PoStniiiti plačana v gotovini. ŠTEV. 168. Posamezna šicvtlka in 1 V LJUBLJANI, četrtek, 28. julija 1227. L!-:TO IV Izhaja vsak dan opoldne, izvzem51 nedelje in praznike. Moaočna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30'—. dS te0tfftS3ti pslife UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. Ci RAVNISTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 28:<2. Rokopisi se na vračajo. —■ Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček- uradu štev. 18.633. S kolom in lažjo. V torek zvečer so imeli ljubljanski j Uradniki sestanek, da se pogovore, kako naj uradniki nastopijo pri volitvah. Z ozirom ua žalostne izkušnje s strani političnih strank je ogromna večina sklenila, da nastopijo uradniki pri skupščinskih voiltvah v Ljubljani s samostojno listo. Brez vsakega dvoma je, da imajo uradniki vso pravico, da razpolagajo s svojimi volivnimi kroglicami, kakor sami hočejo. Ne samo po načelih demokracije, temveč tudi po volivnem zakonu imajo uradniki to pravico in prav nihče nima pravice, da bi jih zato klical na odgovornost. Najmanj pa politične stranke, \ so P°magale uradništvu le z obljubami. vseh drž. nameščencev pa je v Ljubljani nad 4500 in dejansko so uradniki v Ljubljani najmočnejša stranka, če so seveda složni. Ali ni torej čisto naravno, če so si uradniki dejali, zakaj bi dali mandat, ki je njihov, drugim, mesto da bi ga zadržali za sebe. Saj so vse volitve dokazale, da 4500 glasov ne zbere v Ljubljani niti ena stranka. Več ko jas-, no pa je tudi to, da se noben poslanec ne bo tako zavzel za uradniške potrebe, ko poslanec, ki je sam uradnik in ki je prejel svoj mandat iz rok uradniške organizacije. Zaiibog pa ima Ljubljana enega samega poslanca in če je izvoljen uradniški kandidat, potem ao seveda vsi drugi kan / didati propadli. To pa je tista huda reč, ,ja je uradniška kandidatura spravila vse stranke po konci. Najbolj pa seveda našo več ko dično SDS, ki misli, da je uradnik samo zato volivec, da večno in do onemoglosti glasuje za SDS. Ker pa se je uradnik drznil, da misli tudi za svojo korist, zato s kolom in z lažjo po njem! In tako smo čitaii v včerajšnjem »Slov. Narodu« nezaslišan napad na uradnike. Samostojna uradniška kandidatura je samo klerikalna intriga, da se vrže SDS, je samomor uradništva, je brezupna in dokaz, da se puste uradniki vleči za nos, in slično piše »Slov. Narod«. Obenem pa skuša z osebnimi napadi na vodilne po-bomike uradniške emancipacije preplašiti uradništvo, da ne bi nastopilo pri volitvah samostojno. Na vse te napade in neresnice esdeesarskega glasila rečemo to-le: Če je samostojna uradniška kandidatura pravilna ali ne, je vendar v vsakem slučaju jasno to, da morajo biti uradniki v boju za svoje pravice disciplinirani ali pa bodo vedno prezirane njih zahteve. Nihče ni bolj proti uradniku, kakor ki nastopa proti njegovi discipliniranosti, zakaj ta pomeni pol uspeha. Zato bo zaveden uradnik vedno sledil pozivu svoje organizacije, pa čeprav se z njenim sklepom iie bi strinjal. Kajti ne-more organizacija skleniti tako napačnega koraka, kakoršnega pa bi zagrešil uradnik, ki bi se iznevril uradniški solidarnosti in disciplini. To solidarnost pa skuša zrušiti-esde-esarsko glasilo in proti tej discipliniranosti bije plat zvona. In to je treba kon-statirati, ker to pove vse! In s kakšnimi sredstvi dela to esde-esarsko glasilo. Uradništvu podtika, da je samo v službi klerikalne stranke, da Je nesposobno za lasten nastop in da izdaja neko napredno idejo. Naj gospodje lepo molče in naj si zapomnijo, da je uradnik svojo udanost do napredne misli že stokrat dokazal, gospodje politični šefi pa svoje ljubezni do uradništva niti enkrat. S kolom in neresnico proti emancipaciji uradništva, to je odgvor esdeesarske- Seja izvrševalnega odbora demokratske stranke. Beograd, ‘28. julija. Včeraj popoldne je nadaljeval izvršni odbor demokratske stranke razpravo o političnem položaju. Kot se doznava, se opaža med demokrati želja, da se odnošaji med obema skupinama izgladijo. Govori se, da se bo med šefom stranke Ljubo Da-vidovicem in dr. Vojo Marinkovičem kmalu dosegel sporazum. Davidovič ne želi, da bi se spor med njim in Marinkovičem poostril. On je izjavil, da za nobeno ceno ne sme priti do razkola v demokratski stranki. Med radikali vlada še vedno zatišje. Aca Stanojevič ibo odšel te dni iz Beograda, ker je mnenja, da sedaj ni pravi čas, da se sestane glavni odbor radikalne stranke, ker se niso razčistili medsebojni odnošaji niti med demokrati samimi. Včeraj je Aca Stanojevič dalje časa konferiral s predsednikom skupščine Marko Trifkovičem. — Med pašičevci vlada velika pomirljivost napram osta- lim radikalnim grupam. Elementi, ki žele sporazum z Veljo Vukičevičem, se bodo pogajali direktno ali indirektno z ožjimi pristaši Velje Vukičeviča. Včeraj sklicana seja vlade se ni vršila po vsej priliki radi tega, ker odnošaji med demokrati se niso razčiščeni. Beograd, 28. julija. Izvršni odbor demokratske stranke je končal svojo sejo ob 8. uri zvečer. Na seji so se pretresala samo strankina vprašanja, ker demokratski ministri še niso mogli dobiti od predsednika vlade g. Velja Vukičeviča odgovora v pogledu izpolnitve njihovih zahtev. — Za tem so se obravnavale tudi pritožbe strankinih pristašev proti nekaterim kandidaturam. Vse pritožbe pa so bile zavrnjene. Dalje se je pretresal tudi spor med (Matijevičem in Radosavljevičem. Tudi ta spor se še pred forumom dem. stranke ni končno-veljavno rešil. 'Novinar Milan Popovič pa je bil na tej seji izključen iz stranke. FAŠISTOVSKI LIST O NAŠEM POMORSKEM OBOROŽEVANJU. Trst, 28. julija. »Popolo di Trieste« javlja v nekem poročilu iz Kotora, da prideta v Boko Kotorsko dva podmorni-ka, ki se gradita na Angleškem. Za obrambo jugoslovanske obale se bodo v kratkem organizirale premakljive postaje, od katerih bo vsaka imela po en podmornik, po en motorni čoln za spuščanje torpedov, po en liidroplan. Razen tega se bodo zgradile posebne ladje, na katerih bodo nameščene mornariške posadke. Dalje bodo na teh ladjah posebne mašinerije za popravilo podmornikov in pa skladišča z oskrbovanje vojnih ladij. Take premakljive postaje bodo nameščene v bližini pomorskih baz, tako da bodo vsak čas lahko oskrbovale podmor-nike. Za zdaj bodo osnovane tri podmorske postaje, nameravajo se pa ustanoviti še nadaljne tri. Obramba obale bo ojačena tudi na ta način, da se bodo naprej določile točke, oziroma črte za položitev podmorskih min. V vsem bo stavljeno v službo osem posebnih podmornikov prvega razreda in trije podmorniki drugega razreda, iz katerih se bo vodila vsa obramba obale. V ta namen je poslanih v Anglijo že več častnikov in moštva, da se tam spopolnijo v tej službi. Vojno ministrstvo za zdaj ne bo gradilo novih vojnih ladij, temveč samo šest velikih torpednih rušilcev, vsakega z 1350 tonami in dve mali oklopnici s po 100 tonami za Ohridsko jezero. — »Popolo di Trieste« v svojem poročilu naglaša, da so pomorski strokovnjaki v Jugoslaviji prepričani, da se mora jugoslovanska obala dati braniti z malimi ladjami, ki se bodo zgra-dile lahko iz rednega proračuna. ESDEESARSKA POLITIKA. Beograd, 28. julija. (B) Vprašanje slovenskih samostojnih demokratov še vedno zanima politične kroge. Največ skrbi pa prizadeva to vprašanje načelniku stranke Pribičeviču. Tako je on včeraj dal novinarjem naslednjo izjavo: »Sploh je nemogoče, da bi slovenski samostojni demokratje kaj začeli brez soglasja cele samostojne demokratske stranke. —rnrtrmTin«i——iwn~~i—nuni ga glasila na uradniški protest proti brezdelju strank za uradniške interese. Kaj mislijo gospodje od SDS, da so še danes v vladi, da bodo s terorjem strahovali uradništvo. Tisti časi so minuli in da bodo za večno minili, tudi zato je potrebna samostojna uradniška kandidatura, da bodo stranke malo bolj cenile uradnike in malo bolj upoštevale njegove zahteve. Dobro si je treba zapomniti, da ima tisti, ki hoče imeti pošla s slovenskimi samostojnimi demokrati, samo eno pot: to je preko vse samostojno demokratske stranke.« Sotrudnik »Politike«, ki ie to izjavo stenografiral, je opozoril Pribičeviča, da so se morala pogajanja najbrž vseeno voditi, a brez njegove vednosti. To mu je povedal neki politik, ki je značajen in ki nikdar ne govori heresnice. Nato je odvrnil Pribičevič: »Merodajna faktorja sva jaz in dr. Žerjav. Prej nego je »Politika* objavila to vest, naj bi se bila o njeni resničnosti pri nas prepričala. Dr. Žerjav ni nepošten človek, ki bi vodil pogajanja za mojim hrbtom.« I -| - ■ »■* —1 kiji im:-. Jrmmm•nmmmmimHkt* .vam NE BO RAZKOLA MED DEMOKRATI. Beograd, 28. julija. Ugleden davidovi-čevec je izjavil, da se v demokratski stranki ne more pričakovati kakih te-sturbacij, ker želita obe skupini — Da-vidoviceva in Marinkovičeva — da ostane demokratska stranka v volilni vladi. Samo šef demokratske stranke g. Ljuiba Davidovič zahteva,, da izpolni Velja Vukčevič zahteve demokratske stranke, Te zahteve pa ne bodo pretirane ter bodo tudi demokrati gledali, da pride do sporazuma. PRED SODIŠČEM MORA PAVLE RADIČ DOKAZATI SVOJE TRDITVE. Beograd, 28. julija. Včeraj dopoldne je izjavil predsednik vlade g. Velja Vu- * lcičevičt da Je obtoiil Pavla Radiču zato, ker je nazval clrža\4ie uradnike Jrifoi ’ Srbiji za kaeake. G. Vukičevič je dejal: »Hočem, da g. Pavle Radič pred sodiščem dokaže, da so uradniki v Južni Srbiji kačaki. Jaz bom tožil vsakega, ,ki bo klevetal državne organe. Nočem, da bi take izjave pričale o volilnem nasilju, ker je znano, da so volitve svobodne,« ■4——--.