Leto LXXV., St. 123 Speđlzione In abbonamento postale. Poštnina plačana t gotovini. Ljublfanaj 1943 Cena 9* URBDNUTVO 121 UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCUfUBVA ZASTOPSTVO sa o* lase Is Kraljevine ItaHJs ta UNIONB PTTBBIJCITA ITALIANA & A— MILANO 0UOA • OONGBSSIONARIA ESCLUSTVA per lm pubblidta dl UNIONK FUHBUCITA ITALIANA S. ftsJSs&ra ed MILANO. Uspešno bombardiranje sovražnih pristanišč Napadi italijanskih in nemških bombnikov na Bizerto, Sušo in Bnito — 30 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavi 25. maja naslednje 0199. vojno poročilo: Letalske sknpfrrr* Osi so bombardiraJe pristanišči Suša in Bona in učinkovito zadele njihove naprave. Livorno, Fogglo, področje Liucere in kraje na Siciliji je napadlo sovražno letalstvo, ki je odvrglo bombo in obstreljevalo s strojnicami: znatna škoda na javnih zorarlbah in civilnih poslopjih ter Številno žrtve v Livornu, manj občutne izgube in manjša Akoda v dragih krajih. Med temi napadi jo bilo sestreljenih 15 sovražnih letal; naši lovci so jih sestrelili 4 nad Uvornom. nemški lovci 4 nad Sicilijo, 7 pa protiletalsko topništvo. "T.mcd šeh 2 nad Livomom, 1 nad Pantellrrijo, 1 nad Porto EmjH'dooIe, 2 nad Ca ste 1 V^tra-,io in 1 nad >1:irsalo. Doslej u-srotovljene žrtve med prebivalstvom zaradi napadov, ki so omenjeni v današnjem poročilo, znašajo 51 mrtvih m JM9 ranjenih v Livornu. 6 mrtvih in 9 ranjenih v bližini I.ucere. Glavni stan italijanskih Oboroženih sil jp objavil 30. maja naslednje 1.100 vojno poročilo: Nemški težki bombniki so metali ponoči bombe srednjega in velikega kalibra na pristanišče v Rizerti. Otok Pantellerijo so ponovno napadla sovražna letala, izmed katerih so 12 sestrelile protiletalske baterije. Razen tepa so bili bombardirani brez omembe vredne škode S. Antloco In okolica Cagliarija- Protiobrambno topništvo je sestrelilo 2 letali, izmed katerih je eno padlo v morje, drago pa blizu Mercuredduja. V borbah z našimi lovci se je en »Spit-fire« zrušil na tla blizu Trapanija. Vladar in Fiemontska princesa v Livornu Lavorno, 29 maja. a. V Livorno je do-spei danes Vel. Kralj m Jesar, ki je obiskal kraje, nad katerimi se je znessl sovražni bes. Kralj in Cesar se je podal nato v civilno bolnišnico, kjer je obiskal ranjence zaradi letalskega uapada. in je imel za vse besede skrbnega zanimanja ir. voščila. Livornsko prebivalstvo je prirejalo vladarju vroče zahvalne manifestacije. Livorno, 30. maja s Kr. Vis. princesa Piemontska je nepričakovano prišla v Livorno in je obiskala ljudi, ki so bili ranjeni ob nedavnem sovražnem napadu Ljubeznivo se ie zanima'a za usodo vseh. V svojstvu inspektorice prostovoljnih bolničark Rdečega križa se je vzvišena princesa Drepričala tudi o delovanju bolničark, ki so dokazale svojo vnemo in požrtvovalnost. Nato se je podala v najbolj prizadeta področja mesta f ter se pomudila med prizadetimi družinami, katere je tolažila. Po Livornu je obiskala vojaško bolnišnico v Calembronu, nato pa še civilno bolnišnico v Piši. Iz „Određ&efiega lista" Navodila o pravicah in o dolžnostih pripadnikov PNF Rim, 29. maja. s. Odredbeni list PNF §L 16 objavlja: Strankin znak ne more nadomestiti noben drug znak, vključno onega za skva-driste in za Milico. Ta znak je viden izraz odločne volje našega ponosa, da hočemo biti člani Stranke. Hierarhi ne smeio nikoli odrejati, da je treba znak nositi, temveč morajo brez nadaljnjega izločiti iz vrst Stranke vsakogar, kdor prekrši ta zakon časti z naslednjo utemeljitvijo: »Nevreden, da bi pripadal PNF zaradi pomanjkanja osebne časti in političnega poguma.« Izkaznica PNF je izkaznica za prostovoljno pripadnost k borbeni milici. M je stalno v službi Revolucije in Domovine in mora zaradi tega pomeniti enako za vse fašiste. Zaradi tega ie odpravljena »častna« izkaznica, kakor jo določa čl. 89 pravilnika PNF. Zvezni tajniki bodo v svečani obliki izročili izkaznice PNF naslednjim tovarišem: a) družinskim poglavarjem padlih v vojni, ki sp bili odlikovani z zlato kolajno; b) odlikovanim z zlato kolajno: c) družinskim poglavarjem, padlih za Revolucijo; d) najbolj poškodovanim in nalvečiim invalidom iz vojne: e) poškodovanim in invalidom za Revolucijo: f) najbolj poškodovanim in največjim invalidom zaradi dela. in g) roditeljem sedmih in več otrok. Stranka daje rudi podpore, ni pa podporna ustanova in še manj penzijonat Zaradi tega Stranka ni dolžna skrbeti za vzdrževanje fašistov, ki se bodo vrnili po končanem mandatu v njene vrste. Stranka služi sebi. ne pa drugim Izraz »služil sem Stranki toliko let«, ki zveni kakor pravica do nečesa, mora izginiti iz naše govorice. Ce služimo Stranki, služimo narodu in torej tudi samim sebi Stranka daje vedno vsakemu članu in v vsakem primeru mnogo več. kakor lahko vsak izmed nas da Stranki. Delo za vojne namene ne sme biti ustavljeno iz nobenega razloga. Zaradi tega ni nobenega opravičila, ki bi fašiste razrešilo zaposlitve v vojne namene. Hierarhi. ki prostovoljno dosežejo pred-pravico. da lahko služijo domovini v orožju, morajo svoj politični in organizacijski mandat vrniti na razpolago Stranki, da se tako zajamči neprekinjeno delo v vodstvu organizacije. Bojevniki bodo no povratku preieli pravično priznanje Vsi fašisti morajo pozdravljati zlate kolajne in svojce padlih ki so bili odlikovani z zlato kolajno. 6e nosijo znake. Nadalje ie obvezno, da morajo vsi organizirani pri GILu. Ba-lilli. avanguardistih. mladih fašistih, pozdravljati vse častnike Oborožene sile Zaupnice in tajnice ženskih fašijev naj izbirajo svoje sodelavke s prednostjo za one članice, ki imajo svojce med padlimi za Domovino. Vsi Člani, ki s© kakor koli določeni zastopati PNF pri upravnih svetih, morajo morda pripadajoče dohodke zaradi te funkcije odstopiti Narodnemu fašističnemu društvu za padle, poškodovance in invalide med civilnim prebivalstvom po sovražnem bombardiranju. Dejstvo, da smo v vojni, ne more opravičiti ustavitve športnega delovanja, kolikor se šport po fašističnem razumevanju ne izvaja samo za telesno kreoitev temveč je eno izmed naiboli učinkovitih sredstev za vzgojo, ki da mlademu Človeku značaj bojevnika, v športu se mladi človek pripravlja za vojno in vzdržuje telesno krepak in moralno močan vse dotlej dokler ga dolžnost ne pokliče pod zastave. Zaradi tega morajo športna tekmovanja teči dalje tudi v vojni. Italijanski šport bo zasledoval svoj glavni cilj. in sicer, da bo pripravljal mladino v telesnem in moralnem pogledu za dobre borce. Zaradi tega bo šport bodisi med posamezniki ali v množicah užival največjo podporo. Dovoljene bodo vse najrazličnejše konkurence, prilagođene nekaterim posebnim potrebam zaradi vojnega stanja Prav tako bodo ohranjene tudi vse nacionalne športne naprave, medtem ko bo profesionali-zem med športniki omejen na najmanjšo mero in bo odpravljeno tudi vsako fanatično in nekoristno poveličevanje posameznikov na tem področju. Prof. Palmieri o pokolu v Katynu Neapelj, 26. maja, V Kr. akademiji zdravniško-kirurških ved je imel prof. Vincenzo Mario Palmieri danes predavanje o rezultatih mednarodne preiskave sodne medicine glede trupel, ki so jih izkopali v proslulem katinskem gozdu pri Smolensku. Potem ko je omenil odklonitev mednarodnega Rdečega križa, da bi izvršil preiskavo, in sklep nemške vlade, da skliče mednarodno komisijo sodnih zdravnikov, v kateri je govornik zastopal Italijo, je prof. Palmieri izjavil, da je komisija potem, ko je v Smolensku p reiskala trupla, dokumente, kraje, priče in vse drugo, kar je smatrala za potrebno, osredotočila svojo pozornost na tri medicinsko-sodne probleme, na Identifikacijo trupel, na vzrok smrti in na dobo, ko je bilo povzročena smrt. Govornik je podrobno opisal uporabljene postopke in rezultate, ki jih je komisija dosegla. 