•o Its ïo -en im icn !o o\ Citre - ljubezen Janje Brlec Duhovnikova »kačica« miji^ 90,6 95,1 95,9 100,3 DNI INPE1 IK fEK Št. 17/Leto 67/Celje, 28. februar 2012/Cena 1,10 EUR □ Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić Športniki nas še razveselijo Ste si še lahko privoščili počitnice? UP Časi so taki, da smo vse manj dobre volje, nas pa vsaj občasno razveselijo športniki. Za evforijo je konec tedna poskrbel Robert Kranjec, svetovni prvak v smu- Celjan ponuja pomoČ čarskih poletih, nič manj pomembna pa nista dosežka »naših« atletov: Martina hreZdomCU Ratej je trenutno najboljša na svetu v metu kopja, Robertu Rennerju (na sliki) orezaOmCU prm pa je v skoku s palico to ušlo le za las. pt^^h 11 ^^Hkfl Htw SPODBUDNA ZGODBA Botticelli s hriba nad Olimjem Kraljice ljudskih dobrot ÂKCUA NAJMfiniRANTKA j INHAJNUnURANT Glasovanje v prvem krogu samo še jutri! NASA TEMA NOVI TEDNIK Počitnice -enotne ali razdeljene? Zimske počitnice za naše šolarje so končane, včeraj so se učenci in dijaki po vsej Sloveniji vrnili v šolske klopi. Bodo enotne zimske počitnice ostale tudi prihodnje leto ali bo novi resorni minister Žiga Turk znova uvedel deljene, kakršne smo v Sloveniji poznali do predlani? O tem vprašanju se bo mi- počitniški termin prepolovljen. nister Turk, ki je ob izvolitvi napovedal temeljit razmislek, dokončno odločil ob sestavljanju koledarja za šolsko leto 2012/2013 - a nekaj izkušenj z enotnimi zimskimi počitnicami se je v dveh letih vendarle nabralo. Turistični delavci lani glasni Medtem ko so turistični delavci - tako žičničarji kot v zdraviliščih - še lani ostro protestirali, letos skorajda ni bilo slišati pritožb, da zaradi poenotenja počitnic na zgolj en teden izgubljajo posel in zaslužek. Spomnimo, da so lani že kakšnih 14 dni pred začetkom počitnic opozarjali, da ni dobro strniti počitnic zgolj na en teden. Da bodo tako imeli manj nočitev in obiska, saj bo Hkrati bodo smučarji in kopalci nezadovoljni zaradi gneče, so še dodajali. In morda s temi opozorili odvrnili marsikatero družino, ki se je lani nameravala vsaj za kak dan ali dva podati na slovenska smučišča ali v zdravilišča. Letos teh opozoril - vsaj v tolikšni meri kot lani - ni bilo slišati. In ko smo v uredništvu preverjali, kako se počitnice »poznajo« v smučarskih središčih in zdraviliščih na Celjskem, tudi nismo izvedeli nobene na račun enotnih počitnic. Res pa je, da se skrajšuje čas, ki ga gostje preživijo pri njih. Če je bila včasih »smuča-rija« tedenska, se družine zdaj odločajo predvsem za tri- ali največ petdnevne pakete. A to lahko najbrž bolj pripišemo splošni krizi kot poenotenju Ne le za smuko na smučiščih, med letošnjimi počitnicami je tudi ponekod po nižinah ostalo dovolj snega vsaj za kepanje in igro. Foto: GrupA (arhiv NT) počitnic na območju države, so nam povedali tako na Ro-gli kot na Golteh, kjer so sicer imeli vse počitniške dni dobro zasedena smučišča. Večina staršev za enotne, šolarji za daljše Ob lanski uvedbi enotnega počitniškega časa so bili naj- bolj zadovoljni v tistih družinah, kjerimajošolarje na različnih koncih Slovenije. Res je namreč, da takšnih, kjersemlajši otrok šola v domačem kraju, starejši pa kot srednješolecnaobmočju Ljubljane ali Maribora z okolico, ni takomalo.Še več težavje bilo v razširjenih družinah, ko sebratranciinsestričnekljub počitnicam niso mogli družiti - dedkiinbabice pa so tehtali, kaminza koliko časa »svoje« počitničarje peljati prvi in po-temšedrugiteden. Vdruži-nah, kjer teh težav ni bilo, se do enotnihali deljenihpoči-tnic večinoma niso opredelje-vali.Bolj jih jezanimalo,kako (in s koliko denarja) bodo po-čitnicesplohpreživeli. Letos objavljene spletne ankete kažejo, da dobra polovica tistih, ki so odgovarjali, podpira enotne počitnice po vsej državi. In šolarji? Ti so bolj kot o terminu razmišljali otrajanju počitnic - zimske počitnice bi bile najboljše, če biza vse slovenske šolarje trajale 14 dni, torej _ IVANA STAMEJČIČ Izkušnje iz tujine Naša bralka Nika in njen mož sta pred rojstvom otroka vsako leto hodila na smučanje v tujino. Pravita, da je za družine še vedno cenejše smučanje v Sloveniji. Če pa si želiš prave smuke, kjer so proge dolge kilometre in kilometre, kjer nikoli ne stojiš v vrsti za sedežnico, potem pa prideš še v vrhunsko opremljeno kočo, je treba iti v tujino. Ta je za dva lahko tudi precej poceni. Glede na kakovost, seveda. Nika je bila z možem nekajkrat v Franciji, Avstriji in Švici. Vedno sta se na smučanje odpravila z več drugimi pari, s katerimi so skupaj rezervirali celo hišo. Če rezerviraš nekaj mesecev prej, lahko za teden bivanja plačaš le 100 evrov na osebo. Hrana pri tem ni všteta. Pred tremi leti sta se odpravila na smučanje v Francijo, v smučarsko meko, imenovano Les trois vallées ali po naše Tri doline. Najbolj znano smučarsko središče teh treh dolin je Val Thorens. Šest parov je najelo hišo, v kateri je bilo šest spalnic in vsaka spalnica je imela svojo kopalnico. V hiši so bili velik jacuzzi, savna, kamin in ogromno drv, kuhinja z vsemi pripomočki, v dnevni sobi je bila velika televizija, v garaži pa grelec za smučarske čevlje. Vsako jutro jih je pred vrati čakala velika košara svežih kruhkov za zajtrk. Za to razkošje so odšteli 130 evrov za osebo za en teden. Hrano so si pripeljali iz Slovenije, na smučišče pa so vsak dan odnesli pripravljene sendviče, ker je hrana na smučišču precej draga. Cel teden smučaš, a ne presmučaš vseh prog Smučarjem je pomembno predvsem, kako in koliko se bodo lahko nasmučali. Nika je imela v Franciji 150 metrov od hiše oddaljeno sedežnico, do katere so se lahko od hiše prismučali. Sedežnica jih je odpeljala v sistem, v katerem je kar 600 kilometrov povezanih prog. Večina sedežnic ima šest sedežev, nekaj jih je tudi z ogrevanimi sedeži in pokritih (po tem so sicer najbolj znana avstrijska smu- TOREK SREDA ČETRTEK PETEK 18 1 IQE1EQI čišča). Proge so široke, dolge, gneče ni, zaradi česar se smučarji počutijo bolj varno. In smučarske vozovnice? Odvisno, koliko prog bi smučar rad presmučal. Za ves 600-kilometrski sistem je danes treba odšteti 240 evrov za ves teden. Za eno dolino, ki še vedno vsebuje toliko prog, da jih v enem tednu komaj presmučaš, stane tedenska smučarska vozovnica 140 evrov. Francija je draga predvsem zaradi vožnje do tja. Trenutno bi za pot do tja in nazaj en človek (če bi se peljal sam) odštel 320 evrov. V to so všteti bencin, cestnine in tuneli. Nika je odštela približno 80 evrov, saj jih je več potovalo v enem avtu, še ceneje bi bilo, če bi šli s kombijem ali z manjšim avtobusom. Nika pravi, da sta z možem takrat porabila za celoten dopust 460 evrov na osebo. Ob tem dodaja, da je treba vedeti, da sta šla smučat marca, ko ni več sezone. Slaba stran je le vožnja, ki traja kar deset ur. Za družine je tako morda bolj primerna Avstrija, ki je bližje, smučišča so urejena in proge dolge. Zdaj ko sta z možem starša, pravita, da bodo prva leta zagotovo zimske počitnice preživljali na domačih smučiščih. Za otroke, ki se šele učijo smučati, 600 kilometrov prog pač nima smisla. ŠPELA KURALT Foto: GrupA (arhiv NT) Vrsta vozovnice Rogla Golte Katschberg 2x odrasli 58 evrov 54 evrov 78 evrov Mladina 25 evrov 21 evrov 32 evrov Otroci do 14 let 16 evrov 16 evrov 19,5 evrov Skupaj na družino 99 evrov 91 evrov 129,5 evrov Štiričlanska družina mora za celodnevni obisk smučišča na Rogli odšteti približno100 evrov in nekaj manj na Golteh. Karte na avstrijskih smučiščih so dražje, a so daljše in številčnejše tudi proge. Naša smučišča so bila med počitnicami polna, marsikdo pa še vedno raje izbere tujino. 7-dnevno smučanje Rogla Bad Kleinkirchheim Nastanitev za 4 osebe 588 evrov 707 evrov Vozovnica 2x odrasla 268 evrov 398 evrov Vozovnica mladinska 116 evrov 160 evrov Vozovnica otroška 73 evrov 100 evrov Skupaj 1045 evrov 1365 evrov Cene nastanitev v smučarskih središčih so različne. Apartma za štiričlansko družino na Rogli bi tako za sedem dni znašal 588 evrov in v avstrijskem Bad Kleinkirchheimu dobrih 700 evrov. Če k temu prištejemo še šestdnevno smučarsko vozovnico, mora na Rogli družina za zimski oddih odšteti 1.045 evrov in v Bad Kleinkirchheimu 1.365 evrov. NOVI TEDNIK NASA TEMA 3 Letni stroški smučanja štiričlanske družine 1035 500 388 I Letni družinski dohodek I Oprema in obleka Vozovnice I Hrana in pijača Zimske počitnice šolarje s starši bolj kot kadarkoli vabijo na bele strmine in v bazene. Pa si lahko povprečna slovenska družina sploh privošči tovrsten oddih? Najprej pomislimo na visoke stroške smučarskih vozovnic. A za vsem tem se skrivajo tudi stroški smučarske opreme in obleke, loči še za kosilo, pa približno približno 80 evrov. ki lahko krepko oklestijo družinski proračun. Tako mora štiričlanska družina z enim otrokom innajstnikom za povprečno smučarsko opremo ter obleko odšteti slabih 2 tisoč evrov. Sreča je, da opreme ni treba menjavati pogosto. Predvideli smo, da jo zamenjamo na pet let,kar pomenina leto slabih 400 evrov. Seveda so velikstrošektudi smučarske vozovnice, ki za štiričlansko družino na dan znesejo kar dobrih 100evrov.Da ne govorimo o hrani in potnih stroških.Ugotovilismo,da stroški 10-dnevnega smuča-njavSlovenijiza štiričlansko družino znašajo 8 odstotkov družinskega proračuna - dve povprečni mesečni plači. Tudistroškiobiska bazena niso zanemarljivi, a so kljub temu za povprečno družino šesprejemljivi. Za celodnevni obisk bazena mora tako štiričlanska družinav povprečju odšteti približno 45 evrov. Vprimeru,dase od- Alternativa lahko še slajša Najceneje je vsekakor se-detidoma, a le kratkoročno. Dolgoročno je treba vlagati v svoje telo in duha.A ne skrbite, tudi brez debelih denarnic lahko naredite nekaj zase. V dobri družbi oziroma v krogu družine se lahko med počitnicami enako kot sicer dodobra na-užijemo zimskih radostitudi streljaj od doma. S sanmi se lahkopovzpnemo na enega od vrhovinsenazaj spustimo po zasneženi cesti. Prav Vrsta vstopnice Laško Podčetrtek Lenti 2x odrasli 30 evrov 30 evrov 14 evrov Mladina 12,5 evra 15 evrov 7 evrov Otroci do 14 let 9 evrov 10 evrov 5,2 evra Skupaj na družino 51,5 evrov 55 evrov 26,2 evra Družinska vstopnica 44 evrov 46,5 evra 26,2 evra Tudi doma je lepo Štiričlanska družina z dvema povprečnima plačama, ki se na leto odpravi smučat desetkrat, za stroške smučanja porabi 8 odstotkov letnega družinskega proračuna. Najbolj jo udarijo po žepu vozovnice, ki za dan smučanja stanejo slabih 100 evrov. Na grafu so stroški prikazani v evrih. Si še lahko privoščite zimski oddih? Vsi šolarji zimskih počitnic seveda ne preživljajo na smučanju ali kopanju v termalnih bazenih. Tega se zavedajo tudi v občinah na Celjskem. V minulih počitnicah so imeli največjo izbiro, kako vsak dan preživeti nekaj pestrih uric, učenci in dijaki v obeh mestnih občinah, zanimivo pa je bilo tudi v Šentjurju. CELJE - Počitničarjem so spet brezplačno odprli vrata zimskega bazena, kegljišča in golovške dvorane D, kjer so lahko igrali badminton. Vsak dan ob dopoldnevih so lahko tudi drsali, dekleta so povabili na aerobiko v Top-Fit, fantje pa so lahko igrali mali nogomet. Že tradicionalno so počitniške dejavnosti pripravili tudi v Celjskem mladinskem centru in Medobčinskem društvu prijateljev mladine Celje, počitničarji pa so lahko obiskali tudi dve brezplačni kinopredstavi v Mestnem kinu Metropol. In da najmlajši, ki še ne hodijo v šolo, niso bili čisto prikrajšani za počitnice - so jih v spremstvu staršev povabili na predstavo Škratovega lutkovnega gledališča. VELENJE - Medobčinska zveza prijateljev mladine je pripravila v vili Mojca začetni tečaj računalništva, na voljo so bile različne družabne igre, šolarji so lahko izbirali med različnimi ustvarjalnicami, popeljali so jih tudi na izlet na Golte. Prav tako je bilo poskrbljeno tudi za številne športne aktivno- sti. Otroci so na strelišču SD Mrož streljali z zračno puško, plavali v bazenu, v Rdeči dvorani pa igrali nogomet in rokomet. Za počitničarje so za vsega 15 evrov pripravili tudi Zimski tabor Zmaga Kuštrina, kjer so ves teden igrali namizni tenis, badminton, odbojko, tenis, streljali in plavali. ŠENTJUR - Počitniške dejavnosti za učence in dijake so na svojevrsten način znova zastavili v Mladinskem centru Šentjur. Namesto da bi otroke in mladostnike vabili k sebi, se je ekipa animatorjev vsak dan vsaj za dve uri ustavila v večjih krajih po občini. Tako so s programom, sestavljenim iz ustvarjalnih delavnic in družabnih iger, obiskali Kalobje, Gorico pri Slivnici, Planino pri Sevnici, Grobelno, Dramlje, Dolgo Goro in seveda en dan ostali tudi doma, v Mladinskem centru Šentjur. Druženja šolarjev in dijakov so bila dobro obiskana, kar pomeni, da večina počitnic le ni preživljala zgolj pred domačim računalnikom ali televizijo. Za počitničarje so bile vse te dejavnosti brezplačne ali pa so morali starši v žep seči zgolj po nekaj evrov, in sicer za kritje najnujnejših stroškov za izvedbo delavnic. O tem, da se da z malo domišljije in povsem brez ali le z malo denarja tudi doma početi veliko zanimivega, pa tako ni treba izgubljati besed. IS Misija EMA 2012 tako lahko potešimo željo po smučanju in obenem učimo otroke na obronkih okoliškega hribovja. Kmetje lahko za vaške otroke pripravijo celo vlečnice in fantje skakalnice. Nizke temperature ne povzročijo le škripanja pod nogami, kar je kot nalašč za sprehod, ampak tudi zalede-nele mlake, ki kar vabijo na hokej in drsanje. Ne ujemite se v začaran krog tarnanja, da ni denarja za rekreacijo. Nemalokrat se je treba le ozreti okoli sebe, imeti nekaj domišljije, predvsem pa volje in z malo denarja, zdobro družbo in s pozitivnimi mislimi lahko zase ter za svoje bližnje naredite še veliko več. ŠPELA OŽIR Vsi tisti, ki merite svojo kvaliteto dopusta z nadihanim svežimzrakomin vamjesmučanje le ena od zimskih aktivnosti, ki vam popestrijo dni z družino, ste najverjetneje s ponudbo slovenskih smučišč več kot zadovoljni. Vsi ostali, ki so vam na prvem mestu prevoženi kilometri, se najverjetneje odpravite vtujino, kjerselahkonaužijete belihstrminčez glavointo velikokratzaenako ceno kot v Sloveniji. Tudi obiski term na Madžarskem postajajo medSlovenci čedaljebolj priljubljeni. Pestra ponudba, ugodne cene in za večino Slovencev nepoznana Madžar-skanudijozanimiv oddih, kiga lahkopopestrimo še z različnimi ogledi. MOŽ, PES IN PAJEK ^ Bori Zupančič Celodnevni obisk bazena štiričlansko