- ........................... POTOVANJE BOLGARSKEGA KRALJA. Budimpešta, 28. julija. V Budimpešti pričakujejo vsak čas prihod kralja Borisa, ki je pred dvema dnevoma odpotoval iz Sofije. Kralj Boris je poslal že svoj avto v Budimpešto in tudi njegov šofer je že dospel tja. Na tem potovanju se kralj Boris sestane s svojim bratom Ki-rilom in b svojo sestro Nedeždo, ki živi v Nemčiji. Kralj Boris se je odločil prepotovati Jugoslavijo, Avstrijo, Nemčijo, Madjarsko, češkoslovaško, Francijo, Holandijo in Italijo, nato pa oditi v Švico na odmor. V Bolgarijo se povrne šele pozno na jesen. Bratianu za ozko zvezo z Jugoslavijo. Bukarešta, 28. julija. (B) Vladni listi podčrtavajo nekatere izjave g. Bratianu-a na banketu, ki je bil prirejen v čast >u-goslovenski delegaciji in pripisujejo tem izjavam poseben političen pomen. »Jugoslavija in Rumunija«, je rekel Bratia-nu, »morata biti trdno zvezani s prijateljstvom in z interesi miru na Balkanu in v Evropi. Nam vsem je potreben mir, in i;icer mir, ki ga imamo sedaj, kajti neki irug mir bi bil za nas izzivanje, ki ga ne bi mogli trpeti.« — Te izjave Bratianu-a je podkrepil govor jugoslovenslcega minisrtra dr. Periča, ki je poudairl, da je Mala antanta trdna zastava za mir v Srednji Evropi. Konsolidacija notranjih razmer v Rumuniji predstavlja za Jugoslavijo jamstvo, da mir ne bo moten. • • -v • --nrr-tv - • -• • -'•cr*n FRANCIJA GROZI S PREKINJEN.TEM DIPLOMATSKIH ODNOŠAJEV Z MOSKVO. Pariz, 28. julija. Francoski poslanik Herbette se je po daljšem bivanju v Parizu te dni vrnil zopet v Moskvo. Prepričan je, da Francija ne more več prenašati komunističnih intrig in neredov in tudi ne dejstva, da komunistični propagandisti vzdržujejo stalne zveze s so-vjntskimi zastopniki v Parizu. Herbette je takoj po prihodu v Moskvo posetil ljudskega poverjenika za zunanje zadeve Čičerina in mu vse razložil. Posebno je naglasil, da francoska javnost ne more dalje prenašati tega stanja. Če sovjetska vlada želi skleniti s Francijo razne konvencije, mora ustaviti tako aktivnost svojih zastopnikov. čičerin je po svojem starem običaju izjavil Herbettu, da se komunistična propaganda ne tiče sovjetske vlade, ker to propagando vodi tretja internacionala, on pa da ne more te propagande preprečiti. NOVE ARETACIJE NA DUNAJU. Dunaj, 28. julija. Nocoj so zopet aretirali več oseb, ki so bile udeležene pri plenitvi »Reichsposte« in trgovin z orožjem. Pri aretaciji so našli dosti orožja in streliva. Včeraj je v bolnici umrl še en j delavec. To je 103. žrtev dunajskih nemirov. DR. KOROŠEC ODPOTOVAL V LJUBLJANO. Beograd, 28. julija. Dr. Anton Korošec, ki se je te dni nahajal v Beogradu, je odpotoval nazaj v Ljubljano. KAKO POMAGATI PREZADOLŽENIM SRBSKIM KMETOM. Beograd, 28. julija. (6) Na svojem potu v Južno Srbijo je trgovinski minister dr. Spaho sinoči ob o. prišel v Kragujevac. Ko so ga vprašali, kaj misli storiti, da se popravi težko stanje zadolženega kmeta, je odgovoril: »Moje mnenje je, da je treba te dolgove spremeniti v dolgoročna posojila. V tem oziru bi morala pomagati tudi Hipotekarna banka. V tem smislu sem z merodajnimi osebami v Hipotekarni banki že govoril.« VEDNO ŠTEVILNEJŠI ATENTATI NA VIŠJE SOVJETSKE URADNIKE. Moskva, 28. julija. Ljeningradski listi prinašajo često vesti o smrti višjih sovjetskih /uradnikov. Po vsem izgleda, da se množe atentati na sovjetske funkcionarje. V zadnjem času je bilo 20 takih slučajev. DOPISNllt »TIMESA« NA KITAJSKEM IZGINIL. London, 28. julija. »Times javljajo iz Pekinga, da je dopisnik »Timesa« na potu v Hankov izginil. Spoznanje prihaja. Včeraj je bila prva seja Nationalrata po krvavem petku, ki je potekla v globokem spominu na krvave žrtve, na njihove preostale, ki za njimi žalujejo in na premnoge ranjen, ce, ki ječijo po bolnišnicah. Govor predsednika je poslušala cela zbornica stoje in molče. Potem je bila zaključena v znak žalosti. Danes pa je bila druga seja, ki je bila odmerjena debati o petkovih dogodkih. Debato je pričel sam kancelar dr. Seipel, ki je v enournem prostem govoru označil, stališče vlade nasproti dogodkom črnega petka. S prav majhno izjemo je mogel govoriti ob splošni pozornosti in polnem miru zbornice. Ze to je bilo znamenje, da so se duhovi precej pomirili in pa, da se ta debata pač mora vršiti ... Za njim je govoril nad dve uri dr. Bauer, vodja socijalistov, ki je bil večinoma miren in je celo spustil v svet dragocena priznanja. Zdaj, ko to pišem, govori že tretjo uro landbundovski notranji minister, ki se prav dobro odrezava na vse možne medklice socijalistov. Ni za hip ni prišel v zadrego. Izostali so torej viharji, ki bi jih temni življi radi doživeli. Ze po dosedanji pisavi njihovega glavnega glasila »Arbeiter - Zei-tung« moremo soditi, da je prišlo prav bridko spoznanje v njihove vrste, spoznanje, da so krvavi petek uprizorili skrivni temni elementi, ki napovedujejo boj na življenje in smrt tudi socijalistom. To so komunisti pod protektoratom boljševizma, česar ti prav nič ne skrivajo. »Die Rote Fahne« jim napoveduje boj do skrajnosti in enako buržoaziji, ki jo hočejo streti in na njenih ognjiščih {»staviti komunistiško sovjetsko republiko. Socijaliste torej po krvavem petku prav hudo bole glave, tako da sami priznavajo, da so napravili več težkih pogreškov. »Arbeiter Ztg.« je prevzela težavno nalogo, da svoje mase izvleče iz krempljev komunistiškega vpliva. Jako pametno modruje po priliki takole: Čule so se zahteve, naj se delavske množice oborožijo. Kaj bi moglo nastati iz tega drugo kakor domača meščanska vojna? Na Dunaju bi delavstvo zmagalo in postalo popolnoma gospodar situacije, moglo bi igraje celo vlado spoditi in proglasiti novo vlado po svoji volji. — Ali kaj bi bilo s tem delavstvu v celoti pomagano? Zunaj Dunaja bi v vseh deželah bilo delavstvo izročeno na milost in nemilost fašističnim organizacijam in kmečkim Heimatvvehrom. Torej razun na Dunaju bi delavstvo povsod podleglo, kar ni Na Dunaju, 26. jul. za nas prav nič mikavno. Mi smo povsod v velikih manjšinah in imamo proti sebi močne kmečke organizacije. Zunaj Dunaja bi bila tudi proglašena nova vlada ali bi stara vlada prenesla ven z Dunaja svoj sedež. Nastal bi torej popolen bojkot Dunaja, ki ga Dunaj nikakor ne more prenesti. To bi bil pač polom delavstva. Z meščansko vojno torej delavstvu ne more biti pomagano, kajti danes je za take boje delavstvo preslabotno, razun na Dunaju, — ali Dunaj še ni vse, še ni zadosti na zmago delavskih mas. Zato z revolucijonarnimi metodami ne moremo danes zmagati, pač pa edino s pravo demokracijo, da gremo tudi med kmečke mase in jih pridobimo za delavsko-kmečko zvezo. Dakler nimamo večine kmečkega življa, vsaj vsega kmečkega delavstva, dotlej moramo kar opustiti pohlepne želje, da bi z orožjem v rokah delali politiko delavstva, kajti tudi največji hipni uspehi bi ostali v praksi ničevi in bi pomenili le poraz, ne pa zmage delavstva. Takega mačka so dobili socijalisti po krvavem petku. Zato ni čudno, da so jeli neprikrito priznavati, da so organizovane in njim poslušne delavske mase nedolžne na dogodkih nesrečnega petka, kajti vse zlo so zakrivili temni elementi komunizma in boljševizma. Dr. Bauer je danes v zbornici priznal veliko krivdo socijalistov, da so spustili na tisti petek vajeti iz rok in da so stali v ospredju njim tuji elementi, ki so požigali in ropali in izzivali kravale v toliki meri, da je redarstvo streljalo. To priznanje je več vredno, nego vse tisto neslano zabavljanje proti redarjem, češ da so o nepravem času in brez pravega vzroka streljali. Vsa debata v Nationalratu dokazuje, da so socijalisti še vedno v veliki zadregi in ne vedo, kako bi se kolikortoliko častno izmazali. Vedo le jasno, da so izgubili vajeti na ulicah iz rok in da imajo poslej boj z elementi, ki so jim nevarnejši nego meščanske stranke s Seiplom na čelu. Zato tudi poteče debata v parlamentu brez posebnih pretres-ljajev. Vlada se čuti močno, ker ima na svoji strani vse poštene življe in ker vidi, kako je celo socijalna demokracija prišla v težko krizo. In meščanskim strankam je do tega, da imajo proti sebi tako opozicijo, kakor so socijalisti pod vodstvom Rennerja, Bauerja in Seitza, ki imajo v sebi čustvo odgovornosti, ne pa da bi se morali boriti s sodrgo, ki prejema komando iz tujine. A. G. Slovenska SOS in demokrabka stranka. Višek vse politične modrosti SDS je v tem, kako bi s pomočjo vlade komandirali nad Slovenijo. In zato je naravno, da skuša SDS biti vedno v vladi. Ta dična stranka pa je imela to smolo, da je slabo kalkulirala in da se je izkazala žandarska vloga v jugoslovanski politiki kot docela odvišna. Pa je zato izpadla SDS iz vlade in prišla v opozicijo. Je sicer SDS večkrat poskušala, da pride zopet v vlado in zato se je svoje dni silno trudila, da se približa radikalom. Pa tudi ti napori so bili ibrez uspešni. In tako se je SDS naenkrat spomnila, da je pravzaprav izšla iz demokratske stranke, ki pa je sedaj vrhu vsega še v vladi. Kaj čuda, da so pričeli naši esdeesarji iskati kontakt z Davidovičevo stranko. Seveda le po ovinkih. Zgodilo pa se je, da je o tem prišlo 'budi nekaj v javnost in sicer malo prezgodaj, kakor so si gospodje želeli. Bili so tako zopet enkrat računi zmešani. Naravno, da so bili gopodje divji in tudi to nas ne čudi, da so hoteli malo paradirati s svojo maščevalnost-po. Pri tem pa so bili tako nerodni, da so pozabili, da je vsa njih nervoznost in vse njih ogorčenje dokaz, da je bila vest o njih namerah resnična, ker se po starem zakonu ljudje razburjajo samo nad resničnimi očitki, ne pa nad neresničnimi. Politične rutine torej gospodje še vedno nimajo. Pa ni to edino nerodnost, ki so jo zagrešili. O stvari sta namreč izpregovorila tudi gg-Pribičevič in Žerjav in sicer na ta način, da eden potrjuje to, kar drugi zanika. Evo do- G. Pribičevič pravi v »Vremenu«:: »Vest »Politike* (o pogajanjih SDS z DS) je od začetka do konca izmišljena ... Slovenski sam. demokrati niso niti mislili na kaka pogajanja z Davidovičevo demokratsko stranko .. .« G. Žerjav pa pravi v »Slov. Narodu«: V resnici slovenski demokrati (sc. samostojni) iskreno izpovedujejo mnenje in željo, da se vsaj po volitvah vsi demokratski elementi v državi združijo v eno skupino.