AMERIŠKI LETALCI ZDAJIliiJ?« POMAGAJO JUGOSLAVIJI PRIVATNA POROČILA Z BALKANA NAZNANJAJO, DA AMERIŠKI AEROPLANI Z AMERIŠKIMI PILOTI DOVAŽAJO IZ OSREDNJEGA VZHODA RAZNE POTREB ŠČČINE V JUGOSLAVIJO ZA CETNIŠKO ARMADO GEN. MIHAJLOVIČJA; ITALIJANI PA UTRJUJEJO RAZNE KRAJE V DA LMACLTI, KER PRIČAKUJEJO ZAVEZNIŠKI VPAD ! Minister KosanoviČ odgovarja grofu Sforzi o odgovornosti italijanskega naroda Mnogo krajev je porušenih * Na jugoslovanskem ozemlju je ubiltih 11a tisrfx-e prebivale**' enostavno padi toga, ker so izpolnjevali uiLsel Mazsinijeve uoližnoMi človoka. Na ozemlju Jugoslavije, ki nosi slovenski* I in hrvaške vasi, pa vso do snb-j s>ki 11 krajev v Hercegovini in j Trni gori, niso italijanske oborožene sile |>orusile samo vas Jelen je, temveč celo vrsto drugih krajev, tako da mora eloveka, tudi ako ni Jugoslovan, pretresati groza in da mu ta slika niidbežiK^ ostane*- zvrtana v (hči. Vso to so jugoslovanske "Lidice" na ozemlju, na katerem delujejo italijanske zased-bene čete. Nedavno sem izjavil na radiu v govoru namenjenemu Italijanom v Italiji: "Med Jugoslovani ni mržnje napram Italijanom. Pav pa obstoja dejanska in tragilena nevarnost. Trpljenje jugoslovanskega naroda in nepopisna preganjanja, katerim je izjKxtav-Ijen, izvršujejo vojaške sile, ki >o zasedle njegovo ozemlje. Res je, da je italijanski narod oro-I d je fašizma in i>eklene-kili Hit-i lerevih načrtov. Toda človek iz 1 naroda, ki so upira tlačitelju in j odsha ja v neiaogjbno smrt, nima j časa za politične analize, po-' | sebno kadar ima pred očmi vo-j ' sala, na katera obeša jo njegove ( drage. To je dejanska ne v ar-( nost za bodoč-nosi, da jugoslovanski narod neba razlikovati med onimi, bi so izdelali zlo-j člraske načrte in on km, ki so jih( izvršiti. Italijanski vojak, ki je( suženj fašizma in formalnosti.i. izvrševanja dolžnosti, se moral zavedati, da jugoslovanski narod umira braneč svojo svobo-j do. A svoboda jugoslovanskega naroda je tudi svoboda itali-' ' j a nekega naroda. Zato mora italijanski vojak stopiti n a 1 stran ovojih tlačenih bratov v Jugoslaviji, tako da bo mržnja veljala skupnemu sovražniku, I sovražniku človeštva, panger-1 manpftcemu fašizmu. I Trditev, da jo 55 mi'i.ionov I Italijanov v Italiji in v inoizem-| sitvu an t i-fašist^ v in trditev, da . je jugoslovanski odpor proti Italijanom delo italijanskega anlti-fašizma, odvzema odgo-1 vornost z ramen krivcev in jo j vali na ves italijanski narod. — Poroča Jntroslov. Information GmVr Brazilija poostrila cenzuro Rio de Janeiro. — Brazil jski predsednik Uetulio Vargas, je izdal odlok za strožjo cenzuro v pogledu vladnih vesti in poro ril, katere bodo morale biti odslej podane v vseh listih ali publikacijah tako, kot bo narekoval propagandist ieni department in pa vladni tisk, ki l»o skrbel, da bodo vsi listi pravilno Obveščeni o vladnih u-krepih, vesteh, poročilih, itd. pristaši dr. Vladimir j<* nxa^aa. uum v umu nika dr. Ante Paveliča in so se vneli boji po celi Hrvatski. Okoli 4000 oboroženih kmetov napada, v kaki uniforme oblečene ustaše, katere je izvežbal dr. Pavelič v Italiji, kjer je živel dolgo časa. Hrvatski kmetje se bore neodvisno od generala Draže Mihajloviča, ki se bori v bosanskih in srbski gorah že od časa, ko so Nemci pregazili Jugoslavijo v aprilu 1. 1941. Kdaj so se Hvratski kmetje dvignili proti vladi dr. i Paveliča, ni mogoče dognati, toda poročila pravijo, da se j vstaja vedno bolj širi. Včeraj je berlinska radio postaja i naznanila, da je Paveličev kabinet odstopil in da je bila j zaprisežena nova vlada jkhI zaobljubo; da bo vladlala po I '"nstaškili načelih." Pred nekaj dnevi je bilo tudi naznanjeno, da bo zaradi bolezni vzel 'dolg dopust Obrambni minister in poveljnik hrvatske vstaše armade maršal Sladko Kvatemik. Tn 25. septembra je bilo iz Londona poroeano. da je bil dr. Via1ko Miu-ek aretiran skupno s petimi drugimi voditelji hrvatske kmečke stranke, ker njso hctri: sodelovati z osiščem. Poročilo iz Berna v Šiviei naznaja, da je bilo v septembru na Hrvatskem iztirjenih 46 vlakov, četudi nemški vojaki straži jo železniške proge. Nemški list "Neue Ordming", ki izhaja v Zagrebu, poroča, da so uporniki dobro organizirani v Kozara planini. tako da izdelujejo sami svojo municijo in eelo tiskajo en časopis. Poročila dodajajo, da postaja vpliv dr. Mačka po celi Hrvatski vedno večji. Rusi ne puste Nemcev naprej Rusko vrhovno poveljstvo je včeraj popoldn ne sporočilo, da je rdeča armada, ki se boii v prijetnem hladu bližajoče se zime, odbila več nemških tančnih napadov pri Stalingrad u in na Kavkazu. Že dva zaporedna dni naznanjajo ruska poivala s fronte, da je položaj neizpremenjen. Nenr3ke napadalne čete so vidno izmučene in ostajajo v de-fenzivi. Nemci so se pričeli umika-' ti izpred Stali nerada in v me-i istu zapušf-ajo pokopališče svo- j jih mrtvih. Rusi pa so jim te-( s no zf\ petami in so zavzeli že več ulic, več močnih postojank^ na stepah severno od mesta in eno strateško postojanko juž-no od mesta. j "Pravda" pravi, da so po->bočja malih gričev okoli Stalin-grada eno samo pokopališče pokrito z mrtvimi Nemoi. in razlbitmi tanki. Stalingradski mestni svet je zboroval v nekem poslopju v mestu in je poslal Stalinu spomenico, v kateri pravi, da bodo trdnjavo ob Volgi br~r.il i za vsako ceno. Nemška ča-sn ika rNB poroča o "dežju in velikih nalivih" na osrednji in <*evenni fronti ter pravi, da se bliža "doba jesenskih močvirij." Rdeča armada stalno prodira od severa proti Stalmgra-dn. da osvobodi ta mošnjo posadko. Vročii boji se bi jejo po srič'ih na severni Mrarii Sta-lingrada. Bojna črta se raate-za T>o 50 mil.i širokem ozemlju mor' Volgo in TVmcm. V tridtnevni bi+ki nri Mozdo-kn. orl koder peljejo ceste na petrolejka pol;lej z*»nje prepovedane s lične predmete. Nove določbe seveda ne veljajo za one Italijane, ki so v internaciji. Ti bodo ostali in, ternirani do konca vojne, ozir, dokler se bo to zdelo potrebne tozadevnim oblastim. Tudi ti-«lttt, ki so pod kavsčino ali o--mm 1 jeni kakšnih nedovoljeni! aktivnosti ali simpatij, ne bode uži-vali novo podeljenih olajšav. Kot kažejo številke justlčne ga depanrtimenta, je v Ameri. ki sedaj 590,111 laških