2e po prvih izkopih je bilo mogoče jasno ugotoviti, da je Slo za poljske častnike, ki so bili vsi umorjeni s strelom v tilnik, da je imela približno polovica trupel roke zvezane na lirbtu in i so imeli nekateri glave v vrečah, ki so bile privezane na Trat. Prof Palmieri je nato dokazal, da je suho In peščeno zemljišče ohranilo trupla razmeroma dobro ln enako tudi dokumente, ki so Jih našli pri žrtvah. Na podlagi teh dokumentov je bilo mogoče razpoznati žrtve ta- koj in ugotoviti tudi čas pokola. Predavanje, ki ga je ilustriralo mnogo projekcij, je zbudilo največje zanimanje akademikov in občinstva, (Corriere della Sera.) Sestanek sveta fašistične zveze voditeljev kreditnih zavodov Rim, 29. maja. s. Svet narodnofasistične zveze voditeljev kreditnih in zavarovalnih zavodov se je sestal ob navzočnosti predsednika fašistične konfederacije kreditnih in zavarovalnih ustanov ter je odobril delo preteklega leta in proučil vprašanja tega področja. Potrdil je trdnost svojih sklepov in globoki čut dolžnosti, ki mora biti smernica in pravilo za delovanje voditeljev, zlasti v tej uri, ko mora njih vzpodbujevalni napor težiti preko ekonomskih ciljev teh stanov k vzpodbudi podrejenega osebja in vzpodbudi širokega kroga varčevalcev k visoki veri v domovino v orožju. Naročit« w aa DOBRE KNJIGE PONOSEN 0D30V0R ITALIJE V imena vsega Italijanskega naroda vojni pohabljenci plam teče in s prezirom zavračajo anglosaške grožnje in vabe Rim, 30. maja. s. Davi je v veliki avl* v Invalidskem domu šef pohabljencev Italije Carlo del Croix sklical k raportu vpjaance iz vse Italije, ki so ga poslušali v invalidskih dom h in v domih fašijev. V veliki avl; so bili navzoči podtajnik Stranke Cucco kot zastopnik tajnika Scorze, podtajnik v predsedništvu ministrskega sveta Rossi. podtajnik v ministrstvu za korporacije Bac-car'ni, zastopstva vseh vojnih in vojaških združenj in liktorske mladine, večje skupine mnoirih pohabljencev, slepcev, odlike vancev z zlato koiaino in druž n padlih ter množica pohabljencev. Preden je Carlo del Croix govoril, so bili blagcslcvljeni prapori skupin rimske federacije. Carlo del Crojx je nato spregovoril naslednji govor: »Pohabljenci Italije! To je naš tretji raport od pričetka vojne. Danes nismo sami, kajti naše rane občutijo v svojem velikem trpljenju tudi mesta, ki jih je doletela naša usoda. M*, vojaki, ki smo pripravljeni dati našim besedam kakor našim dejanjem težo krvi, vemo, da ljudstvo ljubi resnost tistih, ki žive po svoji strasti in ne lahkomiselnost prijetnih resnic in zadoščenega pehlepa. Narod zahteva strogost do mlačnežev ter prezira lažne navdušence j Iti jemljejo pogum in se okoriščajo z bolečinami drugih, povečujoč ravnodušnost tistih, ki ne poznajo pomanjkanja in nevarnost. Druga vojna se je pričela; vojna naroda, ki brani svojo jntegr teto in svoje življenje in ki ni živel v nesmiselnem uživanju in lahkih okolnostih ter je zaradi tega bolje pripravljen p) močnejš'. Nihče ne more ločiti sveje usode od usode vseh. kajti vojna je bolj kakor skupnost naporov in predanosti vzajemnost v obvezah in v odgovornosti. Sovražnik obljublja, da bo razlikoval med državljani in državljani, kakor mod narod} in vlada-ni. toda od naše strani bi b'lo tako razlikovanje bedno in brez smisla. Narod pokaže lastno zrelost in dostojanstvo, čc ne išče izven sebe vzrokov in zdravil za svojo bol. če ne išče izgevorov in olajševalnih razlogov za to, kar je hotel in sprejel. Potrebno jc, da vsi spoznajo grožnje, obljube in pozi\e nasprotnikov, da !ahko vsakdo odgovori z avtoriteto »vojc lastne zavesti. So-vražnlk grozi z uničenjem in ta grožnja je bila že izvršena nad nekaterimi naš!mi najbolj starimi, lepimi m svetimi mesti. Obljublja svobodo, zajamčeno z vojaškimi posadkami in s pravičnostjo vojnih sodišč, katera hoče nasprotnik, kakor je brez ovinkov izjavil, za kar smo mu hvaležni, vsiliti premagancem, kakor da bi zaradi žalestne dediščine iz preteklosti kdo izmed nas ohranil nagnjenje do suženjstva. Poziva k uporu, kakor da bi se narod, ki je večkrat stal za vojno, lahko pobunil za predajo, kajti to je poziv k predaji. Ker zahteva predajo v zameno za vdor in zasedbo, bi bili dvignjeni zaradi notranjega zatiranja :n zunanje hegemonije; to edine priliko nam nudijo prakt čni ljudje, ki \na?ajo tudi v vojno poslovno miselnost. O našem notranjem živi jen iu smo samo m' sodniki. Nimamo navade neprestano imenovati fašizem za desego časti in ugodnosti. Čutimo pa, da moramo danes določti naš del odgovornosti. Fašizem ni trenutek, temveč doba naše zgodovine in zgodovine ni mogoče "zbrisati niti zanikati. Nihče «a ne more zavračati kot tujo stvar, niti njegovi nasprotn ki. Kdor ga namerava uničiti, ga že nosi v sebi. V njegovem imenu se je pričela ta ogromna vojna Fašizem more soditi le fašizem in mogoča niso nobena razlikovanja, razen med tistmi. ki so verovali in onimi, ki so lagali, med tistimi, ki so dajali, in onimi, ki so jemali. Glede hege-mon'je. ki naj bi grozila Rimu. odgovarjamo iz mesta, ki ni večno zaradi svoje večkrat padle in zopet vstale sile, temveč zarad' poslanstva vzpostavi jania in vzdrževanja odnosa med rel:gijo, moralo in pravom Zato se ne bojimo bodočnosti, za sedanjost pa naj zadošča ome-nitev. da smo v vojni na podlagi pogodbe, ki obvezuje našo vojaško čast m našo narodno z v estebo. Tisti, ki nas pozivajo, naj io krš'mo, so *sti. ki so v prejšnji vojni obtožili odpad-ništva Rusijo, kjer je bil z notranjim uporom ustvarjen ed^ni pogoj, ki lahko pojasni neizpolnitev pogodb. To so isti, ki jutri ne bodo odpustili FVanvji. o čemer danes ne govorijo; nad bodočnostjo tega naroda pa bo prav tako kakor poraz težila predali, ki ne bo rr česar rešila in prihranila, kakor kažejo dejstva in kakor se bo še bolj pokazalo. Preavsem pa imamo zgled sovražnika, ki se, potelčen in zapuščen spričo vdora 'n pod težo ruševin ni samo upiral, temveč bi tudi odklonil pogajanja z zmagovalcem, k; pa vendar ni zahteval predaje- <5e se danes drzne predlag-atj nam nekaj, kar bi bilo zanj zaničljivo, glejmo. da ne bo v našo sramoto njegovo upravičeno bahanje. Ne pozivamo, kajti ml, Id amo vendar znali trpeti in ki se nc smatramo na varnem med svetimi zidovi Rima, nimamo v ničemer poučiti ljudi, ki vse tvegajo in prenašajo v