« Torej so sam. demokrati ne samo mislili, temveč si tudi žele, da bi vsaj po volitvah, če že sedaj ni mogoče, prišli skupaj z Davi-dovičevci. Popolnoma naravno je tudi, da si j to žele, ker drugače so tako izolirani, da bo- j do v Beogradu še bolj brezpomembni, ka- ( kor so že. Kaj so torej ogorčeni! Ali kaj se delajo lepe, ko pa niti sami ne morejo dejstev pri-iriti. Zanimivo bi bilo sedaj samo še izvedeti, kako si naši esdeesarji predstavljajo združitev SDS in DS. Ali naj Davidovičevci prevzamejo metode esdeesarjev ali obratno? Ali naj tudi Davidovič sefe po istem nasilnem receptu ko svoje dni SDS. Ali naj tudi Davidovič nastopi proti politiki sporazuma, ko SDS. Mislimo da tega niti esdeesarji ne pričakujejo. Ce pa tega ne pričakujejo, P0*®®,®1®**?,,1,? tega, da so esdeesarji pripravljeni moliti očitno izpoved. Izpoved pa je ^Havna, če je združena s pokoro in trdno obljubo pobolj-šanja. Zato vprašamo: Ali misli SDS žrtvovati one, ki so prelomili častno'besedo, ali pa ostanejo njeni kandidati? Ali misli obračunati z nasilniki, ali pa jim še naprej prepustiti komando v svoji stranki? Na to naj odgovore, pa bodo tudi odgovorili na vprašanje, če bodo prišli kedaj skupaj z Davidovičem. Ker naj si zapomnijo, da se njim na ljubo demokratska stranka ne bo kompromitirala, najmanj pa stari in pošteni Ljuba Davidovič. Kako |e nastopil Pribičevič proti L|. Davidovič« 1.1925. V zadnjem času govore naši esdeesarji ! mnogo o skupnem nastopu sam. demokratov ; in davidovičevcev po volitvah. Na drugi strani pa si upa dajati g. Svetozar Pribičevid Ljubi D a vidoviču nasvete, kako se naj ščiti svoboda volitev. Kaka drznost je to, naj pokaže izjava Ljube Davidoviča, ki jo je dal 1. 1925, ko so mu policijske oblasti par dni pred sla-boznanimi volitvami prepovedale shod. Tedaj je izjavil Ljuba Davidovič to-le: »Tam ni več Zagreba, temveč tam je kraljevina Svetozara Pribičeviča. Kdor se hoče naučiti groze, naj gre v Zagreb, da tam vidi, kaj se pravi močna roka. In potem naj ima še pogum trditi, da pomeni sedanji režim slabost. Za vsakim vogalom morate paziti, da ne planejo na vas najemniki in vas pretepejo, kakor bi se to kmalu zgodilo Spahu in dr. Behnienu. Po mojem mnenju je bil človek te dni v Džumaji bolj varen ko v Zagrebu. Vse, kar so počeli so delali z izgovorom, da varujejo mene. Kategorično sem si prepovedoval, da bi mene in moje prijateljema svoj način varoval Svetozar Pribičevič. Ce%i manj ščitil Draško vica, bi bil ta morebiti še danes živ. Pribičevič pa me tudi ni ščitil pred demonstranti, temveč samo pred mamfestanti. To sklepam iz dejstva, ker je oblastvo obenem s prepovedjo shoda prepovedalo tudi vsako manifestiranje na cesti. Na poti od kolodvora je dobil vsakdo, ki je zaklical: Živio Davidovič! — udarec s puškinim kopitom. Tisti, ki so kljub prepovedi pokazali svoje mišljenje, so se rešili le s hitrim begom. Shod je bil dovoljen celo frankovcem, proti čemur mi seveda ne protestiramo, toda demokratski stranki je bil shod prepovedan. Po mnenju Pribičeviča in Wilderja so namreč državi bolj nevarni ko vsaka druga stranka. Posrečilo se mi je, da sem imel prijateljski sestanek v tajništvu demokratske stranke in tam je bilo povedano to, kar bi se moralo povedati na shodu v Musič Hallu. Za ta shod je bilo izdanih nad 5000 stopnic. Kako nazira Zagreb na demokrate in na Pričeviča, to bo 8. februar jasno pokazal. Valed prepovedi shoda se je politika sporazuma samo okrepila in zavedni Zagreb bo | stal za to politiko v celoti in popolnoma. ! To je tisto, kar vladne gospode najbolj bo-i li. S svojim sprejemom v Zagrebu sem popolnoma zadovoljen. Globoko in odkritosrčno sem hvaležen Zagrebčanom. Obžalujem, da se je izdivjala odurna poli-| cija na mojih mladih prijateljih, na dijakih, ki so bili vedno v naši bližini. Bili so aretirani, ker so me ščitili nred čuvsrji zakona.« Tako je govoril 1. 1925 Ljuba Davidovič o volivnem nasilju, ki ga je izvajal Pribičevič celo nad demokratsko stranko. Danes pa bi hoteli s pomočjo Ljube Davidoviča rešiti svojo polomljeno barko. L. 1925 niso pustili Davidoviču niti govoriti, danes pa bi hoteli s pomočjo Ljube Davidoviča priti do besede. L. 1925 so s puškinim kopitom nagrajali udanost do Ljube Davidoviča, danes pa bi hoteli, da Ljuba Davidovič napodi od sebe tiste, ki so ga ščitili pred čuvarji zakona in na ljubo onih, ki so ga napadali. Ima sicer v resnici čika Ljuba dobro srce in marsikaj oprosti, toda ravno zadnji njegov nastop dokazuje, da glede svobodnih volitev ne pozna kompromisa in da je v tem oziru tudi dobri Davidovič jeklen in neizprosen mož. Zato gospodje od SDS le sanjajte, vas bodo žc- še dogodki vzbudili iz sanj v kruto realnost. Politične vesti. ■= K sporu v demokratski stranki. »Politika« objavlja z ozirom na spor v demokratski stranki to-le interesantno izjavo dobro poučenega demokrata njenemu dopisniku: >Videli ste, da je celo sam Davidovič, ko je zahteval garancije, da ne pride več do volivnih nasilij, dejal, da smatra, da bi bilo dobro, če ostane demokratska stranka v vladi. Oblast je oblast in večina demokratov je danes za to, da se ostane v vladi. Zaradi tega bi bila, ako bi se glavnemu odboru postavilo vprašanje, ali se naj ostane v vladi, ali pa izstopi iz nje, na vsak način večina za to, da se ostane v vladi. V prvem hipu, ko je prišlo do boja med Davidovičem in demokratskimi ministri, si ni ibil Voja Marinkovič na jasnem, kdo bo vse za njega. Sedaj si je na jasnem in zato forsira sklep glavnega odbora demokratske stranke, kdo ima prav: ali šef stranke ali pa ministri. G. Marinkovič noče, da ga ovira pri delu in zato hoče imeti čisto situacijo. Z drugimi besedami: g. Marinkovič hoče vedeti, kdo je zanj in kdo proti njemu in da temu primerno uredi svoje postopanje. V prepričanju, da bo imel za seboj večino glavnega odbora, zahteva zato Marinkovič, da presodi situacijo glavni odbor in da potem odloči. Tak sklep je demokratskim ministrom potreben tem bolj, da jim ne bi bilo več treba poslušati šefa stranke, Ljubo Davidoviča. Vse to je sicer bolestno za demokratsko stranko, toda 'tako je! = Ljuba Davidovič o St. Radiču. V zadnjem času se opaža, da St. Radič precej koketira z demokrati in zlasti z Ljubo Davidovičem. Očevidno je Radič prepričan, da bi moglo po volitvah priti med njim in demokrati do koalicije, ki bi bila ev. celo tako močna, da bi mogla prevzeti vlado. Zato je tem bolj interesantna izjava Ljube Davido-vida o St. Radiču. Med drugim ije dejal Set demokratske stranke: 'Nekateri mi bodo zamerili zajedoico z muslimani Južne Srbije, kakor so mi svoj čas zamerili sodelovanje s St. Radičem. Oboje brez razloga. Pred prihodom St. Radiča v skupščino in njegovim sodelovanjem v njej, so mislili naši prija-jatelji iz tujine, da more postati »hrvatsko vprašanje« opasno za našo državo. Kakor vidite, o tej opasnosti danes nihče več ne govori. Radič je razbil našo skupno fronto, odšel je z radikali v vlado in v sodelovanju z nijimi škodoval Hrvatski in tudi svojemu ugledu, česar vsega ne bi mu bilo treba, da je ostal v zvezi z nami. Danes zopet govori o sodelovanju z nami, toda mi, poučeni od izkušnje, bi samo vprašali, kako dolgo bi trajal ta sporazum. To vpražanje stavim, ker s Radič nikdar točno ne ve, kaj pravzaprav hoče. Zapleten ko pifiče v ovre, on vsak dan menja svojo taktiko in cilj svoje politike, nevajen držati svojo besedo Jn je zato z njim trajen sporazum zelo težaven. Mislim, da bi .morali za sporazum z Radičem jamčiti nekateri od njegovih poštenih ljudi in ne samo Radič. — Spor med demokrati še ni čisto izravnan. Po seji izvršilnega odbora demokratske stranke je bil Davidovič jako utrujen, tako da ni dal nobene izjave. Neki ugledni demokrat je izjavil, da se popoldne ni razpravljalo o notranjih sporih, ker se je bilo treba odločiti o vprašanju kandidatur v posameznih Okrožjih. Niso točne vesti nekaterih beograjskih listov, da je bil dopoldne ves spor zglajen. Spor ni izravnan. Zato se bo razprava še v sredo nadaljevala. Kakšna bo odločitev, ne moremo naprej vedeti. Če pa uvažujemo položaj v vsej državi, razpoloženje volivcev in edinstvo stranke, se moramo postaviti na stališče, da ostanemo v vladi. Davidovič je dane« ves dan govoril in je bil zelo razburjen. Iz njega je govoril ponos užaljenega in ponižanega človeka, politika in načelnika stranke. Davidovič je ministre posebno opozarjal na mnoge nepravilnosti, nezakonitosti in nasilja, ki jih je vlada pri teh volitvah zagrešila. Podčrtaval je, da se to ne sme več trpeti in se ne bo trpelo. Davidovič je naglašal, da je dozdaj dosti trpel. Njegov govor je vse dirnil. Na koncu je Davidovič dejal, da je Vukičeviča še enkrat treba poskusiti pripraviti do tega, da izvrši sporazum in prevzete obveznosti. Potem se bo pa videlo, kaj se da naprej napraviti. = Nastop kmečke stranke proti Bratiano- vi vladi na žalni seji rumunskega parlamenta. Na žalni seji rumunskega par^menta je kot prvi govoril ministrski Fer_ tianu in slavil zasluge pokojnega kralj dinanda Ni pozabil omeniti tudi zaslug «ra liice Mariie Nato je z vsem povdarkom za-ktol da je prestolonasledno vprašanje rešeno in da je kralj Rumumje odslej princ Mihael. Za Bratianom je govoril vodja ru-munske opozicije Manin. Tudi on je hvalil zaslužno delo pokojnega kralja in izjavil, da priznava regentski svet. Nato pa je prejel v vehementen napad na vlado. Po krivdi vlade je vse javno življenje v Riumimiji zastrupljeno. Nobene legalnosti ni več in najjasnejši dokaz za to so zadnje volitve. Zahteva zato takojšen razpust parlamenta in razpis novih volitev. V Rumuniji mora zavladati nov režim, ali pa je ogrožen obstoj države. Bratianu je takoj odgovoril Ma-ninu in dejal, da so se volitve izvršile v redu in je zato sedanja poslanska zbornica pravi .izraz volje rumunskega ljudstva. Zbornica zato tudi ne bo razpuščena in se ne bo ozirala na ambicije nekaterih voditeljev. — V senatu je izjavil general Averescu, da priznava regentski svet. = Avstrijski parlament o dunajskih dogodkih. V torek je razpravljal dunajski parlament o dunajskih dogodkih. Razpravo