nedr žavljainov, ki jih prizadevaj< njih sta/fcrifa tujega državljan stva. Italijani so vzdradoščeni Italijani so bili v splošnen vzhičeni nad korakom, ki ga j napravil v njihov prilog justi-čni department. Posebno v New Yorku so stvar praznovali kar moč svečano. Gdibor, ki ima za svoje geslo besede, "AmericaV; Victory Ls Italy's Freedom", je poslal predsedniku Rooseveltu poslanico, v kateri je bila izražena zalivala in pa mnenje, da je bil ta korak vlade pni dobljeni boj Amerike s psihološkega vidika. Italijani smatrajo, da bo ljudstvo v Italiji sanui z navdušenjem vzelo na znanje odlok a-meriške vlade, ki je dal Italijanom priznanje, da jih smatra. kot dobre ameriške prijatelje, fašizmu pa da je bila s j tem zadana huda zaušnica. Društvo Mazinijcev, na čelu ' katerega jo znani grof Sforza, ' je tudi poslalo predsedniku Roseveltu brzojavne čestitke k pripcmlbo. da bo nova odredba delovala, kakor blagodejno ma-I žilo in lečilo na srea vseh onih Italijanov po vsem svetu, ki , čutijo demokratično in so anti- fašLsti. Stavka ie bila uapeina Brooklyn, N. T. — Po treh *lneih piketiranja so delavci in delavke pri Brookhm Lane Bryanlt trgovini dosegfi dogovor, ki jim je prine^l $2.50 po-viška na teden. Pridobljene so bile obenem še druge koncesije, ki txwlo niKlile deWrem i bol.jšo protekcijo v v o-/irih i in pa plačane počitnice. Pod italijanskim jospodstvom Iz izvajanj grofa Sfo-rze, bi'' »alalo zaključil, tla zatžgana in >orušena vas Jelenje ni hrva-ika in da njeni preHwvahn niso i Irvati, ki i-o s<> pridružili ju-J roslovanskim guerileean v bor->i zii svoJx>do, temveč Italija-' j ti. Na žalost pa so Italijan'^ »ni,-ki izvršujejo narodibe Gra-j ,ioTi-a in RofboTti-a, ki u3>ijajo saicogar, ki ni dofcro razpolo-ien napram zasedtbenim silam [ u zažigajo slovenske in lirva-iike kraje in vasi. V okviru starih jugoslovan-j i k ril mej, na ozemlju, ki je »laji [>od laškim gospodstvom. se nahaja ztlaj 300,000 italijanskih vojakov. V onem delu Slovenije, ki je pod italijansko o-kupacijo, naštejemo enega italijanskega vojaka za vsake tri civilne oseflje. Po mojem mišljenju grof! Sforza ne izkazujv nobene u-isluge italijanskemu narodu v j splošnem, še manj pa anti-fa-sličnini Italijanom in ne kori-j h ti skupni borbi zedinjenih na-' rotkw. Prav ziigotovo pa ne po-j spešiuje Obnove tako zelo potrebnih dobrih odnošajev med italijanskini in jugoslovanskim nai-odom. Ako bi bilo to (trditve grofa Sfonza) resnično, bi se Mussolini ne bil mogel držati na vladi dvajset let, kljub žalostnim rezultatom .svojega vladanja. To bi bil dokaz strašne degeneracije »talijansikega naroda, diokaz, da je iaigiibil željo za borfbo, da je ibrez sile in ljubezni do svofoode. Bolje je za; stvar človeštva priznati grenko resnico, da je italijanski naro* ti— Mttar 8«»tf bir rnk im » um p—t ocn— — n«h i, Act u c**mm *t ture* »r*, iw».__' ==> _ No. 204. - Štev. 204. (Telephone: CHel.sea 3-1242) NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 15, 1942 — ČETRTEK, 15. OKTOBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK I* Jug-o^lovaifcbki kroigi v lstan-j buiu ptiročajo, da je bilo zad-l nje ča;st' vedno več zavezniške-j gn orožja poslanega generalu Mihajlovieu. Tako so moglil r-etniiki večkrat napasti bolg'ar-j ske in italijanske postojanke ter ro raizbili 49 obiskih v lakov J ki so vozili vojni materjal na rusko fronto in v Afriko. Iz svojega glavnega slana v gorah je general Miiliajlovie po svojem ra/lio sporočil, ore sami. Zadnji gueril^ki napadi so l>ili izvedni v Italiji in sieer v okoliei Trsta in R<*ke, kjer so bile napade«ie Vojaške garnizi-je. Italjani skušajo zmanjšati |X)men takih napadov ter poročajo, da je bil partizanski odpor v C'rnigori ?koro poginoma zlomljen. V nasprot ju z rtaUan^ki«n zii-trtvilom pa jugoslovanski krogi v Londonu pravijo, da so Miha jlo^ncevi četniki zavzeli nova ozemlja in so prisilili Ita-ljane, da so iz Italije poslali novo vojaštvo, da razženejo guerilfike čete, ki raale^ajo železnice. Nek zastopnik jugoslovanske vlade pravi, da so v septemllmi četniki iziti rili 40 vliiko\' z vojaškimi potreflj^či-nami na Hrvatiskoin, tri pa v BajnatU in v sevrovzhodni Jugoslaviji. Mihajlovieu pa ipornagajo tudi grški guerilei pod vodstvom grškega majorja P. Binosa te.i so v gorah napadli že več ita-ljam?kih garnizij. Xeika druga Hcapiva grških . giieriloev pm*eljstvom majorja S. Konto-jorgat'a in majorja Karaliva-nosa pa na}>ada Italjane v Ei-piros«, Makedoniji in Tesali ji V Maeedoniii se lx>ri 5000 Grkov iproti Bolgarom in so dosegli že več lepih uspeliov. Grški guerilei v vzluodni Ma <**domii pod povelj-stvom ma-forj« P. T>kn*asa raad;rajo železnice in napadajo obiske kon. voje, ki prevažajo vojaške za-loge. Na Kreti okoli .1000 Grkov a druesbi anglreRnh in avstralskih vojakov, ki so se poskrili p< jrozdovih po padcu otoka let j 1941, &e bori v gorah. ; "New York Times" prinaša v svoji številki od 7. oktobra pismo ministra Save K^sanoviča v dJigovor na }>isiiio gro-j i*a Sfoiv.e objavljeno v "New York Times" onvo g. Kosa novica se glasi: —V svojem pisnvu Newr York I Time>*-u govori grof Sforza o I vse ]>riliki praznovanja Kohunbusovega dne, ko je generalni zvezni pravilnik Biddle, naznanil Italijanom v tej deželi, da niso več smatrani za Ameriki sovražni elementi, ker so sc menda izvrstno izkazali tekom vseh mesecev, odkar je Amerika v vojni. v moškili moči k vojakom. The Union Pacifc Coal Co., je upoflila 22 žensk, ki bodo zaposlene pri čiščenju premoga in v premogovniških tržni- Ženske začele delati v premogorovih "Washington. — Iz Poročila Harold L. Ickesa je razvidno, da so v državi Wyoming pričele delati v premogorovih ženske da se s tem zamaši vraeli, ki so nastale z vpoklican jem cah, itd. Premogorovi te družbe so v Rock Springs, Wyo. Poročilo navaja, da je premoga rsk a industrija izgubila od januarja letos več kot 50 ti-1 soč moških delovnih moči. S i . tem je produkcija premoga ze-( lo prizadeta. 