Mflnllta. i UNjul, i HM H. iffltilKfl. im. lito. ^^^h^^^h fl^^^^H^^^B .^^^^H^^^k. ^^^^^^^^^^_^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ .^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^j^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^_ ^^^__^_^^ /^^fl^HHHB ^^^^^^^^^ ^__^^^^^^_^^^^_^ .^^^^^^^^. ^^^^^^^^^^^^^^^^ •ns«r«a i Prostor 1 m/m X 54 mfm za male oglase do 27 m/m rlšint 1 K. nad to visino vsl oglasi 1 mfm X 54 mm 1 K 50 v. Uradni razglasi In poslana ter notice isti prostor po 2 K, Ženitne ponudbe in poroke pavšalno 80 K. — Pri naročilih nad 10 objav popust. Vprašanjem glede ffnseratov naj se priloži znamka ta odgovor. 0pr'*ml*«T* „Slov. Maro*a" ta „Narodaa Tiskara«" fiaaltova aUoa ŠL 5, prHUta«. — T*t«f«a *t 104. „SUtftaaai Var««4 v^N* v Iftttlrat ta M mMi v Jai««lavl|l i ¥ ianiitn i celoletno naprej plačan . K 180- ceioletno......K24O— poUetno....... w 90 ■ — poli etno....... „ 120-— 3 mctečno...... „ 45— 3 mesečno .•••«. M 60-— 1 . .......15- .. .... . 20— Pri morebttnem povfšanju se ma daljša naročalna dopUčati. Novi narofniki aai poiljejo v prvić narofriino vedno M&" P° nakaznid. Na samo pismena naročita brez poslatve denarje se ne mottmo ozirati. tMŠalttri JU*w. Saro*«« Kasllm aUaa *t t, k ■■irtupft. TaUIoa «•*. 94. if Roltoplaov na vrate, "VM Posamezna itevilka velia 1 krono, Poitnlna platana w gotovini. Gospodarski položai sooletske Rušile. Znameniti ruski narodni ekonom Alekslnskij prinaša v listu »No-vaja Ruskaja Ziznj« članek, v kate-rem slika gospodarski položaj sovjetske Rusije ob početku leta 1920. V svojem Članku se naslanja na da*e iz stenografskih zapisnikov o poro-čilih predsednika vrhovnega sovjeta narodnega gospodarstva A. Rikova, predsednika centralnega sovjeta profesionalne zveze M. Tomske&a. predsednika moskovskega sovjeta Kamjenova in končno tuđi na dare iz poročil Trockega in Ljenina. Ker se ravno v današnjih dneh dela za komunizem velika propaganda, ob-rjubljajoč vernim dušam, ki se vicajo v skrbeh za jutrišnji kruhek. deveta boljševiška nebesa, poglejmo malo, kakšna so pravzaprav ta boljševička nebesa od blizu. Vodniki po teti nebesih naj nam bodo boljševički svetniki sami, navedeni v Aleksin-skega članku. V seji predstaviteljev sovjeta narodnegra gospodarstva, dne 25. januarja t. U ki so se je udeležili tuđi sovjetski poverjeniki in člani mo-skovskega sovjeta vojaških in de-lavskih deputatov, je poročal Rikov, da je dosegla za časa imperijalistične in meščanske vojne gospodarska onemoglost Rusije ogromne dimenzije. Zlasti je pahnila Rusijo v gospodarsko onemoglost meščanska vojna vsled oplenitve narodnega gospodarstva in razsroanja materijalnih in živih sfl. Kriza, kl je nastala, se more opredeliti v treh smereh: prometna kriza, kriza kurjave in kriza žive •delovne sile. Procent nevporabnih lokomo-tiv pred vojno ni nikdar presegal pernajst odstotkov. Danes znaša ta odstotek šestdeset. Pred vojno se je 8% pokvarjenih lokomotiv brzo popravilo, po sepetemberski revoluciji se je odstotek popravljenih lokomotiv tako zmanjšal. da znaša danes koma] eden. V gotovih številkab no-meni to nasproti preteklemu itks^cu odnadek dvatisoč lokomotiv v teko-čem mesecu. V kratkem času bi moral radi tega vsak železniški promet izostati, ako se razmerje ne izpre-meni. Za delavca in kmeta pa pome-ni pešanje prometa nemožnost Izko-ristiti razne žitne zaloge. pomanjkanje knrjave in surovin. Rikov nava-ja v svokm poročilu samo dva prl-mera, ki^a kazeta krizo v bengalič-ni luči: da bi se moglo transportirati iz nralskih rudokopov 10 milijonov f^M^aaaa^Bjaiaaaaa^^^^^^^aa^^s^^^^^^^a^^a^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ pudov kovin z enim vlakom na me-sec v centralno Rusijo, bi bilo treba deset let ob sedanjih prometnih raz-merah. Rusija je dobivala bombaž za svoje tvornice iz Turkestana. V tekstilni industriji je Rusija v mfr-nem času mogla konkurirati z Nem-čijo. Bila je torej poleg Nemčije ta-koj na prvem mestu za Anglijo. Se-daj pa ima sovjetska Rusija samo dva vlaka mesečno. ki dovažata bombaž \i Turkestana, tako da bi trajalo deset let predno se uvozi osem milijonov pudov bombaža. ki ga morejo podelati ruske tvornice. Napačno pa bi bilo misliti, da izvira ta primanjkljaj samo iz prometne krize. Rusija je producirala tuđi sama mnogo lanu; tekom boljševiške-ga režima pa je padla ta produkcija na 30%, ker kmetje lanu iz prehra-njevalnih ozirov ne sejejo več. Često se je trdilo, da je povod gospodar-skemu propadanju Rusije blokada. Rikov pa to naziranje pobija trdeč, da bi dvignjenje blokade krize surovin ne odstranila, marveč jo še le povečala. ker so surovine edini produkt, s katerim je Rusija zalagala Evropo. Glede kurjave poroča Rikov, da je je Moskva imela leta 1019. samo še za bolnišmce in lazarete — za silo seveda! Sovjet narodnih komisar-jev je bil zapovedal pripraviti dva-najst do štlrinajst milijonov kubičnih sežnjev drv. Pripravilo pa se je bilo samo šest od katerih je železnica mogla dovoziti pa samo dva in nol milijona kubičnih sežnjev. Premo-c:ovniki moskovskega raycma, ki so bili boljševikom vedno na razpolago. nišo dali niti 30% premoga nasproti prejšnjim letom. Neizmemo težko je staliŠče de-lavstva v prehranbenem pogledu. Ko se zahteva v tvornicah poviša-nje produkcije, zahtevajo delavcl: daite nam kruha prej. potem borno sele delali. Seveda je tuđi tukal vzrok pomanikania v prvi vrsti Dro-metna kriza. Delavci zahtevajo vspostavitev svobodne trgovine, ki je pa vlada ne more dovoliti, ker bi to pomenilo popolen bankerot BoljSeviski režim je do konca 1. 1919. naciionaliziral okoll 4000 tvor-nic, kar znači — kakor izjaviia Rikov — vso sedanjo rusko industrijo, ker je ostala privatna industrija uni-čena. Po neki predvojni statistikf je štela ruska Industriia kakih 10.000 tvornic. Od onih 4000 nacionalizira^ nih tvornic pa jih danes dela le polovica, število delavcev znaša okoli enega milijona, po Trockijevih na-vedbah pa samo osemsto petdeset tisoč. V enakem razmerju je padla nidi metaluiTićna in druge industrije, kar pomenja, da živi sedanja sovjetska Rusija od ene tretjine onega, od česar je živela v miru. V tekstilni industriji dela samo 11% tvornic oziroma samo 7% vreten. Toda nazadovanje se vedno bolj širi. Dočim je Rusi.!a izdelovala v prvem polletju lanskega leta še 100.000 do 200.000 pudov tkanine na mesec, je je izdelovala v drugem polletju komaj 25 do 68.000 pudov meseČno. Tretja kriza je kriza delavskih sil. Delavci se nekam izgubljajo, tako da se zatvorja dan na dan več tvornic. Dogodilo se je, da se včasih cele mesece ni moglo dobiti kvalificiranih delavcev za neobhodno potrebno delo v puškarnah, ki so delale za rdečo armado. PoroČilo konstatira, da delavec ne beži le iz mesta na kmete, iz ene tvornice v drugo. ki mu nudi boljše življenjske pogoje, ampak se udaja »na našo nesrečo in sramoto« v velikem številu verl-ženju. i Tako je v Rusiji. A kako bi bilo pri nas, ako bi zavladali boljševiki? i _________.