140. številka.
(t Trata. ▼ soboto zjutraj dne 21 novembra 1890.)
Tečaj XXI.
„HDINOBT11
tih«)* po trikrat na tedea t ieatih is* danjih ob lovkth, &OtPtklh
in lObOtAh. Zjutranj« izdanje ii-haja ob 8. nri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno iidanje stan« : ■a Jedan m«ec . (. 1.—, ir.Ttn AvntriJ« f. 1.50 ta tri m Meo , . , 3.— , , . 4.60 ■a pol lata . . . 6.— . » • u vae teto . . , 12.— ... 18.— Narainlna je plačevat) aapra] na narafths krez priUiene naročnina a« uprava ae ailra.
Poaaaične Storilke •• dobivajo v pio> dajalnieah tobaka v Irntn po S n?č. iaven Tnta d<i 4 nrč.
EDINOST
Oglati ae raAano po tarif« v petitu; aa aaalove ■ debelini irkaai a« plačajo prostor, koUkor obsega navadnih vratic. Poalana, oatnrtnioe in javne zahvale, do« maii oflaai itd. ao računajo po pogodbi.
Vai dopisi naj ae pošiljajo uredništvu alico Caaerma. it. 13. Vaako piano mora biti frank orano, ker nefrankovana aa n«r aprejaraajo. Rokopiai ae ae vra&ajo.
Naročnino, reklamacije in oglase tpre-jenaa npravniitvo uiiea Molino pit-•olu bit. S. II. nadat. Nareftnino in oglasa je plaiarati lota Trst. Odprte reklama Oija ao proate poštnina.
•„» IMumN Ju HM".
TT.A. BILO
hiAi gospoda
Javni narodni shod,
ki ga sklicuje pol. društvo „Edinost"
Ivana Ooriupa na Opčlnah
v nedeljo dne 22. t. m. ob 4. uri popoludne.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Utemeljevanje resolucije radi osnutja okrajnega glavarstva sa tržaško okolico.
3.	Eventaveloi predlogi.
Mimo tega bode na shoda na Opčinah poročal g. poslanec Ivan vites Nabergoj.
Trzaiki in ekolicanski Slovenci!
Sedaj Vam je prilika, da pokažete svoje zanimanje za javne stvari Vale občine, in po tem takem tudi za svoj lastni blagor. Vsakemn bode prilika, da pove, kar mn je na srcu. Politično društvo »Edinost" bode sklicevalo zaporedoma shode po okolici, a okoličanom je dolžnost, da se v velikem iteviln udeleže teh shodov in da posežejo tudi v razpravo, kajti le tako izvedo bodoči poslanci, česa želi in zahteva ljudstvo.	Odbor političnega društva „Edinost*.
Javni shod
polit, druitva •Edinost" dno 15. novombra 1896. v Bazovici.
Čemu bi tajili? Ne, odkritosrčno bodi priznano, da smo nekakim strahom pričakovali shodov f V. okrajn. Naravno, ko so nam od dne do dne prihajala poročila o rovanju in nasilni, lažnjivi agitaciji nasprotnikov. ljudstvo je siromašno, zaupljivo in dobro, in poleg tega neizkušeno v javnih stvareh. Ali ni prav lahko mogoče, tako smo se bali, da se je dalo preslepiti po nasprotni agitaciji? Posebno HDiu gojili to bojazen z ozirom na idejo okrajnega glavarstva za tržaško okolico. Ne same pri nas, nego povsod na svetu je priprosto ljudstvo Konservativno. Jeklene se drž6 starih poročil in običajev, menć, da je to največa čast, ako oče more izročiti svojemu sinu vse — dobro in, žal, tudi slabo —, kar je on vsprejel od prednikov, je ljudstvo s prvega nepristopno vsaki novi ideji. Ljudstvo ne more tako hitro razumeti novih idej, zato je tudi silno previdne in nezaupljivo nasproti istim, in oni ima lahek posel, ki je zapričel agi-
PODLISTEK. Prijatelj Lom.
Crtica po resnici. — Spisal Aagaat iona a. Preval C—i
Lovro je privolil. To je jako veselilo stara. Tudi ona sta rekla: Hitro, hitro I Pisali so po krstni list in papirje, samo da bode hitro, ker sicer bi žalost umorila deklico. Ta naglica se mi je zdela sumljiva. Zakaj hotč ti ljudje, da se oženi Lovro, preduo si je pridobil mesto učitelja ? Lovro me je vprafial, kakih papirjev treba za ženitev. Pov^«' mu, kakih. Sestavil sem mu prošnjo za oproščenje od rednih cerkvenih oklicev. Vse hitro.
Nekega večera sva se sprehajala z Lovrom kraj Veltave.
»Hvala BoguH, je rekel prijatelj, .skoro bode vse v redu. Glava me že boli. Danes sem bil pri župniku. Silijo me. Kaj hoče! F Ko deklica tako želi. Je tidi bolje*.
„Ali čemu ta naglica' ?
.Rekel sem ti, da želijo deklica in stariši".
„Ali pa je morda poseben razlog, radi katerega mora hitro slediti poroka" ?
„Rotim se ti, da ni takega razloga".
tacijo proti taki ideji. V tem zmisln smo se bali, da je nasprotna agitacija v V. okraju dosegla svoj namen; če ne popolnoma, pa vsaj deloma.
Veseljem in ponosom konstatujemo danes, da smo se varali. Nasprotna agitacija je sicer res zbegala ljudi, da niso vedeli, kaj hočemo mi, ali to ljndstvo se je pokazalo zajedno zdrelo, razsodno in pravično v svojem mišljenju; mislilo si je: pojmo najprej poslušat — potem še-le bomo sodili 1 In prišlo je na shod v Bazovici nad 900 kmetov, poslušali in sodili — nam v prilog. S tem je ljudstvo pokazalo, da ume soditi, da ume biti pravično.
Shod v Bazovici je otvoril II. podpredsednik pol. društva .Edinost", dr. O to k ar Rybaf. Najprej je predstavil navzočega poslanca Ivana vit. Nabergoj a, bivšega poslanoa Ivana Gor i upa ter veleč. g. župnika V o v k a. Vse te tri gospode so zborovalci pozdravili burnimi 2ivio-klici. Potem j« predsednik prečital pismo veleč, župnika Le* gata iz c. kr. žrebčičarne v Lipici, v katerem obžaluje isti, da se ne more udeležiti shoda ter Želi razpravi najboljšega vspeha. To pismo je po-
„Oprosti brate, da te mučim z vprašanji. Treba premisliti vse, ko sklepaš zvezo za vse življenje*.