je otvoril kanceler Seipel, ki je podal pregled o poteku dogodkov ter napadel socialno demokracijo kot .povzročiteljico neredov. Za njim je govoril soc. demokrat dr. Bauer, ki je priznal, da je zagrešila soc. demokracija več težkih napak. Vseeno pa je vehementno napadel policijo in zahteval v smislu strankinega sklepa parlamentarno preiskavo dogodkov, amnestijo za aretirance in nastop proti policiji. Govorniki vladnih strank so se nato brez izjeme izjavili proti tem predlogom. Velik učinek je imel tudi govor pod-kameelarja, ki je med drugim dokazal, da so bili med demonstranti zločinski t^pi. Vsa debata je za soc. demokratično stranko zelo klavrno končala in zato tudi soc. dem. poslanci niso .bili tako borbeno razpoloženi, ko obiično. = Spor med Nemčijo in Belgijo. >Wolfov urad« javlja, da je nemški poslanik v Bnus-lju izročil belgijski vladi noto nemške vlade, v kateri pravi, da je belgijski minister vojne in mornarice v svojem memorandumu brez konkretnih dokazov govoril proti Nemčiji in da bo nemška javnost pod vtisom te spomenice belgijskega vojnega ministra že znala sama najti pravo smer, da se take stvari od strani belgijske vlade ne bodo več ponovile. = Poljska vlada se ne čuti dovolj sigurne. Povodom proglasa socialistične strank®* ki ga je izdal izvnševalni odbor stranke proti vladi maršala Pilsudskega, so se razmere za vlado znatno izpremenile in P°" slabšale in je pričakovati, da bo prišlo v najkrajšem času do izprememb v poljski vladi. Te dni je demisioniral minister Mo-raozewski, ki je sedel v vladi kot zastopnik socialistične stranke, ki je doslej podpirala Pilsudskijev vladni režim. V zvezi z ostav- , ko ministra Moraozewskega, se pričakuje, ’ da bo še tekom tega tedna došlo do rekonstrukcije poljske vlade, —Komunistična opozicija v sovjetski B#' siji. Vladno glasilo »Pravda« piše, da je op0" zicija, ki jo vodijo Leon Trocki, G. Zinovj^ i. dr. doživela med člani komunistične str«1’' ke — sovjetski Uniji — strahovit poraz- U razcepu komunistične stranke ne more '31 govora, ker je strankino vodstvo trdno uver-jeno, da se bo vzdržala disciplina in enotnost v stranki. S svojimi načeli Škodujeta Trocki in Zinorvjev osnovnim idejam leni-mizma. Zato svetuje »Pravda« opoziciji, da naj iz nastalega položaja vzame dober nauk in se odreče svojim zmotam. Pridobitve proletarske revolucije se ne smejo izigrati. — Vsekakor pa bo padla odločitev 30. julija-Takrat se bo tudi videla moč opozicije. Beležke. G. ŽERJAV MED PROROKI. V zadnjem času se je lotil g. Žerjav nehvaležnega posla strankarskega proroka in tako čitamo, da bo pri septemberskih volitvah dobila slovenska SDS mesto 27.000 celih 40.000 glasov. Tudi en glas ne bo manjkal. Da si je g. Žerjav kljub vsem slabim časom za SDiS ohranil še toliko humorja, mu je na vsak način čestitati. Ali kaj vse to pomaga, ko pa je že iz starih časov politično prorokovanje na zelo slabem glasu. Sicer pa: Ali bi mogel kdo bolj resnično prorokovati ko SDS? Ali se mar ni vse tako lepo cekinasto iapolnilo, kakor je proro-koval dr. Žerjav? »DELAVSKI POLITIKI« vljudno sporočamo, da se ji za njeno pozornost sicer zahvaljujemo, da pa na njena izvajanja ne bomo reagirali, dokler ne bodo pisana v tonu, ki je med kulturnimi ljudmi v navadi. Seveda tudi ne moremo prevzeti posel učitelja, da bi »Delavsko politiko« naučili, da bi naša izvajanja vsaj razumela. Končno bodi »Delavski politiki« povedano, da nam je absolutno vseeno, kako sodbo ima o nas in o našem listu, ker na mnenje demagoških listov nismo nikdar polagali nobene važnosti. ODKRITOSRČNA SKRB. (»Jutro« se silno zgraža, da so krščanski socialci zopet »opeharjeni« od vodstva SLS. Ta skrb »Jutra« za krščanske socialce j® vsled svoje odkritosrčnosti v resnici 8m~ ljlpa ne da bi še SDS hotela med krčanske socialce, ker ne more niti m in niti med demokrate? . Ali pa je »Jutro« tako naivno da misli z enim papirnatim člankom pridobiti kršč. socialce — M , Misel je v resnici vredna bogov! Kratke vesti. Komunistična propaganda na Francoskem se. ne širi samo med delavstvom, temveč celo med vojaštvom. Vlada bo radi tega intervenirala pri moskovski vladi in je opozorila na nevarnost ukinitve pogodibe glede predvojnih ruskih dolgov, ako se ne neha s komunistično propagando. Delavski zakon v Angliji je bil sprejet v zgornji zbornici s 86 proti 17 glasovom. Na Portugalskem je mir, tako javlja portugalska vlada. Položaj vlade je čvrst. Atentator Koverda, ki je izvršil znani aten-! tat na poljskega poslanika v Varšavi, dr. ! Vojkova — ni pomiloščen. Italijanski državljani v jugoslovenski državni službi. »La Gazzetta Ufficiaie«, uradni list za vso kraljevino Italijo, je objavila 16. t. m. zakon od 16. junija 1927, št. 1170, ki vsebuje določbe o sprejemanju inozemskih služb od strani italijanskih državljanov. Ker je ta zakon velike važnosti, zlasti za vse naše ljudi, italijanske državljane, ki se nahajajo v inozemstvu, zlasti v Jugoslaviji, ga vam podajani v celoti. Zakon pravi: Člen 1. — Vsak italijanski državljan, ki namerava sprejeti v kraljevini (Italija) ali v inozemstvu kako javno službo pri katerikoli inozemski vladi ali njeni inštituciji, .pri mednarodnih zavodih in javnih uradih, mora to najprej sporočiti ministrstvu zunanjih zadev v Rimu ali pristojni italijanksi diplomatski oblasti, če se dotičnik nahaja v inozemstvu. v tej naznanitvi se mora napovedati, za kako službo gre in kaki so sprejemni po-goji. Clen 2. — Vlada lahko prepove državljanu sprejem službe in onega, ki se že nahaja f taki službi, lahko pozove, naj jo zapusti. Člen 3. — Ukrep, s katerim vlada prepove sprejem službe ali pozove državljana, naj zapusti tako svojo službo, je brez utemeljitve m ne dopušča nikakega priziva, ne upravnega ne pravosodnega značaja. Člen 4. — Državljan, ki sprejme javno službo v nasprotju z določbami člena 1. ali ki ne izstopi iz službe, ko mu je bil sporočen poziv, naj jo zapusti, se kaznuje z globo 1000 do 5000 lir. Obsodba ima za posledfco začasno izključitev od javne službe. Ako pa državljan ostane v taki službi — če gre za javno službo — tudi še potem, ko prejme formalen poziv, da jo mora zapustiti v določenem roku, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do enega leta. Poleg tega, da velja določba člena 8., št. 3. zakona od 13. junija 1912 št. 555, ima obsodba, tudi še posledico, da dotičnik izgubi državljanstvo, če gre za službe ki so podeljene od institucij, ki izhajajo 'luravnost od inozemske vlade ali od medna-t0fobot° toCn? opoldne je bila v rumunski ~ 8ledaMčem, zadušnica za sem se ter fe.rdillaadom. Udeležil sem se te slavnosti poleg dobreaa namena tudi za to, da vidim po daljšem Času ves diplomatski kor na Dunaju. In res sem videl vse zapored, kajti prišli so vsi, kar jih je tukaj, in jih ni malo. Pa zanimale so me uni-lorme vseh teh diplomatskih glav, kajti danes dajo največ diiplomatje na pisane uniforme, vezane z zlatom. Boga mi, dosti je tega zlata po suknjah in hlačah in diplomatskih klobukih. Sijajen je bil torej nastop vse tu poslujoče in pohajkujoče diplomacije. Nabrala se je je polna kapelica, odeta vsa v črno. Drugega občinstva je bilo tudi nekoliko. Cerkveno opravilo so opravili štirje svečeniki, trije Rumuni in en Slovan, ne vem «»»^-,p.ravoslavne cerkve. Ali ti romunski so va» 1 mi Jako uKajali> kajti opravili molitve v dobrih dvajsetih minutah. Arkadij Averčenko: DOGODIVŠČINA FILIMONA BUSIKIN 4. I. Filimon Busikin je bil trgovec na debelo s črevami in kožami. Njegovo majhno, debelo telo je počivalo na dveh nizkih nožicah, ki sta skupaj tvorili O, njegove lakti so bile kratke, roke velike in rdeče, ušera so mu visela navzdol in mala očesca so bila vsa vo (lena. Seznanila sva se v spedicijskem uradu, kjer sem tal nastavljen in ki je pošiljal Busikinovo blago v inozemstvo. Bil sem vajen videti Busikina zmirom s skrbnim obličjem in se vsled tega nisem malo začudil, ko me je neke nedelje obiskal doma. Busikin je oblekel svojo nedeljsko suknjo, živo pisana ovratnica je krasila njegovo srajco. Bil je tako podjeten, da sem postal pozoren. »Gospod Busikin, vi?« sem dejal začudeno. čast?a«k° elegantni? nli le naklonilo to »Glejte,« je jecljal, »vi ste v teh alerah boljše informirani in zaradi tega sem nri-Sel... Ha-ha!« F »V kakšnih aferah?« »Ha,v teh aferah!« Vstal je, hitro stopil k meni in me s svojim okornim prstom po-ščegetal po podbradku. »Kaj vendar želite,« sem vprašal ves nervozen. Premeteno se je smehljal in rekel: »Glejte, saj vem — vi ste doma v teh aferah.« »V kakšnih aferah?« sem vprašal. »V ljubavnih aferah! Moram vam priznati, da se nisem še nikdar pečal s podobnimi aferami. Moja deviza je bila le trgovina. * oda, poznate-li srce? Tudi ono tir ja svoje Nadškof Przezdiecky je govoril o verskih razmerah ua Poljskem. Slovak dr. Buday je opozarjal na to, da so madjarske oblasti nasprotne uniji, ker vidijo v njej panslavizem. Sledila so še razna predavanja o verskih razmerah v Angliji, Ameriki, Carigradu in Grčiji. sprejete so bile resolucije, ki navajajo duhovnike k negovanju duha ljubezni in vprašanja mladine pri problemu zedinjenja o Deli cerkva. ivongres je ob koncu imenoval stalni re-diteijsui odDor za prihodnji kongres, ki se bo vršil i. 1930. Do zaključka kongresa so se vršile manifestacije, pri katerih je sodelovala krščanska mladina in ljudstvo iz okolice. BEOGRAJSKI NADŠKOF DR. RODIČ 0 ZEDINJENJU VZHODNE IN ZAl'A.DlNE GERKVE. Beograjski nadškof dr. Rodič je dovolil novinarjem daljši interview, ki ga priobčujemo tukaj. i\a vprašanje o verskem življenju v Jugoslaviji je dr. Hodič odgovoril: ».Ljudstvo braz raziine, je gloooko poDožno. Kar se tiče katolikov, je njihovo versko življenje na najviš-jem intelektualnem nivoju pri Slovencin, ker so bile pri njih najugodnejše prilike, da se versko življenje poglobi. Tudi v Hrvatski in Siavoniji se je zadnje čase mnogo storilo, za kar gre zahvala teološkim institucijam. V Bosni je ljudstvo zelo pobožno in je tu vera pri njem ukoreninjena še izza borbe s Tur-Ki. Duševno pastirstvo imajo tam v roikah Frančiškani. Odnošaji med katoličani in pravoslavnimi so dobri — tu in tam se dogajajo kake napetosti, ki so pa brez vpliva na mirno kolaboracijo med pripadniki obeh konfesij. Jugoslovani so versko tolerantni. V zadnjem casu so se pojavili nekateri napadi s strani inteligence na religijo, kar se opaža tudi v šolskem zakonu.