*»_________ D, A,o,zl, K<*a» GOI|lnO SDOrt. Mens sana in corpore sano. Učna uprava one države, na katere razvalinah se je med novimi državnimi tvorbami porodila tuđi naša Jugoslavija, nikakor ni bila naklonjena telesni vzgoji. Naravnost omalovaievala in zanemarjala je pri svoji učeči mladini smotreno vzgojo krepkega telesa. Ne čudimo se zato, da je na srednjih šolah spadala telovadba med takozvane proste predmete. Vsa oficijelna priredba skupnih iz-letov v prosto naravo se je omeje-vala za ćelo šolsko leto v priredbi enkratnega skromneea majskega izleta. O kakih kurzih za priučenje plavanja ni bilo ne duha ne sluha. Na vse take stvari je gledala nčna uprava vsaj s nepriiaznim očesom, ako ffh sploh ni kratkomalo prepo-vedala. Ali naj učna uprava naše tr'ade države sledi tem vzgrledom iz prc-tekle dobe? AH naf na t^m polju morda krene na nova pota? Po naš?m mnenju zahtevajo Iz-lostnl sad ovi I* polnretekle dobe. dd je na tem polju odi očno kreni+i na nova pota. Državni učni upravi >e na treba »gladiti pot. V to je poklican naš naraščaj. V prvi vrsti seveda naš akademski naraščaj. Ta na| u?ni upravi iz svoje inicijative pokaže smerl, ki naj jej bodo za bodočnost merodafne. Začnimo najprvo z vprašanjem telovadbe. Silnega potnena telovadbe za človeško telo nam pač ni treba no-drobneiše utemeljevati in podcrtavati. Opozorimo naj mimogrede le na nekatera nepobitna dejstva. Te-lov. nam oVrepi naše mišice in s tem ćelo telo. Toda ne samo to. Telovadba nam prežene iz naš^a telesa gab- no okornost Na drugi strani nam pa usrka zaeno ono gibenost in pozornost. Zato H se moralo od strani vi-sokošolcev, katerih telesa so še v razvitku, s smotreno telovadbo de-lati za pravilno vzgojo njihovih mladih teles. To prav enostavno lahko dosežejo s pristopom k že obstojeci uzorni telovadni organizaciji, ki jo imamo v naših sokolskih društvih. Tam je za naše visokošolstvo naj-lepše polje, da s smotreno telovadbo nadomeste pri svojem telesu tof kar se je zagrešilo od strani njihovih starišev, kar se je zanemarilo od stranf nčne uurave. Roko v roko s to smotreno telovadbo naj hodi goiitev onih zdravih sportov v prosti naravi, v katerih 5>e tako mofstrsko odliknie mladina anglosaškega plemena. S tem mislimo na razne nogrometne in druge igre, katerih skrbna gojitev čudovito izooooln'uie vst>ehe. doseŽene s smotreno telovadbo. Če bo naše visokošolstvo resno in dosledno skrbelo za vzgojo svojih teles potom smotrene telovadhe in ravnokar omenjenih iger, potem bodo iz nfejrovih vrst izcrinila bledika-sta. na niihovo mesto Da bodo stonila rdeča, zdrava in zagorela lica. Naši visokošolci potem ne bodo poznali modernih bolezni, nervoznosti, ne-vrastenije in drugih podobnih izrod-kov kot posledic, da se je telo zane-marjalo. Nič manj važno se nam ne zdi vprašanje vodnega športa. Naša Ljubljana ima za gojitev teea snorta Tx>sebno ucrodne Dredoo-goje. Ljubljanica s svojo ugodno temperaturo nas naravnost sili, da iščemo ob vročih poletnih dneh v njej hladila. Zato bi moralo v poletju v njej kar mrgoleti kopajočih se in plava-jočih ljudi. Nikakor ne kaže v tem pogledu prepuščati teren ljudsko-bolski mladini iz Trnovega in Kra-kovega. Po našem skromnem mnenju Je zopet poklicano naše visokošolstvo^ da spravi v nekak sistem kopanje hi posebno Še plavanje. Vsak visoko-* šolec naj bi znal plavati. V posledlci teea deistva nai bi sledile ootem ola-» valne tekme. O praktični vrednosti olavanifl nam seveda ni treba izgubljati no* bene besede. Z gojitvijo kopalnega in plaval-neg"a sporta naj bi se združila goji«* tev veslanja. Ljubljanca, ki nlma skoro nič strmea, je kakor ustvari na za veslanje. 2^ato se ni čuditi, da so stari Ljubliančani priretali nal-bolj priljubljene zabave in izlete rav* no po vodi itd. Ako obnovimo to zgodovmsko življenje na na£i Ljubljanici, ne sma-mo pri obnovitvi pogrešati našega visokošolstva. Ono naj ćelo prednja«* či pri tej obnovitvi. Mlada in gibčna telesa našega visokošolstva naj se! urijo v veslanju. Potem borno v do-glednem času doživeli na naši Ljub« ljanici veslarske in druge regate. Opozarjamo, da imamo »Ljubljanski sportni klub«, ki ima ob Ljubljanici svojo lično čolnarno. PreprK čani smo, da bo imenovani klub sprejel z odprtimi rokami naše visokošolstvo, ako se bo hoteto posve^ titi gojitvi vođnega sporta. O velikem pornenu vodnegaj sporta za telesno zdravje nam pač ni treba kaj več govoriti. Opozorimt* naj le na de*stvo, da visokoŠoJstvo naislavneiših britanskih vseučiliSčna-| ravnost brilira v vodnem sportu. Da je to mogoče prenesti tuđi v Ljub^ ljano, o tem ne more biti dvoma, SaJ je vendar naša Ljubljanica po mne-* nju nekega odličnega strokovnjak^ v vodnem sportu v ćeli Evropi naf« boli nrikladna reka za croiitev tega sporta. Da bi naše visokošolstvo na; tem polju ne moglo slediti sinovom hladnega Albiona, pač ne bo mhče trdil. Zato bi vsakega resničnega prf-i jatelja našega mlađega ognjišČa ve-i de in znanosti prav od srca veselilo, če bi naši mladi akademik! kreniH na! polje vodnega sporta. Končno še nekoliko besedi d planinstvu. Po celem svetu je prtznana te«* pota naših dežela, krasota naših pla-# nin. Sirnemu svetu znana ta krasota, nam ne ali vsaj ne v dovoHni me-* Fran Govekar: 4! Suitanje. (Dalje.) Cele kose pomaranč so Izmetale Ijub-ijanske aristokratke in njih kavalirji med tolpe dečkov, ki so se borili ondi za rumeni laški sad med sebol s tisto srdito vztrajnostjo kakor nekdaj njih pradedie za turske glave. Semkaj torej so priletele jate Ljubljank na zabavo, ki jim je bila prav tako zanimiva kakor bombardiranje Turske jame s pomaran-čami. Saj pa so imele tuđi kaj gledati! Z naj-pompoznejšimi karosami so se pripeljali metropolitanski gospodje, z grbi na vseh straneh svojih voz, % Uvriranimi kočijaži in sluganu' ter s konji, ki so bili obrzdani s pristnim zlatom in srebrom. Mogočni so bili ti prelatle in mogočno so znali nastopati, kadarkoli so se prikazali v javnosti. Bogati so bili, posestniki najlepših hiš in opasni tekmeci kranjskih posvetnih ka-valirjev. Kavalir vseh kavalirjcv pa Je bil sleof Đorgia. Đil je na glasu Izredne učenosti, ki s! Jo je pridobil po nemških univerzah, a kot bivši jezuit je znal reprezentirati moč In čast nepre-magljive katoliSke cerkve impozantneie nego sam knezonadškof baron Brigido. V svoii osebi Je združeval veljavnost pomožnega škofa Ijub-Uanskega, škola derbenskega in generaJnegm vikarja nadškofijskega. Ta najelegantnejši predsednik ljubljanskega konsistorija je kazal pri vsaki priliki tuđi v svoji prelatski obleki, da je polnokrven potomec kranjske plemenitaške rodbine. Do svoje visoke starosti je Jezdil po Ljubljani in okolici iskrega serca, se vozil na lov ter se ćelo prav rad udeleževal najsijajnej-ših plesov v reduti in na strelicu. Tn baje ni bilo lepšega prizora, kakor če je sedel ves v vijoličasti svili in s hermelinom ter z velikim zla tim križem rdečelični starec škof Borgia sredi belih, golih ramen v deman-tih in biserih cvetočih ljubljanskih plemkinj. Za nikomer ni zaostajal živahni škof Borgia v galantnih poklonih, a vendar je bil baje resnično pobožen in dober mož, ki ga je ljubila vsa Ljubljana. Imponira! Je vsakomur, a znal Je tuđi pridobivati vsa srca, zlasti pa Ženska, ki so za mo-ško lepoto v cerkveni obleki