Naročnina Dnevna Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 12« Din celoleino 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din aedeijska Izdala celoleino v Jugo-Uavl)! SO Din, 7.B Inozemstvo IOO D WENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp pellt-vrsla mali oglasi po 130 InZD.veCII oglasi nad 43 mm viilne po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 DiD □ Pn vcCiem p naročilu popuai Izide ob 4 zlulraj razen pondeDKa ln dneva po praznlKU Uredništvo /e v Kopltarlevl ultcl »t. 6'fU Rokopisi se ne vrača/o. nefranklrana platna Se ne spre/emalo •/■ V rednlStva telefon it. 20S0, upravnl.Stva St. 2.12» Političen list sa slovenski narod l/prava /e vKopltarlevl ul.it. ti - Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. 10.650 In 10.340 za Inserate, Sara/evošt. 7563, Zagreb it. 39-OII, Praga In Ounal »t. 24.797 Ofenziva, ne defenziva! Kocka je padla; politična igra se bo odslej odigravala le še na odru. Za kulisami ni nikogar več. Italija nadaljuje penetracijo na Balkan s pogodbami, ki vznemirjajo. Nova albanska-italijanska pogodba je takega značaja in vsebine. Še dalje gre! Po tej pogodbi je Albanija prenehala biti samostojna, Italija in Albanija ste v bistvu ena država. Dejstvo, da tudi ne v formalnem oziru, pomeni le minus. Kajti Albanijo bo Italija izigravala v svoje namene; novo pogodbo bo interpretirala z albanske strani. Tu pa bo vedno dovolj vzroka, da se pogodba uporabi. Naj nastanejo notranji upori proti absolutistu Ahmed beg Zoguju, ali obmejni- umetno inscenirani, Italija ima po pogodbi vzrok, da plane. Ta namen je iz besedila pogodbe več kot prozoren. Italija bo albanske koristi zastopala z isto vnemo kot lastne! Če bo treba, bo dala Albaniji vso vojno silo na razpolago; in to ne samo, če je vojna že tu, ampak tudi, če šele grozi! Kako je Italija doslej tak slučaj interpretirala, vemo iz njenih spomladanskih obdol-žitev proti naši državi! Vojaško sta obe državi eno. Italija prevzame vojaško' poveljstvo nad obema državama. Pogodba ima naslov: defenzivna. Rim jo hoče naslikati kot protiakcijo na irancosko-jugo-slovansko pogodbo. Defenziva je fikcija. Ni ga večjega zagovornika miru med evropskimi diplomati kot je Briand in ni je države v Evropi, ki bi hrepenela bolj po miru kot' je Jugoslavija. Mir in zaupanje v mir vodita našo zunanjo politiko, je končal Marinkovič svoj ekspoze in Ju-loslavija je prelila že dovolj krvi, je naglasil naš kralj spomladi zastopuiku londonskih »Times«. Čemu torej sklepati proti nam defenzivne pogodile? Še nekaj jc značilno. Pogodba je bila objavljena ravno na dan, ko je zatisnil oči Bratianu, voditelj in zagovornik francoske — in svobodno balkanske orientacije v Romuniji in ko stopa v boj italijanofilska skupina Avarescuja. Tej naj bo pogodba v bodrilo, njenim nasprotnikom grožnja. Z drugimi besedami: Mussolini namerava že itak zamotane romunske notranje razmere še poostriti, da bi bilo ribarjenje v kalnem tem lažje. Značilno je namreč, da je ravno v tem momentu zrastel znova strah radi besarabske-ga vprašanja. Italija pa je Besarabijo garantirala Romuniji in skuša ravno te dni dobiti uradno priznanje načela v mednarodni politiki: Dam, če mi daš! ter prepričati Romune, da je italijanofilska orijentacija za Romunijo edino varna in odrešilna. In končno moramo podčrtati, da podkrepimo fikcijo italijansko-albanske defenzive naslednja pribita dejstva: Svet je prepričan o italijanskem fašističnem impcrijalizmu in o jugoslovanski miroljubnosti. 2e spomladi, ko se je začela italijanska ofenziva proti nam, je bilo soglasje v ostali Evropi popolno in označeno s kratico: Italijanska obkroževalna politika. Tako v Franciji, tako v Nemčiji, Rusiji, Poljski, Češkoslovaški, tako v Angliji. Vsi so morali priznati, da kalilec miru na izkrvavljenem Balkanu ni Jugoslavija, ampak Italija in isto priznanje imamo danes ob sklepu te nove vojaške zveze. Francoski in nemški tisk svari; bivši avstrijski zvezni kancler dr. Renner opozarja na nevarnost faši-stovskega režima in izraža bojazen, da bo kakor Belgijo Nemčija 1. 1914. izrabila Italija Koroško za vpad v Jugoslavijo. Tudi soglaša svet z nami, ko spravljamo objavo pogodbe v zvezo z zadnjimi romunskimi dogodki. O defenzivni potrebi z italijanske strani ieclaj ni govora. Zadnji argument je vendar Italija sama. Njen uradni tisk priznava, da potrebujemo mirnega razvoja, da nimamo razvite tehnike, zadostnih prometnih sredstev. A da najde oporo za izzivanja, se ne ustraši pred kontradikcijo, da pripravljamo vojno velesili Italiji, ki se istočasno ponaša s prepotentno armado, ki živi in raste v samem oboroževanju, ki nosi po ulicah zastave o »neodrešeni Dalmaciji«, ki pod vodstvom uradne stranke in njenega glavnega tajnika Tu-ratija organizira izzivalne demonstracije proti Jugoslaviji! Ne gre za defenzivo, gre za ofenzivo, gre za negiranje svobodnega Balkana! Mi nismo pesimisti, dasi nam dogodki narekujejo največjo opreznost. Verujemo v moč tistili evropskih sil, ki imajo interes in željo le po miru in vemo, da Velika Britanija nima nikakega interesa na novem vojnem metežu. Vendar pa je zadnja agresivna albansko-italijanska pogodba en dokaz več za vse tiste, ki zastopajo misel svobodnega Balkana: Naš sovražnik je — Itaiijutl Albanska pogodba zasmehuje društvo narodov. Stališče naše vlade: Posodba je nepotrebna! Mi smo za njo vedeli in obvest li albansko viado o našem stališču. -- Brez francoske posodbe bi bil mir v nevarnosti. r Belgrad, 25. nov. (Tel. »Slov«) Polofici-elna agencija »Avala« priobčuje danes v svojem komunikeju izjavo uglednega politika o priliki nove vojaške zveze med Albanijo iu italijo. Ta izjava se glasi: »Naša vlada je že pred nekoliko dnevi bila obveščena iz Tirane, da stojimo pred sklenitvijo nove politične in vojaške pogodbe med Italijo in Albanijo. Našemu, poslaniku v Tirani se je izdalo povelje, da šefa albanske vlade takoj obvesti, da je po našem mnenju takšna pogodba Albaniji popolnoma nepotrebna, ker ne preti Albaniji nobena nevarnost z nobene strani. Če ji takšna pogodba ni potrebna, ji je samo škodljiva, ker bo Albaniji navrgla nepotrebne obveznosti, ki so politično nevarne in nesorazmerne z njeno gospodarsko močjo. Kot sosedi smo bili dolžni povedati svoje iskreno mišljenje, prepuščajoč Albaniji, da to zavedo sama reši kot neodvisna država. Seveda to v toliko, v kolikor se tiče albanskih interesov in splošnih evropskih interesov. To naj se šele vidi, v koliko taka pogodba stoji v skladu s temi interesi in z novim duhom, ki mora vladati v mednarodnih odnošajih. Značilno je, da se v tej pogodbi nikjer ne govori o ustanovi Društva narodov, niti o odredbi pakta Društva narodov, kakor da bi vsega tega sploh ne bilo. Edino mesto, kjer se govori o Društvu narodov, je končni člen, v katerem se določa, da se pogodba registrira pri D. N., in sicer očividno radi tega, ker se je glavno tajništvo tega društva postavilo povsem na napačno stališče, da se soglasno registrirane pogodbe s paktom D. N. sploh ne preizkusijo. Ce sc pozna razpoloženje enega od pogodbenikov, potem moramo verjeti, da se jc tudi ta člen postavil, nc morda iz kakšnega, četudi samo navideznga respekta napram D. N., marveč nasproti željam, da sc nova ustanova izpostavi javnemu zasmehu. Poskuša se, da se sklenitev te pogodbe predstavi kot nekakšna replika na francosko-jugoslovansko pogodbo od strani Italije. Očividno pa jc, da je to netočno. Ta replika bi bila tako malenkostna, čc bi sc smatrala kot resnično to, da imata obe pogodbi isti značaj, kajti očividno jc, da se Albanija ne nahaja v takšnem vojaškem položaju, da bi njeno približevanje moglo biti resno, da se naglasi kot protiutež francosko-jugoslov. zvezi. Končno pa jc jasno tudi to, da sc pogodba ni mogla pripraviti in skleniti v treh do štirih dneh, kajti pogodba je bila virtuelno gotova pred štirinajstimi dnevi, marveč sc jc na njej delalo oddavna, in siccr od takrat, ko se niti ni vedelo za jugoslovansko-francosko pogodbo. Ta pogodba je samo nadaljevanje prejšnje politike in kaže, da je bila sklenitev francosko-jugoslov. pogodbe velika potreba za evropski mir.« r Belgrad, 25. nov. Italijanski poslanik g. Bodrero je danes obvestil pomočnika zunanjega ministra, da sta Italija in Albanija sklenili pogodbo o vojaški zvezi. Italijanski poslanik g. Bodrero je naglasil, da nima ta pogodba zveze s francosko - jugoslovansko pogodbo, marveč da je samo dopolnitev tiranskega pakta, ki je že eno leto v veljavi. Istotako je g. Bodrero izjavil, da je ta zveza nov dokaz o želji Rima, da se ohrani mir med narodi. r Belgrad, 25, nov. V vseh političnih in diplomatskih krogih se živahno komentira vest o sklenitvi vojaške zveze med Italijo in Albanijo. Vsi politični krogi soglašajo v tem, da je ta pogodba ponovno izzivanje, ki ga vpri-zarja Italija nasproti nam. »Pravda«, »Politika« in drugi listi zavzemajo ostro stališče in priobčujejo obširne komentarje. »Pravda« piše: »Po sklenitvi te zveze je sicer položaj isti, kakor je bil preje. Po sklenitvi franeosko-jugoslovanske pogodbe je čutil Mussolini veliko potrebo da sklene to vojaško zvezo z Albanijo. Tu ne gre samo za to, da se zmanjša v'",3 sklenitve francosko-jngoslovanske pogodbe, marveč zalo, da Italija angažira Albanijo 7.p. svojo politiko na Balkanu Splošen vtis je, da se je s to vojaško zvezo še bolj izrabila agresivna politika Rima v jugovzhodni Evropi. r Belgrad, 25. nov. Zunanji minister je danes sprejel skoro celokupen diplomatski zbor. Med drugimi so ga obiskali papeški nuncij g. Pellegrinetti, madjarski poslanik g. Fdr-ster, poljski poslanik g. Okenski, bolgarski poslanik g. Vakarevski. Najbolj dolgo sta pa bila pri zunanjem ministru angleški poslanik g. Kenard in francoski poslanik g. Dard. Večina teb obiskov jo bila v zvezi z vestjo o sklenitvi vojaške zveze med Italijo in Albanijo. • Razbuneme po vsem svetu. Italijanski tisk po stari navadi hoče odgovornost naprtiti nam. — V Avstriji se čujejo glasovi, da postane Koroška lahko druga Belgija. — Francoski tisk registrira. — V Berlinu so pesimisti . (Telefonsko poročilo »Slovenčevega« dopisnika.) v Rim, 25. nov. Nova tiranska pogodba se bo še danes ratificirala v albanskem parlamentu. Italijanska ratifikacija pa se bo izvršila par dni pozneje. Izmenjava ratifikacijskih listin se bo potem takoj izvršila v Rimu, na kar se bo pogodba lahko predložila Društvu narodov. Prvi albanski vojaški ataše je danes dospel v Rim in nastopil svoje mesto p>'i albanskem poslaništvu. O pogodbi sami radi n;e-ne jasnosti nima italijanski tisk mnogo povedati. V glavnem se poskuša eventualne vojne posledice že danes pripisati Jugoslaviji. Enostavno ugotavljajo, da ima francosko-jugoslo-vanska pogodba agresiven, tiranski pakt pa izključno defenziven značaj. Ce bi se tiranska pogodba morala uporabiti, bi bilo to mogoče samo vsled provokacije drugih držav. Manj pa soglaša sodba listov o tem, ali je druga tiranska pogodba odgovor na francosko pogodbo, ali samo logično nadaljevanje že prej započete politike. Neki list pravi: Časovna skupnost podpisov v Parizu in Tirani dokazuje, da ima Italija vsa sredstva, da prodre z ono politiko, ki jo ona hoče. V komentarju ( ekspozeju jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinkoviča se poudarja kontrast med hladnim tonom njegovega govora in med protiitalijan-skimi manifestacijami. e Rim, 25. nov. »Corriere della Sera izvaja k novi albanski pogodbi v glavnem sledeče misli: Vlade imajo navado, da pokažejo vsako pogodbo kot pogodbo sprave in miru in v skladu z zahtevami Društva narodov; medtem pa imajo te pogodbe tudi vojaški značaj. Italija ni do danes diplomatskim pogodbam dodajala vojaškega značaja. Todn, kadar je Italija i z razlogov, ki so jih drugi provocirali in ki jih oiiu resnično pojmuje prisiljeno, dodala po- godbi protokol vojaškega značaja, javlja te protokole spontano in plemenito vsemu svetu. V položaju, ki ga jo izzvala francosko-jugo-slovanska pogodba, prinaša pogodba med Italijo in Albanijo novega činitelja varnosti in stabilnosti. Predvsem opozarja neke gotove jugoslovanske kroge pred skušnjavo da bi izkoristili francosko podporo, ki se samovoljno in pretirano tolmači ler da bi napadli Albanijo. Kljub vojaškim klavzulam nima pogodba napadalnega namena. Daljo se pogodba sklicuje na Društvo narodov, ki jo bo registriralo. Sklenitev ima bolj tehnični kakor politični značaj. Politična važnost pogodbe bo dana v trenutku, ko se bo pogodba objavila. Pogodba ima namen uvesti v mednarodne odnošaje odkritost in je pravi vzorec diplomacije brez tajnosti. Na vznemirjanje na Balkanu bi mogla vplivati kot pomirjevalno sredstvo. Francosko-jugoslovanska pogodba je napravila vtis, da se je načelo »Balkan balkanskim narodom« globoko ranilo, če ne uničilo(!?) »Popolo dTtalia« piše v bistvu isto, samo da pogreva vprašanje o ratifikaciji nettunskih konvencij in pravi: Z odložitvijo ratifikacije jc Jugoslavija zakrivila, da ni prišlo do sporazuma treh, Francije, Italije in Jugoslavije. Jugoslavija naj z dejanji dokaže, »la nima napadalnih ciljev proti Albaniji, potem bo itali-jansko-albanska pogodba ostala v arhivu. List zaključuje, da se nikdo ne sme dotakniti albanske neodvisnosti, svobode in suverenitete države. Turinska »Stampn piše v istem smislu in pravi, da ima Jugoslavija isto načrte, kakor jih je imela Avstrija v službi Nemčije pod Viljemom (?) Trčili sta dve politiki, ena z na-padalnimi načrti, lo je Belgrad, katerega pio- Mihncl. romunski prestolonaslednik, katerega hoče izpodriniti princ Karel. težira Pariz, druga z vero v obrambo, to je Rim, ki jasno govori in dela za mir(?!) v Dunaj, 25. nov. Na današnji seji proračunskega odbora je pri obravnavi poglavja o zunanji politiki izvajal bivši socijalnodemokrat-ski zvezni kancler dr. Renner, da v zadnjem času med več državami sklenjene pogodbe silijo Avstrijo k izredno previdnemu in preudarnemu postopanju Kažejo se na vsej črli znaki viharja. Vprašati se mora, ali ni Avstrijska republika prisiljena, z ozirom na absolutno izpremenjeni položaj na vzhodu in jugovzhodu, storiti potrebno, kar gre preko tega, kar je bilo Avstriji naprej zagotovljeno v mirovnih pogodbah, ali niso v lastno varstvo možni in potrebni ukrepi, za katerih uveljavljenje bi morala močna avstrijska vlada imeti precej izgledov z ozirom na izpremenjeni zunanji položaj. Italijansko-jugoslo-vansko nasprotstvo nam dela resne skrbi radi neprcračunljivosti sedanjega rimskega sistema. Bati se je, da bi v resnem slučaju Koroška prišla