družino v Laškem stane približno 44 evrov, v Podčetrtku dober evro več. Za manj denarja lahko družina obišče madžarske terme. »Če zmagamo v Azerbajdžanu, bomo izvedbo naslednjega Evrosonga prepustili našim strokovnjakom za univerzijado, košarko in kulturo Direktor Simon Tot odločitev o vodenju Teša prepušča lastnikom. Da s pogoji Vlada s petimi pogoji soglaša s poroštvom države za najem kredita za blok 6 - Napovedane menjave tudi v Tešu Vlada je v četrtek pogojno podala pozitivno mnenje na zakon o državnem poroštvu za najem 440 milijonov evrov posojila, ki ga bo Termoelektrarna Šoštanj najela pri Evropski investicijski banki. Zakon je v parlamentarno proceduro vložil poslanec Srečko Meh. Spomnimo, da smo o za- za dokapitalizacijo Holdinga konu veliko govorili že za časa prejšnje vlade, ki pa poroštva, podobno kot državni zbor, uradno ni podprla. Odločanje so prepustili aktualni vladi, ki se je, kot je omenil minister za infrastrukturo in okolje Zvonko Černač, med dvema manj optimalnima odločila za boljšo možnost. Po njegovih besedah je poroštvo potrebno zaradi vrednosti projekta in preskrbe Slovenije z električno energijo, pa tudi zaradi domačega premoga in ohranitve delovnih mest na tem območju. Če bi projekt ustavili, bi bilo škode za okoli 600 milijonov evrov, potrebovali bi še dodatnih 400 milijonov evrov Slovenske elektrarne, ostala pa bi problema preskrbe z električno energijo in emisij. Zaradi teh razlogov bo vlada poroštvo podprla, vendar je hkrati zahtevala izpolnitev petih pogojev, ki morajo biti zapisani v pogodbi med državo in Tešem. Pogodbo naj bi sklenili pred pridobitvijo poroštva. Tako je vlada pripravljena prevzeti dodatno tveganje z izdajo državnega poroštva za gradnjo bloka 6, če bo investitor še poskušal znižati stroške te 1,3 milijarde evrov vredne gradnje. Poleg tega mora biti pred sklenitvijo državnega poro- štva med Premogovnikom Velenje in Tešem sklenjena pogodba o dolgoročni dobavi lignita po 2,25 evra za gigadžul. Investitor mora projekt dokončati po ter-minskem načrtu, kar pomeni pridobitev uporabnega dovoljenja sredi februarja 2016 ter vse pogoje za doseganje donosnosti projekta v skladu s sektorsko politiko za področje energetike. Vlada še zahteva omejitev izpustov emisij ogljikovega dioksida skladno z investicijskim programom. Napoved menjav Je pa minister Černač ob vseh očitkih na račun prejšnjega vodstva Teša, ki jih je minuli teden izrekla komisija za preprečevanje korupcije, govoril o možnosti menjave sedanjega vodstva v Tešu in tudi projektne sku- Direktor Teša Simon Tot je poudaril, da pogoj vlade glede znižanja stroškov pomeni nova pogajanja z Alstomom, v katerih pa bo pozicija Teša močnejša. »Sicer so pogodbe podpisane, vendar bi se mogoče še dalo dobiti kak popust,« je omenil Tot, glede napovedane menjave pa dodal, da ima lastnik vedno prav in da je treba vsako takšno dejanje upoštevati. Glede cene premoga meni, da to ne bi smelo predstavljati problema, saj naj bi bila ta cena že zagotovljena. pine. Kot je omenil, je treba vodenje projekta »zagotoviti z novo, neodvisno ekipo, ki ni na tak ali drugačen način, v narekovajih, okužena z dosedanjimi aktivnostmi.« Čeprav menjava direktorja Simona Tota ni stvar vlade ali ministrstva, je Černač omenil, da to ne bi bilo »le racionalno, ampak skoraj nujno«. Kot je že v četrtek napovedal predsednik vlade Janez Janša, je treba, če se bo projekt nadaljeval, »za nazaj ugotoviti odgovornost za neracionalno ravnanje, za naprej pa zagotoviti, da bo gradnja bloka 6 vodena racionalno«. US Foto: TimE V Rimskih termah še računajo na pomoč bank Uprava Rimskih term je poslovni načrt, ki naj bi bil v prihodnje. V termah so s tem dokumentom začrtali smernice razvoja in poslovanja ter nakazali vsebinske in finančne cilje, ki jih morajo doseči. Tako naj bi se osredotoča- pripravila petletni strateški temelj za uspešno poslovanje li predvsem na povečanje obiska gostov s tujih tržišč. Pričakujejo tudi, da jim bo ministrstvo za zdravje podelilo koncesijo za zdravstvene storitve. Kot navajajo v upravi, so v Rimskih termah uspešni v postopku prisilne poravnave, saj tekoče poravnavajo svoje poslovne obveznosti. Ocenjujejo tudi, da se število ustvarjenih nočitev povečuje. Kot pa opozarjajo v upravi, ki jo vodi Alenka Iskra, je Priznanji velenjski plastiki Velenjsko družinsko podjetje Plastika Skaza je prejelo odmevni potrditvi za dobro delo v preteklih letih. Po metodologiji ameriškega Dun&Bradstreeta sodi med 50 podjetij z najvišjo boniteto v Sloveniji, hkrati pa se uvršča med 33 najboljših zaposlovalcev v razredu srednje velikih podjetij. Plastika Skaza je podjetje za brizganje plastike in predelavo plastičnih mas. V podjetju so lani ustvarili 16,5 milijona evrov prihodkov, od tega več kot 90 odstotkov na tujih trgih. Število zaposlenih je naraslo na 160. Vrhunska tehnološka opremljenost jim omogoča sodelovanje z uglednimi podjetji v Evropi, ki zastopajo avtomobilsko, elektro in pohištveno branžo. »Prisotnost na zahtevnih tujih trgih od podjetja zahteva velike napore pri prilagajanju in odzivnosti na potrebe naročnikov. Veseli nas, da smo kljub temu uspeli zadržati visoko finančno stabilnost in pripadnost podjetju, kar nam daje pogum za smele načrte v letih pred nami,« komentira priznanji Tanja Skaza, prokuristka v podjetju, ki v sodelovanju z velenjsko občino išče novo lokacijo za proizvodnjo. US Vse se vrti okrog Grčije Rast svetovnih kapitalskih trgov se po dobrih dveh mesecih počasi umirja. Vodilne evropske borze so v torek padle s sedemmesečnega vrha, saj je bila odobritev nove pomoči Grčiji praktično že vgrajena v vrednotenje delnic. Zasluge za optimizem na trgih je treba v zadnjem času pripisati ameriškemu gospodarstvu in objavam poslovnih rezultatov podjetij. Med pomembnejšimi podatki je treba izpostaviti nadomestila za brezposelnost v ZDA, ki so dosegla najnižjo vrednost v zadnjih štirih letih. S tem ZDA vsaj začasno uspešno rešujejo najbolj pereč problem. Kljub temu, da so se potrošniške cene januarja v ZDA dvignile, analitiki menijo, da gre pri tem za začasen pojav ter da bo inflacija letos ostala na zmerni ravni. Nadaljevanje gospodarskega okrevanja v ZDA potrjuje tudi indeks vodilnih gospodarskih kazalcev newyorške organizacije Conference Board. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 20.2. IM 2U. 2.2012 Oznaka| 1 Ime 1 lEnotni tečaji I Promet v tEURl % spr. CICG Cinkarna Celje 82,00 10.14 ■1.19 CETG Cetis 16,83 0 0.00 GRVG Gorenje 4,40 25,89 2.56 PILR Pivovarna Iraško 8,20 2,86 ■8.89 JTKG Juteks 19,90 1.27 O.GO ETGG Etol 138,20 6,76 0,14 še vedno veliko odvisno od bank upnic, če bodo omenjeni poslovni strateški načrt sprejele in reprogramirale 20-milijonski dolgoročni kredit. Vsekakor je uspešna dokapitalizacija lastnikov v višini 2,5 milijona evrov pogoj za uspešno izvedbo in zaključek prisilne poravnave. V nasprotnem primeru, na podlagi veljavne zakonodaje, stečaja ne bo mogoče preprečiti. US Vlagatelji so bili v zadnjem času povsem usmerjeni v dogajanje z Grčijo. Finančni ministri držav v območju evra so namreč po maratonskih, več kot dvanajsturnih pogajanjih vendarle dosegli dogovor o drugi pomoči Grčiji. Ta vključuje 130 milijard evrov javne pomoči in prispevek zasebnih upnikov, ki bodo državi odpisali za 107 milijard evrov dolgov, kar predstavlja 75-odstoten odpis dolga. Druge rešitve očitno ni bilo, v kolikor je Evropa želela preprečiti zlom evrskega območja. Skeptiki sicer menijo, da je bankrot Grčije zgolj preložen, saj je država v hudi krizi. To ocenjujejo očitno tudi trgi, ki postopoma izgubljajo vrednost. Pomembno je omeniti tudi to, da Evropska centralna banka (ECB) minuli teden prvič od ponovnega zagona programa odkupovanja državnih obveznic ranljivih članic območja evra ni odkupila prav nobene obveznice. To je še en dodaten znak, da ECB za nekatere sporen program ugaša. Od začetka odkupovanja je odkupila za 219,5 milijarde evrov obveznic. Med pomembnejšimi razlogi za to je zmanjševanja pritiska na Italijo in Španijo. Španija se je namreč v torek na finančnih trgih z izdajo kratkoročnih dolžniških papirjev zelo uspešno zadolžila za 2,5 milijarde evrov. Povsem drugačno sliko prikazuje Nemčija, ki naj bi po besedah tamkajšnje centralne banke okrevala že spomladi od posledic dolžniške krize v območju evra. Nemško gospodarstvo, ki velja za najpomembnejše v Evropi, bo v prvem četrtletju morda še občutilo zaviralne dejavnike iz zunanjega okolja, spomladi pa naj bi se razmere znova izboljšale. INDEKSI MED 20.2. IM 24.2.2012 Indeks Zadnji tečaj SBI20 561,60 -2,56 V naslednjih dneh lahko pričakujemo razpletanje situacije glede Grčije, ki kljub potrditvi pomoči še zdaleč ni stabilna. Svetovni kapitalski trgi so v letošnjem letu imeli najdonosnejši začetek vse od leta 1998. Taka evforija ne bo trajala v nedogled in po taki rasti se je treba vprašati, ali so se morebiti vlagatelji zadovoljili s kratkoročnimi donosi. Ta odgovor bomo prejeli dokaj hitro. Roman Gomboc ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d. NOVI TEDNIK SPODBUDNE ZGODBE 5 Botticelli s hriba nad Olimjem Družinsko tiskarsko grafično podjetje Marjanca bo letos polnoletno - Začeli so z avtomobilskimi prevlekami V Olimju pri Podčetrtku, ki ga marsikdo šteje za naj-podjetnejšo vas Slovenije, za nove podjetniške zamisli ni ravno lahko. »Skoraj vsi so se odločili za turistično dejavnost, mi nismo hoteli kopirati drugih, zato smo iskali nekaj novega,« pojasnjuje Andrej Gobec iz uspešnega olimskega družinskega podjetja Marjanca. Do delavnic podjetja vodi cesta skoraj kilometer visoko na odmaknjeni hrib. »Zavedali smo se, da zaradi oddaljenosti poslovno ne bi uspeli, na primer s kakšno trgovino, ampak le s proizvodno dejavnostjo, ki je bila edina tržna niša,« se spominja solastnica podjetja Marjanca Gobec. Letos bo podjetje Marjanca, ki se ukvarja s tiskarsko in z grafično dejavnostjo, postalo polnoletno. Kot edino v Sloveniji izdeluje neskončne preproge, potiskane z imeni in logotipi uspešnih podjetij, jumbo plakate, zastave podjetij ter še marsikaj. Neskončne preproge iz Olimja, ki jih je naročilo zunanje ministrstvo, tako na primer krasijo slovenska predstavništva v Bruslju. Naročajo jih prav tako za potrebe slovenskih gospodarskih velikanov ter tudi iz manjših podjetij. Premajhna kmetija Gobčevi so se pred osamosvojitvijo ukvarjali s kmetijsko dejavnostjo na prevzeti višinski kmetiji. »Kmalu smo opazili, da to nima smisla, saj je kmetija premajhna,« se spominja Marjanca Gobec, ki se je takrat vozila na delo v Celje z delavskim vlakom, ki je imel odhod iz Podčetrtka nekaj minut po četrti uri zju- traj, ter se je vračala ob pol štirih popoldne. Zaradi otrok je službo pustila ter začela doma šivati prevleke za avtomobilske sedeže, kar je bil nekaj časa odličen posel. Ko je v domači hiši za poslovno dejavnost postalo pretesno, so začeli gospodarsko poslopje postopoma spreminjati v delavnice. Avtomobilske prevleke je nato zamenjalo šivanje delovnih oblačil za velika podjetja s Celjskega ter iz drugih delov Slovenije, kar je trajalo do sredine prejšnjega desetletja. Šivanje teh oblek je bilo seveda tesno Pri Gobčevih so se posvetili tiskarsko-grafični dejavnosti. V razvoj so veliko vlagali z novimi, sodobnimi stroji, med drugim za lasersko graviranje. Posebej izstopa velik stroj za izdelovanje neskončnih preprog, ki so ga pridobili s sofinanciranjem z evropskega razpisa ter je edini tovrsten v Sloveniji. Stroj, ki v enem samem kosu tiska izdelek v formatu nad tri metre širine ter v tako imenovani neskončni dolžini. Med Marjančinimi izdelki so med drugim usmerjevalne table za hotelske in druge potrebe, ki so jih izdelali tudi za Terme Oli-mia in Zdravniško zbornico Slovenije, med dosežki so stenske grafike, med katerimi je posebno opazen znameniti Botticellijev motiv Rojstva Venere, okrogla stropna grafika, ki si jo je arhitekt zamislil za hotel v Bernardinu pri Portorožu. Za hotelsko avlo v Frankfurtu so izdelali digitalno fresko, prav tako izdelujejo jumbo plakate, ki jih postavljajo ob cestah in na stavbah, pa več deset metrov velike panoje na ceradnem platnu za oglaševanje na stavbah, promocijske zastave za različne gospodarske družbe in druge naročnike, namizne zastavice ^ Marjanca in Andrej Gobec iz podjetja Marjanca pred strojem za izdelovanje neskončnih preprog, kupljenim s pomočjo sofinanciranja z evropskimi sredstvi. povezano s tiskanjem emblemov podjetij ter z vezenjem imen, vse skupaj pa se je s pojavom poceni azijske konkurence končalo. Hud boj na trgu Verjetno je odveč ponavljati, da je konkurenca v podjetništvu huda. »Ko si zelo utrujen, moraš še bolj delati, da se nato ponoči zbudiš in razmišljaš, kaj boš delal naslednji dan,« slikovito ponazarja podjetniški boj za preživetje Andrej Gobec. »Na trgu smo seveda lahko uspešni le s konkurenčnimi cenami, tudi zaradi relativne oddaljenosti od velikih središč,« dodaja. »Zavedamo se, da bo v tem in v prihodnjih letih treba delati za še manjši denar in narediti še več,« opaža soproga. Podjetje ima danes trg po vsej Sloveniji ter v Avstriji in Nemčiji, kjer dosega višje cene. »Najhuje je bilo na začetku, ko kljub začetnim težavam nisva vrgla puške v koruzo ter sva vzpodbujala drug drugega,« dodaja Andrej, ki je zaradi rasti podjetja pred več kot desetletjem pustil dobro plačano delo v Telekomu, opravljano z veseljem. »Marjanca mi je pač ponudila večjo plačo,« se rad pošali ob misli na soprogo ter po njej poimenovano podjetje. BRANE JERANKO Oo polnega Mozicfca Virez mošnjička PRAVILA NAGRADNE IGRE Je vaš hladUmk prazen Napolnite ga brezplačno! Vsako sredo ob 12.15 na Radiu Celje Nagradno igro organizirata Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, v sodelovanju s podjetjem Engrotuš, d. d., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje, ki zagotovi nagrado. Dohodnino za nagrajenca plača podjetje Engrotuš. Nagradna igra poteka v Supermarketu Planeta Tuš Celje. V nagradni igri sodelujejo vsi pravilno izpolnjeni in frankirani nagradni kuponi, poslani na naslov: NT&RC, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje. V radijskem žrebanju se izžreba en nagrajenec (v primeru, da le-ta ni dosegljiv, pa še rezerva). Za voziček dobrot se izžrebani poteguje le v primeru, da je v času klica ekipe NT&RC dosegljiv na telefonski številki, napisani na kuponu. Velja le