že od nekdaj še prav posebno dovzetna. Tuđi pri blagoslavljanju novega pokopa-iišča je nastopil škof Borgia z vsem sijajem. Kakor vladar se Je obdal z najodličnejšimi imeni metropolitanskega kapitljjL Prost Sigfrid grof Auerspersld, komendator malteškega reda, pravkar Infullrani kanonik Janez Anton de Ricd, Infulirani kanonik Sigfrid grof Gallenber-ški, kanonik! Janez Neponmk baron Tatrferer. Pranc Ks. pl. Webern, Franc Ks. baron CodeK pl, Fahnenfeldski,« Juri Gollmaler, vodja in no-tac koezonadškofijskega urada, vsi čUni kne- zonadškofijske pisarne ter vsi semeniščniki so obdajali škofa barona Borgia v vijoličastih, rdečih in belih oblekah. Kakor maki, tulipani, Hlije in narcise je bila videti ta sveta družba po zeleneči trati. In ljubljanske dame so vzklikale od občudovanja in radosti ob pestri krasoti. Tuđi grof Hohenwart s svojim! najvišjimi uradniki je bil tu in ponizno v ozadju je stal župan dr. Podobnik z dvema občinskima sveto-valcema. Ko pa je po zakijučenem obredu poklek-nila vsa gospoda na travo in molila glasno nemškl »Vater unser«, Je obstal, visoko zrav-nan, edini škof Borgia ter šepetal molitev rastresen in zamišljen. Oči so mu zrle tja na Kamniške planine, ki so se bleščale v solnčnem svitu, In tja preko Ljubljanskega polja, nežnozelenega in polnega bujnega klltja. In škof je posluhnfl, dvignil oči in se na-smehnfl. Resnično, tuđi škrjanec Je že drobil svojo pesem nad poljem! Naglo se je pokrižal in živahno pristopil h glavarju Hohenwartu: »Ako vam je drago, pojezdiva popoldne do Save, ljubi glavar? »Z veseljem, prevzvišeni!« je odgovori! glavar. *V turjaškfli gozdovih se ' i^ajo že divji petelini, prevxvišeni,€ se Je oglasi! tedaj prost Anersperg. »Ah! Ali nas povabite, grof,« je vzkipel škof. »2e v par dneh pričaktrjem bratovega po-» ročila. Potem nama bodo petelini na razpola-go«, je odgovoril prost. Pred cerkvijo in ob Dunajskl cesti so se med tem zbrale Ljubljanke. Videti so želele škofa še enkrat iz blizine in dobiti njegov blagoslov, preden se odpelje s svojo karoso. Ko je torej stopil s pokopališča, so pokleknlle. Škof jih je blagoslovi], se nasmehnil in dal roko grofu Hohenwartu. »Torej ob štirih — do svidenja, ljubi grof!« je dejal. »Pred škofijo, prevzvišeni f« In obrnivši se h grofu Auer$pergu» fe še rekel škof: »Peljite se z manoj, predragi! Poveste nrf še kaj več o petelinib, ki čakajo naših pušk, če Bog da in sv. Hubert!« Tedaj je zagiedal še novo tropo klečočOi Ljubljank in zopet je dvignil desnico ter Jih blagoslovi! ... Med trumo žensk, ki so hitete ob cesđ proti mestu, sta stopali tuđi Neža Verderberica in njena hči Metka. 2aiostni sta biU in molčatf sta dolgo časa. »Petek je danes ... ljudi ne bo . s • *$anm diti nimava ničesar«, je dejala Nežika ta gledala zamišljeno v tla. V duhu pa je videla samo seb« v svoji spalnid in poleg nje je sedeJ grof LUh tenberg. 4 >. Stran._________________________________________________________»SLOVENSKI NAROD*, oni oddih. kl ga je njeno živCevje, njeno telo tako krvavo potrebno ka-kor ribi voda. Ctojitev pamernega in nepretira-nesra planinstva bo akademikom do-našala dvojno korist. Na enl strani bodo našli v prosti naravi ono duševno razvedrilo, ki jih bo resilo vsakdanj;.h skrb!. Na drugi stran« bodo s tem prfnesll potrebni davek na oitar svojega telesa. ki so ga zane-manali med tednom in se osvežili za nove duševne napore, za m>vo duševno delo. Gontev zdrave^a plantoskega sporta naj bi se torej poprijeko naše v1sok*s"p!stv?. ker bo s tem koristilo sebi in narodu, \z katerega !e izšlo. Napisali smo rokaj nekai misli o gojitvi takih ranog sporta, ki je v nal!b skrornrvh razrr?erah mr^oJa in 'svedlHva. Ce bcx!o akademik? vpo-Stevalt na§e n?*sU in se ix> n$'h ravnali, irne!i bod^ od te^a sami naj-vevHo korist. Ohrarnli bodo ^vc;emu telesu zdravje in čvrstost in si pri-$ted!lT za svoja stara leta tako sve-?O5t, da ne b^^c* zvit^\ pere s!v*h !a?. K^r-st cd te^a bo :n?e! tuđi raš slovenski narod, najmarjša vejlca na5e prnosne nigcslovenske lipe. \z vrsT raš^. r.r"^d!sTr*?k-r*v rsarn bo zra-se! nov \n ^-rsr rod, katererm se ne bo tresla roka. ko bo v knjigo bo-dcir.cst? p;?a! zjr^dovino in nsodo Ze iz Ijubezni do slovenskega naroda, kaie^g hirermodemi tok Časa se ni izruval iz :dea!n!h src naši'i akademikov. >e ridejair.o. da na5 arel ne bo ostal rias \T>iJoćega v pu-SČavi... Politične oestl. = Sretozar PribKevič v avđl- Jencl Beograd, 25. aprila. Včeraj pb 1S1! je bil pozvan na dvor k pre-stolonasledniku regentu Aleksandru minisier na razpoloženje Sveiozar Pribičević. Avdijenca je trajala nad eoo uro. = Intervencija demofcratov &ede železoicarske stavke in do-sodkov v Ljubljani. Beograd, 2S. aprila. \'čeraj dopoldne je imela 'demokratska zajednica sejo. na ka-teri se je skienilo. da s« napon po-sianec dr. Kukovec k železriSkemu ministru dr. Korošcu ter zahteva ^SLznsL pojasriia glede ielezničarske 'stavke, ker se je v teku debare ugo-tovflo, da je vlada v rem vpraianju storila već posrreik :er zahteva. da «e stori vse. da se stavka čimpreje zaključi. Nadalje se ie skienilo, da hna poslanec Adolf Ribnikar staviti na ministra notranjih zadev \-pra-šanje radi krvavih dogodteov v LJtih-ljanL ker je vlada pokazala svojo nesposobnost s tem. da je kljub pre-povedi shodov dopustila, da se je Sborovanje \t§(1c. nato pa poznala ^demonstrante v ozko ulico, kjer je fcflo vsako umikanje nemogoče ter postila streljati nanje. tako, da je l>adlo mnogo žrtev. = Prihod poslancev ▼ Đeo^nnL Beograd, 28. aprila- Včeraj so iiospeli semkaj z orijenrekspresom 5: zanrado 4S ur sledeči posland iz Slovenije: minister na raspoloženju %Jr. Alben Kramer, Adolf Ribnikar, fer. Pavel Pestotnik In dr. Vekoslav fCnkovec. Popoldne je prispel v Beo-'ferad en del klerikalnih poslancev H Slovenije ter demokratska poslanca prol. Voglar in dr. Ft. Novak. = Demokrati se ne pogajafo s Mdanio vlado. Beograd, 38. aprila. Demokratska zajednica kar naj-odločneje demantira vse vesti, da bi se delegati demokratske stranke po-gajali s sedanjo vlado glede sestave aovega kabineta« raarveč Je demokratski klub samo v stfldh z regentom, katerenra so se predložile za- bteve demokratske zajednice. Smatra se, da je za sedaj sestava kon-centracliskega kabineta zasigurana. = Dr. Korošec tn železnlčarjL Beograd, 2S. aprila- ŽelezniSki minister dr. Korošec Je izjavil delegatom železničarjev, da se pogaja z njtai samo v slučaja, će se povrneio železnićarji na delo. Nadalje ie izja-vil. da dobe 1. maja plačo samo oni, ki nišo stavkali odnosno oni, ki so se dobrovoljno odzvali pozivu na delo, vsi ostali pa, ki še ne deiajo, ne bodo dobili plač. = Prazoovanje 1. maja. Beograd, 2&. aprila. Vlada je Izjavila, da dovoli prazr.ovanje 1. maja, ako grarantirajo komunističm voditelji za vzdržanje mira in reda in Se zago-tove. da se v govorih ne bo agitiralo proti državnim interesom. — Zagrebški komimisdčnl ob-čtnski svetnfki pozrani pred socfiiče. Zagreb. 