opustošenih mestih, pa tudi zaradi tega, ker govorimo narodu, kateremu inferiornost v sredstvih in nenaklonjena sreča nista nikoli preprečili borbe do skrajnosti. Pohabljenci Italije! Nimamo oblasti tn tudi ne namena, da bj naš glas dosegel nasprotni tabor, in vendarle zahtevamo, da se prihranijo nekoristno laskanje in cenene žal'tve narodu, katerega dolžniki +o bolj ali manj vsi, narodu, ki je tudi v dobi svoje inferiornosti in svojega uboštva tolažil in obogatil svet. Da ta vojna ni prisia za nas v boljšem trenutku in okoliščinah, se je takoj priznalo, a že tri leta »e zaman čaka na naš padec. Dejstvo je. da je ta narod danes trden in hladnokrven. V nesreči čuti, da ne more sprejeti v dar, kar si mora som osvojiti, da zaman računa na pravico od tistega, ki je krši obljube, ko se še ni posušMa skupno prelita krit da jo potrebno samos^o.tov\nje za zahtevo spoštovanja drugih. In Če bi ne imeli dnigih dolžnosti, bi biti enako obvezani z našo staro plemenitostjo, kajti zadnji med našimi past'rji je bolj plemo-nit kakor najnovejši kralji, posvečeni / reklamo v improviziranih mestih, in zadoščala bi dostojnost ljudi, ki sprejemajo življenje m smrt z enako pieteto. ki je dala naravi njene m'te in zgodovini njena gibanja v naših ogroženih zemljah, da se vidi razlika med bogastvom in plemstvom. Ta vojna nepredvidenosti je dokazala, da se dogodki pokorijo višji volji, da ie zgodovina previdnost, kakor je življenje poslanstvo. Bodočnost bo pripadala tistim narodom, ki bodo v menjajoči se sreči manj ošabni in bolj dostojanstveni. Naj bo usoda, ki nam jc bila dodeljena, kakršna koli. sili ne bomo podlegli, in čim bolj je Italija oblegana in zadeta ter preizkušena z napadi, tem bolj smo ponosni na njeno ime in prepričani v njeno bodočnost Go\or Carla del Croixa. ki je bil večkrat prekinjen z mogočnim odobravanjem, je bil kronan z dolgim in gorečim vzklikanjem, ki * je obnovilo, ko je ob koncu rap(nta podtajnik Stranke Cucco odredi! pozdrav Kralju in Cesarju in pozdrav Duceju. V protisunkih zavrnjeni sovjetski krajevni napadi lovil poizkus sovražnika za prekoračenje reke Za predstavo sile, ki jo uporabljajo bojševiki v tem odseku vzhodne fronte, naj zadošča navedba, da so v prvih treh dneh napadov boijševiške baterije izstrelile 30.000 granat, skupine bojnih letal pa so vrgle na razmeroma ozek prostor skoraj 10.000 bomb Sovražnik uporablja nadalje veliko število tankov, po'jskih topov in metalcev granat. Kljub trošenju sovražnih sil, so branilci odgovarjali na vse napade s takojšnj-mi protinapadi ter so zadali boljševikom krvave izgube. Tudi včeraj je nemško letalstvo krepko oodniralo z močnimi skupinam' lovcev in strmoglavcev operacije na kopnem ter je znatno prispevalo k uspehu v obrambni bitki. Na Atlantika so nemške podmornice potopile 15 sovražnih prevoznih ladij z 9fl.ee© tonami Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. maja. Vrhovno poveijništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vzhodni fronti kubanskega predmestja in na področju pri Lisica nsku je sovražnik začel krajevne napade ob podpori močnega topniškega ognja« ki so bili v protisunkih zavrnjeni. Akcija proti boljševi&kini tolpam v zaledju srednjega odseka fronte je bilo uspešno zaključeno. Obkoljene skupine tolp so uničene, pri tem pa je bilo zaplenjenih 74 skladišč z velikimi zalogami živil in mnogim orožjem. Z ostale vzhodne fronte poročajo o uspešnem delovanju lastnih napadalnih oddelkov. Za lov na podmornice uporabljene enote vojne mornarice so potopile v Finskem zalivu sovjetsko podmornico. Oddelki sovražnih letal so včeraj podnevi napadli bretonsko mesto Rennes, kakor tudi nekatera oporišča ob atlantski obali in bombardirala ponoči več za pad no-nemških krajev. Povzročena je bila deloma večja Skoda na poslopjih. Prebivalstvo, posebno v VVuppertalu, je Imelo Izgube. Po doslej razpoložljivih vesteh je bilo sestreljenih 67, po večini »tirimotornih sovražnih letal. Izgubili smo štiri lastne lovca. Nemška težka bojna letala so obstreljevala v noči na SO. maja ponovno pristaniško področje Bizerte, V včeraj javljeni bitki nemških zaščitnih oboroženih sil z oddelkom angleških brzih čolnov so se nasi uspehi ie bistveno povečali, kajti sovražnik je skupno Izgubil pet brzih čolnov, dva nadaljnja pa sta bila hudo poškodovana in sta začela goreti. Nase podmornice so bile zadnje dneve na severnem In južnem Atlantiku v hudih borbah s konvoji, Id so jih nase vrle posadke na podmornicah vodile z drznim napadal-nlm dobom In najhujšo zagrizenostjo. Potopile so 15 ladij s skupno 90.000 br. re&. to- Srditost v kubanskei bojev n odseku Berlin, 30. maja s. Za napade Sovjetov v vzhodnem odseku kubanskega predmo-stja so od 26. maja značilna uporabljanja ogromnih vojnih potrebščin, ki kažejo namen sovražnika, da hoče za vsako ceno doseči uspeh odločilne važnosti. Stotnijo za stotnijo in celo polne divizije meče sovražnik v borbo proti nemškim četam ter skuša prebiti fronto navzlic katastrofalnim izgubam V odseku sevemozapadno od Krimske so se boljševiški napadi tudi včeraj razbili pred nemškima četami, kjer so nemške čete uničile en vlak sovražnika. Južnozapadno od postojank pri Krunski, je bilo uničenih več tankov. Na severnem se je ia^e- Finsko vojno poročilo Helsinki^ 30 maja s. Vojno noroćilo javlja, da sc finske čete v srednjem odseku aunuške fronte odbile močno sovjetsko izvidnico in zadale sovražniku izgube. V cstalh odsekih so delovale patrulje. Vzhodno od otoka Vansaari je prišlo do izredno silovite letalske borbe, v kateri so finski lovci brez lastnih izgub sestrelili tri nasprotne lovce. Potopljena sovjetska podmornica Berlin, 30. maja. s. Kakor je naznanilo današnje poročilo nemških oboroženih sil, so lahke ednice nemške vojne mornarice potopile v Finskem zalivu neko sovjetsko podmornico. Podrobnosti o tena isspehu pravijo, da je bila sovražna edinica pod. vržena več ur toči glcbir.sk I h bomb. tako da je morala priti na površino in sprejeti borbo. Po izmenjavi nekaj topovskih stre. lov se je boljše viška podmornica hudo poškodovala in brez večje aktivnosti svoje posadke neadoma ustavila, se nagnila naprej in ae v nekaj minutah potopila. 5»50o letalskih —m 52. jate nemških lovcev Berlin, 30. maja s. 52. jata nemških lovcev pod poveljništvom majorja Hrabaka, odlikovanega z viteškm križem reda železnega križa, je dosegla 27. maja 5.500 letalsko zmago. Anglosasi fagnMB v 14 urah 67 bombnikov Berffn, 30. msjs. s. Iz pristojnega vojaškega virs se je doznalo, da Angleži sami priznavajo izgubo 33 bombnikov ob napadu v pretekli noči na VVuppertal. K tem izgubam se pridružuje 34 anadle j na vzletišča in na vojaške naprave. Vsa japonska letala so se vrnila. Arabski pokret proti nase-Ifevanju Zidov v Palestini Ankara, 29. maja s. Glavne arabske politične in kulturne ustanove v Palestini so posla'e v Bagdad posebno odposlanstvo, ki naj bi posredovalo pri iraški vladi za jamstvo z angleške strani, da zakon, ki omejuje židovsko priseljevanje v Palestino, ne bi bil kakor koli spremenjen. Iraška uSada je tako pobudo odklonil«, . Stran 2 »S T O V E N S K T M A R O D«, ponedeljek, 31. maja 1943-XXI. Sicv. 123 Predstavništvo Perugije v LJubljani [ Zatemnitev liano le nrLsoelo nr*diitn.vni$tvn I *inbi, a zmerom skladne v izražanju Čustev, tudi njih značilni narodni značaj v igranju. Družba Rcnza Riccija se nam je predstavila na treh večerih s tremi igrami, in vzkliki ob zaključku: »Vrnite se!