sodelovanje tistega, ki je napisan na kuponu, prenos na druge osebe ni mogoč. V radijsko žrebanje je vključen vsak, ki pošlje pravilno izpolnjen kupon (ime, priimek, naslov, telefon - stacionarni ali gsm, kjer je dosegljiv, davčno številko, člansko številko TUŠ KLUBA, naročniško številko Novega tednika, lastnoročni podpis) v roku, določenem vsak teden v Novem tedniku. Brez vseh podatkov na kuponu ni mogoče sodelovati v nagradni igri. Vsak nagrajenec lahko v nagradni igri sodeluje samo enkrat. Nagrajenec po telefonu usmerja "nakupovalko" ekipe NT&RC, ki zanj nabira izdelke na policah trgovine TUŠ. Nagrajenec lahko izbira samo med živili (razen alkoholnih pijač) in sicer vedno samo po en izdelek (primer: 1x moka, 1x testenine, 1x klobasa). Čas, ki je za to določen, so 3 minute. Pri tem "nakupovalka" ekipe NT&RC pomaga izžrebancu tako, da mu pove, v katerem delu trgovine se trenutno nahaja. Izžrebanec jo lahko sam usmeri k živilom, ki jih želi. Joker - vsakokrat ima eno od živil znak jokerja in če ga nagrajenec izbere, prejme tri takšne izdelke. Po končanem teku naključno izbran obiskovalec v Supermarketu Planeta Tuš Celje izžreba eno od treh kuvert. V eni se skriva dodatna minuta, v drugi joker, tretja kuverta je prazna. Voziček z izdelki mora nagrajenec prevzeti v Planetu Tuš Celje še isti dan do 21. ure. S podpisom kupona sodelujoči soglaša, da organizatorja, NT&RC, d. o. o., in Engrotuš, d. d., objavita njegove osebne podatke in fotografije. Nagrajenec se strinja, da se dogodek zabeleži s fotografijo in kratkim besedilom v Novem tedniku. Zamenjava izdelkov ali njihovo unovčenje ni mogoče. Zaposleni pri organizatorju in vsi, ki so povezani z izvedbo nagradne igre, v njej ne smejo sodelovati. Več informacij najdete na www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com. Med petimi projekti razvoja urbanih območij je tudi ureditev Glavnega trga in dela Stanetove ulice v Celju. Mestna občina je ta dela ocenila na nekaj manj kot 2,6 milijona evrov, iz evropskega razvojnega sklada pa do konca leta 2014 pričakuje nekaj manj kot 1,6 milijona evrov. Predvidena poraba evropskega denarja Za razvoj Savinjske regije doslej že 65 milijonov evrov, do konca leta 2014 še 18,2 milijona evropskega denarja - Med 23 pripravljeni kar trije medobčinski projekti Od leta 2007 so občine v Savinjski regiji za svoje razvojne naložbe počrpale okrog 65 milijonov evrov iz Evropskega regionalnega sklada za razvoj. »Glede na druge regije v Sloveniji je pri nas šlo nadpovprečno veliko denarja za razvoj prometne in ekonomske ter okoljske infrastrukture, manjši pa je bil delež naložb v razvoj urbanih območij,« pravi predsednik Sveta Savinjske regije Branko Kidrič. Zdaj je za obdobje do kon- nih programov za obdobje ca leta 2014 potrjenih 23 novih projektov Regionalnega razvojnega programa Savinjske regije, s katerimi občine čakajo na objavo 6. javnega poziva razvojnih prioritet za razvoj regij. Skupna vrednost pripravljenih projektov znaša 32 milijonov, od tega pa občine pričakujejo 18,2 milijona evrov evropskega denarja. Kdaj natančno bo 6. javni poziv objavljen, še ni znano. Glede na to, da je vladna služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj tik pred iztekom podaljšala rok za predložitev izvedbenih načrtov regionalnih razvoj- 2012-2014 s 17. februarja na 19. marec, je pričakovati nekaj zamude. A v občinah so prepričani, da bodo svoje projekte lahko prijavljali že spomladi. Na Celjskem jih je pripravljenih in potrjenih 23, od tega trije medobčinski. »Priprava vsaj enega intra-regijskega programa je tudi pogoj za evropsko sofinanciranje, mi pa imamo kar tri takšne projekte,« je zadovoljen direktor Razvojne agencije Savinjske regije Janez Jazbec. Vsi trije medobčinski programi so s področja okoljske infrastrukture; občine Mozirje, Nazarje in Rečica ob Savinji bodo skupaj gradile čistilno napravo, pet spodnjesavinjskih občin brez Žalca kanalizacijsko omrežje, občini Šentjur in Dobje pa povezavo vodovodnega omrežja. Sicer pa bodo občine Savinjske regije za evropsko sofinanciranje v prihodnjih dveh letih kandidirale s po petimi projekti za razvoj urbanih območij, vključno s celovito prenovo starih mestnih jeder in posameznih zgodovinskih objektov, ter s področja javne Mesto ima kataster dreves CELJE - Celotno mesto velja za območje z dokaj veliko zelenimi površinami in tudi drevesa v urbanem okolju niso redkost. Prav zaradi lažjega načrtovanja vzdrževanja teh dreves so v mestni občini maja 2010 začeli pripravljati kataster dreves, ki je zdaj izdelan za celotno območje mesta. Izdelava katastra dreves se je v mestni občini končala decembra, od aprila pa bo na voljo tudi vsem občanom. Ogledali si ga bodo lahko na spletni strani urejeno-zeleno. celje.si. V kataster dreves je zajetih 10.570 dreves z območja mestnih četrti Kajuh, Savinja, Slavko Šlander, Center, Dolgo polje, Lava, Nova vas, Dečkovo naselje, Hudinja in Gaberje. Vanj so seveda zajeta samo tista, ki rastejo na javnih površinah v lasti mestne občine. »Drevesa v urbanem okolju so nepogrešljiva - saj poleg svoje estetske funkcije skrbijo tudi za proizvodnjo kisika, so čistilci onesnaženja, zadržujejo vlago, dajejo senco, blažijo hrup, zmanjšujejo hitrost vetra in še bi lahko naštevali. A ob vseh teh njihovih lastnostih je še kako pomembno tudi to, da je drevnina v takšnem stanju, da so drevesa varna in ne ogrožajo svojega okolja,« pojasnjuje Miha Lamut, ki je ob Rajku Čatru opravil ogromno dela pri popisu dreves na terenu, popisne liste za opis dreves pa je pripravil Aleš Volf. Na območju mesta je večina dreves zdravih in v dobrem stanju, saj jih je le približno desetina takšnih, ki jih bo treba v najkrajšem času zamenjati. »Kataster dreves, ki ga zdaj imamo, nam bo služil za lažje načrtovanje vzdrževanja oziroma zagotavljanje za to potrebnega denarja,« pravi Valentina Glinšek iz oddelka za okolje in prostor ter komunalo mestne občine. IVANA STAMEJČIČ, foto: GrupA infrastrukture v območjih s posebnimi varstvenimi režimi in v turističnih območjih. Glavnina, kar 13 projektov, pa je pripravljenih za izboljšanje okoljske infrastrukture. Pri teh gre zlasti za urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter gradnjo manjših čistilnih naprav in oskrbo z vodo ter zmanjšanje vodnih izgub na že obstoječih vodovodnih sistemih. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA V tej finančni perspektivi ostaja po zaključku del, ki jih bodo opravili s sofinanciranjem po zaključenem 6. javnem pozivu razvojnih prioritet, za Savinjsko regijo še okrog sto tisočakov evropskega denarja. Zadnji, 7. javni poziv bo namenjen socialno-zaposlitvenim programom ter razvoju višješolskih središč. Kot ocenjujejo v Razvojni agenciji Savinjske regije, bi bilo za ta denar najbolje kandidirati s projektom ureditve študijske knjižnice pri Regijskem študijskem središču Celje. Platana pri železniški postaji v Celju, ki se ji je zaradi njene zaščitenosti ob prenovi tudi cesta »izognila«, sodi med 10.570 dreves na območju mesta. Bitka za urejanje zob ZREČE - Bitka za naslednika zreškega zobozdravnika, ki je jeseni odšel v pokoj, očitno ni lahka. Občina je med tremi kandidati za novega koncesionarja izbrala podjetje Sanident Slavka Kejžarja, kar je privedlo do ustanovitve civilne iniciative, ki za svojo zobozdravnico zahteva Špelo Sovič. »Podjetje Sanident z večletnimi izkušnjami na področju zobozdravstvene dejavnosti za odrasle zagotavlja kakovostno in celovito ureditev te dejavnosti na območju Občine Zreče,« odgovarjajo v občinski upravi Zreč. Podjetje v svoji ordinaciji na Kovaški cesti že ima potrebne kadre ter omogoča različne storitve na enem mestu, s koncesijo Sanidentu pa naj bi tako pridobili tudi v pravkar obnovljeni zdravstveni postaji v Zrečah. Med razlogi, ki so botrovali izbiri Sanidenta omenjajo na občini to, da bo lahko podjetje s prerazporejanjem zaposlenih omogočilo nemoteno obratovanje ordinacije tudi med dopusti, prav tako naj bi omogočili dostopnost zobozdravstvenih storitev ves dan. To naj bi bilo mogoče zaradi izmeničnega delovanja nove ambulante v zdravstveni postaji ter obstoječih ambulant na Kovaški cesti v dopoldanskem oziroma popoldanskem času, od tega vsaj dva dni do 20. ure. Sanident prav tako že razpolaga z lastnim sodobnim rentgenskim aparatom, ortopanom. Vse to ni prepričalo civilne iniciative pod vodstvom Antona Ošlaka, ki nasprotuje občinski podelitvi koncesije Sa-nidentu. »Odbor civilne iniciative podpira zobozdravnico Špelo Sovič, ki je domačinka, a je občinska komisija kljub doseženim zahtevanim točkam in najboljši viziji ni izbrala,« trdi med drugim Ošlak. V civilni iniciativi trdijo, da so zbrali že nad 1.300 podpisov občanov, zahtevajo pa »razveljavitev odločbe, ki preferira družbo Sanident«. Na občino naj bi tako že prejeli pritožbo Sovičeve, ki naj bi bila sestavljena v odvetniški družbi Čeferin. Pritožbo Sovičeve bo na drugi stopnji reševal župan mag. Boris Pod-vršnik, ki je trenutno v bolniškem staležu. Na občini so včeraj povedali, da od civilne iniciative uradno niso prejeli še nobene pobude. Kot omenjajo nekateri poznavalci ozadja, naj bi bila v igri bitka za precejšen denar, ki ga omogoča pridobitev koncesije. BRANE JERANKO NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Kraljice z nadihom pravljice v celjskem Citycentru Kraljice ljudskih dobrot Srečanje slovenskih kraljic in princes, ki promovirajo slovenske izdelke ŽALEC, CELJE - Na pobudo »naših«, hmeljarske princese in mlečne kraljice, so se v soboto drugič družile takšne in drugačne slovenske kraljice. Seveda ne gre za lepotno tekmovanje, čeprav bi se lahko večina pomerila tudi na teh, temveč so to mladenke, katerih glavna naloga je promocija določenih izdelkov in pridelkov. Konkurenca je najmočnejša pozdravila pa sta jih tudi di- na vinskem področju, kjer ima veliko rajonov oziroma področij svoje kraljice, v kolaž pravljičnega kraljevskega vzdušja pa sta svoje dodali tudi mlečna kraljica Vesna Črepinšek in hmeljarska princesa Zala Povše. Zbrale so se v Arji vasi, kjer so si ogledale Mlekarno Celeia, nato pa so obiskale Ekomuzej hmeljarstva in pi-vovarstva v Žalcu. Seveda ni manjkal uradni sprejem župana Janka Kosa, rektorica Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije Martina Zupančič in direktor mlekarne Marjan Jakop. Ker je bil uradni del srečanja v hmeljarskem duhu, so nekaj besed spregovorili tudi hmeljarski starešine. Po prigrizku na hmeljarski kmetiji Povše oziroma domači kmetiji hmeljarske princese v Podlogu so v Citycentru Celje predstavile in ponudile v pokušino »svoje« proizvode. Tokrat same, brez vitezov, starešin in podobnih spremljevalcev. Od hmelja _ »Vse so lepe, a ne,« sta kra-ljične s kronicami in v svečanih oblačilih v Citycentru opazovala nekoliko priletna gospoda, »bi katero kar odpeljala domov.« Seveda s temi načrti ni bilo nič, sta pa omenjena, podobno kot kar nekaj drugih obiskovalcev, pridno segala po vinih iz radgonskega, ljutomerskega in še drugih slovenskih okolišev, seveda pa niso manjkali sod iz Pivovarne Laško ter izdelki Mlekarne Celeia. »Poleg izdelkov sva poskusili predstaviti tudi Savinjsko dolino kot hmeljarsko in mlekarsko področje,« je izpostavila Zala Povše, ki so jo za hmeljarsko princeso imenovali lani avgusta. »Sicer je namen srečanja promocija izdelkov, hkrati pa želimo opozoriti potrošnike, da je treba podpirati slovensko proizvodnjo. Ni vse v uvoženi cenejši hrani, pri kateri bi se morali bolj zavedati, da pravzaprav ne vemo, kaj zaužijemo. Domače poznamo, poznamo tla in zemljo, na kateri kaj zraste. Menim, da bi se morali tega tako potrošniki kot tudi pridelovalci še bolj zavedati. Samo na tak CELJE - Razpis, s katerim v družbi ZPO Celje iščejo izvajalca za opravljanje vseh del na javnih parkiriščih v mestu, je podaljšan do četrtka. V dogovoru z mestno občino so namreč v družbi ZPO Celje razpis, ki bi se sicer moral končati že minuli ponedeljek, nekoliko dopolnili in ga zato podaljšali do 1. marca. Osnovna razlika med prvotnim in dopolnjenim besedilom razpisa je skrajšano pogodbeno obdobje s petih let na tri. Kot najvišjo ocenjeno vrednost bodo izbranemu izvajalcu del mesečno priznali 24 tisoč evrov, ti stroški pa se lahko tudi zniža- jo. Kot pojasnjuje vodja parkirišč pri družbi ZPO Celje Robert Hostnik, bi to znižanje prišlo v poštev v primeru, ko bodo izvedene nekatere naložbe. Tako je na primer za Garažno hišo Glazija predvidena namestitev avtomatske plačilne blagajne, kar bo v tem objektu znižalo stroške dela. V Celju še ni dokončno znano, katere naložbe bodo na javnih parkiriščih v naslednjih letih uspeli izpeljati. Zato so tudi prvotno načrtovano petletno pogodbeno obdobje skrajšali in zdaj izvajalca del na parkiriščih iščejo le za tri leta. IS Da so kraljice lahko zelo aktivne, je mimogrede omenila Jasmina Podlesnik, kraljica cvička. Pred leti je v Celju dobila priznanje za naj prostovoljko, danes pa kroji zgodbo o prelepi Dolenjski. »Samo promocija vina in s tem pitja mi nista najbližja, vendar je Dolenjska s svojim cvičkom zgodba, stara več stoletij,« je pripovedovala Dolenjka, ki se je za oblikovanje te zgodbe s pihalnim orkestrom podala na Triglav, pripravila dobrodelni koncert, zdaj pa se ekipa pripravlja za predstavitev v Bruslju. I ■ ■ V V v I Za parkirišča se do četrtka Hmeljarska princesa Zala s svojim škafom, seveda pa pri zelenih kobulah tudi pivo ne sme manjkati. način bomo lahko pomagali tudi drug drugemu.« Zala ima kljub temu, da ni ravno hmeljarska sezona, več obveznosti in srečanj tudi v teh dneh, čeprav promovira slovenski hmelj, ki ga, kot vemo, tare precejšnja kriza. »Sama sem iz hmeljarske družine, poznam situacijo, pa tudi krizo v svetu in doma. Zato kot princesa želim, da bi več poudarka namenili slovenskemu hmelju, ki je znan kot kakovosten in aromatičen. Menim, da je treba predvsem poudarjati, da je ne glede na krizo naš hmelj izjemno kakovosten in cenjen v svetu. Seveda pa, podobno kot drugi hmeljarji, tudi sama upam na boljše čase.« _ do mleka Vesni Črepinšek, ki si je lento mlečne kraljice nadela lani marca, se izteka enoletni mandat. »Bilo je naporno, uspešno in tudi zanimivo leto. Veliko sem sodelovala na sejmih, prireditvah, promocijah po trgovinah, pripravljala sem srečanja _ Še vedno je veliko takšnih, ki ne poznajo pomena mlečne kraljice. Vendar se odnos spremeni, ko potrošnikom razložim, zakaj naj posežejo po slovenskih izdelkih, seveda predvsem po >mojih< proizvodih. Ti so izdelani izključno Mlečna kraljica Vesna skrbi za predstavitev izdelkov iz celjske mlekarne. iz slovenskega mleka, smo prvi, ki na trg dajemo izdelke brez gensko spremenjenih organizmov in še dobri so - takšnih izdelkov ni težko propagirati.« URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA 8 GLASBA NOVI TEDNIK Ljubezen na prvi pogled Diplomirana citrarka Janja Brlec izdala svojo prvo zgoščenko Janja Brlec Triindvajsetletna Janja Brlec iz Sedraža pri Laškem je svoje življenje posvetila citram, saj se je pri petih letih v njih zaljubila na prvi pogled. Po umetniški gimnaziji v Celju - smer glasba je študij nadaljevala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Munchnu, kjer je diplomirala lani julija iz citer in dodatnega predmeta klavirja. Danes poučuje obe glasbili in si z nastopi prizadeva čim širšemu krogu ljudi citre prikazati kot koncertno glasbilo. Lani decembra je svoje delo okronala s prvo zgoščenko Med strunami. Kdaj ste se navdušili nad citrami? Ko sem imela pet let, smo bili s straši na srečanju citrarjev Popoldne ob citrah na Kopitniku, kjer sem jih prvič videla in slišala. Bile so mi tako všeč, da bi jih že takrat rada igrala, a sem bila še premajhna. Učiti sem se jih začela s sedmimi leti pri profesorju Petru Napre-tu. Lahko rečem, da je bila ljubezen na prvi pogled. Že konec četrtega razreda sem vedela, da bom odšla citre tudi študirat. Kaj vas pri citrah še posebno navdušuje? Citre so glasbilo, primerno za vse glasbene zvrsti. So tudi odlična podlaga za petje, super izpadejo v kombinaciji z drugimi glasbili, saj se z njimi lahko igra v različnih zasedbah. Najbolj me navdušuje, da imajo citre tako odprte možnosti, kljub temu, da jih večina ljudi vidi le kot tradicionalno glasbilo. Na njih se lahko še veliko raziskuje in naredi na novo. Izziv mi je dokazovati, da to ni glasbilo le za ljudsko glasbo, ampak tudi sodobno. In kako ste se navadili na življenje in študij v Nemčiji? Razlika je bila res velika. Munchen je veliko sodobno mesto in tudi zelo kulturno obarvano. S študijem sem bila zelo zadovoljna, ker je bilo tudi veliko možnosti za nastope in velike projekte. Vse je bilo veliko večje in številčnejše kot v Sloveniji. S kakšno glasbo se najraje predstavljate na nastopih? Veliko skladateljev piše glasbo za citre? Na koncertih želim prikazati spekter različnih glasbenih stilov. Ponavadi se predstavim s sodobno glasbo, baročnimi in džez skladbami. Zelo rada izvajam citrarsko romantiko, saj je iz tega obdobja tudi veliko originalne literature za citre. Žal pa se je v Sloveniji kar nekaj tega izgubilo. Po drugi svetovni vojni je bilo teh not tudi precej uničenih, zato je treba kar malo pobrskati. Ta literatura je precej težka in ravno zato se je mnogi izogibajo, a zame je izziv. Izdali ste prvo zgoščenko Med strunami. Kakšno glasbo ste uvrstili nanjo in kako dolgo je nastajala? Na zgoščenki je deset skladb, ki so najbolj zaznamovale moj študij. Večino smo posneli v glasbenem ateljeju Coda pri Igorju Korošcu v Celju, dve celo v Munchnu, kjer so se mi pridružili študijski kolegi Gustavo Brinholi, Nevyan Lenkov, Matthieu Bordena-ve in Leonhard Kuhn. Na zgoščenki sta baročni suiti Johanna Sebastiana Bacha in Silviusa Leopolda Weissa, sodobne in tudi džez skladbe. Posebno za zgoščenko je nastala skladba One way go srbske skladateljice Jelene Dabić. Na koncu sem dodala še slovensko ljudsko Zrejlo je žito. Lani ste končali študij, kako naprej? Trenutno poučujem citre v Glasbeni šoli Laško-Radeče in v Vocal BK studiu v Celju, kjer poučujem tudi klavir. Skupaj s Citrarskim društvom Slovenije se trudimo, da bi citre postale glavni predmet v srednjih glasbenih šolah in da bi bile sprejete kot koncertno glasbilo, ki bi se ga dalo učiti tudi v srednji šoli in na akademiji za glasbo. Seveda je moj cilj tudi čim več nastopati v Sloveniji in tujini. Kakšne nastope načrtujete v prihodnje? Naslednji mesec bom solistično in s Petrom Napretom nastopala na tridnevnem mednarodnem festivalu v Munchnu. Zanimiv projekt pripravlja Boštjan Korošec, ki bo 7. marca v celjskem Narodnem domu ob dnevu žena, kjer bom tudi sodelovala. Veseli me, da bom v začetku avgusta mentorica mojstrskega tečaja za citre Solokamp v Štanjelu. Vsekakor pa bo še precej manjših nastopov. ŠPELA OŽIR Foto: TimE Jutranji kabaret Zgoščenka, ki prinaša dvanajst skladb Tomi Lorber je v svojem dolgoletnem glasbenem ustvarjanju sodeloval s številnimi zasedbami, največ izkušenj pa je dobil v romskem orkestru priznanega cimbalista Adama Bicskeyja. Sodeloval je tudi na kan-tavtorskem festivalu KantFest v Rušah in trikrat prejel nagrado komisije. Pravi, da so mu priznanja dala spodbudo za nadaljnje ustvarjanje. Tomi Lorber, glasbenik iz Rogaške Slatine, se ponaša s svojim drugim albumom. Potem ko je pred leti v samozaložbi izdal zgoščenko Popevke, se je tokrat povezal s še tremi glasbeniki in pred kratkim so na trg poslali album Jutranji kabaret. Izdala ga je Glasbena založba Akord records pod okriljem zavoda Subkulturni azil. Glasba je že več kot pet- upa pa, da se bodo v njih indvajset let tesna sopotnica Tomija Lorberja. Zgoščenka Popevke je bila tipična kan-tavtorska, v Jutranjem kabaretu pa so vokalu in kitari dodani še zvoki bas kitare in bobnov. »Tako so pesmi na novo zaživele in postale bolj zanimive, bolj bogate, manj tečne in bolj srečne,« pravi Lorber. Pri projektu so se mu pridružili kitarist Goran Ko-ražija, basist Vojko Hlupič in bobnar Blaž Tepeš, s katerimi je sodeloval že v preteklosti. Vsaka pesem je zgodba zase Na albumu Jutranji kabaret je dvanajst pesmi. Rdeče niti, kot pravi Lorber, ni, našle vse generacije poslušalcev. Besedila in glasbo je, razen za dve pesmi, Lorber napisal sam. Nekaj navdiha črpa iz izkušenj in spominov, pusti pa pri ustvarjanju tudi prosto pot svoji domišljiji. Poleg naslovne pesmi Jutranji kabaret so na zgoščenki zbrane še pesmi Kamenček, Sako, Steklenice jadrajo, Balada za vlak in kitaro, She was, Stolp, Wimbledon, Tik pred sedem, Betty Ford in Izumitelj novih sanj. Ene bolj poskočne, druge mirne, vse pa sporočilne in opevajo najrazličnejše teme. Je pa na zgoščenki, ki ponuja skoraj štirideset minut glasbe, prostor našla tudi pesem Maybe, ki jo je pred leti uspešno priredila skupina Mi2. Predstavitev s koncerti Tomi Lorber in orkester bodo v prihodnjih mesecih poskrbeli, da bo javnost njihovo glasbo in zgoščenko dobro spoznala, saj bodo pripravili številne koncerte. Zagotovo bo večina na Celj- skem, a točnih datumov in lokacij še niso določili. ANJA DEUČMAN Foto: MARE VAVPOTIČ Kitara je nepogrešljiva sopotnica Tomija Lorberja. - Št. 17 - 28. februar 2012 NOVI TEDNIK KULTURA Živa Voga in njen fant Saša Rojak sta prevajalca. Popoldne pa izdelujeta punčke Dorimu, ki odganjajo negativne misli in navdajajo s pozitivno energijo. Če se želite o tem prepričati, boste morali za najcenejšo punčko odšteti dobrih 130 evrov. Več kot le punčke iz cunj Punčke Dorimu na gostovanju v celjskem gledališču Leta 2010 sta Živa Voga in Saša Rojak ustanovila znamko Dorimu - izdelovanje unikatnih punčk iz blaga. Prestižne, ročno in iz kakovostnih materialov izdelane punčke so postale prepoznavne tako v Sloveniji kot tudi v tujini, saj nenehno potujejo k naročnikom po vsem svetu. Slovensko ljudsko gledališče Celje v marcu ne bo zaznamovala le komedija, ampak tudi punčke iz cunj. V četrtek sta Živa Voga in Saša Rojak odprla razstavo punčk Dorimu, ki niso navadne igrače, ampak so dekorativne in mehke skulpture. Številne obiskovalce je naprej v skrivnostni svet popeljala predstava celjskega gledališča, sledilo je mistično odprtje razstave v avli gledališča. Prevajalca Živa Voga in Saša Rojak nista povsem navaden par, saj svoj prosti čas preživljata ob izdelovanju punčk. Na razstavi Punčka - več kot igrača se predstavljata z najnovejšo serijo punčk Dorimu art, ki se od ostalih razlikujejo po namenoma nekoliko neskladno oblikovanih telescih, odlikujejo jih podrobna izdelava oblačil, obrazov in drugih dodatkov. Liki iz Zgodbe o mali Dorimu, ki so bili najprej opisani le z besedami in so nato zažareli v barvi- tih ilustracijah, so tako zapustili varno zavetje knjižnih polic. »Z iskanjem in razvijanjem novih tehnik, uporabo in s sestavljanjem materialov ter z izpopolnjeno izdelavo sva razvila serijo punčk Dorimu, ki jih na razstavi v celjskem gledališču predstavljava prvič,« sta razložila Šentjurčanka in Mariborčan, ki trenutno živita v Gradcu. Zgodba o mali Dorimu Ideja o mali Dorimu se je porodila v Živini glavi pred maminim petdesetim rojstnim dnevom. »Želela je, da ji za darilo ne kupimo ničesar, ker nič ne potrebuje,« razloži Živa, ki je tako za mamino darilo napisala kar zgodo o deklici. Čeprav glavna junakinja zgodbe, v mavričnem gozdu živeča punčka Dorimu, v knjigi ni opisana, je imela v Živini domišljiji jasno podobo. Odločila se je, da jo bo izdelala kar sama, čeprav se z nitjo in iglo pobliže še nikoli ni srečala. »Glavno sporočilo zgodbe je, da moramo biti barvni. V teh težkih časih moramo sanjati, saj tudi najbolj nore sanje niso neuresni-čljive. Samoumevne stvari naj dobijo večji pomen,« je povedala avtorica, ki je s fantom do zdaj izdelala že približno dvesto punčk. »Kupci nama pišejo, da so jim punčke pregnale migreno. Zanimivo je tudi to, da vedno ko pridejo domov, se jim punčka nasmeji drugače,« ponosno razloži Živa. Par si je želel punčke tako dovršiti, da bi jih lahko pokazal tudi na razstavi. Začela sta se posvečati podrobnostim. Odzivi so bili vedno boljši in številčnejši. Razstavo sta pripravila v celjskem gledališču, ki ima po njunem mnenju dušo, enako kot tudi njune punčke. Razstava bo na ogled v času predstav do konca marca. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Začenjajo se Dnevi komedije S petkovim slavnostnim odprtjem in s predstavo Molièrovega Namišljenega bolnika se bodo v Celju začeli že 21. dnevi komedije, vsakoletni gledališki festival najboljših komedij slovenskih poklicnih gledališč. Od 2. do 25. marca bodo na odru celjskega Talijinega hrama vsak petek in soboto komedije tekmovale za nagrade festivala, o katerih bo odločala žirija, predstave pa bodo ocenjevali tudi gledalci, ki bodo s svojimi ocenami izbirali najboljšo komedijo po svojem okusu. Predstave se bodo potegovale za nagrade žlahtna komedija, žlahtni režiser, žlahtni komedijant in žlahtna komedijantka. Letos bodo ponovno podelili tudi nagrado za žlah- tno komedijsko pero, s katero v celjskem gledališču pod pokroviteljstvom mestne občine iščejo nove izvirne slovenske komedije. Avtorji so jih morali oddati do konca lanskega septembra, nagrajenec pa bo prejel 4.500 evrov. V letošnjem programu sodelujejo ob domačem gledališču še Mestno gledališče Ljubljansko, Špas teater, Poklicno gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj, Cafe teater, Gledališče Koper in SNG Nova Gorica, SNG Drama Ljubljana ter Narodni dom Maribor. Tudi letos bodo sestavni del festivala tri spremljevalne predstave, ki bodo lepšale nedeljske popoldneve. Vpis abonmajev za Dneve komedije je že minil, na razpolago pa so še vstopnice za posamezne predstave, ki stanejo od 15 do 20 evrov, in za spremljevalni program, za katerega je cena od 13 do 18 evrov na predstavo. Spomnimo še na lanske nagrajence. Žlahtna komedijantka je bila Silva Ču-šin, žlahtni komedijant Gregor Čušin, žlahtni režiser Diego de Brea, žlahtna komedija po izbiri žirije Ko sem bil mrtev in po izbiri občinstva Poslednji termina(l)tor. Še zanimivost - v letošnjem programu bomo videli tudi komedijo Nežka se moži, za katero je pred dvema letoma Vinko Moderndorfer dobil nagrado žlahtno komedijsko pero, celjsko gledališče pa je pravico do uprizoritve odstopilo ljubljanski Drami. BRST Tako smo živeli »Goronci« so bili ljudje z višjih leg pod Bočem, ki so se še v obdobju, ki ga današnja srednja generacija dobro pomni, od ljudi v dolini precej razlikovali. Veljali so za (še) revnejše od kmečkih sotrpinov v dolini, za manj olikane, da o razlikah od prebivalcev nekdaj nekoliko »purgerske« Rogaške Slatine ne govorimo. Dva različna svetova, ki sta s svojimi razlikami zaznamovala tudi druge hribe in doline po Sloveniji. »Goronci«, kot so v narečju pravili ljudem z Boča, je tudi naslov knjige plodovite-ga opisovalca ljudi in krajev pod štajerskim Triglavom, današnjega bančnika Franca Branka Janžka iz Rogaške Slatine. Avtor več leposlovnih knjig, je kljub svojim 56 letom v otroških letih na svoji domačiji še doživljal svet »goroncev«, za katerega se nam danes zdi, kot da je oddaljen celo večnost. »Goronci« so mimo Janžkove domačije pešačili po pešpoteh, ki so danes zaraščene, saj se njihovi potomci vozijo po asfaltnih cestah. »Res so bili malo bolj robati, hodili so bolj trdo, močno udarjali z nogami ob tla, vedno rahlo upognjeni naprej, kot da bi se vzpenjali v hrib in nekaj nosili na hrbtu. Največkrat je tudi bilo tako,« opisuje ljudi z bližnjih hribov v svoji knjigi Janžek. Življenje je bilo do »goron-cev« kruto, niti otrokom ni prizanašalo, opisuje v knjigi kratkih pripovednih del Jan-žek. Pri Janžkovih so se »go-ronci« radi ustavljali in tako med drugim opisuje srečanje z otrokom s preveliko srajco in z zakrpanimi hlačami, ki sta ga objokana mati in oče peljala služit za pastirja. Janžkovi materi se je otrok »goroncev« zasmilil, zato je Branko slekel svoje oblačilo, ki ga je nato oblekel nesrečni otrok. Pozneje je nesrečneža srečeval na poti mimo njihove domačije kot zrelega moža, nič več »goronca«, saj je bil lepo oblečen ter z drugačno hojo. Ko je tam opazil Branka, se je vedno obrnil stran. »Najbrž res ni nikdar pozabil tistega preoblačenja,« je zapisal v svoji knjigi Franc Branko Janžek. In kaj nam še ponuja knjiga? »Temeljna značilnost večine besedil je statičnost, počasnost življenja. Največkrat ni notranjega napetostnega loka. Zgodbe so zaprte vase, kot so vase zaprti ljudje, junaki z gor,« je o Janžkovih Goroncih zapisal dr. Jože Lipnik iz Rogaške Slatine, nekdanji predstojnik oddelka za slovanske književnosti na mariborski pedagoški fakulteti. Lipnik se revnih »go-roncev« osebno spominja. Po gospodarski plati so si pomagali na različne načine. V poletnem času, ko se »dan spogleduje z dnem«, je hodilo mimo Janžkove hiše vsak dan še več »goroncev« s polnimi vedri