« Na vprašanje, kako je njegovo mnenje glede zedinjenja obeh cerkva, je dr. Rodič odgovoril: »iNe smemo pričakovati neposred-ujih uspehov in računati s konverzijami množic. Unionistično delo mora imeti velik obseg. Gre predvsem za tem, da se odstranijo nesporazumi med katoliki in pravoslavnimi in da se pridobe za unionistično idejo vodilne osebnosti. Agitacija in prozenitizem bi izzvali le nemire. Znanstveno delo, mirna apologetika, brez strasti, to je sposobno, da napravi ono, kar nam je potrebno, Medsebojno spoznavanje more obema stranema le koristiti. Na zadnji unionistični konferenci v Ljubljani so bili prisotni tudi srbskopravo-siavni profesorji bogoslovja iz Beograda. Prepričan sem, da bi nekateri izmed njih gotovo poselili tudi Velegrad, če bi bila povabljena tudi beograjska pravoslavna teološka fakulteta. Mi katoličani moramo skrbno Citati pravoslavno časopisje in na vse predloge takoj odgovoriti, o čemer je bil že govor tudi na škofovskih konferencah. Pri unionističnem delu mora predvsem veljati geslo »Ca-ritas omnis vincit« * V srbski cerkvi traja to poldrugo uro, zato se vsakdo kar boji takih cerkvenih svečanosti v srbski cerkvi. — Daljša molitev za kralja rumunskega je bila v staroslovenskem jeziku, ki mi je lepo donel na ušesa v tej družbi. Po cerkvenem opravilu me je zanimal odhod vse te z zlatom obšite gospode. In prihajal je v dolgi vrsti avto za avtom s prapori vseh držav, samo albanskega in Se — nekega drugega ni bilo, pač pa je ponižno prišel dunajski avtotaksi za 50 grošev... Ali res treba i tu kazati neko revščino, ki ni na mestu? Ako vsi zmorejo, zakaj bi tudi zadnja izjema ne zmogla tega običajnega oo-troška? £ KAJ PA TO POMENI? V svojem volilnem proglasu se obrača St. Radič na hrvatski narod, na srbski narod, ua brate Slovence in na brate Črnogorce. Ali je morda hotel s tem g. St, Radič redi, da so narod samo Hrvati in Snbi, Slovenci pa ne? ... pa sem hotel malo z ženami pričeti.« »Krasen posel,« sem pripomnil v smehu. »Res? Še nikdar se nisem pečal z ženskami in ne vem, kako se ženo naveže nase. Mislim, da zadošča, če ženi malo zamežiknem, pa že teče za vami.« »Da, to je najbolj priprosto in najboljše sredstvo, da si osvojite ženo.« »Toda nekateri pravijo, da eksistirajo tudi moralne ženske; vendar jaz ne verjamem v to.« »Bajke za dojilje,« sem odvrnil resolutno. »Vse žene so moralne do prvega poljuba« ' »Res, vse? Tudi inteligentne žene?« »Kaj ima inteligenca z moralo opravka?« vsako tnPoraoVsv^mJ?«Vi * * m°g°& ^TnHldLVSak?-’< sem trdil odločno. tako>< je odvrnil Busikin. »Toda na kakšen način jo je mogoče pridobiti. tega ne vem, nimam prakse in sem vsled tega prišel k vam. Haha!« »Bože moj, tako priprosta stvar, če komu kakšna žena ugaja, jo je treba najprej prijeti za roko, potem jo primete okrog pasu, potem par poljubov in končano — človeku pade v naročje kakor zrel sad.« »In ni užaljena?« »Pri enem možu je užaljena, pri drugem ne.« Trenutek je sedel ves zamišljen, potem je vprašal: »In pri meni — ne bo užaljena?« »Pri vas? Gotovo ne. Saj ste mladi, lepi!« »Da! Star sem 32 let, zdrav sem in imam še vse zobe. Kadar grem na cesto, se ozirajo vsi ljudje za menoj.« »Temu se ne čudim. Imate kaj izbranega?« »Mislite kakšno ženo?« »Dal« znate?«V0' Ž6no advokata Mjatleva. Jo po- nPv’ Sai Je znana lepotica. Imate ‘h '.Jr Pričnemo s flirtom, potem je treba izbrati takoj najlepšo ženo!« »Veste, jaz grem kar na korajžo.« »Jo imajo žene rade. žene ljubijo energične, drzne možakarje. Imate že načrt?« »Zaradi tega sem prišel k vam. Vsako dopoldne se izprehaja v mestnem parku, čez pol ure bo že tam. Toda, kako naj se ji približam? Kako naj se seznanim z njo?« »In o tem še razmišljate?« sera vzkliknil »Pojdite lepo k njej, primite jo za roko in konec.« »I? že začudi? če se ustraši?« dogodivšč£aj? Žene 80 vajene Podobnih nerodno8«" m0Ž8 te!l 26113 'Pravzaprav prav »Kaj vas zanimajo možje? Se hočete oženiti?« »Še dolgo ne! Za ženitev imam še čaaa dovolj.« »Kdaj hočete navezati stike s svojo izvoljenko?« Se danes?« »Mislim, da ni dobro stvar preveč zavlačevati. Imate zdaj Čas? Da? Potem se peljiva v mestni park.« II. Sedela sva na klopi nasproti kioska za mineralno vodo in opazovala stroke, ki ao se igrali v pesku »Ah, tam prihaja!« je naenkrat vzkliknil Busikin. V drevored je prišla visohka, elegantna dama s plavo bubi-gla-vico. Bila je vsa zamišljena. »Gotovo misli na ljubavne dogodivščine,« je dejal Busikin. »Žene mislijo zmirom na kakšno ljubavno zadevo!« sem odvrnil jaz. »Torej brez straha 1 Kujte ^elezo, dokler je vroče.« »Se vam ne zdi, da ima njen obraz teman, jezen izraz?« »•Ne. lake so vse aristokratinje. Torej sicer pojdem jaz za njo.« »Bog varuj 1 Zdaj je zavila v levi drevored.« >Torej hitro. In srečno!* Busikin je vstal, si popravil kravato in sledu svoji izvoljenki. Minilo je par minut. Naenkrat je Busikin pritekel iz fevega drevoreda in pristopil k meni. r »No?« sem kipel radovednosti. »Čujte... ona bije.« »Kaj pomeni: bije?« »Prijel sem jo za roko in tedaj mi je pripeljala pošteno zaušnico.« »Res?« »Saj vendar vem.« »Tu ni nekaj v redu. S katero roko je udarila?« »Saj je vseeno. Udarila me je v obraz.« »In vi?« »Ravnal sem se natanko po vašem predpisu. Prišel sem za njo, jo prijel za roko ia rekel: »Pojdiva!« Niti kam bi šla, me ni vprašala, pač pa mi je dala glasno klofuto.« »Jaa pa vendar mislim, da ste napravili dober vtis.« Mislite?« »Sem celo prepričaen o tem. Gotovo ji je bilo neprijetno, da bi javno z vami promeni-rala po mestnem parku. Poročena žena je, lahko bi jo kompromitirali.« »Toda zakaj bije?« »Morda je sadistinja. Žene rade poljubljajo in tepejo. Gotovo vas je samo pobožala.« KSBTCmoBm^iara. **tos&raaav*aiani Dnevne vesli. NEZASLIŠANO ZA NAŠE RAZMERE. Politični prijatelji Asquitha so sklenili, da mu poklonijo ob priliki njegove 75-letnice letno rento v znesku ‘2500 funtov (okoli 675 tisoč dinarjev) in enkraten znesek v višini 20.000 funtov. Da bi pri nas poklonili politični prijatelji svojemu voditelju tak denar, seveda ni niti misliti. Nezaslišano pa bi bilo, da ne bi njegovi politični nasprotniki označili tak dar — kot koritarstvo. Asquith ima kot bivši ministrski predsednik pravico na 2000 funtov letno pokojnine. Toda to pokojnino dobi le, če poda izjavo, da je v slabiti gmotnih razmerah. Te izjave pa Asquith ni hotel dati in zato tudi ni dobil pokojnine. — Nezaslišano! Še bolj nezaslišano pa je to, da se na Angleškem smatra kot nedostojno, da bi bivši ministrski predsednik postal zopet advokat. In ker je Asquith ostal zvest temu nazoru, je tudi prišel v sedanji težaven položaj. Mislimo pa, da bi bilo dobro, če bi se tudi pri nas udomačili taki »nezaslišani« nazori. — Opustitev zagrebške tobačne tovarne? Poslopje, v katerem se nahaja zagrelbška tovarna cigar je last mestne občine. Mestna občina je, kot smo svoječasno poročali, najemnino .močno zvišala. Vsled tega je prišlo te dni med interesiranima strankama do (pogajanj, ki pa še niso zaključena. Uiprava monopolov, ki razmišlja že dalje časa o teni, če bi ne bilo najbolje, da bi se zagrebška tovarna cigar sploh ukinila, njena produkcija ipa razdelila med ljubljansko in senjsko tobačno tovarno, zagrebške tovarne kot se zatrjuje, edino v tem slučaju zaenkrat ne bo ukinila, če se doseže glede najemnine ugoden aranžinan. V slučaju ukinitve namerava zgraditi monopolna uprava v Zagrebu veliko skladišče za sol, v katerem bo prostora za 5 milijonov kg soli. Razven tega namerava zgraditi monopolska upravo veliko poslopje za pokrajinski inšpektorat. V poslopju bi bila tudi stanovanja za osobje uprave državnih monopolov. — Ukinjenje nedeljskega počitka zahtevajo gospodarski krogi v Virovitici. Svojo zahtevo utemeljujejo s trditvijo, da jim povzroča nedeljski počitek veliko gmotno škodo. — Konferenca Južne železnice. Te dni se vrši v Mariboru konferenca delegatov du-navske, savske in jadranske železnice (bivše Južne železnice) iz Avstrije, Madjarske in Jugoslavije. Konferenca razpravlja o vseh še nerešenih vprašanjih, ki so v zvezi z likvidacijo bivše Južne železnice. — Kontroliranje dopustov finančnih uradnikov. Finančni minister je odobril navodila za kontroliranje dopustov uradnikov njegovega resora. Navodila bodo objavljena v »Službenih Kovinah«. — Železniške ugodnosti za učitelje Knise in Francoze. Prometni minister je izdal odredbo, po kateri u^vajo tudi Rusi in Francozi, ki so nastavljeni v Jugoslaviji kot kotraktualni profesorji in učitelji na naših železnicah iste ugodnosti kot 'profesorji in učitelji, ki so naši državljani. — Češkoslovaški učitelji v Beogradu. Skupina češkoslovaških učiteljev in učiteljic priredi koncem t. m. ekskurzijo v Carigrad. Na povratku se ustavijo izletniki dne 3. avgusta v Beogradu. Na kolodvoru jih sprejme ves glavni odbor UJU. — Prepovedana lista. Notranji minister je prepovedal uvoz in razširjenje berlinskega lista »Achst Uhr Abendblatt« in tržaškega komunističnega lista »Unita«, ker pišeta proti interesom naše države. — Kataster v Srbiji in Črni gori. V finančnem ministrstvu se izdeluje pravilnik o katastru v novo premerjenih katastralnih občinah v Srbiji in Črni gori. — Kolonizacija Bosne in Hercegovine. V sporazumu z ministrom za agrarno reformo je izdalo ministrstvo za šume in rudnike uredbo o kolonizaciji v Bosni in Hercegovini. Na podlagi te uredbe bo dalo ministrstvo za šume in rudnike ministrstvu za agrarno reformo na razpolago zemljo, ki se bo kolonizirala z dobrovoljci. — Vsi jugoslovanski prostovoljci, ki re-flektirajo na brezplačno zdravljenje v kopa- __ i--------------------------- liščih naj vložijo nekolekovano prošnjo pri ministrstvu narodnega zdravja, ali ministrstvu socijalne ipolitike z oziram na to, v čigavo .pristojnost spada dotično zdravilišče, d-rošnji 'je priložiti: 1. uradno zdravniško spričevalo, ki se dobi pri pristojni okrožni vojaški komandi, 2. ubožno spričevalo od občine. Borci iz Dobrudže naj dostavijo odboru svoje točne naslove — njim se bo dostavila »dobrudžanska spomenica«. Vipošte-vale se bodo samo one vloge, katerih prosilci so poravnali članarino za 1. 