« so kazali, da je umetnost družbe ugajala tako. da je ostav ]a — zlasti seveda na rojake — globok vtis. Posebna vrlina Riccijcve skupine je dejstvo, da je vse 'gralsko osebje dokaj enotno sposobno in izvrstno vigrano. tako da je v celoti podajalo harm« n jo ki je ni motila nobena neso-phsna postranskost. V svojih glavnih predstav-nkih pa nam je gostovanje nudilo umeuvke, ki si jih zapomnimo: Rtnzn Ricci. Arnaldo Martclii, Eva Magni in Lola Braccini so igralci odličnih sposobnosti in tudi osebno zelo prikupni. Svoje mojstrstvo so kazali prva dva večera v lahkotno zgrajenih konverzacijskih igrah brez posebno razg banih dogodkov. Ta lahkomost, prožnost in ncprisiljenosr. v žuboreče tekočih dialog h. vseskozi psihološko zajetih in naravno podajanih, nam je izzivala občutek popolnega dožhljanja m izživljanja v resničnosti. Brez ratutikc. brez poudarjanja posameznih bc3Cd. brez velikih kretenj udov in brez odvečnega premikanja in presedanja sta se razvijali komediji vendar živo in uenkovito; skupni vtis je bil, kskor bi gledal doživljanje res kulturnih in do viška civiliziranih oseb. ki ostajajo v vseh položaj h gcntlemanliske. Nacionalno značilna je zvonka, mehkoglasna, vokalov begata, vi rtu ozno nagla, a vedno jasna govorica ter njihovo nonšalantno, tako ohlapno elegantno in kar do-mačnostno neprisiljeno vedenje. V tem vedenju ni nič napetega, togega, afektiranega ali p "kroMjencga; vse je mehko, prožno, toplo, ljubeznivo. Vendar sem občutil v tej enotni skupim" med igtO Ren/a Riccija in igro tovarišev veliko razliko. Ti tovariši namreč igrajo pač prav tako naravno, realistično in precej zadržano v kret- njah in premikanju kakor Ricci, toda Ricci jeva govorica je docela drugačna in njegovo gibanje do skrajnosti omejeno. Ricci ima čisto svojfko maniro govorice, rafinirano cladko tekoče, le redkokdaj dvignjene ali celo glasne, izvečine pa enakezvočne, skoraj monotonske, vendar nikoli suhe in prazne. Ta govorica spominja na Mo-ssija in m včasih tudi na našega Borštnika, Zdelo se je. kakor da govori v za-sanjanosti. kakor da st pogovarja z lastno dušo, ki jo gleda z dvignjeno glavo nad osebo pred seboj in nad vso okolico. Često celo komaj slišno mrmra ali skoraj šepeta, da ga težko razumeš: neprestano pa prik'epa pozornost in vzdržuje pri poslušalcih največjo napetost. Vsekakor je Ricci originalen in močan govornik. Sposoben pa je tudi nepremično stati ali sloneti, z obema rokama v hlačnih žepih, ali celo sedeti s hrbtom k občinstvu ter govoriti, govoriti zvonko in naglo, da imaš resnično vtis, da si poslušal »čudovito ubrano monotonijo zvonov«. Renzo Ricci je torej brez dvoma zelo zanimiv igralec močne karakterizacije in globoke poglobljenosti v dušo vsake predstavljane osebe. Igral je nemirnega in ne-ustaljenega pustolovca v Tierijevi igri -Tako ljubi«, prebagega moža v Violovi isri »Skupno življenje« in dobrotnega župnika v Braccovi močni drami *Mali svetnik« ter v vseh treh vlogah dokazal, da ie njegov odlični sloves utemeljen. Arnaldo M a r t e I 1 i je bil izvrsten moderen bančnik v prvi in Sebastiano v tretji igri. živahen, prijeten in ves naraven. Eva Magni je prikupna, sveža, topla ljubimka in mlada ženska v vseh treh igrah, Lola Braccini pa stasita lepa mati v prvi in drugi predstavi. Tino Bianchi in Giulio Oppi sta prav dobra mlada igralca manjših važnih v'.og. A tudi vsi ostali so vrli sodelavci. Tako nam je Riccijevo gostovanje prineslo polno zanimivost glede igranja in uprizoritev, glede izbora del pa Braceovo velezanimivo dramo, ki bi se ugodno uvrstila v domač repertoar. Gledališče je bilo vselej nabito polno, in je žela Riccileva skupina obilo zasluženega toplega priznanja. G. NEDELJSKI SPORT Hermes nima točk za Tobačno tovarno Remi s v drugem razredu, ki se je namesto v ugodno spremenil v žalostno presenečenje — Ljubljana in Mladika še naprej v vodstvu Ljubljana. 30. maja. Sedmo kolo prvenstva ljubljanske nogometne zveze se je v drugem in prvem razredu končalo z izidema, ki -sta sicer nekoliko pi esenetljiva, stanja v tabelah pa bistveno ne spreminjata. Oba favorita Ljubljana in Mladika vodita se naprej, pri čemer je položaj Mladike skoraj boljši. Po sedanjem stanju se bo bUa v prvem razredu glavna bitka za zmago med Ljubljano in Hermesom, kolikor ne bo posegel nepričakovano vmes Se Mars. Za Ljubljano v normalnih razmerah skoraj ni nevarnosti, da bi ji moglo to ali drugo moštvo odvzeti zmago. Tehnično so vsi njeni nasprotniki skoraj za razred slabši. Po včerajšnji zmagi Hermesa nad Tobačno tovarno je stanje v razpredelnici prvega razreda naslednje: Ljubljana 3 3 0 Hermes 4 3 0 Mars 3 10 Toh tovarna 4 0 0 Ce bi bila včerajšnja drugorazredna tekma potekla regularno, bi morali 2ab-jaku k uspehu Čestitati. S svojim nespert-nim obnašanjem pa so si Sabjačani zapravili ves moralni kapital, ki bi ga lahko kovali Iz neodločenega izida s favoritom Mladiko. Pa ne samo to: žalostni degodki na igrišču bodo imen zanje nedvomno posledice, ki jih bodo nemilo prizadele, će bo zveza z njimi v zvezi načela, tudi vprašanje izida, ne vemo. zaenkrat je po verifikacijah položaj v tabeli drugega razreda takle: Mladika 4 3 1 2abjak 4 2 1 Korotan 3 10 Vič 3 0 0 Prihodnjo nedeljo sta v vrsti tekmi Ljubljana - Mars tan . Vič. 0 1 2 4 15:5 6 8:5 6 7:9 2 3:11 0 15:7 7 13:6 5 6:3 2 3:16 0 VIII. kolu na ln Koro- 0 1 2 3 Kdo so povzročitelji neopravičljivih dogodkov Med včerajšnjo drugorazredno t^kmo Mladika - žabjak so se na Igrišču SK Ljubljane odigrali dogodki, ki zaradi ngie-ca našega nogometa in njegovega zdravega razvoja zahtevajo, da se pebavimo z njimi posebej. Zlasti še, ker niso, žal, osamljeni in dosedanji ukrepi zveze v predhodnih primerih niso zalegli. Kaže, da so prišli v nekatera nogometna moštva ljudje, ki o športnem obnašanju sploh nimajo pojma. Za sport pomenijo samo bolno kužno celico, ki jo je treba čim prej odstraniti, da ne bo hujših posledic za ves organizem. Surovosti, ki smo jim bili priče včeraj, so tako grde in za žrtve življenjsko nevarne, da zanje ni opravičila, ker so bile vse namerno izvršene. V našem sportu tako grobih izpadov doslej še ni bilo. Zato naj zveza poskrbi, da se jih bomo tudi sedaj čimprej iznebili. Vsiljuje se vprafianja, kdo je kriv včerajšnjih dogodkov? Prav je, da si poišče- mo nanj odgovor. Na igrišču se je v prvem hipu splošno obsojalo sodnika. Res je, da pade zelo velik delež krivde I tanj. Ta delež je celo tolik, da smo prepričani, da bo brez našega nasveta sam spoznal, kaj je zanj v bodoče najbolj umestno. V enaki men pa nosijo krivdo prizadeti igralci. Ce bi bili diseipiinii