malin, po domače »cevijeka«, ki so jih nato v mestu prodajali od vrat do vrat. Nazaj domov se jim ni tako zelo mudilo - litrček tu in litrček tam - in Branko se spominja, kako sta se dve nabiralki malin za konec še stepli, vlekli za lase, praskali in cvilili. Dokler ju možje niso ločili ter naredili red. In na poti domov so bila vedra »goroncev« prav tako polna, saj so maline zamenjale različne potrebščine iz trgovine, s štruco belega kruha na vrhu, ki je bila takrat nekaj, kar si ljudje vsak dan niso mogli privoščiti. Do starih ljudi, ki so bili nemočni in brez bližnjih sorodnikov, je bilo življenje posebej neprizanesljivo. »Še danes se mi zdi, da ga vidim, kako gre po cesti, samo postaviti se moram pred domačo hišo in pogledati v pravo smer,« je zapisal v knjigi Franc Branko Janžek o starem možu, ki je zelo težko hodil s palico in to vedno v istem oblačilu ter gumijastih škornjih. V mladih letih so menda za njim rada pogledala dekleta, star je - s posredovanjem socialne službe - bival pri nekem kmetu v toplem hlevu ter dobil hrano. »Ni ga več in ne bo ga. Cesta ni več bela in veliki mož ne gre več po njej. Danes drvijo samo avtomobili sem ter tja,« je zapisal Janžek. O AVTORJU Franc Branko Janžek, rojen leta 1955, je odraščal v Svetem Florijanu pod Bočem (občina Rogaška Slatina), ki se je po drugi svetovni vojni imenoval Stojno selo. y svojih štirih leposlovnih knjigah opisuje predvsem nekdanje življenje kmečkega sloja v teh krajih, danes že napol pozabljeno, ki ga je še sam doživljal. y Flori-janu je živel do odhoda na študij novinarstva v Ljubljani, kjer je ostal več kot desetletje, danes pa živi v Rogaški Slatini ter je zaposlen v Banki Celje. BRANE JERANKO Večina bivajočih v zavetišču za brezdomce si samo želi, da bi zaživela spet na svojem. Štirim so lani uredili bivalne enote, ena oseba je dobila neprofitno stanovanje. Najmlajša stanovalka v celjskem zavetišču za brezdomce ima komaj 16 let, sicer pa je povprečna starost uporabnikov 55,3 leta. Mahnič nam je pokazal posteljo, ki bi jo brez težav odstopil nekomu, ki nujno potrebuje dom. Bo morda kdo vendarle sprejel pomoč? CELJE - »Prava revščina je nema. Nimam veliko, vendar bi rad tisto, kar imam, ponudil nekomu, ki mu lahko pomagam. Ker človek nikoli ne ve, kdaj bo tudi sam v težki situaciji,« začne svojo zgodbo Elvis Mahnič. Primorec, ki je pred slabim letom kupil stanovanje v središču Celja, je namreč storil plemenito potezo. Obrnil se je na zavetišče za brezdomce v Celju, saj bi v svoje stanovanje z veseljem sprejel kakšnega brezdomca, mu zagotovil posteljo in možnost souporabe kuhinje. A se je sprva »zataknilo«, saj Mahnič pravi, da iz zavetišča več dni ni prejel nobenega odgovora. »Vsaka noč, ki jo nekdo preživi zunaj ali nekje, kjer se ne počuti dobro, je udarec za človeka, ki nima svojega doma,« doda. Tu je v zgodbo (ampak le kot delni posrednik) vstopila tudi naša medijska hiša, saj smo preverili, kje je nastal kratek stik v komunikaciji. Svojo stran zgodbe nam Mahnič pojasni v dokaj prostornem in izjemno urejenem stanovanju. Omeni, da je pred leti ostal brez družine zaradi tragične prometne nesreče, izvemo, da je ostal tudi brez sina, a vanj ne drezamo z osebnimi vprašanji, saj je razvidno, da mu je o tem težko govoriti. Verjetno sta žalost in stres doprinesla, da se mu je lani porušilo zdravje, a se je pogumno postavil na noge in s pozitivizmom in vero v dobro okreva. »In ko ob tem še gledam, kaj vse se dogaja v naši družbi, koliko ljudi je ostalo brez vsega _ Vse te stvari bolijo _ Zato bi rad pomagal,« nam razloži. Kratek stik? In se je odpravil v zavetišče za brezdomce v Celje. »Pogovarjal sem se z namestnikom oziroma pomočnikom vodje zavetišča. Povedal sem mu, da sem v svoje stanovanje pripravljen sprejeti eno osebo, ki je ostala brez svojega doma. Spol in starost sploh nista pomembna, sem dejal, saj oni kot neka ustanova vendarle vedo, kdo od tistih, ki so se zatekli k njim, je za to najbolj primeren. Seveda vem, da pod svojo streho ne morem sprejeti vsakogar,« nam še razloži. Doda, da nikakor ne išče nekoga, ki bi kakorkoli bil odvisen od njega. »Gre enostavno za to, da pomagam in da nekomu ponudim posteljo in kolegialno bližino. Od svojega obiska pred več dnevi do danes še nisem prejel odgovora. Sem pa potem še klical tja, če sem dal vse podatke, ki jih potre- bujejo, ker sem mislil, da so me morda klicali, a nisem slišal,« žalostno doda. Nato smo poklicali v zavetišče za brezdomce, kjer se Mahničevega prihoda pred dnevi spomnijo. »Gospod je res prišel sem in dejal, da ponuja posteljo kateremu od naših stanovalcev, ki bi bil pripravljen poravnati tudi del stroškov. Moj sodelavec mu je povedal, da v kolikor se bo kdo od naših uporabnikov odločil za njegovo ponudbo, ga bomo o tem obvestili. Kolega je vse naše stanovalce tudi vprašal, a se za bivanje pri njem žal ni odločil nihče,« nam je dejala vodja zavetišča Zdenka Zupanc Zrinski. Omenja, da je prišlo verjetno do kratkega stika v komunikaciji in da bi njen sodelavec Mahniča poklical, če bi se kdo za njegovo ponudbo odločil. Mahnič je v pogovoru z nami razložil, da nikakor ni zahteval plačila stroškov: »Omenil sem, če bo lahko kdo kaj prispeval, ni pa to nikakor pogoj, saj vendar vem, kakšne situacije ljudi pripeljejo v zavetišče.« Glede na to, da se v današnjem času najde zelo malo ljudi s tako plemenito ponudbo, je vprašanje, ali ga je bilo - kljub temu, da se zanjo ni odločil nihče - tako težko poklicati in mu povedati, da zaenkrat zanimanja ni. Obljuba Nam je pa vodja zavetišča obljubila, da bo Mahniča poklicala in ga povabila na pogovor. »Če se bo morda v zavetišče oglasil kakšen nov stanovalec, mu bomo to ponudbo vsekakor predstavili,« obljublja Zdenka Zupanc Zrinski. Treba je tudi vedeti, da so ljudje v zavetišču v globoki stiski, zato se toliko težje verjetno odločijo sprejeti ponudbo nekoga, ki jim sicer dobroverno ponudi del svojega doma. Dogajalo se je že, da so stanovalci zavetišča za brezdomce sprejeli podobne ponudbe in bili zelo razočarani, zato so vedno znova še bolj nezaupljivi. Vendar Mahnič ne bo obupal. »Komu pa bom pomagal najprej, če ne sočloveku?« se vpraša ob našem odhodu iz njegovega stanovanja. »Tudi za menoj je težka življenjska izkušnja, zato vem, kako pomembna je človeška bližina,« še doda. Morda pa se le najde nekdo, ki bo v njegovem domu našel svoj dom. Vsaj začasno. Ali pa le bližino človeka, prijatelja, ki želi pomagati. In čez čas bomo preverili, kako se bo razpletla zgodba. Tudi zato, da se ne bo našel kdo, ki bi tako iskreno pomoč samo izkoristil. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA V zavetišču je trenutno 22 oseb, 15 moških in 7 žensk. Za en topel obrok na dan, pripomočke za osebno higieno, obleko, obutev in različne delavnice, plačajo mesečno 98 evrov. Razlogi njihovega prihoda so različni, največkrat je to razveza, izguba službe ali hiše/stanovanja. Še zadnji kupon Če še vedno kolebate, je morda zadnja objava kupona tista, ki bo prevesila tehtnico. V teh tednih smo se pogovarjali z mnogimi, ki so v akciji že sodelovali. Vsi po vrsti zagotavljajo, da ne morete izgubiti ničesar, razen odvečnih kilogramov. Med 160 udeleženci osmih dosedanjih akcij je veliko takih, ki so ponotranjili zdrav življenjski slog. Pa tudi takih, ki so se na poti spet spotaknili, a jim je novo dobljeno znanje pomagalo, da so se pobrali. Strokovna vodja projekta prim. Jana Govc Eržen opozarja, da bližnjic ni. In da tistemu, ki bo odkril čudežno tableto proti odvečni teži, Nobelova nagrada gotovo ne uide. Do takrat pa vsi skupaj ugotavljamo, da je v skupini lažje. Podpora, spodbuda in zaveza je zmagovita kombinacija, zaradi katere mnogi odložijo zelo obremenjujoče nahrbtnike. Prebuja se pomlad in dovolite si z nami prebuditi tudi najboljše in najlepše v sebi. StO, foto: GrupA (arhiv NT) Kupone zbiramo do četrtka, 1. marca. 6. marca pa izbrani že lahko pričakujete povabilo na pogovor pred začetkom akcije. Vsi, ki se ne boste uvrstili v skupino 20 izbrancev, se lahko naši akciji še vedno pridružite. Zglasite se na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje 12. marca med 15. in 18. uro. Stehtali vas bodo in vam izmerili odstotek maščobe. Vsi, ki se boste pridružili naši akciji, vam bodo v centru Top-Fit v naslednjih štirih mesecih priznali 20-odstotni popust za njihove programe. Tisti, ki se boste prišli pokazat tudi ob koncu akcije, pa boste v igri za osebno stilsko svetovanje na domu. Modna svetovalka Blanca Chara vam bo prišla pomagat oblikovat osebni stil s pomočjo tega, kar se v vaših omarah že zdaj kopiči, pa nikoli ne oblečete. Srečni obrazi z zaključne prireditve lanske akcije naj vas prepričajo da je vredno. Kupon pošljite na NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje. NOVI TEDNIK REKREACIJA 11 V Novem tedniku smo lani uvedli rubriko z imenom Rekreacija. Predvsem zato, da bi naše bralce opozorili na to, da je gibanje nujno potrebno za bolj zdravo in gibčno življenje. Pa tudi zato, da nekako razmejimo med športnimi dejavnostmi, ki so usmerjene predvsem v tekmovanje in jim veliko pozornosti že posvečamo na straneh športa, od teh, bolj rekreativnih, da bi bili preprosto bolj »fit«. Na terenu občin, ki jih pokrivamo, tokrat preverjamo, kdo in kako skrbi za boljšo kondicijo občanov. Špela Kuralt je tokrat obiskala Laško. ■ V V ■ ■ ■ ■ Lascani nimajo izgovorov Pozimi dvorane, nato cel kup poti - Maja drugi športni vikend Laško je mesto košarke. Ampak ne glede na profesionalce so tudi za rekreativne športnike precej dobro poskrbeli. Velik delež ima pri tem Stik Laško (center za šport, turizem, infomiranje in kulturo), društva organizirajo rekreacijo, v hladnejših mesecih se v dvoranah velikokrat rekreativci organizirajo tudi sami. Za veliko rekreacije poskrbijo tudi v Thermani Laško. V prihajajočih toplejših dneh bodo za re-kreativce še posebej zanimive kolesarske in pohodne poti, ki jih je po občini uredil Stik. Konec maja bo oganiziral že drugi športni vikend, ki je namenjen prav rekreativcem. Pozimi so verjetno bolj za- vsemi potrebnimi informaci- sedene dvorane. Stik Laško med drugim skrbi za dvorano Tri lilije, ki je prvenstveno namenjena domačim košarkarjem. Koordinator športa in rekreacije pri Stiku Laško Aleš Antauer pravi, da se tako oddajanje dvorane vedno prilagodi glede na urnik košarkarjev: »Dvorano za rekreacijo oddajamo dvakrat na teden. Če bi bilo dovolj zanimanja, bi jo lahko razdelili na tri dele, vendar zaenkrat teh potreb ni.« Rekreativci, ki v zimskih mesecih želijo igrati nogomet ali košarko, se velikokrat odločijo tudi za rekreacijo v kakšni od šolskih dvoran. Sicer pa so v Laškem v organizaciji različnih društev in tudi zdravilišča vedno bolj priljubljene tudi zumba in druge oblike aerobike, še razlaga Antauer. Vsl na kolo ali pot pod noge V Stiku so že pred leti uredili osem kolesarskih poti. Gre za poti po manj prometnih cestah in tudi po neasfaltiranih poteh, hribih in dolinah. Vse so opremili s tablami z jami o posamezni kolesarski poti. Sprva so v Stiku izdali posebno knjižico o teh kolesarskih poteh z vso ponudbo ob njih. Zdaj je poleg tega vodnika na voljo še zemljevid z natančno vrisanimi vsemi osmimi kolesarskim potmi in dvema namigoma za družinsko kolesarjenje. Za vsako pot so posebej vpisali natančen potek, dolžino, čas vožnje, zahtevnost, pa tudi skupen vzpon in nadmorsko višino cilja. Vpisana je tudi stopnja zahtevnosti od ena do deset. Najmanj zahtevna je pot od Laškega do Rimskih Toplic preko Strenskega, označena je s stopnjo zahtevnosti dve. Najbolj pa se bodo namučili tisti, ki bodo krenili na pot Govce. Vodi od Laškega, Ku-retnega, Govc, Zgornje Rečice, Hude Jame in Spodnje Rečice nazaj v Laško. Označena je s stopnjo zahtevnosti deset. Na svoj račun v Laškem ne bodo prišli le kolesarji, ampak tudi pohodniki. Prav zanje so uredili več pohodnih poti. Tudi za pohodnike so na Aleš Antauer podoben način kot za kolesarje pripravili podroben načrt z zemljevidom in natančno vrisanimi potmi. Medtem ko so nekatere povsem nezahtevne, si boste pri nekaterih, predvsem planinskih, že kar grizli kolena. Tudi te poti so ozna- Planine in gore vabijo Zdaj še marsikje traja zimska smuka. Toda pomlad se nezadržno bliža. Zato bomo do konca marca v torkovi Rekreaciji objavili naslove vseh 53 planinskih društev, ki delujejo v Savinjski statistični regiji. Zakaj? Morda vas pot zanese mimo njihove ulice in potrkate na vrata, se včlanite in tudi s poznavanjem planinskih veščin bolj poskrbite za svojo varnost v planinah. Sončni žarki nas bodo slej ko prej zvabili na plano in prav je, da se pravočasno seznanimo kako varno na pot v sredogorje in visokogorje. In seveda tako, mimogrede, poskrbimo še za to, da smo v prijetni družbi. Ne prezrite torej lokacije planinskega društva v vašem kraju! Društvo Šaleški alpinistični odsek, Šaleška cesta 3, Velenje PD Atomske toplice - Podčetrtek, Škofja gora 1, Podčetrtek PD Boč - Kostrivnica, Zgornja Kostrivnica 3, Podplat PD Celje - Matica, Stanetova 20, Celje PD Dobrna - Dobrna 19, Dobrna PD Dobrovlje - Braslovče, Braslovče 22, Braslovče čene, obiskovalci pa bodo lahko spoznavali tudi kulturno dediščino in se okrepčali na kakšni domačiji oziroma v planinskem domu. Rekreativni maj Občanom Laškega in ostalim obiskovalcem občine so v Stiku želeli kolesarske poti še dodatno predstaviti. Tako so do danes pripravili že pet Stikovih kolesarjenj. Lani so kolesarjenje prvič združili še z ostalimi rekreativnimi panogami in pripravili športni vikend. Letos ga nameravajo organizirati ponovno, in sicer konec maja. Namen sta predvsem druženje in rekreacija, pravi Antauer: »Želimo predvsem, da se rekreativci družijo in se seveda malo spotijo.« Načrtujejo, da se bodo kolesarji podali skozi Zgornjo Rečico na Šmohor in navzdol. »Za to pot se odločamo pred- Antauer ponosno pove, da izvedbo kolesarskih in pohodnih poti že občudujejo tudi v drugih občinah. So pa imeli pri njihovem nastajanju v mislih prav vse skupine, ki se rade odpravijo na svež zrak: »Pri kolesarjenju smo dali dva namiga, ki sta namenjena izključno družinam z majhnimi otroki, da lahko kolesarijo varno in da to niso poti, ki bi jih takoj privedle v nek hud klanec. Pri pohodnih poteh smo se morali prav tako pripraviti tudi na zahtevnejše turiste, ki bi mogoče radi malo več hodili in tudi s kakšnega višjega hriba pogledali po naši občini.