„Hvala ti, brate, celd drago ml je, da me vprašuješ. Vse sem že premislil sam. Tudi meni je draga ta naglica, da bodem gotov čim preje. Vem, da porečejo mnogi, Lovro se je ženil z moinjičkom svoje žene. Bodi jim, srce mi govori drugače. Ako iščem nekoliko denarja, je to radi mojega očeta, radi moje svobode, da se otresem skrbi. Upniki so škorpijoni, mučijo človeka do smrti, ne moreš spati, ne moreš delati. Bodi potem učenjak I Jaz se držim besed Horacijevih: „Utile duloi 1 Korist in slast"! Kdo me more dol-žiti radi tega t Praktičen razum ni greh, ako imaš poleg njega tudi srce. Deklica dobi 6000 gldinar-jev v državnih papirjih. Pet stotakov sem namenil očetu, pet jih bodem trebal sam za svoje upnike, a ostalo bode dobra pripomoč, da bodem mogel živeti brez skrbi, ker hočem delati, mnogo dalati'.
.Šest tisočev dobi deklica? Kdo ti je rekel to' ?
„Bog te videl, njs oče, še poprej, nego sem zaprosil nje roko".
„Prej! A pozneje" ?
„Nič nismo govorili o tsm*.
sebno razveselilo zborovalce, ker je ta gosp. duhovnik obče priljubljena 09eba.
Predsednik dr. R j b a f je pozdravil zborovalce najprisrčneje, izrekši svoje posebno veselje na toliki, nepričakovani ndeležbi. Povedal je na to na kratko zgodovino dosedanjih shodov. Omenjkl je, kako je komisar Vidusso razpustil prvi shod da Prošeku, a kako mirno in redno se je vršil shod v Lonjeru, dasi je bil tudi tam zastopnik magistrata — celo zahvalil nas je zastopnik oblasti na lepem zavrienju shoda v Lonjeru —, iz česar sledi, da nismo mi bili krivi na tem, da se je razpustil shod na Prošeku I Zakljufiujč svoj govor je dr. Rybaf prosil zborovalce, naj le povedo svoje ms-nenje, ako ne razumejo tega ali onega, sqj smo zato prišli sem, da dajemo pojasnila. Ta govor Je bil vsprejet prav pohvalno:
Do besede je prišel — gospod Vidusso, in prišlo je do nastopnega prizora.
Komisar Vidusso je zahteval — seveda v italijanskem jeziku —, da se mora voditi zapisnik o razpravah.
Predsednik: Gosp. komisar, prosim, da govorite slovenski, ker drugače vas ne umejemo.
Vidusso: Po §. 18 mestnega štatuia je italijanski izključni jezik mestnega magistrata, zato bodem govoril vedno le italijanski.
Predsednik: „To ni tako 1 Najprvo določeno državni osnovni zakoni, da so jednakopravni vsi jeziki, v drugo pa mi je znan slmćaj, ko je mini-iterstvo izvilo še posebej, da triaSki magistrat mora reševati slovenske spise v slovenskem jeziku. Posebno pa velja to za takozvani preneseni delokrog. In takov slučaj imamo ravno danes, vsled česar je gosp. komisar dolžan govoriti v slovenskem jeziku". Govornik je omenjal na to neki pogutu* med tržaškim županom in nekim višim cesarskim uradnikom glede na razpuščeni shod na Prošeku. Uradnik je bil namreč vprašal župana, kaj bi rekli Italijani, ako bi n. pr. na shodu .Progressa" cesarski komisar jel govoriti, ne v slovenskem, ampak v nemškem jeziku, ki je vendar nekak državni jezik ? Župan je odgovoril: Seveda, protestovali
.NičM ?
.Pa čemu ? Za to bode Čas po poroki".
„Lovro, oprosti mi 1 Težko mi je govoriti, ali moram. Govorim ti kakor brat bratu, kajti bolje je, ako vari^jemo hišo pred ognjem, nego da jo gasimo potem, ko gori".
.Govori jasno! Ne razumem te".
.Ali je stari prav tebi obljubil ouih 6000 gl."f
.To je, prav za prav ni storil tega". Samo rekel je, da Minka dobi po priliki toliko in toliko, ako se omoži".
„Kaj pa, ako stari ne bi mogel toliko dati Minki' f
.Ne govori tako neumno 1 Saj sem videl denar na svoje oči — *
.V njegovih rokah. Ifinkin oče ima več otrok, ima šest otrok, a kolikor sem pozvedel od drugih ljudi, ne ve se ničssar e njegovem bogatstvu".
Lovro je osupnil. Na to ni mislil. Po govorjenju sem že opazil, da Mmkin oče spada v ono vrsto ljudi, s katerimi treba čistega dogovora, a pred očmi se mi je zibala grozna nesreča, v katero bi mogel pasti Lovro vsrled nesrečne ženitve. Mislil sem si, da mi je prijateljska dolžnost, postopati tako.	(Pridt še.)
bi! Uradnik na to: Torej, kaj pravite urazpušče-nju shoda na Pioseku ? ! Župan: T.) je zopet druga, kajti p oštevati moramo, daje splošna struja proti Slovencem! (Bravo, gosp. Pitteii! Ali menimo, da se zakoni morajo vršiti po Djili besedilu in duhu, urf [ia po raznih
—	strujali! Ako pa govori tako župan, potem se seveda ne smemo čuditi, da se je podrejeni mu uradnik na »hodu na OpCinah skliceval na zakone, kakor stoje isti v — .Piccolu". Slabi izgledi kvarijo dobra odnošaje. Op. ured.)
Lekcija g. predsednika je izdala: Vidusso je
—	obmokuil.
Po tem prizoru prišel je na visto g. Ivan vitez N a b e r g o j. Bistveno je govoril tako-le :
Ne mislim vam podati danes lepo urejenega poročila, ampak tako po domače vam hočem povedati o svojem delovanju v mestnem zboru tržaškem.
Zadnje volitve so se vršile v 1.1893. Takrat nisem hotel prevzeti mandata, toda udal sena se slednjič prošnjam prijateljev iu društva .Edinost". Voljen sem bil na dveh krajih, v vašem in v tretjem, ker pa so bile strune jako napete v vašem okraju, odločil sem se za vaš kraj. Takrat sem imel shod v Bazovici. Povedali ste mi, kake krivice se vam godć po bližnjem vojaškem strelišču (Klici: res je). Rekel sem vam, da se obrnite do alavnega magistrata, da bi jsti kaj ukrenil v tem pogledu; ali, kakor uavadno, alavna mestna oblast ni storila ničesar. Povedalo se mi je takrat, da imate vodnjak blizo pokopališča, in zvedel sen, da rabite vodo iz tega vodnjaka. To je proti vsej idravstveni policiji. Kajti gotovo je, da se voda • pokopališča steka v vodnjak; zgodilo se je cel6 že, da so našli človeško truplo v tem vodnjaku.
Družili posebnih želja nisem zvedel za ta okraj posebej. Radi bolezni, ki je trajala pet mesecev, iu pa radi svojih dolžnosti na Dunaja nisem mogel pogosteje prihajati k vam. Ni torej moja krivda, da nismo bili v tesneji dotiki. Vendar pa vas lahko zagotovim, da sem se poslužil vsake prilike, ko sem mogel zagovarjati vaše interese, soaebuo pri razpravi o mestnem proračunu. Seveda ne smem pri tem misliti le na vas, ampak tudi na ostalo okolico.
