Štev. 121 TRST, ponedeljek 2. maja I9IO. Tečaj IZHAJA VSAK DAN NAROČNINA ZNAŠA «b nedeljah In praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične iteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) j iMOjEph tobakarnah t Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petru, Postojni, Seiani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-fčini, Dornbergrn 'td Zastarele Ster. po 5 nvfc. (10 stot.). t»«LA8l 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ dirokosti 1 anione. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S at. mm, aoir.rtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po ao st. mm Za ogla-e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka 4bdaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-■aanj pa 40 stot. Oglaso sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. = Plačljivo In utožljivo « Trstu. ===== Glasilo političnega društva „Edinost** za Primorsko. F »dinotti j€ «Mil za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na n>- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■arei&lna aa aaAsIJako lzdanj« „KDIVOSTI" atan«: s« o«lo lato Kron 5'20, za pol leta Kron KO. Vsi dopisi n^j se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma «e ne sprejemajo in rokopisi ss ie vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatt! 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom ▼ Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. —-t Pottno-hranllnKnl ratun IL 841 652. TELEFON It. 11-57. BRZOJflUNE UESTI. Hofrichter. DUNAJ 30. Razprava pred vojnim sodiščem proti nadporočriiku |Hofrichterju prične g. maja. Razpravi bo bržkone predsedoval major Koller. Major avditor Kunz je prekinil izdelovanje obtožnice ter je danes predpoludne z ozirom na to, da je Hofrichter priznal svoj zločin, pričel z novim zaslišavanjem. DUNAJ 30. Ko so privedli soprogo Mofrichterjevo v pisarno policijskega predstojnika, vladnega svetnika Stukarta. jo jC isti rablo pripravljal na to, da jej ima priobčiti nekaj prav hudega. Ko je vladni svetnik Stukart videl, da je gospa pripravljena na vse in jej je potem rekel, da je Hofrichter priznal svoj zločin, je odgovorila mirno: Jaz sem že davno o tem prepričana, da je moj mož izvršil ta zločin Pri nadaljnem za sliša vanju je popra-\Ua mnogotere svoj prejšnjih izpovedb, obremenila svojega soproga in je bila videti težko žaljena sosebno radi njegovega rdvojnega življenja" in njegove nezvestobe. Povdarjala je, da jo je prevaril kakor • stali svet, da se je izgovarjal z lovskimi rzleti, ko je iskal galantna pustolovstva in je preklicala več prejšnih važnih izpo vedb. Rekla je, da ni o zločinu njenega »oža, tudi pozneje ničesar vedela in da je v^e ispoved-la v dobri veri, da je njen r»»ož nedolžen. Čehi kandidirajo na Dunaju. DUNAJ 1. Cthi so pričeli veliko agitacijo za naknadno volitev poslanoa v državnem zboru v 13. dunajskem okraju. T* mandat je ostal izpraznjen radi smrti /upana dr. Lutrgerja. Kandidiral bo en Caki socijalni demokrat. Majnikova slavnost. DUNAJ 1. Glasom poročil je majnikova slavnost na Dunaju, v pokrajinah in v inozemstvu minula mirno. PARIZ 1. Shod zveze delavskih sindikatov je sklenil, da ae priredi vspričo velikega števila pripravljene policije in vojaških čet manifestacije v Bjis de Bou-legne, ampak da priredi samo sprehod po auievardih. Predpoludne je minulo mirno, Kulevardi so bili popoludne polni sprehajalcev, ki so radovedno promatravali veliko Atevilo pozvanih vojaških čet. Mir se ni kalil. Okolu 7. ure zvečer, se je množica raišla, potem ko je zaman čakala na ma-nifestante. V Bois de Boulogne je policija r«zgnala nekaj delavskih gruč, pri čemer bil en policijski organ ranjen, pet delavcev pa aretiranih. Na Champi Eleljrsees jc bil aretiran nek Rui, ki je ra zžalil vojake. V pokrajinah se je majnikova slav-»os,t vršila mirno. — V Arlesu je bil po noči vržen pred policijski komisarijat peklenski stroj. Poškodovan ni bil nihče. Dr2avnozborske volitve na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 1. Državnozborske volitve na Ogrskem bodo razpisane za čas od 2. dn 11. junija. Cetinje i. Knez Nikola je podaril za žrtve velike povodnji v Srbiji 4000 frankov. Domače vesti. Umrla je včeraj v Padriču v starosti 61 let Antonija Grgič soproga Martina, tamošnjega posestnika in gostilničarja. Lahka jej zemljica ! Narodne delavske organizacije proslava I. majnika. V tretjič je Nar. del. organi zacija v Trstu slavila včeraj 1. majnik. Zjutraj ob g 30 dopoludne je bil v veliki dvorani „Narodnega doma41 shod, na katerem je imel strokovni tajnik N. D. O. g. Ekar kratek slavnosti primeren govor. Po shodu se je v najlepšem redu vršil z društveno zastavo sprevod po mestnih ulicah, katerega se je udeležilo nad 1000 delavcev. Ko je sprevod zopet dospel pred Narodni dom, se je tu mirno razšel. S tem je bila završena predpoludanska proslava 1. majnika. Dostojno se jej je pridružil popoiudanski del. Velike mase ljudstva so v prvih popoludanskih urah, čeravno se je vreme, ki je bilo zjutraj krasno, nekoliko pokazilo in so se jeli zbirati na nebu temni oblaki, deloma peš, deloma s tramvajam hitele na ljudsko veselic« na Opčine, kamor so prispela