0 izključno med \ L tujim narodomj. pa pri vsem 4 . tem je "bil zaveden Slovenec, ki 7 se je živo zanimal za usodo svo-" jega naroda. V njegovi knjižr niči je bilo lepo Število sloven- ■ sitih kmjig razne vsebine . __ f REKRUTOVANJE MEHA- c NIKOV. * 1 Vojni department je objavil, : 2 da je nujno potrebno refcruti- j rati pred 1. novembrom priblrž j 1 no 100,000 mehanikov in teh- j nikov za vojne zračne sile, sig- j I nalni kor in oddelek vojnih za-ijlog. . j II K)b stalno več^jem- pritoku , r! voji^ga materiala iz industrij- ( J sirih virov naroda so ti stro- ] | kovujaki nemudoma ootrebu- j i\ jejo, da se vsa oprema držiž v »'dobrem obratu. Tako nujna je i1 sedanja potrebe, da se je za- ] - j čela posebna rAnrtovalna kam - pamja v svirho, da se takoj naj- > ij dejo ljudje zA važna vzdrževal- 1 a,' na dela. . -J V pošt|e>v prihajajo moški v,1 -jstarosti 18 do 44 let. ki so dr- - ^avljami Združenih držav in 3 - so telesno sposobni po splošnih 1 1 j pravilih za vojaško službo Iz- ( tijema velja za specialiste za - zračne «ile, Id snve^o biti od 18 - do 49 let stari in so sprejerrt- 1 Iti vi, četudi so telesno .sposobi- ( i ni le za omeje«no vojaško sfnž- - bo. . Vstopijo v vojlsko kot prosti * vojaki, ali čin podčastnika ofci-' roma tehnika se dostikrat da-' je ljudem za delo te vrste, Bo-| trffbni so izurjeni ljtrdtfe in izboljšanje bo brfzkowo precej hi-tro ob primerno večji p4ači. Dočiani prOBttflc doibiva $50 na ( me^pd. višji narednik dobiva , $138 in Se razne dodatke ezara-l ven. Pri temi treba vpoStevati, l da vojska plačuje vse vojako-i ve stroške — h ramo. oblačilo, 1 stanovanje in zdravniško oskr-1 bo. i' >Da. sploSni produkcijski pro-1 gitam ne trpi škode, si morajo oni, ki hočejo prostovoljno vfcto ' piti v vojsko kot metwuriki in 1 tehniki, zagotoviti dovoljenje-I od svojega draft boarda, ipired-| no ibodo eprejeti v vojsko. I Za omejeno dobo ta rekruto-[ vaJni program »adi izurjenim Jjudem priložnost, da si sami ; izberejo eno izmed teh treh panog: zračne sile, signalni kor [RAZGLEDNI K w Piše Anna P. HfMM 7M RUSKA ZIMA PRIHAJA Po prostranih ruskih stepah že brije jo ostri zimski vetrovi. Celo okoli Stalingrada, ki je že precej daleč na jugu 2000 mili dolge fronte, se nemški vojaki pritožujejo, da jih zebe. * , « AiHJl'U Veliki, mogočni general zima počasi, toda neizprosno prihaja in nemški vojaki se tega generala boje bolj kot pa maršala Timošenka. Feldmaršal Hermann Goering pa je iz Berlina ozna-iiil, da se letošnje ruske zime prav nič ne boji. Goering iahko govori tako, kajti sedel bo v dobro zakurjeni liiši, bodisi v Berlinu, ali pa kje na fronti. Vse drugače pa je pri duši nenteikemu vojaku, ki istoji sredi velikanske planjave, kjer brije jo mrzli vetrovi, pred katerimi se ni mogoče drugače zavarovati, kot v zakurjeni hiši. Misliti si moremo, s kakim strahom gledajo nemški vojaki na ruski fronti v bližajočo se kruto zimo. Vsakdo nosi tudi v srcu strašno pričakovanje, da se ne bo več vrnil domov med svoje ljiudi. Gotovo je, da jih bo zmrznilo, ali pa jih bo še ubitiih na sto in sto tisoč. Goering pa jih je potolažil, češ, da letoe ne bodo tako zelo občutili mraza, kot so ga lansko leto, kajti lansko leto je nemško armado presenetila huda zima, na katero nemško vrhovno poveljstvo ni bilo pripravljeno. Skozi celo leto so res Nemci po vseh zasedenih deželah plenili in kradli vsakovrstno obleko in Odeje za svojo armado na ruski fronti. Pobrali so tudi peči, kolikor so jih mogli dobiti in tudi mnogo živeža. Goering pravi, da so lansko zimo vojaki zato toliko trpeli, ker se niso mogli boriti proti srditemu vremenu. Letos pa bo v tem oziru vse boljše. Kdor ne pozna ruske zime, sploh ne ve, kaj je prava zima. Proti ruskemu mrazu se ni mogoče zavarovati samo z gorko obleko, temveč je mora biti vsakdo že navajen, da ,jo more prenesti. Kaj pa bodo zalegle majhne peči na odprtih poljanah, po katerih Ibrijejo mrzli vetrovi? Proti ruskemu mrazu se more človek zavarovati samo v hišah z deibelimi stenami in morajo biti dobro kurjene. Pa če bi vojaki imeli saj nekaj upanja na kak uspeh, bi še nazadnje voljno prenašali mraz. Toda trpeti in brez vsakega upanja na kak uspeh, tedaj duh klone in mu zmrzne tudi pogum. In vsega tega se tudi zaveda nemško vrhovno poveljstvo, kajti drugače se zadnje čase ne bi pojavile nemške tipalke, ki žele Rusijo pridobiti za mir. Naciji so se v tem oziru zatekli za posredovanje k Madžarski in Rumunski In tako je 9. oktobra bukareška radio postaja v ruskem jeziku pozivala Ruse, da sklenejo separatni mir, da naj odlože orožje in naj prično delo za obnovo svoje dežele. Ravno tako je budimpeštanska postaja hotela Ruise prepričati, da je sedaj najugodnejši čas, da (sklenejo s Hitlerjem mir, kajti zavezniki ne bodo pričeli druge fronte in se ne zmenijo za Stalinovo pismo, v katerem pravi, da je že skrajni Čas, da zavezniki izpolnijo svoje obveznosti in čim preje. Budimpeštanska postaja tudi pravi, da zavezniki Rusiji ne morejo poslati diovolj orožja in mimicije, kajti nemške podmornice potapljajo ladje, ki dovažajo Rusiji vojni materjal. Zato Rusiji nikakor ne kaže zavlačevati vojne, ker bi to pomenilo samo samomor za Rusijo. Rusi pa teh "svaril" ne poslušajo, kajti sedaj jim prihaja na pomoč njihova najboljša zaveznica — zima. Četrta profesija — Ko je živel John Ruslkin so se zdele nefkatere njegove ideje nekoliko premoderne, pozneje so zapadle nekakšni pozabno- Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CA NAD IAN * POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le {ftfrbčiio sti, a danes prihajajo zopet v veljavo. Rusikisn je enkrat zapisal, da obstaja pet intelektualnih pro-fedj, ki bo neobhodno potrebne vsakemu civiliziranemu narodu in te so: — Vojak, duhovnik, zdravnik ter odvetnik. Prvi. je dejal, civilizacijo brani, drugi jo poučuje, Itretji skrbi *z& nje no adravje in četrti utemeiue v njej pravico. Dolžnost vseh teh je, umreti v vršenju svojih dolžnosti, ako je to potrebno v doibfe nevarnosti in vwjne. Daaies pravijo, da je vojna prinesla Se eno profesijo in ta je profesija onih, ki o civilizaciji argumentirajo. , - KUHARSKA KNJIGA: i Recipes §f Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV 00 Stane samo ^^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici >, Recepti so napisani t angleškem jesiku; ponekod pa soj 1 tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posvbno v navadi! Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimaj« zai kuhanje in se bodejo ▼ njem čimbolj izveibatl in{ izpopolniti 2. ^Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING GO. 216 West 18th Strftet . New York, N. Y DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjiiica Id d*je poljudna navodila, kak* t paatitf ameriški državljan. i Poleg rpraSanJ,.. ki Jih navadno sodniki stivljo pri Izpitu za državljanstvo, vsebuje knjiiica M r II. delu neka) vafnlh letnic la zgodo^ne Zedinjenlb drfav, v III. delu' nod naalovom Rasno, pa Progi^ neodvisnosti. Ustava Zedl-ujenth drfav, LIn«)lnov govor ▼ Getryaburgu, Predsedniki Zedinjenlb drfav in Poedine drfave. Cen knjHia > samo 50 centov. In se dobi pri: - SLOVENIC PUBLISHING CO. „ SI« Wert Utfc St, Now York THE NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE Spisal znani profesor na Stevens Institut« or Technology v »i«^ GEORGE W. BARNWELL Podlago za mehauiCno znanje si more* te dobiti s knjigo NEW ESCTCLOFBL DIA OF MACHINE SHOP PRACTICE (v angleSCinh. Ta velika knjiga popisuje In v slikah pokaie temeljna dela mehanike. Kazloži vse natanko, kar mora znati naJboljS mehanik; pojasnuje vporabo vsakega stroja« o-rodja ln meril: PouCi vas, kako Je treba v porah iti načrte (blue prints) ter vam tudi ddje mnogo raffonsklb^ tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste £ele početalk, vam bo ta knjiga zelo koristna ln maogo vreaAa. — 1000 slik ln rlab> 676 strani, trdo vezana knjiga stan* Samo $1.98 Naročite prt: KNJIGARNI Glas Naroda Zli Wart ista »M New TertP %LA> N A E O P A-^ New Is— __L . t i ' ' - "GLAS NARODA" I (TMCi or nn rKfU) Owned and Published bj Slovenlc Publishing Company, (A Corporation) Prank Sakser, President? Ignac Hude, Treasurer; Josepb Lupsha, Sec. Place of business of the corporation and addresses of above officers: 218 WEST 18th STREET, NfeW YORK, N. T. 49th Year -- "Glas Naroda" Is Issued every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Subscription Yearly $0. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list ta Ameriko in Kanado $6.— ; za pol leta $3.— ; sa Četrt leta $1.50.. — Za New York za celo leto $7.— ; za pol leta $3.60. Za inozemstvo za celo leto $7.—; za pol leta $3.60. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemfii sobot . nedelj ln praznikov. "GLAS NARODA", 21« WEST 18Ut STREET, NEW YORK. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 (JIO.) — Ambasada kralje-1 r vino Jugoslavije poroča: I p 144Predsednik Roosevelt je v dne 5. oktobra uradno sprejel,p Konstantina Fotiiea, dosedanje-■ d g« poslanika Jugoslavije v Wa- n shirigrtonu. Mr. Fotič je izro* ?. čil pred-edniikiu abreditivna pis'h m a, a katerimi ga je jrcuroelovanl ski knalj irrtonoval za .svojega ( v aniba«adona pri ameriški via-1 « di. '!< O priliki izročitve akrediti-jn va, je airibasador Fotič v evo-^ jem govoru povdaril. da je po-Jt Ttišansje jiijraslovanskega po- (e je poka- ^ t zalo, ko je. pred kratkim, jugo- ( ' slovanski kralj obiskal Zdrnže- t . ne države, in bo znova obrab- i rilo plemenite junake, ki se bo-. re pod neupogljivim vodstvom j P generala Mibajlovioa. Navdah- ( (mili bodo z novim upanjem na 1 1 osvoboditev vise one, ki v naši j 1 nekviaj srečni in lepi domovini 1 1 toliiko tripe v suženjstva. ( (Zvedeli lx>do, iia jim predsed nik Združenih držav izraža pri " znanje, da je njihov nezlomiji-1 vi duih važen prispevek k bor-' bi združemih narodov, katero l*bodo nadaljevali do ikončne i zmage. ) Aniba-sador Fotič je nato po-) vdarii, da je imel skozi sedem ' _ let polnoarooč, da zastopa svojo domovino v Združenih državah in da je bil vedno, v mirn kakor v vojni u ver jen, da nobena sila niti skupimo isil, ne bo mo-1 gla likloniti Združenih d ržav v obranlbi plraviee. Danes je o a tem bolj prepričan ko kdajkoli L- in srečen, da je našel pri vladi Združenih držav popolno razu-a me vanje in podporo, ktadar je o tolmačil težnje svojega naroda. a Predsednrk je izjavil v svojem odgovoru: "Z velikim zadovoljstvom sent prejel pisma, s katerimi ° vas je kralj Peter II. akrediti-ral za amfbasaddrja pri vladi *» Združenih držav, z ' 'Komaj doba enega pokolje-u nija je potekla, odkar je ameriški narod pozdravil s prisro-j- nmi prijateljstvom združenih e Srbov, Hrvatov in Slovencev v novi kraljevini in njihov*vstop k v dnfžino narodov. a *1 Divja, slepa vojna je preki-nila pomemlmo napredovanje msroslovanskega natroda v utr-a ditJvi svojega narodnega življe-J7 nja in začasno zatrla ustanove a njegove svobodne države, o "'Toda znaeajnost, vzttaj-nd=t in vojaška nadarjenost jugoelovanske^ra naroda pod poveljstvom hrabrega vodje, L- nairi dofka®ujejo. da njegova usoda ni ogrožena. Njegove j j žrtve, ^ njegovo neprestano ^ rttretn^jenje za obnove neod- visnosti, stA del vseobČe vojne proti silaim, ki bi hotele usiičiti vse svobodne narode. V dokaz prijateljstva naših narodov, sta h dobila medsebojna predstav- n nik a, akreditirana pii vladah Združenih držav in Jugoslavije ^ svoj najvišji diplomatski 6in. ^ 'iKo vas pozdravljam kot pr- ~ vp>ga amfbasadorja Jugcelavije. . se s]X)min,iam vaSega dedem-', letnega službovanja kot posla- . nika vaše domovine in sem pre- ' pričan, da vam je znano, kako ^ toplo sp Amerika zanima za dobrobit Jugoslavije in sem uverjen, da boste nadaljevali . iskreno m prLsrvno sodelovanje * ki je vediK) obstojalo med našima zemiljama. '■HFVoeim vas, da izrazite ' svojemu vladarju, katerega ^ obi^k nam je po\'zročil toliko vesel.ja, moje prijateljske želje : osehno zanj in moje občnidova- ' nje za silo. * katero Jugoslavija koraka h končni zmagi." Po izmeni teh govorov* sta predsednik in amibasador FotiČ , os t a ta še nekaj časa v prijateljskem razgovoru, nakar je predsednik želel ambasadorju \ miKkgo uspeha v njegovem na-daljnem delovanja.. SMRT SLOVENSKEGA DUHOVNIKA. Nepričakovano je pobrala smrt v najlepši moški dobi življenja, 51 lot. Rev. Cirila Go-aarja. Pokojnik je bil si-n znanega akademičnega sli'karja Janraa Gosarja in njegove blage žene Antonije MediČ. Bojen je bil 23. oktobra 1891 v Pazim* v Istriji. V mladosti | 12 let je prišel v Ameriko