OSPODAR LETO 1933 8. MARCA STEV.4 Kaj bo z našimi češpljami? ' Na to vprašanje je prav za prav ; lahek odgovor: Ne bo dolgo, pa bo to sadno pleme popolnoma propadlo, če se nemudoma ne zganemo in odločno ne ukrenemo, da se ustavi kuga, ki je prišla .nad nje v oblaki češ pij enega k a -p ar j a. Ker bo vprav sedaj ugoden čas t za uspešno zatiranje tega hudega in nevarnega zajedavca, ne bo napačno ako spregovorimo o njem, o načinih zatiranja in obrambe. Češpljevo drevje, ki ga izsesava ka-. par, se pozna že oddaleč po tem, da je | črno kakor bi bilo vse s sajami prevle-; čeno. Če sedaj, tale mesec bližje pogledamo tako češpljo, vidimo po vejicah vse polno tistih znanih kapic. Toda te kapice so popolnoma suhe in prazne, kvečjemu' najdemo pod njimi ako jih odluščimo, nekoliko belega prahu Kje pa je zajedavec, dit ga ni videti? V zimskih skrivališčih, v razpokah pod lubjem, pod mahom je skrit; celo noter do korenin je 2ašel čez zimo. Pa preden bo minil dober mesec dni, bo prišel na dan in se bo preselil v vrhove, kjer bo nadaljeval svoje, ga češpljevo drevje tako pogubno početje. Bister opazovavec ga lahko vidi, ko bo v velikih trumah ali sprevodih lezel po deblu in vejah navzgor. Sp to dobro vidne rjave živalce, ki se rnzkrope po drevju in-na primernih mestih, najrajši na drobnejših vejah in vejicah, zabodejo. svoj rilček v nežen lub do spodnjih plasti (do kambija), odkoder izsesavajo drevesni sok. ■ ■ - ■/ »v- In upfav v tem trenutku, ko se kaparjeve ličinke selijo iz zimskih skrivališč, je najugodnejši čas, da jih zgrabhno in uničimo. To bomo skušali izvesti ria dva načina: Najprej treba češpeljnjake temeljito o s na žiti in pretrebiti, . potem pa osnaženo drevje v živo obdelati z arbo- r i n o m. Vse staro, napol suho drevje ven! Potem ven vse pregosto drevje:, ki zapira solnce in zrak! Kar ostane, pa te-meljitb osnažite suhih in pregos|ih vej, mahu, lišajev in raznih zanemarjenih izrastkov! Vse drevje, ki ima slab Vrh, p o m 1 a d i m o, to se pravi: vse glavne veje za polovico ali pa še, bolj skrajšamo, da se na novo obrastejo! Pri tak^m temeljitem trebljenju se nabere ogromno vrhovine, ki jo zvlečemo nekam na stran iz sadovnjaka ter jo sežgimo. S tem uničimo že silno množico kaparjeve 2alege. Ko smo s tem delom gotovi, tedaj v roke primerno drevesno brizgal no ali prš ti ko, (naj boljše so samodelne na-hrbtne ali pa prevozne) in temeljito p o -škropimo češpljevo drevje od vrha do tal z 8—10% raztopino arborina, (na 9—12 litrov vode 1 kg arborina). Pa še nekaj je nujno potrebno. Ostalim, na opisani način obdelanim češpljiim je treba priškočiti na pomoč tudi s hrano, treba jih je p o g n o j i t i. Hvaležne bodo za gnojnico, hlevski gnoj in umetna, gnojila. Tudi apna jim gotovo manjka. Odločno povdarjamo, da bo svoje češpljevo drevje rešil, le tisti, ki bo nemudoma izvršil, kar svetujemo. "Vsako odlašanje je usodno. Drevje gre h koncu in še par let, pa bomo ob češplje, kakor so bile ob rije obširne pokrajine Srbije, Bosne in Hercegovine.' Nevarnost