zopet v isti nesrečni slučaj, kakor Belgija v nemško-francoski vojni, in Avstrija ni storila nobenih zadostnih ukrepov, da bi bila zavarovana za tak slučaj. V avstrijske južne zvezne dežele močno vpliva italijanski gospodarski vpliv ter lahko postane v danem slučaju tudi političen, ako bi slučajno kjerkoli počila kaka puška. Če bi nastali notranji nemiri, bi sosed lahko dobil pretvezo za posredovanje, pri čemer bi grozilo zasedenje ali celo izguba zveznih dežel. v Dunaj, 25. nov. V proračunskem odboru je imel danes dr. Seipel značilen zunanjepolitičen govor kot odgovor na izvajanja dr. Renner-ja. Najprej je ugotovil, da sc trgovinska pogajanja med Češkoslovaško, Jugoslavijo in Madjarsko razvijajo ugodno. Z vsemi državami je Avstrija v dobrih razmerah. Bolečino pa morajo čutiti v Avstriji, čim se spomnijo na razmere z Italijo radi položaja nemških državljanov. Nikdar ni skrival tega, da bodo prisrčnejši odno-šaji z Italijo vedno nemožni, dokler se ta rana ne ozdravi. Vedno sprašujejo koroški ljudje, kaj je z italijansko-jugoslovansko napetostjo. Dr. Renner je zahteval odredbe. Na vojaške odredbe pri tem ni mogoče misliti, ker je Avstrija za to nezmožna. Seveda se briga avstrijska diplomacija za nove pogodbe, o katerih so se pa tukaj dale zadostne izjave. v Pariz, 25. nov. Vojaško pogodbo med Italijo in Albanijo so pariški listi, kakor vse kar prihaja od zunanjepolitične aktivnosti fašizma, na kratko odpravili kot nevažno in komaj vredno večje pozornosti. Nekateri listi niti ne omenjajo dejstva podpisa, drugi pa objavljajo to vest na skritem mestu. Samo »Quotidien« piše: Vprašati se mora, kakšno korist si obeta Musso lini od take pogodbe, ko vendar že od leta 1926. izvršuje formalni protektorat nad Albanijo. Najbrže hoče s tem odgovoriti na francosko-jugo-slovansko pogodbo in zboljšati svoj oškodovani prestiž v notranjosti Italije. v Berlin, 25. nov. »Berliner Tagblatt« od 26. t. m ima obširen članek o italijansko-alban-ski pogodbi, v katerem pravi: Tako pomeni drugi tiranski pakt nedvomno vojno nevarnost. Če bi se Evropa hotela zadovoljiti s tcin, da ugotovi, da je po črki vse v redu in da Društvo narodov nima možnosti nastopiti, je malo upanja prehiteti dozdevno neizogibne eksplozije na Balkanu. Morda pa sc spomnijo na to, da jc bila o priliki zadnjega konflikta med Jugoslavijo in Albanijo določena mednarodna komisija, ki naj bi pri obmejnih konfliktih stopila v akcijo. Ta komisija doslej ni začela svojega delovanja, z ozirom na izpremenjene razmere na bi bilo morda dobro preiskati, da sc potom take komisije pohodi ena izmed tlečih vžigalnih vrvic, ki tako številno tlijo blizu balkanskega soda s smodnikom. A » f- CT i. I v „ j4 ' J je io | r iIkjs ' - • ,->» r a v v C, klub za slovensko univerzo Kit m pilil ju proti SLS M* i x j 'a j o katerem ministrski svet sploh ui sklepal, je popolnoma neupravičena. r Belgrad, 25. nov. (Izv.) Kakor smo zvedeli, tisti del finančnega zakona, ki sc naraša na ukinitev posameznih iakultet, sploh ni bil ▼ ministrskem svetu nikdar v razpravi in ni ministrski svet n. dar o ujem sklepal. Ta člen je, kakor tudi več drugih členov firančnega zakona, le predlog, o katerem sc bo razpravljalo in glede katerega bo imel Jugoslovanski klub še priliko zavzeti svoje stališče, kakor je to tudi žc storil. Kampanja in napadi, ki se v zadnjem času uprizarjajo na podlagi tega člena proti SLS, izhajajo iz čisto strankarsko - politične demagoške agitacije. Zanimivo je, da pri- haja ta kampanja od tiste strani, ki nikdar ni nič storila in ludi sedaj ni storila ničesar pozi-; tivnega, da bi se slovensko vseučilišče ohranilo. Nasprotno so bili ravno v vrstah teh ljudi vedno zastopniki, ki so delovali na to, da se slovensko vseučilišče ukine. Ta kampanja seveda ne more prav nič koristiti, kvečjemu lahko škoduje, ker skuša našo moč za ohranitev vseučilišča omalovaževati, namesto da bi akcija za ohranitev celotnega slovenskega vseučilišča bila enotna in bi se vsako pozitivno delo podpiralo z istotakšnim pozitivnim delom. kie re zagonetni princ Karol? V Parizu pravijo, da na južnem Francoskem. — V Bukareštu dela Bratianu na koncentracijo, a jc pripravljen tudi sam vladati! — Mussolini izrablja predsednikovo smrt. | Telefonsko poročilo >Sloven6evega r dopisnika.) Ukinitev fakultet ni aktualna. Aktualen je univerzitetni zakon v soglasju z vsemi univerzitetami SHS. r Belgrad, 25. nov. (Izv.) Predsednik vlade je danes sprejel posebno deputacijo, katero je vodil zagrebški župan g. H e i n z e 1. Ta dcpii-tacija je v imenu Zagreba izročila protest proti temu, da bi se ukinila kakšna fakulteta na zagrebškem vseučilišču. Istočasno je to deputacijo sprejel minister gosp. dr. K u m a n u d i. Prosvetni minister je odgovoril, da vprašanje ukinitve posameznih fakultet momentano sploh ni aktuclno in da se zaenkrat dela samo na tem, da se v soglasju z vsemi obstoječimi univerzami pripravi načrt o vseučiliščih. Prosvetno ministrstvo ima očividno namen, da bi ta zakona napravilo povsem v skladu z vsemi tremi, v Jugoslaviji, obstoječimi univerzami. Zato so v pripravljalnem odboru, ki naj pripravi ta zakonski načrt, bili zastopniki vseh treh univerz. Burna seja Narodne skupščine, r Belgrad 25. nov. (Izv.) Danes je bila seja narodne skupščine zopet burna, tako da je prišlo do prekinitve seje. Med seboj so se najbolj obmetavali s krasnimi priimki in očitki črnogorski poslanci. Pred dnevnim redom je namreč prišla v razpravo zahteva, ki jo je stavil g. dr. Drljevič in tovariši, da se izvoli posebna skupščinska anketa 5 članov, ki naj pregleda razmere v belgrajski Glavnjači, lo je v belgrajskih policijskih zaporih. Izvolitev te ankete je zagovarjal g. dr. Drljevič, ki je med drugim začel napadati demokratskega poslanca g. škeroviča iu radikalnega poslanca g. Bu-nišo Račiča, oba iz Črne gore. Med njimi je prišlo do tako ostrih nastopov, da bi se bil razvil skoro neposreden spopad. G. Drljeviču je odgovarjal g. škerovič, ki je trdil, da je imel g. Drljevič istotako svojo Glavnjačo v Črni gori. kamor je zapiral nedolžne ljudi. Nato je govoril g. Kurir, kateremu je ponovno odgovoril g. Drljevič, nakar je vse trditve pobijal g. Škerovič in zatrjeval, da so vse to laži. Kadi izrazov, ki jih je uporabljal g. Drljevič, mu je predsednik odvzel besedo. Nastal je velikanski nemir, tekom katerega so padali izrazi izdajalec, lažnjivec . Nemir je postajal vedno večji. Končno sta se spoprijela gg. Drljevič in Škerovič. Pomagal jima je g. Volanovič. Takoj so se vmešali drugi poslanci iu na ta način preprečili težke izgrede. Predsednik je prekinil sejo. Meu odmorom so se nadaljevali prepiri. Po odmoru je govoril g. dr. Grtaogono, ki je opisoval grozote, ki jih je imel kot pravosodni minister priliko posebno videti v Glavnjači. Navajal je strahote in grozovitosti. ki so takšne, da sr čitajo lahko samo v najhujših romanih, ki opisujejo beneške srednjeveške ječe. V imenu /lade je g. Popovi? izjavil, da nujnosti ne sprejme in da je ukrt nil vse, da se nedostatki popravijo. Pri glasovanju je bila nujnost odbita. Ob enem se je prešlo na dnevni red in se je nadaljevala razprava o pogodbi Velik socialnopolitični uspeh dr. Gosaria za delavstvo. Ureditev podpor za brezposelne in pospeševanje gradite delavskih hiš. r Belgrad, 25. nov. (Izv.) Finančni odbor fe danes v specialni debati sprejel pravilnik 0 organizaciji posredovanja dela in dajanja cenenih posojil za graditev delavskih hiš. Velik del členov pravilnika se je so; lasno sprejel. Ostra debata se je vnela pri čl. 19., ki določa vsoto, ki jo naj dobivajo brezposelni in čas, za katerega se podpora dobiva. Samostojni demokrati so stavili z vidnim agitacijskim namenom predloge, ki bi bili v korist nekaterim posameznikom. Drugi bi ostali brez pomoči, in sicer ravno najrevnejši, ki nc bi prišli o pravem času po pomoč. Zato je minister za socialno politiko te predloge odbil, sprejel pa je spreminjevalne predloge, ki jih je stavil g. posl. S m o d e j in deloma predloge gg. Pe-tejana in Krnjeviča. Pri glasovanju za čl. 19. je g .dr. Žerjav trdil, da ima opozicija večino, ker so nekateri člani stali izven klopi. Ker je v smislu poslovnika gosp. predsednik Subotič ugotovil, da je vlada v večini, se je g. Stjepan Radič razburil in je postopanje predsednika nazval svinjarijo«. Pozval je opozicijo, da zapusti sejo, nakar so samostojni demokrati in radičevci odšli. Nato je bil pravilnik sprejet s 17 glasovi proti 1 glasu. Samostojni demokrati s svojo namero niso uspeli, da bi se pravilnik ne sprejel, ampak vrnil v nadaljnje proučevanje. To ni bilo potrebno, ker je pravilnik dobro in pravilno sestavljen. Šele g. dr. G o -s a i je moral priti, da je uredil vprašanje, ki je čakalo nerešeno od 1. 1922. in fond za brezposelne ležal mrtev. Ta brzojavka beleži novo veliko socijalno ustanovo našega ministra dr. G o s a r j a. Za brezposelne je bil ustanovljen fond, ki ga nihče ni uporabljal. Uporabo tega fonda je minister srečno rešil tako, da bodo njegova sredstva služila i neposrednemu podpiranju brezposelnih i pobijanju brezposelnosti s pospeševanjem gradb in zidave novih hiš. S tem je vprašanje brezposelne podpore in njene organizacije prestalo krizo, dob'lo novo obliko, ki bo "v največjo korist delavstva. Fond bo imel veliko samoupravo. Upravljali ga bodo odbori v posameznih oblasteh, sestavljeni iz delodajalcev in delojemalcev. Ti odbori bodo upravljali tudi s posojili za delavske hišice. Posojila bodo dobivali predvsem delavci v tistih občinah, ki bodo za posojila prevzele jamstvo. Posojilo se bo najnižje obrestovalo in v malih obrokih odplačevalo, tako da bo veliko pridnih in varčnih delavcev prišlo do svoje lastne hiše. Odplačevanje in obrestovanje kreditov se bo stekalo zopet v fond tako, da tu nimamo opraviti s samo začasno povojno stanovanjsko akcijo, ampak z ustanovo, ki bo stalna pomoč za delavca, stalna in trajna podpora vsega delavskega stanu. Ko bomo pravilnik prejeli, bomo o njem več izpregovorili. Danes pa že lahko trdimo, da je delavstvo dobilo s tem erio najvažnejših, največjih socijalnili in pomožnih ustanov, kar jih sploh ima. v,Pariz, 25. nov. Romunski princ Karel se sedaj nahaja v nekem južnofiancoskem kopališču na oddihu. O njegovem odpotovanju v Romunijo zaenkrat tukaj ni nič znanega. Na Quai d" Orsayu se tudi ne potrjuje, da bi bil Karel prejel brzojavko opozicijskih strank, ki bi ga pozivala nazaj v liomimijo. Sluga prin-čev v Parizu je na vprašanje izjavil, da se princ nahaja še vedno na jugu Francije in da še ni ničesar odredil glede eveiituelnega po-vratka. v Pariz, 25. nov. Princ, ki je odpotovul v južno Francijo, se še vedno lii vrnil v svojo vilo. Opoldanski listi poročajo, da je imel včeraj popoldne s svojimi pristaši in zaupniki razgovore, ki so trajali več ur, ter je edino, kar se je o tem zvedelo, to, da bo Karel po nasvetu svojih prijateljev poskusil spraviti se z rodbino, preden oficielno prijavi svojo kandidaturo na romunski prestol. V Romuniji se bojijo ne samo, da bo zrastla madjarska in bolgarska iredenta, temveč pred vsem tega, da ne bi Rusija poskusila odvzeti Besarabijo, ko-j je aneksije sovjetska vlada nikdar ni priznala. Po vesteh iz Bukarešta je romunska vlada odredila že znatno ojačenje čet na besarabski meji. K vsemu temu pride še skrb, kakšna bo bodoča orientacija romunske zunanje politike. Z Bratianom je Francija zgubila glavno oporo svoje dosedanje politike v vzhodni Evropi. Računa s se tem, da je smrt Bratiana dala Mussoliniju v roke nočen adut. v Bukarešt, 25. nov. Danes dopoldne so krsto s truplom pok. Bratiana odpeljali iz njegovega stanovanja v palačo Athenes. Sprevoda se je udeležila rodbina, ne pa tudi ministri in člani regentskega sveta. Truplo so položili na oder v veliki dvorani. Krsta je pokrita z veliko trikoloro, vsi stranski prostori so napolnjeni z venci. Od ene ure dalje se pomikajo velike množice ljudstva mimo krste, katero čuvajo gardisti. v Bukarešt, 25. nov. Z ozirom na včerajšnji sestanek Vintila Bratiana in generala Ave-resca je izjavil Avcrescu, da smatra, da je akt z dne 4. januarja 1926 svet in nedotakljiv. Ko ga jc Vintila Bratianu opomnil na njegove izjave pred vojnim sodiščem v procesu Manoi-lesca, ki zelo nasprotujejo sedanji izjavi, je Avarescu odgovoril, da je bila to sodna žon-glerska gesta in da politično ni obvezna. V z Nemčijo. Govoril je g. Stjepan Radič, ki je bil za to, da se pogodba odboru vrne. Nalo se je seja končala. Prihodnja bo jutri ob 10. z nadaljevanjem današnjega dnevnega reda. Za konso^idacto rad^alnecsa kluba. r Belgrad, 25. nov. (Tel. »Slov.