1927, oziroma so jo pripravni takoj 'poravnati. — Iz pisarne »Okrožnega klutoa jugoslovanskih dobrovoljcev« v Mariboru. — Polet iz Beograda preko Madrida v Newyork. Kot poročajo beograjski listi, se pripravlja jugoslovenski aviatik, Dalmatinec Ignacij Bulimbašič za polet iz Beograda preko Madrida v Newyork. Če se mu posreči premagati finančne težkoče, bo startal Bulimbašič že čez poldrugi mesec. Daljava, ki jo namerava preleteti, bo znašala 6000 km. — Trgovcem in trgovskim nastavljencem v ljubljanski oblasti. Odbor trgovskega dobrodelnega društva »Pomoč« opozarja, da poteče rok za prijave v društvo dne 31. julija t. 1. Pozneje se bodo sprejemali člani le po odobritvi odbora. Vsi oni, kateri še niso poslali svoje prijavnice, se poživljajo, da to zanesljivo store do 31. t. m. Zavaruje se lahko vsak trgovec in nastavljenec. Z ozirom na bojazen, da umrje mesečno 20 in še več trgovcev in nastavljencev, pripominjamo, da se računa na celo ljubljansko oblast 3 do 4 smrtne slučaje v šestih mesecih. Če bi vseh 7000 trgovcev in nastavljencev v ljubljanski oblasti pristopila solidarno v to društvo, bi znašala posmrtnina 70.000 Din nasprotno so pa stroški oziroma prispevki tako minimalni, da jih lahko vsakdo brez težave prenese. Stanovska čast zahteva, da je vsak trgovec in nastavljenec član tega društva. Odbor. — Promocija. Včeraj je Dil na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja filozofije abs. phil. Fran Vatovec. — Iz železniške službe. V področju ljubljanske direkcije državnih železnic so premeščeni: Fran Smerdu od prometnega oddelka ljubljanske direkcije za šefa prometne službe v Ptuj; Ciril Fabjen iz škofje Loke kot načelnik postaje v Mislinje; Sietan Žigon iz Ljubljane kot načelnik strojev h kurilnici v Zidanem mostu; Fran Lisjak in Fran Kovič iz Zidanega mosta h kurilnici v Velenje. Dalje sta premeščena Ivan Čep iz Dubrovnika kot postajenačelnik v Višegrad in Franc Stare iz Tuzle kot prožni nadzornik v Travnik. — Iz poštne službe. Za upravnika pošte v Beogradu je imenovan Anton Kacjan. — Vpokojen je uradnik v Zagreibu Rudolf Jereb. ___ la policijske službe. (Policijska nadzornika Jaka Podreberšek in Jože U ruden »ta prevedena v 4. skupino II. kategorije. — Kongres mednarodne turistične zveze se vrši letos koncem meseca septembra v naši državi. Na kongresu bo zastopanih 16 držav. Udeleženci se pripeljejo v Ljubljano, od-tam odpotujejo v Zagreb in Beograd, iz Beograd pa v Split. Na posebnem parniku obiščejo naše Primorje. Na parniku se bodo vršile zaključne konference. Jadranska plo-vidba bo dala udležencem na razpolago najlepši luksuzni parnik. Kongresu bodo prisostvovali tudi novinarji iz vseh evropskih držav. — Tesla napoveduje polete z brezžično električno silo. Nikolaj Tesla, slavni jugoslovanski elektrotehnik in iznajditelj mnogih električnih naprav, ki dela že leta na praktični vporabi brezžične električne gonilne sile, je praznoval dne 12. julija svoj 71. rojs' ni dan. Pri tej priliki se je izrazil napram^novinarjem, ki so ga Prišli inte^juvat da m več daleč čas, ko bodo obkrožali. aeroplam svet. Gonili jih bodo lahki motorji, ki bodo dobavljali elektriko iz zraka, kamor jo bodo pošiljali generatorji na zemlji. — Nungesserja in Colija niso našli. Kot poročajo angleški listi iz Nove Fundlandije je misija, ki je iskala s hidroavionom izginula letalca Nungesserja in Colija svojo misijo končala ter se je vrnila brez vsakega uspeha. — Nov višinski rekord. Ameriški letalski »Hvala za tako božanje. Dasi... morda ... Kaj naj zdaj storim?« »Je prišla peš v park?« »Ne; ima svoj avto. Voz jo čaka pred mestnim parkom.« »Potem je stvar priprosta. Skrijte se v avto in pričnite potem s svojim napadom. Žene ljubijo take zadeve v temi.« Busikin se je ravnal po mojem nasvetu. Posrečilo se mu je izkoristiti trenutek, ko je odšel šofer v gostilno. Bliskoma je smuknil v avto. čez dobrih pet minut je prišla gospa Miet-leva z vrta, čez pet in četrt minute je odprla vratiča in sedla v voz, čez pet in tričetrt minut je zletel zaljubljeni Busikin iz avtomobila na cesto. Dama je pogledala skozi okno in dejala šolerju, ki je držal Busikina za vrat: »Ni ga treba tepsti! Pustite osla, naj gre! Škoda, da mojega moža ni doma. Peljite zdaj domov!« Ko je avto odbrzel, sem se približal Busi-kinu in rekel: »Čestitam na uspehu!« »Vrgla me je iz voza! Ste videli?« »Z vso pravico. Tudi vas je po pravici krstila za osla. Zakaj pa niste v avtomobilu spustili zavese. Lahko bi vas kdo videl v vozu. Dame ne smete nikdar kompromiti-rati.< »Toda zakaj pretepati? Tepla me je.« »Dragi prijatelj - ona je risklrala svoj dober glas. Zena je lahko še tako velika grešnica, toda zmirom bo hotela čuvati svoj dober glas. Na vsak način imate nezaslišano srečo.« »Jaz?« Pogledal me je ves iz sebe. »Gotovo!« sem odvrnil. »Ste čuli, ko je rekla: Škoda, da ni mojega moža doma! Ta fraza je bila za vas izgovorjena. Hotela vam je namigniti, da je pot do nje prosta. Vsled tega ne smete izgubljati časa. Tudi druga fraza je bila vam namenjena« »Peljite domov!« S tem je hotela ta krasna žena reči, da se pelje naravnost domov, da vas pričakuje. Peljite se takoj k njej in čez par hipov ste najsrečnejši vseh mož.« Skril sem se za steber hiše, kjer je stanovala gospa Mjatleva, in čakal, da se vrne moj podjetni prijatelj. Dolgo mi ni bilo treba čakati. Vrata so se odprla, najprej je zletel klobuk na cesto, potem palica in za njo Busikin, spodtaknil se in padel po dolgem. Počasi se je pobral, vzel klobuk in palico in odkoracal. Stopil sem izza stebra in dejal: »Čestitam! Zopet ste imeli uspeh. Jaz tudi nisem nič drugega pričakoval.« »Da,t je dejal negotovo, »bila je z vsem zadovoljna, samo trenutno ni imela časa... je imela drugo delo. Naj pridem drugič!« »Aha! Vidite! In ste jo poljubili?« »Da! Štirikrat!« Ko sva se vozila domov, je dejal strupeno: »Z ženskami moraš tako ravnati, kakor ste vi rekli. Pomežikneš ji in vse naredi. Na zunaj igrajo mirno damo, ki se je ne sme nihjče dotekniti doma pa gre morala k vragu. Vseeno je, če je žena poročena ali neporočena, inteligentna ali neinteligentna. Vse ženske so enake. Treba imeti samo korajžo, kakor jaz, pa te obsujejo z uspehi.« poročnik Champion je dosegel nov višinski rekord. Povzpel se je v višino 14.500 čevljev. V tej višini pa so mu eksplodirali cilindri motorja. Letalo je padlo na zemljo ter se vnelo. Po čudnem naključju je ostal Champion nepoškodovan. Imel je celo toliko pri-oujočnosti duha, da je rešil aparat, ki registrira višino. — Salonski vozovi III. razreda na Švedskem. Uprava švedskih državnih železnic je uvedla na nekaterih progah ne samo salonske vozove II. razreda, temveč celo salonske vozove III. razreda. Salonski voz II. razreda obstoji iz vestibula. Iz vestibula pride potnik v garderobo, kjer je shranjena tudi prtljaga. Nato sledi salon za kadilce, v katerem se nahaja 12 udobnih klubnih stolov. Iz tega salona vstopi pasažir v oddelek, obstoječ iz dveh manjših salonov za nekadilce. Oprava je okusna, lesena in prevlečena z usnjem. Na stenah vise slike najlepših švedskih pokrajin. Ob oknih so zložljive mizice s svetilkami za pasažirje, ki hočejo čitati. Salonski voz III. razreda ni dosti manj udoben. — Silna suša v južni Srbiji. V južni Srbiji vlada zaduje tedne silna suša. V nekaterih krajih je uničen ves letošnji pridelek. Raz-umljevo je, da spričo tega cene živil neprestano naraščajo. — Vsled neprevidnosti težko ponesrečil. Delavec France Kolenc je 'bil zaposlen v Koroščevem kamnolomu v Šmartnem ob Paki. Te dni je razstreljeval kamenje. Zvrtal je v skalo luknjo ter nasul vanjo dinamita. ■Ker dinamit ni hotel takoj eksplodirati, je stopil Kolenc bližje, da bi pogledal, kaj ni v redu. V tem hipu je nastala močna eksplozija, ki je vrgla .Kolenca na tla, ga poškodovala na glavi in obrazu ter mu odtrgala levo roko do komolca, desno pa v zapestju. Kolenca so prepeljali v ljubljansko bolnico. V slučaju komplikacij utegne oslepeti. — Zopet razbojniki v slavonskih gozdovih. V gozdovih v pakračkem okroju v Slavoniji so se jele pojavljati v zadnjem času zopet oborožene razbojniške tolpe. Te dni so napadli v gozdu Hrudija, na cesti Pakrac— Daruvar, trije oboroženi lopovi s krinkami na obrazu posestnika Sadrinija iz Obrijoža. Ko so planili razbojniki iz grmovja ter ga pozvali z naperjenimi puškami, da naj ustavi, je Sandrini konje pognal ter razbojnikom srečno ušel, dasi so za njim streljali. Za San-drinijem je prišla po cesti neka kmetica, ki ni imela pri sebi nič drugega ko košček kruha. Razbojniki so navalili nanjo liki gladni volkovi, ji odvzeli kruh ter ga pojedli. Orož-ništvo je poslalo v gozdove patrulje. — Pobesnel bik. Ob Dravi, v bližini Osijeka, ja pasla te dni kmetica Nemethova bika. Nenadoma je bik pobesnel, se zakadil v žensko, jo podrl na tla in jel obdelovati z rogovi. Da niso prihiteli kmetici na pomoč drugi ljudje, bi jo bik sirguno usmrtil, tako pa je odnesla na spodnjem delu telesa 'sicer težke, vendar ipa me smrtne poškodbe. — Kuga na Kitajskem. Kot poročajo iz Slianghaija, je izbruhnila na nekem parniku, ki je transportiral lOOO mož južne armade, kuga. Mnogo mrtvecev so pometali v morje. Da se prepreči razširjenje epidemije, so oblasti odredile, da se morajo trupla zopet iz reke izvleči. Doslej so potegnili iz vode 19 mrtvecev. — Letalska nesreča pri Berlinu. Nad berlinskim predkrajem