je pa še ta, da bo kapar napadel tudi drugO sadno drevje, ko' mu bo zmanjkalo češpelj. Še celo gozdnemu drevju v sili ne prizanaša, kakor kažejo skušnje tudi že pri nas. Kdor bo zamudil sedanjo ugodno dobo za reševanje češpljevega drevja pred kaparjem, tnu potem do jeseni, dokler bo drevje zeleno, ne bo mogel doživega, ker potem ko drevje ozeleni, ga ne moremo več obdelovati z arborinom tja do novembra^ ko se zopet ospe. Kaparjeve Ii* Činke, ki bodo prišle iz zimskih skrivališč, se bodo razlezle po drevju, aprila meseca se bodo levile, potem se bodo na primernih mestih po vejicah za stalno prisesale. Noge in tipalnice se jim bodo posušile, hrbet se jim bo preobličil v luskinasto kapico in pod to varno streho bo zlegla vsaka samica po več sto jajčec, (nekateri raziskovalci trdijo celo, da jih je par tisoč), sama bo pa potem poginila in se popolnoma posušila. Takole proti koncu junija bodo začele pa lezti izpod , vsake kapice stotine silno majhnih mladih, u š i c — kaparjevih ličink, ki bodo na gosto zasedle spodnjo stran mladih če-špljevih listov, iz katerih bodo potem izsesavale sok celo poletje noter do jeseni. Na jesen se bodo levile in se bodo šele potem, ko bo začelo odpadati Ustje, podale k zimskemu počitku. Z vsako ličinko, ki jo sedaj zatremo, uničimo več sto mladih ušic, in obvarujemo češpljevo drevo pred več sto zajedavci. / . H. ž ■ Žzdr. Hugon Turk: Gradbena snov živalskega telesa Iz vsega početka obstoji snov živalskega telesa iz ene same celice ali stanice t. j. malega, prostemu očesu komaj vidnega mehurčka ($), in vendar je to že nekaj celega, zato ime »celic a<. Treba je le še oploditve te osnovne celice ali »jajčkac in to zopet le po eni sami celici drugega spola (' " .• " . - . v • Gnojenje vinogradov Vinogradi danes slabo donašgjo koristi, ker so cene vinu prenizke, vzlic temu jih ne smemo zanemarjati, ker bomo pft^m imeli njimi večjo isgubp- nag njih obdelava preyeč »tape, tedaj 39 bolje, da slabše nasade kratko flpusti«io, dflbre in ijilajSo i rte pa tgm bolje obdelujem«- Plasti je skriti w dobro gnojenje, k« ji i od leg«, je odvisna »e «1110 količin«, ampak tudi kakovost pridelka. Močno gnojen M hkrb-no negovan vinograd pam več. in fmljgega vjna, pego dya. slabo oskrbovana vinograda .„J ......... Najnavad4eif0.in tiicij jiajbplišo gnojenje frfc je gnojenje, s hlevskim gnojem ali e kompostaje pa obenem naj-drav-jc. hlevski gnoj ali kompost je treba namreč od daleč voziti v vinograd in ga tam raznošatj aH celo nositi. visoko gori v breg- To pa stane mnogo celo vinogradnika, Jri sam s-syoj<> družino opravlja to delo, Se mnogo vpc pa tistega, ki. mora za vsajen delo v vinogradu najeti tuja delavce, ali pa celo kupovati hlevski gnoj. Taki gotovo ne pridejo ua svoj račun. Prej se jijij izplača uporaba umetnih gnojil, čijih prevoz v vinograd ip prenos h trtam je mnogo penejši. Toda povdariti je treba, da brez hlevskega gnoja ali komposta ali. zelenega gnojenja v vinogradu ne moremo dolgo gospodariti. Hlevski gnoj, ki smo ga po "možnosti že poleti zvozili v vinograd, kjer na dobro stlačenem kupu čsjka na zakopanje, je najbolje že jeseni podkopati. Ne smemo ga pa, kakor sc se večkrat vidi, zakopati naravnost k trtnemu deblu, ker je tam le majo korenin, ki srkajo lirano, ampak po vsej zemlji okrog trte, kajti tam so tiste koreninice, ki črpajo hrano. Če tega dela nismo mogli izvršiti jeseni, tedaj storimo to ob pomladni kopi. To isto velja hidi glede podkopavanja komposta, ki je ravno tako izvrstno gnojilo za trte kakor hlevski gnoj- Obe gnojili namreč ne dasta samo hranilnih snovi za trta, ampak zboljšata tudi zemljo v fizikalnem in bioloaičneni pogledu; to pomeni, da se z njimi zemlja zrahlja in postane bolj topla ter poživi delovanje hukterij, tistih živib bitij, ki imajo nalogu v zemlji pripravljati hranilne snovi . (& rastline/ Umetna gnojila so se v vinogradništvu začela mnogo pozneje izrabljati nego s? poljedelstvu in Jtfgyujš§yu, To pa iz enostavnega razloga, ker se njih ,l|čifl$k le malokjc pojavlja že v prvem letu iii že tedaj popolnoma 'izplača gnojilne stroške. yšpe}i gnojenja trt z U.met-/ niflii gnojili pride do popolnega izraza šoje; v. drugem letu in .poante,ic, ko vpli^ vajo- gnojilne snovi na razvoj zaroda in kalii i^osf grozdja. ! Četudi Se je dolgo si|jatralo, da .je ,vza trto edino uspešno gnojilo hlevski 'gnoj, so vendsjr umetna spojila kakor nSldšr za vinograde,^J)ose»no -fza nne v . oddaljfnihv-iu -stimiH) legah, kaijiorv se da sprŽvili hlvvski gn^.j samo z velikimi s t rogk ti-,;' Kri ofr>ziik-' 'T^ič i inall,-«- bo k maj u ugotovil, koliko .ga .-itane gnojenje^j; : hfe^skim in koiikb- ž': umetnim gnojem. M, tega ra^ldpi vinogc^d».ik-i tudi pri sačeli z ppoiabo iHUetiBb gnojil pri trt.%, ko so dognali, koljifl) ' ceneje z njimi izhaja jo: Ker- pa imaifee vtičjte število uinetftih giioj.il, je nmest- ■ no, , da podamo vlnogradiiikojn kratki navodilo,, s kaferimi gnojili in*kako uafj z. njimi. gaojijVi- tetam. predani,•'••^povdafini še enkrat: ..iii , nraVilno trositi' untetna gnojila samb , okrtjg trsa, ker se tam najslabše izkoristijo. Trositi jih je po vsem viitogtadu,'1 kajti povšOd imajo trto korenine, ki vsr-. kavajo hranilne snovi« Najboljše je tudi giiojila pr-dkopati, da se dobro zmešajo z 'Zemljo, tedaj- ne laže razkrojijo M prej začno delovati. Samo Čilskl: stflHer je, iz- i .jema ker se lahko topi, zato ga trosimc pO vrhu že okopanega vinograda. • Trfa potrebuje -za svoj razvoj r-tiri hranilne snovi: dušik, fosfor, kalij Ih apno. Sišer je pa aktom na rastlina,' ki 'uspeva tudi na slabših zeinl.joY}čna količina od fosfa);- zelene liste. Ob pomanjkanju dušika je njh gnojji: — če hogpnjo ipietf sladko \idcti trto zaRfknjpTia: fosfor pospfšdjc grozdje in 4qbrq vino, tedaj ne moremo dozorevanje lesa, daje krepke pjisflilfe, (shajati, brez k^Iijeye gjjljL vpliva pa prayilnp ua$)ia\ijanje zaroda '4puenq gnojilo je najboljše zqmo in na soritev grcedj^ Jiali} deluje pri q>pw, če pi v vinpgradp! jsepnlji s^rai „tvorbi škroba v Jisfu in sladkorja v dovolj apna. Dobro nam služi tijdj lapor grozdju jer posppsuje ijpfjtev. Grozdje in fino zmlet apnenec, '"!