« vsem zaradi logistike. Sicer to ni daljša pot, gre za približno trideset kilometrov. Je pa vzpon, tako da ni primerna pot za čisto vsakogar in vsako kolo,« še razlaga Antauer. Poleg kolesarjenja računajo, da bodo svoje tekmovanje na športnem vikendu pripravili tudi ribiči in gasilci, povabili bodo tudi tiste, ki se ukvarjajo z nordijsko hojo. V pripravi imajo tudi dva teka, in sicer družinski tek in tek na deset kilometrov. Antauer meni, da so Lašča-ni v zelo dobri kondiciji. Sam veliko kolesari in tako sreča precej kolesarjev, pohodniki so tudi sami zelo dobro organizirani in redno hodijo tako po okoliških hribih kot tudi v visokogorje. Ko smo končali pogovor v dvorani Tri lilije in prišli ven, je mimo nas pritekel tekač. Kot kaže, se Laščanom za kondicijo ni treba bati. ŠPELA KURALT Foto: TimE 1. marec ob 16.30 ŠOLA MALEGA NOGOMETA Veščine malega nogometa - futsala, vabljeni fantje rojeni leta 1996, 1997 in 1998. Info: ŠD Klub malega nogometa OLIMP Celje, gsm: 040 312 025 (Marko Hlevnjak) 3. marec POHODNIŠTVO izlet na vrh Krašne planine ali Kranjsko reber (1435 m) Prijave do četrtka do 16. ure v društveni pisarni PD Celje-Matica, po telefonu na številko 492 48 50 oz. 051/338-358 ali po e-pošti: pdcelje@siol.net. 13 misli Urbana Praprotnika, trenerja tekaških rekreativcev Kako se počutimo, ko je nekdo dober z nami? Seveda odlično in želimo si čim več takšnih ljudi. Zato prispevajmo sebe, svoj delež k zakladnici dobrih ljudi! Ubogajmo svoje telo, saj lahko le takrat pričakujemo, da bo tudi telo ubogalo nas. »Glede londonske norme upanja nisem opustil« V taktični bitki sedemnajstletnik ugnal izkušenega mačka V soboto pozno popoldne se je v Celju na državnem dvoranskem prvenstvu začelo tekmovanje v skoku s palico, kjer je 17-letni domačin Robert Renner ugnal celotno člansko konkurenco, tudi Andreja Poljanca. Ko se je slednji moral posloviti po neuspešnih poskusih na 545 cm, je bivši zvezdnik slovenske in jugoslovanske atletike Rok Kopitar po ozvočenju dejal: »Hvala lepa in več sreče prihodnjič Renner je preskočil 535 centimetrov, spet je naskakoval znamko 551. Toda zanimivo - in tudi napeto - je bilo že pri petih metrih. Renner je tedaj prvič skočil, smer in globina nista bila prava, toda na vsak način je želel »izvleči skok«. Letvico je preletel povsem ob strani, nato pa pri doskoku padel na rob blazine _ Marsikomu je zastal dih. Na 520 cm pa ni imel težav, Poljanec pač. Renner je nato izpustil 530 centimetrov! Za večino prisotnih je bil to šok, še pred V tretjem poskusu je Robert Renner preletel 535 centimetrov. meseci ali celo tedni si kaj takšnega ne bi upal niti pomisliti: »Pred 14 dnevi mi je uspelo preskočiti 541 cm. Zato sva bila s trenerjem prepričana, da je bolje, da poskusim na 535. V tretjem poskusu mi je uspelo in to je bilo dovolj.« Toda bilo je dramatično, kajti dotlej je vodil član Krke Poljanec s 530 cm. Ko je Renner ostal sam (izpustil je 540 in 545), je sodnikom dejal, da letvico dvignejo na 551 cm. Prvi poskus je bil dober, a ne dovolj. Če mu bo kmalu uspelo preko pet metrov in pol, bo le še deset Najbolj obetavna slovenska skakalka v višino in najbolj obetaven slovenski atlet nasploh. Robertovo dekle Ina Kruljac iz Šentjerneja je bila druga v skoku v višino. centimetrov oddaljen od B-olimpijske norme. Rennerjev trener Milan Kranjc je po taktični vojni dejal: »Za razliko od zadnje tekme je Roberto začel 20 cm višje, na petih metrih. Ko je preskočil 535 cm in zmagal, je naskakoval najboljši letošnji izid za mladince na svetu. 550 je preskočil Američan, 546 Belgijec, 544 Kitajec, Robert 541, Španec 540 in tako dalje. Osem do deset skokov je lahko optimalnih, višje število na eni tekmi pa ni več primernih. Zato so bile odločitve takšne.« Renner je že drugič državni dvoranski članski prvak. Tega praktično nihče ni vedel. »Uspelo mi je lani v Ljubljani ob odsotnosti Rovana in Poljanca. Letos sem seveda veliko bolje pripravljen. Glede taktike pa lahko rečem, da sva s trenerjem pričakovala, da Poljanec ne bo zmogel preskočiti 545 cm. Zimska oziroma dvoranska sezona je zaključena, pred mladinskim svetovnim prvenstvom pa načrtujem pet do šest nastopov na mitingih. Olimpijska norma? Upanja še nisem opustil, čeprav ne gre za imperativ.« DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Ko je trener Martine Ratej Andrej Hajnšek izvedel za nove, prepričljive Rennerjeve skoke, je dejal: »Želim >male-mu<, da bi videl London, zato, da bo v Riu de Janeiru vzel medaljo. Gledam ga na treningih, zanj se bo še slišalo. Ne le telesno, predvsem karakterno je zelo primeren.« Prednost tekmecev zaradi naravne trave Le še štirje dnevi do začetka spomladanskega dela 1. SNL Nogometaši Celja so opravili generalko pred nadaljevanjem tekmovanja v 1. slovenski ligi, ko bodo v soboto gostovali v Novi Gorici. V Domžalah so z 2:1 premagali Dob, drugouvrščeno moštvo v 2. SNL. Za Celje je najprej s prostega strela izenačil Dejan Krljanovič, nato pa je zmagoviti gol po preigrava-nju pred kazenskim prostorom dosegel Roman Bezjak. To je bila tretja zmaga (še proti Triglavu in Šmartnem) ob treh remijih (Zagreb, Aluminij, Interblock) in le enem porazu, z državnim prvakom Mariborom. Pred varovanci trenerja Damjana Romiha je bitka za obstoj, za obstanek. In kaj vam je pokazala zadnja preizkušnja? Na generalki pred nadaljevanjem prvenstva smo želeli pregledati, kaj smo postorili. Pozitivno je, da smo zmagali, da smo v drugem delu odigrali zelo dobro. Prisotnih je bilo tudi nekaj slabih stvari, kar je razumljivo. Namreč prestali smo ogromno temperaturno razliko, ki znaša okoli 30 stopinj Celzija. Vadili smo pri minus 15 stopinjah, v soboto je bilo v Domžalah v lepem, sončnem vremenu vsaj plus 15 stopinj. Vpliv tega se je poznal na igralcih, pešala je Na zadnji tekmi z Nafto v Areni Petrol je Damjan Romih temperamentno vodil svoje moštvo. Ob njem je fizio-terapevt celjskega moštva Dalibor Iveljič. agresivnost, nekateri naši nogometaši so bili neodgovorni pri branjenju. Vseeno moram biti zadovoljen, tekma z Dobom je pokazala nekaj naših usmeritev. Čeprav se zavedamo pomanjkljivosti in rezerv, pa je napredek iz tekme v tekmo očiten, kar je najbolj bistveno. Kako pa bi ocenili celotne priprave? Za dokončno oceno je še prezgodaj, treba bo počakati še nekaj tednov. Fantom pomanjkanja marljivosti ne morem očitati. Večina ostalih prvoligašev se je pripravljala v tujini ali na svoji naravni travi. Bodo v prednosti? Definitivno. To bo velik hendikep za nas, predvsem v soboto v Novi Gorici. Odigrali smo le dve tekmi na naravni travi, trenirali pa smo zgolj na umetni travi. Novogoričani so že v izhodišču v precej boljšem položaju. Je zgodba glede Denisa Popoviča, ki se je jeseni povsem ustalil v prvem moštvu, že zaključena? Po zadnjih informacijah, ki jih imam, smo izgubili Popo-viča, ki bo v naslednjih dnevih postal član Luke Koper. Kakšno pa je stanje glede poškodb? Tekmo proti Dobu so začeli (postavitev 4-2-3-1) Mujčinovič, Medved, Kraj-cer, Kapič, Centrih, Gobec, Krljanovič, Bakarič, Močič, Bezjak in T. Kotnik, kasneje so igrali še Gaber, Vidmajer, Žurej, Verbič, Škafar in M. Kotnik. Najbolj bomo pogrešali Iztoka Močivnika, ne le v uvodnem, marveč na žalost tudi v nekaj naslednjih krogih. Staknil je težjo poškodbo stegenske mišice. Pred njim je nekajtedenska rehabilitacija. Po mojem mnenju bo pripravljen šele za tekmi polfinala slovenskega pokala. Pri ostalih, Kapiču, Romihu, Deželaku in Kovjeniču ni tako kritično. Pred predzadnjo Nafto imate štiri točke prednosti, gostili jo boste v drugem spomladanskem krogu, ko bo tekma že »kvalifikacijska« v boju za obstanek. Bržkone vseeno ne boste preračunljivi v Novi Gorici? Vsekakor. Prodi Dobu smo pridobivali na samozavesti, ki jo bomo skušali zadržati do sobotnega gostovanja. Ne smemo biti le neobremenjeni, temveč željni dokazovanja in osvajanja točk. Moramo se skušati potrjevati. Težave so lahko psihološke narave, če dobimo gol in če nam ne steče po načrtu. Bojim se, da se tedaj lahko fantje >izgubijo<, ker so mladi. Toda morajo se naučiti tekmovati! DEAN ŠUSTER Foto: TimE Drago Adamič (v rumenem dresu) je ko je vlogo vratarja pri Pelikanih pre zentance Andrej »Doc« Dobovičnik. Zimzel< Pelikar zimska V 1. celjski zimski ligi dvora za prvaka igrala štiri moštva tekmo pa je bilo v nedeljo v d V boju za prvo mesto so Peli mesto je osvojil Bogi team, ki je je Kalimero po zmagi nad Zlata strelec je bil Darijo Biščan s 13 Končni vrstni red v 2. ligi: 1. A. H. Škorjanc Hochkraut, 4. S Po trenerjevi pljučnici najdlje na svetu Kopje Martine Ratej že preko 65 metrov Ko smo v celjski dvorani čakali na finalni tek Marine Tomič, je trener Andrej Hajn-šek iz Domžal z državnega zimskega prvenstva v metih sporočil veselo novico. Njegova varovanka je z metom 65,24 m krepko presegla najboljši izid sezone na svetu, ki ga je imela Avstralka Kathryn Mitchell (62,51). Martina je sicer po prestopu k AD Kladivar odkrito napovedala boj za medalje na EP in OI, s sobotnim dosežkom pa je upravičila smelost svojih izjav. Lani je največ zmogla 65,89 m in bila peta na svetu. Obenem je bila pretekla sezona peta po vrsti, ko so jo doletele neugodnosti, pa naj je šlo za slabše zdravje ali težave v zasebnem življenju. Če bo imela letos le malce sreče - pa ni nujno, da gre za športno srečo -, potem si bomo leto 2012 zapolnili tudi po dosežku Martine Ratej. »Nekaj odličnih tekmovalk se je letos že preizkusilo, nekaj še ne. Kakorkoli, to ne zmanjšuje vrednosti Martininega dosežka,« meni trener Andrej Hajn-šek, ki je prebolel pljučnico. Bil je zelo vesel po odličnem metu, ki pa je zgolj potrdil njegova tekmovanjem.« Sledi nastop na evropskem pokalu 17. marca v črnogorskem Baru. »Pilila bova tehnični model meta in obnavljala fizično moč. Vse skupaj naj bi botrovalo, da bi Martina v vseh šestih serijah metala okoli 65 metrov. S tem bi postala psihološko stabilnejša in bi samo čakala na izbruh, ko bi kopje letelo še dlje. Že v Baru pričakujem napredek za meter ali dva, s čimer bi se počasi približevala osebnemu rekordu.« Martino Ratej občudujejo pri AD Kladivar. Skromna, poštena, marljiva. Čeprav ima vseskozi na razpolago dvorano, je vadila zunaj tudi v obdobju zelo nizkih temperatur. 31-le-tna atletinja je slovenski rekord 67,16 m dosegla pred slabima dvema letoma. Če ji bo služilo zdravje, ga bo letos zagotovo iz- boljšala. »Izid, za katerega sem se morala lani zelo potruditi, mi je tokrat uspel zlahka. In če bom to ponavljala, bom še bolj samozavestna. Zimsko sezono bom skušala zaključiti na zelo visoki ravni. Tako bi si postavila temelj, se malce odpočila in nato začela priprave na poletno sezono. Na sezono, ki bo zame najbrž kar najbolj pomembna v karieri.« V diamantni ligi ne bo nastopila na vseh tekmah. Na odličje odkrito meri na evropskem prvenstvu v Helsinkih. Če bi ji to uspelo, potem bi bilo povsem jasno, kam bo ciljala na olimpijskih igrah v Londonu. Trenutno pa je z njo tako, kot da bi bila bolna. Samo eno željo ima. Da bi bila zdrava. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA ORAMA Andrej Hajnšek je ozdravel. pričakovanja. »Iskreno rečeno, takšen met sem enostavno pričakoval, saj Martina v zadnjem obdobju ni imela težav. Imel pa sem jih sam, bolezen mi je preprečila, da bi prisostvoval treningom. 14 dni me ni bilo in pojavilo se je nekaj težav s tehniko meta. Zelo zadovoljen sem, da ni bilo slabših metov. In da se model tehnike meta ni porušil.« Najdaljši met je Martini uspel v tretji seriji. Kakšna pa sta bila uvodna? »Vsekakor slabša od želenega, predvsem ne dovolj dobro tehnično izvedena. Tudi tretji še zdaleč ni bil popoln. Potem je zaključila s Prvi uradni nastop v Kladivarjem dresu je Martini Ratej imenitno uspel. Sodniška komedija sredi Beograda Celjske košarkarice v Beogradu niso smele zmagati - Na tribuni tudi Celjski grofje e s soigralci uspel zmagati v finalu, vzel selektor slovenske futsal repre- enim lom liga nskega nogometa so končnico . Zaključno dejanje s finalno Ivorani Šolskega centra Celje. kani ugnali Tristar s 3:1. Tretje ' premagal A. T. Šargi s 6:2, peti irstvom Tajnšek s 6:3. Najboljši goli. . Gro bar Jurček, 2. Plemiči, 3. mrkci, 5. Alba _ DŠ Foto: GrupA Igralke celjskega Athletea so na zadnji tekmi Jadranske lige doživele deveti poraz. Na gostovanju pri Voždovcu so klonile z 90:78. Nekorekten kriterij delilcev pravice je naš strokovni štab spravljal v obup, pa čeprav se je že pred tekmo dobro vedelo, kaj se bo dogajalo. Za Voždovac je bila to ključna tekma, saj ga je zmaga pripeljala na zaključni turnir najboljših štirih ekip. Trener Damir Grgič je sprva dejal: »Čudno se sliši, a težko je igrati tekmo, ko veš, da je ne moreš dobiti. Pa ne zaradi kvalitete igralk, temveč zaradi sodniškega kriterija. Čestital sem Voždovcu za zmago. Čestital sem tudi sodnici Šutalo Zatem je odločno nadaljeval: »Težko je reči kaj več. Če nasprotnice izvajajo 42 prostih metov, potem veš, da je to nekaj čudnega. Vse to je šola za nas, verjetno ne zadnja. Treba je gledati pozitivno naprej.« Svoje je pripomnila kapetanka Teja Oblak: »Nazadnje se nam je to pripetilo v Zenici, tokrat je bilo sila podobno. Kar nekaj odločitev je bilo v korist gostiteljic. Smo pa vedeli, kaj nas čaka.« Popoln preobrat ni bil mogoč Izjemno vzdušje so pripravili domači navijači, s svojim prihodom v Beograd pa so S statističnim indeksom 31 je bila Sanja Orozović najboljša igralka tekme v Beogradu. prijetno presenetili navijači Celjski grofje, s sicer manjšo skupino, ki je bodrila košar-karice Athletea. Te so po prvi četrtini zaostajale kar za 21 točk (34:13), vendar so se v drugem delu druge četrtine vrnile v izjemnem slogu, ko so se približale na sedem točk. Kaj več pa jim zavoljo sodniške trojke ni uspelo. Dva sodnika in sodnica so s svojimi odločitvami jezili celjski tabor, predvsem sodnica Šutalo, ki se je s potezami in obraznimi mimikami poigravala z živci Da-mirja Grgiča. V nadaljevanju se ni več obremenjeval, skupaj s pomočnikom Žanetom Bortekom in fizioterapevtom Mišom Aranđelovičem se je nad komedijo, ki se je odvijala na parketu, lahko le še iz srca nekajkrat nasmejal. Tina Tre-bec je že v tretji četrtini prejela peto osebno napako, zatem še Marica Gajić in Teja Oblak in poraz je bil neizbežen. Očiten napredek Teja Oblak je dosegla 13 točk: »Znova smo začele zelo slabo, kar se nam dogaja že nekaj časa. Voždovac ni boljši od nas. Nismo uspele pokazati, kaj znamo. Upam, da bo v nadaljevanju sezone veliko boljše. Agresivnost prinaša rezultat in k temu moramo stremeti.