«.) Bivši ministrski predseduik Uzunovič Ninčič, Miša Trifunovič in nekateri ugledni radikali so danes zvečer imeli sestanek, na katerem so razpravljali o sedanjem položaju. Sklenili so, da zahtevajo od predsednika kluba, da skliče čimpreje sejo radikalnega kluba, na kateri bi se v;:el v razpravo celokupen položaj, ki je nastal po sestavi Vukičevičeve vlade. Poslanci so mnenja, da je to tembolj potrebno, ker ra-diKiilni klub dosedaj ni bil obveščen o raznih vprašanjih, ;ued njimi o blejskem paktu i'i o paktu med gg. Vukičevičem in Marinkovičeni kot zastopnikom demokra' . Cela zadeva, ki jp s to akcijo pokrenila, ima očividno namen, da se razmere v radikalnem klubu čimbolj konsolidirajo in je v z\ /,i s poslednjimi Vilki če- ;r,evini nastopom. Komun»ke Oernokr^tsVe »io ($>-»•>S, popolni,nn enostavno, kakor si to zamišlja med ljudstvom, bi se imelo smatrati kol notranja strankarska zadeva in vprašanje, ki je neodvisno od vsakršnega položaja. ponedeljek bo imel izvršni odbor liberalne stranke sejo, na kateri bo notranji minister Duca v smislu zadnje želje pok. Bratiana predlagal sedanjega ministrskega predsednika Vintila Bratiana za predsednika stranke. vBukarešt, 25. nov. Kraljica Marija in ostali člani kraljevske rodbine ter regentskega sveta so danes dopoldne prišli k mrtvaškemu odru, kjer je kraljica Marija izmolila tiho molitev. Iz inozemstva je doslej prišlo 40 vencev. v Bukarešt, 25. nov. Ugotovilo se jc, da se je prof. dr. Trajan Nasan, ki je izvršil drugo operacijo pri Bratianu, zelo inficiral, tako da je bila nevarnost za njegovo desno roko. Zdravnikom se je posrečilo, odstraniti vsako nevarnost. r Bukarešt, 25. nov. Ministrski svet se je pod predsedstvom gosp. V. Bratiana sestal na sejo, na kateri je ugotovil program pogrebnih svečanosti za pokojnega Bratianu. Predsednik vlade jc obširno poročal o pogajanjih z voditelji opozicije za ustvaritev vsenarodnega kabineta. Pri odhodu s seje so ministri izrazili svoj optimizem časnikarjem. Predsednik vlade je izjavil časnikarjem, da bo lahko prišlo do sestave vsenarodnega kabineta na podlagi dosedanjih pogajanj z opozicionalnimi voditelji, da pa bo vladal sam in nadaljeval delo svojega brata in bo odgovornost zadela tiste, ki bi preprečili narodno edinstvo in koncentracijo. e Rim, 25. nov. »Corriere della Sera« piše o Bratianovi smrti in pravi: Poklonimo se tej osebi, ki ni bila nikoli prijazna nam in je res kompromitirala odnošaje med Italijo in Romunijo. Na njego-vo mesto je prišel njegov brat. Vprašanje je, pli bo mogel ta konsolidirati državo. Ali ne bodo morda prevladali razkrajajoči elementi. Dobri odnošaji med Italijo in Romunijo niso resno pokvarjeni, še manj raztrgani, ampak samo odloženi. G. Titulescu je iinel namen s svojim potovanjem v Rim obnoviti prijateljske odnošaje z Italijo. Z majhno zamudo ni nič zamujenega, nič kompromiti-ranega radi morebitne zamenjave oseb. Glavno je, da romunski odposlanec prinese v Rim prisrčnosti v živem smislu latinskega bratstva in poleg tega konkreten program za sporazum na poti miru proti neumerjenosti sosedov (Jugoslavije!) in proti praznemu vplivu oddaljenih. č šihcuik 25. nov. (Tel. Slov. ) Prihodnjo nedeljo bo tukaj velika proslava 1100-let-nice sv. Cirila in Metoda. Nezadovol3stvo v muslimanskem klubu. r Belgrad, 25. nov. (Izv.) Te dni je nastala v vrstah muslimanskega kluba neke vrste kriza. V sarajevskem časopisju je izšla izjava, katero je baje dal neki poslanec, ki je nezadovoljen s politiko g. Spahe. Ta izjava je vzbudila senzacijo. Pravi se, da jo jc dal g. Salih-Baljič. Dne 24. t. m. je imel muslimanski klub sejo, o k..teri se je izdal komunike, ki demantira to izjavo. Kljub temu se opaža, da v muslimanskem klubu vlada neko nezadovoljstvo. Nekateri tolmačijo to kot nezadovoljstvo z demokratskimi ministri, drugi pa so mnenja, da se to nezadovoljstvo nanaša na politiko muslimanske organizacije v pogledr njene nacionalne orientacije. Vsekakor so ti pojavi značilni, ker se ve, da so v klubu JMO večinoma Hrvati, katerih vodja je g. Salih-Baljič, ki je vedno deloval proti politiki posrbljevanja muslimanov v Bosni in Hercegovini. Vprašanje razdolžitve kmetskega stanu. r Belgrad, 25. nov. (Izv.)Odbor za likvidacijo kmetskih dolgov je imel tretjo sejo, na kateri so zastopniki iz posameznih pokrajin opisali razmere in zahtevali, da se nekaj ukrene glede obupnih razmer, katere vodijo k obubožanju kmetskega stanu. Kmetijski minister je dejal, da se vlada že pol leta bavi s tem vprašanjem, in sicer z likvidacijo sedanjih dolgov in s skrbjo za bodočnost. Vlada je sestavila posebno komisijo, katere cilj je, da prouči to vprašanje in stavi skupščini primerne predloge. Poslanec g. Pušenjak je opozoril na to, da je vprašanje velike važnosti in da je treba stvar dobro proučiti, da se vprašanje ugodno reši. V Avstriji so strokovnjaki reševali to vprašanje skozi več let. Do rešitve ni prišlo. Nato popisuje razmere v Sloveniji ln poudarja, da se ie slovenski kmet zadnja lela zadolžil rti d i padca cen kmetijskih pridelkov in radi previsokih davkov in nesrečne carinske politike. radi elementarnih nezgod, toč in povodnji. Treba je vse storili, dn se ustavi pretirano zadolževanje. Kmetu je treba dati možnost, da proda svoj« pridelke po primerili ceni. Zn bo-rločnosl ie treba skrbeti, da se vse stori za napredek zadru/ništva ki je težko prizadelo radi nezdravih povojnih razmer. Zakon o kmetijskih kreditih je treba spremeniti v smislu žalitev celol upnega zadružništva. Obenem i/.-javlia. da sumi ■> za umestilo, da se razpravlja o likvidaciji obstoječih dolgov Želi, da strokovna komisija, katero je vlada imenovala, mirno i-vrši svoje delo in predloži narodni skupščini dober predloi? ki se tuora v interesu kmetskega liud-dva sprejeti. Kmetijski minister ie i/i,-vil da bo o vseh predlogih poročni ministrskemu svetu in da bo posebno ^zlrpjnl vit "eni. mi strokovnjaki, ki bi s prevzeljem predavanj o temeljnih disciplinah, ki so potrebne za študij specialnega rudarstva v širšem pomenu besede, takoj priskočili v pomoč tudi rudarskemu oddelku — je bil tudi državi prihranjen znaten izdatek za te učitelje, ki so žrtvovali tako svoje moči celokupni tehnični fakulteti. Cilj rudarskega oddelka pa je bil, da odgaja rudarske inžonerje za prakso, ki naj bi v poznavanju specialno naših slojišč in ru-dišč in z iniciativno znanstveno podlago prispevali k čim večji tehnično-ekonomski dovršenosti domačih rudnikov, akademskim znanstvenikom pa omogoči, da poleg upoznavanja slušateljev s posameznimi specialno rudarskimi disciplinami, v posebnih rudarskih laboratorijih le-te tudi uvajajo v samostojna znanstvena raziskovanja z raznimi opazovalnimi metodami, s katerimi se določujejo za stno-treno predelavo v naši državi nahajajočih se rudarskih sirovin potrebna svojstva. Rudarski oddelek je bil torej ustanovljen istočasno s tehnično fakulteto kot sestavni del taiste. Na žalost pa posebno rudarski institut v prvih letih obstanka v svoji interni opremi ni mogel razviti programatičnega razmaha in sicer v glavnem radi občutljivega pomanjkanja potrebnih prostorov in pa tudi neobhodno potrebnih kreditov. Toda dobra volja učnega osobja je bila večja, Risalnica arhitektnega oddelka. Prof. inž. Kopylov: . Rudarski oddelek tehnične fakultete. Kmetijstvo gozdarstvo in rudarstvo so v nafii državi brez dvoma najvažnejši gospodarski faktorji, ki so temelj ekonomskemu blagostanju prebivalstva in vsestranskem procvitu države same. Težka je odločitev, kateri od naštetih gospodarskih panog bi morali dali prvenstvo, kajti vse intenzivno pri-pomagajo k povzdigi naše trgodne in industrije. Zavedamo se vsekakor velike blagodati matere pri-rode, ki nas je v toliki meri obdarovala s koristnimi minerali, posebno pa s črnim dijamantom — premogom — in izvrstno železno rudo. Smo v za-vidnem stanju, da si z rudarstvom pridobivamo sami te velevažne snovi, od katerih nam prva s pomočjo železnic in parobrodov olajša naše notranje kakor tudi mednarodno izmenjavo potrebnega blaga, druga pa je zopet izhodišče najraznovrst-nejši železarski industriji, ki nas polagoma osamosvaja od inozemstva in pripomagu aktivnosti naše trgovske bilance. Posebno pa je treba poudariti, da razvita rudarska industrija, pa naj si proizvaja premog, železo, svinec, baker, kroni itd., kar vse posedujemo v velikih količinah in nam jih ni treba uvažati, že sama po s«bi znatno ojačuje mednarodno pozicijo države in njeno kreditno sposobnost, neprecenljive važnosti pa je ta faktor v slučaju vojnih zapletljajev, kar smo v svetovni vojni dovolj izkusili. Rudarska industrija je v našj državi v vseh okrajinah de facto precej razvita in se njen blago-lejni vpliv opaža celo pri državnih rudn!kih, ki kazujejo skoro edini med vsemi pridobitvami dr-■avnim institucijam znatno 50 do 00 milijonsko ktivo, med tem ko privatna rudarska podjetja opet s cenejšim premogom za državne dobave in iugimi državnimi dajatvami še v večji meri ve-ijo prištednje, odnosno dohodke državne blagaj-o. Če končno še zabeležimo, da jo dandanes v ndarstvu zaposlenih okrog 35.000 delavcev, med atere se mesečno porazdeli približno 40 milijonov i na rje v in se preživlja še okoli sto tisoč njihovih •odbinskih članov, smatramo, da je dovolj dokumentirana velika ekonomska, pa tudi.strateška važ-I uo»t rudarske industrije. Kakor smo že omenili, je rudarstvo več ali 5 J!) v . «* M m V montanističnem oddelku. kakor vse te ovire. In tako je leto zn letom obiskovalo nad sto slušateljev iz vseh krajev naše drža-ve montanistični oddelek in ga tudi vsako leto zapustilo 22 diplomiranih rudarskih inženerjev, ki so v praksi pokazali vsaj iste sposobnosti in razumevanje svojih nalog, kakor pa absolventi sličnih inozemskih ustanov, ki imajo že svoje tradicionel-no ime, čeprav je bil odgoj prvih iz ravno omenjenih nedostalkov usmerjen bolj teoretično. Toda mnogobrojne znanstvene ekskurzije, med temi tudi v inozemska premogovna okrožja, posebno pa one v moderno urejene rudnike v Sloveniji, so izpolnjevale v znatni meri tudi praktično koncepcijo slušateljev montanistov. Tudi notranja oprema montanističnega oddelka, odnosno rudarskega instituta kljub poudarjenim nedoštatkom ni zaostala, čeprav je bila znatno ovirana. Institut si je nabavil s skrajno skromnimi sredstvi, ki so bila na razpolago, vprav krasno in poučno metalurško in tehnološko zbirko, ki je razstavljena, izkoristivši vsak kotiček, po oknih in hodnikih ter šteje dandanes nad 5000 komadov. Strokovna knjižnica je dobila posebno v zadnjih letih znaten prirastek in šteje nad 1500 knjig. Tudi strokovni časopisi in revije iz vseh kulturnih držav so naročene ter je njih število narastlo že na 24. Pozabiti ne smemo tudi na mnogobrojne nazorne risbe in rudarske projekte, katerih je nad 1200. Omenitve vredna je tudi nabavka modernc-i ga epidiaskopa, ki bo z nazornimi projekcijskimi slikami znatno olajšal predavanja. Kakšne preudarnosti iu agilnosli je potreba pri zbiranju imenovanih učnih pripomočkov, ve samo dotični, ki mora manipulirali s celoletnim kreditom celotnih ubogih 47.000 Din! Na žalost pa le z velikim trudom učnega osobja in naklonjenostjo privatne industrije slečene pridobitve niso mogle priti ravno radi občutljivega pomanjkanja prostorov do pravega izraza. Popolnoma druge avspicije za bodočnost pa jo dobil rudarski institut z dodelitvijo bivšega neuporabljenega Dečjega doma nasproti posl pju tehnične fakultete v Aškerčevi ulici. S tem kulturnim aktom ministra za socialno politiko gosp. dr. Gosarja je šele postal rudarski institut, ki obsega šliri stolice in institut za rudarska merjenja, pravo ognjišče domaČega montanističnega naraščaja, kjer bodo koncentrirani in razvrščeni sistematično vsi znanstveni pripomočki, ki bodo omogočili popolno izvedbo zasnovanega učnega programa in znanstvenega raziskavanja. Rudarski institut in institut zn rudarska merjenja sla omenjeno zgradbo prevzela v svojo posest z letošnjim zimskim semestrom ter jo s pomočjo velikodušnih podpor od strani oblastnega odbora kakor tudi rudarske industrije, katerim gre po- ..uhoratonj m meritve »nojev. (Elektrotehnični oddelek.) uovna zalivala, urejujeta v dostojen znanstveni hram. V tej zgradbi je adaptirana prostorna, zračna in svetla risalnica, ki bo služila tudi za predavalnico in epidiaskopiranje. Razen te obstoji še druga manjša predavalnica, ki istotako v vsem odgovarja zahtevam higijene, služila pa bo obenem izven predavalnih ur kot učilnica in čitalnica za slušatelje. Nadalje je v zgradbi poseben za to ugoden prostor namenjen za rudarsko knjižnico, ki bo skupna vsem rudarskim stolicam ter se bodo ii nje knjige posojevale tudi slušateljem. Knjižnična dvoranca se bo lahko uporabljala tudi kot zbornica montanističnega oddelka. Razen naštetih prostorov pn so primerno opremljenel tudi sobe učiteljev, ki ne bodo služile samo za njihov znanstveni študij, ampak tudi kot deponiji občutljivih aparatov in vežbališčo s temi aparati. Dobrodošli pa so tudi manjši prizemeljski laboratorijski prostori, ki bodo služili v fotografske svrhe in pa za nameravano razmnoževanje nazornih slik ozir. fotografij, s čemer bo vsakemu slušatelju omogočena nabava teh učnih pripomočkov za minimalno odškodnino. Neprecenljive vrednosti pa sta dva podpritlicna laboratorijska prostora večjih dimenzij, ki bosta v doglednem Času opremljena s težjimi aparati in stroji iz rudarskega slrojeslovja, rudarstva in separiranjn ter briketi-ranja rud in premoga. V teh prostorih bo, seveda šole po nabavi posameznih preizkuševalnih strojev, mogoče pristopiti tudi k eni najvažnejših nalog rudarskega instituta in sicer uvajanja slušateljev k samostojnemu znanstvenemu delu, poslužujoč se teh strojev za znanstveno raziskavanje raznih pojavov in svojstev domačih rud. proizvodov. Ti laboratoriji bodo dobili velik pomen tudi za širšo javnost, ker bo mogoče v njih meiitorno in avtoritativno preiskovati večji del naših domačih rudarskih proizvodov. Seveda je korak do realizacije tega projekta še precej velik in se bo stopnje-valno izgrajeval, toda glavni pogoji so že tu, in to so potrebni prostori, moralna pomoč celokupne tehnične fakultete in pa požrtvovalnost naše domače industrije. Institut za rudarska merjenja in geodezijo, ki ima tudi svoje prostore v rudarskem paviljonu, ima v prvi vrsti nalogo, da vzgaja slušatelje rudarskega oddelka, ki bodo mogli pozneje kol inženerji pravilno postaviti v rudnikih rudarska merjenja, kar je neizogibno potrebno in v interesu rudarstvu države in posameznih rudarskih podjetij. V drugi vrsti institut služi za proučavanje različnih geofizičnih metod — iskanja slojišč. kar jo velike važnosti, posebno za Jugoslavijo, ki je bogata na različnih rudah, ki niso še zadostno preiskane in kojih preiskavanje z običnimi metodami zahtevo precej časa in stane jako drago. Med tem ko geofizične met de že davno z uspehom služijo v drugih državah za odkritje dragocenih izkopin, se jih v Jugoslaviji ne moremo posluževati ter se moramo obračati na tuje tozadevne organizacije. Razen tega služi institut drugim oddelkom tehnične fakultete kakor geodetskemu gradbenemu, elektrotehničnemu in strojnemu, na katerih s« predavata nižja in višja geodezija. knjižnica elektrotehničnega instituta. D/ieuzie novice Slovenski vseučiliški profesorji za ohranitev neokrnjene univerze. V seji ljubljanskega univerzitetnega sveta dne 21). novembra se je sklenila sledeča resolucija: V dobi nujne potrebe vsestranske konsolidacije naše države se javljajo poskusi, da se ukine na ljubljanski univerzi kaka fakulteta ali kak njen oddelek. Ti poskusi vznemirjajo ne le dijake in profesorje, ki jim je mir, sigurnost in stalnost za znanstveno delovanje neobhodna potreba, temveč razburjajo globoko vse plasti našega naroda. i Letos grozi s posebnim zakonom določenemu obsegu ljubljanske univerze okrnitev kratkomalo na pooblastilo ministrskemu svetu, Id je predvideno v finančnem zakonu. Z zedinjenjem s Srbi in Hrvati v narodno državo se je izpolnila več kot stoletna želja Slovencev po lastni univerzi, Ilazlogi, ki so bili odločilni za ustanovitev ljubljanske univerze v letu I!) 19., niso do danes ničesar zgubili na veljavi. Kar In cmo in bomo vedno hoteli, je popolna univerza v Ljubljani, je vseučilišče, s katerim je dana možnost vsestranske znanstvene izobrazbe, medsebojnega oplojevanja raznih ved in s tem sinteza duhovnega stremljenja. Uprav radi te univerzalnosti so postale univerze povsod žarišča, katerih usoda sega do jedra narodne duše. To velja posebno za ljubljansko univerzo, ki je Slovencem veličasten simbol osvoboditve ter priznanja njihove enakopravnosti in narodno-kulturne individualnosti, zato pa tudi mogočno poroštvo iskrene, vzajemnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. S katerokoli okrnitvijo ljubljanske univerze bi se slov. narod žalil. Ostalemu svetu bi bila taka kulturna amputacija nerazumljiva, dobrodošla pa onim, Ici ne gledajo prijazno na okrepitev jugoslovanske kulture in na učvrstitev naše države. Kajti naša univerza, postavljena v najzapadnejši del države, na križišče slovanske, germanske in romanske civilizacije, je sosedom živ opomin neuničljivosti slovenstva. Zato bi okrnitev ljubljanske univerze napravila porazen vtis na naše brate izven države. Univerzitetni svet kot predstavitelj ljubljanske univerze smatra iz vseh teh razlogov za svojo patrijotično dolžnost, da pokliče vse pristojne rinitelje, naj ne odvračajo samo vsakega poskusa okrnitve e univerze, ampak skrbijo za popoten njen razmah. To je interes cele države. Manifestacije za slovensko un verzo. Jutri, v nedeljo, 27. t. ni. se bodo vršila ma-nifestacijska zborovanja širom cele Slovenije v prid neokrnjeni ljubljanski univerzi. V interesu slehernega Slovenca je, da ostane naše najvišje kulturno žarišče neokrnjeno, se razvija in nudi naši državi pošteno in sposobno inteligenco. Naj ne bo kraja, ki bi se tej manifestaciji izognil. Vsa društva in korporacije, katere smo obvestili in ostale ponovno pozivamo, da se nemudoma oprimejo dela in prirede zborovanja, Sijih pro'est bo tudi na pristojnih mestih zalegel. Priprave za zborovanja naj se vrše solidarno, pritegnejo naj se vsi v poštev prihajajoči činitelji, da bo efekt pokreta tem uspešnejši. Prizadete opozarjamo, da zborovanja prijavijo o pravem času političnim oblastem, preskrbe informatorja govorniku in določijo čas zborovanja fako, da lahko govornik, ki se odpelje iz Ljubljane s prvim jutranjim vlakom, pravočasno dospe. Povsod drugod pa naj prirede protestne shode krajevne organizacije same. sprejete resolucije pa do-pošljejo Svetu slušateljev ljubljimske univerze. Svet slušateljev ljubljanske univerze bo poslal v spodaj navedene kraje sledeče svoje zastopnike: Maribor: Planinšek, Stare Miloš; Celje: Petre, Kuret; Ptuj: Jurančič; Ljutomer: Kreft; Murska Sobota: Tijrnar: Slovenjgradec: Mrzelj; Trbovlje: Kocbek, Jelene; Laško: Suklje. Konjice: Pivka; Ormož: Jurčec; Jeseniec: Kroš1 Tone; Kranj: Kosti, Smajd; ^kofja Loka: Pinlar; Radovljica: Klasinc; Tržič: Koren: Domžale: Oven; Kamnik: Likovič: Litija: Grabrijan Miloš; Novomesto: Iskra, Schenk; Metlika: Zdolšek; Kočevje: Boje; Črnomelj: Lučovnik; Ribnica: Pretnar; Vrhnika: Hrovat. Prosimo vsa društva, ki so prejela pismen poziv za zborovanje, da oskrbe za manifestacijo fotografa, slike rabi S. S. L. U. za Belgrad, kamor jih bo odposlal z vsemi protesti. V slučaju, da bi se i* kakršnihkoli vzrokov zborovanje ne moglo vršiti, prosi p. n. naslovljence, da brzojavno odpovedo manifestacijo Svetu slušateljev ljubljanske univerze. Svet slušateljev ljubljanske univerze. * * * KOLEDAR. Sobota. 26. novembra. Konrad, Silvester, Peter. Solnce vzide ob 7.11. zj. Dunajska vremenska napoved za 26. nov.: Večinoma oblačno, morda padavine, temperatura še malo izpremenjena. Zmerni vetrovi. ir Volivno gibanje v Ljutomerskem okraju. Zn obč. volitve, ki se vrše v ljutomerskem okraju 4 decembra t. 1., so vložile po večini že vse občine kandidatne liste. V 16 občinah je vložena samo lista SLS, kar jasno kaže zavednost naših ljudi v dotičnih občinah. Po drugod je vloženih več kandidatnih list, vendar pa ima naša stranka povsod kar najlepše izglede za častno zmago. ie Cerkveno odlikovanje. V tržaški škofiji so imenovani zn lajne komornike Nj. Svetosti naslednji gospodje: dr. Jakob Ukmar, Franc Sila, župnik pri sv. Ivanu v Trstu, Stjepan Kropek, župnik v Starem Pazinu in Josip Jurizza. župnik v Hojami Za častnega kanonika je^imenovan don Germek, bivši župni uprvitelj pri Sv. Vincencu v Trstu. ie Duhovniška vosi iz Istre. Zn župnika v Pičnu je imenovan Pietro Itensi, dosedaj župni upravitelj v Sovinjnku pri Buzetu. Župnija Pičan je čisto hrvatska. Zn izpraznjeno mesto se je potegoval snnio g. Rensi. Od hrvatskih duhovnikov si ni upal nikdo konkurirati, ker so fašisti pregnali vse drsednnje slovanske župnike v Pičnu in je bivanje slovenskega duhovnika v tej veliki hrvatski župniji onemogočeno. Zadnji slovanski župnik v Pičnu je bil g. Ciril Podržaj, sedaj v Bazovici, ki se je komaj rešil pred fašisti z begom ie Namesto tobaka — »Slovenca«! Tako nam piše somišljenik iz ljutomerskega okraja in se naroča nn naš list. Prijatelj, posnemaj ga! * Zaupnike HLS na deželi, ki so prejeli Koledar naše Kmetske zveze v razprodajo, lepo prosimo, da zn Koledar živahno poagitirajo in ga hitre razpečajo. Cena Koledarju je tako nizka, da ga 1 liko vsak kmetski gospodar nabavi. ie Sestanek duhovnikov-abslinenlov. V nedeljo. dne 27. novembra se bo vršil ub 15. uri v mariborskem bogoslovju sestanek duhovnikov-ab-stinentov zn mest Maribor in bližnjo okolico. Vnb-1 jeni vsi prijatelji treznost ne misli. Na sporedu celjski kongres in Sv. vojska«. — Lavant. duh. prO-tialkobolna zveza. •k Za župana v Pucnncih, »kraj M. Sobota, .je bil izvoljen ugledni posestnik in gostilničar Štefan Kuhar, brat dr. Aleksandra Kiihnrja, upravitelja javne bolnice v I*tuju. * Poroka V Ptuju se je poročil g. dr. AdolT Ramšak. vodja bolnice v Mežici z gospodično Irmo Stuliee, hčerko ptujskega zdravnika. ir Smrtna nesreča. Tesarski mojster Franc Polanec iz Crntlenšaka »e ga je v gostilni Marinlč pri Mariboru tako nasrkal, dn je obležal na stopnicah. Zjutraj ga je zaloli! nn prostem ležečega občuten mraz in tako so ga našli tnkorekoč zmrznjenega iu je kazal 1< še malo življenja. Prepeljali so ga na dom, kjer je pa drugo jutro za tem izdihnil. Pri sodni obdukciji o dognali, da si je prebil pri padcu po stopnicah lobnnjo in je nastopilo poleg premraženja še krvavljenje na možganih. S smrtjo Polnncn je izgubil Sv. Bolfenk in celi okoliš enega najbolj veščih tesarskih mojstrov, ki jo postal žali-bog žrtev alkohola. ir Vino letošnjega pridelka. — Iz Cerkelj pri Krškem nam poročajo: Novo vino je prodano. Veliko ga res ni bilo, toda bilo je dobro. Cene so tudi odgovarjale. Resnica je tole: Če je vinogradnik prisiljen prodati vino zn mnnj kot 20 kron, sc mu obdelovanje vinograda absolutno ne izplača. Pri nas je tako, dočim je verjetno, da n. pr. v Banatu shajajo, čeprav prdoajo vinski pridelek po 3 dinarje liter. — ■jtr Obdarile mladino zn Miklavža i lepo knjigo. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani jc izdala v ta namen knjigo: Domače in tuje živali, i. del: Sesavci. Din 30. -. Zbirka obsega 29 tabel s 156 slikami v barvah in to živali-štirinožce — sesavce — mrzlega severn knkor gorkegn juga. S to zbirko ne boste razveselili samo naših najmlajših, ki so jim podobe iz živalstva najljubše, ustregli boste tudi učencem osnovnih, meščanskih in srednjih Sol, ki jim je Ink živalski atlas pri pouku iz živalstva prepol roben. * Zgodovinski dnevi. 26. novembra: 1800. se je rodil Anton Martin Slomšek. — 1282. je vsled povodnji in orkana nastalo Zuidersko jezero na Holandskem. — 1810. se je rodil angleški inženir in konstruktor topov Armstrong. — 1855. je umrl v Carigradu poljski pisatelj Mickiewicz. — 1912. so Srbi zasedli Drač. ir Smrtna kosa. Iz Šmnrtna pri Slovenjgradc.i poročajo: Po daljšem presledku se je oglasila v naši župniji smrt. Umrla.je mati znanega narodnega in za vse dobro vnetegn župana Iv llriher-nika v Leynu. Vzgojila je 12 otrok, ki so vsi inočni stebri krščanske in narodne zavesti v našem okraja. Ostavil je to dolino stari Papež . ki ie učil- kal izredno starost 81 let. Bil je vzgled krščanskega mota. — Preselila se je v večnost Frančišku Glo-bočnik, stara 79 lei. Kemični iustilut. V včerajšnjem članku gosji, prof. Samca o tem institutu je po pomoti izostalo, da je Kranjska hranilnica dala institutu prostore v podzemlju na razpolago za letno najemnino 2 in pol Din S to smešno nizko najemnino je ravno K r n n j s l< u h i a n i I n i c a v največji meri pripomogla institutu do'dobregn razvoja, kar se mora vsekakor z največjim priznanjem zabeležiti. ir Požar. Pri posestniku Ignaciju Cehu v Lo-eiču-župnija Sv. Bolfenk v Slov. Goricah, je izbruhnil požnr, ki je vpepelil do tal gospodarsko poslopje. izvzemši hleve. Gasilcem se je posrečilo rešiti hišo, i je bilo gnsilno delo zelo otežkočeno, kar sta lilša in gospodarsko poslopje pod istim krovom. Požar je napravil Čehu nepregledno škodo, ker inu je uničil vse v gospodarskem poslojiju shranjene poljske pridelke. Podan je sum, da je zanetila ogenj zločinska roka. if Izredni lovski plen. V mariborski okolici so divje svinje posebnost med divjačino in mnloka-teri lovec je bil Že tako srečen, da bi mu bila prišla divja svinja pred puškino cev. V ogromnem lovišču veleposestniku g. Perkn nad Kamilico pri Mariboru so sledili lovci že nekaj let sem divje svinje. Letošnje poletje je delala tn požrešna zverjad zelo velike škode kmetom pri Sv. Krtu. Ljudje so bili skrajno nevoljni. ker so jim izorale divje svinje cele njive krompirja, počesala koruzno klasje in uničevale poljske pridelke. Vsi napori lovcev, dn bi izsledili te divje potrešneže, so bili dolgo časa zaman. Šele zadnjo sredo ob 5. uri zvečer je bil Per-kov sin Ivan tako srečen, da je ustrelil 149 kg težkem) divjega prašiča, katerega je zalezoval že tako dolgo. Omenjenega dne ,je pazil na zver lovec Per-ko na takozvnnem Šobru pri Sv. Križu nad Mariborom iti sicer pri prazni hiši blizu smrekovega gozda. Ravno ob petih zvečer je hotel velikanski prašič smukniti iz starega smrekovega gozda v mladega. Pri tej priliki ga je zapazilo lovčevo oko in je ustrelil prvič po zverjadi na razdaljo 70 korakov in jej prestrelil s kroglo obe prvi nogi. Ob-streljena žival se je postaviln vsa razjarjena na obe zadnji nogi in sc pognnln proti lovcu, ki jo je pogodil drugič s kroglo v prsn. Na to je pograbil drugo puško in izstrelil iz obeh cevi v prašiča šibre in šf le po četrtem strelu je zver poginila. Ustreljeni prašič je star 2—" leta in bo v soboto ter nedeljo razstavljen Mariborčanom v prostorih hotela Halbvvidl v Jurčičevi ulici. Mlajši Perko sledi pri Sv. Križu še eno svinjo in to bo najbrž samica. •k Velika lolp« volkov se je pojavila v nepo-sredni bližini Mostnrja. TTdrli so v hleve in poklali 32 komadov goveje živine. Te dni bodo priredili velik lov na volkove. ' , ir Prijet ropar. V bližini Petrinja so orožniki prijeli znanega roparja Jurija lurciča, ki je pobegnil iz lepoglavske kaznilnice, kjer bi moral odsedeti 12 let težke ječe radi številnih ropov, ki jih je izvršil \ Slavoniji in Liki. -Ar Zasledovanje pobeglih roparjev. Na smrt obsojene roparske morilce, ki so pobegnili iz ječe v Bihaču, zasleduje velik oddelek orotništva pod ' poveljstvom majorja Tomiča. Včeraj se je v Bihnču raznesla vest, da je ujet ropar Mile Toniljenovič. Vendar ta vesl še ni potrjena. Ropar BuljubaSiF, j ki se je sum prijavil sodišču, se nahaja v ječi i v železnih okovih. Pogrešajo že 14 dni 21 letno Marijo Skubic, j doma iz Zavrtnikn v Šmartnem pri Litiji, ki je , služila v Ljubljani v Rožni dolini. Oblečena je bila i v volneno krilo, svileno jopico, rjav plašč in je imela nn glavi belo kapico. Ko je 12. t. ni. odhajala cd gospodinje, je rekla, da gre domov k starišem , kol že prej večkrat V noči od 12. na 13. je preno- j čevala pri svoji sestri, ki prebiva v Hradeckega vasi. Zjutraj ob 6. je odšla od tnm in od tedaj ni j nikakega sladu. Kdor bi kaj vedel o pogrešani, naj sporoči županstvu v Šmartnem pri Litiji. ir Ne vračajte naših dopisov, ki smo jih pripomni Vam pošiljati radi neizmerne bede. Zavedamo se Vaših težkoč v borbi za življenski obsta-nok, a vendar je še v Vaši moči, da pomagate nam najbednejšim. Vsak najmanjši dar — v blagu ali denarju — bomo hvaležno sprejeli. Spominjajte se nas zlasti pred Božičem, da pripravite vsaj malo veselja slepim. - Milodare sprejema podporno društvo slepih, Ljubljana, Wolfova 12. ir Zahvala. — Družina Klinčeva iz Dobrepolj se tem potom najprisrčneje zahvaljuje vsem za izraženo sožnlje in spremstvo na zadnji poti nepozabne Anice, ir Ubog vojni invalid 0(1 odstoten, prosi usmiljena srca za kako podporo, bodisi v denarju, bodisi v obleki. Preživljati mora z veliko težavo 7 člansko družino. Darove sprejema uprava »Slovenca«. ir Osebe, ki so krVno, kožno ali živčno bolne, dosežejo z naravno Franz-Josef« grenčico redno prebavo. S|>ecialisti z visokim slovesom potrjujejo, da so v vsakem oziru zadovoljni z učinkom stiiro-znane Franz-.loscf -vode. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ir Kno za vse! Kar je vsakomur tako dobro koristilo, bo pomngnlo tudi Vam! Ako sle unhodni, kupite v najbližji lekarni ali drogeriji »Forman« za 10 Din. Tn takoj osvobodi nosnici; otekljne, vnetja, glnvobol in izloBevnnje sluznice takoj izgine. Forman nosite torej seboj v žepu ali ročni torbici Forman je popolno zanesljiv. ie Stenico! najboljše sredstvo proti steni-,ain dobite samo v drogeriji Kane. Židovska ulica. ie Obleke kemično čisti, bnrva in plisira tovarna Jos Reich. Ljubljana. OBLAČILA TVRDKE J MAČEK Ljubljana Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. GmmsBeniimiii Neverjetna pomoč pri britju. Namaiite si obraz z Nivea cremo, vporabljajte milo še le po preteku dveh minut, nukar pričnite z britjem in prepričali te bodete, da doseiete. s souporabo Nivea-creme mnogo boljši uspeli leot sicer, kajti občutljiva in racpo-Icana Icoia Vas ne bo več nadlegovala. Nivea-crema Biinimignimni Predavanje dr. Vidmarja. Kakor smo že javili, ima univ. prof. Milan Vidmar danes, v soboto ob 18. (6.) uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union javno predavanje o predmetu: »'idmična fakulteta ljubljanske Univerze.