s svo-^ jo materjo in sestro za svojim . očetom. Že od zgodnje mlado-j sti je et#¥l poklic v duhovniški -S t an. Vstopil je v frančiR-[ kans^ki koleirij v Caliooon. N.Y. Predno je dokončal leto novi-" cijata, mu je (zdravnik podrl vse njegove nadeookie načrte i za bodočnost. Zavoljo srčne' j napake odšlo vi jen se je vrnil domov potrt in razočaran. Dol-I go časa je vzelo da je prebolel bridko razočaranje. Med tem časom mta je umrla doibra in j ljubeča mati. Ko se je njegov, oče odloČil za zo petno ženite v,' ^ se je raizšla družina. i iPokojni Crril se je odločil za! ' službo pri železnici Pacifže' Trunk line, po ne«kaj letih pa' je »»preje! služibo bančnega u-, ~ radnika v Liiberty Barik, Buffalo, N.Y. Pa v vseh teh letih j je imel pred očimi poklic za ^ duhovniški stan. Pridno je de-| lal in varčeval, da bi si prihranil za študiran.ie. Ze v zreli do-i- bi 35 let se mlu je izpolnila nje-t gova želja, da je zopet nastopil j i svoje študije, katere je z izvtrtet, nim uspehom dokončal v kole-i giju St 'Bonaventure, N.T. Ka-? kor je vise svoje življenje živel 5 v efltrarrmih razmerah, tako si - je želel tudi kot duhovnik po- Domaei kraji u Zadnjič so mi misli ob gle- 11 tamju .slik vr, Slovenije pohUe- ^ e v domače kraje. Vse je bilo [ rakor v tistSh davnih ietih, ko ~ "" 7 t i mo otrooi razigrani tekali po :eleniii tratah ali pazili pa ži- ' *ino na pasi/ ter peli in vri-; kali, da seje odmevalo v gori.: Da, in tam gor v gori je bil jj veliki in mali oltar, in kadar. 'mo biti na polju smo gledal i1 m uro v gori, ki je vedno po-' ,1 red al a pravi čas, če je sijalo;'J •olnoe. Kadar pa je sijalo solnce pri' nas, je bilo vise, kakor .samaj čarobna slika velikega umetni- f ka. To sliko smo najbolj obČu-]1 Aovali otroci, kajti od-rašoeni so,1 imeli svoje skrbi in niiso toliko dali na naravno lepoto okrog sebe, kot mi otroci, ki pač ni-J smo še bili zlbičani od skrbi in žhrljeiKkih razočaranj. Sicer pravijo, da je vsakomur najlepše tam, kjer se je že rodil, ali kljub temu je pa tudi res, da imajo gotovi kraji mnogo več lepote i/n privlačnosti foot drugi. O tem sva enkrat debatirala z bratom, ko sva hodila peš skozi Trnovsfri goad, o katerem sva dotlej vedela le toliko, da leži tam nekje za Mačjim kotom. Iz !N£ačjega kota so prišle vedno nevihte z vetrom in točo, zalo je bil nam otrokom nekako nepriljubljen. V vojnem času so bili tja gor k temu kotu napeljani debeli kaiblji. po katerih so vojaki pošiljali potrebno žalost četam, ki so bile nastanjene v srozdovih. Goadovi doma so bili nekaj ftK oddfptek zalog — za katero se čutijo najbolj * sposobni po svoji izkušnji in izurjenosti. Po "kratki doibi poduka na samem delu. da se spoznajo z vojaškimi stroji in načini, se od teh ljudi pričakuje, da postanejo strokovnjaki za vzdirževa-nje strojev. 'ZnaČne sile vojske želijo može, ki naj služijo kot radio-ope ratorji in radio-mehantki. 'kot (lelavcd za letalne oklepe, mehaniki, delavci za svaranje in kovinski delavci. . Signalni kor želi može, katerih izkušnja jih vsposablja kot ipJetatee telefonskih in telegrafskih kablov, telefonske in telegrafske instalaterje, poprav ljače in nadzornike telefonskih in telegrafskih žic. Ordonanee departirteait želi može, ki so popravljači orodja, mehaniki na Diesel motorje, eljfctrikarji, optičarji. in mehaniki radialnih strojev (posebnega. V. njih je vladala indka tajinstvenosrt, katere človek ne pozabi nikoli. Smreke so dišale tako zdravo in močno, tla je bilo kar čivbrti njih živo • ra_ lepe slike, krivica pa rise pred d Očmi to, kar bi človefe rad pre. v. zrl, pa ne more, ker ga je zo t. d«Č zagrabilo za vrat življenje, kti aagrinja lepoto mladosti s y_ tn>kostjo preizkušenj. * A vendar, domači kraji osta-*t nejo človeku nekje v spominu m ob temnih dneh se duša 11 solnči ob njih . . . IGRA V CHICAG-U rf- SLOVENSKI MUZEJ SE ZAHVALJUJE NA OBISKU PRIREDBE ZA RUSIJO ? IN* JimOSfcAVtJO # • Sporočiti hočem,. da. bodo skupna društva na Moxham, priredila veselico v prid Rnaiji in Jugoslaviji. In res, kdo bi jUie ne navirfičal vedwo čepeti doma in to še poseibno v teh je-I senikih večerih! Vsakemu je [ včasih potrebno maLo spremem-,be in kdor želi take spremembo m prebiti par veselih ur mod znanci in prijatelji, naj pride v soboto zvečer 17. okto-v Slovenski dom v Lorain, Boro, kjer bo pet tukajšmjiii ^lovenskib drrištev priredilo skupno veselico s kratkim programom. Prebitek te veselice bo šel v dobre namene, to je za Jugoslovansko pomožno akcijo in za Ruski relief, kot tudi za Člane vojake. Na progTaimr bo nastopil tukajšnji mlddinski krožek SJNIPJ pod vodstvom sestre OKvie Cburchak. Ker bo to prvi nastop mladinskega krožka, bo marsikoga zanimalo, kaj znajo naši mladi. Nastopilo bo tudi pevsko društvo "Jugoslavija" intzapelo par lepih pesmi. Sem gotov, da bo samo petje te#a zbora vredno vstopnine, ki jo bofte plačali Imeli bomo tudi nagrade za srečne posestnike. Kaj in kako bo s to reč jo. boste videJi na veselici. Za drugo bo tudi vse preskrbljeno kar najbolje. Da plesalci ne bodo prikrajšani pri plesu, se bo program, piričel točno ob 8. uri zvečer. Ičrala bo izvrstna irodba Jova Koralna. — Pridite pravočasno! Vstopnice samo 50 centov. ■Za skupni odbor, John Polantz. 44-LETNO PREISKUSN JO DU AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA :: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ELT. MINNESOTA KI IMA 25,000 ČLANOV IN TRI MUJOMT DOLARJEV PREMOŽENJA Organizacija je zanesljiva, nepristranska.in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je droStvo A3.Z. v vaši naselbini, vpražajte krajevnega tajnika f sa pojasnila, Se ne, pišite na glavni urad, Ely, Minnesota. Note | ' «a B P I A N O -HARMONIKO 33- • aTir KLAVIR HRKKZEft OF KPBLNtt time of Bfcoesoa* p SLOVENSKI FANTJE VSfc-BOMrPBODALA S TO JHBEIUJ = K O-L. O - * — - ' S OHIO VALUSX STLVTA POLKA s TAW NA VBTKT GKEDI1 == MARIBOR WKMfg- ' S Bfiru £ ORES AN WALTS S OEKLK NA VRTU QJ. MABIČKA, PBOUAJ 5B barCica g MLADI gAPETABUB' — .UOffKHONACTAJT^KKO fiTAmtis __=§ HAP£* POLKA 2= če na tujem 39 centov komad §§ __3z*$K . 