno gledališče je priredilo ob zagrebškem velesejmu razstavo, na kateri je razstavljen del gradiva, zbranega v gledališkem muzeju: scenografski načrti, dekoracije in kostumi iz dobe po ustanovitve starega gledališča 1840. leta do danes, originalni scenski načrti in par sto fotografij scen in gledaliških umetnikov v najvažnejših vlogah. Vse to kaže sliko razvoja in vzpona hrvatske gledališke umetnosti v 75 letih, posebno pa njenih uspehov po osvoboditvi.
Hrvatsko Narodno gledališče je v svojih prvih začetkih sprejelo ustaljeno šablono pripravljanja predstav. P >-zneje so iz desetletja v desetletje v starem gledališču na Markovem *rgu zbirali kulise, prospekte, opravo, kostume in gledališke rekvizite. Razstavljen je tiskani inventar celotne gle-
dališke imovine iz 1870. leta. Na razstavi vidiš, da se je ves ta inventar s časom prilagodeval potrebam. Ker v tistem času pojma in osebnosti scenografa niso poznali, je bil režiser poleg tega tudi aranžer odra, kulise in dekoracije so izdelovali mojstri slikarji, kostume pa navadni krojači in čevljarji. Znana sta dekorativna slikarja iz zagrebškega gledališča iz te dobe Dražinski in Emanuel Trnka, ki je izdelal načrt za Demetrovo »Tevto«, ter Oton Ivekovič z načrtom kostuma za hrvatske zgodovinske igre.
Zgodovina hrvatske scenografije kot samostojne panoge gledališke umetnosti se začenja šele 1909. leta, ko je prišel v novo zagrebško gledališče slikar Branimir Senoa. V štirih letih dela v gledališču je insceniral ves tedanji repertoar premier in novo naštudiranih del. Ohranjeno je precejšnje število njegovih načrtov za dekoracije in kostume, med njimi načrti dekoracij in kostumov za »Prodano nevesto«, »Evgenija Onjegina«, »Madame Butterfly«. »Hamleta« in drugi. Za Senoo je prišel 1912. leta Križman, ki ie v 11 letih dela v gledališču opremil okrng sto opernih in dramskih del. Slikar Ljubo Babič je dal od 1918. leta, ko je prvič nastopil kot scenograf v Strindbergovem »Vampirju«, do danes, nad 200 odrskih realizacij. Ob sodelovanju z režiserji Ivom Auričem in dr. Rvsn-kom Gavello je dal Babič nekaj odr-
skih stvaritev, ki so najvišja domena hrvatske gledališke umetnosti. Kot scenografa sta delala tudi Maksimiljan Vanka in Marijan Trebša, v opernem in baletnem repertoarju sta delala Pavao Hofman in Vasilije Uljaniščev. zadnja leta pa tudi Vladimir Zebrin-ski. Posebno uspele inscenacije je dal Krsto Hegedušič v »Matiji Gubcu«, »Sodniku Zalamejskem« in »Vrnitvi«.
Od osvoboditve delujejo pri scenografiji člani stalnega kadra scenografov zagrebškega gledališča, ki ga sestavljajo Marijan Trebša, Vladimir Zebrinski in Zvonko-Robava, od časa do časa pa tudi Ljubo Babič in Krsto Hegedušič. Vsi se trudijo, da bi pri dekorativni in kostumski opremi predstav čim bolje dali socialistični realizem na odru.
Poleg drugega gradiva je na razstavi tudi večje število zgodovinskih dokumentov, gledaliških letakov, rokopisov in drugih spominov iz preteklosti hrvatskega gledališča.
Zapiski
Nemško filmsko podjetje DEFA je
izdelalo nov film »Rudnik Morgenrot«, ki prikazuje življenje rudarjev v vzhodni Nemčiji leta 1931. in leta 1945, ko so vsi rudniki prešli v last ljudstva. Glavno vlogo v tem filmu ima množica.
Avstrijski glasbeniki si zaman prizadevajo na v Se mogoče načine, da
bi jim bil zagotovljen življenjski obstanek in omogočen njih umetniški razvoj v živem odnosu do javnosti. Večina poklicnih glasbenikov je brezposelna, od zaposlenih se more pa le malokdo pohvaliti, da prejema po kolektivni pogodbi že tako in tako nizko plačo. Kulturna brezbrižnost in nesposobnost režima sta onemogočili delo ne samo množici manj znanih glasbenikov, ampak tudi glasbenim inštitucijam mednarodnega slovesa. Prav tako si mora večina komponistov iskati kruha v drugih poklicih. Na zborovanju avstrijske inteligence, ki ga je sklical Levi blok, so največ razpravljali o korupciji v avstrijskem javnem življenju, o verižništvu, profi-tarskem gospodarstvu in o nekulturnosti sedanjega koalicijskega režima. Od 80.000 brezposelnih pripada 21 % intelektualnim poklicem.
V Moskvi se pripravljajo na proslavo 125-letnice akademskega Malega teatra.
230.090 besed v 15 zvezkih bo obsegal novi »Slovar sodobnega ruskega knjižnega jezika«, ki ga pripravlja Akademija znanosti ZSSR. Prvi zvezek je izšel že lani, ostali so v pripravi. Pomen in uporabo vsake besede bodo ilustrirali citati iz del političnih, kulturnih in znanstvenih delavcev, a udi iz dnevnega tista. Pri tem delu -o uporabljali »kartoteko citatov«, ki ie nastala še v prejšnjem stoletju.
FIZKULTUR A in S P ORT
Svetovni rekorder Alex Jany bo v četrtek gostoval v Ljubljani
Višek plavalne sezone v Ljubljani bo letos gostovanje francoske ekipe TOEC iz Toulouseja s svetovnim rekorderjem Aleksom Janyjem na čelu. Da bo prireditev še bolj privlačna in zanimiva, bodo s francosko ekipo prispeli v Ljubljano tudi najboljši jugoslovanski plavalci iz ostalih krajev kot Skanata, brata Marijan in Mislav Stipetič, Ilič, Grkiničeva, Loparičc-va, Draganja in ostali. Poleg tega je Plavalna zveza Slovenije pozvala iz vseh slovenskih plavalnih centrov najboljše plavalce, da bodo pokazali sad letošnjega dela. obenem pa prisostvovali tej najbolj kvalitetni plavalni prireditvi, ki jo bomo imeli po osvoboditvi v Ljubljani ter tako prenesli izkušnje med svoje domače tekmovalce.