Dne 24. julija 1805. bila je v mestnem zboru razprava o užitninskem davku ali dacu. Takrat sem se prctivil z vso silo previsokim dokladam, ki se nakladajo okolici. Zahteval sem, da bi se vas manje obdačevalo. Rajše naj bi se — tako sem rekel — višje obdačevala vnanja, inozemska vina (grška, laška itd.) S tem bi se doseglo dvojno: znižal bi se lahko dac na domača vina in ptuja vina no bi nam delala konkurence. Ali gospoda t mestnem svetu so sklenili po svoji volji.
Takrat sem tudi dokazal, da za zgornjo okolico nikakor ne treba dveh komisarjev, ker bi popolnoma zadoščal jeden sam. (Še ta je preveč! Smeh.) Nekdaj smo sami volili svoje župane. Leti so res skrbeli za dobro ljudstva. Le ti so imeli le po 15, 20 do 30 gld. na mesec. Tudi jaz sam sem bil tak župan in imel sem 20 gl. plače, namestnik pa 16. Sedaj pa imamo komisarje z velikimi plačami iu še capoville povrh. Plače imajo veliko, a store ne nič na korist ljudstva. (Tako je 1 Ploskanje.) Rekel sem že, da bi jeden komisar popolnoma zadostoval za zgornjo okolico. Kako postopajo ti ljudje ? Ako jim je poročati o učitelju, ne zmenijo se za to, kaki so njega učni vspehi, ampak poročajo nekako tako-le: Je sicer dober, ali je »Slovenec*. Tako poročajo ti ljudje (Smeh !), nikjer jim ni za stvar, za dobro ljudstva. Zato sem predlagal, naj se odpravi mesto drugega komisarja. In res je bil skozi 8 let jeden sam komisar, a plača se je vsejedno računala x a dva!
V isti seji sem tudi nasvetoval, da bi se odpravila municipalna straža, ki stane občino 16.000 gld. na leto. Duuaj je veliko mesto z veliko većim prometom, a vendar izhajajo tam brez tistih stražarjev z rdečim perjem. Saj imamo državno policijo tu in občina more plačevati nekoliko odstotkov za isto. Če ne zadošča sedanje število državnih stražarjev, pa naj magistrat naprosi državo, da pomnoži Število istih; povsem nepotrebno pa je, da se za drag denar vzdržuje tista nepotrebna .guardia" — nekaka dvorna straža. (Pritrjevanje od vseh strani.)	(Pride še.)
PolitiAke vesti.
V TRSTU, dne 20. novembra lbi«.
Nekaj o naših socijalistih. Socijalizem je izdal parolo svojim vernim, da jim je obrniti hrbet narodni ideji ter da je vso silo obrniti v zboljšanje gmotnega in socijalnoga položenja delavnih mas. Ta poslednji namen je gotovo plemenit, iu nikdo, ki ima srce na pravem mestu in le iskrico pravicoljubja v svojem srcn, ne bode odrekal opravičenosti stremljenju v tej smčri. Sedanja socijalna uredba človeške družbe je gotovo zastarela in pre-perela. Ostalina je to iz onih dob stanovskih prive-legijev, ko je bila izključena možnost, da bi si kdo pridobil veljave po delu svoje glave in svojih rok, ampak sta se le podedovala ves ugled in vsa oblast. Tedaj so imeli besedo le ozki krogi privi-legovanih, vse drugo je bilo le masa brez volje in veljave. Sedanji red je še po velikem delu ostalina iz onih dob, če tudi so mu oblike nekoliko blažje. Osobito se mora urediti razmerje med delom in kapitalom v zmislu pravičnosti na obe strani. Na to stran Bmo torej tudi mi socijalisti.
Toda vprašati se moramo: ali je res potrebno, da se mora zatrti narodni čut na ljubo socijalni ideji? In ali je res narodna ideja zgubila svojo vezavo ? Ali je koristno za socijalno idejo samo, da se nje misijonarji upirajo narodni ideji ?
Mi odgovarjamo, da to ni potrebno pravemu socijalistu, da bi zametal narodni čut, kajti s tem čutom v srci vsejedno lahko dela in se trudi za vspešno rešenje socijalnega vprašanja. Ali je dostojno človeka, ali bi poviševalo ugled delavskega stanu, ako bi vrgel od sebe vse ideialno mišljenje, ako bi postat le mašina, katero treba dobro mazati, le zato, da potem dobro teče ? 1 Delavec ima gotovo svoje telesne potrebe — in tem bode morala zadovoljiti človeška družba prej ali slej —, ali delavec ima poleg trebuha tudi čuteče srce v sebi. In to srce mora ljubiti svojo mater, svojo kri, svoj rod in svojo grudo; le pokvarjeno srce ne pozna te ljubezni. — Ali je narodna ideja res zgubila svojo privlačno silo ? Ni je zgubila! Najbolji dokaz za to je dejstvo, da je socijalistično gibanje v zmislu preziranja navodnosti vspelo le po ouili krajih, kjer živi homogenno prebivalstvo, kjer torej ni raznih narodnosti, kjer torej tudi ne treba narodnih bojev. Povsod drugod ne more vspeti označeno socijalno gibanje. Češki delavec je n. pr. jako izobražen in je v njem jako razvita stanovska zavest; na Češkem je tudi mnogo iu-dustrije in vendar je češki delavec ostal narodnjak. Zakaj ? Zato, ker deluje naqj moč narodne ideje. Zatrjevanje o propadanju narodno ideje je torej le fraza v ustih onih krogov, ki hote zatirati narode, trpeče krivico v narodnem pogledu, na korist gospodovalnim narodom. Dotični so po takem pravo za pravo samo hipernacijonalci. Iz povedanega pa se nam prav sili na dlan vprašanje: ali je zatiranje narodnega gibanja koristno socijalni ideji ?! Ako je sila narodne ideje taka, da neizprosno potiska v stran druga vprašanja, ako ta ideja zahteva neizprosno, da se reši preporno narodno vprašanje, ali ni potem dolžnost pravemu socijalistu, da povspešuje to rešitev, da se po re-šenju tega vprašanja napravi širši prostor za socijalno idejo F ! Tudi svetovna vprašanja se morajo reševati po kronologičnem redu: ona, ki so nastala poprej, se morajo rešiti poprej 1
Najeklatnejii dokaz za naše nazore so nam niši tržaški takozvani »socijalisti*. Tein socijalistom treba le nekoliko odpraskati navlako in pred taboj stoji uacijonklec. Tudi v Trstu ui in jih ni tal za socijalizem, na potu so mu narodui boji. Ves ta tukajšnji socijalizem je naaičen do zaduje dlake neiskrenostjo in hinavstvom; vse njega bit-stvo je le navidezno, efemerno, lažnjivo; tudi v nas je narodna ideja močneja nego socijalizem.
Kdo se ne spominja dogodkov o zadnji dr-žavnozborski volitvi ? Isti „socijalisti*, ki dan na dan napovedujejo vojno buržeoaziji (meščaustvu) ( in ki svojim prokletstvom preganjajo narodno idejo, isti socijalisti so postavili takrat svojim kandidatom moža, v katerem so poosebljene vse — recimo tako — slabosti iinovitega meščana in ki je med prvimi pijonirji italijansko-nacijonalne ideje. Vrgli so torej v jarek same sebe in svoja socijalistiška načela. Moč dejstev je močueja nego so oni; gotovi, da dožive gorostasno blamažo, zatekli so se k nacijoualeu Mauronerju.