1 MOJA DRRUDJE SK Mf.AlU J= g>Mclw—<; S 9 J - NtroSltt prt. 8NJIGARM SLOVEN IC PUBLISHING CO. H tU West~l«tt» St* Nnt S«k S *SLil Rii0Di*MRftM -__THURSDAY, OCTOBER 15, 1942 _'__" TCTANOTWK* lm II —■ I mil I I nil I 1 M I II III I I 9 m II mi 1»««—" 111 ■■ 1 ■ n i m ■ W spaWMfHy ! Vesti iz steveitiskili maselfein — _ ~ - - 1 - - ' ~ - * —-......— — ----- —*—■——- -■ . .... —. PRIJATELJA JI JE MANJKALO j Ti&ai okoti so bile včasih s a-ime premogovne majne in veafc 'dan ob peti uri zjutraj začele kare ropotati. Jo j, « jih je slišalo kakih 30. Kaj j« . pa danep? Komaj par se jii ko ogfcisi, ker so se sami delav , ci po-korajžili in aačtli obra i tovati. Vsak začetek pa je te ža'k in so z delom komaj kril' stroge. (Detos pa prodajo premoga kolikor »ga morejo nakopati in tudi truck kompanijo lastn jejo in sicer EVIgar Co.. ii Njorthwept Co. in jim letos do bro gr*», ker <«o le s trdim de> lom nzdržali in niso omagali \ ' tfJh sla/bih ČaHh, kot so biH tu j'kaj zadrc.ia leta. Zato se p« Mshajlovič lahko postavlja, kt ■ ima slovenske korenine tan po hribih, ti i=e ne ustrašijo de ila lu ne boiibe in upamo, di :*ih ne bo požrla nomfika pašaM Rame mi tAkaj se moramo za ( veda ti in pomacati vsak p( ( svoji moči. L F Paris, Tli. Celih 20 let sva z možem pla-| čevala list t4Glas9 Naroda."| Lansko leto ob tem času me pa nekaj jezi in skrbi. Pa iz jeze pfsem dopisnico urednafovn, da ni treba, lista več poiuljati, da nimam časa brati, itd. In od tistega časa se mi vedno zdi, da nekaj manjka, pri hiši. No, kaj vendar? Saj imam vsakdanjo "Prosveto", 4,Terre Moute Tribuno" vsak dan pa Ae nisem zadovoljna. Tako se človek privadi domačega glasila, da ni zadovo^jnosti, če ga ni v hiši. Zato pa pošljem celoletno naročnino danes, da bo epet "Glas Naroda" prt hiiši kot dober prijatelj. Ko pride na obisk kako -ga je vraak veset in ee kar bojia, da bo prehitro čel, ^aj pravijo, da dober prijatelj je veo vreden kot denar — pa je resnica. In kot vzgleda, se bomo niorali to zimo kar kratkočasiti doma z branjem in kuha njem. ker možje delajo in avto ne bo mogoče rabiti, samo za na delo. Prihodnjo nedeljo 18. oktobra, priredi klofb ^Ljobljana" lepo in zanimivo igro "Bogar ta teta iz Aimerike" in sicer v dvoraui ^loven^ke šole, Cermafc Road :n Wolloott Ave. Igra se vprizori popoldne in med dejanji najetopijo Koroški pevci fi PtiflUman in pa Prešernov kvartet. Po igri se bodo kazale s like Vseslovanskega kongresa, ki se ;je vnšil loto? v Ohi-cagu. Te slike eo v barvah in so zelo 'krasne. Ptoleg kluba "Lh^hljana/' katerih je nekako M) oseb v* "slovenskih narodnih na^ah, so na olikah tudi slovewke- skupine iz So. Ohi-e^igo, Joliet in Waukegan. Ako bo dopuščal ča« bosta Mr. Žafran in Mr. 'Wencet kazala tu- di druge »bke k/, raznih deTov Aimerike. IConvur že ni znano, kaj je khJb '^Ljubljana" naj omenkn, da edini namen tega kluba je zainteresirati slov. fante in dekleta za narodno nošo in predstaviti ameriški javnosti pri raznih narodnih ali patri jotrČnrh prireditvah. Pri prvem n.vtopu na Vseslovanskeir kongresu in dmgie pri" AT Nations Day v Ohicagu.. j< svojo nalogo tudi dobro izvršil Torej podprimo ta kliib s tem da se udeležimo te prireditve (Prer-^tanek -e-bo porabil za na bavo nadaKtn^i narodnih nož. Pozdrav vsem čitateljem te ga Iwta. John GottKeb. Chicago, ITI. Prva javna raostava obranih reči v Slovenskem narodnem mfuzeju. Antom Jaaieaio, l) Forest City, Pa da bi obiskala tudi urad 4tGEa6. Naroda", kakor se je izrazila, ali ni bilo dovolj ča^a, ker se je morala povrniti na svoj dom v Milford, N. V-, v sprernst\-u svoje siuahe Mrs. Albine Kon-char. katera je prišla tudi na obisk k svojim sorodnikom v sosednjo državo New Jersey, t^pam. da ste se dobro zabavale in razvedrile za časa njunega bivanja med nami kakor tudi upam da ste se srečno povrnile na tfvoj dom in si odnesle prijeten spomin na svoj obisk v naši naselbini. , Priporočam, da ko prihodnjič obiščete našo naselbino, da o-tanete vsaj nekaj dni, ter da boste ofc istem času zamogle obiskati tedi urad "iGTasa Naroda'* na katerega je Mfr<=. Konohnr naroČPrva že nad 35 left.. — Pnoidrav! A. F. Svet. Te dni se nahaja na obisku }< v naši naselbini pri svojih hčerah Mfcis Ani ^Koncih ar, Bronx,1 in Mrs. Paulini Kralj v Ridge- . wood, .L. I. in dragih sorodnikih, Mrs. Antoinette Konoiiar < soproga znanega «rojaka in ve-11 ieposestmiika 3b£r. Augusta Kon i oharja. iz Marvland-Milford, ' N. Y. Omenjena se je udeležila tudi koncerta, kateri je bil prirejen 1 pretečeno nedeljo dne 1L t m i v Slovenskem domra v Brookly- : nu. ob proslavi 15-ietnica dru- . Stva All Americans SNPJ, le ! žal ji je T>ilo, da je večino pro~ grama zamradila, zelo pa so se ji dopadle filmske slike iz stare domovine, katere je prikazoval na tem programu Mr. Vincent Cainkar, glavni predsednik SX7RT iz Chicaga, DL, ter s katerim -se je po programu tudi osebno spoanala. Ba- ijavnem življenju ter podpirala in sodelovala pri raznih organizacijah, napravah in prireditvah, kadar se je šlo za korist m Občni prospeh naše naselbine. Tu cstavlja enega nečaka in dve nečakinji, v stari domovini pa brata in sestro. Bila je članica društva št. 81. K1SKJ,, društva 5t. 102 ABZ. in društva 2t. 26. SŽZ. Kakor njen mož, tako je bila tudi ona ves čas zvesta naročnica "Glasa Naro-d."\ Pogreh se je vitobar,. Detroit, Mich SMBfT BOJAK1NJE. V St. Francis bolnišnici v diarlewton, W. Va., je preminila Mlf1«:. Josephine RugeL Bolehala je za dadkorno bolezni^. Pokojna je bila stara 58 le. Doma je bila na Mirni na Dolenjskem in je prispela v AimerFko pred 23 leti. Zapušča žahijočea moža in 9 otrok. J. B. FRKDO JOVANBC: Zjutraj.................... Slovanska ...................M PETER JEOTB: Pelin rota ; VA81-LJJ M1HK: Podataob«......... KOKKO PRELOVBO: Le (Bknt It ................-SO SUr« delo ..................J* HB- VOLABlč: Hotmmrtn: JOIL PAVClC: Potrkan .....