ani in fair igralci, bi tudi najslabši s:dn;k ne mogel spraviti tekme v tak tir. kakor so jo včeraj oni s svojimi podivjanimi zpadi. Tretji krivec, nič manj važen kakor pi-va dva, so klubska vodstva. Svoje igralce sicer znajo izpodbujati k prenapeti požrtvovalnosti — in jih s tem tudi največkrat zavedejo — so pa r.rdorasla snortno-vzgojnim dolžnostim. Igralcu, ki se tako daleč izpozabi, bi klubsko vodstvo ne smelo ščititi hrbta in bi mu maralo dati že samo primerno lekcijo. Mladika — Žabjak 4:4 (2:1) Tiije igralci zaradi tvornih r.apadov izključeni, najmanj dva igralca poškodovana, Trškan od Mladike celo *ako nevarno, da so ga prenesli nezavestnega j sla-čilnico in ga nato z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico. To je poleg neštetih favlov in drugih izpadov klavrna bilanca včerajšnje drugorazredne prvenstvene tekme med Mladiko m zabjakom. Serija grobosti se je v začela kmalu po otvoritvi. Prvi resnejši konflikt pa se je izcimil v 34. minut:. Sodnik je izključil Baumgartna od 2abjaka, ki je namerno brcnil enega izmed Igralcev Mladike brez žoge. Ta ^športnik« se je podobno uveljavljal že prej. Sedaj pa se je čutil 'aKo užaljenega, da je hotel napasti še sodnika in so mu to komaj preprečili njegovi soigralci. Igrišče je zapustil po posredovanju policije. Grobo favlanje J:ljub temu ni prenehalo. Do 24 časa je ostalo v kol k ljivih mejah. Tedaj Kerzič, ki je sicer miren in fair igralce. , . . „. , J,__* J.__, r,__. , _ ■ ■ - - prvenstvenega bojs, ki je b 1 preti koncu ze S? ob?aau„Pa^aZ T "so minili brez uspehov. Koti ,3:6 Višek je bil dosežen nekaj minut pred ! 1 n r koncem. Mladika je bila v napadu in je j odločilni zgodHek visel v zraku. V gneči I pred vrati je cbležal Trškan, fieben k pa je dobil udarec preko nosa. Sodnik je izključil Slejka od čabjaka. dečim je drugi >junake ostal še na igrišču. Tekma sama je bila zelo mizerna, žabjak je pokazal svoje ob:Čajno znanje, !e da je svoj start tokrat gnal mnego predaleč. Dobra je fc^la obramba z vratarjem, v napadu pa Sosič in Muha. Mladika je igrala znatno pod svojim običajnim nivojem. Zlasti je bila šibka obramba, kjer skoraj pet branilcev nI moglo krotit: tren zabjakovih napadalcev. Prva je prišla v vodstvo Mladika, za katero je bil v 12. minuti uspešen Mo-har. Večina nevarnejših akcij je šla naslednje minut« na vrata Zabjaka. vendar brez uspeha. V 31. minuti se je nasmehnila sreča 2abjaku. Slejko je streljal lepo z levega krila v desni kot Mladikjnih vrat. od 22 do 4*30 ure Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na odredbe dne 6. junija 1941 št. 42 in 4. maja 1943-XXI. št 46 in sprčo potrebe po novi določitvi ur za zatemnitev odreja: Člen 1. Od torka 1. junija 1943-XXI do novih določb se morajo določbe o zatemnitvi izvajati od 22. do 4.30. Člen 2. Vse ostale določbe odredbe z dne 6. junija 1941-XIX št. 42 ostanejo nespremenjene. Ljubljana 31. maja 1943-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Enrlio Grazioli. Mesečni obrok jedilne soli za prehrano Smatrajoč za umestno, da se omeji osebni mesečni obrok jedilne soli. odreja Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino, da se spremerii dragi odstavek čl. 1. naredbe z dne 29. decembra !942-XXI. št. 237 s predpisi za prodajo jedilne soli takole: mesečna količina se določa na osebo s kg 0.500 (500 gr). Ta naredba stopi v veljavo 1. junija 1943-XXI. Takoj po incidentu z Baumgartnom. v 36. minuti, je dvignila Mladika po Trškanu na 2:1. Žabjak je, čeprav je igral samo z 10 igralci, pogumno in nevarno napadal. Do polčasa pa je ostal rezultat nespremenjen. V. 2. minuti drugega polčasa je 2ab-jak Izenačil. Levi branilec je streljal prosti strel na vrata. Vratar Mladike je žoto sigurno vlovil. ker ga je pa eden izmed napadalcev žabjaka napadel, se je malo umaknil, nato pa odskcčil v igriščr. Sodnik je odžvižgal in pokazal v sredino. Med umikom je vratar z žogo prekoračil odločilno črto med vrati. ze minuto nato je rezultat ponovno povijala Mladika, šebenik sc je prebil skozi vrste branilcev in streljal neubranljivo v mrežo. Položaj pa se je naglo spreminjal in zabjnku je uspeic Že v 5. minuti z~pet izenačiti. Na .1:3 je postavil rezultat Scsič. Veliko edebrava-nje po vsem igrišču mu je bilo v plačilo. V 10. minuti je prešel Snbink celo v vodstvo, nekoliko tudi po ncrrdnosti vratarja Mladike. Zsrcditck je dosegla leva ?vczn. Do 40. minute se potem ni spremenilo stanje, čeprav je bilo na obeh straneh dovolj priožnrsti. Počasi pa je Mladika prehajala v terensko premoč, dasi ie igrala samo z 10 igralci. Iz lepo kombinacije šebe-nik—Trškan je slednji dosegel pet minut pred koncem izenačenje in končni rezultat 4 4. Kot' 5:2 za Mladiko. S:dil je Pušenj a rv. Hermes — Tobačna tovarna 2 : 0 (0 :0) Po burnem poteku uvodne te^me smo skeptično presoj -ili "zglede za recju'aren potek glav-I ne. orve.razredne tekme med Hermesom in I Tobačno tovarno. Sodnik Mehle pa se je vitraj pokazal z najboljše strani :n ie :mcl ves čas i dober po-^'ed in .-:cuim p::čnlko. Zaleglo je, ' da jc prvega vročekrvne'i Dngota Nagodeta j postavil pod kap bi rigorozno in prat Ene ka-' znova! v-iik prestopek. Pridobil si je spoštovanje pri igrnVh in gledalcih. Moštvi sta nastupili v nasfcdnjui postavah: Tobačna tovarna: Oblak—Kisel, Slavo Narode—SuhaJolc. Janu-, škcr.ianc—Mam, Ramcvž. Drago Napode, Kos^ani-ck. Bezlaj. Hermes? Rogelj I—AntcniO. Klančnik— Zadravec, Aljančič II. AcettO—Thunia, Rogelj II, Aljančič l. Bačmk, Eržen. Ni pa bil samo sodn k tisti ki je pripomogel k nrrnemu poteku. PonvaFtj m--ramo prav ta ko igralce, ki so se vs razen izključenega Xa-; godeta 1zot•iba,! prepovedane ostri ic^ri. Da j kazen za Nagodeta n' bi a prei »tra, ie ta do-I kazal ru-;go predložil Aljanč:č. Vsi . ostali naradi tega K&rsemoracije za dr. Albertom Kramerjem Ljubljana, 31. maja. Na dan pogreba, v petek, sta bili dve pretetni počastitvi umrlega dr. Alberta Kramerja. Dopoldne ob 11. so se zbrali na skupno sejo člani upravnega in nadzornega odbora solastnice Narodne tiskarne in »Jutrac zadruge »Napredni tisk«. Ob 12. pa so počastili spomin pokojnika skupno s predstavniki lastništva vsi uslužbenci obeh podjetij. Žalni svečanosti sta b;li v ravnateljski «obi >Jutra«. ki je bila primerno preurejena. Med zelenjem in cvetjem je na steni vise! portret, ki je prišel sredi črnine s svojo vernostjo še posebno do izraza. Na žalni seji upravnega in nadzornega odbora sta počastMa spomin in očrtala z/i-s.uge dr. Kramerja predsednik zadruge dr. Ernest Kalan in član upravnega odbora dr. Otmar Pirkmajer. Na sestanku uslužbenstva in urednikov pa je spregovoril o razvoju našega časopisja predsednik dr. Marjan Zajec in pn tem pokazal izredne zasluge, ki m jih Je zanj p: vdobil njih pokojni direktor. Ganljive so bile tudi besede urednika in pisatelja Vladimirja Levstika, kiJfl kleno prikazal prisrčen ln tovariSki odnos med pokojnim šefom in vsem uslužben-stvom. Obe komemoraciji sta napravili na vse udeležence najgloblji vtis in še poglobili žalovanje, ki ga je zbudila smrt zaslužnega direktorja dr. Alberta Kramerja. V nedeljo dorx»lclne ob 11. se je k žalni seji sestal širši odbor društva »Kazino«, kateremu je bil pokojni dr. Albert Kra-mer več ko 10 let predsednik. Njegov spomin sta počastila društveni pod predsednik dr. Rutcir in tajnik Branko Goslar s kratkima govoroma, ki so ju vsi navzoči po-sušali polni pietete do pokojnega zaslužnega predsednika. Skromna, a prisrčna svečanost je bila zaključena s klici: »Slava mu!