iz raznih krajev tudi društva, ki so sodelovala na veselici. Tu je svirala godba in so pevala razna oevska društva in se je vršil ples Prodajalo se je tudi razne pred mete v korist naši družoi sv. Cirila in Metoda. Vsa slavnost se je izvršila v najlepšem redu in še le v poznih urah so se udeleženci vračali domov. Otvoritev kopersko razstave. Včeraj se je v Kopru vršila na slovesen način otvo ritev deželne razstave istrske v Kopru, katere — kakor znano — se vdeležuje le laški del Ittre. Po mestu je vladalo živahno vrvenje; mnogo tujcev, izlasti Tr-žačanov je izletelo v Koper. Slavnosti otvoritve so se vdeležile državne in avtonomne oblasti. Govorili so župan koperski deželni glavar dr. Rizzi, poslanec Salata in namestnik Hohenlohe. Nato so si gostje ogledali razstavo, ki pa ni še popolnoma izgotovljena. Včerajšnja jamska slavnost v Divači je vspela popolnoma v vsakem pogledu, da moremo le čestitati raši podružnici „Slov. plan. društva- na materijalnem, a še bolj slovenski domovini na moralnem vspehu. Jamo, ki je bila lepo razsvitljena, je obiskalo na 500 oseb. Večina je bila seveda Slovencev in Slovenk iz Trsta, okolice ter raznih krajev Krasa in Istre. V posebno zadovoljstvo pa nam je bilo, da si skoro ob vsakem koraku Čul tudi češko govorico, kar zopet priča, kako postajajo stiki med nami in Cehi te»neji in tesneji. Bilo pa je tudi lepo število drugorodcev. PODLISTEK. Jurkica Agićeva. Povest. Krrstski »pital K«. šaad«r-6|a!«fci. - Pr*r«l Fr. Oral Ko je dekle preskočilo, se jej je globoko poklonil. Tedaj šele je v svoji zmedenosti •pazila, da je povsem plešast in da ima le •a tilniku nekaj kratko prestriženih plavih las. Ni opazila, da gospod bi bil rad še kaj povprašal, a ona se mu je sramežljivo poklonila ter odhitela dalje. Nekam laglje jej je bilo pri srcu, da se ga je iznebila, a priznati si je morala, da je nastopil zelo uljudno, ali ugodnega vtisa vendar ni napravil na-njo. Nekaj, česar ne bi mogla razodeti, jej ni ugajalo na njem, da-si ga prav za prav ni niti dobro pogledala. Ta ■eprijetni utis se je je oprijel v taki meri, dat se ni drznila niti ozreti se, da-si je slutila, da jo on z istega mesta motri še nadalje. Ulica pa je nadaljevala in ni je bilo koaca. Jurkici se je dozdevalo, da po tako rftrtgi še ni bodila. Še najmanje deset minut je rabila do konca. Tukaj se je ulica razširila v skoraj pravilni četverokot. Na jedni strani je stala katoliška cerkev, na drugi pravoslavna, sicer nekaj manjša, a starejša od prve. Tretjo stran pa je izpolnjevalo nekoliko večih jednonadstropnih hiš, zidanih v onem jedno-stavnem in neukusnem stilu, ki je običajen malomeščanom. Ne lepe hiše niso bile čedne; zidovi so jim bili rumeni, sivi, zeleni, — vsakovrstni. Dež je zarisal na njih temne proge od strehe do tal. V pritličju so bile mesnice in male temne židovske trgovine, v katerih so Židje razprodajah svojo staro šaro. „Kje vendar bi bila ta šola? Služabnik mi je rekel, da blizu cerkve, a jaz je ne najdem," — vpraševala se je Jurkica, a oko jej je melanholično obtičalo na zeleni kaluž-nicl, ki se je s srede trga razlivala do vseh hiš, a najbolj do hiše, na kateri je posnela z okrogle, Črne tablice napis: „Univ. med. dr. Jak. Kroll, kr. podžupanijski zdravnik in zdravstveni svćtnik*. — Da-si se je le za. trenotek vglobila v svoje misli, opazila je, j da ljudje iz vseh prodajalen tišče na vrata ter jo opazujejo. . Vendar se jej ni zdelo A vsi — vsi so se divili divot&ra, ki jih krije slovenska zemlja v toliki meri,Jasno in glasno so izrekali tvoje občudovanje Po vsej Divači je bilo živahno vrvenje in po raznih gostilnah so se zabavale družbe v veselem razgovoru in ob — vsaj po nekaterih — izborni oostrežii, C. kr. avstr. državne železnice. Direktni vozni kurzi v poletni službi 1910. Od i maja t. 1. bodo v tržaškem daljnem prometu iz postaje Trst c. kr. drž. žel. odhajali ozir. tja prihajali sledeči direktni vozovi: Pri vlaku štev. 708 odhod ob 7.30 zjutraj: na Dunaj j. k. I II. III. r. čez Ljubno; v Lz/zc-restavracijski voz; Prago I. II. III. r.; Berlin I II. III. r. čtz Beljak-Bad gas tein Solnograd - Line - Prago - Vše tat -Privor Tešin-Draždane in čez Solnograd-Aftf/z/đor/-Land*hut-Hof-Lipsko - Bittrrfcld; Kolin I. II. III. r. čez Solnograd-Rosen-heim-Monakovc-Augsburg-Ambach-Wurz-burg-Aschaffenburg-Darmstadt-Moguncijo-Koblenc. Od 1. julija Še en restavracijski voz v relaciji Trst-Monakovo čez Solnograd-Rosenheim. Pri vlaku štev. a odhod ob 5.00 pop.: na Dunaj z. k. I. II. III. r. čez Amstet-ten ; Monakovo-spalen voz in voz III. raz reda čez Solnograd-Rosenheim; Jnomost I. II. r. čez Badgastein; Vlissingen I. II. r. čez Solnograd - Ro*enheim - Monakovo-Ingolstadt-Ansbach -Aschaffenburg - Fran-kobrod o/M.