« Sanja Orozović je bila najučinkovitejša z 22 točkami, Živa Macura je vknjižila dvojni dvojček; desetim točkam je dodala deset skokov. Kljub temu, da je Athlete sezono Jadranske lige zaključil z devetim porazom ob devetih zmagah, je z mlado zasedbo pustil dober vtis. Uvrstitev na zaključni turnir ni bil cilj pred sezono. Grgič je potegnil črto pod letošnjo sezono Jadranske lige, ki jo je Athlete končal na šestem mestu: »Zadovoljen sem z napredkom igralk. Ta liga je za naš klub, ki vlaga v mlade igralke, zelo pomembna. Še več, nujna je. Dobili smo veliko izkušenj, ki jih bomo skušali prenesti že v končnico državnega prvenstva.« Zaključni turnir pokalnega tekmovanja bo 24. in 25. marca gostilo Celje. MITJA KNEZ Foto: SHERPA MALI NOGOMET 1. SL, 18. krog: Puntar - Do-bovec 1:3 (0:0); Mordej (24), Drobne (31), Stres (38), Nazarje - Litija 1:4 (0:1); Oblak (34). Vrstni red: Litija 49, Dobovec 39, Oplast 36, Puntar 30, Nazarje 16, Bronx 15, Casino Safir, Kix 11. 2. SL, 17. krog: Velike Lašče - Velenje 7:3 (2:1); Mahmuto-vič 11, Štraus (31, 38). Vrstni red: Vuko 43, Slovenske Gorice 34, Velenje 25, Fragmat, Sevnica 23, Brezje 22, Stripy 19, Velike Lašče 18, Kebelj 16, Benedikt 10, Tomaž 6. KOŠARKA 1. SL, 17. krog: Geoplin Slovan - Elektra 67:62; Pajič 16, Fon 11; Julevič 16, Lekič, Bajramlič 12, Horvat 10, Lelič 7, Bukovič 5, Maribor - Rogaška 73:65; Mučič 18, Jovanovič 16; Tomič 21, Milj-kovič 11, Petrovič 10, Milašino-vič 9, Jotič 5, Smajlovič, Šoškič 4, Pešič 1. Vrstni red: Helios 30, Elektra 29, Zlatorog, Šentjur 28, Maribor 26, Hopsi, Rogaška 25, Geoplin Slovan 24, Mercator 19, Parklji 18. Jadranska liga, 19. krog: Široki wwin - Zlatorog 72:64; Vladovič 16, Collins 11; Omič 20, L. Lapornik 16, Strnad 10, Mali 7, Nikolič Smrdelj 5, Škifič, Atanackovič, M. Lapornik 2. Vrstni red: Maccabi 37, Cedevita, Partizan 36, Budućnost 34, Ci-bona 33, Široki, Zagreb, Union Olimpija 32, Crvena zvezda, Radnički 30, Krka, Helios 26, Hemofarm 25, Zlatorog 23. Jadranska liga (ž), 18. krog: Voždovac - Athlete 90:78; Ka-rakaševič 21, M. Ivanovič 12; Orozovič 22, Oblak 13, Ma-cura, Trebec 10, Gabrovšek 8, Abramovič 7, Jagodič 6, Gajič 2. Vrstni red: Partizan 35, Čelik 31, Voždovac 29, Hemofarm 28, Radivoj Korač, Athlete 27, Mladi Krajišnik 25, Budučnost 23, Vojvodina 20, Sloboda 19. ROKOMET 1. SL, 18. krog: Gorenje - Krško 29:23 (17:11); Dolenec 7, Cehte 4, Manojljovič, Melič, Medved, Šimič 3, Miklavčič, Bajram 2, Pucelj, Gams 1; Knez 5, Ferkulj 4. Vrstni red: Gorenje 35-1, Celje Pivovarna Laško 32-4, Cimos 25-11, Trimo 18-18, Krško 17-19, Branik 15-21, Izola 14-22, Ormož 13-23, Ribnica, Šmartno 11-25, Krka 9-27. 1. SL (ž), 19. krog: Velenje - Celje Celjske mesnine 26:18 (14:10). Vrstni red: Krim Mercator 36, Zagorje 34, Ptuj, Krka 28, Velenje 22, Piran 20, Celje 18, Ajdovščina 16, Sežana 10, Naklo-Tržič 6, Olimpija 4, Burja 2. ODBOJKA 1. DL, za obstanek, 4. krog: Kropa - SIP Šempeter 3:0. Vrstni red: Kropa 37, Maribor 22, Krka 17, Šempeter 4. 1. DL (ž), 9. krog končnice: Vital - Aliansa 0:3. Vrstni red: Branik 26, Calcit 25, Koper 22, Aliansa 21, Nova Gorica 7, Vital 4. (MiK) r ŠPORTNI KOLEDAR Torek, 28. 2. KOŠARKA 1. SL, 18. krog, Škofja Loka: Mercator - Zlatorog (20). Sreda, 29. 2. ROKOMET 1. SL, 19. krog: Celje Pivovarna Laško - Gorenje (19). 14 I AKCIJA NOVI TEDNIK BLAZ HVALEC Nič še ni izgubljeno. Informativno dodajamo lestvico prvih, ki so v dosedanjem glasovanju prejeli največ glasov. Razvrščeni so po številu prejetih glasov. NAJ MATURANT Gregor Stolec, Blaž Senica, Urban Fric, Kristijan Starček, Blaž Hvalec, Matevž Čadej, Blaž Selišnik, Lovro Gunzek, Jan Bogdan, Vid Pesjak NAJ MATURANTKA Sara Pelc, Polona Aškerc, Tina Palčnik, Tjaša Kelhar, Simona Kolmanič, Lara Borštner, Lucija Krašovec, Laura Brigita Parežnik P. S. In pohvala dekletom: glasovale ste bolj pridno za »svoje« fante. Razlike med glasovi po spolu so namreč kar občutne. NAI lUmiRANTKA IN NAJ NUmiRANT Pod črto, in kako naprej? V februarju se nam je po končanih maturantskih plesih, ki so bili januarja letos, v akciji Naj maturantka, naj maturant pridružilo deset srednjih šol. Naj maturant tega prvega kroga glasovanja bo prislužil zmago tudi svojemu maturantskemu razredu. Enako velja tudi za naj maturantko. In v februarju smo že objavili nekaj vabljivih nagrad, ki jih bomo podelili po finalnem V akciji Naj maturantka naj maturant so se nam pridružile naslednje šole, kjer so imeli maturantske plese januarja letos: ŠOLSKI CENTER CELJE: Gimnazija Lava(GL), Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja (SŠGVO), Srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo (SŠKER), Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije (SŠSMM), Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko (SŠSDL) ŠOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE, ZREČE: Gimnazija Slovenske Konjice (Gimnazija SK), Srednja poklicna in strokovna šola Zreče (SPSŠZ) Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje (SŠHVU), Poslovno-komercialna šola Celje (PKŠ), Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje (SŠGT) S: JANUSA DIKLIČ 4. A SSGT 1 KRISTIJAN TINA GREGOR SPELA STARČEK A PALČNIK Q STOLEC . VRČKOVNIK 4. A SŠGT 2 4. B SŠGT 3 4. B SŠGT 4 4. C SŠGT U m LIRIDONA BAJRAKTARI 4. B PKS 12 JAN BOGDAN 4. C PKS 13 SARA PELC 4. C PKS 14 MATEVŽ ČADEJ 3. Č PKS 15 SIMONA KOLMANIČ 3. C PKS 16 MARKO HRVATIČ 2. A PTI PKS 17 TJASA KELHAR 2. A PTI PKS 18 BURIM BAJRAKTARI 2. B PTI PKS 19 LARA BORSTNER 2. B PTI PKS 20 BLAŽ JESENEK n.| 4. A SCC-GL 21 JANJA PETEK 4. D SCC-GL 28 BLAŽ SELISNIK 4. E SCC-GL 29 TINA KOROSEC 4. E SCC-GL DEJAN LJUBEJ IVA magaSić SVAN VOVK POLONA POTOČNIK M LJUBEK n.| MAGASIN M VOVK ^n POTOČNIK 4. F SCC-GL 31 4. AT SSHVU 32 4. AT SSHVU 33 4. HT SSHVU 34 JANEZ POČIVALSEK 4. HT SSHVU 35 MIHAEL LUŽAR 5.d T SSHVU 36 PETRA OVČJAK 5.d. HT SSHVU 37 MARKO RAJH 4. Gb Gimnazija SK 44 MANJA RAVNIČAN 4. Gb Gimnazija SK 4U ROK STEINACHER 4. Sa SPSSZ 46 ANJA POVALEJ G4.b SSGVO 47 LOVRO GUNZEK G4.b SSGVO 48 ŽIGA PLASKAN G4.c SSGVO 49 LUCIJA KRASOVEC G4.c SSGVO 50 VID PESJAK K4.a SSKER 51 TAJA KOROSEC K4.a SSKER 52 ŽIGA KOROSEC E4.b SSKER 53 NOVI TEDNIK KCIJA 15 Glasujete lahko še do vključno jutri, torej 29. 2. 2012! I TOMAŽ KIDRIČ MATEJ OMLJEN V prvi objavi civi|nih fotografij nam jo je pri številčenju zagodel škrat. Napako smo zatem takoj odpravÍlÍ v opravlčl|o pa vendarle še enkrat objavljamo fotografiji Tomaža Kidriča in Mateja Komljena. tekmovanju, ki bo v prvi polovici maja. Naslednji krog, torej predstavitev fotografij in začetek glasovanja, se bo začel v petek, 2. marca. Predstavili se nam bodo maturanti in maturantke, ki so imeli maturantske plese v februarju. Ves marec boste lahko glasovali zanje in tudi med njimi bomo na koncu izbrali dva favorita. V torkovi številki Novega tednika, ki bo izšla, 6. marca, pa boste izvedeli, kdo od maturantov in maturantk je zbral največ glasov in se bo torej uvrstil v finalni krog glasovanja. Kot zadnji se nam bodo v tretjem krogu glasovanja predstavili udeleženci akcije, ki bodo imeli maturantske plese v marcu. Ves april boste lahko glasovali zanje. Tako bomo prišli do finalnega glasovanja, ki bo trajalo štirinajst dni v maju. Zagotovo bo vroče. Pomerili se bodo tri maturantke in trije maturanti. Za lažjo odločitev bomo vse predstavili tudi s krajšimi klepeti in barvnim dodali še kakšno črno-belo fotografijo. Foto: Nataša Muller, GrupA; oblikovanje: Andreja Balja TOMAŽ KIDRIČ 4. Č SŠGT 6 POLONA AŠKERC 4. Č SŠGT 7 MATEJ KOMLJEN 4. C SŠGT 8 JURE gorenjak 4. A PKŠ 9 LARA MOGU 4. A PKŠ 10 KLEMEN RAMŠAK 4. B PKŠ 11 KARMEN VERHOVŠEK 4. A ŠCC-GL 22 ANDRAŽ REDNAK 4. B ŠCC-GL 23 JELENA PRIJIĆ 4. B ŠCC-GL 24 LUKA ROJNIK 4. C ŠCC-GL 25 LAURA BRIGITA PAREŽNIK QQ 4. C ŠCC-GL 26 ŽIGA HUS Qi 4. D ŠCC-GL 27 ALEKS MAJCEN M4 SŠSMM 38 NINA MEDVED qh M4d SŠSMM 39 ŽAN LUKA UMEK M4d SŠSMM 40 TARA DREV M4e SŠSMM 41 BLAŽ ŠROT 4. Ga Gimnazija SK VERONIKA HOHLER 42 Gimnazija SK 43 LUKA BLAŽ EVA BLAŽ KOVA^ I-. SENICE |-|- PODKRIŽNIK g-g« HVALEC E4.c SŠKE^ U4 E4.d SŠKER UU E4.d SŠKER U6 E4.e SŠKER 57 JANJA OGRAJENŠEK 3c2 SŠSDL URBAN FRIC en 3c2 SŠSDL 59 U8 Št. 17 - 28. februar 2012 Pravila glasovanja In sodelovanja v akciji: Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji: Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali eno naj maturantko. Za udeležence januarskih maturantskih plesov, ki sodelujejo v akciji NT&RC Naj maturantka, naj maturant bo glasovanje potekalo ves mesec februar. V torkovih in petkovih številkah Novega tednika bo objavljen spisek vseh »civilnih« fotografij. Postopno bomo ves mesec objavljali tudi »maturantske« fotografije kandidatov, ki se potegujejo za vstop v finale. V torek, 6. marca, bomo objavili naj maturanta in naj maturantko, ki bosta v ločenem glasovanju prejela največ glasov. Oba se bosta uvrstila v sklepni krog glasovanja po februarskem in marčevskem krogu maturantskih plesov. Kupone pošiljajte na NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje. Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko pod zaporedno številko:! ime in priimek:.......................................... Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek................................................................................................ naslov....................................................................................................................... kontaktni telefon/e-pošta................................................................ ■X- 16 KRONIKA NOVI TEDNIK Ko si stari znanec policije Povratniki pogosto tudi korak pred kriminalisti Javnost lahko ob poročanju medijev o storilcih kaznivih dejanj pogosto sliši, da je nekdo povratnik ali specialni povratnik - ali tudi stari znanec policije. Znano je, da to pomeni osebo, ki ni bila ovadena le enkrat, ampak je navzkriž z zakonom prišla že večkrat. Zanimivo je, da je teh povratnikov vedno več, vsaj če sodimo po izjavah policije, ki ob odkritju storilcev kaznivih dejanj navede, da gre za povratnike. Povratnik je tudi nekdo, ki je bil v preteklosti že pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, a ga to ne izuči in se vrne na stara pota. Specializirani pa so predvsem tisti, ki so v kaznivih dejanjih vedno bolj izurjeni in že dodobra poznajo tajne metode policijskega dela. To pomeni tudi, da se preiskovalcem spretno izmikajo. Predvsem na sojenjih kriminalnim združbam, ki so jih prijeli zaradi tihotapljenja ali preprodaje mamil, je pogosto mogoče slišati, da člani zelo dobro vedo, kako delajo policisti pod krinko. Naivno je misliti, da se v preprodaji večje količine droge za te posle »kar tako« pogovarjajo po telefonu ali dobivajo »kar tako« na določenih lokacijah _ Povratništvo je na sojenjih lahko tudi oteževalna okoliščina za obtožence. Organizirani Policisti vedo, da se nekateri nepridipravi usposobijo le za vlome ali tatvine. Tako so pred časom imeli tudi na Celjskem serijo vlomov v stanovanja, ki jih je neznanec kot po tekočem traku izvrševal še drugod po Sloveniji. In to tako uspešno, da ga niso dobili. Povratniki so tudi »v koraku s tehnologijo«, zato če policisti naletijo nanje, že vnaprej vedo, da bodo morda imeli pri preiskavi težave. Spomnimo se številnih tatvin osebnih vozil na našem območju. Preiskanost teh ni ravno visoka, organizirane tatvine višjecenovnih vozil pa skoraj nikoli niso v domeni tatinskih začetnikov, ampak dobro organizirane mreže storilcev. Večina članov takšne združbe je skoraj zagotovo že kdaj imela opravka s policijo. Torej so povratniki. Pravi specialni povratniki pa so na primer tudi v gospodarskem kriminalu. Med povratniki pri Ko si enkrat povratnik pri vlomih v avte, imaš tak pribor vedno s seboj ^ kaznivih dejanjih s področja premoženja, torej vlomov in tatvin, je ogromno odvisnikov od drog, saj jih v kriminal sili potreba po denarju, s katerim si kupijo mamila. Ravno povratniki so večja tarča kriminalistov, če v svojih evidencah naletijo nanje pri preiskavi in zbiranju in- formacij o kakšnem dogodku. Tako so nanje tudi bolj pozorni. Večjega spremljanja povratnikov, zatem ko so enkrat že bili ovadeni ali obsojeni, v Sloveniji ni. Pogosto v povratništvo zapadejo tudi osebe, ki so že prestale zaporne kazni, če se v zaporih ne rehabilitirajo, se lahko po izpustu na prostost pojavijo kot storilci še hujših kaznivih dejanj. So pa povratniki tudi dober vir informacij za preiskovalce, saj včasih povedo veliko več z namenom, da se zaščitijo v ponovnem preiskovalnem postopku _ SIMONA ŠOLINIČ Foto: Arhiv NT (PU Celje) Požig v Konjicah V soboto zgodaj zjutraj so ognjeni zublji izbruhnili v Štajerski ulici v Slovenskih Goreče saje V sredo zvečer so morali celjski gasilci posredovati v Drap-šinovi ulici v Celju. V eni od stanovanjskih hiš so namreč zagorele saje v dimniku. Gasilci so izpraznili kurišče, pregledali dimniško tuljavo in okolico dimnika (na sliki). Dan kasneje so goreče saje v dimniku stanovanjske hiše na teren prignale gasilce še v Šmatevžu v občini Braslovče. Gasilci z Gomilskega so počakali, da so saje zgorele, dimnik očistili in ga pregledali. Na stari tržnici na Cankarjevi cesti v Velenju sta v četrtek zgorela kioska. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz Velenja. Višina škode še ni znana, prav tako tudi ne vzrok požara. SŠol, foto: TimE Konjicah. Zagorel je lesen objekt, ki je služil kot večja drvarnica (na sliki). Škode je za okoli dva tisoč evrov. Kriminalisti so ugotovili, da je šlo za požig. Storilca še iščejo. Istega dne popoldne pa je gorelo tudi v naselju Rupe na območju celjske občine, kjer so požar povzročile saje v dimniku stanovanjske hiše. Ogenj so pogasili prostovoljni gasilci iz Šmartnega v Rožni dolini. Foto: PGD Slovenske Konjice Ogenj v Konjicah naj bi nekdo podtaknil. INFO113 Odpeljali BMW V noči na petek so neznanci v Velenju ukradli osebni avto znamke BMW, nemških registrskih številk MZL765. Po vsej verjetnosti je šlo za organizirano kriminalno združbo. Avtomobil je višjega cenovnega razreda, saj je vreden okoli 40 tisoč evrov. Policija tatove še išče, vse, ki bi vozilo morda kje opazili, pa naprošajo, da pokličejo 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200. Poškodovani trije v ■■ smučarji V četrtek dopoldne sta se na smučišču na Rogli poškodovala smučarja. Posredovali so tudi reševalci nujne medicinske pomoči iz Slovenskih Konjic, ki so ju prepeljali v celjsko bolnišnico. Podobna zgodba se je zgodila še na Celjski koči, kjer se je prav tako poškodoval smučar. Po nesreči so ga prepeljali v bolnišnico. Te dni je bilo nekoliko več nesreč na snegu tudi zaradi šolskih počitnic. Sicer je na smučiščih v zimski sezoni prisotna tudi policija, ki ima pooblastila, ki se nanašajo na ugotavljanje kršitev reda, na smučanje pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali psihoaktivnih zdravil in na obravnavanje nesreč na smučišču. Drugače policija tudi na smučiščih opravlja splošne naloge varovanja življenja in premoženja ljudi. Nadzoruje tudi zakonito uporabo vozil v naravnem okolju. Opozarja še na lastno varnost in previdnost pri smučanju. Vsak smučar mora dobro poznati ukrepe za varno smučanje in deset osnovnih Fisovih pravil, pa tudi znake, s katerimi so opremljena smučišča. Brskal po stvareh V petek popoldne so neznanci vlomili v opuščene prostore kovinarske šole v Štorah. Po klicu na policijo so na kraj prispele policijske patrulje, ki so v prostorih šole zalotile dva moška. Čeprav so jima policisti sprva odvzeli prostost, so ju kasneje izpustili. Ugotovili so, da moška nista uspela ničesar ukrasti, se bosta pa zaradi vloma kljub vsemu zagovarjala pred sodnikom. Prav tako v petek se je podobna situacija zgodila v Žalcu. Od tam je namreč policija dobila obvestilo, da je lastnica ene izmed hiš doma zalotila mlajšega moškega, ki je brskal po predalih. Ob srečanju z lastnico je pobegnil, kljub temu pa je uspel odnesti nekaj denarja v tuji valuti. SŠol NOVI TEDNIK AKCIJA 17 Prav posebna zabava na snegu je seveda lopatkanje. Kdo bo zmagal? »Dajmo, dajmo, junaki,« je spodbujala Tanja Seme. Otroški živžav na Celjski koči Čudovito sončno vreme, zimska pravljica na Celjski koči in otroški živžav pod vodstvom animacijske ekipe Novega tednika in Radia Celje. To je le kratek opis sobotnega popoldneva, ki smo ga oblikovali z malimi junaki in njihovimi starši. Prelevili smo se v pravljične junake, za kar sta poskrbeli Nadja in Bojana s poslikavo obraza. Lo-patkali smo se, skušali narediti ledeni sladoled, obroček nasaditi na količek in še in še. Smeha ni manjkalo, čeprav smo morali tu in tam tudi kakšnemu staršu, ki je pametno delil nasvete, kako se naredi ledeni sladoled, praktično pokazati, da ni tako enostavno. A z vztrajnostjo so vsi otroci lahko prišli do nagrade. Do nje se je kar pripeljala Petra Radišek iz Sevnice, ki ji smučanje na Celjski koči predstavlja pravi užitek. Tokrat se ji je zdelo zelo smešno, ko so ji najprej brez razloga vzeli smuči. A ji je nato Petra Zlato-per, direktorica družbe TRC Celje, slavnostno predala celoletno karto za smučanje za prihodnjo sezono. Petra se je namreč kot stotisoča podala na vožnjo po beli strmini. Za vzdušje na Celjski koči je s petjem v živo poskrbel tudi pevec Uroš Zagožen. Številni so bili nad njim očarani in prav gotovo bomo o njem še veliko slišali. SB Foto: TimE Srečnica, ki bo prihodnje leto smučala zastonj, je Petra Radišek iz Sevnice, saj se je kot stotisoča spustila po odlično urejeni beli strmini. Uroš Zagožen je bil poseben gost na prireditvi, s svojim glasom pa je navdušil tudi Celjsko kočo. Bojana in Nadja sta poskrbeli za poslikavo obrazov otrok in animacijske ekipe Novega tednika in Radia Celje. S snežno kepo je bilo treba zadeti v kornet. Kdo bo naredil odličen ledeni sladoled? Navihana ekipa Novega tednika in Radia Celje - Simona Brglez, Tanja Seme, Aljoša Bončina, Nena Lužar in Branko Ogrizek Več fotografij na www.radiocelje.com in Facebooku Novi tednik in Radio Celje. Na Facebooku vas čaka tudi nagradno vprašanje, kaj predstavljajo naše voditeljice. - Št.17-28.februar2012 - 18 ALCi l>OltOC;EVALCi NOVI TEDNIK Eko občina osveščala tudi na karnevalu Na pustni povorki v Novi Cerkvi je sodelovala tudi občinska uprava Vojnika s skupinsko masko Planetu Zemlja prijazna občina. Občane smo želeli osveščati o trajnostnem razvoju, saj smo jih nagovarjali k akciji Očistimo Slovenijo in občino Vojnik, ki bo 24. marca, ter k ločenemu zbiranju odpadkov. Rožice, čebele, pikapolonice in čebelarji so poudarili našo čisto in eko občino. Z gradnjo nizkoenergetskega vrtca in pasivne telovadnice smo dokazali, da skrbimo za učinkovito rabo energije, z mobilno zeleno pisarno pa smo občanom ponudili možnost, da lahko koristijo brezplačne svetovalne ure v energetski svetovalni pisarni. MOJCA SKALE Kopičenje podatkov je premalo za ta čas Niko Ribič, Radovan Milić, Metka Zoya Obrul, Mladen Kralj in Ivan Lorenčič Loren Razstava prijateljstva V prijetnem vzdušju in avtentičnem okolju Riemerjeve galerije v Slovenskih Konjicah smo ob zvokih melodij odličnega kitarista Ivana Hartmana 11. februarja odprli likovno razstavo z naslovom Razstava prijateljstva. Slikar, umetniški fotograf in kipar Ivan Lorenčič Loren, slikar Niko Ribič in kipar Mladen Kralj so na povabilo organizatorja Slovensko-srbskega kulturno humanitarnega društva Srečanje na ogled postavili nekaj del iz svojih obsežnih in večkrat nagrajenih opusov. Z odprtjem razstave se je društvo Srečanje poklonilo prazniku kulture. Kljub slabemu vremenu se je prireditve udeležilo veliko ljubiteljev umetnosti, posebej slikarstva, ki so prišli iz različnih koncev Slovenije. S svojim obiskom nas je počastil tudi Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj in Ormož, ki je ob koncu povedal nekaj besed o umetnikih in njihovih delih in ob tej priložnosti tudi pohvalil profesionalno organizacijo v režiji društva Srečanje iz Slovenskih Konjic. Priredi- tev je povezovala Veronika Dolšak. Člani društva se zahvaljujemo turistično informativnemu centru, splošni knjižnici in Centru za kulturne prireditve Slovenske Konjice, Penzionu Kračun Loče, Pekarni Strnad Oplotnica, trgovini Viva Sana Slovenske Konjice, društvu likovnikov in fotografov Slovenske Konjice in Emiljanu Skerbišu za vso pomoč pri organizaciji in izvedbi prireditve. METKA ZOYA OBRUL Foto: JOŽICA VALANT V zasebni Waldorfski šoli Celje je bila konec januarja okrogla miza. Starši, ki so vpisali svoje otroke v omenjeno novo šolo, so podelili svoj pogled na šolo, pouk in učitelje s številnimi obiskovalci prireditve. Svoje izkušnje je predstavila tudi Celjanka, zdravnica Urška Lunder, katere hčerka je že končala waldorfsko osnovno šolo v Ljubljani, srednjo šolo pa obiskuje v Nemčiji. Sodelujoči so se strinjali, da morajo današnje generacije otrok poleg najbolj znane matematične logične inteligence razvijati še vseh ostalih devet inteligenc (emocionalno, medosebno, gibalno, ustvarjalno, jezikovno, glasbeno, prostorsko, avtorefleksivno in duhovno inteligenco), saj je prihodnost nepredvidljiva in se je čas služb za nedoločen čas zagotovo že iztekel. Če bodo naši otroci želeli biti uspešni, ne glede na to, kaj bodo počeli, bodo morali v veliki meri uporabljati prav vse inteligence. Ker pouk v waldorfskih šolah poteka tako, da se razvijajo širše sposobnosti otrok in se otroci ne učijo zgolj memoriranja faktografskih podatkov, temveč konstruirajo lastno znanje, so starši prepričani, da je prav waldorfska šola tista, ki pri- pravlja otroke za življenje v 21. stoletju. Starši so poudarili, da je šola kljub temu, da je plačljiva, še vedno poceni, saj dobijo otroci že v času rednega pouka mnogo vsebin, ki jih veliko staršev plačuje v sklopu popoldanskih aktivnostih, kot npr. dva tuja jezika, igranje inštrumenta, ples. Tako otrokom v popoldanskih urah ostane dovolj časa za prosto igro, ki ima neprecenljiv vpliv za zdrav razvoj. S pregovorom »Nič ne stane toliko, kolikor stane neznanje« je okroglo mizo sklenil ravnatelj Waldorfske šole Celje, mag. Boštjan Štrajhar. BŠ Boštjan Štrajhar, Sabina Rožen in Urška Lunder Lep kulturni večer Kot je že v navadi, so v Kulturnem društvu bratov Dobrotinšek Škofja vas pripravili lep večer v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Tokrat je bil večer recitala in glasbe. Najprej so se spomnili dr. Franceta Prešerna, in sicer z njegovo priredbo Od lepe Vide ter Slovesom od mladosti. Večino pesmi lani preminulega pesnika Toneta Pavčka so recitirali člani otroške recitacijske skupine domačega društva. Nato so se pridružili tudi člani odrasle dramske skupine. Povezovalec Tomaž Kmecl nas je prijetno vodil od recitala do glasbe. Glasbena gostja je bila citrarka Katja Anderlič, ki je s svojim kvalitetnim igranjem in petjem navdušila obiskovalce. Nato je prireditev obogatil še kvartet klarinetov, in sicer učenci celjske glasbene šole pod mentorstvom Bojana Logarja. Ob koncu so simbolično odprli še razstavo ročnih spretnosti treh članov druži- ne Bincl iz Škofje vasi. Alojz, njegova sestra Sonja ter svakinja Danica so pokazali, kaj vse zmore preprost človek, če se poglobi v svojo notranjost in ugotovi, da se v njem skriva talent, ki je bil dolgo skrit. Ogledali smo si lahko skrbno in natančno obdelane primere odpadlega oziroma odmrlega lesa, od štorov, vej do korenin, kar je Alojzovo delo. Sonja je ponudila na ogled pletenine, voščilnice za vse priložnosti, cvetje iz blaga in še mnogo drugega. Danica pa se je odločila za kvačkanje. Lahko smo videli okraske za božično drevo, lepe pisane »pirhe« _ Tako so letos kulturniki v Škofji vasi pripravili dodatno popestritev in obiskovalci so bili navdušeni. Žal je bil tokrat zaradi izredno slabega vremena obisk skromnejši kot sicer, a smo kljub temu imeli lep večer in prijetno druženje. FH NOVI TEDNIK 19 Kulturni program ob odprtju razstave Izkupiček v šolski sklad V prostorih IV. osnovne šole Celje je do 9. marca na ogled prodajna razstava likovnih del, izkupiček od prodanih del pa bodo namenili v šolski sklad za pomoč učencem. Z odprtjem prodajne razstave slik članov Celjskih likovnikov Kulturno prosvetnega društva Svoboda Celje so v IV. OŠ Celje končali niz prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku. Hkrati je bil to že tudi uvod v slovesnosti ob praznovanju 50-letnice šole, katerih vrhunec bo v začetku prihodnjega šolskega leta. Na prodajni razstavi se s svojimi slikami predstavlja 35 avtorjev, članov sekcije Celjski likovniki. V šoli so razstavo pripravili na pobudo Celjskih likovnikov, saj v sekciji deluje precej staršev oziroma starih staršev učencev IV. OŠ. Na ogled in naprodaj so podobe zimskega Celja ter utrinki otroških radosti, ki so jih slikarji ujeli v barve tudi v času decembrske Pravljične dežele, ko so se na Glavnem trgu ustavili sodelujoči likovniki zimskega ex-tempora. Kulturni program ob odprtju razstave so pripravili učenci in učitelji, sodelovali pa so tudi glasbeniki, ki delujejo v okviru KPD Svoboda. Razstavljena likovna dela bodo na ogled in naprodaj do 9. marca, med tednom od 8. do 16. ure. IS Spoznavali smo kemijo 3.a-razred III. osnovne šole Celje je dobil prav posebno povabilo. Na obisk nas je povabila moja mami, ki dela v srednji zdravstveni šoli v Celju. Tam smo spoznavali kemijo in delali zanimive poskuse. Nekatere poskuse smo lahko delali sami, druge sta naredili mami ali gospa Marija. Poskusi so bili: Lonček, kuhaj, Mavrična pena, Faraonova kača, Vodomet, Naravni filter, Plešoče rozine, Mavrični ogenj, Karamelni bonboni _ Kako nenavadna imena! Tudi poskusi so bili prav neverjetni. Najbolj mi je bila všeč Faraonova kača. Na koncu smo se tudi posladkali, saj smo dobili frutabele in zadovoljni zaradi zanimivega dopoldneva odšli nazaj v šolo. Bilo mi je zelo všeč in mislim, da je bilo zelo všeč tudi mojim sošolcem. GAJA KRAMBERGER, 3.a Za iskrico kulture Slovenski kulturni praznik smo počastili tudi v OŠ Šempeter. Recitacije in dramatizacije so popestrili glasbena skupina Orff, ki je otvorila začetek prireditve z inštrumentalno himno, MPZ OŠ Šempeter s pesmijo Vrba ter glasbeni trio, kjer je ob spremljavi kitare in flavte četrtošolka zapela pesem Viharjev jeznih mrzle domačije. Na povabilo KUD Grifon iz našega kraja so učenci v torek v večernih urah ponovno nastopili v KZ Hmeljarskega doma. Pred tem je zbrano občinstvo v dvorani nagovorila slavnostna govornica, bibliotekarka Medobčinske splošne knjižnice Žalec ter pisateljica Irena Štusej s pesmimi iz zadnje, takrat še neizdane pesniške zbirke Toneta Pavčka. Poleg vseh angelov, ki jih lahko najdemo v omenjeni pesniški zbirki, si je zaželela še angela kulture, ki bi ohranjal iskrico kulture v nas. BC ■ ■ ■ ■ ■ Vodniki smo poskrbeli za Taborniki na zimovanju pom;-uo.ed,ofaSníštem<, vodnjak, ponekod celo tako daleč od doma, da so vodo morali nositi v bren-tah,« dodaja njen Slavko. Tudi poveseliti so se znali, med drugim med ličkanjem koruze ter ob mlačvi, da o največjem hišnem prazniku, kolinah, ne govorimo. »Danes je življenje lažje, vendar nama je bilo ljubše, ko sva lahko še veliko delala,« pravita čila biserno-poročenca, ki jima zdravje presenetljivo dobro služi. Njuni domači pravijo, da še vedno hočeta delati, saj imata samostojno gospodinjstvo, Slavko pomaga na domačem vrtu in reže v vinogradu, Marija ureja hišno kapelo, oba prebirata časopisje ter gledata televizijo _ Bisernoporočenec bere brez očal celo drobni tisk, so še opozorili njuni domači. In na biserni poroki, ki so jo s približno šestdesetimi svati pripravili v domači Velbani gorci na turistični kmetiji, sta celo zaplesala. Po starem kozjanskem običaju sta pripeljali sod vina poročni maškari, ki prinašata srečo. Nihče ju ni uspel prepoznati, vse dokler nista postali tako žejni, da sta maski morali sneti. Na biserni poroki sta bila celo dva svata, ki sta bila že na Topliškovi poroki pred šestimi desetletji. Največ jima pomenijo zdravje in dobri medsebojni odnosi. Tudi lepe spomine imata rada, saj je življenje z lepim presenečalo kot po tekočem traku: »Lepo je bilo, ko sta se nama rodila hči in sin, nato ko sta se poročila, ko smo dobili doma pridno snaho, potem spet ko so se rojevali vnuki, zdaj je veselje z dvema pravnu-koma BRANE JERANKO Uut Želite, da bi tudi bralci Novega tednika izvedeli več o vašem nepozabnem dogodku, ko ste izrekli usodni da? Pokličite nas na 4225-164 ali nam pišite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje oziroma na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Iz fotografije je razvidno, od česa je odvisna oblika moškega obraza ^