« Za to prireditev, ki jo je pripravila inže-nerska zbornica, se naša javnost izredno zanima. Gospod Vidmar je že pri drugi priliki tnko odločno nastopil proti okrnil vi slovenske univerze, da je povzročil občo pozornost .Pred predavanjem bo govoril predsednik inženerske zbornice ing. M. šuklje. Na to prireditev, ki naj postane važna manifestacija, je Zbornica povabila slovensko javnost z namenom, da jo točneje informira o pomenu tehnične fakultete za znanost in gospodarstvo. MIKLAVŽEVA DARILA v bogati izbiri samoveznic, nogavic, gamaš, ovratnikov, perila, naramnic, rokavic in raznih modn. potrebščin dobavlja tvrdka 5?PHWAR - Ljubljana NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevai v Šiški. * * * 0 Seja ljubljanskega občinskega odbora, k) je bil izvoljen 2. oktobra, se bo vršila v torek, dne 29. novembra ob 5. uri popoldne v mestni dvorani. Na dnov >i redu je volitev župan in podžupana. i- slušateljev Ijubljuuske univerze skli- cuje za danes dne 26. nov. 11,27 ob treh popoldne v svelovo sobo na univerzi sestanek vseh predavateljev, ki so določeni v. t nedeljsko zborovanje. 0 Slomška premalo častimo, še ne vemo. kaj imamo v njem. Oddolžimo se njegovemu velikemu delu z obiskom svečane spremembe v nedeljo pop. ob petih v Unionu. 0 Na slavnostnem koncertu dne 1. decembra v »Unionu« bodo lelos sodelovali: operni orkester Nar. gledališča v Ljubljani; Sancinov komorni trio i i Zagreba (gg. Sanein-.Marsičeva-.Matz); sopranist-ka gdčna Vera Majdičeva; glasbeno društvo »Ljubljana ; pev. društvo »Ljubljanski Zvon« in prol. kons. g. Janko Ravnik. Orkester bo dirigiral kapel-nik g. A. Balatka, »Ljubljano« vodi g. dr. A. Do-linar, »Ljubljanski Zvon pa pevovodja g Zorko Prelovec. Nn programu so sledeče skladbe: Novakova Slovaška suita: v pet i i i stavkih, skladba za veliki orkester; Beethovnov Trio op. 11 št 4 v B-duru, zbor dr. Dolinarja »Mavrica« tn dr. Kimov- V sredo, 30. t. m, začne v »Slovencu« izhajati nov velik roman Itlcopotra, egiptovska ki ga je spisal znani angleški pisatelj RIdcr llaggariS. V tej povesti se opisuje življenje lepe, a skrajno krute in razuzdane kraljice, morilke svojih bratov, sestra, mož, ki jo hoče odstraniti in tako egiptovsko deželo osvoboditi duhoven H a r m a k i s. Toda Harmakis podleže čarom Kleo-patre, dokler ne spozna njene 'zločinske nezvestobe, nakar povzroči njen padec. Roman nas uvaja v sftrivnostR starega Egipta, je skrajno napet, slikovit, bogat po vsebini in očara čitatelja ter ga veže nase do konca in bo ilustriran. NaroČi sc na »Slovenca" če še nisi, kajti >K 1 e o p a t r a« ti bo v zimskih dneh največje razvedrilo in užitek! Jutri ol> osmih zvečer v »Ljudskem- domu fm nag* »Granrarn firvatska narodna igra s petjem, godbo in kolom. Prcdprodaja vstopnic: Stari Irg 2, I. nadstropje. ca »Naročilo«, solospeva s spremljevaujein klavirja »Večer soparen bo (Skorjam1) in ,Rib'ce po vodi plavajoč (Adamič) ler novi kompoziciji »Preizkušeno zvestoba« (Adamič) iu »Lenkd« (Pavčič). Solospeva bo Izvajala soprnnistka gdčna Vera Maj-dičeva, Preizkušeno zvestobo, in »LenkoA- pa bo pel »Ljubljanski zvon p' d pevovodjem g. Prelov-cem. Opozarjamo, da se dobe vstopnice za koncert že sedaj v Matični knjigarni, na dan 1. dec. zvečer pa pri koncertni blagajni. 0 Umrla je v bolnišnici gospa Ivana Nežmah, soproga upokojenca drž. železnic. Pokojnini zapušča moža in J(3 otrok. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 2. © Sestanek brivske zadruge. Z ozirom na notice v »Slovencu in pa radi doživelega neuspeha v vodstvu ter napačno započete akcije za strokovno šolo se je čutila brivska zadruga primorano, da je sklicala članski sestanek z dneviiitn redom: Stro: kovna šola in nedeljski počitek. Po uvodnih besedah načelnikovega namestnika je tajnik pojasnjeval pomen strokovne šole ln napadal gotove mojstre, ki so iz umljivih razlogov odklonili sodelovanje. V imenu kompaktne opozicije je g. Dorčec zavrnil vse napade tajnika. Dokazal je, da je zadruga nepravilno postopala, ko je otvorila šolo samo za vajence: kajti sklep občnega zbora se glasi: -Otvori naj se šola za mojstre in vajence . Stavil je glede šole dva predloga, katera pa odbor ni znal dati na glasovanje Nastopil je še enkrat lajni kin izjavil: Vi le zahtevajte izredni občni zbor, mi bomo pa šli, kadar bomo hoteli; poprej pa bomo nesli knjige na magistrat.« Odboru se je tudi očitalo, da je kav sam imenoval preizkuV-valno komisijo, čeprav pravila jasno določajo, da morn to komisijo volili občni zbor. Nato se je razvila burna debata o nedeljskem počitku. O. Dorčec je pojasnjeval socijalni pomen nedeljskega počitk i. Predložila se je resolucija na ministra za socijalno politiko, v kateri se naproša, dn končno uredi zadevo nedeljskega počitka. Resolucija je bila sprejeta. Končno se je še prebrala zahteva po izrednem občnem zboru, podpisana od 43 članov. Pričakujemo, da bo odbor ugodil zahtevi članov in v najkrajšem času sklical izredni občni zbor. 0 Eliila milo, Kalodoiit. Odekolon. zobne krtačke in razne vrste parfuma dobite za Miklavža najceneje pri Franc Pavlinu, Lj;:bljuna, Gradišče © 'k j izbiro volnenih jopic, najfinejših b1 perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ig. Z a r g i , pi i nizki ccni, Ljubljana, Sv. Petra cesta. O Krasno dunajsko bluze — Kristolič-Hnčar. Oblastna taksa na •gledališke vstopnice. Te dni začne pobirati ljubljanski obhstni odbor takso na gledališke vstopnice v operi in drami v smislu sklepa ljubljanske oblpstne skupščine Po finančnem zakonu je prešlo ljubljansko operno gledališče v last ljubljanske oblasti. Dram. sko gledališče pa je last Kranjske hranilnice in preide enako z njo v last ljubljanske oblasti. Kot hišni gospodar je ljubljanski oblastni odbor dolžan skrbeti za gledališče, da ga ohrani v uporabnem stanu. Ta skrb pa je tem težja, ker je bilo gledališče v zelo slabem stanju, ko ga je meseca aprila t. 1. prevzela oblast. Streha je bila na več mestih raztrgana, tako d i je prepuščala in je prihajala mokrota celo v notranjost, o čemur pričajo razni sledovi. Fasada je na raznih mestih pokvarjena in nujno potrebna obnove. Notranji prostori kriče po preslikanju, okna in vrata po pre- plesknnju, da se obvaruje stavba še večje škode. Naravnost nevarnost za igralstvo pa tvori zastarela in pomanjkljiva električna naprava, radi česar je policijska oblast že zagrozila ,da zapre operno gledališče, ako se ne napravi nova razsvetljava. Zalo oblastnemu odboru ni preostalo drugega, kot izvršiti najnujnejša popravilu v operi in drami, da s tem reši gledališče daljnega razpadanja in ohrani možnost, da se nemoteno vrše predstave. Ze v tekočem letu je izvršil prekritje opere, napravo prh in umivalnikov za igralce, popravo tlaka v drami iu naročil pri tvrdki Siemen napravo nove električne razsvetljave v operi. Vs,i ta dela pa bodo stala okoli 700. Din Za kritje tega zneska je prispeval ljubljanski magistrat 800.000 Din, tako da ostane še vsota okoli 400.000 Din, za katero je potrebno najti kritja. Najlepša bi bila rešitev lega vprašanja, ako , bi uprava gledališča plačevala tako visoko najem- ] nino, da bi zadostovala za redno vzdrževanje gledališča. Toda uprava ni mogla doslej ničesar prispevati za najemnino. Stala je suna pred krizo, da ui Jnogla vzdrževali niti rednega osobja, kar je dovolj znano iz dnevnih listov, in se mora boriti r.a obstanek. Ako bi od nio zahtevati tako visoko najemnino, bi gotovo nastopila akutna kriza. Oblast pa tudi nima nikakih lastnih sredstev za kritje tako visokih stroškov. Tudi ne gre, da bi uvedla kak splošni obl stni d ,vek za gledališče. Kaj bi rekli naši siromašni po nezgodah tolikrat in tako občutno prizadeti sloji, ako bi morali plačevali davek za ljubljansko gledališče, (ločini so ostale do danes nerešene tolike in tako nuine prošnje za podpore po vremenskih nezgodah tako težko prizadetih prebivalcev, ker ni denarnih sredstev. Načelo splošne pravičnosti je tedaj zahtevalo, da .prispevajo k vzdrževanju gledališča tisti prebivalci v obl sti, ki imajo od lr-fga neposredno korist t, j. posrtniki. Vendar so je skupščina ozirala tudi pri tem na revnejše sloje in je stojišča vsake takse oprostila, enako ljudske in dijaške predstave. V ostalem pa odmerila višino takse po udobnosti, ki jo imajo posetniki. na raznih mestih v gledališču, kolikor je bilo lo pač radi kontrole možlio. Dohodek iz te takse bo služil edino za kritje dolgov, ki jih je mor; I oblastni odbor najeti za kritje stroškov najnujnejših popravil. Zato bo pobiranje takse Odpadlo, ko bodo kriti vsi stroški popravil ali ako pride uprava gledališča v ugodnejši finančni položaj, da bo mogla plačevati primerno najemnino za uporabo gledališč. Mlarii^o>ir □ Maribor za ohranitev univerzo v Ljubljani. .Mariborski akademiki, člani raznih akademskih društev, so sklenili na snočnjem sestanku, da skli-čejo za nedeljo 27.,t. m. ob pol 10. dopoldne protestni shotr zoper ukinitev univerze v Narodni dom, velika dvorana. Podrobnosti bodo objavljene na plakatih in letakih. , □ Največja koncertna in obenem zabavna prireditev v letošnji sezoni bo bre/d voni no novinarski koncert, ki se vrši na narodni praznik dne 1. decembra I. 1. v Gotzovi dvorani. Na koncertu nastopijo vsa mariborska pevska društva in kot solista znani klavirski virtuoz g. kapelnik Frisch ter priljubljeni baritonist mariborske opere g. Neralič. Po končanem koncertnem sporedu se vrši v dvorani prosta pabava. Za koncert vlada v vseh mariborskih krogih veliko zanimanje, zato priporočamo, da si preskrbite vstopnice v predprodaji. □ Odlikovanje. V nedeljo ob pol enajsti uri predpoldne bo Izročil g. veliki župan dr. Fran Schaubach gimnazijskemu ravnatelju dr. Tominšku red sv. Save III. razreda. Dekoracija se bo vršila v slavnostni gimnazijski dvorani. Na slavnost so vabljeni tovariši, prijatelji in znanci g. ravnatelja. Predvojne in povojne zasluge priljubljenega in obče spoštovanega »ravnatelja so znane in podelitev reda sv. Save je priznanje z najvišjega mesta, da je g. ravnatelj mož dela kot pedagog, planinec in predsednik Glasbene matice! □ Promenad ni koncert vojaške godbo se bo vršil v nedeljo dne 27. t. m. ob enajsti uri dopoldne pred Unionsko dvorano (Gotz) o priliki otvoritve razstave osnutkov za spomenik Kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja v Mariboru, združene z grafično razstavo domačih umetnikov. Razstava ostane odprta do vštevši nedelje 4. decembra dnevno od desete ure dopoldne do tretje ure popoldan. □ Kdo jo nosilec obrtno liste? Listi so po-ročuli po informaciji, ki so jo dobili pri okr glavarstvu, dn je nosilec obrtne liste Krajcer iu ne Dolček, kakor se je vodno propagiralo. Danes nas obrtniki ponovno ižprašujejo, kako je. Javiti jim moremo le to. kar smo izvedeli na okrajnem glavarstvu, pripominjamo pa, da se je zgiasil g, Krajcer v uredništvu, naj svojo notico popravimo, da ni on nosilec. Ker pa se uradno še vedno zatrjuje, da je Krajcer nosilec, ,res ne vemo, kdo ima prav. Bo treba v to zadevo, ki je za nekatere precej kočljiva, bolj posvetiti! □ Kap ga jo zadela pri dolu. V petek zjutraj ob osmi uri se je zgrudil pri delu smrtno od kapi zadel Josip Schlegel. Pokojni je star 05 let in je bil zaposlen v pivovarni Union □ Nova razsvetljava nu Glavnem trgu. Mestna občina je dala postaviti vrsto železnih stebrov preko glavnega trga, da bo na nje pritrdila obločnice za popolno razsvetljavo lega trga. □ Novo avtomatično bencinsko sosaljko postavlja na Grajskem trgu tvrdka Žlahtit iz Slovenske ulice. Na ta trg so nnvozili že velike kupe kvadrov za tlakovanje. Skale OrliS Iz časopisov ste zvedeli, da grozi naši slovenski univerz v Ljubljani okrnitev. Medicinska in tehniška fakulteta naj bi se ob koncu lega šolskega leta ukinili. Univerza je najvišji kulturni zavod slovenskega naroda, za katerega se je trudil, odkar se je zavedal samega sebe. V narodni državi smo ta svoj kulturni cilj dosegli, in nismo voljni, da bi ga iz kateregakoli razloga zopet zgubili. Ves narod se mora dvigniti kot en nW in ščititi svoj najdragocenejši zavod, zaradi katerega se štejemo ined kulturne narode. Bratje! Pridružite se povsod narodnemu protestu. Odločno stopite v enotno fronto slovenskega ljudstva. Kjerkoli se vrši protestni shod, bodite Vi prvi udeleženci; agitirajte za udeležbo, razjasnujte nevednim, za kaj gre, potegnite še druge za seboj. Naj živi neokrnjena slovenska univerza! Bog živi! Predsedstvo O. P. Celfe •0- lz škofje vasi pri Celju nam porečajo, da je oblast tik pred občinskimi volitvami odredila pobiranje prispevkov h konkurenčnim popravilom na cerkvi in cerkvenih poslopjih. To dejstvo izrabljajo nasprotniki, zlasti socialisti, da udrihajo po naši stranki in naši kandidatni listi, kot da smo mi zakrivili plačilo teh prispevkov. Pošteni volivci pn vedo, da imata v konkurenčnem odboru glavno besedo Brezovnik kot načelnik odbora ter Vrečko kot nekak strokovnjak. Socijalisti naj se obrnejo na ta dva gospoda, ki sta vse prej kot pristaša SLS. Pri znanem bratstvu med SDS in SSJ verno, da bodo dali socijalisti Brezovniku vesoljno odvezo. Povemo pa odločno, da se bomo proti laži in obrekovanju branili tako, da bo gotove gospode minilo veselje zatikati se v stvari, katerih ne razumejo ali pa jih nočejo razumeti. -0- Nenadna smrt. V celjskem hotelu »Union« je nenadoma preminul g. Josip Schulte, generalni ravnatelj tvrdke Sontheimer v Frankfurtu. Zadela ga je kap Star je bil 70 let. -0r Občni zbor »Celjskega godbenega društva« se je vršil prošli četrtek v čitalnici tuk. Narodnega doma ob lepi udeležbi članstva. Iz poročil društvenih funkcijonarjev je bilo posneti, da je društvo sicer tiho, a marljivo delovalo in da izkazuje lep napredek. Da odbor društva ni mogel izvršiti svojega namena, predvsem izpopolnitve in dopolnitve svojih orkestralnih ustanov, je pač pripisati dejstvu, da društvo za svoja stremljenja še ni našlo v širši celjski publiki, zlasti pri celjski inteligenci, potrebnega razumevanja in podpore. Nov odbor je izvoljen sladeče: predsednik notar Fran Burgcr, I podpredsednik Vinko Krušič, tajnik Dolfe Bervar, | blagajnik Konrad Fink; odborniki Stante Martin, : Felicijan Karol, Petrak Ivo, Kolšek Martin in Frlschkowltz Karol. Nadzorstvo: Likar Ivan in Jarh Joško. Želeti bi bilo, da novi odbor dovrSl začrtano delo iu s tem izpopolni vrzel, ki jo Celje v godalnem oziru čuti že mnogo let. 0 Mesarja jo pretepel. V četrtek zvečer j« stražnik aretiral Valentinu Koritarja. V neki gostilni v Matije Gubca ulici se je spri Koritar I ! mesarskim pomočnikom Ivanom Soboto. Pred gostilno je Koritar udaril Soboto z nekim topim orodjem tako močno po glavi, da se je kar sesedel. Že ko je S ležal na tleh, ga je K. še pretepaL Konec je napravil stražnik, ki je precej okrvavljenega S. obvezal in ga izročil domači oskrbi, K. pa je moral romati v policijski zapor in dobi svoj« mesto v kazenskem registru celjske policije. x-.r Inserimife v »Ilustriranem Slovencu«! V kratkem izide reprezentančna številka »Ilustriranega Slovenca«, ki bo posvečena izključno le Celju. Želeti je, tla bi ta številka