• gnoj epih .s kalijpjn do Si^stofo. Tu je \ na kratko padanili nekoliko j^jltfrtnilo. bfl^1 " nrmrrA ja." i'-.ftn.i-mm:^»r1, t'- i, ,] ."1 . i ~ _ .. t.. L ' 1 ___*""___fj » ■•;"» -T)-' KSf jr^ « ' •- ^ - f^JJJ fZ—fiT J; vj.--T---7 --»• I • ;; kajuMsM^ofUer, ,ppnini.miMk Jpl ro-,„.Tl»h«fin|iiajiaferjh. ..... zfw moka. Čilski solitec, je-i^pgti^),',,; le.■jdoj>i» vinu ,.se prodajo-, po primerjati ^ . lahko topljivo mejilo, ki ga 'je tr;>%ti" ceii. po slabših nikdo ne -povprašuje.J -5 P" /' -m /cmlje, ko, trto že ..dganjaj"/. £ ■■ - ; , ; M 9 jf .-/.a današnjo rajnem j« io giiQjit(>^rfe-,,. $*© Sp O d 0F S fg e\V®Si f •'-"drag'.'- Cenejši 'in annrni dušik; ki Bas ■■'■ m • ■ A:-a ■ ■•" i v y: ; ___^ 'j Xi ** ' —" J"'___***____ ___tj^C_____ .bolj poat.-i. toda Rj^n pčinek »c- pozna fant'višek križe" Poročilo pravif da M ino- se |>Q šestih 4p-p$n$ letih- Ža sjjomJa- gole pričakovati hitrega izboljšanji!, ven-p: (lanfka gngjeuj^, kjen p|? %eljmo hiter ^ dar-je nujna potreba, da se spravi v "red | učjpek je U3jpiik]aflnejse; gpp.p|o ^lski denarni trg, k; bi se kmalu izboljšal; če bi soli te n Tjldj za.rojade trte; £1.1 m trshice se vrn-ilo zaupanje v denarne zavode fh v fe ;je to gnojite najboljše." ,•:* " javno gospodarstvo. I^osebno padc. v oči | Fosfatna gnojila, iinamo: tudi tri: Veliko nazadovanje prometa ha defiarhih »umrfosfat, ki vsebuje lahko topljivo borzah, ki je znašal leta 193\ še 5837.3 [ Fosforno kislino in hit.ro' deluje, Thopia- milijdne" Din; padel",pa v letu 193«nia '' " Hindro, ki- je' sicer težje-topl|ivia, 1144.2 mil." C)inV Ta padec je jja pHptso- loda za trte hajpfikladhepa, nji'gostna vatj odredbi glede polaganja dolgov na i ' Moka, ki ji- je -s učinkovitosti enako- vezane račune, pri Narodni banki in raz- l | vredna. Če hočemo imeli hitru delovanje. -111171 ktjringom. «: Čhner je znatrto nazado- * loda «W»« za "eto, vzajnemo šupei? . vlfla kupčija % devizami^ Tudi na trgit fosfat;- za večletno? delovanje pa nam kapitala še je-iraanjšSl promel, ker je bilo i 5 ?!ufj najbolje v Th<*masova: žlindra ali : lani*ustanovije?nflj ggiio 3r deihiŽklfi druži ' v kostna moka. V doniačih tv-ornicah izde- z glavnie:o f)8,p mi1j. I)iii, leta M31 -4-3 ; kijento snperfosfat ia kostno moko; uva v i glav4iic» llfl.JB mfli. Din in leta 1930' /ati pa moramo ThoniasoVo žlindro, ki celo 82 z'glav"fiicto 2T1.I'"tml^ Dfn. Ravrio- - je /.iradi tega tudi precej draga. I'. 5 tako je padlo pia^čunjc glaviviCe od 88 , Kalijeva gnojili ki s« pri na^ |x>: ' družb za 35P.6 mfli Din leta 1930 na 22 : ;«nana so \ lt debeli voli 3-^4 Din; poldebefi -1:50^2:50' kjec je sedaj v zalogi samo se okrog 500 Din, Vprežni voli 2.75-3 Din, RlaVhe .' vag^ vma^ kar^j« Mo vsako leto se krave debele 2-3.7? Din, plemenske kra- ob trf ^ ^ tamosnJa ve 1.25—2 Din, krave-klobasarice. 1-1.50 zmanjkala, tedaj bodo tud, nasa prej sla Din, mlada živina SiSO-^ Din, teleta 4: v Pro?le .... . ___.. , do 5 Din. Prodanih je bilo 209 glav. ' r SHm,,»sk* ^^ P°?va sboro P°v" | Mariborski prašičji sejen.: Na zad- «4 ^"»manja m povpraševanja je prav „« t«;-«, M mi^caImIi im ^ malo. Cene se držijo m so ostale nespre- ^iZ^^Jm^ | ^ v nah: Mladi prašiči 5-^9^fednov. stkri. po skr doiinr se nekoliko zan.majo samo za, 120—150 Dih1 3—4 mesece 25&3o Din i preprodajo letnika 1933. Na Ceskem je 5-^7 Zif-ffl^EF let?jkar3Apo T'il° cev, 520-570 Din; i*leto 800^1000 Din; if^ ^31-4.^Dm za.kfr 1 kg žive teže 7250-8 Din, mrtve teže £ Nem&j. 55-67 D.n najbojse po 73 10.W-11.50 Din. Prodanih je bilo 76 Dm> V Ahgl.j. letnik 1932 po 20-30 D,n; prašičev v Ameriki Je "rez kupčij m cen. Zanimivo g Ljubljanski M« Prvi * ^StK^* * jem v mesecu marcu je bil živahen in prp- ^ m«« u«™ dalo se je zlasti mnogo volov. Prignali so nn7_n sejmarji 235 konj, 105 volov, 23 krav,-10 nazno telet in 28 prašičkov za rejo. Izmed teh g Zbiranje podatkov o stanju setve, je bilo prodanih 50 koiij', §2 volov, 10 Kmetijsko ministrstvo je odredilo, da bo- krav, 7 telet iri 20 praši&fiiv. Cene za kg do baaske uprave potom svojih okrajnih žive teže so- bile naslednje; Voli IŽ po 3.50 kmetijskih referentov zbirale poročila o do 4.25 Din, II. po 3—3.50 Din, III. 2-50 stanju posevkov, To pa zlasti za pšenico, do 3 Din, krave debele 2.50—3.50 JDin,;:' ječmen,, rž, oves, repo, lan, fižol in mak. klobasarice 1—2 pip, teleta i 4r-5 Din. V teh poročilih inora biti navedeno, kako Cene za konje so se gibale od 300 do 4 vreme je bilo pozinn in v koliko je vpliv tisoč dinarjev. Prašičkov za rejo je bilo valo na ozimino. Na podlagi teh poročil malo in so zanje plačevali po .120 do 180 b0«10 banske uprave sestavile preglede o dinarjev za prašička. stanju posevkov za posamezne banovine - , . - . .M-; ; ; in jih doposlale najkasneje do 10. aprila r .; lrgovina t kmetijskemu ministrstvu, g Vinsko tržišče. Vinski kupčija je v g Zvišanje avozaih carin za jajca in naši banovini še vedno na mrtvi točki, sir v Nemčiji. Našemil izvozu jajc grozi Vinski trgovci so se že. jeseni založili z huda nevarnost. Nemška vlada se je mi- blagom, ki pa gre bolj počasi v konzum, nule drii bavila z vprašanjem carin na sir Kar se proda, so le manjše množine ce- in jajca in sprejela predlog ministra za nenih vin. Sklenjenih je bilo sicer tudi prehrano in kmetijstvo dr. Hugenberga, nekaj večjih kupčij po cenah 2, 2.50 in 3 da se zaščiti nemška proizvodnja. Priza- »v 31 deta ministrstva so dobila pooblaščen je, da izdelajo novo ureditev uvoznih carin na sir in jajca in pri tem upoštevajo položaj trgovinskih političnih odnošajev. — S tem v zvezi je tudi prekinjenje pogajanj o novi trgovinski pogodbi, ki so se pred kratkim začela med jugoslovansko delegacijo ter zastopniki nemške vlade Dne 5. marca t. 1. je potekla sedanja jugoslo-vanska-nemška trgovinska pogodba Pogajanja je prekjnila nemška delegacija, ki je izjavila, da ne more prevzeti nikake odgovornosti, ker še ni znano, kakšna bo nemška zunanja politika po volitvah. Pristal je na nepogodbeno stanje v trgovinskih odnošajih med obema državama. Pravni nasveti -b t Služba cestnega nadzornika; F. 0 V. Vložite prošnjo na bansko upravo. Davek. J. T. S. Zvedeli bj radi, koliko davkov vaen je predpisanih... Kam j« treba obrniti? — Na domači davčni, upra^ . vi vprašajte. Gotovo vam bodo pojasnili, ker ste upravičeni zahtevati takšna pojasnila. . ,;v» - p';.; Nezakonski otrok. J. B. M. Sami pišete, da vam- je sodnik povedal, da inorate nezakonskega očeta tožiti radi priznanja očetovstva v xBelgradu. Havnajte se po navodilih sodnika. Tožbo boste lahka dali v zapisnik tudi pri domačein okrajnem sodišču. Dediščina v goldinarjih. M. K- O. Leta 1915 vam je bilo prisojeno par tisoč goldinarjev dediščine in ste za ta znesek vknjiženi. Vprašate, če lahko zahtevate, da se vam ..dediščina izplača V sedali ji vrednosti. — Zahtevati morete le izplačilo v razmerju eden dinar za štiri .krone; ali dva goldinarja. Kazen radi obrtnega' prestopka. M. M. Ker ste izvršili neka mizarska dela, ste bili kaznovani.. Culi pa ste, da kdor .plača; kazen, sme tisto leto izvrševati manjša , dela. Ali je to resnica? --- Dokler nimate obrtnega.dovoljenja, po poetavi ne smete izvrševati obrti. Prošnja za vstop k vojni mornarici ali avijatrki. N. N. Iz vprašanja ni razvidno v kakšno službo pri vojni mornarici ali avijatiki želite vstopiti in če ste žie odi' služili vojaški rok. Zato ne moremo loČnO odgovoriti. Najkrajše bo, če se obrnete na vojnega referenta pri okrajnem na-čelstvu au ria komando vojnega okrožja. Steza v gozdu. L. B. E® del steze preko vašega gozda . uporab! jajo drugi posestniki že iz pradavnih časov, drugega dela pa niti ne 3Č Itet. Vprašate, če bi mogli stezo, zajjreti. — Sairiolastno zapiranje steze je nevarno, ker 6i tako nafropljete tožbo radi motenja posesti. Bolje bo, da vi tožite one posestnike, ki hodijo po drugem delu steze, da so dolžni priznati, da nimajo služnostne pravice hoje in da so dolžni to hojo opustiti. Taksa, notarska nagrada. F. V. B. Tz vašega dopisa ni mogoče uganiti, če je taksa, ki ste jo plačali ob prevzemu posestva, pravilno odmerjenša. Stopite na davčno upravo in prosite, naj se Vam razloži, kako se.vacn je taksa odmerila. Tudi notarske nagrade ne moremo na terii mestu ocenjevati! Notar šine za svoja uradna dela računati in jemati nagrado po. predpisani tarifi:-Če ne pristane stranka na nagrado, ki jo je računal notar (ker se ji zdi previsoka), sme notar ali stran-ka- zahtevati, da naj odmeri to nagrado okrajno sodišče rta sedežu notarja. Zoper odločbo okrajnega sodišča imata notar in stranka pravico do rekurza na okrožno (deželno) sodišče, ki odloČi končno veljavno. ' Pot po dvorišču. F. K. S Vi bi radi zapeli pot po dvorišču, sosed se temu upira. Ravno tako se upira podaljšanju lesene stavbe, češ, da raia oc tam pot. Kaj bi bilo storiti?'-— Vsako šamolastno * zapiranje potov je nevarno, ker si lahko nakopljete tožbo. Kar se tipe podaljšanja .:' stavbe, prosite pri županstvu za stavbno dovoljerije. Sosed bo pri krajevnem ogledu lahko stavil svoje ugovore proti podaljšanju stavbe. Ako so ugovori zasebno pravnega značaja, -bo županstvo soseda zavrnilo na pot pravde in vas bo moral tožiti. V tem slučaju bo sodišče odločilo, kdo ima prav. Tožba za možev dolg. R. K. H. Mož je napravil pri trgovcu.dolg, ki ga je le deloma odplačal. Ker.mož nj mogol dalje odplačevati dolga, je trgovec tožil ženo in se je vknjižil na njeno posestvo. Žena • i vpraluje,;.. čfe se je trgovec upravičeno brez njenega dovoljenja vknjižil na njeno posestvo. —• Trgovec se je mogel vknji-žiti le z dovoljenjecn vknjižene.ga lastnika, ali pa na" podlagi pravomočne sodbe v izvršilnem postopanju; Žena bi, bila morala, j.pravdj, ugovarjati in skušsti doseči. da še tožbeni" zahtevek proti n.iej zavrne. ■ 'Če-'seK je' pa tožbenemu zahtevku ugodilo, se tudi izvršbi ne bo mogfa ušpe- .. šno upirati. — Dalje vprašuje žena, če tnore preklicati dovoljenje, "ki ga je dala za vknjižbo terjatve, drugega upnika. — Dovoljenje se ne' da preklicati. Nojpa-metneje bo, da poravna' dolg. nakar se bo terjatev izknjižila. Ako leži posestvo v naši drŽAviinjelastnik kmet, se zaenkrat vsled navedenih, dolgov ne bo moglo prodati na prisilni dražbi, Zgradarina očeta t 9 živim! otroki. J. F. P. Kot oče devetih živih otrok imate pravico do oprostitve plačevanja vseh se- posrednih davkov,'doklad. ako vas predpisani davek' v včjHi davčnih oblikah no znaša nad 1000 dinarjev. Prometna ,vrednost v kupnih in prodajnih pogodbah. A. L. š. Po zakonu o taksah se ima v kupilil). in prodajnih pogodbah glede nepremičnin navesti zaradi, plačilu, ukrše, poleg kupne, ;eeiie še prometna.?! v*odJi<)st^. ki 30 'iiiia. stVar v trenutku. ko so sklene pogodiig. Se iircfin^t-g vrednostnimi navedena, sc snjatra, da je : kupna cena iiavedcna kot premiethu vrednost. Če. se je navedla "manjša . cfna. ka-ki>r je bjla V resnk-i. ima to. Iajiky za po-j.' godbenike Jjaztiisko posledico p6 mksnečn Zgkonli. ^ : iiseljevaiije. L.-P. T. Vpraša te. j kakšne so čazjuerd? v! Ju/hi Srbiji radi naselja- ; vanja in kuni se 'imate obrniti radij do-_ delitve . zemlje. Vse tozadevne: ihfor- " maajje dobite pri Useijen<3jf®|n rijatu v Ljilbljoiii, Nfikfbšičfvii;; e($itu;. pu-lača- Delavske z&ornice, ; -k i y J Sumolastno premaknjena mejil. J. B.' B. fceta 1928" sta Jsoseda-Čnej asašp&.razliSi-C no tfalfe določiti ftnejo?V%ozdu po »efefje-« mertu-ter to mSjo la.di..-prizmtlfj. Medlem!* je ejio povsfeetvoi., bikr jitodano. drugi1 sosed :je pa ffmrl, .kupec" posest m ji' začelž sekali^ prolio! nteje 'V škodo iledolctuik otrok umrlega; posestnika. Kot varuh .ste nadtfljoo sekanje zabranili. Sosed pa je-; sam pdklicttl zechljemerc-a. ki tje-.določil-; novo mejo zti'3—4 111 V škodo posestvu nedoletnih otrok*.'Ali je.ta meja veljavna. — Veljavna je le 1. 1929 v sporazumu obeh liirejašev po zefnljeuiereu določena meja. Sedaj enostransko določena frieja ; ni za mejaše obvezna. Samovoljnega", me- . jasa lahko tožite na priznanje j. 1,929* določene -mjejo in 'tia- odškodnino!