2$. aprila- Včeraj so prele;! zasrebški komunistični občinski sveniki poziv, da se zglase pri sodl-§ču rad! svoje izjave, ki so ]o podali pri prvi seji občinskega sveta pred zaprisego. Poziv ni prejelo vseh 20 zastopnikov, marveč samo en del. = Dr. Kramafeva pisma Frano Josipu. Svoječasno so če§kl soclall-stlčnl listi objavili pismo, kl ga je pisal dr. Karei Kramaf leta 1916. ko je Ml obsojen zaradi veleizdaje na smrt. cesarju Frann Josipn. To pismo se je izrabljaio proti dr. Kramaru v politični borbi pri zadnjih volitvah v čehoslovaški parlament. *Narodni Listyc javljajo sedaj, da je bilo to pismo z dragim! doktmient!, ki se nanašajo na ministra narodne obrane Vadava Klofača, ukradeno Iz avstrijskega domobranskega mf-nistrstva na Dnnaju. Tatvlno je haje izvršil major avditor Jtmge, kl Je poslal pismo In vse ostale dokumente s posebnim kurirjem v Prago. da so se lahko porabfll pri volilnf agf-tacijl Avstrijski državni kancelar dr. Renner je vložfl protest proti tej tatvinL Teletonsha In brzofaona poroCIla. REGENTOVA NEZAUPNICA PROTICU, — DR. VESNIC SE- STAVI KONCENTRACIJSKI KA- BINET. Beograd, 2S. aprila. Kako? se featrjuje, je krona tntao odkČMtt m-imvltl luMMc aodaipn mbl vim* ■im križam In je njen odločnl nastop roatno razbistril položaj. Regent Ie tzrazil ministnkecro predsednlkn StoJann Protiću ob prflOd nj^rove avđUence, da smatra njegovo osebo kot zapreko pri sestavt koncentn-dlskega kabineta. Sodi se, da bo Prodć Iz teh regeatovlh doveli jav idi besed Izvalal koosekvence. Regent ]• brzojavno pozval iz Pariza U^ 1C **-----**- 4a« Ma ■ i i iM___m~ ■■k JHL JfjMBKB, HK mi PViSn Hi* gow da sestavi koocentraciisU kam- 1101 ^- ^S^L* **»***> °d>°<> voiH, da smjatt pov v}aao ■■§ aa* logo ta da bo tako« odpoto»d ▼ do-mortoo. Prihod dr. Vesnlća v Beograd se pričakoje za soboto ta bi M koncentracijski kabtaet sestavljeo najkasneje do ponedeUka. Vlada te podala demisijo takoj, ko se vrne Vesnić v Beograd to Je najkasneje v soboto ali nedeljo. Kakor se zafr-Itije* Je prflElo bnmI Pafićeni te Ppod* tem do ostrega konflikta* ker zago-varja PaSĆ pomirjevahio pomiko ftapram demokratom, četmtr se Pro-116 z vaeml aflanri pcoUvL gLABOOT SEDANJE VLADE. BaavadL 2S. aprila. Pio Beogra* dasitBMivMt dajtitaataritti aani botela s#daii|a vlada Slolana fTOOca iwcs£i aretacuo kdnmii* stičnih m repobtikaaskib vodlteUw. Predvsem bi se moral aretiratl urednik »Beogradsktgia datvnOcM Cicvarić h še Mkatari voditalii ko-munistov. Seđaj pa. ko je kriza ta vlade postala akirtaa, je mlnilo g. Stojana Protića veseU«. da bi Isve-del nasilje, ki ga Je aameravaL NEODVISNO OLASILO. LDU. Split, 27. aprila. (DDU.) Danes Je Izišla prva ftevilka dnevnika »Novi list«. Novi dnevnik boce zasiopati sahteve rnnaifobrofnfli po* edincev, kt ne pripadajo nobenl organizirani stranki bi tvorijo nabacio stranko v narodu« List bo stal zimaj strank in bo neodvisen. ttLEZNlSKl PROMET NA HR-VATSKE.M. Zagreb, 2$. aprila. Ređn! felez-niški promet je vzpostavljen na pro-gah Zagreb-Bakar, Zagreb-Beo-?rad, Zagreb-Varafćln !n Za^reb-KopTlvnica. Danes fc odlel I? Zagreba vlak v Osjek preko Križev-eev. Orijent-ekspres vozi redno, a ima precej zamude. l-pati Je, da bo ves promet v področjn za^rebSke direkcije v par dnevih popolnoma normalen. DUASK! T" OI NA DUNAJU. LDU. Dtmaj, 27. aprila. (CTLM Protividovske demonstracije so se ponovile na vsen£f!?5£u, kjer so nem-*ko?rac!ona!n! d^akl svoje jndovske tovariše m-e^nal! iz \-seuČi!!?k!h dvora«. Na klančini rr^d poslopjem so se d!jaki sporadli. Razvil se je prav-catl tepež. Policija ie posredovala in razdvojila sovražni taborlSči. Komunist Molcher je pr:5el v spremsUii ma.^ne čete ljudske brambe in je pretil Izprarniti k!anJ?no. Intervenira' Je pri načelniku državne policije, vsled česar so ob 13. dijakl morali zapustiti prostor pred vseučiiiščem. Nato so Tierr?konaci)oTialci od§lU pe-vajc* nemSko^adonalne pesmi tn vzklikajoč: »Živio Kapp. ži\io Lfitt-vcitz, žf\io r!orty!« NemSkonacional-ni dijaki prerijo zapreti dohod k vse-rčil?35:i rad! nenemSkim dljakom.Ako se izgred! ponovio, se bo univerza zatvorila. TUĐI NA SLOVA$KEM SO PO- SKUŠALI M?EVRAT. LDU Praea, 27. aprila. Cefke oblasti so odkrfle tarno organizacijo, ki je pripravljala $r>lo§n! pre\Tat na S!ovašVem. Na 6ehi J! Je bf! odbor Stfrlh članov. kl so bili vsl MadSart. Areriranih Ie bilo dosedaj 62 madžarskih članov omerrjene organizacije. Pri aretfranfh Madžarlh so I rašlf parirje, kl kompromitirajo Bo-dirrrr??to. NEMftRA OЧKODN!NA. I.DU. Đeroffn, 27. aprila. (DKU.) ^BerHncr Taeeblatt^ javlja iz 2ene- \ ve: Vsora- ki se bo zahte\Tala od Nernčrje. bo znaSala 90 milijard zla-tfh mark fn se bo plačala v tr!dese-r!h obrokfh po 3 milijarde na leto-Vendar pa se more ta vsota Izpreme-r?r! po grospodarskem položaju Nem-cfje. Anslija Je predlagala samo 50 mflfjard, toda Mfllerand ni hotel po-nisritt PRODIRANJr! JAPONCEV V S-BIRUL LDU. Amsterdam. 28. aprila. (D. KU.) Kakor poroča poročevalec lista »Trnies« v Pekingu, se na DaJJ-netn Vzhodu zasleđuje % veliko w>-zornosr*o prodiranje Japoncev v Si-bfriji- Tz različnlh raakov sklepaio, da se je japonska politika v Sibfrlji fn v severni Mandfnrili izpremenfla. Japond so istočasno pri Vladhro-stokiLp Nikolsku in Habarorskti na-padli Rnse in so flh premagall ter zaseđll imenovana tri mesta In drn-ze felezni?1ce postale. BolJ vrfiodno, kjer so se Japond fe začeti umikati, so zopet jeli wtx!lratl In so 8 Cetaml Kolčaka in Semenova v več bofih premazali Rose. Izgube Japoncev CTašajo 3000 mof. Po poročiln mftri-strstva za zonatije posle so se izkr-cale Japonske čete v Alefcsandrovn v sevemetn defa otoka Sahalina, da Satijo tamošnje japonsko prebi-valstvo. ntotfreiena dimi otaJL — Z Oortttga. Vodstvo »Slov. sfroa se Je te dnf zopet v normalnem obsegu otvori!, samo promet na progrt Sarajevo-Oruž se bo otvori! sele 30. t. m. Dru-prl osebrri vlak na progl Sarajevo-Brod se uvede, čim se otvori redni promet na progt Zasrreb - Beograd. — K aretacftt htž. Peirovlča. Kakor smo že javili je policija areti-rala tud! inž. Petroviča. nadzornika kurilnice državne železnice. Petrovič Je bil član »stavkovne^a odbora« ter se je zlasti pregrešil proti uradni tajnosti, ker je izdijal odboru uradne brzojavke. — Promet na južni žefeznfct Obratno ravnateljstvo južne želez-nice naznanfe: Pričenši jutri, v četr-tek 29. aprila, vozijo do nadaljnjega nastopni osebni vlak!: Na progi Lo-satec - Zidani most - Zagreb - Sisek-Beograd ekspresna vlaka št 14 in 15, na progi Maribor - Ljubljana vlaka št 35a in 36a« na prosi Zkfani most - Ljubljana vlaka št. 37a in 42, na progi Ljubljana - Logatec vlaka št. 87a in 84a, na progi LJubljana-Borovnica vlaka št, 35c fn 60a, na progi Zidan most - ZagTeb - Sisek vlaka št. 502 in 509, na progi Maribor - špilje Gradec - Dunaj vlaka št 35 in 858, na progi Martbor-špi-IJe - Ljutomer vlaka št. 50/1801 in 1826a/182la, na progri Maribor Grabštajn vlaka št. 474/415 in 414/480, na progi Maribor - Prager-sko - Kotoriba vlaka št. 356/205 m 228b. Ražen tega prevažata osebe do preklica še vlaka na progi Ljubljana - Maribor št. 858 in 831. — S pošle. Imenovani so: za vfš-jega poštnega komlsarja poštni ko-rnisar Anton Vesenjak pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu v Ljubljani, za poštarja poštni oficijant Anton Babič v Starem trgu pri Kočev-ju in za poštarico poštna odpravnica iMatilda Ferenčak v Rfbnid na Po horju. — Podeljena so poštna od-pravniška mesta: Nemška l,oka poStni pomoćnici Ani Panek, Libeli- I če poštni pomočnici Antoniji Slibe-nik, Galicija poštni pomoćnici Lini Petelinka in Draga pri Kočevju pošt-nemu pomoćniku Antejtt Defarju. — Premeščeni so: poštni oflcfjant Ciril Lilek od urada Ćmomelj k uradu Ljubljana 1, poštna oficijantka LncI-ja Cuderman od urada Kočevje k uradu Ljubljana 1, poštna oficijantka , Josipina Orile od urada Maribor 1 k , uradu Konjice in poštna oficijantka | Albina Hiti od urada Konjice k ura- I du Metlika. — Odvezana Je poštne ( službe poštna oficijantka Mina Ve-hovec v Borovljah. — Začasno vpo- i kojena je poštarica Franfiiška Mayer v Ljubljani 1. — Raspisani nađpo- I štarski mesti: Murska Sobota (I./l) in Dolnja Lendava (L/2); poštarski , rresti v Beltfnclh (JT./2): mest. ooSt-njh odpravnikov: Cankova (III./5), Crensovci (TIL/5), Dobrovnflc < (HI./4). Gornja Lendava (TTT./5). Krl- 1 iavci (111/5), Martjand (IH/6), Pet- j rovci (ITI/5), Prosenjakovci (m/5), -Pi'čonci (III./5). Rankovd (III./6), Pos?aševcl ttIT./5), Turnllče (III./5). l Veliki Online! (TTT /5). , — Novinarske ali časopfsne br- < zojavke se smejo po znižanl taksi i (t J. za 50 odstotkov navadne takse) « snrelemati pod orednisanlml poseoji « ^a sledeče države: Ceho-S1ova*ko, j c Mndžarsko, Avstrfjo. Nemčijo, An- I srlijo In PranctJo. Za poslednjo od 1.1 maja dalje. Za druge države je pla- I čati za časoptsoe btioiavka polno , i takao. -• li — Mart fei ffiMtfo«, U Domial nam porodajo» te ]o bilo pripoUaiiili v Domialo med pšenico sa zeleni* carsko aprovizacijo tuđi pet sodo* masti, kl jo je dal na to g. Kuralt prepeljati v skladišče na svoj dom. Delavci so zahtevall da se mast razdeli med nje, županstvo pa Je mast zapjenilo v korist ubožnlm slojem. Sedaj se je začela oglaSati ćela vrsta pravih lastnikov te masti, med njimi tuđi Žitni zavod, ki je bil naka-zal in odposlal vagone s pšenico. Zaniniivo Je, kako se bo zadeva o masti med pšenico reSlla. — Jugostovenska Matica. V ne-deljo 18. t m, se je vrilio na glavnem trgru v SoStanju ustanovno /barova-nle podružnice »Jucroslovenske i\\a-tiče« za Saleški okra], ki Je bilo oh-enem mantfestacljskt shod šale'n#o na leto Itfrffcrat, n sicer: 4 laflntrla. 4. mala« ?fi. julija in 25. novembra Tsakega leta. Trgovci In kupci aa vljođso ▼ablje, la poaetUo sejem. ^niMfifihro Domiala, na đa te bode poSmnh Ms »stanu Ine 6. maja vsem onim, ki §e nišo pla-£ali sprilpki obrok. edno«no nišo po- I slali povišica naroenlae ed 1. aprila I laprej. Prosimo torei to^ne pošiljatve, ia se dopo#IH?tev ne prekine. KHltnra. — Glaahea* tfatlr« ©rke«trml»# kmUf vire« ▼ mMeMlA dm 10 W|i to*X *** taMirt nei Todetras* I / km prot KarU J«^ 6f»ofed ob^ I m meo masjaili •kl.ih OH«s% 8ibe-ttmmm In ftkri*»c« veliko pMeii^ne dkm- ] ImUo P. ealtovaketa ft. 1 Dalje — bo imvajal Grienov a^mol klarirakl kejMstt s arkattram ti wnkt ajdadbe • klaTirjem. Nataaoaa »pored priob- ra#a^t ajwHfi iMr a aoviaa aJe4sHtta ▼ lacnlM se proslavi dne 14 oktobra t L Uprava narodnog kazal&ta v Zagreba J« rmspisala dva natečaia, iajricer za dobro Iretrno dramo v znesku 905A kroR n z* dobro Irvirno opero v fnesjen 10.000 krofi Rokopise bi bilo posliti do 31. decembra 1919 ter ttb bo ocenlla posebna )nry. «e-stavljana od dramatlkov, kt ao Clanl dm-Itva hrvatskih knJUevrikov, smstopnUcov Matica Hrvatske, od sastopnlkov odbora sagrebike podružnica Udrnlenla lugoalo-ven&kih muzičara ter od tattoonflcov ta-greb^kega kazališta. Jury HoCe predlagati upravi nafboHša defa, da se cprtiore. Po čdtrti predstavi opere ti drame se odloč?, i ka tora !zmed njih je vredna raspisane na« grade. UpoStovale pa se bodo tudl vse irvlrne opere In drame. M se uprizore teko« leta 1920. tM zagrebikem odru. — Cerkev tv. Save v Beogradu. Najraslužnejiemu pIbu erb§k«*a naro-ria, prverau arbnkeniii arhiepiskopu in pro?vetitel^u, sinu St#vnna Nerannje, svetemu Savi. hočejo postaviti na Vračaro v Bi^crradu lepo c©rkev. Seđera-sto let živi in n«tvarfa velika đela erb-dca du^a pod neurarinvim Tplivora na-ftel av. Save. V dnevih slave in zrnaff, v dobah straSnega trpljenja prav do današnjih dni, Je žlvel srbaki narod v duhu 8v. Save jd ttm. Ča«ti fn IJuM radi Srb v »ajskromnalli kolibi. Leta 1594. so Turki sefcgTftH njlepove kosti, da bi zatrli eponin in vpliv naukov ev. Save, a bilo je zaman. Na Doljfn Vrataru vpričo sasužnjenega srh^keara naroda ao Turki uničili gađnje ostanke sv. Sovo tođa nj^g"ova elava Je vrrastla 1© 5o vi^i« ter so njegovo Ime nonoino slavile vsa etolerja aroske cerkve, sole in oblasti t#p vofl narorl. Sv. Sava \% v duhu avojega o6eta Stevana ujeciinil vm Srbe tor se Je obranilo to Jedinstvo tu-<1i tekom dobo, ko Jo erbaka država ravpadla. Dan sv. Save Je bil znak na* rodneea eđlnstva, dan» na kateri ao pe ihiHU Srbi po vsem evera en narod, Srbi evobođni in Srbi v robstvn ror-9kem. avstrijsko - ogrskom ali kakr* ^nemkoH. 3 pesmijo svetosavsko so ho-dili Srbi na borbe sa svojo svobođo In ž nio so končno dosegli ujedinjenje vseh Jua?oslovonov. Pred 25 leti se jo osnovalo društvo m>d nokroviteliatvom kraljevim, da zber© sredstva, s kateri* mi naj bi ee zaradila lepa corkev prav na onem mesti, kifer «o Tnrki aež*all kosti sv. Save. Nabralo so jo doalej en^etrt milijona ter se Je nakumlo prostrano zemlj!§če, A to seveda 5e ne zado5?a. Zbira fq n»đa]5e. In ker je sv. Sava simbol edinstva Srbov ter vech .Tn^-osTovenor-, «« oV7*"?? od^O^ na vso brate trotmennera naroda. Povsod se snu- iejo pododbori, kl zbirajo nrlspcvke za novo cerkev r spomin §v. Save, ki bodi viđen ffi>OTneržik oživo^vorleneira ideala staroslavneia kultnronosc«: svo-bodne in ujedinjene drfave Srbov, Hr-vatoT In filoveneev. — PorfT na urotnlatjL Sabrane pri-r»ovjesti Bratoljaba Srama donose niz aluzija na eađanje i prejatnje naSe prilike rasnih društvenih eloieva. One su prečetko I vedra šala I letka Iront-la, a naipače karakteristka svih dobrih I nrjavih strana iužnih Slavena. Kako ei hrvatska knjiffa n doba dpnašnjeg materijalizma teško kr5§ put, a HsVar-ski su troftkovi veliki, umoljavamo Vai, da nastojite mediu znancima i prijateljima naći po kolega pretplatnika 1 novao poslati unaprijed. Cijena Je knjlsi u predbrojei 10 K. Imena pret- j platnika itampat ee so kao dodatak u t samoj knjizi, ako se nam pošalju do ( najkasnije 20. svibnja o. g.. Jer sama knjiga bit će gotova 95. svibnja o. g. Uprava Kluba hrvatsHh književnika u Osijeku (Gajev trg 4). ZdfflosfiiOe) — Popularno predavanje o tu-bertalozL Poverjeniltvo za pobijanje tuberkuloze na Hrvatskem fe raspisalo natečaj za popularno predavanje o tuberkulozi. Brošura se i mora baviti « vzrcM !n potekom bo-lezn! ter % bojem proti njej. Rokools se ima lzročiti poverleniStvu do 15. Junija t 1. Razplsant sta dve nasrra-dlt ena znaSa 5000 K, druga 2000 K. —• Zdi a vstveiio stanje BMstne občfne ljubljanske. V Času od 18. do 24. t m. se Je rodilo v LJubUanl 36 otrok, 2 sta bila mrtvorojena, umrlo Je 19 domačtoov In 9 htjeev. Umrli so za oSpfcamf lv za Jetiko 5. vsled mrtvoffda 1, vsled nezgode 5 hi za pUuCnlco 2. Oboleli so za oSpIcaml, fkrTatfco fn grižo po 1 oseba. — Sa omejfter apolnlk bolesni. Tbor «dr*vntkov Hrvatake ln Slavoni* J# Je aklical poaeteo anketo ▼ tvrho omejltre apolnih bolernl Po temeljiti rarpravi, pri kateri ao oodelovali utro* kovnjaki ** ▼oneriteo bolesni ts Boo-arada, Sarajeva, SpHte ta Zagrobo, fe bila seglaeuo aprejeta tale reeohielja: 1.) Ker Je treba rtftmatl i obetojom prosti turi Te ae izjavlja anketa isa atre-gro replementarijo nrostltuHie Ui aicor it hiarijienaklb railofor. S.) Da • U te naj odrorTI kaoariiarHe aM rogorm«ntirana svobodna aprovtzacifa. le odvtsno i>d krnjevnih razra^r rfenHar na ae na noben n^čin ne ameio zatvoriti Javne Ktle preje. nego le irvedeiia reglemen* tarija svobodne prostitucije. Regular 1t za pregled javnih hii se hm ispe* potait! na ta način, đa ee uvedo arikro-aisoBflks) Im s^roeftlke nveifllBajvev 4O. * I Kontrola pro«titncije ao naj ©dv»ame policijski oblasti ia Uro« ■drevnUkim strokovniakom na eVfavM atrolke. Ta kontrola se ima postaviti pod kompe-temso mlnUtrstva za narodne idravje. SOfeOlZtDO. Majmikov voier društva ia igradbo sokolokega doma Sokolu L ae vrei dne S maja t L v veliki dvorani hotela Union s bogatim spor^dom. Bratska druitva in aokolstvu naklonjeno ob-^inatvo oposarjamo n% to prireditev, da so jo v čim največj em fitevilu ude leže. — Zdravo! (k) Za sgradbo đvma Sokola L so darovali na občoem sboru mesarske za^ druge dne 35- t. m. z brani mesarji rne> aek 430 K. 2©leti bi bilo, da ob sličnih prilikah s primernimi prisnevki pod-pre igradbo Sokola I. fte vec zavednih darovalcev. 00 Sarajevska sokolska župa, Sari-jevske tri sokolske župe, srbaka, bosansko - hereegovinđk« ln hrvalsko tvTdkoveka so v likvidaciji. TJstannv-lja se sknpna sarajevska sokolska župa. Gospodarske oesffl. — Neiizosaal bankovd flnanCno ml-nistrstvo bo Izdalo naredbo, po kateri se bodo vrnili tastnlfcom vsl radrfan! ncžlfiro-&ani kronskl bankovcl, da |lh uporabi Jo tu-naj mel na5e države. — MonopoUzfranJe mnanje trtovlne. Mlnlstrski svet ]e podplsal naredbo, s ka-toro se monopolizira sunanla trgovina s žitom, zelenjave, moko, živino Itd- čisti doblček se razdelf tako, da se porabi ena četrttna za Invalide, ena Cetrttna zs usta-novftev sVladllč, ostanek pa dobi država Na ta način bo prenehala Izvozna polltfta ker Izvoz p osi cl ne bo veC stvar zasebnoga tnteresa, ampak lavnega. — Javna dražba le«a v 2irovni6ki planini pođ Stolom. Dne 9. maja t. 1. se vrSi v hostah r>ri Žirovnle! fGorenjsko> r prostorih co^tilne Matift ob 8. nri ne-noldne iavna đralba kaklh 1000 m1 je-lovega in smrekovega lesa iz srenjske-gt gozda T>od Stolom, Les se labko ogleda vsak dan od 3.—S. maja t 1. na Ucu inesta. Vsa pojasnila daje načelnik Ivan Meti« v Most*h. (8) — IiOr na Jamo đraSbo! Na bin-koStrti nonedeljek ob 10. uri ▼ Zasipu pri Bledu r prostorih gas. doma, od-dajal se bode lov za dobo štirih let, lov le ▼ THfflavskem gorovju in obsega prtnlffno 800 fohov ter obstoji iz d?v-Jfb kos, petellnov ln nilevcev. (3> — Vozni tartf na Ceno - StovaSbera. Dne 1. maja stopi na čeho - slovasidh državnih feleznfeah ▼ vellavo tnov osebni tartf. Do 250 km se sa osebo I« kilometar zaračuna 16 vmarfev, do 350 km 12 vinar-Jev In nad 350 km 6 vinarjev. Vo?nina v drugem razredu znala Se enkrat toliko k*>t ▼ tretfem, kdor se pa vo«| v prvent razredu« ©laffa dvojno ceno drw«reipa razreda. Za brzovlak Je treba plačan* dodatek, ln sicer do 100 km 9 kron, do 250 km 12 kron, do 500 km 16 Vron hi nad 500 km 20 kron. — Madžarsku ladJeđelntca v Beogradu? PoroČalo, da nam era va madžarska tvrđka Gatiz - Danublas laraditl v Beo rrtdn velfVo ladfedelnlco. TvTdka Je v zvezi z btidimpeStansko tvrdko Scnllck-Nlekolson m % delavntcam! madžarske dr-favne železnlee Nadalje poroCaJo. da se amerlsiri Industrijalci Jn ffnancnlitl zanfma« )o n ta naCri JogosiovensVa vlada da še ni nlffestr ukrenfla v stvari. Precel ne-verjetno zvenl ta vest. Prav povsodl ven* dar ne b^mo nod peto tnjesa Irapitala. — Tm reorfairtzacfl© am?feilce tnw>vl-ne. An«1e9Va vlada naz*ian!a v uradnl lz-Javt da hoče rahtevatl od parlamenta kredit 26 mlUfonov Hr. IterU kttere se pf> raMJo za reorjfanlztcHo anflr1*»?EVe rnrovlnc. — čeno • sfovn^fci prodiikcHa oremo* rn lan! Je rnaf«la 275 mfiHonov kvintalov. Detavcev |e bfto 11.07?. M odstotitor premota Je. tKirahfla JndnstriJa. 10 odstotVov Je 51o v NemčJJo, 6 odHotVov ▼ Avstrffo. — Romanski petrolef. Tz Romtmfje O'iro^aJo, da tto sre9no premaratie dose« danfe prometne tefVo^e m tako bo Pomu-nlil i«oj?o5e no vrtiekn eneira meseca na}-Icasncje z*c>tf levaiatf petrolel. •— T*redavmifa o vmogntdnUtvii, Te* kom nrfftod^feffa oredletne^a ?a«a pređava vf?H vtnantid nadzornik B. 5Vatlclc^ v sle-deCtfe Vrafm o »poletnem «atfranjn trtnlh Skndlftveer«: V nedelfo, dne 2. maj* ob K zintraf v BniMiicah: v nedeljo, dne 9. mafa ob 4. »oooldne ▼ Preftif: na orasnfk, đne 19. roa'a of» 4. pooofdne ▼ SemKht; ▼ ne-ma ioe r»?»fHi r*rf»rVv rn tw* »TcDrr*ni €r»r*pr^iv, nm v**f w^ aimi« TVwe^?»f «e fe nfaUevaln ve tnn vfaffn n^-neH#v ^*r) +rtm f»» •# im ©Mfa^f ^ornie bt-r^hivlr^ r»fla tfoMada ra 49 ođ+toth** na — v^9fvK fvia v^roteu lJf*\J ™ e o» ^ m**4 " n*"H*. ?*▼** f» v~ii*?nfi tnft vultrte ort^^ie v naSc oremi'e ' ^^>i»n»^%w borniki: K. Ce^. dr. Tavcar m\„ A. Po* sek, namestnlka: zastopnik Zvesno tU ftkarne Celje in >Sava«, KranJ. — 18# obatojefia pravila se bodo v najkrajšem čaau sodanjiin razmeram prikladno spromenila in dež^lni vladi v ponovne] odobrenje predložila. Izlet na TvrJ&k priredi r neđetto po-poldne klub kolesarjev In motoetkrHto* »Iitrlla«. Odhod točno ob 14. Izpred mest* ne^a magistrata. K obilni udeležbl se va* bi]o vsl član! kluba In prijatelji kolesar« skega Iporta. — ReditelJ. i Produktivna ladrosa čeitlarlev r« Stoventfo naznanja svojim članom prođajej usnla, v nedeila dne 2. maja ob 9, dooot« dne v običajnih prostorih, SpodiJa Šttk% gt 30._______________^ HproiilZafclla. r-h Sladkome izkaznice za zanraA* nlice. ZasradniVl dobe pTadkorn© ^y,V^^ nieo ln Mcer: iz I. do V. okra ja v po> tek, dne 80. aprila ln li VI. do X. okra> ja v torek. dne 3. maja 1920. Poznefs pridejo na vrsto olani vojno svom |p|. Kolom i91d ushižbenci, ia katero oo ofc*» Javi vrstni red v Hstlh, tako, da zainoaV niki no bođo v tom časti dobili izVftarnlfr Pofzoedbe. — Rdor kaj v4 o Josbjra Slrelf« ki se nahaja seda] nekje v Slbtrtll, najbe* že vshodno od Baikalskcga lesera in li sedal kapetan ln učitelj t ofidrsk! Soli, laf to sporoči njegovi materi te, Roai SlrcfC Llnbljana, Orajska planota. e> * Poiirođba. Oni btv« voJakL U ^# blH r rnskem v)etntStvn fn vodo ka) a> ImaoIJa Koncn, nal te sporoče na na« slov: Ivan Knnc, Ljubljana* Kotnenskejpi nllca li 14. L Pogrešan! Je brt pri 8. tapor* akem baonv v Klosterneoboria ta se Je nt> hajal 30. oktobra 1915 v vietnlltvn ▼ IV tkanro.________ _ DfllHalo Uoravnfltvu naleta Usta to noslajfi Za medlotosai loadi Novomelki aka> dentlkl 100 K. mesto cvetja na krsto kola» Kinje cand. med. Mire Rogtna. Za oelenele slovesake vojake, fm Učenke v kuhinji Unlona 790 K, preleta napltnlna vsled stavkanja natakarjev, ha so ttreifle tostom. «41 VMP« VKUBHb SSI VDHei| I/B«l«^ ■% 100 K. ▼ oočasiittT apoataa mmik&k wam> stol. Iv. ICrulca, ta, StfMtaltt 4. stran. " .SLOVENSKI NAROD«, đne 30. aprifa 1920. OT. ttevL tifllnnDella trarnčfifl. VLADA OBSTRUIRA___NEKAJ, KAR SE NI BILO! LDU. Beograd, 28. aprila. 86. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva je otvoril podpred-sednik dr. Ribar od 17*45. Takoi v začetku je prečital tajnik Mijovič nastopni dopis ministrskega predsednika na predsednika začasnega narodnega predstavništva: »Gospod podpredsednik! Z ozirom na Vašo izjavo, izzvano po mojem vprašanju v teku današnje sele, ki ste \o fzvo-UD dat! kraljevski vladi, da vztraja opozicija tudl nadalje pri svofem ob-strukcljskem držanja, kateremu na-merava dati izrazi tudf na današnji seji, mi je čast sporočiti Vam v imenu kraljevske vlade tole: V interesu parlamenta in države želeč, da se ni-t? začasno narodno predstavništvo, nftj država ik* ispostavila prizorom, kakršnim ie bflo začasno narodno predstavništvo došle} toriSče, naša država pa priča, kraljevska vlada soglasno z mislim?, ki sem mi razlo-žll v svojem ekspozehi o politični situaciji, predloženem NJ. Vis. prestolo-nasfedniku, ne more pod takimi okol-nostmi prihr?ati na sele začasnesra P7yedneira predsta vnfštvn dotle!, "r1okloT ostane onozfcfla pri tem svojem držanju. Pndnis: Stezan M. Pro tić. ?8. 3T>rPr> 10^.« " Nato je Izjavil podpreefeednik parlamenta dr. Ribar, da zaključuje na podla?! tega dopisa današnjo sejo. Prihodnja seja je skllcana za dan 3. m-Ma ob 16. (Stari Ben Akiba se je veridarle zmotil, trdeč, da se ne zgodi ničesar novega pod solncem! Do-slej se je pač slisalo, da obstruirajo parlamenti, ni pa se še stišalo, da bi o^strutrale — vi a d e ! To je novost, VI je svet se ni videl in ne čul! — Opomba uredništva.) JADRANSKO VPRAŠANJE. — T ONDONSKI DOGOVOR. — URE- DITEV EVROPSKIH PROBLEMOV LDU. Pariz, 2S. aprila. (DKU.) IJavd George je v pogovoru čas- nikarjem Izjavil, da bi bila neposredna pogajanja med Italijo in Jugosla-vijo nedvornno najboljše jamstvo za ugodno rešitev jadranskega vpraša-nja. Anglija da je pripravljena vpo-rabiti londonski dogovor, katerega se je držala Italija med vojno s toli-kimi žrtvami. Zavezniki iskreno žele sestanka v Spaaji. Pri tem se-stanku bo nemški državni kancelar zavzemal mesto, enako onemu med-zavezniških ministrskih predsedni-kov. Stavil bo predloge in bo mogel obrazložiti svoje nazore glede pri-hodnje ureditve evropskih probi em ov. KONFFRENCA V SAN REMU. LDU. Pariz, 28. aprila. (DKU. — Airence Havas) V zbornici Je nazna-nil ministrski predsednik Millerand, da je Augrliia dobila mandat za Pale-stino in Mezopotamijo. Francija pa za Sirijo; Zedinjene države so se na-prosile prevzeti mandat nad Arme-nijo ali pa določiti njene meje. Nadalje je izjavil ministrski predsednik Millerand, da se izpraznita Frankfurt in Darmstadt, kakor hitro se bo stevilo nemških čet v ruhrskem okrožju zmanj^alo tako, kakor je predviđeno v dogovoru z dne 8. av-Kusta. Ministrski predsednik je dejal, da je bilo načelo konferencam v San Remu, izključiti vsako misel o reviziji pogodbe. Prebral je izjavo za-veznikov in rekel: Z njo (izjavo) sto-pamo v pozitivno perijodo izvedbe pogodbe. Sporazum zaveznikov je iskrenejši nego kdaj prej. Zavezniki so se poslovil? od San Rema z veliko fcotovostjo glede potrebe in moči svojega sporazuma. Konferenca ni bila brezuspešno delo. (Odobravanje po vsei zbornici.) LDU. Pariz, 28. aprila. ,DKU). Odsek za zunanje posle v franeoski zbornici je naslovil na vlado prošnjo, naj mu poroča o dogodkih na konferenci v San Remu. dalje tuđi o pogajanjih z ruskimi zastopniki v Kodanju. ____________ LDU. Bartta. 28. aprila. (DKU). Kakor doznava zastopnfk »Vos-sisehe Zeitiing« v San Remu, Je italiianski ministrski predsednik predlagat, naj se sprejmejo v med-zavezniško komisijo za sirovine tuđi nemški in avstrijski zastopniki. Llovd Oeorge se je s tem predlo-gom strinjal* dočim ga je Mlllerand odklonil . LDU. Berlin. 28. aprila. (DKU). Predpoldne Je italiianski poslanik fz-roČil državnemu kancelarju že znano ententno noto. s katero se je konferenca v San Remu končala. Besedi-lo je soglasno z onim, ki sra |e priob-čila poročevalnica Asrence Ha vas. Noto je podnisa) italljanski ministrski predsednik Nitti. WILSON IN MIROVNA POGODBA. LDU. Pariz, 28. aprila. (DKU.) \Vashingtonski listi piše to, da bo predsednik Wilson v kratkem v senatu iznova predloži! mirovno pogodbo, vendar pa da bo pogodbi do-dal nekatere pridržke, ki bi vsebo-vali vse, kar smatra Wilson potrebnim za američke interese. JUGOSLOVENSKA - ITALIJANSKA PO0A.IANJA. LDU. Lyon, 28. aprila. (Brezžično.^ »Matln« poroča iz San Rema da se }e včeraf Sdaloja razgovarja! v Nizzi z dr. Tnimbićem, ki je bil na potu v Beojrrad. Prihodnji sestanek med Scialojo In Jugoslovenskimi delegati bo v par dneh In sicer ob jezeru Latro Mamrfore. SLUŽBENO IZVESTJE O ŽELEZ-NIŠKEM PROMETU V SLOVENIJI. LDU. Ljubljana. 28. aprila. Urad-uo se poroča: Na južni železnici se je danes prijavilo skoro vse osebje v službo. Vozili so na vseh progah osebni vlaki, kakor včeraj, na profci Losratec - Spilje tuđi več tovornib, oziroma živilskih vlakov, nadalje tuđi ekspresni vlakl Beograd - Pariz v obeh smereh. V vseh večjih posta-jah. kakor tuđi v rudnlških postajah. se premika in ranžira tovor. Jutri 29. t m. bodo vozili na vseh progah osebni vlakl. med Ljubljano in Mari- j borom, ražen dosedanjlh mešanlh vlakov. Se v vsaki smeri po en osebni vlak. nadalje med Ljubljano In Zidanim mostom jutranji in večerni osebni vlak za šolarje in uradnike itd. Istotako zjutraj in popoldne po en osebni vlak med Ljubljano In Borovnico. Z veza osebnlh vlakov med Mariborom in Dunajem se zopet vzpostavi. Ekspresni vlaki Dunaj-Trst pričnejo voziti v poaedeljek 3. maja. Na progah državnih železnic v Sloveniji je od danes opoldne vzdo-stavljen ves osebni in tovorni promet, kakor je bil pred stavko. Zelezničarska stavka je smatrati dejanski, četudi ne formelno, končana. Tudl vse drugo delavstvo po Sloveniji dela, stavkajo samo še ru-darjf. Mir in red se ni nlkjer kalil. TURKI OSTANEJO V CARIGRADU. LDU. Lyon. 28. aprila. (Brez-lično.) V San Remu se Je sklenilo, da ostanejo Turki v Carigradu, manj-^inam pa se dajo potrebne garancije. TURSKA MIROVNA DELEGACIJA. LDU. Lyonf 29. aprila. (Brez-žlčno.) V Versaillesu pričakujejo prihod turske delegacije dne 5. ali 6. maja. POLJSKO - UKRAJINSKI SPORAZUM. LDU. Varšava. 28. aprila. (DKU. — Brezžično.) Ministrstvo za zunanje posle priobčuje urađen komuni-ke, v katerem poljska vlada prizna-va pravico ukrajinskega naroda do samostojnosti in direktorija pod het-manom Petljuro kot najv. načelnt-komukrajinske ljudske republike. Ukrajinsko zastopništvo priobčuje uradno proglas, popolnoma enak onemu, ki s:a je izdal načelnik poljske armade Pilsudski, v katerem hetman PetUura izjavlja, da se bo-sta poljska in ukrajinska armada bo-jevali ramo ob ranu" proti skupnemu sovražniku.________ | IZROClTEV SOCUALISTIČNEOA ! POSLANCA. j LDU. Pariz. 28. aprila. (DKU) \ Pri včerajšnii seji poslanske zbor- • niče je bil stavljen predlog, da sa ukine imuniteta sociallstićnega po-slanca Beillant - Couturera, čigaf I izročitev se zahteva z ozirom na I članek, ki je izšel dne 20 .aprila v »Populairut. Socialistične skupine v zbornici so se danes popoldne po- I svetovale In sklenile* da ostanejo f I imenovanim poslancem solidarni. I POLJARI PROTI BOLJŠEVIKOM. LDU. Varšava. 27. aprila. DKU ♦Brezžično). Vojaško poročilo od 27 I t. m. se glasi: Naša armada je dne I 25. t m .v Voliniji prešla v splošen I protinapad, ki jo povzročil med so-1 vražnimi četami paniko. Dne 26. t. m. zjutraj so zavzele naše čete I 2itomir. V tem ozemlju je bilo pre- I maganih 38 infanterijskih in 27 ar-1 tiljerijskih boljševiških divizij. VI naše roke je padlo mnogo vojnega I plena. I RAZRUŠENA BAGDADSKA I ŽELEZNICA. I LDU. London, 28. aprila. DKU. I (Brezžično). Po poroč?th iz Sirije so I čete Kemal paše razdrle bagdadsko I Železnico severno in južno od čili- I djskega prelaza. I REVOLUCUA V GUATEMALI. I LDU. Pariz, 28. aprila. (DKU. I Agence Ha vas). Po verodojstojnih I poročilih Iz San Salvadorja je bilo I pri revolti v Ouatemali ubitih več I kot 800 oseb. Mnogi pristaši odstav-1 Ijenega predsednika Cabrete, ki so ] mu ostali zvestl, so bili pobiti v svo- | jlh stanovanjih. 1 Prlsfopalfe h 9VJngo-slppenshl matici4*! ] Glavni urednik: I Rasto Pustoglemšek. I Odgovorni urednik: I Božldar Vodeb. I nu.Hii dobro ognjen, se proda. Na-Fl3!!ijOf slov se izve pri upravnIStvu Slovenskega Naroda. ^wv Sveže baterije se dotp pri Ion. VoK, Ljaliliana, Sođna ulica 9.3001 Ufam enltn Pri bolJši đm2Ini* P°™<*be iSlSin SODO pod .Gospod 3004- na upravništvo Slov. Naroda. 3004 fl&itnrijent w «6, T^vrJ navedbo plaće pod .Služba 13€ na upravništvo Slov. Naroda. 3005 Bitovi hroT ntrnlr w odst5opi ?oi sta" Vitlifl "ICL UIIUR, novanja mirnemu paru plaćam ćelo stanovanje in oskrbtm s hrano. Ponudbe pod: „Prilika 3010* na upravništvo Slov. Naroda. 3010 Anton Kravanla na znan ja v svojem in v imenu vseh osta-| Uh sorodnikov prežalostno vest, j da je njegova Iskrenoljubljena I soproga j ]ulka Kravanja I v torek, dne 27. aprila t 1. po I kratki a mučni bolezni prcvi-[ dena s tolažili sv. vere mirno I v Gospodu zaspala. I Pogreb drage pokojne bo I v petek 2jutraj iz niše žalosti. I Begooje pri Cerknfci, dne 28 I aprila 1920. • MagroHna mtilka sr s^r^z. ) štvo Slovenskega Naroda. 3007 Iffllibn nMn'jfl n°vo- letensko, dobro RiOStu UUlBlU, ohranjeno, zameniam ' za kako drugo blacro ali io tuđi prodam. Poizve s« na Jcžid št. 23, pri Ijnbljani 3008 Soba meblovana ali prazna, s posebnim vfco- dom v irestu ali ni perferiji se isče i proti visoki nagradi. Ponudbe na irnravo i Slov. Naroda pod ,Soi» 1000, 2WS- \ Spreten tmjalki nom^it?" ^ I delo se takoj sprejme v službo, hrana ) v niši, plača dobro. Rl Bnmskrte, krojt-. iki mojster, Stm\t, Dolenjsk«. 3015 [ fotoarafitni anarat ksarSaS I1 obranjen kupim. Ponudbe na upravnl-I i štvo Slov. Naroda pod .Fotografiji I aparat 3018* 3Q18 Planina nataKarica S;::*: raciji .Amerika" OliBce št 28. Istotam I se spreime piidna služkinja za via dela. I 3011 Zahvala. Ućenke babUk«ffa tmtm\m, kl se konca 29 aprila t !., se rtajpresrč-neje zahvaljujejo g. profesorju *r. la- I lokarjv ter g. asistentu *r. •o»Ui« za njib neumorni trud pri poučevanju. I — Živela 8c mnogo let v prid in bla- I ginjo slovenskega naroda! I; LtmMlaaa, 27. aprila 192a j Zahvala. Vsem, kl so nas ob prebriiki izgubi nalega IJubljcnega sina, ozir. brata, svaka In strica, gospoda I Antona Seražina deitlBOfladneaft konclpftt« pri preiMteiitv« deielne vlad« sa SloTealJ« tolažIH In za vse dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti iziekamo tem potom najsrčnejio zahvale. Posebno se zahvaljujemo ttpravntštvn sanatorija LeonlSča. zlastl gg. dr. Šlajmerju, dr. Zalokarju In dr Kiajcu ter čč. sestram-u>mlljen-kam za požrtvovalni trud, vsem ki so ga v tako mnogobrojnem Stevilu spremili na njegovi zadnji poti, zlasti gospodu poverje-niku prof. Resicu in ostalemu u radništvu defelre vla e, gg. pevcem za gin!;:.j zalostinke io darovaleem vencev. OJdolIiti pt se moram« v prvi vnl rodbinama Krmpotif In Favettl ter vsem onim, kl m pokojnika v bolesni oblskoviH, ta tolalili I Vsem tboteia hvala I Trrt UsjMf ■■» dne 28. aprfla 1030. Žalajoča roOlaa. Tniorai Drarinik (starc»Si knji^ovodja llglfill UlHIIII in dopisovatec) iSfe mesta. Ponudbe pod .Dopfstnlec M02* na upravn. Slov. Naroda. 3Oo2 DohRtVfl iz menkega lesa, soba in kn-rvUillU hinfa kompletna, pmv dobro ohranjeno. se prođi. Ogledati na Di-sijskl cesti •, II. dftriice •* 12. ■• 2. io od 5. 4* 7. 2996 Dela m 1» m ieub. Sp«4tjt Slika, Cetevlka e. «2. aa ćfrilH-_________________________________3000 SiTBlii stroj hpk DP^^r?ln. venskega Naroda. 2999 iiMismi mm v:lt, z letno pisarniško prakso v večjih industrijskih DOdjetjfli, imo2en slovenske, nemSke korespondenec, knjigovodstva in vseh pisarniških def, teli premenlti službo. Ponudbe z navedbo plač« pod Šifro: .Stthu sliibt 2M7a na npravnl-Stvo Slov Naroda. 2997 Rrftlfa ••• franeoski zlatnik Iz 1. 1786, rlUHfl il. in Puchov *vio 27 HP, za ft oseb. Naslov pove: Amb£s4 lifta Drtft Beselltk, LJiMjna, Giitojeit n-bref je 9. 2995 llatfeia femdEi ps^ Na ogled ori mesarjn Kraii€i v Zeleii jini it 147. 2994 Preda se ftm ma aha bitna iz orehovlne, zelo masivni z ogledali marmorjem In bruSenim steklom. Naslov pove upravnIStvo Slovenskega Naroda. 2890 VmM||fc Potrebujem strokovno li-Auflnllcn. urfene^a kam nose ka kot kompanjona. Kapital nepotrfben. Po nidbe z r?ferencimi na Jtvaa TtfjIC ■itrtvki (Srcu), 2928 |||m se iš£e im mestno postavo. Hra- nlldl na In sta rtova ne v hili. Zglasfti se je: LJiblfiM. Cetti u Melje?* I 2977 tfta« leševa. nepokvarienPM. ^rođa Kli, 9000 ke tvrdka Trio t OsrlSK v Krnji Cena no do ovoru 29 t Se r u tifr kip fcKlti ali lena k maihnt obitelji za »ažje ^ Ine posle. Treba je da zn^ne koliko kuhati. Vrlo dobru ravnanje P afa po dogovori. Naslov > ove upravništvo Slovenskefa Narodi. 206 M I■■■ ■ |m|a malo rabi ieno se proda. Mini im R neVUnU na\ t* ogU šijo: Msjska eeste It. 21 s4 II 12 mrt Juliu___________________2976 CM ff a«tro^ dan kdor ml rreslcrbi IDI I HPR *no veliko ali dve msihnl nfmtblinnl sebr tikoj iK p -ine)* Ponudbe ni up Mmšr Ivk#v, Stsiasjrf (T«JrWl»a). 9260 leselu soka • posebnim vhodom« lepo orefeno ter električno rassvetljivo v bUiml kolo* dvora liče soDden gotpod zi tikoj-PlaCi dobro. Onjene ponudbe pod •■esctai mUfM2m aa uprav. Slov. Naroda. 2952 Uto m aa tateJiaH vaW fcirespoDleitioia stenofnfnjt, stroicplska, veKa slov. in ncmSkega jezika. Prosi se Ce mo-goCe o^ebna predstava pri Kraajtkt tvtfild feljesae I Bfivarske rtbe ■ Rist-ilka. 2987 kuharico z mle6n jedili za letovtICe ▼ Jugoslaviji rrotl Tisokl plači ponuđbe s spri-čevafi pod: .Smutarlj 2tif na uprav* niitvo Slov. Naroda. 2990 I lanenoga I I aemena, I I kupokn zaitit kože ■ I Gjorgje 6nj|K ■ Razglas. Dne 5. maja ee bo vrtBa prestovoljna JaTna dražba raziičnih v6z na dvorišču g. PrtdovitSa nasproti kl-vnicc Razglas. Proda se esidnađatrepaa Uia i Trtom fn ledenteo