Rudowom se je pripetila te dni letalska nesreča. Iz višine 1500 m je padlo neko letalo tipa Albatros (Ford) na cesto. Pri tem se je letalo vžgalo. Oba letalca sta zgorela. Neka ženska, ki je stala nedaleč od kraja nesreče, se je tako prestrašila, da je dobila živčni šok. Na letalu sta se nahajala pilot Mtthlbaeh in uslužbenec družbe za brezžični brzojav Wedekmd. Pilot je izvajal v zraku hoopinge. Wede-k ind pa je nameraval delati poizkuse z brezžičnim brzojavljenjem. Nesreča je nastala naibrže na ta način, da je izgubilo letalo pri hoopingu ravnotežje. Letalo je padlo na drevo ob cesti, nato pa treščilo z vso silo na tla. Takoj nato je sledila strašna eksplozija. Motor je vrglo 15 m daleč preko neke ograje. Letelo se je popolnoma razbilo. Letalca so potegnili izpod ruševin popolnoma zo.g-ljenela. — Letalska nesreča v Angliji. V Angliji so se vršili te dni veliki manevri zračnega bro-dovja. Pri tem je prišlo do karambolaže dveh aeroplanov. Eno od letal je padlo na zemljo ter se užgalo. Pilot je zgorel. — Vremenska katastrofa na Češkoslovaškem Iz Prage poročajo: Te dni se je pojavil v okolici Rudnice oib najlepšem vremenu na nebu nenadoma tnal oblak, ki je hitro naraščal ter zavzel v kratkem času velike dimenzije. V hipu se je oblak odtrgal, naliv je povzročil veliko škodo. Vihar, ki je spremljal naliv, je odnesel raz mnoge hiše strehe. Neka žena in neki otrok sta bila težko poškodovana. Vihar je bil tako močan, da je dvignil s tračnic železniški voz ter ga odnesel 20 metrov daleč. — Prva ruska cenzorica. Diplomatska uradnica, 28-letna Ana Borisovna Goldfarb v Moskvi je bila te dni imenovana za cenzori-:o za brzojavke inozemskih'novinarjev. Odlok pravi, da zato, da bo inozemskim novinarjem pomagala, da ne napravijo v svojih poročilih pogrešk.« Gospa Goldfarb je že 2o let v diplomatski službi. Govori pet jezikov. Bila je štirikrat poročena in zopet razporo-čena. — Tragična smrt treh jezuitov. »Le Journal« poroča o veliki nesreči, ki se je pripetila te dni v nekem jezuitskem samostanu bližini Valencie. Dva delavca sta kopata voa srs&uTr.pis »p»«*“ *- Zli v vodnjak, se ie ° J ZVoZ?Tr« - se vsi trije jezuiti in °b!_dMorne.b° mogel poslušati solnograške igre po voljj z Dunaja, Monakovega, Frankfurta, Ber-ma ah od drugod, kakor mu bodo ugodne kim k l Prepričal sem se pred kratkim, kako lepo se morejo loviti vse moeoče npr biči »PostaJe. 8a?I? na kontaktu električne luči. Aparat je bil trocevna Sliškovičeva Autodyne, (audionka in dve nizki frekvenci). Cul sem najnovejše novosti iz Berlina in Hamburga tako čisto in jasno, kakor čujem tukaj na Dunaju domačega govornika. Ako kdo amaterjev nima tako dobre skice za tak aparat, naj se obrne na mojega sina v Mostah št. 18. A. G. V prvi vrsti posveča federalna banka mnogo pozornosti gospodarskim razmeram doma in v inozemstvu in skuša naprej ugo-j toviti medsebojni vpliv raznih faktorjev na i bodoči razvoj. Heaverovo ministrstvo ima j poleg koordinacijskih in informativnih nalog ' tudi skrb za statistiko, ki ne ugotavlja sa-* mo sedanjega stanja, pač pa skuša uganiti prognozo za vrsto bodočih let. Razven teh l dveh najvažnejših federativnih zavodov je ■ pa v Zedinjenih državah še cela vrsta institucij, ki sheme za istim ciljem. Predvsem I National Bureau of Economic Research v Newyorku in Institut of Economics v Wa-shingtonu. Pomembnejše univerze kakqr harvardska in columbijska mnogo pripomorejo k temu znanstvenemu raziskovanju. Go-j spodarska meteorologija, kakor je prakticirana v Združenih državah lahko zares osnovno pripomore do popolnejšega poznavanja tega kompliciranega organizma, ka-koršno je narodno gospodarstvo in njegove funkcije. Vera v znanost je toliko trdna, da splošno prevladuje upanje, da je potom pravilne diagnoze in primernimi obrambnimi odredbami možno zagotoviti gospodarskemu razvoju gotovo stabilnost, ki omogoči kar največjo produkcijo in nemoteno distribucijo blaga. Od Evrope odvzeta kontribucija tekom zadnje vojne je gotovo pospešila gospodarski razmah Združenih držav. Kljub temu pa je vendarle le majhen prispevek v primeri z ogromnimi davki, ki jih beleži predvojna emigracija. Ne da se tajiti, da sta vojna in povojna konjunktura precej jmspešili razvoj celega gospodarskega življenja v Združenih državah, vendar pa je bil današnji razcvit pripravljen že dolgo pred vojno potom harmoničnega sodela najvažnejših faktorjev in uporabe energij milijonov delavcev, ki jih je Evropa zatsonj dala k dispoziciji. V prvi vrsti je srednja Evropa napolnila tovarne in rudnike v Pennsylvaniji in pomagala ustvariti najmogočnejšo industrijo sveta. Vojna je pomogla Ameriki plačati svoje dolgove Evropi in postati njen upnik. Kljub temu se morda še izkaže, da ima ta navidez ugodna bilanca morda druge nedostatke. V vsakem slučaju je od vojne povzročena konjunktura pomenila znatno napetost gospodarskih številk, ki je izsilila visoko carinsko obrambo in deloma današnje izseljeniške zakone, ki po gospodarski strani pomenijo veliko izgubo. Vsled vsega tega je možno lažje razumeti stališče amerikanskih naprednih gospodarjev, ki zro v vojni konjunkturi le epizodo v zgodovini gospodarskega razmaha, ki je bil že dolgo pripravljam Na podlagi vesti Bureau of Economic Reseerch znaša porast narodnega premoženja Združenih držav v preteklem letu 80 milijard dolarjev. Ta ogromna vsota, katere pravilnost potrjuje študij Federal Re-serve Beard je doakz, da se za tak izid Amerika ne more zahvaliti le bežnim dobičkom, ki so ga dale pošiljatve v Evropo, pač pa organičnemu razvoju svojega gospodarstva tekom par pokolenj. Ta nenavadni in hitri porast narodnega premoženja temelji tudi v marsikaterem oziru v intenzivni uporabi ljudske energije, v popolni organizaciji redukcije in visokh plačah. Logično je, da so se ob takem hitrem razmahu industrije, ki jo brani visoka tarifa, inorale kmalu pojaviti diference med zem~ ljedelci in industrijci. Zadnji parlament je bil Modno pismo. Moda ne pozna stagnacije. Čeprav se včasih zdi, da se temeljna oblika oblačil tekom par sezon ni izpremenila, so se izpremeaili mah okraski in druge malenkosti, ki da-»z^n?a .oni.Pežat> >ki ga imenujemo SnS^K,1?3 ta na5in nam 3e omo' fie časa ne h plaS5 'itd- tuintam da- iz kake’ Dreišn- vzbujali utis, da datira az kaKe prejšnje mode. Treba io ie oač prinadki aakitom in ostalimi vost predpisuje moda kot no- V- ?teresa s‘oje šal in raizna ogrinjala. Toda tudi te stvari morajo do gotove mere z obleko haiunonirati. Ni sicer potrebno, da .bi Ibile napravljene oz istega blaga kot obleka, nasprotno, kontrast je celo bolj priljubljen, vendar pa je treba pri tem opremiti obleko s kakim nakit/n im efektom iste barve kot je šal. Zato zadostuje že pas, dostikrat celo že sama za-pona pasa. Pogosto je kombiniran šal iz dvojnega materijala. V tem slučaju ga spravimo lahko v sklad z večiimi oblekami. Nosijo se tudi pisani in desinirani šali. Naše slike kažejo par zelo čednih modelov. Na mnogih poletnih modelih opažamo zopet male ovratnike in kot zadnjo novost jaibot. Mali ovratnik in manšeti temno obleko poiive. Podjeten jumper iz svile, ki se da prati, si napravimo lahko doma. že občeval z žensko? —« je Proda se ceno pohištvo, štedilnik in mala peSka. 'Naslov pove uprava lista. »Ullstein'8 Weltgeschlchte« (elegantno vezano) Din 1000 naprodaj. Naslov v upravi. Širite »Narodni Dnevnik"! v znamenju prav osirega boja, ki ga žc daij časa vodijo farmarji. Kongresu je bil predložen predlog zakona, ki bi naj uredil cene glavnih poljskih pridelkov s pomočjo komplicirane organizacije. Tajnik Mellon je označil la predlog kol gospodarsko nezdrav in ustavi nasproten in predsednik sam je bil z vso svojo aiitoriieto nasprotnik uzakonjenja. Danes je težko prorokovati kako bo končal ta boj agrarnih krogov z industrijo, ki ga srečujemo tudi v evropskih državah. Mnogi narodnogospodarski krogi upajo, da pride do sporazuma popolnoma naravnim potom, ker bodo Združene države vsled pomnožitve prebivalstva tekom deset let lahko porabile današnji prebitek. V trgovski bilanci Združenih držav na-pram Evropi sc opaža že tri, štiri leta začetek istega procesa. Dokler bodo Združene države lahko izvažale kapital v Evropo, bodo morda lahko obdržale aktivno trgovsko bilanco; toda zdaj diha že marsikatera evropska država svobodnejše in izhaja brez dragih amerikanskih posojil. Dočim jc izvoz iz ZdrL Ženih držav v latinsko Ameriko, Azijo in Afriko zmiram večji, postaja Evropa zmirom slabejši odjematelj in zmirom močnejši konkurent na ameriškem trgu. Močno zanimivo bo v bodočih letih opazovati gibanje blaga med obema kontinentoma, kjer bo mogoče razlikovati tri temeljne kategorije: sirovine, standardno blago en gros produkcije in pa blago izdelave tirja šolane delavce. Dočim se bo Evropa preskrbela s sirovinami drugod in bo kupovala standardno amerikansko blago v čim najmanjši meri, se bo zanjo odpiral v Ameriki trg za njene specijalne izdelke. Pozabiti ne smemo, da vodi naraščajoča blaginja vseh amerikanskih stanov k večjim kulturnim potrebam, ki jih ni mogoče utešiti le z ma-terijelno blaginjo. Zato bodo evropske države dobro ukrenile, če bodo posvetile posebno skrb dvigu izvoza svojega plemenitega blaga. Izkušnja kaže, da gredo evropski kvalitativni izdelki povsod po svetu in posebno v Ameriki, kjer se pričenja ostro čutiti potreba, otresti se nivelizirajočega obeležja »Main-Streeta«. Račun Evrope je obtežen z desetimi milijoni dolarjev in ta aktivum vznemirja mnoge glave že danes; o iem priča izjava columbijske univerze in princentonskega kolegija. 