-M JZ ŠTABE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: AaterlSk« Urm. (H«Umt) JI Or^Okk .ki—m- --M dloTcaskf ak«rJl. « eetonlk te V 9«peldIMmU, kaatatoa Mte, tbtr Ib •ricestcr, (8*Uoer)... M MlaHrtl. n—I ■■ Miihi ' —^ Ov* ppd, (PnbvM) n tWr la Nit____________ Nail hh—rt, trtami--------— * OmU liiwt (Lakarnar), U- muk, mam M-------- * ZA. TAMBWUCB: NA GOBENJSKEM JE FLETNO, podponri slovenskih. narodnih pesmi . za tamburice, zložil Mar: ko Bajuk.............. Mmnk« wir> *a la«fc»- raikl ifew (Bajuk) -------- " Bm M m plMtfae«, (BaKk), M#«rt_________** ZA cmok Potok n cltn. — « imU (■«*eU*l)----- ZA KUHV: Bari prMej*. — K«r«telea — M ZBOROM POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI-KALUE, SLOVENSKE PESMI ZMrka • narodnih peMl Izdala Gtaabcsa Matica v ClereUada. Oaa — 9LM Mi AdamU—1< JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI n Miki ^ Sest narodnih pesmi » m+ m tbar ....................* Sest narodnih pesmi «a » tead ikw -..................* rtaoc VwteM-flCT MEftANIH Di MOSEUH ZBOKOV ......M rente Jaraaee-b MLADA LET. ■uUd tkori ................. ^ n*« Jml OflTM ZBOEOV (M- iU ia ariati) *>•« ••••••• JI Moški zbori h OSKAK D »V: Baxfica; OJ. moj loetf /» tort Kan mL Caatje. tem t raa v* demo ......................JI OSKAR DET: ..Srečno, ljubca moja; Eo pCKl-ea aa tu]e gre; Sofl; Mo] cSkM ni konjl&a dra: Dobi* aem pl-aemee; Sloto; Je rplluilla l«e -41 BMiT. ADAMIČ: Modra derojka (belckranjeka.. JI V bo not pri pot od ...........JI Jarjeva Hod t Micka damo; Kb] dva«e-ga- bočem; Marte« ........M ▼ASILU MIBK In A. OBOBMINO: VetrK; Fe gradtel ..........JI NaroBOo poUtt m: "Glas Naroda" 111 WEST lttk STREET T'M HOI Ulit ubiramo. Ce ima kdo ka j zbra-Dega,, prosimo dajte jib pokloniti slovenskemu narodnemu mnaeju. Prinesite jih v urad slov. nar. muzeja ali pa jih iz^ ročite meni. (Jfcenem se pa že-1 limo zahvaliti vsem onim. ki. 8te obirali in oddali jenamke do. sedaj za slovenrtri narod ni muzej, za kiar smo prejeli letoe do sedaj že $198.00, kar je tudi lepa vsote za podporo muzeju. Le «e tako naprej, -rojaki in rojakinje, pa bomo zgradili lep »« velik mtuzej. (Av Slovenski Narodni Mny zej S-MD. Erazem Gor?he, tajnik-arhivar. "SPANISH ia X9 LESSONS" — ilina, r 20-tita natocah. — Špansko^n-Cledka Klovnira. — Spisal J® J« R- D. L' Cortina. Ta kij Iga Je popolna in prai.nW prikrajšana. Od prre do radnje strani Je Je popolnoma Ista. kot jo je pisatelj napisal in kot Je bila prvotno izdana za tISJo ceno. Cena je sato nizka, ker rao se porabile prvotne tiskarske forme, In ker je pisatelj sprejel nižjo ceno. Po tej prlproatl atopnjeralnl metodi ram Oorinta pomasa. da se lahko naučite SpanAčlne. ro praktično učenje Ima kar najmanj oesanimlvth fn zapletenih slovDičntb pravil ter ras ud brad. govoriti in razumeti Špansko. Corintovo kratko metodo so odobrili učitelji, profesorji, gole, poslaništva ln e kupo rt o« tvrdke po celem svetu. Je praktlčBo. pri prt* to ln uspeftno. Prodanih je biio že nad 2400,000 Cortlnovlb knjig. Če vas ta knjiga zanimiva, jo lahko naročite prt KNJIGARNI Sr.OVKNIO PUBLISHING COMPANY, 216 West 18th Street. Sew York. N. Y. — Cena je samo gl.— •GLIB N A I O D A" h R«f M THURSDAY, OCTOBER 15, 1942 miROTura UM TRUE RODOVI Iz slovenskih naselbin Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: ENGELBERT GANGL 110«««=»' P A B E R K I Zahvala. — V št. 199. "Glas Xaroda" ste čitali pod naslovom ''Popravek" članek, v katerem mi Mr. L. Zakrajšek podaja dobro in poislteno Jcritiko o parberekem članku, v katerem sem pred nekaj tedni delal krivico našian bratom Štabom Ln sicer z obdolžitvijo, da se niso vdeležili ("eli slovaško-Jugoslovanskega večera, ki'je bil prirejen na pobudo Treasury departmenta za nakup vojnih bondov. Ker es takrat zaradi prevelike gnjeee nisem mogel približati hu vojne), Angle&ko otočje, Francija, Ncoa-tija. Italija, S vira, Holaodska, Belgija, Švedska. Norveška. Danska. Unija sovjetskih socialističnih republik. Bolgarska, Rumuiuka, Jugoslavija. CirAka. Albanija, Azija, Turčija. Sirija, Lebanon, Arabija. Vzhodno Indijsko otočje in Malajski polotok. Indija, Burma, Kitajska, Japonska. Pacifik Ju*na Amerika (severni del). Južna Amerika (Južni dri), Afrika. Severna Amerika, Kanada Združene driave, Mehika. O-*rednja Amerika in Zapadna Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki asm sebe i »opravlja, ima namen reAJii marsikatera nasprotij o£a si vprašanja, ki nartanejo f raznih razgovorih. Strani so skladišče svetovnega znanja ln podajajo raz- sežnoKt zemlje, prvine sončnega sestava, pokra-Jlne in rfobttaMiio ntvsoov In j?zcr, dolgost najdaljših rek in preko|x>v. i»ovrSino poglavitnih otokov ir r)«nJto»4 svetovnih gora. Tn so odgovori na mnoga <1ana3uja vprašanja. S E D A 0 40 centor PO POSTI V URADU — 35 CENTOV aranr® mwsm 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW XQRK, N. Y. INVESTIRAJTE V AMERIKO KUPUJTE UNITED STATES WAR SAVINGS * BONDS in STAMPS §w s če se lie uiotim iz Bele Kraji->- ne. in Belokranjica je rekla: - 44 Ali kolikokrat so taki prišli k nam P Ri!bničanka pa pravi: o "Ali, mi žiber verja-mes, da ga a pa še nikoli nisem videla!" i- No ja, to se mi je tudi zdela i- posebnost t. 0 F. R, V. >- ____ ________ il v SfjABA AN'OLEŠKA L politika. Pred to vojno nam je dobro ® znano, da je večina buržoazije, 1 poselbno pa angl<*3ka, z marelo 5 na čelu ščuvala Nemčijo, da "L naj napade Sovjetsko Rusijo. V ta namen je tudi Nemleija e dobila veliko vsote posojila od 0 angleške aristokracije, da se je Hitler lahko uspešno oborožil. 11 Angleška politika pa se jim ni v celem načt-tu posrečila, ka-41 kor po 5?ami že^li. torej ee v( je vojni stroj obrnit na vse vet-rove, toda ni se iizognil Anglije, ^ ki je Ščuvala mrsarja. naj frre in kolje ovce. . Da je Anglija hudo prizade-lo.ta od stroja, kakor sem ga gori ! omenil, rto vemo. Ta^ko, da je (bila pred nekaj meseci celo v 'n|nevarnosti njeno cesarstvo, i Kdo je od\Tnil, da je ta ne-, I varnost nekoliko ponehalaf | Jfitler, ko je napadel Rusijo in )v »e pri tem uračunal, nad spo-sobnostjo luških generalov, a, hrabrih vojakov in sovjetsko a- moralo. To bo tudi Hitlerja a- pokopalo. a, i Nevarnost o razpadu anglef-m kega ce«arstva je tudi ponehala, ko je naš veliki predsednik a- Roosevelt zažugal s svojo želez-li- no roko smrt barbarskemu na-ib cizmu in fašizmu. . iti Ko pa je angleška buržoazi-ja uvidela, da ni več tako v ii- veliki nevarnosti, je začela po-no staiati hladnejša napram So-jo- vjetom. češ. da se Rusi še or uspešno bojujejo, mi bomo pa čakali s svojo drugo fronto, da ,di|bo Rusija popolnoma izmiučena 'jol^n izkrvav\jena. Lu-j Rojim se. d« bo s cicaro v usti-h anerleško politiko zape-i^>-UjaT na >laba pota. kakofr je bi-irejla zapelja-na % marelo v roki. do Skoro bi lahko povedal., zakai I v=p to početje, vendar je vsa ili- stvar zavita v temno meg-lo, r J. K. vi-___ Ka* SRBSKLV ZABAVA. Srbsko čitalnBiko podporno . društvo "Banat" priiedi v so-iboto 17. oktohra 1942 velik 80 JESBMSKI PI^S v Ru^ki dvo itani, 408 Court St. Elizabetii, N. J. — Igral bo tamburaški ill- Orkester Zdravka Jezdimira. lni pn^tek ^ 7.30 zveičer. Prosta vstopnina. , Odbor, za ____ ^ SMRTNA KOSA V Albina, Iowa, je pred ne-davnim umrla tojakinja Pran- ^ čiška MalŠek, roj. Maselj, v starosti 62 let. Podlegla je bolea-ni za rakom in je bolehala celih 12 let. Zapušča moča, dva sinova v St. Louis, v New Yorku bčer, v Beacon, Iowa pa brata, t V Biwalbik, Minn, je* nedavno uirtrla Reza Žmidanšič, stara 54 let in rojena v Ponikvah pri Dobrem polju. Zapušča moža, sina, "bčer, vnukinjo in sestro t" V St. Louis, Mo., ie pred itorko.. + V Diamondville, Wvo^ je h koncem septenibra po dolgi bolezni umrl John Raaipet, star 65 let in rojen vLfizih na Gorenjskem. V Ahneriki je bil okrorj 30 let in ne zapušča nobenih sorodnikov IV Iron Mountain, Mich., je /prrtninila " Mhis. Jerica Slaik, rojena Rihtaršič, v sta/rosti 50 let. Rojena je bila na Jamni-ku, fara Selcia in je prišla v A-meriko pred 29 leti? Umrla je v bolnišmici na posledicah operacije, Zapušča moža, tri sinove (eneiga pri vojakih) eno hčer, dva vnufca, štiri brate ter liitiri sestre. VA2NO ZA NAROČNIKE Pole« ualuri Je rmtvlduu de kdaj Imate plifitoo nirufaloo. Prva •tevllka iMjmetii iu««ee. drugm dan Ln iretja pa lefo. l>a nan prihranite DeiiotrHuifp dela ln uroSko», Vre prosimo, da ikoial« naročnino pravočasno iil sem ■svojo pot. Zdaj bi že jezdil v o ju na celiu, v in /.lato -v bi svetilo na ovratniku. Vojna bi se začela, in g znuvgovalno bi vodil svoje čete v krvavi pk«. Slavno bi bilo moje ime brali bi ga k njignh in govorili bi s častjo in z ob- tj čmlovan.ieiu o velike mjuacku. A tako pa samevam in ginem j kakor hudodelec v ječi. ') — življenje — življenje!" Lilo je iz}M>d neba, a za jahal je konja in ga podil po cee»- _ tuh, da je škropilo blatfo iu konja in jetzdeca. Pa je bilo le- ~ p*. — kakor svoje dni na vojaških vajah. Potem ga je začelo j /t.iiuati po nogah, da je škripal /, zobmi in stiskal pesti. Tre- ^ i »ji je bilo poiskati si zd ra v itEŠke pomoči, a šh* j>:ej je bilo treba ^ napolniti motnjo. Jn ko je bila p olna, mu je takoj odleglo. r Dvignil je glavo in vse .ic bilo zopet v redu. Gospa Jelka je samot ari la. Zaprla se .je v grad, nikoli I jt- tii bilo na izprag!ed. Ijjudjt1 so skoro pozatbili nanjo. Vča ^ »ih -e je ziigibala za ogra.io grajskega vrta Črno opravljena j ženska postava. Tisti, ki so mimo in so jo videli, so se je - pomnili: "Saj še ni umrla — še živi." ^ Živela je popoln: ma -ama za.-e. Tudi s posli je govorila Minio toliko, kolikor je bilo treba. Glavo je sklanjala, oči so ' t ile pol zaprte in roke sklenjene. 1 *4Kaj je naši go^pe, da je tako zamišljena 1'* so se i2pra--i vali. Xaposled ,>e privadili in nič več se niso izpraše- 1 \ ali. Pozabili >o, katašna je bila prej, in poanali so le tako. 1 kaki,:lna je sedaj. (*udno se jim je zdelo, če je kdaj dvignila -lavo in razklenila reke. Oddahnili so se, kakor da je vedra 5 -apa razgnala dušeče ozračje. A vrat se je zopet upognil, ^ iu roke >h> se sklenile. Ženska postava, oblečena v črno, se je piemtkala po gradu, kakor da nekoga išče s polzaprtimi o^ni. Pošli so govorili šep->taje in hodili po prstih. Vse je bilo tiho n mimo, kakor da leži žnulič v hiš^. Vseokrog ju? bilo nepri-j izno. Cvetice so venele plašno so plehetale ptice po zraku. Nadine ni bilo, zaman so jo iskale materine oči. Hn- ! tlodetstvo je bilo izvršeno, nič, več se ni dalo popraviti. Srce ; razjedal črv, in not'i so »»ile dolge in strašne. "Nadina. Nadina!" y> klicala mati.. ( Ni bilo nobenega odziva. Pisala ji je in jo prosila, naj < •e vendar oglasi, naj ji pove, kaj pontenja ta strašni molk. A ni bilo nobenega odoiivs Vq>rašala jo je, ali želi, da jo bi-šče, da pride mati k hčeri, da se napije njene ljubezni in -i umiri srce in se ro^i bremena, ki jo pritiska k tlom. A ni bilo nobenega odziva. Hudo je bilo materi. Prsarala se je, lasje so ji p osi veli. .\Tinevali so meseci, dolgi meseci težkega, neutešenega Iirepnenja Mati je odmrla svetli. N.>ene misli so bile žalostne kakor bi veljale na.>peči kraljični, zato ji .ie b ilo vseeno. Z denarjem si ne more kupiti sanj. Diugo, kar se je zgodilo, je bilo, da je Roman Brankovič Nadini prepovedal— in strogo in s podaitkom neizprosnega 1 i'ici rja — vsako občevanje z domom. 4'Zdaj si moja žena, in ves svet naj te nič ne briga. Kar -e zs;odi v najinem stanovanju, to ne sum? nikamor iz njega. Ako kdaj zvem, da mi ravnaš za hnbtom. gorje tebi in tistemu, ki bi ti pomagal!" Njetgov gla- je bil t ni. boječe je povesila Nadina oči. I •4AJi ^-i razumela? * jo je v^>rašal. "Poglej mi v oči, in povej, če si me lazunela?" "Da," je rekla Nadi.ia in mu pogledala v oči. , Zapretil ji je Roman z roko in jo premeril z ostrim po gledam. Od tedaj se ga je bala. A&o je ni vprašal, ni nikoli več govorila. lapočetka se ji je zdelo čudno, da ne dobi nobenega pisma z doma. Ali so hitro pozabili nanjo? A Brankovič j * p restregel vaško pismo, in tako ni prišlo nobeno v njene roke. ~; <#S|#n| "A'ko so pozabili name doma, je prav, da oni je prepove-dal mož vsako občevanje z domom. Pa pozabim tudi jaz dom," Tako je rekla Nadina in je živela brez sartj. Kakor plašna ptica v kletki, ki se preleta in išče po prirodnem nagonu izb oda, tako je hodila po stanovanju Nadina. Pogledi so ji uhajali ven na živahno ulico., preko gora in.dolin so ®i želeli, daleč, daleč so hoteli odtod. Tja do neba se je dvignil zid, nobenega izhoda ni bilo. Kadar začuje otrot>Lttg. rohn PotSs MONTANA: Bound ap, M. M. Panlaa Washoe. L. Champa NBBBASKA: Omaha. P. Broderlak VWW XOBK: Brooklyn Anthony Beat InwIDd«, k»r. Mrrllfea tjittle FaUa. Pmik Masi« Worcester, Peier Ids-OHIO: Bar barton, Fraak fvaka