« „Prima linea" Najnovejša številka glasila Zveze borbenih fašjev v Ljubljani ima zopet zelo pestro in aktualno vsebino. Na prvem mestu objavlja direktor lista komentar o razpustu Kominterne, ki mu je dal značilen naslov »Norčevale: Ida de Vecchi razpravlja o potrebi zbirania prostovoljnih prispevkov za vojake v smislu poz.va Generalnega Tajnika Stranke Scorze. Na prvi strani je nadalje še nekai opazk o partizanih, med njimi tudi nekaj ponatisov i partizanskih bedastoč«. Pod »Obzorji* razpravlja A. N. o anglosaškem liberalizmu. L. Frasinelli objavlja članek »Verujemo v Duceja«, P. Vignali pa se v članku »Versnjski odb'eski — Metamorfoza F^evdodržaveor dotika zloma bivše Jugoslavije. Na drugi strani je tudi pismo očeta mladega legijonarja. ki se bori na tem operacijskem področju. Na tretji strani je nekaj zanimivih razmišljanj, ki so jih napisali Gianni Cagianelli (Dan v Treviju), Carmelo Briguglio (Jonska obala) in Magda Maldini (Pesništvo navadnih ljudi). Tu je objavljen tudi ženski portret slikarja Armanda Baldinellija. — Četrta stran je to pot posvečena organizaciji GILL in objavlja članek Iezzija Lui-gija o ženskem zbirališču GILL-a, istega Iezzija poročilo o pevski tekmi v Ljubljani in poročilo o izidu mladinskih športnih tekem. — Na peti strani so običajna poročila o delovanju Borbenih fašijev v Ljubljani in pokrajini, na šesti strani pa trije zanimivi članki, katerih avtorji so: Gian Pietro Heusch (Motivu), ki se dotika problema obrambe fašistične Revolucije, A. Pertata (Morala) in Gian Luigi Gatti, ki razpravlja tudi to pot o balkanskih vprašanjih, in sicer v tej številki o romunskem petroleju. Kakor na drugih straneh je tudi na tej nekaj zanimivih slik, ki poživljajo pestro gradivo tega izborno urejevanega tednika. iavianje rijuo lemu ,. » t- • i, t, «. " _ _____~„ . "V^,, z estnm neubranljivim strelom v desni zgrrnj i ^ vrat Tobačne tovarne porazil Oblaka Dru oliker toliko sprejem- . ,., . 1 „. _ . x__. «*p iP mftzphii 2-o'iP -ac Jc M osP!eScn v 3Xminuti- ko mu je zogc se je spozabil d!ož,:! A!j;mč:č. Vsi ostali napndi te* Sodniku Mehletu sta pomagala Makcvec in Kas*elic kot mejna sodnika. Izidi rezemrh in mladinsVh tekem Včeraj so bile odbrane tudi tri mladinske prvenst\ene tekme. V prvi ie Vič premagal Ljubljano 1:0 (0:0). v drugi Tobačna tovarna Mars 5:1 (3:1), v tretji pa Mladika Hermes 3:0 (2:0). Za prvenstvo rezerv je Žabjak premagal Vič 4:2 (1:1) in Mladika Tobačno tovarno 10:0 (5*)). Torino pokalni zmagovalec Finalna pokalna tekma med Torinom in Venezio v Milanu se je končala z zmago Torina 4:0 (1:0). V začetku je Venezia bfa enakopraven tekmec, kasneje zlasti v drugem polčasu pa Je morala popustiti pred nasprotnikovim skoro za razred boljšim tchiičriim znanjem. Spsdnfa štajerska — Izlet Mariborčanov v Graz. Mariborska Ljudska univerza priredi za sv^-je člane in prijatelje v juniju iziet v Graz. Za junij je p npr r. vil a zopet vrsto zanimivih predavanj. Prvi bo predaval kapitan Rei_ chard v soboto v dvorani štajerskega Hei-matbun ia o seianjem stnteg:čnem položaju na morjih. Njegovo predavanje d*V.o opremljale skioptične slike. Kapitan Rei-cn'rd je bil med prvo svetovno vojno poveljnik križark »Lufceck« in :?Stras3burg -turški dekliški pevsk: zbor nemške mla.iin2 v Štajerskem Hoimatbundu si jc piiucbil lani na pevski tekmi v Mariboru prvo nagrado. Spoibujen po tem uspenu je pevski zbor marljivo nadaljeval svoje delo in je z uspehom nastopil že na raznih prireditvi.h. Jutri zvečer stopi ponovno pied javnost, -.:a pokaže sadove svojega dela v zadnjih mesecih. — Dan glasbe v Celju. V Celju bo prirejen dan glasbe v soboto 5. junija. Organizacija prireditve je v rokah vodje okrožne glasbene šele, mestnega glasterega direktorja Gustava Mullerja. Prireditev se prične z budnico. Dopoldne o'.j 11 bo v dvorani okrožne glasbene šole splošno dostopni glasbens prireditev. V opoldanskih urah priredi prof. Oberborbeck z gojenci graški? glasbene šole v neki veliki celjski tovarni premenadni koncert. V prvih popoldanskih urah priredita zvezni orkester in virtuoz na harmoniki Pillich v VOJaJSd bolnici v Novem Celju koncert za ronjence in b^ln;k^. Višek dneva glasbe bo dosež?n z večernim simefeničnim k ncertom v dvorani Nemšk--^'3. doma pod vodstvom glasbenega direktorja Mullerja. — Pcrcke. V Mariboru so ?e poročil?: Celestina Slivnik ter znani športnik in mladinski vodja Valter Ribič, učitelj Rudolf Plevnik z nameščenko Karollno Kao, kmetovalec Josip Gcmivnik s tovarniška V diviziji B je Modena premagala Bre-scio. Napravila je tako velik korak naprej v divizijo A. Ker pa mora V zadnjem kolu igrati z Napolijem v Napo'.iju in igra Brescia doma s slabo Alessandrio, je zelo verjetno, da bo potreben še ožji izbirni turnir, ker bodo vsi trije vodeči klubi imeli enako število točk. Včerajšnje tekme so se končale takole: Videm: Udinese—Napoli 1:1, Cremona: Siena—Cremonese 1:0. Lodi: Fanfulla— Pescara 4:0. Pisa: Pisa—Mater 1:1, Busto Ars.: Por Pa tria—Padova 1:0, Novara: No-vara—Spezia 1'1. Alessandria: Alessandria —Anconitana 3:0 in Modena: Modena— Brescia 3:1. Modena ima sedaj 43 točk, Napoli in Brescia pa po 41. delavko Marijo Kiinar, tovarniški delavec Andrej 2nidar s tovarniško delavko Marijo Ro'a. pekovski pomočnik Jo?ip Wun-derl s pletilko Marijo Crešnik. kmetovalec Janez Protner s kuharico Verono Potrč, godbenik Anton Stuhec s telefonistko Matildo Zechner. mizar Martin Friedi z gospodinjo Ivanko Lavrenčak. ključavničarski pomočnik Ar tur Permoser s tovarniško delavko Otiliio Lubenšek, višji sodn' paznik Jakob Zalokar s pletilko Marijo Bratuša. kurjač Štefan Juhart z Ivanko> Gajšek ter Šofer Friderik Purgej s trgovsko nameščenko Ljudmilo Bubnar. — V Rnsraški Slatini so so poročili Anton Ga-bršek in Rozalfja Bc:;. oba z Rogaške Slatine. Karel Jurkovič iz Rogaške Slatine in Helena Krans iz Dobr;š:e vasi pri Petrov-čah in Albin Strošek iz Celovca z Nežo Gobec iz Spod Onbomika. — Zaprisega novih samar.fanov in sama-rijank. v soboto zvečer so bili v občinskem domu v Slovenjgradcu zapriseženi novi samarijani in samarijanke nemškega Rdečega križa. Zaprisegel jih je namestnik okrožnega vodje višji zdravstveni svetnik dr. Tollieh. — Spodnjt sta jcr>ka za nemški Rdeči kriz. Druga javna zbirka prostovoljnih prispevkov ra nemški Rdeči križ je vrgla na Spod. Štajerskem 26S.700 mark. V celjskem okrožju so nfibrali 76.500. (pri prvi zbirkt 49.418), v trboveljskem 19 000 (12.590), v ptujskem 39.000 <25\P.