2e danes se zdi, da postaja vprašanje vojni!) dolgov zmirom bolj etičen problem, ker bo njegova rešitev tekom časa omogočena po izmeni ki mora nujno nasiati v medsebojnih gospodarskih odnošajili med Evropo in Ameriko. Ni treba povdarjati, da se vse to lahko izpolni le v tem slučaju, če osiane Evropa obvarovana resnejših političnih kriz. 5o!jše izenačenje razrednih interesov, boljšo socialno skrb za delavstvo in njega sodelo v vladi in zakonodaji, njegov vpliv na organizacijo industrije — vse to posledica povojnega preporoda, osvobodi tudi v Evropi nove tvorne sile. Ni potrebno, da bi se Evropa bližala blaginji Združenih držav iz zavisti, pač pa se mora zavedati, da so ugodne gospodarske razmere v Ameriki precej omogočile hiiro gospodarsko obnovo Evrope in bližnja bodočnost ji morda dovoli vrniti Ameriki to, kar si je bila prisiljena izposoditi v usodnem trenutku. BORZE, dne 27. julija 1927. Devize in v a lu t e. Ljubljana. Amsterdam 0 do 22.785, Berlin 13.51 do 13.54 (13.525), Bruselj 0 do 7.92, Budimpešta 0 do 9.93, Bukarešta 0 do 7.9925 do 8.0225 (8X075), Kopeiihugen 0 do 15.25, London 275.8 do 276.6, Newyork k 0 do 56.94, Newyork č 56.7 do 56.9 (56.8), Madrid 0 do 9.80, Pariz 0 do 223.25, Praga 168.2 do 169 (168.6), Sofija 0 do 42.5, Trst 307.75 do 809.75 (308.7.j), Stockholm 0 do 15.30, Varšava 0 do 6.45. Zagreb. Dunaj 7.995 do S.025, Berlin 113.525 do 0, London 275.8 do 276.6, Milan 307.S9 do 309.89, Newyork 56.7 do 56.9, Praga 168.2 do 169, Curih 1093.5 do 1096.5, češkoslovaške krone 166.6 do 167.4. Efekti. Ljubljana. Investicijsko posojila 84 do 0, Vojna škoda 343 do 0, Celjska posojilnica 197 do 199, Ljubljanska kreditna banka 147 do 150, Praštediona 850 do 0, Kreditni zavod za trgovino in industrijo 160 do 0, Stavbna družba 55 do 0, šešir 104 do 0. Blagovna tržišča. Ljubljanska blagovna borza (27. t. m.). Les: Tendenca čvrsta; zaključenih je bilo . 5 vagonov bukovih drv, fco vag. meja po 22. — Deželni pridelki: Nudi se nova baška pšenica, 78 kg, 2%, brez doplačila, slov. /postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, prom.pt. po 342.5 do 345, za avgust, september pa po 356 do 352.5; nova sremska pšenica, 30 kg, 2%, slov. post., anievska tarifa, plač. 30 dni, pronlptna po 340; iurščica, baška, slov. postaja, ‘plač. 30 dni, iproniptna, navadna tarifa po 240, mlevska tarifa ipa 'po 235; turščiea snbijanska. slov. post., .plač. 30 dni, promlna, navadna tarifa po 230, mlevska tarifa pa po 227.5; moka »0«, iz stare pšenice ,fco Ljubljana, plač. po prejemu po 515. Tendenca čvrsta; zaključkov ni bilo. Šport. Charles Hofi — trainer na Poljskem. Ker j je norveški lahkoatletski savez 'prokiamdral Oh. Hofia .za iprofesijonala, namerava Poljska angažirati slavnega skakača za svoje olimpijsko .moštvo kot trainerja. Sicer se je Hoff pritožil proti odloku norveškega sa-veaa in je odločen, braniti se pa igrali šah. Dihali bodo ves čas umeten zrak. Letalo bo letelo najmanj 20.000 čevlj^ nad zemljo, to je nad oblaki in meglo in nad močnejšimi viharji. V tej visoeini piha efla' komeren veter od zapada preti vzhod11-Zrak je zelo redek, temperatura zalo mrzla. Zato bodo kabine hermetično zaprte, letalo pa bo moralo leteti z veliko brzino, da se bo moglo odbržati v redkem zraku. Jan Weiss: Baraka smrti. »Koga neki? —« je siknil Čap, grozeče rastoč iz svojega ležišča. — »Boga ni! — Moli svoje brke, ki se v njih gibljejo uši! — Moli svojo srajco, — posejano z gnidami... Moli svoj želodec, v katerem se kuha in vre, — kakor v kotlu. — Tam, — tam tiči bog! — Tum je zašžemljen med dva tramov.« Čap. se je zgrabil za senci in padel vznak. ^Pripovedujemo si — o— življenjfu —< je rekel Zelnika. ■ »Kdo izmed vas je živel?— Kdo — je ^ sem — bil mlad,« se je liho in počasi spominjal iKfečeik, ?/so se dekleia name obešala. — Vsako - nedeljo - druga, — rdeča, — modra, — bela, — to ]e- bilo bab!... -Po noči so pa bile za mejo vse enako črne in so šle vse enako v slast. — Užil sem od vsega, — jedel od vsega, — pil sem vse, tisočkrat sem se opil, — tisočkrat sem se streznil, — neki dan sem se pa — oženil. Kaj naj ti da žena? —• Eno in isto. — To, kar ti je dala — prvič — in najlepše —, da ti daje — večno. — Vsega sem sit, — vse poznam — — in se ne bojim umreti. — — Samo še nekaj bi rad poznal. — Svoj živ dan — še nisem pil kontušeVike. — Še to bi rad pokusil pa umrl. —« ;,Kaj pa ti, — materino dete, —< je nagovorih Zelnika Gruberja, — »ti pa najbrž še ne poznaš ženske »O, poznal sem jih nekaj,« je plaho zašepetal Gruber. naprej spraševal Zelinka, razvnet od plehke čutnosti svojega domisleka in slasti, užaliti in umazati Gruberjevo nedolžnost. »Jaz ne vem ...«! »Ti mogoče sploh ne veš, kaj je to zenska ...? —« se je dražil Zelinka, pozabivši na vse svoje bolečine. In z namereno surovimi besedami vzetimi iz drastičnega slovarja pubertete, mu je risal spolno srečanje moškega in ženske, spremljajoč te besede s sladostrastnimi gibi. »Ti tega nisi vedel?« — je soSfltno vprašal, — »mfcnda zato teko nerad umiraš ...« Gmiber se je že zdavnaj skril pod' ode]6, pa še ušesa si je zamašil, tiho flSteS: Naenkrat je pa, ko da bi dušil, strgal raz sebe odejo in dvignivši se napol iz cap, je vrgel pokonci glavo in zažugal z vzdignjeno pestjo. . »O, vi rablji! — Morilci: — Tiram! — Kako iste me onečastili! Kako sle me po-kveeili! - Bil sem - čist, zdaj sem brez sramu! — Bil sem pošten — zdaj kradem. — Spomin mi slabi, srce mi odpoveduje. — Bele moje roke — so popokale od mraza in umazanca. — Moji — lasje — so Skoraj izpadli, — kolikor ne, — so sivi...« »Tiho, - tiho! - Slišite? Kragulj- čki-----------od daleč — —•« Barešu se je bledlo... »To se pelje Gi-ra!! Hitro! Hitro! Sedemo v trojko, — sani se pa razvalijo — po stepi,— ^ra guljčki — zažvenketajo — da P0!^ , — t* kosteh .. Slišite .. cink ;>lo bomo ■zakrokali • ■ • i .;fl0xe rubljev, ček, držeč se za glavo, »sto^ b(>m ži. — kdo mi pomore? —„ L Hivie — vel, - stokratno, - nebrzdano in divje, kako bom gorel! — In muzika, — sladko — ko peklo! — Kako se bom napil! — napil do onemelosti. — To bo noč. — Kaj bom pa pil _ ? _ Hej — doktor! — Sto let nisem pil — glava mi trešči — doktor, odreži mi liajprvo glavo, — potem se bom napil! — Stotiscč dam tebi, — stotisoč zapijem! »To je čudno,« je rekel Čap, — dovolj, da zapreš oči, pa ti sanje blodijo po glavi, — divji film. —« »Jaz sanjam, r—« je rekel Zelinka, »ne da bi mi bilo. treba — zapirati oči. Ravno sem — na travi, — eolnce žge — na trato pa I meSejo zmrete cunje in kosti, t-t Kak6ni ne-| smisli!'— Zdaj sem pa na dvorišču pri Cej^ i narjevih, — gledam skozi okno, — kaj de-, la 'Madla. — Jata psov — me napada, — de- I set jih je... stari znanci, ki me gonijo v | vsakih sanjah ...« I »'Mraz mi je,- — mraiz.—-c 1 Gruberjeva kopička se je zamajala. »Zakurite, če ne ibom zmrznil...« »Slišite,« se je bledlo Barešu, — »zvončki! — dira' se bliža ...« Zelinka je pa spet pripovedoval: '»Poglejte tfof Že spet sem v gostilni. — Gratn6f6n brenči, — * kuhinji se pa žge margarin. — Samo o6l zaprem, — pa’ sem ta«« snet v baraki — smrti. Vsako grfo vidim TtrLnovfi _ kakor je v re®. _ _ Tan, pa imajo denar, — tisoče, — miliione, - oh, škoda, da le sanjam ...« Odeja1 se je zagrnila, voSčen^obraz je utonil v tenu. Soparna, brezmejna tišina je pokrivala umirajočo prično. — Bog ve, koliko časa je preteklo, bog ve, koliko in kakšne nezmiselne sanje so se odigrale v teh sivih bubah... Pa je spet kdo spregovoril v breZkončn' tišini. — Srednja kopička se je zganila. ^ ' S koleni podprta lopa se je sesula, pojavi so se najprvo oči, za njimi usta, iz odeje * : je izmotal vrat, suh in tenak, nazadnje i ; cel Čap sedel na svoje ležišče. »Če bosta molčali«, je plaho zašepe(a‘ . j skrivnostnim glasom, vam povem, kako P ! demo odtod ...« i Naravnost presenetljivo so se na te ® ■ sede vse bube vznemirile. Kakor, da je pr1" ; 61a ura njihovo aodnosti, — 8t> se prižele ’ luščiti iz svojih ležtaC. Sivi omot' je odnehal j na vrhu in vse glave so se skoraj istočasno S pokazale zunaj. ! »Kako? — Kako pridemo od tod?« so klicali glasovi. »Prisezite, da boste molčali...« ! »Prisegamo —« 1 »V prečni so tajna vratiča, — nihče -7 ne ve zanje... Vodijo do tajnega hodnika...« ; Naenkrat je zaplak-al Gruber: ; »Vzemite me seboj! — Ne morem sam — ne moreni...« Poeor!« — je kriknil čap. — »Tukaj je stcipnjica! — Pozor na vijugaste stopnjice! — Tukaj se pripognite! — Privihajte ovratnike! — Voda teče za vrat! ...« xNe morem! — Ne morem ...« je poihte-val Gruber. »Prsti so mi stekleni! « »Kar .pusti jih!« mu je šepetal Kreček v uho. Njune kopičke so se namreč stikale. — »Kar naj gredo! Nam bo vsaj denar ostal! Milijoni!...« (Dalje prih.) CarlnsSco potrednliM In lpMleti»W bureaai »6ROH « UU8UANA, Kolodvorska ulica 41 NMlo« brzojavkam: MOROW“. Talafon 2454. Podružnice: Maribor* Joienlcc, RaHok. Obavlla vsa a to stroko spadajo*« posla na|Mtra|a in pod kulantnlml pogoji. Tntnnn"*1 drvi bo spalnih vos S. O. i. sa aksprasno ^ politika. Na veUkol Nizke cene! GALANTERIJA • D. M. C. prejico, dišeča mila, žlice, vilice (pribor) alpaka, aluminium, Škarje *a prikrojevanje in obrezo-i vanje trt, žepni noži, glavniki, razni : sukanci, dreta, svila v vseh barvah samo pri JOSIP PETELINC-U, Ljubljana Bliža Prešernovega spomenika, ob vodi. Postrežba totna! Nizka tene! Ha veliko! W E C K fvVECKj čaše >n aparati za ukuhovanje bo — najcenejši, ker so najboljši. Znatno znižane cene. Ugodni pogoji! Tovarniška zaloga: Krekov trg 10 pri tvrdki Fruktus, Ljubljana. tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejSi In najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajta ponudbo. t—i Telefon Itav. 2389. Tehnično in higi|eniSno najmoderneje urejena klsarna v Jugoslaviji* Pisarna: Ljubljana. Dunajska caata St. la, II. nadstr. MALI OGLASI. Za vsako besedo se plača 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. kupimo sledeče knjige — tudi rabljene: »Trije mušketirji«, »Dvajset let pozneje«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana. Prodajalka dobra moč v me&anem blagu, Seli premenltl m» sto. Cenj. doplae na upr* vo tega lista pod Šifro »Zanesljiv a«. Drva - Čebin Woitov* l/n. - Taltl. H rtB,%... Izdajatelj: Aleksander SSele.nikar. - Urejuje: Vladimir Stcick. - Za Uskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani