Stevk—number si. [I TRI MILJKRDE DOLARJEV ZHASA PRVI VOJNI RAČUN. »"ssr-r^ur0 VOJAKOV V DVEH LETIH. PRELOM Washington, 5. »pr. — Lansing ; e danes uradno potrdil vest, da Jo poslanik Penfield pripravljen na odhod U Dunaja. Položaj med Ameriko in Avstrijo je telo doli-katen. Washington, 5. apr. — General-koa»ttl Wilbur v Genovi poro-L ds is bil včeraj potopljen ne-££ ameriški parnik "MI* ST. Med B3mi mornarji je Američanov. Vsi io ie reiili. apr.—Ministrski prednik libot je danes v poslanski ornici naznanil, da §o Združene riave pripravljene sa vojno na ani »vernikov. Njegov govor > povzročil veliko navdušenje, afriškemu poslaniku Sharpu, ki , Mdol na galeriji diplomatov, je wnica priredila velike ovacije Washington, 5. apr. — Vlada je anes naložila kongresu, da ne rndouia dovoli tri niiljarde in tiristo miljonov dolarjev za ar nado in mornarico. Predložena e tudi naredba za pomnožite v noštva v mornarici na 150.000 nož in mornarsko pehoto (mari ie corps) na 30.000. Od zahtevale »vote namerava vlada izdati 2,930,000.000 samo za armado. Vojni department je izdelal na irt za splošno in prisitao vojaško ilužbo, katerega bodo predložili kongresu čini bo »prejeta vojna resolucija. Po tem načrtu milijo izvežbati dva niiljona voja ov v dveh letih. Kukor hitro bo lačrt predložen, bo tudi objavljen v podrobnostih. militarist.i na delu, da pridobe predsedniku zu obveoio in splošno vojaško dolžnost. Kflpital'iwtizlili dnevniki poročajo, da so predsedniku že isročvli načrt za splošno in obvezno vojaško dolžnost, ki ga je izdelal generalni stali. Vojni tajnik Baker se je izjavil, da bo taikoj izročen senatnemu in zborničnemu odseku, ko kongres odobri resolucijo. Gonomknagor Seott, šef general neg« štaba, bo razložil načrt, po katerem me izvežbajo v dveh letih anumj kot 2,000.000 mož. (lovore tudi, da je senator Chonuberiain, predsednik senatne ga odseka za vojaške zadeve, po pravil ovoj miw'rt za splošno in ob vezno vojaško vežbamje. Glavni popravek se glasi, e, o avstrijska vlada pretrgala diplomatične vezi i Washiugtonom, ako kongres napove vojno Nemčiji. Vlada je že pripravila posebni vlak, ki bo na raspolago ameriškemu poslaniku Perffieldn, kateri morda še danes odide iz Avstrije, DEBATA ZA IN PROTI VOJNI JE TRAJALA TRINAJST UR. — LA FOLLETTE JE IMEL DOLG GOVOR. INOZEMCEM, KI SE POKORE POSTAVAM, SE NE BO ZGOMUf NIČ ZALEGA. Washington, 5. apr. — Danes je bilo uradno razglašeno, da ino-zemci, iz držav, h katerimi bo A-nieriRa v vojni, ne bodo izgubili svoje lastnine, niti osebne svobode, ako se bodo obnašali dostojno in se pokorili zakonom. Župan Seger iz Passaiea, N. J., je pisal vladi za pojasnila, kakšno stališče bo vlada zavzela napram nedržavljanom iz Nemčije in Av-Ntrije; obenem je naznanil, da mnogi inozemci v Passaicu jem l jej o svoj denar i« bank v strahu, da jim ga zaplenijo oblasti. Na to pismo je danes brzojavno odgovoril predsednikov tajnik Tumulty, ko ja dobil formal nn zagotovilo od državnega tajnika Lansinga: " Nobenemu Inozem cu, kateri se obnaša v smislu po stav, se ni treba bati zaradi svojega premoženja ali svobode ob času vojne, ako jo napove kon gre*." MILČARJI IN SLOVENCI V SPOPADU. V pondeljkovi številki "Pre svete", amo poročali o spopadi med miltfarji in "Avstrijanci' nekje v Hlinolsu, kakor je porofa-lo v nedeljo chikaško časopisje. Včeraj smo pa dobili od člana .naše jednote popolnoma drugač Washington, 5. apr. — Ob de leti uri zjutraj je bila otvorjena seja poslanske zbornice in ikon Riewiik Flood, predsednik zliomi niega odseka za zunanje zadeve, je takoj predložil vojno resolucijo, kakršna je bila sprejeta v senatu. Nato se je vnela debatu, ki je tnajala do večera. Flood 'bi biil «hko po poslovniku predlagal, da gre resolucija n« glasovanje po e noumi debati, tre« kjeme govorili le nas P*rt'iiki vojne. NEMdKE ČETE SO DOBILE WILSONOV GOVOR. London, 5. apr. — Nemške čete v Franciji so dobile včeraj Wilso-nov vojni govor brez vsake cenzure. (lovor je bir razdeljen v nemščini v obliki letakov in delili so ga angleški in francoski avija-tiki.ki so metali letake na nemške zakope po vsi fronti. Kako so sprejeli nemški vojaki govor, šc ni znano. Washington, 5. apr. — "To jc imenitnol" je dejal predsednikov tajnik Tumulty, ko je bil informiran o zračni kolportaži Wilso-novega govora na nemški fronti. E VOJNO BO PRENEHALA NATURALIZACIJA NEMCEV Chicago, 5. apr. — Iz Washing tpoa wihaja vest, da nemški po- duniki, ki ink,, doslej naturalizi-rani, ne dobe več državljanskih papirjev čim predsednik Wilson podpiše vojno resolucijo. A. Stur-gis, glava zveznega naturalizacij nase jeanoie popoiuum« » ------, ___. no poročilo o dottfnem dogodku, skega urad. v Ohieagu, je prejel ui «4«ai- obvestilo od Raynsinda Oispa, V ~ (vsled prostovoljne cen-Umošnega naturalizacijskeg« ko r/T 1 i mdvilo vs«* misarja v Wsshingtonu, da po na zure, kateri se Je P^glo rm. # dokler bo trajala časopisje, zamolčimo ime krsji P J .j<( ^ f ndv» (.t" k^Tuvajo delShil državijenskih papirjev mož državne milice, ki Ouvajo (,h # most, elektrarno in P^no el.P, gjj^ ki ,aUfljo da ga ne bi poškodova Ne^ *^ ^f|JaniW papir. t0 Jf Zadnjo »oboto je^pl - v^ a^drug. , ^ ^ ^ ^ ran, kjer so nastanjeni mlinar » ji J ne vem, katero društvo je že| bodo mogU dobiti. priredilo ples — in tega plesa se je vdeležilo tudi dosti vojakov, ki so bili že zaljubljeni v slovenska dekleta. Pet slovenskih fantov, ki so tukaj rojeni, se je med zaba vo malo preveč navleklo pija-če in po zabavi so šli okrog polnoči domov čez dotični most, na katerem je miliČarska straža. Nihče pa ZDAJ VABIJO ORKE V RUD NIKE. STROKOVNO ORGANIZIRANO DELAVSTVO V OHIOAOU PROTESTIRA PROTI VOJNI. Chicago, DI. — Kksekutiva I>e-avske federacijo v Ohicagu je odposlan iwzojuvko predsedniku Wilsonu, v kuKsri pravi, da nava-dno IjiKlntvo ne želi vi»jne ai d« oliorošena neutralnost ra%-notako zadostuje za obranJsi kot napo-ved vojne. Hibbing, Minn. — Zdaj prihaja jo «em rudarji grške narodnosti iz Halt Lake Oityja, Heattla, Wash«, in Kansa« Ckyja, Mo. je miličarsKa sirazn. k- i Onfcki delavci so poznani pn ne ve, oziroma ntfe noče povedati, L tmrHh kot nejbolj ponišni de-iz kakšnega vzroka so se spopadli. L Zadnjo rudarsko stavko v Nastal^ pretep. Vojaki so etre-J^^^ M *|on»4H <*rki. Washington, D. C. — Po viharni delsiti je seno t v sredo |>onoči ob 11:15 sprejel izjavo za proglasitev vojnega stanja med Združenimi državami in Nemčijo. Dva .n oaemdewet senatorjev je glasovalo za resolucijo, še*t proti nji, osem senatorjev tui bilo navzm^ih Proti resoluciji *o glasovali ne-auitorjii Asle J. Ghmiva, repubMka. nec iz Mevenne Dakota; Harry 1st-ne, demokrat i« Oregisve; H. M. La Po Met te, republikanec Is Wis-eonsvna; O. W. Nor ris, republikanec iz .Nebraske; Wiiliiuu .1. Stone, demokrat i« Muwiurija; J. K. Vardamam, demokrat iz Misskisi-p-pija. Trinajst ur je trajala debata, v kaderl so padle meje strank in je bito slišati le govor za vojn« sli proti nji. Mak protivojna skupin« je skuAuta v zadnjem trenotku s tehtnimi argumenti, <češ, da je ljudstvo proti vojni, prepričutl, da kongres sprejme resolucijo za pno glasitev vojnega stanja. Henutor Norria je dejal, da ho-čejo proglasiti vojm>, ker tako sa-hte^najo mtmieljski baroni v Wall Street u. Ne jsan naive jši ugovor proti vojni je govoril senator La Follette, s kslerlm je tsko poŠče-get al senatorja WillianiKs, ie neutški vladi in ite mn*keimi ljudstvu." * B«il nihče. Po mojem najboljšem mne nju je vse prišlo zaradi deklet. Zabeležiti pa imam še eden dogodek. Ravno tisto noč sta Mi ne-ka Hlovenka in njena hči iz pro dajalne ln med potjo sta ju na padla dva miličarja s ne baš le-p i m namenom. Žena se pa ni u strašHa, temveč je prvega in dru, gega oplazila po nosu, ns kar je bil mir. Te vesti ni prineslo k s pitalistično časopisje." ZLATO V ZDRUŽENIH DRŽA VAH. Washington, D. 0. — V zvezni zakladnici je sedaj za $3,0*4,309. 292 zlarta. Zlato se je v zadnjHi p* . Wy, — — - • -tih letih podvojilo, največji je P«jtm# irhil kmniaar, je zaplenil 2«) bi| dolok zlata v zakladnico, od L^ fc y dospelo v mest o kar je izbruhnile vojna. ig Tongan«xW\ Kjmis. Trfnii hMri -- sar ia javlja, da po«oda rri bila a»is ŠTEVILO SALUNOV ZNIŽAJO w m ssirttsmis S PRVIM JULIJEM Neki grški trgovec pravi, da je aem prišlo že do H00 gi*kih delav •ev, 200 jih pa le pričakujejo. Tale« se trustovei pripravljajo za stavko! Oni ne vprašajo po na rodnosti, ampak najrajše nmajo delavce, ki delajo najrtiolj jsieeiw. GLAS KANSA*KIH PACIP1S TOV. __ Kans — Pacifisti so £Zm3& v Duluthu, Kas., »m "d lioslali j>re*»«>-mžitev trgovskih Isdlj /nuje p< gnlsnioaiis. ker jih svoduje v njih poguls). , . U HVdlette je »si U» Vital brzo javke, ki so nswistijale izid "slsm nstega glsaovssijs" o »apnvodi vojne, pWms, dopUniee, ki so do Ws^Uagton, D. C. - Ko.naj je I jen rnl nemške -ubmsrinke. Hes« ■«• -m ^ ^ prve- A sprejel wmlueijo o progls- mornsr j*>\ jc bilo rs njenih, , , L #.s»rln «« »sluiiov : . . - 'V 1 SgV. , js ■vojnega atanja med NesnfMnibmarinka streljaU na parnik.|ge j«Hja t. I. bo zaprlo W selun^ državami, že oal Parnik je vozil žito za Itelgijce. vmia. VREME llllnoia f petek: .fa*iio in gor kej6e. Zapadnosevemi vetrovi »e Npremene v zapadnojušae. Tem peratnra v zadnjih 24 urah je ps Nemčija j« rve ve-o revoluciji. Pregnanci so tako hitro zapustili bivališča in drli proti železnici, da niso imelii časa misliti na obleko in 'čistočo telesa; vsled tega je bil pogled na nje skoraj komičen. Večina j« bila v delavskih, jetnikih oblekah. Nekateri so i-meli tople kožuhe, ki so jih dobili od sočutnih ljudi med potjo, in s temi so zakrili jetniške cunje. Med temi, ki ao se postavili s kožuhi, je bil tudi mlad in aristokra-tični imiljonaT iz Odese, ki je bil obsojen deset let v Sibirijo zaradi sodelovanja (pri uporu v čmonior-ski floti. Drugi i*o pa imeli na sebi mastne ovčje kože in umazane volnene suknjiče, s katerimi so se branili proti ostri sibirski zimi. Neki jetnik iz ječe v Irkutaku je bil oblečen v uniformo z zlatimi našivi, ki je bila lastnina odstavljenega gubernatorja v Irkutaku, in to u-niformo je pokrivala razcapana in fipehasta vrhnja suknja. Ves Jekaterinoslav se je zbral, da počasti došle izgnance. V naglici so jim priredili pojedino, pri kateri je govorila Sofija Vasnev-na, katero je prebila sedeni let v Sibiriji zaradi "groznega zločina" — ker so našli pri nji revolucionarne brošure. Kakor hitro se je bila v Sibiriji raznesla vest o revoluciji, so se takoj podali na pot vsi tognanci, ki ao imeli sredstva za potovanje. PotovaJi so dan in noč. lVt dni po revolucionarni zmagi v Petrogra-du je prišlo v Irkutsk šesttisoč izgnancev. Vel tka večina pa ni mo gla na pot zaradi pomanjkanje vlakov. Vsi, ki ao ostali v Jrkuts-ku, so si postavili Šotore naokrog mesta m ob železnici in niorda preteče mesec dni, preden bodo mogli oditi. Predsednik aprejemnega odbora v Jekateninoalavu je dal kores-pomdcTitu splošno sliko o sedsn jem položaju in prospektu izgnancev. eDjal je, da je vseh skupaj o-krog 100.000 v Sibiriji, katerim je aasmeatija provizorične vlade po- V tej armadi so vUeti ''politični »krtinci,*! teroristi, osumljenci, ki so bili na piki, da raaširjsjo revolucionarno Čtivo in kateri so bili pregnani brea sodne razpra .. ,r , 12 1 • • -1 i. -u *ti o revouem. »mi pregnani Dre« aodne razpra- Osmič: Vse dedsčine, ki dajejo več kot $10.000 letnih N|| ^^ pmtajl Vjer * lia ukaz tajne policije dohodkov, morajo iti v vladno blagajno izvzemši toliko, kolikor je potrebno za podporo starcev in nedoraslih otrok. Devetič: Svoboda govora, tipka, zborovanja in druge Kvobotlščine, ki jih jamči ustava, morajo ostati med vojno nedotaknjene — ne zlorabljale v države v vojni. ustavil'vlak t Izgnanci, jih je čs-|sK ministra sa notranje zadeve, kala velika množica ljudi, ki jih je iti končno je več desettiaoč muži-navduHcno pozdravila. Izgnanci so k6v, ki so jih poslali v Sibirijo ob- veselo odzdravili, ali reveži so bi- I Činski načelniki. Teh mužikov, bo I li v tuftnem stanju\ alahi, raztr-1 mnogo ostalo v Sibiriji, ker priča- i/.vzemsi V slučajih, če bi se te svobodšči- gani in umazani. Mnogokatcregai kujejo. da IhkIo življeuske razmc-korist sovražnika, s katerim so Združene * mu,*n revmatteem, ki *e ga je re veliko u godne jfte pod novo vla- nalezcl v mrzlih jfcmah, dva sts de. izgubila roke hi noge v silnem Kna največjih nasefldn za^pre- To SO absolutno potrebne naretibe, ki jili mora izvr-.mrazu. k4» Sta bila napol xwrzjiii|gnanoe je bila Jakuba v severno- niti naša vlada, ako hoče, tla bo vojna uspešna in brez 1». ki neki drugi Jc bil ot«tr»ij*n večjih žrtev. Ako s<» to zgodi med vojno, bo prav gotovo v hr,Mu' ko ir l"***"** ostalo tako tudi po vojni bodoči, trajni mir. »»točnem delu Sibirije; tam je Xi-\*lo 15.000 pregnancev. Iz rudntt prUlo den dni pred revolucijo, pa so ga kega okrožja Nerčhtak je ujeli l*Žat je v jeUiiAki A-----------1 —- ko je zvedel, da je avolsHlen. in to bo največja garancija i^i j, v jrioUki IsdnW. ^o pregnancev m med temi jc tu • • Photos by American Pres. Assoelatlon. Zgoraj: Qraduantje vojaške a-kademije pred Bancroptovo dvorano v Washingtonu. Spodaj: Vodstvo akademije z mornaričnim tajnikom Danielsom na delu. tamkaj zaradi zarote proti carju. Med prvimi, ki so bili osvobodeni, je bila glaaovita Marija Spirido-nova, ki je ubila načelnika žaai-darmarije, kateri je l>il na glasu kot velik tiran in m učitelj jetnikov. Om sama je bila mučena v jetniški celici celih sedem dni in potem so jo obsodili na smrt; pozneje je bila portiiloščena in poslana v Sibirijo. Marija Spifcidonova je zdaj bolna in leži v bolnišnici. (Konec prihodnjič.) SENAT JE SPREJEL VOJNO RESOLUCIJO. OSTRE BESEDE SO PADALE V DE BATI. (Nadaljevanja Is prr. strani) ski itn protipredsednifiki, protikon-gre»ni in protianneriški." Ko je senator Williams dejal, da bi tako ne govoril še Bethwainn Hollweg, je senaitor I^a Follette šel iz dvorane, ostal jc pa v sobi za obleko, da je lahko vse slisial. Williams je na to nadaljeval, da sliši bolewtne krike mož, žen in o-trok, ki »o jih poiaio stoji Wall Street, ker Wall Street ui potopil "Lusitani-je," "Araibiea" m "Snscxa." Senator llustiikg iz Wisconsiina je zagovarjal stališt-e, da mora biti vodlstvo zunanjih zadev v rokah enega samega moža. Povdarjal jc, če bi ae vprašanje predložilo ljudstvu, da ljudstvo soglaša s predsednikom. Senator Cummins iz lose je v daljlem govoru pojasnjeval, zakaj glasuje za vojno. Senator Hard wick h (leorgije je dejal, da mora biti resolucija sprejeta ne radi tega, ker ameriško ljudstvo ali kongres želi vojno, ampak ker jc jsistala neizo-gibi m pot rH si. Senaitor Pittm/m iz \evadc je degal, d« sruipatiaira z materami, katerih pmina »so bila tukaj čita-na, ker l>odo nosile butaro vojne. PovdariJ je, da rajše vidi, *• jo za Armour v tej vojn« izgutri nekaj sto moa na leto manj -kot #1,800. kot kasneje miljone mož. Premo- -- ginti moramo Nemčijo, če ne pre KOLIKO PORABIJO um ga Nemčija nas. j , OS (lovorili ao še senatorji James Sirom Amertkjr PONESREČEN BEo*4' Joliet, m. — išah-je k ' se polastil, •vtongHnla' Milila tt-merjs vn ju krogel pognali z vso i. «ko*i odprta vrata. Prvi n< sti so srečno ušli hi v<*ebr ** svobode, ko se je pri ** «®at milj od kaznilnic avtomobil ker je bil inJS (nazpredelnrk za gazoik,; Kawieuei so vstopih v ku^ kateri ae nahaja avtang^, carja Zunmemianna. ZvttaH Warren Sandersa in George vJ aa, kuznenca, ki sta goraižo, in njima »utlas-ili ^ usta, da nista mogla kliesti J J moč. w Za vetrobraiKjfin w p^^ ^kleno pločevino, da ss m m i£ treba bati krogeL Na to ao kedag «dpro velika vaaU nzTik du, da ixride 400 Icaanencor k kamflioloma k obedu. Točno opoldne ao odprli v* in kazmenci iz kamnoloma «o nr čeli prihajati k obedu. V tem tU notku so pognali avtomobil z m hitrieo, da so kaznenci prestrin. ni odskočili na obe atrmi. Avtomobil j« drdral « hitri« vlaka iproti vzhodu in straže m nanj odprle ogenj iz pušk. Kapitana Keeley in ( "assm vstavila avtomobil, ki je prfedtf Po port i im sta sledila kaziiNiren. Keeley je za kljuki it odo k|-zinenei hotefli priti v Chicago po potu, tki vodi skozi Blue Tslnnd, st je zavil na stran, da jim prestirfc pot. Pri New Lenox jih je l»e«iei ki de* jo za Armour I Co. h) 2ELBZK1 __premoga. New York, f*-^?***?" h Kentuckyja, senator Harding ie.jtrgotuks zboTnira poroča, d* Ohio, senator llitchcoek, senator železnice v letu 1916 pcrsbile 2» Saanmsi iz Virgin i jc in «irtrg-i miljonov ton premoga. Pr^'J^1 ^ t ia t or ji. katerih izjav pa ne more ta so porabile le 150 ' ^ t no prinesti z ozirom na omejen' premoga, letos pa pHČsShijej*. prostor v lktu. Večina sena t orjee, I ga porabijo 260 miljonov ton.^. ki se je oglasila sn besedo, je go ("> sodimo proftt lcle»o ^ vnrMa za ptviglsaitcv vojnega its-1 kraljev po vporahl premegs. " J di medeni ženak, ki so bile poslane; n ju. Ust dobiček letos vojne. Ali to ie ni yse,«Sprijji*nlti se moramo s taktom, da ho naft novi sovražnik v hližnij bodmno-sti /tliiu.il »vojn floto z krodov-jem Anglije in da ae hodo pojav ile'ameriške fete na evropskemu bojišču. Koneeni konca pa mora-mo računati z moralnim učinkom, ki ga naredi Amerika na naie sovražnike. Njihovo zaupanje v zmago, katerega je naša snbma-rinska kampanja preeej izpodko-pa'la, mora narasti, če se jim oh enajsti uri pridruži tako ogromna rezerva kakor je Amerika." Čko severno od Malega Gozda na Krasu iu jo^ u»K*»fe Avstrijcev je ooležato mrtvih iu šest smo jih ujeli. i evropskega bojišča. Macedonska fronta. Pariz, 5. apr. — Neverno od Bitot ja se vr*e topniški hoji. Sovražni letalci so vrgli več bomh na bolnico v Vortekopu, med tem so britttki avijatiki bombardirali sovražno' eroplansko opori-iče v Pudovem. * Berlin, 5. apr. — Med jezero-I ma Ohrida in Presba so nase čete planile v sovražne zakope in se vrnile s plenom., Francoski uapa-I di severno od Bitoija so bili hrez-inspet&ni. 31 LADU POTOPLJENIH V ENEM TEDNU. WHITLOOK V ftVICI •taaoa, as poiUJaJo aa aaslov t ) ^ ANTON HRAST, 811 — BStk Av«., N«w Dulatk, Mlaa. TtU DOPISI .raapravs, ttaakl, ■»■Mili IHL aa "ftOOVHa'1 88 uHaN aa aaalovt UMDNI8TV0 ••PBOBVBTB", 8887-88 Ba. Lawadalo Ave, Ohleaga, TBlasU TBB UPBAVNiftu BTVABi, aaroteiaa, hM, m foNUale aa aatfon VPBAWIATVO "PBOBVBTB", 8887-88 Ba. Ufllll Ava, OBUaga, B ▼ keroopoodsooi i tajalitvoo & M. P. K inlaWf la afvav^Hvw "Pros-ete" as rabit« imm aradaikov, sisrvsl aavtftto aatfev, ka 1« la am d ako Oollto, da bo vaaka dni kito« »ilm S«j« glavaaga uprava««« odkar* •• vrllj« vsaka prva grada lo tretji t«lrl«k v atHcu. Zaiatak ak aal ari papaldaa. FONOGRAF v z« i)$ac€ga "PROSVETA" ▼••ti, aaalailv« ll«aka la l»a« pavagtl v»ak d«a, av »••a ak sradak. Naralll« ••! POZOR ROJAKU Naznanjam rojakom, da tem odprl trgovino 8 motenim blagom in so priporočam za obilen oblak. — Vsakemu bom hvaležno postregel po smerni coni. ANTON ZORNIK. HRRMINIB, PA. ARCHITECT 118 N. Ll Silil St„ Ckloifi, kija Udelal načrt aa gl. urad 8. N. P. J. 8« priporoča Slo-vencem za Izdelovanja atavblnaklh načrtov. Tol. Franklin M01 TKL. NA DOMU AUSTIN «600* KADITE TILLMAN OIOARE. Clear Havana Cigar ......10c Ibykus Cigare............10c 8. N. P. J. Cigare ........10c Tillman Cigar Co. AURORA. MISS S|X) VEN SKI ZDRAVNIK 138 Poaa Av., Pittsburgh, Pa. ^mamn*MMlNIIIIIOIHlHi»Hi»ll,"ni* „ ^ nr. KoUr J« •j^Kia ••pisfWi 'i' A(■HHK » bramli.....»AO, 8.0«» ' »iflO. 8.00 Jaholknvi« ali |oš videla srečen nans! svoj, »e tiuli ti nasmehneš v svoji boli svojemu srcu in porečeš: Molči, poteptano srce, prineslo si blagoslov ui srečo narodu hrvatskemu! In bledo lire Andjelijinn sani je a svetim zanosom in reče n svečanim «lasom : - ILsViii za narod svoj! • • • Gotovo je, dopolnjeno jc. Združi sc Andjelija z (ioi-jiiii«kim. Milo je nekega večera, škof je večernieah dolg......... v cerkvi. Ze je le^al mrak, ko se dvi- tnir ikof, in frater, popotnik frater. Škof im ostro pogleda. Frater je zakrival o-lil ar h knjpooo. — Ali me tie moreš poii&ati v dvoru T Ne, ker m« bojim ogleduha, a imenujem se Kvirini. — reče navidezni frater — oblekel nemi to haljo, da »ne tuker nasiktva in nasilnika. u Gor-janal:i hoče streti hrvatsko ligo Meč pade ua vaše glave. Ob slnbi svetlobi svetilke pri oltarju prečita skof Pavel pl«mo, ki mu aa je dal Benečan K viri«. Iloke so mu drhtele, lira gorela. — Nezvestoba f Sramota ( A kaj a tori beneška republika! — pogleda škof Kvirkia. — Evo odgovora neaeu ga v Budim. Mi smo prijatelji kraljici Mariji, sli cenimo tudi vae Jk v notranje posle vaše domovine se nočemo mešati. A sedaj c bogom 1 Fater je zginil v mraku in škof je odšel v dvor. • • • štiri dni ni bito škofa Pavla med svoje goete. Zaprl se je v sobo m pisal pisma. Vsak čaa je poletel brzi sel v katero stran kraljevine. — Kam ti glasniki! — vpraša Gorjanaki La eka Horvata. — Ne vem — reči mirno Ladko. Morda vabijo svste. Peti dan stopi Lifcko v sobo mladega Gor janskega. — Izvoli, gospod! Slišal boš od škofa Pavla odgovor na tvojo snubitev. Gorjanski stopi veselo po koncu. Konec je njegovim mukam. Andjelija postane njegova, tn kaj zelo jo ljubi. Gorjanaki of>sše meč in nadene ns glavo soboljo kapo ter gre k škofu. Skof ga sprejme rnnkega čela in kraj njega je stala Andjelija, oblečeno v črno. — Hvaljen Jezus, gospod škofi Prosil sem za roko tvoje nečakinje, evo me, da slišim odgovori — reče Gorjanski veselo. — Odgovor f — zaškriplje z zobmi škof. — E-vo ga. Tam leži pismo. Polno pečatov je ns njem. To je požeški mir. Tam jc tudi pečat tvojega očeta : kača, ki jo nosijo angeli. Kača je ostala, a angeli so odleteli. Pečat tvojega očeta se rdeči od sramote, zakaj- i&adec, tvoj oče je lagal! — Skof!''JU Krikne bled mladi Gorjanski in pograbi meč. — Da. Lagal je! Nas poljublja, a za hrbtom brusi nože za nsše glave. Indajica je krone, izda-jica zakona, tedajica hrvatskega naroda! To mu povej, od besede do besede! — je grmel škof. — Škof! — vzklikne mladec in atiane pesti na prsih. Da nisi škof . . . — Mladec! — zažuga Lacko Horvat in izde-re meč. # - — Ha 1 Ha! — sc nasmeje škof grenko. — Evo ti miru! — In zgrabi ea požeški mir, ga raztrga in vrže na zemljo. — Pavel Horvat je odprl svoje arce, hotel je dati svojo kri . . to nedolžno deklico, da odkupi s svojo krvjo svobodo svojemu narodu. A tvoj očef Poteptal je zvestobo, poteptal je srce! Idi I Ti nisi kriv, ali moja ikri ne bo sinaha krivo-prisežnika. Idi in daj Bog, da boš boljši od svojega očeta! — Idem — dahne mladec. — Povem očetu, kar sem doživel v tem dvoru. Operem madež, maščujem se! * In Nikola odide iz škofovega dvora. v«j Kakor kip je stala Andjelija. Žalost in strah, blisk in oblak je spreletavsl njen obraz, in ko je zapuatM Gorjanski dvor, ji zardi obraz. Sijajna zora hc pojavi v njenem očesu. Sklene roke, pogleda k nebu m pade prod ujca — iikofa: — Rešena sera I Hvala ti Bog! \ In škof položi roko na glavo Andjelijino. 4 < — Da, rešena si! Žrtvovati aem te hotel za dom, ali Bog ni dopustil, da postaneš Žrtva zvija-če in zlobe. Slava mu! A sedaj čuj! 11 tvojih muk ae je pokacala ljubezen za našega junaka Beri-alava Poližno! Naj bo! Njegova si! Blagoslavljam vaju 1 i — Ujec! — vzklikne deklica. — Sreča me u-bijs! — Ali čuj t Berialavova žena postaneš tedaj ko tej deželi zavlada pravicaiu zakon, ko uničim Jelisavo in Gorjandcega in ko zasede novi kralj rfvoj prestol. Prisegam ti to! Priseži tudi til — Prisegam— reče Andjelija in neksj jo »bode v srce. A škof se obrne 'k bratu: — Ladislav, ti oatani tul Cutvaj deklico! Po celi deželi lete glasniki t krilatimi besedami. — Ljudje. Gorjanaki je lagal. Dvignlrao na prestol zakonitega kralja! — Jaz grem po kralja Karla Dračkega. • • • — Kaj tako zvonijo T vpraša ikaptotaki stražar grobokopa Djuko. — Kj, škof odhaja in z njim petdeset konjenikov. — A kanit * — Bog Ve1! Itri bo tekla! Tudi njegov goat je odšel, kakor strela! Ne ho svatbe! A kaj mene briga. Jaz ne ženim, nego pokopavam. A vse pride počasi pod mojo lopato. točnost prepone I A il MMn, J - ure. Vojni spomini nemškega vojaka. 0 Proato prevel Jože Ambrožih. ir=ir ^|d»! mu,m deset mkiUl"tT * «> m aaaedeni i dvorana že natlačeno «*n moral za kazen . ^ tn IX. In škof Pavel je držal svojo besedo. Dovolj je bilo nssilja iti dovolj časti ae je izkazalo ženskemu krilu, ali sedaj, sedaj jc treba predati žezlo domovine v roke močnega človeka. Ako je krmilsr dober, tedsj plove tudi Isdja dobro. A med škofom Psvlum in hrvatsko ligo ni bilo močnejše duše ni bilo boljšega vladarja, nego bi bil Kari Dra-čki. Sorodnik kralja Ljudevita, junak. Bil je namestnik v Hrvatski, poena narod hrvataki. On e-dini ga lahko reši, on edkni ga lahko osreči. Škof je videl nasilje Gorjanakega, hotel je a krvjo odkupiti svobodo svojemu narodu. Služil je hčeri Ljudevlts, a sedaj, sedaj je bila mera polna. Ju-nsški nsrod hrvatski potrebuje junaškega vodjo. Svečano »o zvonili svonovi ns zagrebški stolni cerkvi, ponosno iu mrko so stopsli hrvatski junaki spremljsjoč kralja Karla Gračkega. Mlad je, lep je, a okrog njega hrvatidu levi, bojevniki r.a pravico in nv<4mm1o. Oeta za četo prihaja, a junaške čete vodijo hrabri vodje. Kvo mrkih čet hrabrih križarjev Cm je njihov plašč, beli križ sc blesti ns plsščih in sokolovo oko gleda izpod čela. Vodi jih junak, prior vranski, Pališns. Teta sa četo ae vrsti, meša se kopje, pušire m koae, To no čete slavonske, a vodi jih I vsiliš, ban. Za njim ja-še vitez Kari Drački, a kraj njega Pavel škof Horvat. Vesel je škof, vesel je kralj, a okrog vrvi narod in vaklika: — Zdrav kralj, alara Karlu Dračkcmu? (Dalje prihodnjič.) (Nadaljevanje.) Dne tretjega avgusta popoldne prišli so rezervisti in nsša atotni-ja jc bila polnontočna, kakor določa predpis v vojnem času. Dasiravno nismo vedeli, kaj bodemo imeli opraviti na belgi>*ki meji, vlegli smo ae vseeno na večer s prisiljenim mirom v areu. Kmalu se mora nekaj zgoditi in želeli smo, da se — aamo, da smo že iz te negotovosti. Kako malo naa je slutilo, da je to zadnja noč, ki jo prespimo na nemških tleh. Tihi aloran je sklical nas v ju tro ob treh iz ležišč. StoUiija se je zbrala in atotnik je nam pojasnil položaj. Povedal nam je, da moramo bi ti pripravljeni za odhod. Kam, da gremo, še sam ne ve. Kake pol ure pozneje priropotalo jc kakih 50 tovornih avtomobilov po cesti in se vstavilo pri nas. Tudi sprevodniki avtomobilov niso vedeli ničesar in so čakali na ukaze. Sknb iti radovednost, kaj je naš prvi cilj, sta sc zopet oglasili v nas Oastnftki strežniki, ki so veokrat prisluškovali pogovorom častnikov, so bili mnenja, da odidemo že isti dan v Belgijo, drugi jc pa zopet temu ugovarjal. Nihče ni vedel kaj zanesljivega Ampak povelje za odhod ni prišlo in drugi večer am o šli zopet na alamo apat. Toda sedaj počitek ni trajal dolgo. Ob eni amo bili zoipet sklicani m atotnik je naa počasti z sledečim govorom: "Mi amo," jc dejal" v vojni Belgijo, aedaj je nam dana priH-ka, da ae pokažemo junake, za služimo Železne križe in nemške mu rodu izkažemo Čast. Mi se bo-ju jemo samo zoper oboroženo moč.torej zoper belgijsko armado. Življenje in lastnina stoji pod varstvom mednarodnega prava, ven dar vojaki ne smete pozabiti, da je vaša dolžnost, da ohranite vaše življenje za obrambo domovi ne kolikor mogdče dolgo; ali pa najdražje prodate. Nepotrebno kr-voprditjc proti civilnemu prebi valstvu moramo kolikor mogoče omejiti, vendar dam vam razume ti, da prevelika prizanesljivont se kaše kakor bojazen, in bojazen pred sovražnikom sc ostro kaznu-jo. Po tem človekoljubnem govoru našega atoinika, smo sc naložili na avtomobile in ob štirih v jutru dne petega avgusta prekoračili amo belgijsko mejo. Da ae ta agodovinski -trenotek proslavi, smo morali zaklicati "bura"--- Nikoli mi niso sadovi vojaške vagoje jasneje atopali pred oči kakor 8edaj. Samo treba je reči vojakom: "Belgijci so vsši aovražniki' — in morajo verjeti. Vojak, delavec v uniformi ni vedel, kdo je njegov sovražnik. Ako bi nam rekli: "Holandec je tvoj eovrainik," mi bi ravno tako verjeli in bi morali verjeti, ter na povelje streljati nanje. Mi, nemški državljani v uniformi, no smemo' imeti svojih misli, ali pomislekov. Nam določujejo drugi sovražnika in prijatelja; kakor oni hočejo in kakor zahtevajo njih lastni interesi. Francoz, Belgijec, Italijan je tvoj sovražnik. Streljaj lepo, mirno, kakor ti ukszujemo in si ne delaj nepotrebnih skrbi. Dolžnost imsš — izpolnjuj jo — in ne odpirsj gobca 1 Take in enake miali ao ae vrtele po mojih možganih pri prekoračenju belgijeke meje. ln da sam sebi malo oprostim, ker so mi to mo-rttno rokoledstvo vsilili, sem ai pri govarjal: "Res je, da nimaš očet-njave kot delavee, da jo braniš, i-i ps dom braniti pred opuato-fltajem." Ali U tolažba je bila slsba in ni dtiala še en dan. Na precej hitro vosečih svtomo-bilih amo dosegli proti oami uri na« prvi «Uj; majhno, ampak lično kmečko vas. Prebivalci vaai, skozi katere smo ae do aedaj peljali, ao nas gledali začudeno, in nam vsem ae je sdelo, ds ti ljudje niti ne vedo, čemu »e peljemo v | ■ ■ vsej iz gs »trshu k nam in ponujsli nam Igralce, jedi. Ker nismo imeli poljske ku-hinje s seboj smo V veselili so- ■■ vražmkove dobrotijrvosti. posd»no „ u „ . JJ Pod Pa jako zadovoljen, ds J* * iti n^* Pred igro in . rala godba "Ilirija" tS** v«m g. H. Perdana. * Vlog« oseb eo bile: ^ goj, trgovec cu (v osebi g pa še, ker pod nobenim pogojeni niso hoteli vzeti denarja. Pripovedovali ao nam, da so belgijski vojaki odšli, pa da ne vedo kain Po kratkem oddihu umo začeli korakati dalje in avtomobili so se odpeljali nazaj. Komaj amo bili na pohodu eno uro, že so pridrve-lm'T^" ",uu1 ^ jew^T li za nami konji*i. Dragonci rn hu-L™ ' Je Itako f,i"<> igrala,«, zarji ao nam poročali, da je v vsej ,n<* ' f^viti, 4 ^poiiHmik^ ">Jadi -igralce dobro izvršil. 1* ^ f** »vrail, le nekoliko je oziral na šepetalo, njegova mati (v •se I nemška vojaka. Kmalu za njimi jeLJ~rt*1 »votoval* y pridrvila kolesarska stotnija, šini- J (v osebi gosnod« 1. la mimo in nas pustila v ozadju. ^ ... , . - J 1 je pa bfclo poalušaln, nismo več osanfljene v tuji deželi. I Paxk>C'no V naši stotniji je postajala kle-* ** y"'kriii ^^ prii^ ** mj^gova maska (ksjei J • u, t «. j • |Wli beli, so bili ^^ lahko vozi, ah jase, samo mi mo- . . .. ramo korakati. Kar ae samo obsebi v« -V ?T razume: začutili smo vai, da sc L (Klavna nam godi vejika krivica. Ce tudi J? ^Pi«) naše godrnjanje in naše kletve ni- vZ.:^,!,.'" so nič izdale, vendar so se na^ > tak, misli obrnile vsaj za trenotek od^ d.li telečnjaka, ki je kakor svinec vi- ^^^ Žepfed ^ 'mo vičatali je pi-ehitro menjakk sel na našem hnbtu. i Jost n x. « ... , veselje, vendar to i* bš Vročina je bila neznosna m pot | malenkost pnoti njeni teški vkj Grofica Gadolk (gospa 1. Sekf. frer) je prav elegantno i«m tisoč. Vas, caajm pomagalo mi je. Nisem postal le opomnim, dašeenkrtt* mirnejši, ampak šc skoro opazil koKko bolj globoko posežemo t nisem, ds smo se približali bojni I ^P 4,1 Nar- Dam 86 črti. (Dažje prihodnjič.) DOPIS. Olevalaad, 0. — Ni .moja navada dopiaovati in hvaliti naselbina ali rojake. Ker pa vidim napredek slov. naselbine v Clevelandu, hočem tudi jez napisati par vrstic. Povacm napredujejo naša slov. podporna društva m poaebno se je začela razvvjati dramatika. Vseskoai vidimo za meli denar kako lopo igro. V nedeljo 25. marca nem je "Slovenski socialisti&ni klub" št. 27 priredil igro "Grobovi bodo apregovoriK." Igra je bila jako pomenljiva in jako dobro izpeljana, kolikor se zsmore zahtevsti še od mladih igralcev. V nedefljo 1. erprils nam je priredilo društvo Lunder - Adami«* krsano igro "Lepa Vida." To dr. je poanano kot eno prvih v dramatiki in je pod vodatvom učitelja dramatike g. Avgust Gmbolše-ka. Ker pa brez mene ne mine ni- diti. Gotovo ga. ne mislite pohoti kje pri gkvni ulici, ker tm * naa poulična kara delala ^ nervosne, kakor nas dels v JJj dvorani, kjer ne moremo drugega razumeta. Zavedni proletarte« Listaica zainfornadie. ,ODGOVOR NA VP*A*A*JA}' J. B., Barberton, pravilno. Ime > Po narodnosti kjik> d Slovenci, pa naj smo rojeni Kranjskem, Koroškem, «ajr skem, Goriškem ali v Ameni "Kranjske narodnosti" ai Kranjsko jc le ime dežele. slovenskim in slovanskim Je *^ ka. Slovani so tudi Hrvat]«,» bi, f'ehi, Rusi itd. L. B., W. AUia, Wi» : J n«"T da bi Vam listu ni prostora. «.- — sali, kar je potrebno glede delovanje tobaka. Ako pridelovati tobak, morate ■■ znati, kako gre ts reč, ah » r obrnite ns fsrmarjs-atrokofiF ks. ksteri se pečs s tem , J. T, Ely, Minn ti nobens drugs država 01 k ** ----— m---«---- • I nn p« a