°>6>. v ljutomerskem 12.200 (S552), v brežlSkem 25.500 (19.246>, Maribor-mest o 58.000 < i 5.537) in Maribor-okolica 38.500 (35.074). — Zvezni vodju Steiml! v Dobrni. V Dobrni so zborovale več dni spodnještajerske otroške vrtnarice. ki se jih je zb»alo 40. Zvezni vodja Franc Stein.il je govoril o nalogah otroških vrtcev, Zb i o van je se je zaključilo z družabnim večerom, ki mu je prisestvovalo tudi mno so po zaključku dokaznega postopanja izrekli evoje predloge. Razprva ni prinesla posebnih novosti. Zanimivo je le, da »e je čarman sedaj naenkrat premislil in da pri« znan, da je imel pri vlomih pomagače. Ta preračunan preokret v njegovem zagovoru pa mu ne bo prinesel milejše kazni, posebno se, ker je izjavil, da svojega, porna>-gača po imenu sploh ne pozna. Državni toži'ec 3e v sklzdu s to izjavo razširil kvalifikacijo njesrovih dejanj še na točko 2 5 31ft k. z. Sobotna razprava je bila zaključena opollne, nakar je senat po kratkem posvetovanju razglseil, da bo objavil sodbo dane* dopoldne ob 11 v isti dvorani. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 31. maja: Angela. DANASNil PRIREDITVE Kino Mat»ca: Calafuria. Kin° Slo^n: Mala princeza. Kino Union: Napoleon na Sv HeJani. Kino Moste: Dunajska kri in Zadnje »lovo. XV. simfonični koncert ob 18.30 v unlon-ski dvorani. Racava mF.Klih sliku rjev ln kiparjev ▼ Jakopičevem paviljonu ePodobe« bi lahko imenovali tudi sGruh 2«. Potem se čitatelj seznani z alpinistom filozofom Favstinom Celeatinom Fortuna-tom Avrelijem Lesčencem, človekom, kt hoče na vsak način dokazati, da je volja vse in telo nič. V prvem poglavju opisuje avtor filozofčeve misli o ljudeh, toploti in še marsičem. Nsto se LeŠČenec poda v gore, kar je lepo opisano v 2. poglavju in v 3. poglavju pra dcleti prvo gorsko doz'vet je, kjer se prepriča, da volja res dela čudeže, a včasih le odpove. V 4. in 5. poglavju trmasti filozof komaj uide smrti ln v 6. se konča njegova s takšnim zaletom začeta tura. Sledi 7 poglavij dolg sestavek »Fru-mencij Kokotec in sto izletov«, Icjer se seznanimo z upokojenim svetnikom ln njegovo hudo ženo, z »Gorskim vodnikom« ge. Valburge in še mnogimi drugimi prigodami pri plezanju po nevarnih strminah. V sestavku Razvoj in pomen spominskih knj;g v kočah« nas pisatelj seznani s težavami. k:. dolete novinca v gorah, kadar se mora vpi.^ati v spominsko knjigo in še z mnogimi drugimi neprilikami. ki neprestano preže nanj v sinj h višavah. Ta sestavek obsega 12 poglavij. Zelo zanimiva je tud; 7.2,0.!Mca ge. Kun'gunde, ki obsega 5 poglavij in se začne v gospojini palači ter se po daljšem gorskem izletu nesrečno konča spet na izhod ščni točki. Prav tako zanimiv je tudi »Dololazec«, *Jub le j«, ki obsega 6 poglavij, pa nam prikazuje življenje g. Janeza Evangelista Grap ar; a. Zadnji sestavek je povest o Življenju in smrti Severina in Apolonije, obsegajoča 8 pcglavij, z žalostn'm koncem. Knjiga ima Še poseben del Hrepenenja, ki obsega 60 linorezov, samih znanih in priljubljenih gorskih motivov. To najnovejše Deržajevo delo krase še nadaljnji izvirni linorezi, ki poživljajo že itak zanimivo vsebino. Linorezi so zelo zanimivi in dekora-t.vno izdelan« s svojstveno graf.čno noto. Zlasti ;e treba omenitj linsreze na straneh 6, 35, (Miška), 84 (Majski hršč>. 103. 125, 136 (Pajk), 139 in 142 (Gams), ki so s čutom delani, prav dobro risani in tudi v knj'gi zelo učinkoviti. Ni dvoma, da bo nova knjga vzbudila živo zanimanje mod prijatelji in prijateljicami planin, saj! jih bo v duhu ponesla v priljubljene višave, kamer so torke krat plezali in kjer so doživeli toliko lepih m nepozabnih doživljajev. S tem delom ;e pisatelj dokazal, da koraka trdno in vztrajno po svoji začrtani poti in da ne misli kloniti. O tem svejem delu sam pisatei^ pravi: >Knj'go >Podobe« nekak Gruh 2« sem napisal na podlagi izkustva in študije. Zato je slog v nekaterih poglavjih precej svojski. Da, svojsk2! Šolal sem se pač pri vseh mogočih avtorjih. Vendar, kar je, je! Kakor vidite, sem pr:den in poslušen učenec, veliki piratelji so pa svojski ljudje m imajo ver ko velikih muh«. Najnovejšo knjigo Eda Držaja, posvečeno planinam in nj:hovim prijateljem, ki jo je izdal na dan otvoritve prav tako planinam posvečene razstave v zgornjih prostorih Obersnelove galerije na Cesti Ar.clle Ree, toplo priporočamo! KINO MATICA Po »Carmeli« nova umetnina istega režiserja in iste igralke! — Dorts Dn-ranti in Gustav Diesel v prelepi ljubezenski romanci ( »C AI*A Fl'R IA«) Predstave ob 15.. 17. In 19.15 uri KINO SLOGA Eden izmed najlepših filmov letošnje sezone, do solz ganljive vsebine je pai Mala princesa V glavni vlogi mala filmska zvezdica Kosanna Dal, dalje Roberto VUla, Verio Bernardi Kot dodatek dokumentarij: Cara cul Radi velike dolžine filma predstave ob 14., 16.15 in 18.30 uri; v nedeljo še ob 10.30 uri KINO UNION Film o z:\ijenju velikega Korzičana v pregnanstvu Napoleon na Sv. Heleni V glavnih vlogah: odlični Karakterni igralec Ruggero Ruggeri, Carla Can-diani ln El»a De Giorgi Predstave: oh delavnikih ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri: ob nedeljah in praznikih ob 10.30. 15.30. 17.30 in 19.30 uri DNEVNE V — Italijanski in nemški industrijski predstavniki razpravljajo o skupnih zadevah. V Florenci so sesest&'i te dni zastopniki italijanske in nemške industrijske proizvodnje, da obravnavajo pereča vodnogospodarska vprašanja obeh industrij. Temeljito so razpravljali o tzkustvin glede preskrbe surovin in blaga, ki je neogibno potrebno razvoju vojnega gospodarstva. V svoji nadaljnjih razpravah so posvetili svojo pozornost tudi vprašanjem, ki se nanašajo na urejevanje cen m carine. Važen sestanek je bil zaključen s sprejetjem številnih sklepov. — I spe&na delavnost za razvoj Italijanske umetnosti in kulture. Iz Rima poročajo: Ponovno poudarjajo v številnih inozemskih kulturnih krogih, da ni doslej nobena italijanska vlada storila toliko za znanost, kulturo in umetnost kakor sedanja fišistična. V nekoliko več ko 20 letih je odredila nešteto pobud, ki so ril-no pospešile rast in napredek italijanske umetnostne in splošno kulturne delavnosti. Treba je samo omeniti ustvaritev Italijanske akademije, preosnovo drugih akademij, ustanovitev nacionalnega raziskovalnega zavoda, ustanovitev zavoda za rimske študije in študijskega središča za preporodno dobo. nadalje ctvoritev dveh novih vseučilišč v Bariju in Tri ost-a, pospeševanje vteh atenejev s pomnozitvi7o fakultet, preureditev vseh knjižnic in arhivov, muzejev ter umetnostnih galerij, končno še objavo italijanske enciklopedije. K temu je treba prišteti še stotine in stotine drugih ukrepov, namenjenih poglobitvi italijanske kulture. — Rumunski akademik predava v Rimn. V Kr. zavodu rimskih študij v Rimu je predaval rumunski akademik prof. Deme-trij Caracostea, btikareški vseučiliški profesor, ki je bil svoj čas rumunski prosvetni minister o umetnostni pomembnosti rumunskega jezika in književnosti. Njegovim izvajanjem so prisostvovali številni zastopniki rimskega kulturnega življenja — De'ovna Narodna banka v Rimu kaže lep razvoj, kar je razbrati