*,za pHroico mej? pčisekana drevesa.'"-^ Scved^t, 3fc£je 1. 1929 določena iiiipja poctu^i nevidifetlin nepoznana, pdtem bo potfpbno dmv S&-inejičehje. RT ga ofjr3W "i«lhikr= ato^Ši? """ mejaša sama He sporazumeta. * • Mučna zadeva. Si Ne%i nežado- v^ljnež — zadtugaj: jš ovatlil nfrllcij^ češ. da ftoslofodja. zadmi^p nrivqdil knjjge v r Stili- in da Ses je iu; ulcrenilo' proti prijavi j 11;;. ^ "Svetujemo cele najbolj pripraven pesek za zidanje, vprašate, če a:nete kopati tu pesek in g& po produ in vaši partoeji izvoziti, kljub prepovedi, soseda. — Ne. Pesek, ki ga na-plavlja voda neopazno k bregu, pripada lastniku brega, toraj ima v.«Jak le na koncu svoje parcele pravico do tam naplav-tjenega pesku...Se motate pač s sosedom spornzujnoti! Sporne poti. M. L. Kupili ste pred tremi leti ppserft«), nii katere:n'si takrat , hihce! ni lastil pota". .Se8aj & pa sOsed lasti pot prčko travnika in po gozdvi in )wn zahranjuje .pot :^reko dvorišča- za .vas?- hlev, — Svetujemo vam, da vprašate vašega pocestnega j>rsjinika. katera pota je moral 011 sosedu 'pustiti, "oziroma kakšne pravice je "on imel preko sosedovega dvorišča. Če potil niso vfcnjižena v zemljiški knjigi, potem "šl je sosed pripose--:s|yoval vo/iijoi preko travnika, če jo je » 'inemoteno ikozii 30 let' Izvrševal. Ravno tako ste t$li .jvi priposeetv^vhli pravico '; hoditi po sosedjpvein dvorišču za vas hlev. ! če j« jc. vaš prednik t. vatpi vred ie 30 2 iet ijjvrJav«!. — če se ne morete sami ' sfiora«uhieti:,s ^cmedOm, prosite za posre-(Itjvanjč. /ufKina. f » SjJosojBn. mlin. t P. Leta 1928 ste ^jmeltod^-sosiKhi sposojeii mlin za sadje na 'vašem hlevu. Ve led požara v vasi je pogorel vaš hlev, kjer ste, imeli spravljen .nlim Sftdij vas sdsed terja za povračilo. ..Vprašate..če., ste dolžniršfoodo vrniti v de-^narju ali pa kupiti drttg mlin. — če.vae je sosed terjal za povračilo mlina pred požarom, Vi;ga.,pa niste vrnili, tkao da je ntlin- ostal pri vas ih po nesreči zgorel, fibtem ste vi dolžni- povrniti sosedu vso škodo. .Vrniti morate sosedu ravno tak mlin,, odnostfo plačati v denarju, kolikor liii izVedenci tak mlin ocenili. — Če vas sfseil ni,terjal,jpred ijjožarom za povračili ntlin« in sami1'niste Zakrivili jx)žarXi, ix>fein iriora škodo' vsled tega nesrečirega' shirajo trjjeti- lasttiik tnlinn sam. „_ 4 Vožnja na„prošnj^. A. J.;'.C- Imeli .ste zgn^inar^tfo nji^^ plefco katere je sosed, t I a. tir......— javite dr5. pravdništvu r33ifn4'mer$> žtffi oviidBe.. -4, Čg pa|fte jife^rtJani.Ma je' vse laSnjivo Jn Jizijiifljcno, ;-poiem Tahffcj pVl javiJe^a tožife tafli |dSveW; Ta.'tožpi z^BtSr«, v 3 mesecih • oži dne. ':ko. 6te /.it kleveto zvedeli. o f % ." i SPeSek iz Sa.ve, S." % ObvSaVi, se. nitim j a več parcel, ki končajo' V Savi, med njimi tudi vaša. Ker. je ob Koncu sosedove^par- je bi jej brdz ,šk«fe in za kar je prišel v^a^ili, kosil. Sedaj to zanemarjeno pjjrcclo zoralij-s«scovefte n^dajjnje. vožnje. ,Uipamo; da; se« s sosedom sporaziimete ža ' primerno' odškpdnino ia: vožnje.