dostojno reprezen-tiral tudi celjsko trgovino, obrt in industrijo. Vabimo zato tudi celjske ter okoliške trgovce, obrtnike in induslrijce, 'la v čim največjem številu naroče pri celjski podružnici >Slovenca« (Cankarjeva e 4) ilu. Irirnne oglase za celjsko številko. Opozarjamo tu na posebnost oglašanja v »Ilustriranem Slovencu . Slike ogromna večina naročnikov shranjuje ter daje vezat umlh\vyrdgovcrdgovc obdrži na la način trajno vrednost. — Podružnica Slovenca v Celju uraduje v ta namen do konca t. m. vsak delavnik od 14. do 15. ure. Črnomelj Orlovsko okroijp priredi v nedeljo 27. I. ni. v Črnomlju fantovsko zborovanje, ki bo trajalo cel dan. Živinorejska razstava in premovanje živine se vrši v nedeljo 27. I. ni. v Črnomlju. Zanimanje med živinorejci je veliko in je upati prav dobre udeležbe. Um-la je v Loki pri Črnomlju Katarina Srare-kar po daljši bolezni. Nov oder v dvorani Prosvete je gotov. Dno 0. novembra je bila vprizorjenn prva igra: Mlinar in njegov; hči. Sedaj se pa pripravljajo otroci na sv. Miklavžu s predigro v treti dejanjih. Za odrastle bo prišel Miklavž v nedeljo zvečer, za otroke pa v pondeljek. Neznanokam je izginil 36 letni Alojzij Kralj. Pogrešajo ga že od 20 avgusta t. L Je slaboumen, ne more govoriti, v hodni srajci. Njegova mati ponovno lepo prosi one, ki bi o tem fantu kaj vedeli, da bi ji sporočili na naslov: Marija Kralj, Dobliče, pošta Črnomelj. Spor/ OGRSKI USPEHI 1027. Pred par dnevi so zaključili Ogrl letošnjo lahkoatletsko sezijo. Priobčujejo seznam najboljših uspehov: 100 m 10.7 Hajdn 200 m 21.7 Hajdn; 400 m 49.5 Barsi: 800 m i : 55.8 Barsi: 5000 m 15:17.8 Pupp; 10 km 35.02.8 Kirnlvi: v 1 uri 16.712 km Kirnly; maratonski tek (42.2 km) 2:48:25.2 Ga-lambos; skok v višino 1.94 m Kesmarki; skok na daljavo 7.10 m Pilsp8ky; troskok 11.33 m Somfai; diskos 46.8 m Egri; kopje 64.8 m Szepes; krogla 14.74 m Daranvi; skok ob palici 3.75 m Karlovič. — Kakor vidimo, Ogri nekaterih športnih vrst ne zaznamujejo; pogrešamo na primer tek čez lese. Splošno je ogrska lahka atletika na zelo visoki stopnji: izvzamemo teke na dolgo razdaljo. Videli smo že, kako je telovadil Kesmarki okoli dveh metrov, kako so mu enkrat nekaj odšteli, enkrat nekaj prišteli. Sedaj je torej njegov skok v višino določen z 1.94 m. MET KOPJA. Svetovni rekord v metu kopja je hil od leta 1906. dalje osemkrat zboljšan. L. 1906. je vrgel Šved Le mm in g kopje 53.9 m daleč; dve leti nato je prišel Lemming na 57.33 m, leta 1909. Koczan (Oger) na 57.91 m in leta 1911. zopet Koczan na 60.64 m. S tem je bila prekoračena meja 60 m. L. 1912. je dvignil Finec Saaristo rekord na 61 m. Do leta 1919. je bil rekord nato nepremaknjen; tedaj ga je zvišal Finec Myrrhal na 66.10 m; malo dalje je šel I. 1924. Šved Lindstrom. na 66.62, letos pa Finec Pentila kar naenkrat na 69.88 m. Razen Koczana so rekorderji sami severnjaki. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetek ob 8 zvečer. Sobota, 26. novembra: UKROČENA TRMOGLAVKA. Delavska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 27. novembra: IDEALNI SOPROG. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 28. novembra: HLAPEC JERNEJ. A. Torek, 29. novembra: MEDEJA. Red B. Sreda, 30. novembra: Zaprto. OPERA. Začetek oh pol 8 zvečer. Sobota, 26. novembra: Tosca. Red B. Nedelja ob 15. uri pop.: ZALJUBLJEN V TRI ORANŽE. Izven. Ponedeljek, 28. novembra: Zaprto. Torek, 29. novembra: Zaprto (generalka). Sreda, 30. novembra: MILOŠEVA ŽENITEV. Slavnostna predstava na predvečer narodnega praznika. Preniijerski abonma. Nedelja v Narodnem gledališču. Opera vprizori v nedeljo ob 15 popoldne zanimivo Prokofjevo opero »Zaljubljen v tri oranže , drama pa ob 20 zvečer zabavno in napoto VVildeovo igro Idealry sojirog . Dramska predstava je po znižanih cenah. Oblastna taksa na gledališko karto. Od nedelje dne 72. nov. dalje se bo pobirala pri gledališki dnevni in večernih blagajnah poleg obič ijne vstopnine še oblastna taksa. Taksa je namenjena za popravo in vzdrževanje dramskega in opernega gledališča. Uredba o imenovani taksi je bila sklenjena na seji oblastne skupščine dne 5. nov. 1927. Mariborsko gledališče Sobotn, 26 novembra ob 20. uri: EVA. Ab. C. Ku-poni. Nedelja, 27. novembra ob 15. uri: ČARDAŠKA KNEGINJA. Znižane cene. — Oh 20. uri: RO-KOVNJAČ1. Premijera. Ponedeljek. 28. novembra: Gislovanje v Ptuju: ČARDAŠKA KNEGINJA. Torek, 29. novembra ob 20. uri: BAJADERA Ab. D. Kuponi. Sreda, 30. novembra ob 20. uri: IGRA S SMRTJO. Ab. A. Kuponi. Mariborski Ljudski oder V nedeljo dne 27 nov. se bo vršila ob pol 5 popoldne v prostorih Zadružne gosp. banke predstava žaloigre »Mlinar in njegova hči«. Kakor je bila prvič, tako upamo, da bo tudi drugič dvorana polno zasedena. Prireditve in društvene vesti Ljubljana. »Ljubljana« ima dajies zvečer ob 8. skupno pevsko vajo. Radi predstoječega nastopa udeležba strogo obvezna. — Pevovodja. Scntpcterčani pozor! Šentpetersko prosvetno društvo prične z današnjim dnem z rednimi tedenskimi predavanji, na katere svoje člane in njih prijatelje opozarja in vljudno vabi. Za danes zvečer prosimo starše, da puste svoje male, ali jih sami pripeljejo k vrlo zanimivemu predavanju s skioptičnimi slikami. To predavanje, ki ga bo imel g. dr. Ahčin, je nalašč namenjeno za šolsko mladino. Začetek ob pol 0. in se konča v eni uri. — V ponedeljek 28. nov. zvečer točno ob 8. se pa vrši predavanje za odrasle. Predavatelj msgr. Steskn nato bo pojasnjeval skioptične slike iz raznih krajev, kjer sla hodila in delovala naša velika slovanska apostola. Vstop prost. »Graničarje« vprizori v nedeljo ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu Krekova mladina Ljubljana. Nikomur ne bo žal, če si ogleda eno najlepših hrvaških narodnih iger. Predprodaja vstopnic v soboto od 4—7. ure zvečer in v nedeljo cel dan v društvenih prostorih Stari trg 2-1 ler eno uro pred predstavo v Ljudskem domu Preskrbite si vstopnice že v predprodaji. Strokovno društvo javnih nameščencev kraljevino SHS v Ljubljani ima danes ob 20. redno odborovo sejo v kleti 1. del. konz. društva. Kongresni trg 2. Poleg običajnega dnevnega reda se bodo obravnavali predlogi k reviziji urad. zakona. — Predsednik. Predavanju Prosvetnega odseka Delavske zbornice v Ljubljani se bodo zopet redno vršila od 12. decembra dalje. V ponedeljek dne 28. f. m. so namreč v dvorani OUZD še vedno izpiti uradništva, drugi ponedeljek dne 5. decembra je pa Miklavžev večer. Zadruga mesarjev in prekajevalccv v Ljulilja- | ui naznanja, da se vrši preizkušnja mesarskih va- ! jeneev oziroma pomočnikov v četrtek dne 1. dec. ob j 8 dopoldne v mestni klavnici. Priglasiti se imajo | vsi vajenci, kateri se podvržejo preizkušnji, pravočasno mesarski zadrugi ter predložiti vse tozadevne listine. Celje. Ustanovitev aeroklnba »Naša krila«. Jutri dne 27. novembra ob 11 dopoldne se vrši v celjskem mestnem kinu propagandno predavanje o zrako-plovstvu. Predavanje bodo ponnzorovale zanimive skioptične slike in film. Po predavanju se vrši usta-i novni občni zbor aerokluba »Naša krila« v Celju. Želeti je, da se Celjani te prireditve udeleže v čim največjem številu in da prijavijo tudi svoj pristop k aeroklbbu. Mesečna članarina znaša komaj 2 Din. K predavanju ima vsakdo prost vstop. Ostali kraji. Vič. V nedeljo dne 27. novembra se vprizori v Društvenem domu igra »Krivoprisežnik. Začetek ob pol osmih zvečer. Vabljeni vsi! Cerklje pri Krškem. Jalenov »Donu bo igran v dvorani Kat. doma prihodnjo nedeljo dne 27. novembra. V spodbudo drugim [»vemo, da naše učiteljstvo letos tudi pridno pomaga pri izobraževalnem delu. Škofja Loka. Gledališki odsek Prosvetnega kat. društva priredi v nedeljo dne 27. nov. ob 8 zvečer igro v štirih dejanjih: Šlevilke gospe Ro-žmarinke«. Vstopnina običajna. Vstopnice se dobe v predprodaji pri g. Valentinu Debeljaku in nn večer predstave pri blagajni. Preskrbite si vstopnice pravočasno. Vsi vabljeni! 'Prosvetna &vesza Bled: »Lopa Vida« je naslov igre, katero vprizori naše prosvetno društvo v nedeljo dne 27. nov. ob 8 zvečer v Ljudskem domu. Kranj: Calderonovega Stanovitnega kraljevi- ( ča- si lahko ogledaš danes zvečer ob 8 v Ljudskem domu ali pa jutri popoldne ob 4. Ne bo ti žal. Šmartno oh Savi: V nedeljo popoldne ob 3 priredi naše pevsko društvo predavanje o lurških dogodkih s filmom in potovanje v Lurd s skioptičnimi ! slikami. Vmes se pojo Marijine pesmi in lurška 'imna. Mekinje: Prosvi tno društve priredi versko-vzgojno predavanje o Mali Tereziki v nedeljo dne 27. nov. pop. ob 3 v Društvenem domu. Predavanje pojasnjujejo skioptične slike. Homer: Žalno proslavo Rapalskega dne priredi naše društvo vnedeljo dne 27. nov. dopoldne ob 10 po sv. inaši. Na sporedu je zanimivo predavanje o Primorski s številnimi skioptičnimi slikami. Radovljica: O francoski revoluciji bo preda, vala gdč. Hafnerjeva v Ljudskem domu v nedeljo dne 27. t. m. ob 8 zvečer. Predavanje je opremljeno s slikami Črnomelj: Fantovski dan« se vrši v nedeljo dne 27. t. m. v črnomaljski Prosveti. Na sporedu so jioleg drugih točk skioptična predavanja: a) Orlov, ska organizacija, b) Brnski orlovski tabor, c) Telo« vadba in šport. Nad sto slik bo kazalo lepe prizore naše mladinske organizacije. Prireditev je celodnevna. Fantje, lo jo Vaš dan! Trbovlje: Sliko sodobne Rusije« bo podal na predavanju dr. Čampa. Predavanje bo v nedeljo dne 27. nov. ob 3 popoldne v »Domu« in bo oprem-ljeno s skioptičnimi slikami. Prozid: »O Napoleonu- bo predavan|e v ne-deljo dne 27. t. m. popoldne, številne skioptične sli-ke bodo kazale razne bitke, katerih so se udeležili naši predniki. Šmartno pri Kranju: Naše društvo priredi v nedeljo po večernicah predavanje o križarskih voj. nah. Tzredno lepe barvane slike nam bodo pred-očile potek takratnih zgodovinskih dogodkov. Šiška: V ponedeljek zvečer ob 8 predava v našem Prosvetnem društvu g. akademik Martelanc, kako se tiskajo naši listi in vpliv slabega čtiva na človeško družbo, številne skioptične slike bodo pojasnjevale predavanje. Orel Vodjevski tečaj se prične v ponedeljek dni 28. novembra ob 10 dopoldne v Ljudskem domu. — Predsedstvo O. P. Proti nevarnosti Infekcije skozi notno dupljtno rabi I '""""" ANACOT-PAiTILE potrelmjojo posebnega priporočila, ker bo znane po vsa svetu radi svojega i>reir.ltuAenega in sigurnega ueink Smel} in jok Čudni dogodki pri Ribničanovih. (Dalje.) Knjige in revife. | NAŠA LEPOSLOVNA IN ZNANSTVENA KNJIGA. V sredo 28. t. m. se je vršila v Ljubljani v Akademskem domu diskusija o našem tisku. Uvod v diskusijo naj bi bili tvorili trije referati: o znanstvenem, o leposlovnem in o političnem tisku. Ker je bil referent za politični tisk zadržan, je poročal samo rektor dr. Lukman o našem znanstvenem tisku, pisatelj Finžgar pa o lepi knjigi. Izkazalo ve je, da je že ta snov povsem izpolnila en večer in da bi bilo prav, če bi se političnemu tisku posvetila posebna diskusija. Dvorana je bila polna izobra-ženstva vseh stanov, kar je pač razveseljiv dokaz, kako se Ljubljana zaveda velikega pomena krize, v kateri se nahaja zlasti naša znanstvena, pa tudi leposlovna knjiga. (Ugotovilo se je n. pr., da se proda Razprav, ki jih izdaja Društvo za hum vede na naši univerzi, od 44 do 79 izvodov in da tudi publikacije juridične fakultete najdejo samo po kakih 70 kupcev.) Govorilo se je tudi o tem, kako minimalni so honorarji, ki jih dobivajo pisatelji — ako jih sploh dobijo! Debata, ki se je razvila na podlagi referatov, je izzvenela zlasti v dve zahtevi, ki naj nam pomagata do znižanja cen za knjige: 1. Kar mogoče naj se izdajajo knjige proti sub-skripciji. Ta oblika izdajanja knjig je pri nas že telo udomačena. Mohorjeva družba je zato najlepši primer, saj izdaja proti subskripciji knjige po štiri dinarje! Pri subskripciji odpadejo stroški za obre-stovanje investiranega kapitala in založništvo ve, koliko izvodov je treba natisniti. Praktičen primer: 1. snopič I. zvezka Cankarjeve Zgodovine likovne umetnosti stane v knjigotrštvu 70 Din. 2. snopič bo pa izšel pri Slov. Matici in bo veljal z dvema drugima knjigama vred samo 50 Din! 2. Knjigotrštvo je pri nas še zelo malo razvito Po mestih, koder ni kake srednje šole, sploh navadno ni knjigarne — da o trgih in večjih vaseh niti ne govorimo. Večje knjigarne so seveda nemogoče po deželi; uspehi bi se pa gotovo dali doseči b sličnim postopanjem, s kakršnim so n. pr. Danci dvignili nakup svoje knjige. Posebna komisija je določila majhno število prvovrstnih ljudskih knjig, ki so se natisnile v ogromnem številu in prodajale v sleherni večji vasi po nizki ceni. Nekatere knjige so se prodale tako v stotisočih izvodov. NOV ZEMLJEVID. Zemljevid slovenskega ozemlja. Nedavno sino posneli iz našega dnevnega časopisja, da ima ma. tica še več tisoč izvodov zemljevida slovenskega »zemlja v zalogi in da namerava dati vrisati vanj sedanje državne meje. Kakor je ta ideja Slovenske matice vse hvale vredna, bi bilo vendar želeli, da naj ne ostane samo pri tem, ker to je na vsak na-fin premalo. Mi dosedaj kljub nekaterim liiban-tega zemljevida še nimamo nobenega boljšega zemljevida slovenskih dežel in pokrajin, zato pn bi bilo tem bolj potrebno, da bi imel ta zemljevid »značeno tudi ločno jezikovno mejo naš" govorice, aosebno, ker se državna meja z našo na rodnost m, meio nikjer ne ujema. Za podlago naroinostne meje bi naj služile knjige Slovenske mat.ire, ki jih je do sedaj izdala o »Slovenski zemlji«. S tem bi postili njen zemljevid slovenskega ozeml|a, katerb ga je izdala leta 1922., nekak zaključek al' krona njenega epoholnega dela o naši zemlji. Služil pa bi Dbenem tudi kot podlaga za vse druge zemljevide, ki hočejo označiti našo jezikovno mejo. V iem oziru se je namreč pri nas do sedai že preveč grešilo kei 5e ni oziralo na taktično jezikovno stanje. Omenjamo samo zemljevid slovenskih dežel z Istro, ki je namenjen za šolo in na katerem teče. naša jezikovna meja na Koroškem pod Gospo Sveto. Na i bodo ti kraji še tako prepojeni dandanes 7. nemškim duhom, oni so še slovenski in mi imamo polne pravico, da se jih splošno označuje za slovenske in to tembolj, ker veljajo za slovenske tudi v St. Ger-mainski mirovni pogodbi, ki je vključila vse kraje severno od Celovca do Št. Vida na Glini v plebiscitno cono Poleg državne in jezikovne meje na tem lemljevidu bi si želeli imeti na njem tudi ozna-5eno plebiscitno ozemlje, kakor ga je dole čila St. Germainska mirovna pogodba. S tem bi bil ustvarjen splošen temelj za ves bodoči študij našem jezikovnem ozemlju in tvoril bi trdno in zanesljivo podlago za vse mednarodne pogodbe o položaju slovenskega življa onstran sedanjih nržavnin mejnikov. Avtentična označba točnih narodnastuih mej na splošno rabljenem zemljevidu Slovenske matice nam je tem bolj potrebna, da ne nastaneto med nami v tem vprašanju nikake /,me?ujave. do katerih je že deloma prišlo vsled netočn.