-Wiesbaden-Kolin-Duiseidorf-Crtfeld-Groch. Pri vlaku štev. 502 odhod ob 8 55 zvečer : v Line- spalen voz; Prago I. II. III. r., Berlin I. II. III. r. čez Selctal-Linc-Prago-Draždane in čez Solnograd-Muhi-dorf-Landshut-Rezno-H f - Lipsko - Bitter-feld ; Monakovo I. II. III. r. čez Solnograd-Rosenheim. Pri vlaku štev. 501 prihod ob 8 40 zjutraj : iz Berlina I. II. III. r. čez Draž-dane-Prago - Line -Selctal - Celovec in čez Halle- Probstzella - Norimberg - Ingolstadt Monakovo-Muhldorf-Solnograd Badgastein Beljak; iz Prage I II. III. r.. Linca-ipa-len voz, Monakovega I. II. III. r. Čez Muhldorf-Solnograd. Pri vlaku štev. 1 prihod ob 11.17 zjutraj : iz Dunaja Z. k. I. II III. r. čez Amatctten ; iz Vlissingen J II. r. čez Goch-Crefeld-Dusseldorf-Kolin-Wiesbaden-Fran-kobrod o / M. - Aschaffenburg - Ansbach Augsburg- Monakovo - Rosenheim - Solno-grad-Badgastein-Beljak; iz Monakovega-spalen voz in voz III. r. čez Rosenheim-Solnograd ; iz Inomosta I. II. r. čez Badgastein. Pri vlaku štev. 507 prihod ob 7 58 zvečer: iz Berlina I. II. III. r čez Halle-Probstzella-Norimberg - Augsburg - Mona-kovo-Muhldorf-Solnograd-Badgastein-Bel-jak in čez Draždane-Tešin-Všetat- Privor-Prago-Linc-Solnograd; iz Prage I. II. III. r. čez Linc-Selctal-Celovec; iz Linca re stavracij-jki voz ; »z Dunaja j. k. I. II. III. r. Cez Ljubno »z Kolina I. II. III. r. čez Koblenc-Moguncijo-Darmatadt -Aschaffenburg -Wurzburg-Augsburg -Monakovo-Ro-senheim-Solnograd-Badgastein-Beljak. Od i, julija še en restavracijski voz Monakovo-T rst Izlet členov tri. slov. gledališča. Na rraznik Vnebohoda dne 5. maja prirede členi trž. slov. gledališča po zaključku »ezone svoj zadnji skupni izlet v Kanal, kjer uprizore ljudsko igro „Samska domačija". Podružnica rGlasbene Matice4 v Trstu. Danes odpade običajna vaja z žc-n^ki zbor. Prihodnja vaja je v sredo Pevovodja. Odbor 8tari$ev za slov. šole ima danes (ponedeljek 2. maja) zvečer ob 81/, važno sejo v „Narodni gostilni* C^mpo S (tIi-como št. 5. Sodba m-nistra o nalogi časnikarstva. Na slavnostnem obedu deželnega zborovanja wurtemberškega pisateljskega društva v Stutgartu je izustil minister z* notranje stvari Pischek govor, vredan da ga tu omenimo, ker je kakor prikrojen tudi za slovensko javnost. Minister je razpravljal o razm^r;u med vlado in novinstom in je tozadevno izvaj i' : Vsak minister ima v re»nici poiebne prilike, da more spoznavati in presojati, kako blagodejno in koristno more delovati dobro in svojim nalogam doraslo novinitvo in koliko koristi mire imeti od njega, tudi vlada za povspeševanje stremljenj in ciljev, ki jih je spoznala za prave. Na drugi strani pa ima vlada prilike ta opazovanje, kako škodljivo mare delova:i svojim nalogam nedoraslo in zlobn 1 novinstvo. Vlada ve uvaževati in ceniti, koliko obilico znanja, koliko hitrost umevanja, koliko tvorne sile. koliko velike pridnosti, koliko sposobnosti za zanesljivo presojanje, koliko trdnosti v prepričanju ob često ganljivi skromnosti vsebuje dnevno delo žurnali s t a. Novinar, ki zadošča tem zahtevam, ni zgrešil mojega poklica, ampak lotil se je poklic t, v katerem more storiti več dobrega in koristnega, nego pa predstavitelji večine druzih duševnih poklicev. Priporočamo v čitanje njim, ki čez ramo in prezirljivo gledajo vsacega sirot »-slovenskega novinarja. V proslavo Matarykove 6tf-!etnice. Slov. akad. društvo „Adrija* v Pragi priredi dne 5. maja ob 8. uri zvečer u Vej vodu slavnostni večer v proslavo 60-letnice M-isa-rykove. Predaval bo: dr. Lah : Masaryk in narodnostna filozofija; dr. Vošnjak: Masaryk kakor državo- in družboslovec in kakor Slovan; dr. Rostohar: Masaryk in politika; Krivic: Življenski nazor prof. Masaryka. vredno, da jih pogleda. Jurkica je takoj odhitela dalje, — jezili so jo ti pogledi. Takoj zatem, ko se je obrnila, slišala je tam iz trgovin prisiljen posmeh, potem glasne besede, s katerimi so nekoga nagovarjali, naj le gre. Nehote se je ozrla ter opazila, kako dva gologlava dečka pehata visokega mladeniča v smer, kakor je hodila ona. Takoj zatem je slišala za seboj zelo nagle, velike korake. X. V tem je dospela do nje mala deklica. Držala je v roki zamazano torbico, iz katere je gledala tablica. Dušica, kje je šola? — je vprašala Jurkica ter se pripognila do male. Otroče jo je pogledalo in ni odgovorilo ničesar, ampak je vtaknilo mali prst v usta ter Šlo dalje. Oni hitri koraki so jo med tem prehiteli. Bil je to mlad, visok človek. Nekoliko metrov dalje se je ustavil z nekim kmetom, kateremu je nekaj naročeval. Kmetič mu je prikimal z glavo ter se približal Jurkici. — Gospod Garašev mi je ravnokar pravil, da povprašujete za šolo. Giejte, — vrnite se z menoj, pospremim vas jaz. Tržaška gledališča. Pol. Rossatti. Včeraj se je zaključila operna sezona. Danes prične po inicijativi „ljudskega gledališča* dramatična sezona igralske družbe, ki jej je na čelu slavna Emma Grammatica. Cene so ljudske. Danes Sardou ova komedija „Razporoka" (Divorgon 1) Fenlce. Sinoči se je g.a Theren poslovila od tržaškega občinstva. Za nekaj dni prične operna sezona l dobrimi pevskimi silami. Vprizorite se Meyer-beerova opere „Hugonoti- in noviteta „Pieta*. Jurkica se mu je zahvalila ter ga poprosila za uslugo. Je-li istina, da ste meŠtrica ? se je obrnil kmet do nje ter jej iz svoje pipice puhnil v lice oblak dima. Jurkica ga ni razumela ter mu odvrnila, da ni meštrica, ampak učiteljica. — Ali da, — tako mislim. Rekel mi je Garašev. Pa tako mlada ste še--ter jo je omeril od nog do glave, potem pa nekam zakimal z glavo. — A prosim vas, kaj pa pošilja carstvo ali visoka vlada toliko učiteljev, — tako in tako ljudstvo komaj izhaja! A kaj je tega treba deci! Da bi se vsaj Česa naučili, ali kaj znam jaz! Tudi moja deklica obiskuje šolo, — tri leta že, a ne zna skoraj ničesar. Jurkica se je nasmehnila zmedeno. Kmet je krenil v ozko uličico za cerkvijo. Tu sta stali dve mali zgrbljeni zgrad-bici, pokriti z deskami. — Tu vam — to je šola. — To? — je izustila Jurkica z dolgim povdarkom. — Na glavni ulici služi v ta namen še jedna hiša. A prava šola od starine je ta. (Pride še). Stran IT. »EDINOST« St. 121. DAROVL Tržaški moški podružnici C. M. je izročil g dr. F. Brnčič ^o K kakor volilo \z za-pužčin- pok. Lo »-unca. K.ovačič. Naš Gr, K* - ki je izročil i»U podružnici 3.60 K, ki ;ih je nabral 21. t. m. o priliki zamude \i-.ka na Opoin^h. Srčna hvala! Nabiralniki družbe sv. Cirila in Metoda v upravi tržaške moške podružnice so dali v aprilu t. I. sledeče dohodke: ministrstvo v stik z raznimi javnimi korporacijama, posebno pa z deželnimi odbori. Posebno častno za nas Slovencc je., da se je ravno kranjski deželni odbor prvi začel zanimati za to idejo, ter je železniško mi mstrstvo že stopilo v dotiko z njim. V četrtkovi seji, 27. t. m . imenovanega odbora 9e je sklenilo, da se pri uvedbi električne gonilne sde mora najprvo misliti na centrale vodnih moči. V soglasju s finančnim ministrstvom se prično ta!■]■ Ko,p. Ignacij Krifman je otvoril U2"fžJ® i* -tu ' £1 »borova nje s primernim govorim ia p> ! deželah >n v v.eb ,ez.k,h. S statičnimi' ' r- : r Dodatki ie lahko trditi, da so zi vezna zdravom na č se b;>o predavanje g. F 1 n ž g e r 1 a, c. kr. . , „ ■ . . , , , . t_ v nt-kero zanimivem članku bavi s tem o V r. nadzornica, o j>rezž;ćnem brzojavu, ,7 ,. . . r ■1 ^ . m. • vorašaniero. deli na podlagi izvestja ir<$n- kateio ie marsikaterega tovariša izvaoilo s ' . i, daljnih gorskih krajev v prijavo Gorico. cosklh ko"zu,iov. sJet v ^st zon. Najceneje Predavanje je b.lo tti interesantneje, ker *e ž,vl " Belg.,. Španski, Itahjr Luksen- , t j 1 1 burcu Portugalski. Švici in Jrrancoski. je g predavatelj vse s poskusi dokazal, * * , ',. . . XT ,... 1 Nekoliko dražje življenje je y temelji, 11. Gasperiii, Trst; Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Econotno št. 10 ^^m Prevozno podjetje —g kr. avstrijskih dri. i«Uinlo prejme nzcsriujaDjetchjSiiEpsil)fii blaga Iz mitnic, ioslaTljanje na ion POŠILJATVE, PO 1 EGA KOVČEOOV. NAJODGOVORNEJŠE CENE. IT Zastopstvo tvrdke „CEMENT' Tovarna cementa ,PORTLAND« v Sptjetu. prodaja na drobno cene brez konkurence. I lOIIBI II IMUUI ran rm ran ran IVI | kar je teoretično razlag*!, čitanje suho |> .r ih razprav o tem predmetu je, skoro t i rekel, brezvsp' Sno. ako se lega ne \: ii nazorna na poskusih. Radi tega gre dražje življenje je Danski, Črnigori, Norveški in Švedski. V tretjo zono draginje štejejo : Avstro-Ogrsko, Grško, Maroko, Nizozemsko, Romunsko. j , - . , _ Srono in Turško. Četrta zona je: Egipt, g. nadzorniku najtopleja hvala za njegovo „ >. ' . ... Tp'.*'- , -1- j - j Perziia. Rusua, a pet* Avstralija. K.itaj- požttvovalno>t in skro, da se njemu pod- , { ' L ... * , V- \r .... , . .. j ..__ska. JCoreia. Indua, Japonska in biam. v rejeno učitelistvo v vei^h ć.mdalie izpo- ' J , • 1 r T a 1 _ uclniuie Zvez i s'avenske^a uči'teli^tva ^s£f> zono SteJeJ° Afriko, Antile in ame-pomju.e. Zv.za genskega.učiteljeva kontinent. Najdražja dežela druge namerava vstinovit: nckritco bolniško bla- . « rJ t ' . . . ^ u , , , .•. 1 • . -o^Ai zone ie Švedska. V Stokholmu. kjsr se gajno za obolele ude učiteljstva. Kadi * . . __. , ' 1 ; vsa zem ušća nahajaio v rokah enega tega je g. predsednik spravil na dnevni \ ^ 1 i .. „„iL Z J s x' . « 1 edinega sindikata, so najdražja stanovanja red ta pravila. Na razpravi se je vnela » . ' 1 ' . . . ' , T. u V vsei Evropi. Nu najdražja aežela vsega živahna debata, a koncem vaeh koncev J g Evropejce mali Tran»vaal. » obveljala ie v „Opijskem Tovaru- e J ye mPfranl(. „,; marka teakor objavljena pravila. — Nadalje je g. pr^d ^__J__- sednik prečit-il dopi^ sežanskega učitelj, društva, o prispevkih trgovcev za učiteljsko organizacijo. Spis se je vzel na zna- gMg nje, a njegova oblika se ni mogla odo- ■ briti. Radi tega se goriško društvo v užnim srcem naznanjamo znancem in taki obliki ne pridružuje sežanskemu. Ko- prijat-ljem, da je naša preljubljena mati, ntčno se ji g. predsednik zahvalil g. Cz roma soproga in tašča nadzorniku i.a vsem udeležencem, a ker je ^ .. » ■ poludne že odzvonilo, hitel je vsakdo na j^ liivlilj SI me^to, kjer »i vteši želodec. y starosti 6l 3et vćcri1j v Gospodu zaspala. IZ Gorice C. kr. namestmštvo je s p ^ dragih ostankov pokojnice se bu svojim odlokom a dne 24/II 1910 št. IV ^^ . y tQrek dne ^ maja ob 3 uri k-324-io naznanilo svojim podrejenim oola- iz 2alosti na padričah št. 31 na »tvom, da od sedaj naprej ne bodo več v Rizovico. predlagala županstva glavarstvom izkazov ^ pADRIČ dne maja igio. mrtvih, kakor se je do sedaj vršilo v rn.Luxio, , četrtletnih presledkih Okrajni zdravnik Martin Grgič, soprog, bod^ na svojih uradcih potovanjih pre- Matej, KarolJosip, Marija, Antonija, Rozina,. ZALOGA PiVA STEINFELD restavrater za večji hotel na Gorenjskem pod jako ugodnimi pogoji. Ponudbe do 10. majnika t. I. na Tourist office v Ljubljani Miklošičeva cesta. IE iz t varne Bratov in iz meščanska tov-rne „Filsner Urq[H6l(t v Plznu - v sodčekih kakor tudr v buteljkah -j jj Za^ga jesiba, olja mila In ovaft Hottonlleve GieVslliler H /UTOSlTi 1 vedno svežo klale vod% pri RMT0NI0 DEJRK, junior T RST, via degli Artisti 9 in IG. TELEFON 505. al arrier vcciiid Žt 9 in nI Barriera veccisia 41. Blago prve vrste ji 0> iifliMtll celi Po«tre£ba n» dom. TSIr 17-35 ' «Sf 391 I 3G m s-.novi. hčt-re. Šolska zgradba. gledoval pri županstvih tozadevne zapisnike. C. kr. namestniŠtvo je s svojim od- HB^IHI lokom z dne 25/II 1910 št. IV a 150-10 ll62~ vstavilo vsakoletna poročila županstev o umobobiih, kretenih zavodih za uoožce, gluhih, slepih. Naroča pa, da imajo županstva vedno v evidenci pohabljence, da enak zapisnik zamore o svojem času pre Za zgradbo novega solskega poslopja gledati okrajni zdravnik. v Št. Vidu nad Vipavo, politični okraj Po- C kr. namestniŠtvo je naznanilo s stojna na 38.565 K 80 v proračunjena dela svojim dopisom z dne 14 marca t. 1. št. in dobave se bodo oddale potom javne po-IV a-110/400 da za vsprejeru umobolnih nudbene obravnave. v "norišnico treba se pokluievati novih Pismene, vsa dela obsegajoče ponudbe vpr^šalnih pol. ki se dobivajo na c. kr. z napovedbo popusta ali doplačila v odstot-okr. glavarstvih po 8 &tot. kih na enotne cene proračuna naj se predlože _____________________________________________do 6. maja t. I. ob !0. uri dopoludne podpisanemu c. kr. okrajnemu šolsk svetu. Vjospoaarsivu« Ponudbe, katere morajo biti kolekovane F aktrilra na avstriiskih železnicah Že s kolekom za 1 K. doposlati je zapečatene dalj z napisom: Ponudba ja ^zetjeMe električna gonilna sila mesto parne na novega solskega poslopja v St Vidu nad naših avstrijskih železnicah. V to svrho je Vipavo .. x . . _ Ponudbi mora biti dodana izrecna iz- sestavil državno-že'ezniški svet poseben rVim . i""1" ie oosvetoval dne 26. java, da pnpozna ponudnik pogoje po vsej je pos.eto/di ane 20. j , jk brezpogojno ukloni, januarja o tem vdevažnem vprašanju. Po vseomi 111 ua ~ j ^ t vaHii c odbor, kateri se je pos^ referatu poslanca dr. Ellenbogna je izjavil Razven tega je dodatii kot vadij ^/o zastopnik železniškega ministrstva iekcijski stavbenih stroškov v ^P^r šef dr Rud' 1 da ie železniško ministrstvo novarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. šet ar. Kuriti, da je zeiezmsko ministrovo okraini šolski svet si izrecno pri- vse potrebno ukrtmio, da se čim preje u Kr- , " _ __ . uvede električna goiilna s.la na tistih držuje pravico, izbrati ponudnika ne glede progah, kjer so dan; predpogoji. Na na višino ponudbene ce se mnogih progah vsled neugodnega terena mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno in drueih r.aravnih neugodnosti namreč razpravo. „. . ■ „„„_,. _„ ne moremo Se dalje Časa misliti na uvedbo Načrti, proračun m stavben, pogoj, so elektrike. Najprvo vpelje električna na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu gonilna šila „u prog.h Trst Opiina, na - stavbeni oddelek = med uradn.m. uram , Predarelski železnici ter na progi Stai'nach načrtii in sumaričn. Poračun tud. pr. kra,-—Irdning—Puchstein. Da se to pereče nem šolskem svetu v bt. Vidu. vprašanje, o "^dbi električne gonilne ^ ^ OKTOlnl JOlSRl SWt U POStOjllI Velike nove prodajalnica ^T pohištva In tapstarij :: Paolo Qastwirtb :: TRST, ul. Stadion št 5 - Telefon 22-85 (hiša siedullšča Fsnfce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cen? zmem«. Bogata izbera izbera popolnih' Hwb od aoo d > 4000 k?on Jedilna sob«. Sprejemne in k*lilne dvorane t najuovgfiem uloga — SPECIJALITET\ : Železno in medeno pohištvo Bogata izbera vsakovrstnih stollc — Popolne op«me in ^smzzm M. Ker sem prisiljen v kratkejn se preseliti prodajalo se bo vse blago, kak« r batist, perkal, oksford, zenir, platno, pjenama, sukno, obleke, čevlji itd. itd. 1 po čudežno nizkih cenah. ulica Nuova štev. 36 Trgovina posameznih; partij Sigmund Vamos EN OBISK ZADOSTUJE, DA SE PREPRIČATE O TEJ ! UGODNI PRILIKI! V iT t V' i*-. M V M K £ X * — « iirmr'ANTON SKER , 1 « mekanlk, zapriseženi i^edenio urarne in Zlatar n6| TRST, Carlo Go2doniiev trgštev. JI v Trs^n, Via del Sivo št. 26. j ^SlOPli Hnm ktlSt ^ MtOSlfllB JHCf Vsako popravo Jamči so za fl loti, Utotako j ---------- tudi vsako naročnino. ■ s^paiis^- 'i •■^•o^ «vonftaf -r.«4.- ir- prou i gr»- I sj'oiiov, uuAttur., In Hocc^nfor «a toini i Naročnine se sprejemajo tu ii pismenim ?otom. • d*!»v®jw »y. itrckou* motokoe* u Prihaja tudi na dom. Svoji k svojim !: Velfea ?.aJo«a prl^adsov po tsvar cenah. Udani Alojzij Povh, j TžLEFON atov. Pečatniki iz kavčuka izdelujejo najsolidnejše in najt*rčneje samo v mehanični delavnici tržaškega grafičnega zavoda (Stahilimento grafico Triestino). Telefon 742. TRST, Piazza deila čorsa 13. Ttlefon 742 Zaloga avtomatičnih aumeratorj«? v itd. za pečatnike PoSiljatve na deželo. sile na avstrijskih železn cah, enotno ter brtz nasprotstev reši, »topi železniSto dne 22. maja 1910. V Trstu, due 2. maja 1910 »EDINOST« št. 121 Stran HI drobiž, marveč novec, s katerim se vse plača, to je funt Sterlinga. Nu fant Ster-l-TCra nima. kakor v Londonu vrednost 20 nemških mark, ampak je vreden nekaj več nego avstro ogrska krona. Radi te male borzne vrednoiti in dragega življenja so pliče uradnikov v Johane*burgu posebno velike. Da ima sodni plačo 80.000 mark na leto ni nega, in tudi plače privatnih ne zaostajajo za gornjo svoto. Velik vojaški škandal v Italiji. ska parlamentarna komisija za roden nobenemu drugemu jeziku v Ev ropi, đočim njiho / natančen izvor Se ni poznan, a bržkone so Arnavti potorac starih Ilirov) mesečnike ali tednike bi mogli sešteti na prstih ene roke, a tudi od teh se ne more nobeden stalno vzjr-žati. Kako pa tuli ? S ji v Albaniji ni predsednik i skoro nič, a med temi, kar jih je, je več nič poseb-j italijanskih, nego albanskih. Nabral sem uradnikov bil tozadevno neke podatke, ki sem jih •pa zgubil. Ce se pa prav spominjam. Se Italijan-'do danes ni niti v Skadru ni ene javne preisko-? ljudske Sole z albanskim učnim jezikom! vanje razmer v vojski jč naletela na veli < Skandal, ki mu je pala kakor žrtev sama italijanska vlada in sicer z nakupom patentov na ubojno orožje. V zadnjem času % » se prijavile v Italiji tri osebe za oatent na novo konstruirano orožje m sicer na avtomatiko puSko Genovesi, na pištolo-r. petirko Glisenti in na strojno puSko Fiat Revelli. Vojno ministerstvo je odredbo 300 000 lir za poskuse z neuporabljivo avtomatično puSko Genovesi ter je ko-nečno radi nespretno sestavljene pogodbe morala kupiti patent na to puško za 700.000 lir. Istotako se jc ministerstvo tudi opeharilo s piStolo-repetinko, za katero je moralo plačati ogromno svoto. Nu posebno pikantne podrobnosti so s strojno puško. Vojno ministerstvo je razpisalo natečaj za strojio puSko. Ministerstvu sta bila predložena dva načrta, eden od topniškega stotnika Revelli-ja, drugi od topniškega vojaškega uradnika Perina. Stotnik Rivclli je bil prideljen arzenalu v tiresciji, da tamkaj poskuša oba stroja in po možnosti konštrukcijo dovrši. Nu. on mesto da bi bil izvršil nalog, je poslal izvestje, da stroja odgovarjata svoji svrhi. S tem je bila država zavedena zopet da je izdala na stotine tiaočev lir za nič vredne stroje. Stotnik je bil suspendiran in se vodi stroga preiskava. Niko Ninić Potem zaraoremo s. diti, na kakem kulturnem ni*d u *e nahaja prebivalstvo na deželi in po nedostopnih hribih notranje Albanije. Bilo je tudi med Albanci in jih je še danes rodoljubov, ki >0 želeli d^ign ti svoj narod iz stanja barbarstva, v katerem se *e vedno nahaja. A tu so imeli in imajo š«» zelo težko delo. Pod vsem je tu vera, ki ločuje Albance na tri dele : V raoha raedane, katolike in pravoslavne. Večina Albancev se priznava po imenu za mo hamedane, a v resnici se brigajo za mo* hamedove nauke le toliko, kolikor jim je baš prav. Velik del je katolik >v, a manjši del pravoslavnih. Tudi ti se priznavajo kakor kristijane bolj le na zunaj dočim so v svoji notranjosti še vedno oni barbari, ki so bili pred dvatiSočletjem. Ipak ta pripadnost k tram veram v veliko naroda. Pred sedaj s tremi grškim in arabskim Nedavno temu se je vršil sicer v Skoplju kongres Albancev, na katerem so sklenili da se imajo v bodoče vsi Albanci posluževati latinice, a bržkone preide še precej Časa, predno bo ta fcklep tudi dejanski izvršb n. Da je kulturni razvoj Albancev močno oviral stari absolutistični režim pod Abdul Hamidom in njegovimi predniki, je samo-obsebi umevno. Pa tudi mladoturki ne gledajo nič kaj radi albanskih kulturnih na rodni na i oviro za kulturni razvoj vsem so pisali Albanci do pismeni: latinskim, (turškim) alfabetom. „. . A11_ * prizadevanj, ki so istovetna z i-ilD8.ni1cl in Albanci, prizadevanji, ker dobro vedo, da so Al banci separatisti, ki bi se — brez ozira na vero — rajši danes, nego jutri popolnoma odcepili od Carigrada. Zato je prišlo že opetovano do spopada men m'adoturki in albansko in teligenco. Na eni strani tendenca za centralizacijo uprave, na drugi Stranj zahteva po avtonomiji, ki na j bi kenečno priredla do popolne ncodvisno">ti. (Zvršetek pride). Iz mojih balkanskih spominov. Naslednjega dne sem si ogledal m^sto. Skadar, glavno mesto Gornje Albanije, šteje okoli 40.000 prebivalcev in je — za turške razmere — dosti čedno mesto. Tu je sedež valija (sultanovega namestnika) in drugih turških oblastnij, konzulov ptujih držav t t. d. Skadar je tudi središče albanskega narodnega gibanja. Frančiškani in drugi katoliški redovniki imajo tu svoje šole, ki jih podpira Avstrija. Istotako vz-država tu Italija svoje šole. Zbog tega je seveda tudi italijanščina precej razširjena * v Skadru, kakor po obrežnih albanskih mestih Adrije sploh. Gospodujo_i jezik je albanski. Turški ne umeje nikdo razven Za zgradbo novega šolskega poslopja uradnikov in častnikov. Nasprotno temu v Vrabčah nad Št. Vidom pri Vipavi, polit, pa je poznanje srbskega jezika (kakor»em okraj Postojna, na 28.860 K proračunjena že omenil) muCno razširjeno tudi med Al- dela in dobave se bodo oddale potom javne samega ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela obsegajoče ponudbe 61. 1162. Solskn zgradba. banci. V vas. h okolice Skadra prebiva mnogo Sroov, a tudi redni stiki s sosednjo Črnogoru pospešujejo širjenje in pozn;ua: je srbskega jezika. Sicer je opažati korak za korakom konkurenco med avstrijskim in italijanskim vpli-v*om. Avstrija je zaščitnica katoliške propagande v Albaniji, k* jo podpira moralno in materijalno. Da Avstrija ne dela tega u verske gorečnosti ampak iz politi-š k i h razlogov, — to je na dlani ravnotako, kakor je jasno, da imajo italijanske šole v Albaniji po-IitiŠke svrhe. Sicer nima Skadar nič posebnega. Na javnih poslopjih in zgradbah, pa tudi na mošeji je poznati zapadno-evropski upliv, a drugače izgleda mesto kakor kaka velika vas. Turška uradna poslopja nosijo na sebi vse znake propadanja. Policija se nahaja n. pr. v poslopju, ki je precej p dobno skednju kakega nemar- . nega krnita pri nas. V šaršiji (trgovskem dtlu mesta) je sicer živahno življenje in vrvenje, a ker so zgradbe večim delom lesene, treba prebivalcem pač prav iskreno moliti: Bog in sv. Florijan n ,s čuvajta pred požarom ! Ko bi izbruhnil požir, bi ostali gotovo sami zidovi ! j je seveda j Kakor na Balkanu sploh, tu Ji v Skadru vse polno beračev. Srečava i se berač na vsak drugi korak; a berači) z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predloži do 6. maja t. I. ob 10. uri dopoludne. podpisanemu c. kr. okrajnemu šolsk. svetu. Ponudbe, katere morajo biti kolekovane s kolekom za 1 K, doposlati je zapečatene z napisom : „Ponudba za prevzetje gradbe novega šolskega poslopja na Vrabčah nad St. Vidom pri VipaviM. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbene pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij 5'/o stavbenih stroškov v gotovini ali v pupilar-novarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. C. kr. okrajni Šolski svet si izrecno pridržuje pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na vpogled pri c. kr. okrajnem glavarstvu — stavbeni oddelek — med uradnimi urami, načrti in sumaričen proračun tudi pri krajnem šolskem svetu na Vrabčah C. kr. okrajni šolski svet u Postojni dne 22. aprila 1910. Podpisani naznanjam slavn. občinstvu, tu vse: mlado in staro! Značlen za to:da sem otvoril znano gostilno beračenje in tam vladajoče razmere je po- * m M m mm M m ,?ri Valentinu", trst sebno sledeči slučaj: dva mladeniča, od začel pripovedovati da se oni druari ženi Srečal sem na cesti katerih eden mi je v italijanskem jeziku, in zato pro»i, naj mu kaj podarim ! Dal se ženinu par novčičev, za kar mi se je ta zahvalil ves srečen ! Vstopil sem v neko kavarno. Čim sera sei, že je bil pri meni gospodar, ki mi je izročil in prižgal smotčico. Tu j sem ovazil, da so imeli v tej kavarni na mizi, mesto vžigalic, žareče oglje v posodi za pepel ! Ko sem še pušil smotčico, ki mi jo je bil poklonil gospodar, je prišel siuga ter me vprašal, česa Želim. Naročil sc m kave. Na neki mizi je bilo več listov ; sami turfiki listi. Albanci dosedaj sploh še nimajo kakega večjega li»ta. (Bodi tu mimogrede omenjeno, da albanski jezik sploh ni so- Barcierct veochia štev. 34. Trčil bom pristna vina. — Dobra domača kuhinja cenj. gostom vedno na razpolago Za obilen obisk se toplo priporoča A. DEKLEVA Oglase treba naslovljati na Inser. oddel. Edinosti ulica Giorgio Galatti 18. Avt. civilni zemijemerec Kristjan Fertot Ima svojo pisarno o Trstu u ulici della Caserma Sten. 5, II. nadstropje. Priporoča ae ■'&vnema obfilnatva kot edini slo ven (ki i mljemerco. Svoji k svojim! Odšikova^a krojacnica Cene zmerna! žltula,!* Trst, Via delle Poste št. 12, I. nad. (ZRAVEN GLAVNE POŠTE) : Izvršuje vsakovrstne obleke: najnovejše mode (od 50 Kron naprej) in vsakovrstne uniforme. Naročbe se izvš'jo točno Delo solnida a © veiika klobučarna G. Doplicher Klobuki iz klobuče*iiie prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporij kap za potovanje in za šport. rm T2LST Corsošt. 34. m* om^e^mmmm^m^m^ mmtm ?ttr>mww amrei®^ -i- liulio Mtem -i- § TftST. ulica Giosue Carducci štev 23 $ z TELEFON Siev. 2i3 :: ; Kirurgijo orodjo, orlopedični aparat;. Sđoderei, aiuetn« roke m noge, burgije. Mini pasi, elastični In nogovle«. L'ic.Mro:erapeTtične pripravo, uptrati t* ■MBemaMMM«? mhalaeijo. zjzji/S/.jKjt&a&m. SKJ-AJ>Ik6JE potreS«ol£i za z&r«.* Fotvtbiolnc ;x |«bi tu a«f štev. 2 priporoča slavnemu oLČIns:vu svojo mizarnico. j Izdelajo »irJ:omtno, tudi ' NAJFINEJŠE POHIŠTVO Oglase treba laslovljatl na Insaratni oddelek „Edlnettl" ftaloga ta- ta taocem, vin, špirita, lUr«m< ia rasprodaja aa <'rl",,o in drobn«-- Jakob Forhiiuc, Tr^i Vla deliš Acq 3, nasproti Calf® C ^nirate Velik ir.bor frar^.na Chianti K »h. konjak, riz.a žganja ter poseboi pristni tropieor*t iliTOtree in brinjerse. Izdfiki 1. vrste, doiui U mitičnih krajev. Vsaka naročba takoj i?vrii. H* » pniilja «• po povzetja — Ouniki n« lalitev? '-v {ranko. — ]l««proca Farn8t0 ^^ yUi Um od-ikovani z diplomo na razstavi malih obrti, izvršujejo se obleke za gospe in sicer po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paletots, Blouses in plesne obleke. Cene zmerne. S irejmejs se gospice v poduk proti mali odškodnini Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST. ulica Barriera vecchia št 19 Gene dogovorne, m^ Plačilo na obroit Sprejme se popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema Prodaja igel, olja in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene iivaine stroie. GOSTILNA „Rndemo de Natal" 1 BST, Bčlvedere štev. 47 toči furla nska In dalmatinska t Ina kakor tudi L vrste PiiDtMoDifOTiifliios^ Domača kuhinja. Cene zmerne. f RIHARO NOVAK & C. | Pekarna in slaščičarna s i 1 prodajo moke KI iv trst — ulica f ah neto žt, 13 k Giacomo JVIonaro orar in dragotin^r v Trstu, ulica della Guardia 22 VELIKA IZBERA SREBRNIH IN ZLATIH PREDMETOV. — POPRAVE IN NAROČILA SE IZVRŠUJEJO PO NAJ-ZttERPiEJIH CENAH. Kupnje se »lato in srebro. izvršuje vsakovrstni brušenja Rodolfo Botteri brnsar, via Belvedere St 26 Velika zaloga rezilnih predmetov, britev, čkarij, nožev vaeh velikosti Vajenec, ki hodi po hišah, nosi devizo x mojim imenom. izborno in očno po nizkih cenbh m*- Tovarna cevi in cementnih ploSC, teracov, betona in artificijalnega kamna s zalogo cemenU pristiže jjnalco - Crst ulica Se n ServoJo štev. 2 Telefon 2M2. * Stran IV. >EDINOST c št. 121 Agro-merkur v Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8 podružnica Zrsi, ui. Stadion 3. Skladišče in kleti v £jubljam in trstu ■ B AGRO-MERKUR je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, druntvom itd. assr najboljši vir pri nakupovanju blaga. f UnMna gnojila, galica, žvelo- M^tffc^rffcS* t ML \WMJ\W & • krmilj, semena stroji in orodja H ViEi^FfiL • štajerska, istrska, da»matinska, dolenjska, gorišfca, vipavska zajam, pristna SIR~maslo ! Žita** moka~ olja itd. AGRO-MERKUR preskrbi sploh vsako blapro AGRO-MERKUR kupuje vse pridelke in isdelke. Cene najugodnejše I uhb Postrežba točna ! m ZAHTEVAJTE PRAVILA, CEN KE ! P0NUJA1TE SVOJE PR PELKE ! | i i IMiTM SIW>^iiinfrflMI'MWWHMMMrrarTT ............. Na~obrokeT'S!* Veliko Izbero «sr Na obroke! (zgotovljen, oblek za gospode in manuf. bfaga po Jako zmernih cenah JAKOB DUBINSKY, Trst, Barriera 34, II. n. Carlo Rssmann V odlik, prodajal. 0U0 TRST, ul. Glovanni Boccaeeio 4 mizarski mojster. Delavnica pohišLva. Sprejema poprave in poliranje pohiitva itd. Cene smerne. ALEKS. FRANC MATER - TRKT žgal&ica kave TELEFON 1743. IVaJboljftl vir xa dobivanje pe6-»r.e kave V_. ipm 8fc ReoiljiSće s 1000 kvadrat. ll^JOlil nib sefnjev z hiSo in vodnjakom, T«« na iepem prostom pri sv. Ivana. Oglani i se pri m. Josipa Vato vcu p. d. Bumba, sv. Ivaa itev. 1110: 841 Clnuonop B trgovsko ie<-brs«bo neporočen. OlUVelleb ieli pri« piti h kakemu slo*an-fttTKio podjetju kot sodrug na de£eli ali v me*tu z gIa%nr-:b, in produ;«! nico mrtttškiii prcHlmetoT ili Trn kovrstrih vencev \z urcetnib cvetlic perle, porcelana — Vcilka zaloga W voscemli sycc Pred* ja na debelo in dj'f>bno Velika zaloga praznih buteljk Trst, V/a delle Ombreile 5. Telefon 71, Romano I i. & Uf "* ™ 100.000 biteljk od Sampasjoa za refoSk Prodajajo in kupujejo se buteljk^ vsate i>T«te za refcSfc, Šampanjec, boidtaux. rensko vico. konjak, itd. — Veiika salama buteljk od poi litra in od eden ln pol litra. Damjane lz utekla spletene Prevzamejo se dopošiljatve na deželo. Kupuje razbito steklo vseh vrst nI- v: Mm ln izdelooalnlcG $iaso;Jlr]ey C. Olivo, Trst alica Geppa 16., I. nadetr. GlBSoUfji in HasM - Or^estroi-i zainjik notostj Prodaja — njaya — Poaojoje. UglaSanja in popravljanja. — Cene zmerne- DAln#m4nlio psrketov sprejme v trajno delo rOiagaieiJtJ lTfln Primožič Keka (Kavarna) Fiume. 7i9 Humbert Hanak Trst, Via Benedetto Marcelio št 2 priti vogal ulice Tigor izdelovatelj biljardov prej uslužbenec svetovnozuane t\Tdke Seifert i a sinovi na Dunaju. Sprejema po najzraernejSih cenah vsako • vrstne poprave biljardov palic in igralnih miz ter vsako mizarsko delo zt kavarne in zasebnike. Delo se z vrši točno in solidno. Jfiichele Zeppar, 7rsf, ul. S.Giovanni 6 in 12 TELEFON štev. 11 85 s BDflrnžiiicB v Zailn — T ---1 - J_: > L -j ^MMj^ m, ■ lil. »TjWr7 " j:___ *r71 " \ ' ±.......; IJ .1 I n M* Ii lastnega izdelka. Edino zastopstvo tovai. niajoličnih peči: Cai J Mayer*s SObne, Blansko 3zbera plošč za stene kakor tud za štedilnike. Mitjellc. pedl IzdelaM- za trajea ogenj, apurab^lvo tadl na pila. BOB Najbolj varno naložen denar — jo v slovenski — Mestni hranilnici ljubljanski PO m o = o- 3 5 O 1 £ S s o 55 c __ > *> KO O; V — C- > "S "O -t o cm 3 F Sr & 3 ca SC f% 3 c Stanje hranilnih »log nad 37 milijon« kion, = Rezervni zaklad nad 1 milijon kron Za varnost denarja je porok zraven rezervnaga zaklada mestna oblina Ijub-Ijanska z vsem premoženjem in "vso""švo}o~davgno močjo. V to hranilnico vlagajo Sodi SfrT~de nar ~m I a d o I etn ihotro k in varovancev ter župniSCa cerkveni dena r. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4 lfA°f0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem n« zaračuni. Denar se lahko poSiija tudi po poŠti. — Sprejemajo s« tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denarf ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 5«/0 obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj l/4°/0 na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče. — Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica ljubljanska izdaja lične domače hranilnike. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi kreditno druitvo. nESTHfl HRANILNICA UOBUflNSM je v lastni palači v Prešernovi, prej Slono? (Elefaotovi) ulici št 3. J