In kako kanijo postopati sedaj ? Isto tako. Za bodoče volitve iščejo zaslombe pri italijanskih narodnjakih 1 Oni, ki hote zanikovati narodno idejo, morajo v prvi vrsti računati žujo. Kdor ne veruje, naj vzame v roke .Indipendente* od 14. t. m. Tam čitamo poročilo o posvetovanjih socija-listov radi bodočih državnozborskih volitev. — Mihael Bratos, predsednik društva tiskarjev in velik socijalist pri Bogu, je sicer povdarjal svoja socijalistiška načela, a je pridodal hitro iu nič manj energično, da treba čuvati narodna načela, seveda italijansko uarodnatl Slovani pa da to zahtevali — tako pravi poročilo — da te mora postaviti mednarodni socijalist, ker se nadejajo, da bode tako izvoljen koji izmed njih. Toda razne druga skupine italijanskih delavcev da so se izrekle za to, da kandidat mora biti socijalist, ali tudi narodnjak in da mora pristati na program druzih italijanskih tovarišev.
Taki so torej ti laški .socijalisti". Le po« brskaj jih malo, pa ti skoči iz qjih laški narodnjak. Sosebno naši pekje lahko vidijo sedaj, kako lepo za norca jih imajo ti „socijalisti". Od naših delavcev zahtevajo, da naj vržejć v koš slovensko-narodno idejo, oni sami pa prižigajo luči na vseh straneh laški narodni ideji. Ves gocijaliiem tržaški ni druzega nego sestavni del laške ideje in propagande. Dali je častno za naše delavce, da služijo tej ideji, o tem naj izprašajo vest oni, katerih se to tiče!
Varujte se pred takozvanimi socijalisti, ki nlto socijalisti.
Državni zbor. Proračunski odsek poslanske zbornice je včeraj vsprejel kredit 1,200 000 gld. za udeležbo Avstro-Ogerske na svetovni razstavi v Parizu. Potem je razpravljal o državnjh gozdih in domenah. Minister poljedelstva je povdarjal ugoduo stanje državnih gozdov. — Potem e odsek vsprejel poglavje .Splošna uprava blagajn". Finančni minister Bilinski je zatrjal, da se bodo prebitki v blagajnah porabljali zaplačevaujt dolgov. Vlada ne nameruje še nadalje množiti prebitkov po blagajnah. Ista nameruje tudi zasnovati akcijo v pomoč deželnim financam. Pri poglavja .direktni davki* je naznanil finančni minister, da predloži zakon radi odškodovauja občiu za pobiranje davkov. Ta zakon stopi v veljavo s prvim januvarjem 1898. Izvrševalni predpisi za davčno reforme bodo dogotovljeni najdalje do meseca marca 1897. Minister'nasvetuje, da se odstopi od nameravanega višega proračunjenja davka na poslopja, iiled6 grajanega postopanja davčnih organov se je skliceval minister na neko naredbo, s katero se je naložilo uradnikom, da morajo čuvati državni interes, a tudi interes strank, v kolikor je to opravičeno.
Kralj Aleksander in Milan. Z Dunaja poročajo, da se srbski kralj za časa svojega bivanja na Dunaju sestane se svojim očetom, razkraljem Milanom. Ta sestanek da bode v lovskem gradiču bankirja Pfiauna, ki je stavil ta svoj grad Aleksandru in Milanu na razpolaganje.
Turčiji je treba pomagati z — denarjem. .Bureau Reuter" javlja, da je jedna glavnih toček posvetovanja velesil gledć rešitve vztočnega vprašanja vprašanje o načinu, kako pomagati Turčiji iz nje finančnih zadreg Kajti velesile da pripo-zuavajo, da turška vlada brez izdatne denarne pomoči ue more izvesti obljubljenih reform. Toda, zatrjuje omenjeui urad, doslej se velesil« niso ie j zediuile za kateri konkretni predlog v omenjeno svrho. Angleški narod pa, zaključuje .Reuter", ne more odobravati načrta, kateremu jedini namen je ta, pomagati Turčiji z denarjem.
Ta opazka , Reuterjeva" zveni skoro tako, kakor da bi morali Angleži žrtvovati kdo zna kaj iz svojega žepa v podporo Turčiji.
Iz Peterburga pa javljajo, da zatrjuje službeni .Praviteljni Viestnik", da so državniki Šiškin, Nedilov iu Montebello dosegli med Rusijo In Francijo popolno sporazum ljenje v vseh vprašanjih, ti-čočih se Turčije. Rusija da bode v kratkem zahtevala od sultaaa, da dovoli ruski eskadri prehod skozi Bospor. __
Različne vesti.
Jutrinji shod. Jutri popoludue priredi polit, društvo .Edinost" shod na Opčinah. To bode pravo za pravo le nadaljevanje shoda, zapričetega že minole nedelje. Sod6 po udeležbi minole ne-
delje, se nam je nadejati tudi jutri lepe manifestacije, in to tem bolj, ker nam je po ukrepu namejtništva — o katerem govorimo na drugom mestu — zajamčena svoboda razprave in so postavljeni v krivo oni, ki so preprečili zborovanje minole nedelje. Na shod pride prihodnjič c. kr. komisar, a naši okoličani so dobili sedaj najlepši dokaz, da le tistemu se odpirajo vrata, kdor ume trkati. Prebivalci V. okraja, pridite na shod v velikem številu, pridite, da ukupno povzdignemo svoj glas za prava naše okolice! Sosebno Openci so že zadnjič pokazali na sijajen način, da se čutijo solidarne z ostalimi okoličani, zato smo uvei-jeni, da prihitite jutri v še večem številu na shod — prvi shod na Opčinah, ki se bode vršil pod nadzorstvom cesarske oblasti. Na svidenje torej jutri popoludne!
Gledć napovedanega shoda v Skednju javljamo, da se je isti odložil na drugo nedeljo, in to na posebno prošnjo tamošnjih rodoljubov.
0 shodu v Marezigah bi bilo še pripomniti: Po za vršen j u oticijeluega dnevnega reda se ljudstvo ni razšlo, ampak ostali smo skupaj. In še-le po medsebojnem prijateljskem pogovorjenju smo se uveriliprav, kolik utis so napravila na ljudstvo izvajanja govornikov. Veselje je bilo vi ieti, kako zvedavo je povpraševalo ljudstvo o tem in onem vprašaju. Najugodneji utis pa je napravilo na nas, videče, kako zaupljivo so se pogovarjali možje se svojo duhovščino in kako živo se zanima le-ta poslednja za vse, kar je v zvezi z blaginjo našega naroda. Napivalo se je seveda tudi. Napivali so g. prof. Mandici, posl.-dekan Kompare, tajnik pol. društva Cotič. Vmes pa je prepeval zbor mareziških fantov. Ćul si samo lepih narodnih pesmi, a mi smo se radovali na blagodejnem vplivu probujanja narodne zavesti na omiko širših mas. Pozneje se je sbrala lepa družba v gostoljubnem dvorcu gosp. župnika Gašperšiča. I tu se je ugibalo in ukrepalo o prihodnjih borbah za zboljšanje položaja našega naroda-trpina po Istri. Iz kratka: bil je to dan narodne misli, narodnega čuta in narodnega poštenja. Hvala, prisrčna hvala vsem, ki so pripomogli k toli lepemu vspehu 1
Važna odredba. Predvčeraj popoludne ho je po mestu raznesla vest, d a j e c. k. n a tn s t n i-Itvo prijavilo mestnemu magistratu, da mu je odtegnilo jeden del prene-lenega delokroga, t. j.: nadzorstvo nad društvi in shodi. Vest je resnična. Do tega je pa moralo priti, kajti, kakor je postopal na shodih iu z našimi društvi neki organ tržaškega magistrata, kakor pohtiike instance, to je bila že ironija ua veljavne zakone za društva in shode. Vlada bi bila morala pozabiti sa svoj ugled in na svojo dolžnost ter na dolžno spoštovanje do zakonov in predpisov, ako bi bila še nadalje pre-križanimi rokami gledala, kako Be izvestni, podrejeni sicer, ali toliko bolj domišljavi — na brigajo za obvezue predpise iu kako malo se zavedajo okolnosti, da so oni na shodih predstavi-telji državne avtoritete, ne pa magistratove. Za to okolnost se ne brigajo ti organi, ampak pred očmi jiai je bila vedno le ona .strinja", o kateri je govoril nedavno tudi župan Pitteri — glej poročilo o shodu v Bazovici —, o struji protislovenski, kije baje splošna v Trstu.
Zato je moralo priti do tega ukrepa, kajti vlada ni mogla dopuščati, da bi se takim, ne le ne-dopuščenim, ampak naravnost lahkomišljenim načinom iz^jodkovala avtoriteta državne oblasti in vera v ljudstvu v jednakost vseh pred zakoni.
„Indipendente* pravi, da je jasno, da je ta uredba v zvezi z zadnjimi dogodki. Stvari same ■a sebi ne obžaluje — hahahžk, — kajti nikdar da ni bilo ljubo njemu in ujegovim somišljenikom, opravljati posle policije. Ne iz uavdušeuja, ampak, kar »o tako zahtevale „okolnosti", da je mestna oblast včasih nekoliko bolj nategnila podeljeno jej moč. Marveč je on prijatelj svobode, svobode misli, svobode besede in to svobodo bi rad privoščil vsem. Kar se je storilo proti tej svobodi, bilo je le v — obrambo.
Tako .Indipendente". Ako izluščimo jedro is teh lepih fraz, vidimo, da so naši Italijani veliki prijatelji avobode — zase, da privoščajo svobodo govora vsem, iavzemši svoje sodeželane druge narodnosti, iu da so vsi ti „oziri", vsa ta „obramba" le gola, suha iu naga želja po poitalijančevauju.
1 Vsi ti „oziri" so le pojav naaprotstva do sloven- L j škili društev in shodov, kakor glavne opore alo-! venske misli po okolici. Na nekaj pa je pozabil ; „Indip." ; na to namreč, da komisarji na shodih i po okolici niso zastopniki kake politiške stroje, j ali kakih ozirov, ali kake narodne obrambe, atnpak ; le predstavitelji oblasti in čuvarji zakona. Posebno | to peče italijanski radikalni list, da ae jo ta od-I redba izvršila — tako trdi on — s posebnim na-
! menom, da se ust reže Slovanom; s tem da
j "
' pridobi novo oporo slovanska agitacija.
S poslednjo trditvijo ima prav „Indipenden-j te". Ukrep namestništva odpre ljudstvu oči, da so j tudi v vladnih krogih jeli uvidevati, daje že mera i polna izvestnih magistratnih komisarjev. To i vsakako povzdigne nase ljudstvo morilo o. Ali da je priilo do tega, na tem nismo krivi mi, še manje vlada ali namišljena nenaklonjenost iste do Italijanov, ampak krivi so le izvestni komisarji in pa oni, od katerih so isti dobivali instrukcije. Najodločneje pa moramo odklanjati misal, kakor da je storila vlada najnovejši ukrep iz naklonjenosti do Slovencev. Naša vlada je dobro zavarovana proti takim „slabostim". Kar je storila, je storila radi spoštovanja do same sebe in do svoje avtoritete, in pa po svoji dolžnosti, ki jej veleva skrbeti za to, da se spoštujejo zakoni tudi od strani izvestnih komisarjev.
„Mattino" piše: 9Včeraj se je razijrila vest, da je tukajšnje namestništvo prevzelo na-se nadzorovanje shodov po okolici, kar je dosedaj vršil mestni magistrat kakor delegovana oblast.
Ni čuda, da se je namestništvo odločilo k temu koraku, ako se upošteva, da je nedavno neki delegovani komisar mestnega magistrata, prisostvuje nekemu sbodu v okolici, nasproti pravicam, ki mu gredd po zakonu, posegal v razpravo in razpustil shod v nasprotju s prakso, veljavno doslej v tem pogledu*.
Izjemamo smo danes jedenkrat v soglasju z „Mattinom".
„Piccolo* molči popolnoma. Revše najbrže še j ni prišlo k besedi. Tudi ta molk je značilen.
Vsaka bedastoća jim je dobra, tem ljubim j našim nasprotnikom, kadar jim je do tega, da bi j slepili naše ljudstvo. Čujte torej najnovejo, ki so j si jo izmislili ti spletkarji 1 Neumna je res tako, i da bi si ne mogli misliti pri vsem skepticizmu : svojem, da se najde le jedna sama duša, ki bi mogla verjeti takim bedastočem.
Pravijo namreč — ozirom na resolucijo za osnutje okrajnega glavarstva —, da hočemo ločiti okolico ne le od Trsta, ampak tudi od Avstrije, ter da hočemo zasnovati posebno slovansko kraljestvo!
Počijmo se malo, kajti tega je preveč ua jedno sapo! Zato torej, ker se baje hočemo ločiti od Avstrije, prosimo, da bi prišli pod cesarsko avstriisko oblast!!! To je ravno tako, kakor da bi oni, ki se boji, da bi se zmočil, navlašč sel na dež. Ne, dalje ne more sezati človeška neumnost. Res radovedni smo, da-li živi v okolici le jeden sam norec, ki bi verjel takim — norcem!! Okoličani vidijo lahko sedaj, da nasprotniki ne vedo nijeduega pametnega razloga proti naši gori omenjeni zahtevi, in le zato govore — neumnosti!
Promocija. Na graškem vseučilišču je bil dne 18. t. m. promoviran doktorjem prava gosp. Ivan M a j s t r o v i č, koncipijent pri odvetniku gosp. dru. Dinku Triuajstiču v Pazinu. Zadnji rigoroz je napravil z odliko.
Vrlemu in resnemu hrvatskemu rodoljubu naše nsjiskreneje čestitke z željo, da bi hotel on svoje vrlo lepe zmožnosti posvetiti zapuščeni naši Istri.
Zlata maia. V Gorici slavi danes italijanski pesnik monsgr. Alojzij vitez P a v i s s i c h (Pavičič) petdesetletnico svojega masnikovanja. Jubilar je rodom Dalmatinec.
Sveta maia za pokojne člane „Del. podp. društva* v Trstu bode v nedeljo dne 28. t m. ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Antona novega, h kateri ae vabijo vsi členi društva.
Za svetoivansko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda nabralo Be je na banketu dnč 8. novembra 1896. 20 kron in to v proslavo novodošlega kapelana Ivana Zupančiča.
Slavnemu poštnemu ravnateljstvo na znanje. Gosp. odvetnik dr. Gregorin je odpoalal dne 13. t. m. priporočeno pismo pod naslovom: „Gospod
Jurij Božič, Socerb št. 13 ', a dne 15. t. m. vrnilo se je to pismo v Trst — iz Sežane. To je tem čudneje, ko so — m^nda na pošti v Trst« — napisali pod naslovom: „Vielltieht Istrien, Bezirk Pinguente". Zakaj je torej šlo v Sežano, kateri kraj vendar ne leži v Istri r! Če ni mogla pošta dobiti adresata, zakaj ni poslala pi*ma naravnost v Trst na odpošiljatelja, čegar ime je jasno tiskano na kuverti, ne pa da je je poslala v Sežano P Morda je mislila pošta, da je „Socerb" in „Sežana* isti kraj ? Vsebina pisma je bila važna za strauko.
Še jeden alučaj. Slovenski dnevnik iz Ljubljane, namenjen »obrtnemu društvu v Barkovljali", je srečno romal v Koper — dne 18. t. m. je dospel tja — «1 asi je imel razločno tiskan naslov.
Pevskemu druitvu .Adrija* v Barkovljali v korist in nadaljnji razvoj, je daroval Barkovljanski mešani pevski odsek 30 kron, podarjene mu posredovanjem pevovodje g. Ražma za lepo petje pri obletni zadušnici po pok. Dragotini Tedeschi-Martelančevi. Isbotako je daroval dr. Pertot 20 kron za ginijivo petje pev. društva „Adrija" ob priliki pogreba njegove tašče. Srčua hvala! Živeli darovalci!
Pevsko društvo „Nabroiina" v Nabrsiini bodo imelo v nedeljo dnč 29. t. m. ob 3. uri popoludne v svoji društveni sobi svoj letošnji redni občni zbor. Na obilno udeležbo vabi	Odbor.
Telovadno drultvo .Goriški Sokol* v Gorici priredi svojim p. n. udom in povabljenim gostom v nedeljo 22. t m. oh 7>/« zvečer veselico v prostn-ih „Goriške Čitalnice". Vstopnina: za ude 20 nč., za neude SO nč., srečke po 10 nČ. V društveni obleki le odborniki.	Odbor.
Proftnja do usmil|enih src. Iz Trsta nam piše poznan rodoljub: V ulici Molin a vento, hšt. 58, vrata 31, Časa Rigutti, II. nadstropje biva udova Antonija Gasparini (Slovenka) v grozni bedi. Reva ima 6 malih otrok. Nima, da bi jim dala jesti, in nima, s čemer bi jih oblačila. Mimo tega ne more plačati stanarine in jej preti nevarnost, da v kruti zimi ostane na cesti se svojimi otročiči. Saj bi revica rada delala, ali komu naj izroči otročiče med delom ? Svojih otrok ne more pustiti brez varstva, sicer bi utegnila priti v navskrižje s kazenskim zakonom. Kaj jej je storiti torej! Prositi jo je s r a m, ker ni bila vajena temu, a materino srce jej krvavi, ko vidi svoje otročiče v toliki bedi.
Zato se obračam jaz - ki sem se prepričal o resničnosti tn rečenega — do dobrih src slo-venakih, da bi se usmilila te svoje rojakinje, kajti vredna je podpore in usmiljenja bolj, nego oni berači, ki postajajo ob vogalih. Pomagajte! S to prošnjo se obračam do usmiljenih slovenskih src. Bog povrne stotero onim, ki bo pomagli v bedi zares prtreboim.
Dijaška kuhinja. Dijaki prihajajo prav pridno, darovi pa dohajajo le bolj poredko. Do sedaj nam je izročil blg. g. M. TruJen 18 gld., blg. g. I. Šabec 20 gld., blg. g. Folie 15 gld., vč. g. župnik I. Narobe 3 gld., vč. g. župnik I. Zakotnik 5 gl., dijaki so med seboj nabrali 3 gld., in od lanskega leta nam je ostalo (glej račun v „Edinosti" od 6. julija) 85 nvč., kar vse skupaj znaša 64 gld. in 85 nvč. Stroškov pa smo imeli do sedaj za hrano, za različne knjige, ki smo jih kupili dijakom, in izvanredno podporo, ki smo jo dali nekemu zelo revnemu pa vrednemu dijaku: 78 gold. 92 novč. Imamo torej že deficit. Zato prosimo podpore, da bodemo zainogli nadaljevati to koristno napravo.
Dijakov, ki obiskujejo dijaško kuhinjo, je do sedaj 20 iz različnih sel naše okolioe, z Opčin, od sv. Ivana, iz Rojaua, z Grete, iz Skednja, iz Žavelj. Trije so v sedmem razredu, dva v četrtem, dva v tretjem, 6 v drugem in ostali v prvem razredu. Uče se pridno, in je več prav nadarjenih med njimi. Sedmošolci so vsi trije odličujaki in jako lepega vedenja; pa tudi od drugih se je nadejati, da bodo dobro napredovali, ker so bistre glavice vmes, in so tudi jako ukaželjni. Se-ve-da brez izjeme ni.
Gotovo pa bode odličnjakov tndi med malimi. Fantje so nam torej resnično v veselje.
Dijaška kuhinja pa je za njih res velika dobrota. Le naj se premisli, kako velik razloček je za dijaka, ki je celo uro daleč od doma, in ki mora hoditi vsaki dan od doma in nazaj domov, ako mora po treh ali štirih dopoldanskih šolskih
urah, s praznim želodcem Čakati na ulici, dajzopet začne šola; ali pa — če Te za hišo, kamor nima
niti 10 minnt hoda in kjer je, kakor bi bil doma. Tnk*j ga čaka dobra, gorka hraaa, tnkaj se odpočije t krogu svojih tovarišev, tukq* se eden druzega vnemajo k pridnosti, si pomagajo pri učenju in se pripravljajo za šolo. Kdo more tajiti, da ima to velike vrednost za okoličanske dijake? Gorko priporočamo torej tndi za tekoče leto našo dijaško kuhinjo vsem, katerim je pri srcu blagor učeče se mladine. Saj se vendar mladina povsod podpira, in drngod še veliko izdatneje, kakor pri na*. Le pomislimo, kaj stori v Ljubljani Jeranova miza za dijake, ali v Gorici Alojzijevišče! Proti takim napravam je naša dijaška kuhinja res le neznatna stvar. Po našem menenju bi se morala naša dijaška kuhinja zvekšati, in ne samo gimnazijcem, ampak tndi učencem ljudskih šol, ki isto tako večinoma nimajo nikakega zavetišča v mestu čez opoludne; moralo bi se iste podpirati pri obleki, obntvi, pri knjigah itd., in tistim, ki so posebno od daleč, naj bi se dajala hrana tudi tiste dni opoludne, kadar nimajo šole popoludne, da bi jim ne bilo treba lačnim hoditi domov. Tako bi se s časom množilo število dijakov iz okolice, in okolica bi imela od tega veliko moralično korist. Pa za zdaj ohranimo vsaj to, kar imamo! Če tudi ni veliko, nekaj je vendar-le. Presrčna hvala zgoraj ■zvedenim dobrotnikom za darove, ki so nam jih dali. Bog jim pevrni!
Šaljivi .Brivec" je islel danes. Prinaša krasno sliko, kako evropejski kovači pihajo ogenj v vicah. Druzega gradiva dobite za smeh poln koš.
Žalostna slika z Dunaja. Predvčerajšnjem je skočila na Dunaju brivčeva soproga Ana Kurs v Donavo, držd v naročju svoja dva otroka, jedno dete 9, drugo SO mesecev ataro. Ženo so rešili, toda otroka sta se oba utopila. Žena je bila vsa obupana, da ni našla zaželjene smrti s svojimi otroci vred. Na policiji so jo vprašali po vzroku temu obupnemu korakn. Žena je povedala jokaje, da je hotela zaradi tega umreti z otroci vred, ker ni mogla več gledati, kak6 ji stradata otroka, a ona ni imela s čim potolažiti ju.
Nenadna smrt 751etni zasebnico Ivano Ga-brielli, stanujočo na Acquedottu hšt. 34, zadela je predsinočnem kap, ke je v kuhinji opravdala svoje gospo injske posle. Zgrudila se je mrtva na tla. Zdravnik z zdravniške postaje ni mogel storiti druzega, nego konstatovati smrt.
Pobofinlk kneza črnogorskega, polkovnik Gjur-kovič, odpeljal se je minolo noč z Lloydovim parni kom iz Trsta v Benetke.
Žrtve volitev na Ogerskom. Sedaj Še-le vemo število mrtvih in ranjenih povodom volitev na Ogcrskču). Neki iuaujtUaki lial je ptiuucii uataopui izkaz: Dne 13. oktobra so v Hruščino ustrelili dve ieni. Dne 19. ao v Erdokoru ustrelili 3 volilce, U pa težko ranili. Dne 30. so v Remetamu preboli tamošnjega učitelja. Dne 21. je bil težko ranjen neki volilec v Egyhazmartonu. Dne 22. so umorili v Nyiregyhazi vodjo opozicijonalne strsnke. Dne 23. so proboli v Szekely-Udvarhelyu jednega voli I ca. Dne 94. so ubili v Kis-Tallyu načelnika in njegovo nevesto. Dne 25. je došlo v Trnovi do •popada med volilci in vojaštvom; 1 husar je bil tibit, mnogi ranjeni, dva volilca so pohodili koqji, dva sta si polomila noge; trideset jih je bilo ranjenih sabljami. Istega dne so v Vajslu ubili dva volilca ljudske stranke; v Dragušu so ustrelili tri može in jedno ženo; v Felstt-Lehoti so ubili jednega volilca; v Nedeou so nbili dva volilca in dva ranili; v Hajdu-Vorttenienyu so ustrelili jednega opozicijonalnega volilca. Dne 28. je bilo v Dunapatajn ranjenih 50 oseb v pretepu s husari; v Dioszadu je ustrelil beležnik Kanfmann jednega volilca, v pretepu pa ki je navstal vsled tega, sti bili ubiti dve osebi in mnogo ranjenih. Na postaji v Sziget-Szent-Miklošu je nastal pretep med liberalci in opozicijonalci, v katerem je bilo ranjenih mnogo oseb. V Sient - Lovrencu so ubili dva volilca, desetorici pa so odrezali uies a!! 1 V Lipiczu so ubili beležnika; v Te-mešvaru so ubili vodjo ljudske stranke; v Tisza-Eszlaru sta zginila dva volilca in ni sledu o njiju; v Pečuhu so ubili jednega volilca in jednega stražarja; v 8zabad-Batyanu so ubili dva volilca; v Szathmaru so streljali vojaki na množico, pri čemer so ostale tri osebe mrtve na licu mesta, mnogo pa je bilo ranjenih.
V tem izkazu so omenjeni le mrtri in težka ranjeni, o lahkoranjenih molči — madjarska povest Pa menime, da je že v teh podatkih dovolj dokaza, da so Madjari — kulturen narod.
KakO dolgo je lokomotiva sposobna za vožnjo.
Na Angleškem so konstatovali po vestnem preiskovanju in poizvedovanju, kakč dolgo je lokomotiva še dobra za vožnjo, predno je tako izrabljena, da se poprave niti ne izplačajo več. Pokazalo se je, da lokomotiva preteče povprečno kakih 760.000 kilometrov, predno postane povsem nerabljiva. Ta dajjava iznaša toliko, kolikor 18kratni obseg zemlje ali pa dvakrat toliko, kolikor je od zsmlje do lune. Iz tega se vidi, da imajo lokomotive zares „dobre kosti!•
Sodnljsko. Včeraj je tukajšnje sodišče obsodilo 391etnega težaka Mateja Steržaja zaradi tatvine na pet mesecev težke ječe. Steržaj je izmaknil tvrdki Fratelli Feltnnelli, pri kateri je bil v službi, 43 tramov, katere je skušal prodati na evejo roko.
Koledar. DaneB (91.): Darovanje Marije Dev.; Kolumban, opat. — Jutri (29.): XXVI. pobinko-štna nedelja. Cecilija, devica, muč. — V ponedeljek (93.): Klement, papež, muč.; Felicita, mučenica. — Polna luna. — Solnce izide ob 7. uri 12 min., zatoni ob 4. uri 19 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 8 stop., ob 9 pop. 18 stop. G.
Naš literarni boj.
Kaj ne, gospod urednik, ko bi mi Slovenci zbrali vse boje, ki so se bili v slovstvu nalem, bilo bi teh bojev kmalu več nego vsega druzega našega slovstva. Preveč jelo tega, preveč, osobito se poslednji boj v »Edinosti" kar neče završiti. Da bi to bile debre, strokovne kritike leposlovnih spisov, a tu se zdaj dreza ob osebe in tega bi ne smelo biti, vs^j tak6 razsežno ne. In zakaj se bije prav za prav ta boj f
Za idealizem in realizem; nihče pa nam ni do zdaj še označil, kje neha idealizem in pričenja realizem, kakor tudi ne, kje je meja med realizmom in naturalizmom 11
Uverjena sem tudi, da, kar se tiče tega vprašanja, ne rešimo ga Slovenci takč brzo, saj ^a niso rešili niti drugi narodi.
Mnogo je takih, ki se prištevajo idejalistom, pa so po menenji drugih realisti; zopet so drugi, ki se branijo besede , naturalizem• a posežejo nevede preko meje realizma in svet jih imenuje naturaliste; in takč bode do tedsj, dokler se ne postavijo natanjčne meje tem pojmom. Ali se postavijo kedaj ? Kdo more vedeti to ? In ali bode to sploh možno?
Ži?6 naj idejalisti in živč naj realisti; čitatelji pa naj si izbirajo po svojem ukusu čtivo in liste ter nsj zahvalijo Boga, da smo Slovenci takrt napredovali, da imamo te kaj izbirati!
Veristom — in naiim slovenskim veristom tudi — je namen šibati, bičati, kazati hinavsko morilo, razkrivati prikrito nenravnost ter tak6 odvračati čitatelje z izgledi od takih napak. Ta namen je gotovo pošten in lep.
Idejalistom je pa avrha kazati, kakoršen bi moral biti svet ter zopet nagibati Čitatelje k dobremu vzvišenimi izgledi dobrih ljudij.
Kdo doseže več? To je še vprašanje in tega vprašanja še ni rešil nihče.
Nihče ne zahteva, da čitaj baš te spise in ne onih, naročaj se na ta Ust in ne na oni; izbiraj, in ponavljam, vesel bodi, da je kaj izbirati! Od pisateljev se pa tudi ne more zahtevati, da bodo pisali vsi po eni šoli, po eni struji, po eni tehniki. Piše naj vsak po svoje; ko se pa oglasi kritik, poklicani in nepristranski kritik, ki bode videl le stvar, le de 1 o in ne pisateljeve ali pi-sateljičine osebe, ko bode kritika objektivna, ko bode upoštevala le to: je li dobro, je-li lepo, je-H pametno? Taki kritiki vkloni svoj tilnik idejalist kakor realisti
Sklepam z besedami, katere mi je pisal o tem ugleden književnik naš: „Piši, čitaj naposled kar hočeš, samo mir Bi dajmo med sabo; sicer od samega modrovanja ne pridemo do pametnega dela 1"
In tak6 bodi I Mir, sveti mir zavladaj med našimi literati, izginijo naj osebnosti, da bode vladala na prihodnjem kongresu naših pisateljev in umetnikov — kakoršnega shoda bi bilo res srčno
želeti! — lepa sloga in da bode v srcih vseh le edina želja : delati naši lepi slovenski knjigi v prid in korist!	__M i r i c a.
Najnovejie vesti.
Dunaj 20. (Poslanska zbornica.) Minister poljedelstva je predložil proračun za leto 1897. Svote, ki se porabijo iz melijoracijskega zaklada znašajo ukupno 875.856. Nadaljevala se je razprava o zavarovanju proti požaru.
Carigrad 19. Poslaniki oporekajo imenovanju dveh turških delegatov v justično komisijo na Kreti, ker ti osebi nisti na dobrem glasu. Komisija za preosnovo žendarmerije in pravosodstva odide prihodnji teden na Kreto.
St. Gallen 19. Zakonodavna oblast tega kantona je sklenila 79 proti 62 glasom, da jo uvesti sežiganje mrliče v._
Trgovinah« brioj«vk« in vaatl.
nnaimpeAta. Pieninn 7.a jenen —*— —-— • hanick za ■pomlad 189« 8.27 do 8"28 Oves za spomlad B'05—«»07. Bi ia spomlad 6.98—6.94. Koruza za maj-juni 18»?. 4.15-4.1«
PftanioL nova od 78 kil. f. 8 H0-8>25 od 79 ki o. 8.80—885'.. od 80 kil. f. 835—840 od 81. kil. f. 8*45 • 60 , od 82 kil. for. 8.65 8.60. .le^in^n 6-10-8 — prose 5-66'—6'10.
Plenica : Slab« ponudbe, ■ 1 a b o povpraievanje. Prodaj* 8000 met. stot. po trdnik oenah. Vreme : lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 1212, november-december 19*15 malo bolje.
Praga. Centrifugal novi, pontnvljne v Trst ■ carino vred odpotiljatev preoej f, 38'75 84'— Concam 84'75—'SS- —Četvorni 8«-—V glavah sodih 87-50-—
Havre. Kava Santo« good average sa november 60'75 za marc 61 25.
Hamburg. Santo« poori nvarage rm november —.— /rt
dao. 51-75. za mare 1897. f. 61.26, »a joll 5175.__
Don^Jakn borsa HO. no'
Driavni dolg v papirju ....
, , t srebru .... Avstrijska renta v zlatu . . . „ „ v kronab . . .
Kreditna akcije.......
London lOLst........
Napoleoni.........
20 mark .......
rambra >■<
včeraj danes
100 11,aH. "r
101.85 10180 122.60 101.-864.25 119.95 9.64 11.76 45.—
101.85 101.80 122.60 101.05 364.60 119.96 9.50 11.78 45.15
»oooooooooooo
i OOOOOOOOOOOOOI_
| i Prva tržaška tvornica dvokoles
i i spojsnn m mehanično delavnico
i A. B. FANO
TRST - Vi« Nuova 9 - TRST.
TVORNICA
DVOKOLES
r po pravem angleikem tvoru in snovi
Ta tvornica popravlja in izdeluie povsem nova kolesa, n i k i I i r a in ferniii jih na ogenj. Sprejema se nikiliranje koles vsake snovi na električno oksidioijo zlatenje, srebrenje ko-tlovinanje in galvaniziranje. V zalogi so vedno koless lastnega izdelka po najnižjih cenah.
Vse druge potrebščine sa kolesa po tvorncj ceni gg. skladnikom in prekupčevalcem prodaja se po odbitku na ceni.
iool
ANTON Z IGO J.
brivec t Trstu, ulica Mod it 1 (t kiši g. i žito)
se priporoča najlepše slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Ima na razpolago vsakovrstne vonjave.
□Dr. Rose balzam
mm ialodae
iz lekarne
b. fragnerja v prag.i
je že več kakor 80 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje po-spešujočega in milo odvajajocega učinka.
vsirllo i Vaj deli anbalaže
^onovanojrarstveno^znS^^^ GLAVNA ZALOGA
Lekarna B. FRAGNERJA pri
S
Praga, na Mali Strani, ogelj Spornerjeve ulice.
Velika steklenica 1 gl., mala 50 kr., po pošti 10 kr. već.
Po pošti razpošilja se vsak flau. Zaloga v avstro-ogerskih lekarnah.
Podpisani usojaiu si naz.iau11' l,',M I"'*"'« al. občinstvu, da sem odprl v nedeljo, d»e f- »n. lastno
m e s n i c o
v u ici Crociera št. 2. Ceno so eledeče :
meso volovsku po 52, 56, 64, 72 nvč. kilogr. teletina .... 56. 68, 80 kaStruu ...» 44, 48, 52
Priporočujoč se posebno slovanskemu občinstvu za mnogobrojen obisk, beležim
odličnim spoštovanjem
Tomaž Z a d n i k
Lastnik konsorcij lista .Edinost-. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Gođnik. — Tiskarna Dolenc, v Trstu.