- označbe naših narodnostnih mej na nekat-erh zemljevidih, ki so se v zadnjem času pojavili. Da se to prepreč., za to je poklicana samo Slovenska mati.u. ki je izdala dosedaj najboljši zemljevid uašega ozemlja. Dr. A. T. Ob tihih urah. še ta teden izide že dolgo pričakovana knjiga >Ob tihih urah«, dr. p. Roman Tominec, 0. F. M. Ker smo jo radi obilnih naročil dali par sto več tiskati, jo je mogoče še naročiti. Naročila sprejema iz prijaznosti gdč. Anica Lebar, Ljubljana, Florijanska ulica 7. Knjiga izide broširana in v platneni vezavi. Za doraščajočo hčerko, za soprogo, za prijateljico, prelep Miklavžev dar, zelo primerno božično darilo. Vsebina: Razgled. Kako združiti religijo in življenje. O odpovedi. »Molitev ima veliko moč. Velikega Boga prikliče v majhno srce.« Jaz in občestvo. 0 žrtvah, ki jih samo Bog vidi... 0 zelo vsakdanji stvari — smrt tn potem sodba. Kazen in plačilo. Zdravilo življenja. Življenje mojega življenja. Kraljevska zapoved. Pola .Gospodova. Pojdite še vi v moj vinograd! Življenja umetnost. Janko Samec: Za naše male. Pesmice. V Ljubljani 1927. Založila Prodajalna K. T. D. H. Ničman. Cena 8 Din, po pošti 75 par več. — Samčev svet je domača hiša in družina, domači vrt in polje, ter kar še tako spada zraven, od nagajivega strica do hvaležne putke Cibe. Samec je dober, priznan mladinski pesnik in v njegovem delu je zdravo jedro: točno opazovanje, močno občutje, nehlinjeno doživetje in resnična ljubezen do vsega, kar je z življenjem naših malih v zvezi. Njegov pesniški jezik je razveseljivo preprost in skromen, n zraven jasen in melodičen, je brez meglene navlake in zo-pernega besedičenja. — Knjižico, ki prinaša na 38 straneh 25 pesmi, toplo priporočamo. Sedaj prihaja čas, ko delimo na vse strani darove, kupite deci novo Samčevo zbirko. Lična zunanja oblika in niz-ka cena boste k razširjanju te prijetne knjižice gotovo pripomogle. — A. Z. »Slovenska krajina«, II letnik, 2. številka. Vsebina: Naš prapor (Ž.), Počitnice na naši šoli (T. S.). Pajek je dober. Lahko noč (D. Gorinšek). Na počitnicah, Solnčen dan (D. Gorinšek), Daven dogodek (D. Gorinšek). Izogibajmo se tujki (M. Pesovar) Iz zgodovine Panonske Slovenije. Tobak, Hrepenenje (b. Gorinšek). Listnica redništva. Zabavni -kotiček. — Kakor se dozdeva, se list ne udomači le v Slovenski Krajini, marveč tudi na šolah ostale Slovenije. Na tem mestu ga posehej priporočamo. Otrokom nudi zabavo in pouk. Cena je malenkostna — 1 Din posamezna številka. Dooi se v tiskarni Ern. Balkanyi v Dolnji Lendavi. Trgovski koledar za lelo 1028. je izšel. Vsebino je zelo pestro in poučno uredil g. Fr. Zelenik. Priobčeno jo praktično knjigovodstvo, lestvica za dohodnino, o davkih, praktično računstvo, razne tarife in določbe, važne za trgovca. Koledar stane 15 dinarjev. Katoliški svež »Ad limiiia«. Pri papežu v avdijenci so bili tekom zadnjega tedna sprejeti: DonalJ Mackin-tosh, nadškof iz Glasgova; Msgr, Donald Martin, škof iz Argylla; Msgr. Barett, škof iz Birminghama; Msgr. Viljem Cotter, škof iz Portsmoutha; Msgr. Luigi Laurin, nadškof iz Lijona; Msgr. Žiga Waitz, apostolski administrator iz Inomosla; dulje redovni generali: P. Jansens O. Cist., in Fr. Kamil Al-tegoer, franč. br. Za zlatu mašo svetega očeta Pija XI., ki bo 21. dec. 1929, je osrednji odbor »Azione catholica« je razposlal vsemi odsekom po Italiji oklic, ki v njem naroča, naj se osnujejo povsod krožki zn nabiranje darov. Z nabirkami se bodo sezidala potrebna semenišča in župnišča, kjer so nujno potrebna. Na ta način hočejo najbolj koristno proslaviti papežev jubilej ter ta karitativna del^ združiti z molitvijo in z drugimi dokazi vdanosti. Žena. OSVOBOJENJE ISLAMSKE ŽENE. Islamski svet je spoznal, da mora predvsem dvigniti stališče svojega ženstva, osvoboditi islamsko ženo njenega dosedanjega suženjstva, ako se hoče uvrstiti med kulturne narode sveta. Turčija je pod vlado Kemal paše osvoboditev žene že izvedla v zakonodaji in odpravila mnogoženstvo. Egipt hiti za Turčijo, a pravkar poročajo iz Sirije, da se tudi tam dviga islamsko ženstvo za svoje pravice. Središče gibanja je v Damasku, kjer so izobražene mohamedanke ustanovile tajno žensko organizacijo, s pomočjo katere hočejo zdrobiti suženjske verige, v katere jih je vklenil islam. Pred kratkim so hotele prirediti javne demonstracije, pri katerih bi bile nastopile brez vela, toda fanatični verski krogi so dosegli, da je vlada demonstracije prepovedala. Kljub temu je določeni dan pohajalo mnogo mohamedank brez vela po ulicah. MODA V SOVJETSKI RUSIJI. V carski Rusiji je bilo med meščanskimi sloji razkošje zelo v čislili in pariški modni saloni so imeli v Rusiji svoje stalne odjemalce. Sovjetski režim je z buržuazno modo temeljito pometel, toda ženske nečimernosti ni mogel povsem iztrebiti. Stare ruske revoluetjonarke in pijonirke sedanjega sistema so bile žene, ki so se načelno odrekle vsem zunanjim čarom in ženski privlačnosti. Njim je veljala lepa zunanjost le kot ovira na poti do popolne osamosvojitve in prednost, ki jo uživajo lepotice tudi v komunistični državi, smatrajo kot kršitev načela enakopravnosti. Sploh označuje te stare učiteljice in zdravnice, ki so večinoma prebile po več let v Sibiriji, resna askeza. tako da jih moralna anarhija, ki se je razpasla pod boljševiško zakonodajo, navdaja z grozo. Tako je nedavno v leningrajski »Pravdi« pisala neka učiteljica: »Naše mlade sodruginje se nosijo popolnoma po meščansko. Šminkajo se in pudraii, nosijo vezeno perilo in tudi čevlje iz beleg. usnja. Rdečih rož ne nosijo kot svet strankin znak, marveč kot vabo za moške Tako ravnanje, je prave komunistinje nevredno!« Tudi inozemci, ki prihajajo v Rusijo, opažajo, kako razkošno se oblačijo mlade tajnice in neštete druge nnmeščenke po državnih uradih. Po stranskih potih se vtihotapljajo pariški čevlji in svilene nogavice. Kožuhovina v Itusiji ni draga in se mnogo nosi — večinoma po pariških krojih, a brez podloge. Sovjetska vlada vse to le nerada gleda in propagira enotno komunistično nošo, ki je vpeljana v mladinskih društvih, med študentkami in telovadkinjami — za oficielne nastope. Je to temno, kratko krilo, dolga rdeča biuza z usnjenim pasom in usnjata čepica; lasje čisto kratko ostriženi; čevlji močni, visoki. Dežniki in solnčniki so nedopustni. Istotako vsak nakit. — Toda vsa propaganda in vsi ukaz/j le inalo za ležejo;- povsodi je opaziti prodiranje zapadne mode. Razlika je le ta, da se skromne uradnice ostro kaznujejo, če se zalotijo v modni obleki, hčere boljševiških prvakov pa smejo, kar hočejo. Tako je dobila Stalinova hčerka Ljudmila, ko se je poročila z nekim francoskim plemičem, balo iz Pariza, ki je stala do 100.000 frankov. * Sklepi kongresa za kat. mladinsko varstvo. V Miinchenu se je od 17. do 19. oktobra t. 1. vršil kongres za katoliško mladinsko varstvo. Kongres je sprejel sledeče sklepe: 1. Da se izboljša položaj nezakonskih otrok, naj se moški bolj nego doslej pritegne k odgovornosti za otroka. Kjer očetovstva zaradi občevanja z več moškimi ni mogoče ugotoviti, naj bodo vsi prizadeti za vzdrževanje otroka soodgovorni. — 2. Kongres se izreka za to, da se pri preskrbi mladoletnih ohranita oba načina: zavodi in pa oddaja zasebnim družinam. — 3. Kongres smatra ustanovo katoliškega krstnega kum-stva kot izredno važno in posvečeno za kat. mladinsko skrbstvo in kot temelj in smernico za va-ruštvo. — V državnih zakon, načrtih, ki so predloženi državnemu zboru, to je zakon v zaščito dela, zakon o točilnicah, kazenski zakon in zakona o poklicni izobrazbi in strokovnem šolstvu naj se enotno uredi mladinsko varstvo, zlasti glede enotne zaščitne starosti; pri tem naj sodelujejo tudi mladinske organizacije. — Ostali sklepi niglnšajo potrebo, da se vse mladinsko varstvo vodi na temelju katoliških načel, tako posebno tudi izobrazba skrbstvenega osobja. Nov angleški zakon o nezakonskih otrocih. Na Angleškem so šele letos odpravili neziniselno in nečloveško krivico nasproti nezakonskim otrokom. Doslej namreč starši tudi po potoki niso smeli legitimirati svojih nezakonskih otrok. Novi zakon to dovoljuje, vsekakor z eno omejitvijo: da se otrok ne more legitimirati, nko je bil eden izmed roditeljev ob času rojstva nezakonskega otroka poročen, naisi se je dal kasneje tudi ločili in sta se otrokova roditelja potem poročila. Tokio, glavno mesto Japonske, je dobil sedanje svoje ime šele I. 1808. Preje se je imenovalo Yedo. Glavno mesto Kitajske Peking, se je naj-preje imenovalo Ki, potem Juču. nato Tatu. Od 1 leta 1409. pa Peking. odšla na vrt, ne da bi bila preje vrvico odvezala. Tu je prišla po hodniku dobre volje gospa Ribničanova; hotela je pomiti par skodelic in si je veselo prepevala: »Pri nas je korajža . ..« Toda ojoj! Ko hoče odpreti kuhinjska vrata, zasliši strašen ropot. Gospa v silnem strahu izpusti skodelicc, zaloputne vrata in zbeži po hodniku, kričeč: »Tatovi! Tatovi!« Gospod Ribničan pograbi pri peči železno greblico, gospa vzame njegovo izprehodno palico in po prstih se splazita proti kuhinji, da bi tatove presenetila. Previdno prime gospod Ribničan za kljuko, nato pa z vso silo odpre vrata . . . Groza in strah! Vrvica je potegnila seboj celokupno posodo, ki je treščila gospodu Rib-ničanu na glavo, kamor je že prej priletel udarec s palico .. . Lal.ko verjamemo, kako srdit jc bil gospod Ribničan. Tako dolgo je iskal Janezka, da ga je našel in zmikastil ga je, kakor bi tresel tepke. Nato pa je moral Janezek v posteljo. Oče je rekel: »Ti si starejši in biti bi moral tudi pametnejši.« Nekega jutra prihiti gospa Ribničanova v kuhinjo in pravi Urški: »Zakaj vendar ne nesete smeti — smetar bo pravkar odšel U Urška brž pograbi zaboj s smetmi in hiti na cesto, toda voz že drdra naprej. Gospod Ribničan, Urška sopiha z zabojem, kar more, a zaman. Tedaj pograbi gospod Ribničan kolo, sede nanj pa hajd za vozom! V tem divjem lovu za smetarjem prinese nesreča Urški čez pot velikega psa. Urška se izpodtakne nad njim, pade in prileti z glavo naravnost v ozko odprtino zaboja za smeti. zaboja; tičal ji je na glavi trdno kakor čelada. Da je bila stiska še večja, je veliki pes neprestano hlastal po Urškini nogi. Nesrečno dekle je kar na slepo bežalo z zabojem na glavi. Tresk! sc je zaletela v drevo. »Joj, joj!« je odmevalo iz zaboja. Prva sea naše gospodarske reprezentance. Danes ob 10. dopoldne se je vršila prva seja novoizvoljene Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, za katero je vladalo veliko zanimanje med poslovnim svetom. Seji je prisostvoval kot zastopnik vel. župana dvorni svetnik dr. Marn. Deželnosodni svetnik Albert Levičnik je kot predsednik volivnega odbora otvoril sejo in prebral zakonske določbe glede konstituiranja zbornice. Prisotnih je bilo »ti članov, svojo odstotnost sta opravičila gg. Stennecki in Kržišnik. G. Josip Lenarčič je nato prevzel predsedstvo. V daljšem govoru je obširno razpravljal o delu Zbornice v preteklosti in očrtal njene naloge v bližnji bodočnosti. Podrobno se peča s problemi naše gospodarske politike. Predsednik je za volitev odredil 5 minut odmora. Pred votltvijo je prečita! g. Josip lte-bek izjavo Vrhovnega obrtniškega sveta, v kateri kritizira postopanje volivnega odbora pri volitvah, ker je razveljavil listo Trgovskih gremijev in ponavlja, da je naša obrtniška lista bila neveljavna. Ker to ni spadalo v dnevni red: Konstituiranje zbornice, je večina upravičeno in glasno protestirala. Po tem incidentu je predsednik Imenoval za skrutinatorje g,g. Ivana Avseneka ter dr. Radoslava Pipuša. Nato se zopet oglasi k besedi g. Rebek, čita isopet izjavo Vrh. obrtniškega sveta, v kateri zahteva, da se konstituiranje Zbornice ne izvrši, kar seveda zopet upravičeno izzove medklice večine. Nato se i? izvršila volitev predsednika, pri kateri je dobil Ivan Jelačin od 46 oddanih glasov 39, 7 pa je bilo praznih. Zanj je torej glasovala vsa zbornica, razen tkzv. organiziranih obrtnikov«, ki imajo 6 svetnikov. Za volitve predsednikov posameznih odsekov Je bil odrejen zopet daljši odmor. Po volivni odredbi mora vsak odsek predlagati 3 kandidate, katere potem voli plenum. Za trgovski odsek so bili predlagani gg. Bru-dermann, Sušnik in Stermecki, od katerih je dobil g. Bruderman Leopold 27 glasov, g. Stermecki 9 in g. Sušnik 4. Za predsednika trgovskega odseka je bil torej izvoljen Leopold Bruderman. V obrtnem odseku so dobili: g. Tvan Ogrin 32 glasov, Miloš Hohnjec 7, Rebel; 5, 2 glasovnici Ma pa bili prazni. Predsednik obrtnega odseka je torej Ivaa Ogrin. V industrijskem odseku so dobili Rihard Sku-bec 2, Anton Krejči 11 ter Dragotin Hribar 32 glasov, s čimur je izvoljen Dragotin Hribar. Na tO je zavzel predsedniško mesto ob burnih pozdravih zbornice g. Ivan Jelačin. Zahvalil se je Ba izkazano zaupanje , zaupanje tako v svojem imenu kakor tudi v imenu podpredsednikov. Izjavil je, da bo po najboljši volji in z vsemi svojimi močmi delal za procvit slovenskega gospodarstva. Že v prihodnji plenarni seji bo podal poročilo o svojem poslovanju. Nato je med odobravanjem cele zbornice pre-Eital udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Aleksandru in brzojavni pozdrav ministru trgovine in industrije dr. Spahu. G. Ivan Jelačin je potem energično zavrnil insiiiuacije, da je volivni odbor delal krivco: delal je po vesti, držal se je zakona. Prevzema težko nalogo predsednika in izjavlja, da bo Zbornica resno delala za razovj naše trgovine, obrti in industrije. Predlagal je, da tudi Zbornica v tem momentu, ko preti nevarnost za našo univerzo, da protestno izjavo proti okrnjenju ljubljanske univerze, kar je vzela Zbornica z odobravanjem na znanje. Ljubljana, 28. nov. Protest proti okrnjenju ljubljanske univerm. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani izreka svoj odločen protest proti čl. 44 predloga finančnega zakona za 1928-29, s katerim se naj pooblasti ministrski svet, da s svojim sklepom po končanem šolskem letu 1927-28 ukine razne univerzitetne fakultete. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo mora ugovarjati nameri, da se ukine tehnika in medici"ska fakulteta ljubljanske univerze. Za to fakulteto je naše gospodarstvo v Sloveniji od vsega početka rado prispevalo, v svesti si, da je obstoj te najvišje tehniško-znanstvene institucije neobhodno potreben za napredek industrijskega dela, za industrializacijo naše dežele in za naše gospodarstvo sploh. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo protestira pa tudi proti temu, da se z enim sklepom ministrskega sveta primorajo stotine akademske mladine zapustiti učilišče, katero so si svobodno izvolili ter zamenjati ga z drugim. Protestira dalje proti predlogu zakona, ki hoče premeščati akademske slolice in akademske uči-lelje in ki mora občutno zadeti naše odlične znanstvenike v pogojih njihovega znanstvenega delovanja in zasebnega življenja. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo apelira zlasti na slovensko drlogncijo v Narodni skupščini, da z vsem svojim vplivom in z vsemi močmi brani vitalne interese slovenskega dela našesra naroda in da očuva našo tehniško fakulteto. Zbornica je trdnega prepričanja, da se more urediti vprašanje tako odlične važnosti kakor je izprememba v ustroju najvišjih naših znanstvenih in učnih ustanov samo s posebnim, vsestransko dobro premišljenim zakonom, potem ko se je dala vsa potrebna prilika poklicanim zastopnikom znanstvenih iru-učnih ustanov podati in utemeljiti svoje mnenje in svoje zahteve. V prihodnji redni seji, ki se vrši že decembra. bo zbornica razpravljala o novem poslovniku in izvršila se bo do takrat tudi slovesna otvoritev novourejene zbornične palače. H koncu se je zahvalil predsednik obrtnega odseka g. Ivan Ogrin za izkazano zaupanje in prosi, da ga pri njegovem delu za procvit obrtništva Zbornica podpira. Nato je predesednik zaključil sejo. Tz zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Kakor je izjavil predsednik Zbornice g. Tvan Jelačin. se bo v kratkem izvršila slovesna otvoritev novourejene zbornične palače. Sejna dvorana je služila že prvi seji novoizvoljene zbornice. Poleg nje se nahaja takozv senatorska soba, v kateri so slike vseh dosedanjih zborničnih predsednikov. Zbornica je začela delovati 1 1851. Prvi predsednik je bil L. C. Luckman (1855—1867), slede: V. C. Su-pan (1868—1874V Aleksander Dreo (1875—1880), Josio Kušar M 881 -1888), Vaso Petričič (1899), dr. Josip Poldni.ar (1890—1891). Tvan Perdnn (1891 —1899), J-sip Kušar (1900-1P01). Josip Lenarčič (1902—1911), Ivan Knez (1912—1925), Ivan Jelačin ml. (1926—). Konferenca tamikov zbornic. Kakor smo že poročali, sp vrši v decembru vsako leto konferenca tajnikov zbornic, kjer se določi dnevni red za gospodarski koW*res. Let's se taka konferenca vrši 5. decembra. Napisali smo že, da tiči za predlogom izdajanja skupnega letnega poročila zbornic najbrže tudi kak namen ustanoviti centralno trgovsko zbornico v Belgradu, in res že smo brali, da ta namen v resnici obstoja! O izdajanju skupnega letnega poročila smo pa že povedali svoje mnenje. Proga Rogatec—Krapina. Proga ima biti dolga 14 kin in bo imela tunel in 2 Železna mosta. Sedaj je izgotovljenih 5 odstot. proge. Stala bo proga brez tračnic 24 milijonov Din in bo gotova v novembru leta 1928. I&orzm Dne 25. novembra 1927. DENAR. Tudi danes je bilo veliko povpraševanje, privatnega blaga pa bolj malo. Skoro vse je dajala Narodna banka: razen Newyorka, Prage in Pariza. Pa- riz je bil zaključen po 224, London se je zopet učvrstil za 5 par pri velikem povpraševanju v skladu z mednarodno čvrsto tendenco. V Curihu je naraste) od 25.285 na 25.29. Bukarešt se je okrepil od 3.14 na 3.16. Italija je notirala skoro neizpremenjeno 28.22 napram 28.225. Ljubljana. Devize: Berlin 13.555-13.585 (13.57) Curih 10.94—10,97 (10.955), Dunaj 7.9975-8.0275 (8.0125), London 276.65— 277.45 (277 05), Newyork 56.64—56.84 (56.74), Pariz 223—225 (224), Praga 168.05—168.85 (168.45), Trst 309 309.5. Zagreb. Amsterdam 22.97—23.03, Berlin 13.552 —13.582, Curih 10.94—10.97, Dunaj 7.9975-8.0275, London 276.&5—277.45, Ne\vyork 56.64—56.84, Praga 168.05-168.85. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.825, Budimpešta 90.75, Bukarešt 3.16, Dunaj 73.09, London 25.29, Newyork 518.50, Pariz 20.39, Praga 15.865, Trst 28.22, Sofija 3.74, Varšava 58.10. Madrid 87.675. Trht. Belgrad 32.36-32.38, Curih 353.75— 355.75, Dunaj 256.25 262.25, London 89.65 89.82, Newyork 18.35—18.36, Pariz 72.10—72.30. Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodanj 190, London 34.57, Milan 38.57, Newyork 708.80, Pariz 27.8a5 Varšava 79.49. Valute: dolarji 706.50, lira 38.52, če. škoslovaška krona 20.9875. Praga. Devize: Lira 183.50, Belgrad 59.45, Pariz 132.75, London 164.55, Newyork 33.755. Dinar: Nevvyork 176.05, Berlin 7.375, London 277. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani je bila danes zaključena vojna škoda po 402, Strojne so popustile od 80 bi. na 60— 70. Drž. papirji so se v Zagrebu učvrstili, pos< bno 7% invest. posojilo. Praštcdiona je popustila od 880 den. Ljubljana. Vojna odškodnina 4 t a s >£ f O 2 t/3 S- w | > iš ■X o 0 > < n — C0 N 1 | £ | S'o-venca« pod štev. 9403. Ceno prodam ZIMSKE OBLEKE, suknje, ženske in moške čevlje Ogleda se: S'ara pot 1, I. nad tr., vrata 3. Bularetn kniubarje popolnoma milic, izredno poceni Cebin, VVolfov« 1/2 ROČAJE za krampe kupim. Ponudbe pod šifro : »Kramp št. 9352« upravi »Slovenca«. Kupim dobro ohranjen HARMONIJ. Naslov v upravi lista pod šifro: »Prosvetno društvo« štev. 9367. Srne in zajce kupujem v vsaki množini. FR. SLAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska cesta 6. HLODE bukove la. in hrastove od 20 cm naprei kupuje v vsaki množini parna žaga V SCAGNETTI - Ljubljana. 7490 Kupim luščilni stroj štev. 1, 50 + 60, dobro ohranjen, s šmirgljevim plaščem. Naslov v upravi pod šifro: »MLIN« 9399. Poravnajte naročnino! Prodam HIŠO z dobro idočo gostilno in pekarno — Sv. Janž na Dravskem polju. Ponudbe na upravo »Slovenca« v MARIBORU. HIŠA v Šiški, večstano-vanjska, moderna, vrt, naprodaj. »Posredovalec« Sv. Petra ccsta štev. 18. češpije za žganjekuho ima v zalogi A. ŠARABON, Ljubljana. — Na zahtevo se pošljejo vzorci. 9382 Oves in horuzo Kupite najcenele pri tvrilk /t- VOI.H, LJUBLJANA itesl ICVIl CCHtll i11 Veletrgovina z ?.itom Priporoča se trgovina i železnino A SUŠNIK, Ljubljana Zaloška cesta. Brinje italijansko in istrsko ima v zalogi A. ŠARABON, LJUBLJANA. — Na zahtevo se pošljejo vzorci. Inseriraite v „ Slovencu "1 Vino prvih vinogradnikov T Košaku A ve.. s* Krekov trg. ,, FSGOL" idealno sredstvo za čiiienje želodca in črev. Gosp. dr. Seuietič, Dubrovnik II, Maribor. IS. fcbruurju 1927. Iltairovotit« ini poštnoobratno postati še S steklenic ,,FIGOLA". Dolžnost moja jc. da r« Vam ob tel priliki zahvalim, lasom potom Vašega leknvitetra proizvodu ,,KIGOI." zado-bl nu/.aj svoje popotno zdravji' nn želodcu, tako, da su populim po upora b Vašrgu prej omenjenega proizvoda popolnoma ozdravljc-negu. — beležim z izrazom najtoplejše za-hvulnosti z odličnim spoštovanjem DA\ OKIN GKOZNIKAK, knjigovodja p. f. ttozuian. Neljube cllalce po obrazu in životu sploh odstranjuje v 6 minutah zanesljivo, brez bolečin in posledic „Dcpilatorium Venus" Cena: I zavitek Din 20'— OPOZORILO. Svarimo vso javnost, posebno na deželi, da Imajo pravico prodajali »DAMASCLENE«, nepre-močljivo platno za namizne prte. samo one osebe, ki sc izkaže|0 z našim potrdilom. Za eventuelna naročila po drugih osebah ne prevzamemo nobene odgovornosti. Zastopstvo: »Levante«, Ljubljana. h i' ' i "Ai t Tužnlm srcem sporočamo, da je naša dobra, srčnoljubijena soproga in mali, gospa Ivana Nežmah soproga vpokojenca državnih železnic in mati 16 otrok dne 25. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 27. t. m. ob 2 popoldne iz hiše drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu Ljubljana, dne 25. nov. 1927. Žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Stanovanje se takoj odda v Št. Pe-terskem predmest, Poizve i se v upravi lista št. 9411. SOBA ' s posebn. vhodom sc la- i ! koj odda. — MARIBOR, ! Ob železnici št. 4,II. CHRA 20 m površine, OUDH se 0dda v najem dvema oziroma enemu solidn. gospodu. Soba je v visokem priti., spredaj velik vrt in povsem miren kraj. Več v upravi lista pod: 9413. Onjhn iepo opremljena OUMa zračna, z elektr. razsvetljavo, se takoj odda. Naslov v upravi lista pod številko 9395. cr-mn prazno ali pa wUOu> opremljeno, lepo parketirano, elektr. i razsvetljava, souporaba | kopalnice — oddam 2 gospodičnama ali za- | konsk paru brez otrok, takoj ali s 1. decembrom. Naslov v upravi pod 9412 i) =lll=lll=lil=IIIEIil=lli=ill=ni=IIIEIII=m=ni= ospe! Gospodje I Pred nabavo raznega blaga za jesensko in zimsko dobo oglejte si tudi naše zaloge, ki vsebujejo najnovejše vzorce prvovrstnih svetovnih tvrdk sukna. Blago solidno. — Cene konkurenčne. Državni nameščenci dobijo blago na obroke brez drugih pristojbtnskih stroškov. Ghiačsinkš za Slovenijo, r. z. z o. z. Uu&lian&, Miklošičeva cesta štev. 7. lEIllEillEISlEIIIEIIIEIIIEliiEIIIEIIIEIIIEIIIEIII IIHBI JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Italijansko-slovenski slovar Nad 40.0()0 besed /. bogato Irazeologijo in kratkim imenikom krstnih in zemljepisnih imen. Ur. Josip Val|avec. Cena vez. Din 70*— Slovensko-italijanski slovar »r, Josip Val|avec. Cena vez. Din — Jugoslovanska knjigarna v LJubljani priporoča sledeče IGROKAZE • 7. mešanimi, samo moškimi in samo ženskimi vlogami za podeželske odre: (Rimske številke značijo dejanja, arabske pa število oseb.) Benko: Strahomir. Igra. V'., 12. Din 12.—. Bevk: Bedak Pavlek. Otroške igrice: Bedak Pa» vlek. Skrb iu smrt, Kraljič in služabnik, Ncubo-gljivci. Dobrota je sirota. Din 18.—. Burke iu šaljivi prizori. 18 enodejank. Din 20: I. Čarodejna brivnica. 2. Radi nagrade. 3. Oašica kavo. 4. Zaklad. 5. Vcdei. (i. Poboljšana trmoglavka. 7 Luknja v namiznem prtu. 8. Dve teti. 9. Na skalnicL 1(1. Pred sodnikom. 11. ženin Miha. 12. Zamorec. 13. Junaki. 14. Trije učenjaki. 15. Tiho-tapci. 16. Opeharjeni žid. 17. Izgubljena stava. 18. Čudna kupčija. Cankar-Skrbinšek: Hlapec Jernej in njegova pravica. Drama. 9 slik, 27 oseb. Din 18.—. Česnik: Pogodba. Burka a petjem. II. 9. Din 8. Finžgar: Divji lovec. Narodni igrokaz. VI., 23. Din 18.-. — Razvaline življenja. Drama. III., 7. Din 30. vez. Din 40.—. — Vse naše. Burka. L, 5. (Iz zbirke: Poljanec. Trenutki oddiha.) Din lfi.—. Funtok: Tekma. Drama. III., 6. Din 211.—. Gerstacker-Seljak: Lovski tat. Ljudska igra. V., 9. — Erazem Predjamski Igra. V.. 11. Din 6. Glcdiške igrice: Zdravnikov strežnik (m. vi.). — Sv. Janez,Evangelist in ropar (in. v.). — Prevarani hišnik (m. vi.). — Konvcncijonalne laži (meš. vi.). Din 5.—. Gogolj-Prijatelj: Revizor. Komedija. V., Din 20. Govekar: Martin Krpan. Drama. V., 2fi. Din 2G Jalen: Srenja Drama IV.. 8. Din 25.—. — Dom. Drama. VI., 13 Din 22.—. Kakšen gospod tak sluga. Burka iz vojaškega življenja. I., 8. Din 10.— . Krek: Turški križ. Igra. VI. 18. — Tri sestre. Igra. III.. 9 Din 14.—. Oh vojski. — Igrokaz. IV.. 15.. Din 8.-. — Ob vojski. Igrokaz. IV., 15. Din 8.—. Linhart: Županova Mieika. Komedija. II., 7. — Veseli dan ali Matiček se ženi. Komedija V., 11. Din 20.—. LJUDSKI ODER: I. zvezek: razprodan. II. zvezek: Krivoprisežnik. Narodna igra s petjem v treh dejanjih. (7. slikah.) Po L. Anzengru-berju za slovenske odre priredil A. Robida. II. izd. Ljubljana, 1920. Din 18.—. III. zvezek: Miklova Zala. Igra v petih dejanjih. Po Sketovi povesti priredil M. Bajuk. Ljubljana, 1923. 49 strani. Din 18.—. IV. zvezek: Tihotapec. Ljudska igra v pellh dejanjih. Po Jurčiču priredil M. Bajuk. Ljubljana. 1923. 53 strani. Din 18.-. V. zvezek. Po dvanajstih letih. Ljudska igra v štirih dejanjih. Po Schrottenbachu priredil Fr. Ko-blar. Ljubljana, 1923. 81 strani. Din 18.—. VI. zvezek: Kampostcljski romarji. Pevska igra v treh dejanjih. Spisal dr Ivan Pregelj. Ljubljana, 1925. 63 strani. Din 10.— . VII zvezek: Mlinar in njegova hči. Ljudska Igra. Spisal E. Raupach. Za slovenske odre priredil A. Robida, Ljubljana, 1926. Din 18.—. VIII. zvezek: Scapinove zvijače. Komedija v treh dejanjih. — Po Molieru prevel Niko Kuret. Ljubljana, 1926 Din 18.—. IX. zvezek: Revček Andrejček. Ljudska igra s petjem v petih dejanjih. Za siovenske odre priredil A. Kobida Din 18.— Pevske točke zložil M Bajuk. Ljubljana, 1926. Din 20.—. X zvezek- Lumpacivagabiind ali zanikrna tro jiea. Čarobna burka v šestih slikah. Za slovenske odre priredil A. Robida Ljubljana, 1927. Din 18,— XI. zvezek: Zapravljivec, Čarobna pravljica v 3 dejanjih (8 slikah). Nemški spisal F Rai m und. Za slovenske ljudske odre priredil A. Robida Ljubljana, 1927 Din 18.— XII. zvezek: Molliere, Skopuh. (L'Avarc 1668). Komedija v petih dejanjih. Prevel Niko Kuret. Ljubljana. 1927. Din 18.—. Majcen: Kasija. Drama. III., 10. Din 16.—. vez. Din 22,— — Za novi rod. 3 cnodejanke: Prolesor Grad-nik. — Knjigovodja Hostnik. — Zamorka. Vez. 17. Marica: Kralj Matjaž. Mladinski narodni igrokaz s petjem in plesom V, 17. Din 6.—. Pevske in plesne točke Din 17.— . Medved: Stari in mladi. Ljudska igra. IV.. 10. Din 7.—. Meško: Mati. Drama. III., 9. Din 28.—. — Na smrt obsojeni? Dramatska slika. IU., 24. Din 11.—. Navinšek: Lepa maska. Navodilo za šminka-njc. Din 6.— Remec: Užitkarji. Kmečka žaloigra. III., 10. Din 6.-. Ribičič: Kraljica palčkov. Mladinska igra. III.. 10. Din 20.— — V kraljestvu palčkov. Otroška igra s po tjem. III, 9 Din 15.—, glasbene točke Din 15.— Rihar: Andrej Hofer. Igra V., 22. Din 6.—. Roječ: Tončkove sanje na Miklavžev večer Mladinska igra III., Din 30.—. Sardenko Silvin: Mati sv. veselja. Skrivnosi vstajenja. V , 14. Din 16.—. — Nedeljske ure na društvenem odru. 4 igro-kazi za ženske vloge. Din 16.—. — Slovanska apostola. Zgodovinska igra. V.. II. Din 16.—. Silvester: Kupleti in pesmi (Krojač in črev-ljar. Liboral. Mizar. Župan. Narobe svet. Piskro-vezec. Dimnikar. Smolar. Knajpov kuplct. Kavarica. Vipavska novoletnica.) Din 20.—. Skrbinšek: Dilctantski oder. Navodila za reži-šerje. Din 16.—. Turšič: Izgubljeni raj. Dramatska bajka s jmt-jem. III., 9. (Ženske vloge.) Din 10.—. Veseloigre in šaljivi prizori za moške in ženske vloge (Sokratov god. — Nocoj je prav |en večer — V posredovalnici. — V hudih zadregah. — Gospa Knrdula). — Din 16.—. Vodopivec: Nn krivih potili. Igra V., 7. (Ženske vloge.) Din 12.—. Vole: Na dan sodbe. Ljudska igra. III., 17 Din 8.—. — Kolajna. Veseloigra. I , 14. Din 8.—. — Roka božja. Igrokaz. V., 11. (Ženske vloge.) Din 10.—. Za križ in svobodo. Igrokaz. V., 7 Din 8.—, Zbirka ljudskih iger: 20 zvezkov po Din 12. Najnovejši katalog je brezplačno na razpolago! Naročiln sprejema JUGOSLOVANSKA KNJIGARN\ V LJUBLJANI.