KDO SESTAVLJA EKIPO TOEC-A?
Na prvem mestu moramo omeniti svetovnega rekorderja Alexa Janyja. Svojo blestečo športno kariero je pričel Jany v rani mladosti. S sedmim letom je pričel plavati, svoj prvi nastop je imel v dvanajstem letu, medtem ko je pravi vzpon in svetovni sloves dosegel po vojni. Leta 1946 je ket 181etni mladenič dosegel prvi svetovni rekord na 200 m prosto (2:05,4), ki je še do danes ostal na lestvici svetovnih rekordov. Naslednjo sezono — 1947 — šteje Jany za svoje najuspešnejše leto. Na evropskem prvenstvu v Monte''Carlu, ki je bilo osrednja prireditev tega leta, je bil Jany na višku svoje forme. Na tel prireditvi je v finalu na 400 m prosto dosegel do nedavnega obstoječi svetovni rekord 4:35,2. še danes nedosegljiv vsem evropskim kakor tudi ameriškim plavalcem. Na istem prvenstvu je kot član francoske štafete 4X209 m postavil na 200 m fantastičen čas 2:054.9. Zadnji dan prvenstva Je v Mentonn dosegel svoj tretji svetovni rekord na 100 m v časn 55,8. Na lanskih olimpijskih igrah v Londonn je Jany, ki Je veljal za enega izmed favoritov, razočaral. Na 100 m si je plasiral šele na 5
mesto, na 4M m pa na 6. Letos Je Jany izboljšal svojo formo ter se je zlasti na 200 m zelo približal svojemu svetovnemu rekordu. Na tekmovanju v Mentonu je dosegel ' čas 2:06,4, kar je za sekundo slabše od rekorda. Zanimivo je, da je svoj najboljši čas na 100 m (57,0) dosegel letos na Reki v borbi z Jugoslovanom Ska-naU).
Drugi član TOEC-ove ekipe je njegova sestra Ginctte, ki po svojih uspehih prav tako spada med najboljše svetovne plavalke. Gmette ima 17 let in je 4 leta mlajša od svojega brata. Prve večje uspehe je dosegla šele lani, ko je dosegla francoski rekord na 400 m Drosto s časom 4:10,9. Lani Je zavzela drugo mesto na tablici najhitrejših plavalk Francije s časom 1:09,3 na 100 m. Letos Je dosegla največji uspeh na 400 m i novim francoskim rekordom 5:29,6 ter se je s tem rezultatom uvrstila na 6. mesto na svetu. Ginette plava tudi hrbtni slog. v katerem je dosegla najboljši čas 1:21,0
Po kvaliteti uvrščamo na tretje mesto TOEC-ove ekipe mladinca Boiteuxa. Letos je Boiteux dosegel francoski juniorski rekord na 480 m prosto s časom 4:59,8, kar je za mladinca nedvomno zelo dober rezultat. Boitenä je poleg tega dvakratni prvak Francije, in sicei v dveh štafetah., kjer je s svojim:	klubskimi tovariši
osvojil prvenstvo v štafeti 4X200 m in 10X100 m.
Ostala dva čtans TOEC-ove ekipe sta plavalca povprečne kvalitete. Prvi je plavalec prostega sloga Ricard, ki je tudi še mladinec in je zabeležil svoj najboljši čas 1:05.0, medtem ko Je drugi plavalec prsnega sloga Gilard, ki je preplaval 100 m v metuljčkovem slogu v v času 1:20.
le danes opozarjamo občinstvo na to izredno prireditev ter pripominjamo, da Im do vstopnice v predprodaji v Centralnem ljudskem kopališču od ponedeljka 3. oktobra dalje
FiziksäSSijrni dan v Borovnici
Po daljšem presledku je TD Borovnica preteklo nedeljo priredilo fiz-knlmmi dnu, ki je kljub tehničnim oviram jprav dobro uspel. Glavna točka sporeda je bilo tekmovanje za fizbultur-ni znak.
Dopoldne so tekmovali strelci, pionirji »o imeli tekme »med dvema ognjema«, kolesarji Pa so se pomerili na 500 m dolgi progi- Popoldne so bile ob precejS-nj-em številu gledalcev atletske tekme. Dlani in mladinci so tekmovali v metu krogle, bombe, v skoku v daljino in višino ter v tekih na kratke in srednje proge- mladinke in pionirji pa v skoku v daljino, metu krogle in teku na 50 m.
Zvečer je bila telovadna akademija, kjer so pionirji in pionirke s skrbno pripravljenimi vajami pokazali sadove svojega aela. Izkazali so se tudi mladinci in mladinke z vajami na bradlji. Bogat spored akademije so ob zaključku poživile tudi tekme v rokoborbi.
Uspešno zaključen fizkuiturni dan je vzbudil tudi med nešportniki veliko zanimanje. s čimer se bo tamkajšnje fiz-kultumo življenje nedvomno še bolj razgibalo.
SCegljaška ppwenstwo hrvatske
V	Splitu je bilo te dni končano prvenstvo Hrvatske v kegljanju, kjer so dalmatinski tekmovalci dosegli lepe uspehe. V. Radovnikovič (Split) in Grubišič (Šibenik» sta osvojila prvo ir. drugo mesto. H. Radovnikovič (Split) pa četrto mesto v tekmovanju posameznikov. V moštvenem tekmovanju je osvojil prvo mesto »Oasi-!*/?« (Zagreb), ki j c v finalni igri premagal Zagreb ?. 20(1:249 keglji. Končni vrstni red moštev je:
1. Gasilec (Zagreb), 2. Zagreb, 3. Bratstva (Zagreb) 4 JA 5. Milicionar (Zagreb). 0. »Marjan# (Split), 7. Medvedgrad (Zagreb), g. Tekstilno (Varaždin),
9.	Bratstvo (Reka)
Športno tekme nemških delavcev
V nedeljo bodo v Ljubljani pod pokroviteljstvom GO ZSS na stadionu ob TVrševi cesr: ve.- dan športna tekmovanja nemških delavcev in strokovnjakov. Poseben pomen tega tekmovanja je ta. da j<* prav ob dnevu borbe za svetovni mir-
Prireditev bo predvsem izraz množičnega športnega gibanja, ki v naši ljudski državi omogoča vsakomur, da se tudi r>*> svojem napornem delu sprosti in nadalje ki epi za boljše izvrševanje svojih nalog.
Poleg te^a pa bo to tekmovanje tudi političen izraz voljo nemških delavcev in strokovnjakov za sodelovanje z jugoslovanskimi narodi
Poleg mnogih delavcev m strokovnjakov. ki so povezani v svojih klubih, bodo na tej prireditvi sodelovali tudi naši športniki. Tekmovali bodo v nogometu, rokometu in atletiki. Začetek bo ob s 30 uri.
Kolesarska zveza Jugoslavije je kaznovala Aleksandra Zoriča, Milana Pored-skega in Mira Grajzerja s tromesečno prepovedjo javnega nastopa zaradi nešportnega vedenja na mednarodni dirki po Hrva tski in Sloveniji.
Richard Gonzales, teniški prvak ZDA. je odšel med profesionalele. Pred podpisom pogodbe, s katero mu je zagotovljeno 60-000 dolarjev na leto, je v finalni igri premagal najnevarnejšega tekmeca Schröderja 6:3. 8:11, 8*6. 6:4 *
Zbor atletskih sodnikov poziva vse ljubljanske člane, posebno vso lizkulturne učitelje s sodniškim izpitom, da se obvezno udeleže tekmovanja za III. zvezno ligo dane3 ob 14.30 in jutri ob 11 na stadionu ob Tvrševi cesti. Javite se vrhovnemu sodniku geoipetru Miroslavu Černetu in tehničnemu referentu Urošu Jenku.
Dne 3. oktobra iS49 se prične redna vadba za vse oddelke Telovadnega društva Ljubljana I v Narodnem domu, in sicer: — člani: torek in petek od 20.15 do 21.30, članice: ponedeljek in četrtek od 2U-15 do 21.30, mladinci: torek in petek od 19 do 20, mladinke: ponedeljek in četrtek od 19 do 20, pionirji: torek in petek od 18 do 19, pionirke: ponedeljek in četrtek od IS do 19, pomladek moški: torek in pe*tek od 16 do 17. pomladek ženski: ponedeljek in četrtek od 16 do 17. — Za ženski m moški pomladek se smatra mladina do 10. leta.
Telovadno društvo Ljubljana II. na Taboru prične z redno telovadbo v ponedeljek 3- oktobra po naslednjem urniku: ponedeljek in četrtek: pionirji od 17 do
18.	člani nad 35 iet od 18 do 19, mladinci od 19 do 20, člani od 20 do 21.30; — torek in petek: pomladek moški in ženske skupaj od 16 do 17, pionirke od 17 dolS, članice uad 30 let od 18 do 19, mladinke od 19 do 20 članice od 20 do 21.30; sreda: za vse oddelke od 17 do 19 športna gimnastika in igre. od 19 do 21-30 stilizirani plesi.
Timofejewa še vodi
Na ženskem prvenstvu FLRJ, ki Je v Ljubljani, so borbe iz kola v kolo ostrejše. Na včerajšnjem X. kolu je bila naj-zanimiTejša partija med Andričero in Timotejevo v kateri je imela bela v srednji igri. očitno premoč, ki je ni znala izkoristiti Po izmenjali dam ima Andri-fieva kvaliteto in kmeta več in ob prekinitvi izglede na zmago. Rezultati so tile:
Tomljenevič ■ Svetek 1:0, Jovanovič : Naumova 1:0 Bačič • Delak 0:1. Pongrao
Cvenkelj 0:1, Korhan : Krašovec 1:0; Andrič ' Timotejeva in Nagy : Vinceljak prekinjeni, partija Mišeska • Kudrna je odložena
Rezultata prekinjenih partij iz IX kola: Hrašovec : Nagy 0:1. Kndrna : Bačič 1:0.
Po X. kolu še veiln.i voni Timotejevo s 7 in nol (1) točke. Jovanovič 7 in pol, Cvenkelj 6 in po) (2), Vinceljak in Delak 6 in pol H). Tomljenovič in Bačič C in pol itd-
Danes je prost dan Igrali bodo odložene partije.
V oktobru oskrbovane planinske postojanke
Julijske Alpe: Koča pod Bogatinom, Koča Zlatorog. Erjavčeva koča na Vršiču, Ti. čarjev dom na Vršiču, Mihov dom, Kočo v Krnici, Dom na Komni, Dom Savica, Aljažev dom v Vratih, Koča pri Triglavskih jezerih (samo do 8. okt.) Triglavski dom na Kredarici, Koča Tamar;
Savinjske Alpe: Mozirska koča na Gol. teh. Dom na Korošici, Koča na Mali Planini, Češka koča na Ravneh. Dom na Krvavcu, Cojzova koča na KokrSkem sedlu, Koča na Kamniškem sedlu. Koča na Starem Gradu, Koča na Smohoru, Dom v Kamniški Bistrici;
Karavanke: Dom na Uršlji gori, Roblekov dom na Begunjščici;
Zasavje: Koča na Kalški planini. Dom na Mrzlici. Koč« na Kumu. Koča na Sv. Gori;
Škofjeloški hribi: Koča na Poreznu; Hleviške planine: Zavetišče in razgledni stolp na Hieviških planinah;
Gorjanci: Koča na Gorjancih:
Kras: Koča na Nanosu;
Pohorje: Mariborska koča. Zavetišče Peg-nik. Koča in razgledni stolp na Boču, Tinetov dom pri Sv. Arehu, Koča pri Treh kraljih. Koča pod Kremžerjevim vrhom. Koča Planinc-Tajzl.
Postojanke, ki bodo oskrbovane v zimski sezoni, brimo naknadno objavili.
•
Prijatelji motorizma vljudno vabljeni na motorne dirke, ki jih priredi Klub Ljudske tehnike Dolsko-Do’ v nedeljo 2. okt. ob 10 dopoldne v Dolu Dolskem. 2423-n
TEDEN MATERE IN OTROKA
Sobota. 4. oktobra:
Ob 48-30: »Sah z živimi figurami«. Prireditev bo na letnem telovadišču v Tivoliju. Predaja vstopnic za soboto v trafiki Ivanke Dolar, TyrSeva c. 12: kletna dvorana hotela Slon trenutno je tam 3. ženski šahovski šampionat); od 13 dalje na letnem telovadišču v Tivoliju.
Ob 17: »Rdeča kapica« v Šentjakobskem gledališču. Zaključena predstava za DIDe.
Ob 20: Veder večer s sodelovanjem Vaškega kvinteta. Ježka, Fantov na vasi (v Filharmonični dvorani). Prodaja vstopnic v Knjigami muzikalij na Kongresnem trgu.
mm VES'Tl
KOLEDAR
Sobota, 1. oktobra. Semislav, Remigij,
Nedelja. 2. oktobra: Miran.
SPOMINSKI DNEVI
1,—3. X. 1943. — Prvo zasedanje Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.
1. X. 1938. — Izšla prva izdaja »Zgodovine VKP (b)«.
1. X. 1938. — Hitlerjeva Nemčija si pri. svoji češkoslovaško Sudetsko pokrajino.
DEŽURNA LEKARNA
Centralna lekarna, Tromoetje. Trg Franceta Prešerna št. 5-
NEDELJSKA DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Ljubljana:	dr. Igličar Vinko, Tržaška
cesta št. 14, telef. 22-89, od sobote opoL dne do ponedeljka do 8. zjutraj.
Celje; dr. Fišer Jože, Kržišnikova ul. št. 2, od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj
•
Narodna m univerzitetna knjižnica. Izkaznice za študijsko leto 1949-50 se bodo izdajale od 3. do 15. okt. med 8. in 11. uto. Podrobnosti na oglasni deski.
2426-u
Opozarjamo vse svojce in znance dijakov- bivše meščanske šole na Viču, ki so v letih okupacije padli kot žrtve fašističnega terorja, da se čimprej osebno ali pismeno zglase na Komite LMS IX. gimn. zaradi odkritja spominske plošče.
2427:n
Folklorna sekcija MKUD Kajuh je začela z delom. Tovariši in tovarišice, ki imajo veselje do folklornih plesov, naj se javijo v upravi društva, Stari trg 8, vsak dan od 19 do 20.	— Uprava. 2429-n
Planinci, pozori Alpinistični odsek Ljubljana sporoča vsem interesentom, da bo plezalni tečaj za začetnike na Kamniškem sedlu 8. in 9. oktobra Prijave pri društvu do 5. oktobra. Pogoj za sprejem v tečaj je sigurno kretanje po markiranih potih. Vodstvo tečaja si pridržuje izbiro tečajnikov	2425-n
Zaradi motornih dirk bo v nedeljo 2. oktobra od 10 do 11 ves promet na cesti Ljubljana—Litij« zaprti Preusmerjen bo preko Ljubljana—Dobrunjo—Prežganje— Litija.	2424-n
Vsem bralcem Delavske knjižnice v Ljubljani sporočamo, da bo knjižnica od ponedeljka (1. oktobra) dalje odprta dopoldne od 10. do 12 in popoldne od 16. do
19.	uro
PRESKRBA
DELITEV MESA
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča potrošnike mesta Ljubljane da se bo delil prvi tedenski obrok mesa za mesec oktober od sobote. 1. do vključno petka 7. oktobra Meso si lahko nabavijo tudi zamudniki, bolniki, noseče dajalci krvi in udarniki.
V soboto 1 oki. od 6 do 12. in od 14-do 11. ure bodo delile meso poslovalnice za bolnike.
V	ponedeljek 3-, torek 4. in četrtek f. oktobra bodo delile meso od 6. do 12. ure poslovalnice na trgu, Wcifova 12, Gajeva-pasaža. Gosposvetska 6, Zaloška 22, Tržaška 81, Celovška 54 in Miklošičeva 17.
V	sredo 5. in petek 7. oktobra pa bodo delile meso od 6. do 12. in od 14. do 17. ure poslovalnice, ki so določene za delitev mes» bolnikom.
Cena in količina bosta nabita na vidnem mestu v prodajalni.
DELITEV MESA ZA LJUBLJANO OKOLICO
OLO Ljubljana okolica, poverjeništvo za trg. in preskrbo, obvešča vse okrajne klavnice, krajevne razdeljevalnice ter potrošnike, da se danes, 1. oktobra, deli meso samo n» odrezke mesa za september in to za ves mesec — ter na posebna nakazila za september ter po potrebi no nakazila za oktober.
Obračuni se morajo brezpogojno predložiti v ponedeljek 3. okt. Mesoprometu Ljubljana okolica.
Ministrstvo za trgovino in preskrbo LR Slovenije obvešča:
vsa podjetja (ustanove), ki izdajajo živilske nakazncie tudi za svojee delavcev in nameščencev, da morajo pred delitvijo nakaznic za oktober zbrati za svojce potrdila pristojnih krajevnih (rajonskih) ljudskih odborov, v katerih bo navedeno, e katerimi artikli so svojci že oskrbljeni iz lastnih virov, oziroma, koliko niso po. polni samooskrbo»anci. Potrdila morajo dostaviti podjetja (ustanove) okrajnim (rajonskim) ljudskim odborom le za tiste svojce delavcev in nameščencev, ki izkoriščajo zemljo.
Za svojce delavcev, ki ne izkoriščajo zemlje, torej za tiste, za katere ne bodo predložili potrdil, mora jamčiti podjetje, da niso samooskrbovanci ali delni oskrbovanci.
Potrdila glede samooskrboTanosti lahko ljudski odbor izda v obliki spiska Svojcev, ki ga podjetje (ustanova) predloži v pregled in potrditev ljudskemu odboru za vse družine delavcev (nameščencev), na čigar področju stanujejo.
Ljudske odbore opozarjamo v zvezi s tem na naša navodila, katera smo dali oblastnim in okrajnim ljudskim odborom v okrožnici Op. 1/1 štev. 52/1092 z dne 23. julija 1949.
Podjetja (ustanove) smejo izdajati nakaznice le tistim svojcem delavcev in nameščencev. ki stanujejo v območju okraja, kjer je sedež podjetja. Ce stanujejo svojci delavca ali nameščenca v drugem okraju, kakor je zaposlen družinski poglavar, prejmejo svojci nakaznice pri svojem krajevnem (rajonskem) ljudskem odboru, kolikor niso samooskrbovanci. Nakaznice prejmejo na podlagi potrdila podjetja (ustanove), pri katerem je dru. žinski poglavar zaposlen. Ta potrdila so dolžna podjetja takoj izstaviti in jih izročiti delavcem (nameščencem) ali Jih dostaviti pristojnim ljudskim odborom. Ce je več delavcev ali nameščencev iz enega krajevnega ljudskega odbora, se potrdilo lahko izda v obliki spiska.
NAVODILO PODJETJEM. USTANOVAM IN LJUDSKIM ODBOROM ZA VODENJE POTROŠNIŠKIH NAKAZNIC
Narodna banka opozarja vsa podjetja, ustanove in KLU, Ja morajo vse nakaznice pred izdajo žigosa;j in izpolniti z vsemi podatki, t. j. navesti Ljudski odbor, rajon, štev. potrošnika, pod katero je vpisan v podjetju, registrsko številko podjetja (n. pr.: reg. štev podjetja je 140, potrošnik je vpisan, pod zap. št. 12, se izpolni:	140/12), ime in priimek, poklic,
ulica in hišna številka. Ob prejemu nakaznice se mora potrošnik podpisati v rubriko »potrdilo prejema«. V primeru, da je potrošnik odsoten in je upravičen, da prejme nakaznico v tekočem meseca, lahko prejme in podpiše namesto njega prejem nakaznice pri podjetjih in ustanovah odgovoren uslužbenec, ki vodi izdajo nakaznic, pri KLO pa se lahko dvigne nakaznic: za takega potrošnika na osnovi pooblastila, ki s» priključi spisku potrošnikov. Pri uličnin poverjenikih lahko dvigne nakaznico le potrošnik sam. Za več potrošnikov lahko prejme in podpiše le družinski poglavar ali njegov namestnik. Na spiskih potrošnikov morajo podjetja ustanove in KLO v rubriki »kaj se potrošniku odreže« to zabeležiti, tako da je potrošnik, predeB podpiše prejem nakaznic, točno poučen, kaj se mu na nakaznici odreže (samooskrbovanci, neupravičeni izostanki, vključen v delo med mesecem itd-). Sedem dni po dvigu nakaznic — kolikor posamezne večje podružnice ne spremenijo rokov ali pozovejo podjetja, ustanov in KLO po dnevnem časopisju - morajo podjetja in ustanove ter KLO predložiti podružnicam Narodne banke v pregled potrjene spiske potrošnikov. Hkrati morajo vrniti vse novro-čene nakaznice skupno z Izpolnjenim obrazcem 1202 a v treh izvodih in vse neizkoriščene odrezke, odrezane od samo-oskrbovancev, od potrošnikov, katerim se odrežejo odrezki zaradi neopravičenih izostankov (Uradni list št. 60) itd. Isti odrezki se obračunajo Narodni banki na obrazen 1204 a in se nalepljene po količinah in po artiklih na makulaturnem papirju velikosti 10X25 predlože_ Podjetja, ki ne predložijo v določenem roku na pregled potrjenih spiskov potrošnikov in ne vrnejo vseh nevročenih nakaz, nio in neizkoriščenih odrezkov, ne bodo mogla dvigniti nakaznic za naslednji mesec in bodo predlagana pristojnim OLO za kaznovanje. Podjetja, ustanove in KLO predložijo vsak mesec sezname potrošnikov na obrazcih št. 3 v dveh izvodih, rekapitulacije pa v 3 (obrazec 1 202) pristojnim OLÖ. RLO. Tiskovine za spiske potrošnikov, rekapitulacije, obrazce za vračanje nevročenih nakaznic in obračune za neizkoriščene kupone, dvigajo pod-
jetja, ustanove in KLO pri podružnicah Narodne banke. Nakaznice, ki so bile prevzete na osnovi spiskov potrošnikov za posamezne potrošnike, lahko prejmejo le tisti, za katere so bile zahtevane. Podjetja n« smejo izdajati teh nakaznio potrošnikom, ki niso bili v seznamih. Za te morajo predložiti OLO nove reklama, cijske sezname. Skupno z osnovnimi živilskimi nakaznicami morajo podjetja in ustanove naročiti s posebnim priloženim dopisom tudi nakaznice za službena potovanja, tako da jih bodo lahko dvignili skupno z ostalimi rednimi nakaznicami. Prav tako morajo pri predlaganju neizkoriščenih odrezkov od rednih nakaz. njo predložiti tudi vse neizkoriščene odrezke od nakaznio za službena potovanja, katerih posamezni potrošniki niso izkoristili.
TOVARNA LIKERJEV IN SADNIH IZDELKOV. AJDOVŠČINA nudi industrijskim kolektivom LRS prvovrsten jabolčnik po maloprodajni ceni 12—• din za liter s 16 % rabatom pri vsaki količini. Kupec mora imeti »ode in odpremo izvršiti z lastnimi vozili. Naročila sprejemamo pismeno, brzojavno in telefonsko. Številka telefona Ajdovščina 19! Brzojavni naslov: Tovarna likerjev, Ajdovščina. Oskrbite člane kolektiva s ceneno in dobro pijačo.	3972-1
Šolstvo
IZREDNIM SLUŠATELJEM UNIVERZE IN VSEH VISOKIH SOL V LJUBLJANI
Rektorat Univerze v Ljubljani sporoča vsem izrednim slušateljem vseh fakultet Univerze in visokih šol, ki so obvezni v 6mis!u Uredbe o predvojaški vzgoji opravljati izpite iz teh predavanj, ter stanujejo ali so zaposleni na teritoriju MLO Ljubljana, da bodo obvezna predavanja za vse omenjene od 4. do 10. oktobra vsak dan od 16. do 19. ure v zbornični dvorani Univerze (Kongresni trg 11-1) razen nedelje 9. oktobra, ko bodo predavaja od 8. do 12. ure.
Prednja predavanja so strogo obvezna za vse tiste izredne slušatelje, ki so bili prejšnja leta vpisani na Univerzi in visokih šolah ter stanujejo ali so zaposleni na teritoriju MLO Ljubljana. — Za letošnje novince-izredne slušatelje ta poziv ne velja. — Opozarjamo vse tiste, ki ge morajo teh predavanj redno udeleževati, da bodo takoj po izvršenih predavanjih ispiti. — Rektorat,	39S5-I
Dekanat agronomske in gozdarske fakultete objavlja, da prično redna predavanja v ponedeljek 3. okt. za vse letnike ob 7. Predavalnici I. letnika agronomskega in gozdarskega oddelka sta v pritličju poslopja I. dr. gimnazije v Vegovi ulici (bivša realka), predavalnici II. in
III.	letnika sta na Poljanski e. 4
VSE DIJAKEj ki 29. septembra niso odšli v Pomorski tehnikom v Piran, obveščamo naj se zberejo v ponedeljek 3. oktobra točno ob 9 pred glavnim kolo. dvorom. Vozne stroške do Pirana plača vsak dijak sam.
if K O N C E R T
V Kranju bo v ponedeljek 3. okt. ob 20 koncert moškega zbora Prešerna pod vodstvom Petra Liparja. V Škofji Loki pa v torek 4. okt. ob 20.	.	2421-n
Opozarjamo na današnji Tedri večer ob 20 v Filharmoniji. Spored je pester. Izvajalci: Slovenski sindikalni kvintet, solista Bukovec Vilma iu Korošec Ladko, pri klavirju Marjan Vodopivec ter Mil-činski-Ježek. Vstopnice v koncertni poslovalnici. Kongresni trg 9 dopoldne od 9 do 12 In pol uro pred pričetkom v veži poslopja.	2430-n
Od danes naprej »prejema koncertna poslovalnica prijave za koncertni abonma za sezono 1949-56. Abonma ima 10 koncertov. ugodnost 25 % popusta na vstopnini.
2481-n
G L E D A L I Š C E
DRAMA LJUBLJANA
Nedelja. 2. okt. ob 20: Cankar: Hlapci. Izven- Predstava v okviru Tedna matere in otroka.
ŠENTJAKOBSKI ODER MESTNI DOM
Sobota, 1. okt. ob 17: VI. Nazor-dr. Gradnik: Rdeča kapica, predstava v okviru Tedna matere in otroka.
SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE
Sobota. L oktobra ob 19.30:	P. Golia:
Sneguljčica. — Slavnostna otvoritev gasilskega tedna. — Za predstavo v petek naj okr. šolski sveti pravočasno dvig. nejo vstopnice.	2391-n
SPOitnu ZA SUBOTO
Poročila: 5-15, 620. 12-30, 14.30. 1920 in ob 22.00 uri.
5.00	Pozdrav delovnim ljudem; 6.00 Jutranji koncert; 12.00 Iz koncertov in simfonij P. I. Čajkovskega; 12.45 Zabavna glasba; 13.00 Pester opoldanski spored; 14 00 Igra Veseli kvartet; 14.45 do 15-30 Igra Stojan Stenovič s svojo kapelo — vmeg ob — 15.15 Tedenski fizkuiturni pregled; 18.30 Igra orkester Kalman Koči (prenos iz Zagreba); 19.00 Iz sodobne književnosti; 19.15 Jaques Ibert: Pristan, simfonična pesnitev; 19.45 Zabavna glasba; 20.00 Tedenski politični pregled; 20.20 Slovenska narodna glasba (prenos v Zagreb); 20.50 Peter Zorko, pomočnik ministra za notranje zadeve: Ustanovitev gasilske zveze LRS; 21.00 Veder večerni spored; 21-30 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana n. v. Bojana Adamiča (Prenos v Zagreb); 22. 30 Lahek nočni spored.
Umrli soi
Sporočamo žalostno vest, da je r 82. letu starosti umrl naš dragi Anton Novak, kapetan v pokoju. Pokopali ga bomo na magdalenskem pokopališču na Pobrežju 1. oktobra ob 15. Maribor, 29. septembra 1949. žalujoči: Leopoldina, žena, Mara Novak-Ceplč, hči, Ante, sin in ostalo sorodstvo. 8986-1
Vsem sorodnikom, in znancem sporočam. da mi je umrl oče Ivan Kresnik, železniški upokojenec. — Pogreb dragega pokojnika bo v soboto dne
1.	oktobra ob 16-30 Iz mrliške vežice
sv. Frančiška na pokopališče, žalujoča hčerka Malči Torelll z družino. — Ljubljana. 29. septembra 1949,	39S3-I
Dne 29. septembra je umrla naša draga žena, mama ln stara mama Helena Bidovec roj. Brejc. Pogreb bo lz hiše žalosti — Srednja vas pri Golniku v nedeljo 2. oktobra ob 9. dopoldne, žalujoči: mož Jožef, sinova. hčere ter ostalo sorodstvo.
Umrla je po mučni bolezni naša dobra žena, mati In stara mati Ivanka Rakušček roj. Marolt. Pogreb bo v soboto 1. okt. ob 16. na Bledu, žalujoči Franc Rakušček, soprog; Slavka Rozman, hči; Jakob Rozman, zet; Franci Rozman, vnuk; Minca, Franica, Kati, Jera, sestre; Janez, brat; ln ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom in znancem sporočam da je po težki bolezni preminul moj dragi mož Anton Genussi. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo
2.	oktobra ob 15. lz kapelice sv- Antona na Žalah, na pokopališče Ste-panja vas. žalujoča žena ln ostalo sorodstvo.
Obrat in sindikalna podružnica DES. Gornja Radgona, sporočata, da je umrl tov. Ivan Vajda, elektromon-ter. Ohranili ga bomo v častnem spominu.
N Ö
LJ UB .LJ AN A UNION:	sovjetski film
»Bogata nevesta«, tednik. Predstavi ob 16J5 in 18.15. — MOSKVA:	švedski
film »Tuja luka«, tretji kongres NOH. Predstave ob 16-15,	18-15 in 2015. —
SLOGA: ševdski film »Tuja luka«, Zima 49. Predstave ob 16.30, lb .30 ia 20.30. — TIVOLI: francoski film »Serenada«, tednik. Predstava ob 20. — TRIGLAV: avstrijski film »Dunajska melodije«, tednik. Predstava ob 20. — SISKA: ameriški film »Državljan. Kane«, tednik. Predstava ob 20. MARIBOR PARTIZAN: ameriški film »Plinska luč«. Obzornik 36. — UDARNIK: avstrijski film »Dunajske melodije«, tednik. — POBREŽJE: ameriški film »Morilci so med nami«, tednik. CELJE METROPOL: ameriški film »Gospa Curie«, Mesečnik JA S- — DOM: francoski film »Ljubavni sen«, tednik, KRANJ STORŽIČ: ameriški film »Straža na Renu«, tednik. — SVOBODA: francoski film »Boj za progo«, tednik. KAMNIK: sovjetski film »Rdeča ruta«*
JESENICE MESTNI: sovjetski film »Ml iz Kronštata«. tednik. Predstavi ob 18 in 20.
NOVO MESTO: sovjetski film »Srečanje Ne Labi«. Predstavi ob 18 in 20.
PTUJ: švedski film »Ko cvetijo livade«, tednik.
•
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo LRS
vabi na predstavo dokumentarnega re_ portažnega filma »Po otroških zdravstvenih ustanovah Slovenije«, ki se predvaja 2. oktobra ob 20. v Mladinski dvorani (Frančiškanska ulica).
«nitiiiititi(9ii!iiiMaiiiiitititiii9iiiiiiiiti(iii«iiitiijii(tiiiii»ii
Kakšno bo-----------------
mtmt
orihodnji j
teden
(Napoved je izdelana po proučitvi pojava Singularität in analogij.)
V	prvi polovici tedna nestalno 5 pogostimi padavinami, v drugi polovici tedna zboljšanje, že konec tedna ali *»-četek drugega tedna zopet nestalno s pogostimi padavinami oziroma celo trajen dež.
V	zaledju hladne fronte, ki je prešla naše ozemlje 24. septembra, se je razvilo področje visokega zračnega pritiska po ■tipu antipasatne cirkulacije- Zaradi subote višjih zračnih plasti so se nočne temperature ob zemeljskem površju približale ničli (v višinah pa so se nasprotno temperature dvignile). Ker je lepo vreme antipasatnega tipa vedno zelo vztrajno, bo deževna doba, ki se je prvotno pričakovala v drugi polovici tekočega tedna, nastopila šele konec tedna (t. j. v soboto 1. oktobra, najkasneje pa v nedeljo 2. oktobra) _
V	Ljubljani 29. septembra 1949.
Dr. Vital Manohin.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 30. septembra: Nadaljnji razkroj anticiklona iu:d srednjo Evrope povzroča vdor hladnega zraka na kontinent. Depresija nad Biskajskim zalivom ima smer proti vzhodu in. ustvarja mo/ae padavine v zahodni in južni Franciji. Zaradi tega 8e bo vreme v Sloveniji poslabšalo.
VREMENSKA NAPOVED za soboto 1. oktobra:
Po megli v Jutranjih urah naraščajoča oblačnost z rahlimi krajevnimi padavi. nami v popoldanskih urah. zlasti v Primorju. Temperatura do IS» C. Prevladovali bodo jugozahodni vetrovi.
Dews Diderot
i
f m u m % j
(Napisana 1. 1760. — Objavljena 1. 1796.). UVODNA NOTICA
Pred ietom 1759 se je obrnila mlada redovnica
Suzana Simonin na sodišče, da ni razdrla prisiljeno zaobljubo. Diderotov prijatelj markiz Croismarski se je tako živo zanimal za neznanko, da je prigovarjal v njeno korist vsem članom zgornjega doma. Uboga Suzana je pravdo vkljub temu izgubila. Ko je gospod Croismarski leta 1760. zapustil Pariz, je prišlo Grimmu in Diderotu na misel, da sta mu pisala v imenu nune, ki je baje pobegnila iz samostana, se mu zahvalila za dobrohotnost in ga prosila opore. Odtod dopisovanje, iti je bilo pri markizu zelo prisrčno, uri sestri Diderotu-Simoninovi pa izvrstno izmišljevano. Grimm je 1770. leta objavil dopise v celoti, ki se po navadi prilaga temu romanu. Ker je gospod Croismarski silno pritiskal, da bi spoznal svojo varovanko, sta morala bistroumneža odločiti, da mu nesrečna dopisnica umre Markiz je spoznal šele mnogo kasneje nedolžno mistifikacijo, katere poštena in plemenita žrtev je bil Se je bila Diderotova domišljija ob tej dopisni igri razgrela? Se je ulovil v lastno zanko? Ali mu je pa vdahnila dogodivščina resnične Suzane Simoninove misel na knjigo? Naj bo kakor koli. !<• septembra 1760 je pisal gospodični Volandovi:	»Odnesel sem semkaj NUNO katero
»cm nadaljeval, če bom le utegnil«. Lahko si mislimo, da je do'gn delal na njej Leta 1770 je menil Grimm, da »ni ta roman nikoli drugače eksistiral, kakor v odlomkih« in da je izgubljen. Vendar ie verjetno, da je bilo to pisateljevo glavno delo takrat že končano, a je bile znano !e v Iragmentih v Holbachovem* in Epi-naynem** krogu. Nuna je bila ostala v rokopisu in
* materialistični in ateistični modroslovec (1723 do 1789). — on prev
** pisateljica zanimivih spominov (1726—1783).
jo je izdal šele leta 1796. knjigarnar Buisson. Na odločitve Narodne skupščine leta 1790.. ki so ukinile verske redove, torej ni mogla vplivati.
»Celotno delo, pravi sodobni kritik Jean Devaines, je silno zanimivo. Reforma, katero naj bi bilo povzročilo. pa se je izvršila pred njegovo objavo.«
A dasi bi bila Nuna samo nazaj segajoče odkritje prejšnjih napak in minilih grozot, ostane vkljub temu eden najginljivejših proizvodov duha, spomenik umetnosti in jezika.
C e prejmem odgovor gospoda markiza Crolsmarskega, mi pomore do prtih vrstic te povesti. Želela sem ga poznati, preden mu pišem. Svetovnjak je, odlikoval se je v službi; je prileten; bil je oženjen; ima hčerko in dva sinova, ki jih ljubi in ga imajo tudi oni srčno radi. Plemenitega rodu je, izobražen, duhovit, veder; pri srcu so mu lepe umetnosti, zlasti pa je originalen. Hvalili so mi njegovo čustvenost, častivrednost in pravičnosti; in po živem zanimanju, ki ga je pokazal za mojo zadevo, ter po vsem, kar sem o njem izvedela, sem presodila, da nisem storila napak, ko sem se obrnila nanj.
A na to ni misliti, da bi se odločil spremeniti mojo usodo, ne da bi vedel, kdo sem; in prav zato sem sklenila premagati samoljubje in odpor v sebi ter lotiti se teh spominov, v katerih slikam brez daru in umetnosti, s preprostostjo svojih otroških let in iz svoje iskrene duše del svojih nesreč.
Ker bi utegnil zahtevati moj zaščitnik ali bi pa morda mene prijelo, da bi končala spomine šele v času, ko bi se mi odmaknjeni dogodki že zabrisali v spominu, sem si zamislila, da mi bo zadostovala v ta namen kratka vsebina, ki jih končuje, in globoki vtis, ki ml ostane od njih do konca dni, pa se jih bom točno spominjala.
Oče mi je bil odvetnik. Mojo mater je bil oženil, ko je bila že starejša; imel je z njo tri hčere. Imel je toliko pod palcem, da bi bil vse tri z lahkoto zadostno preskrbel, moral bi bil pa kajpada gojiti do vseh treh enako ljubezen, v čemer ga žal ne morem pohvaliti.
Po duševnih vrlinah in vnanjosti, po značaju in nadarjenosti sem obe sestri gotovo presegala; in podoba je bilo, da Je to moje starše žalostilo. Ker so bile prednosti, katere sta mi podelili narava in pridnost, zame vir bridkosti, sem si že od rane mladosti želela, da bi jima bila podobna, samo da bi bila ljubljena, miljena in cenjena ter bi mi bilo vse oproščeno kakor njima. Ce se je primerilo, da Je rekel kdo moji materi: »Ljubke otroke imate...,a ni to nikdar veljalo meni. Zaradi te krivice sem bila včasih pošteno maščevana, toda ko smo bili zopet sami, sem tako drago plačala pohvale, katerih sem bila deležna, da sem si bolj želela brezbrižnosti in celo žalivk kakor pa pohvale; čim več prednosti so mi tujci izkazovali, tem bolj so moji pihali, ko so odšli. Joj, kolikokrat sem Jokala, zakaj se nisem rodila grda, neumna, bedasta, ošabna, skratka z vsemi hibami, katere niso naših staršev na sestrah nič motile. Vpraševala sem se, odkod to čudno nagnjenje v sicer poštenem, pravičnem in pobožnem očetu in materi. Naj vam priznam, gospod? Nekaj besed, ki so očetu v Jezi ušle, — bil je namreč silovit —; nekaj okoliščin, ki so se sčasoma nabirale, besede sosedov, pogovori med slugami so mi dali slutiti razlog, ki bi starše nekoliko opravičeval. Morda oče ni bil čisto na jasnem glede mojega rojstva; morda sem spominjala mater na storjeni greh in na nehvaležnost človeka, katerega je preveč slušala; kaj vem? A če bi bile te sumnje neosnovane, kaj tvegam, ko jih vam zaupam? Vi zažgete ta dopis. Jaz vam pa obljubim, da zažgem vaše odgovore.
Ker smo se rodile kar druga za drugo, smo hkrati odrasle. Prihajali so snubci. Za starejšo sestro je hodil dražesten mladenič; .kmalu sem opazila, da pase oči na meni, in uganila, da je vnema do sestre !e navidezna. Zaslutila sem, kakšne bridkosti mi lahko to nagnjenje nakoplje, in opozorila sem na to mater. Mogoče Je bila to edina stvar v mojem življenju, ki ji je bila pogodu, in poglejte, kakšno plačilo sem žela.
Štiri ali koliko dni nato so mi povedali, da sem določena za samostan, in že drugi dan so me odvedli tja. Doma mi Je bilo tolikanj hudo, da me ni ta dogodek prav nič potrl; odšla sem kar dobre volje v svoj prvi. samostan, Sv. Marijo. Ko me sestrin ljubimec ni več videl, me Je pozabil in se z njo oženil. Imenuje se go-
spod K-----------; notar je in biva v Corbeilu, kjer živi
v silo nesrečnem zakonu. Druga sestra se Je omožila z nekim gospodom Bauchonom, trgovcem s svilo v Parizu, ulica Quincampoix, in ji je ž njim precej debro.
Ko sta se sestri poročili, sem bila prepričana, da bodo sedaj pomislili name m me nemudoma vzel: iz samostana. Tedaj mi je bilo šestnajst let in pol. Sesiri sta dobili precejšnjo doto in obetala sem si slično usodo, in glavo so mi baš polnili zapeljivi načrti, ko so mo poklicali v govorilnico. Bil Je oče Serafin, materin soc vednik, ki Je bil tudi moj. Zato mi je z lahkoto pet-rpi' namen obiska: šlo je za to, da vstopim v red. Čudnemu predlogu sem se postavila po robu in sem mu - r-izjavila, da ne čutim nikakega veselja do redovniške« • stanu. »Zelo mi Je žal, mi je dejal, zakaj vaši starši so potrošili vse za sestri in ne vidim, kaj bi mogli v svoji" sedanjih skromnih razmerah storiti za vas. Premislite, gospodična; treba bo ostali za vedno v tej hiši ali p? oditi v kak podeželski samostan, kjer vas sprejmejo z? zmerno plačilo in odkoder izstopite šele ob smrti roditeljev, na kar utegnete še dolgo čakati .« Bridko sem tožila in točila grenke solze. Prednica je bila obveščena: ko sem se vračala iz govorilnice, me je čakala. Bila sem pobita, da ne morem povedati, kako. Vprašala me Je: »Le kaj vam Je, dragi otrok? (Vedela Je bolje od mene, kaj mi Je.) Kakšni pa ste? Takega obupa sploh še nisem videla; kar drhtim. Ste mar izgubili gospoda očeta ali gospo mater?«
Vrgla sem se Ji v objem, hoteč ji odgovoriti- »EJ. ko bi bog to hotel!...« pa sem samo vzkliknila: »2al, nimam ne očeta ne matere; nesrečnica sem. ki jo zaničujejo in jo hočejo tu živo pokopati.«
Pustila sem, da šem se izihteia, in počakala, da sem se umirila. Pojasnila sem ji natančneje, kaj mi je bilo sporočeno. Videti je bilo, da me pomiluje; obžalovala «ne je in podžigala, naj ne sprejmem stanu, do katerega ne občutim veselja; obljubila mi Je. da bo molila, svarila in prosila. Joj, gospod, kako so te samostanske prednice prekanjene! Se sanjati se vam ne more. Res Je pisala. Naprej je vedela, kake odgovore dobi; povedala mi Jih je; in šele po daljšem času se mi je posvetil dvom v njeno poštenje.
Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica štev, 5/H, ~ Telefon uredništva In uprave štev. 55-22 do 55-25, telefon uprave za ljubljanske naročnike štev« 38-23. — Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Odgovorni
urednik Cene Kranjc