predvsem ob naraščajočem tistem dobičku, ki se ie povečal lani od 23.500.000 lir na 28.100.0C0 Dividenda na delniško glavnico ostane 4°.o kakor doslej. Rezerve za dotac.;o se zvišajo od 13,700.000 lir na 50.700 000 lir. — Nadaljnji povratniki iz Vzhodne Afrike, iz Algerirasa poročajo: Velika parni-ka »Vulcania« in »Saturnia« sta plula skozi gibraltarsko ožino, potem ko sta se ustavila v Gibraltarju Oba pa mika sta namenjeno v Vzhodno Afriko, od koder bosta prepeljala v Italijo nove skupine italijanskih žena. otrok in starčkov iz Somalije. Eritreje in Abesinije. — Na polju slave je padel na tuniškem bojišču višji karporal Jurij Spotti. po rodu iz Gadesca Pieve Dclmona pri Cremo-ni. Pokojnik je iz^el iz vrat domačega G I. L.a. Bil je uvrščen najprej v sestav divizije 3>Ariete«t pozneje pa »Centauro«. — Zdrav kraj, kjer umirajo šele po 81). leto. Iz Verbanije poročajo: Gorska naselbina Sant'Agata uživa sloves kot oni srečni kraj. kjer se smrt nerada oglasi oziroma kjer umirajo tjudje "ele po BO. letu starosti. Naj omenimo, da je inadala starost poslednjih petih prebivalcev te čudovite naselbine skupno 428 let. Najstarejši med njimi je imel 97 let, najmlajši pa 83 — Nezgoda 30 semenlščnikov. Iz Padove poročajo: Iz Thiene je prišlo v Padovo okoli 30 gojencev tamošnjega škofijskega semenišča, da polagajo izpit na prvem liceju v škofijskem kolegiju *Barba-rige«. Ko so stopah po hodniku, ki veže cerkev s semeniškim poslopjem, se je stari hodnik zrušil. Gojenci -o padli z visine sedmih metrov na semeniško dvorišče. Na kraj nezgode so prihiteli semenišču! uslužbenci, ki so pomagali ponesrečencem. Z avtomobili Zelenega križa, pa-dovanskega škofa Agostmija in nagih zasebnikov so bili prepeljani v bolnišnico. Od 30 semeniščnikov, starih 14 do 15 let. jih je ostalo sedem v bolnišnici, ker imajo polomljene noge in roke. Ostali po dobili lažje poškodbe in so po pregledu bolnišničnih zdravnikov zapustili belnisneo. — Sklep arabsko muslimanskega tečaja ▼ Rtmn. Te dni je bilo v pala« Corsinl v Rimu sklepno predavanje arabsko muslimanskega tečaja, ki je bil organiziran na pobudo središča za Bližnji vzhod, ki deluje v okviru Kr. italijanske akademije, — Akademik Michelangelo Gudi j» prikazal v zgoščenih obrisih delavnost, ki jo je razvilo doslej omenjeno središče. Označil je smernice za nadaljnje delovanje, nakar je imel sklepno predavanje v akviru arabsko muslimanskega tečaja prof. Franc Ga.br: eli. ki je očrta! zgodovinsko zanimivi lik znamenitega sultana SaJadina, — Zdravnikova smrt v taksiju. 52letni zdravnik dr. Cesare Pedroni iz ulice Set-tala 9 se je odpeljal z taksijem k milanskemu zdravniku prof. Ferrari ju. Ko je šofer ustavil avto, je opazil, da je dr. Pedroni ostal na svojem sedežu. Odprl je vrata in ga povabil, naj izstopi. Toda dr. Pedroni je ostal tih in negiben. H:l je mrtev, šofer ga je prepeljal na polikln:-ko, kjer so dognali, da je umrl zaradi srčne kapi. — Nesreče. V ljubljanski bolnišnici se zdravijo naslednji ponesrečenci, ki so bili v njo sprejeti v soboto. Jera Lipovec. 39-letna žena posestnika z Jezera, si je pri padcu pod voz zlomila levo nogo. — Enoletna hčerka ključavničarja z Vrhnike Marta Popit si je pri padcu zlomila desno nogo. — Anton Knez. 7-letni sin elektromonterja iz Ljubljane, se je pri padcu pobil na glavi. — Fr. Šurk, 30-letni delavec iz Ljubljane, se je vsekal v desnico. — Francu Čuku. 18-letnemu delavcu iz most. je odletelo poleno v obraz in ga ranilo na ustnicah. IZ LJUBLJANI OppvoriSo komiMHcntom Prehranjevalni zavod Visokega komlsa-riata za Ljubljansko p krajino obvešča vse potrošnike mesta Ljubljane, da si bodo v mesecu juniju lahko iabavi'1 na cd-rezek B 100 g kondenziranega paradižnika in sicer pri tvrdkah: A. šarabon. j. VerLič. I. Jelačin in Nabavna zadruga uslužbencev drž. železnic. * —Ij Vedno bolj ?e ogreva. Čeprav je do-po'dne v zadnjih dneh navadno pretežno oblačno, se je začelo ogrevati Jutranja temperatura je že precej visoka Tako je davi znašala 12.4°. včeraj pa 11.7° V soboto ie bila tudi maksimalna temperatura višja kakor prejšnje dni. znašala ie 24.8° Včeraj ie bilo malo hladneje, najbrž zaradi nevihte na severni strani Ljub'jane. vendar ie maksimalna temperatura dosegla 234° Včerajšnja krajevna nevihta ni vplivala na zračni tlak v mestu. Zračni tlak ie včeraj malo naraščal, odnosno v glavnem je ostal na isti višini kakor prejšnje dni. Davi ie bilo precej močno poob!ačeno vendar smo pričakovali, da K bodo obraki zopet razpršili in da bo po- Doldne sončno. —I i Med tramvajskim? potniki ie Je rmeraj mnoffo takfh. k? očiv'dno se niso Roblje razmišljal?, kaj pomenita besedi discinlina in red. Sicer bi se ne moglo primeriti, da je sprednja ploščad in sprednji del notranjosti prazen, dočim ie na zadnji nloščadi in na zadnji stopnici tak naval, da notniki dr besedo o vi^e na nji. Od snrevodmka seveda ni mogoče zahtevati, da bi vsakega potnika in vsako potnico oosebei povedel v voz. odnosno v sprednjo polovica saj z neprestanim prigovarjanjem: »Prosim, naDrej . ..« izcube len odstotek s težavo pr^dob^ene energije. Če smo se navadi1 i prečkat' ceste na promet-nejsih točkah, ni dvoma, da se bomo tudi naučili, kako se je treba vesti v tramvaju, kar že davno vedo v vseh mestih na svetu, kjer imajo električno cestno že* !ezn;co, trolejbuse in avtobuse. Tisti, ki se za red ne zmenijo in jim je disciplina tuja, bi morali vedeti, da ie edino pravilno, da je izstop nri spredm";h in vston pri zadnjih vrr.t"h. Sai ie vendar jasno, da se prcrrv?t tnko hitreje raz\-ija in da odoade gneča s prerekanjem in zmerjanjem, kar ee zmeraj primeri, če ljudie vstonajo m izstonajo ori istih vratih. Torej 5e enkrat: Vs+op~jte samo pri zadniih vratih in pomikajte se takoj proti sprednjemu delu voza. da boste lahko iz-stoT>ili skozi sprednja vrata na svoji postaji. V oeadju lahko ostanete samo v primeru ds se neljete do končne postaje. —li Ljubljana se Siri tudi na Delenjsko. Ljubljana se naglo Sirf na vse strani: ©roti severu in hj«u. vzhodu in zapadu. Lepo se r*zvJi'* tudi Doleni?V-» cesta ki teč« od Karlovškeea mo*tu da'je. Na desni strani te važne prometne žil^rnasprcti rskovni-ške cerkve so v zadnjem času sezidali sedem hiš v strnjeni vrsti. Nove stavbe so potisnjene nekaj metrov stran, tako da je cesta znatno pridobila na širini, in so eno in dvonadstropne na čelni, dvonadstropne na dvoriščni strani. Vse imajo lepa stanovanja, nekatere pa tudi sodobne trgovinske prostore. Ta del našega mesta je zlasti mnogo pridobil, kadar je bila proga e'ektrične cestne železnice podaljšana in obnovljena. Ob tej priliki so uredili tudi desni hodnik za pešce od Ižanske ceste skoraj do novih hiš. Na tem odseku je obrobljen s kamnitimi robniki. Cesta je, razen na ovinku med mostom in železniškim prelazom, skoraj ravna in primemo široka. Cestišče ;e lepo napeto in gladko, kotanje in druge okvare sprot popravijo. Za prijeten hlad v vročih dneh skrbe košata drevesa. —Ij Čiščenje banaIov. Zadnje dni so se mestni delavci spet lotili čiščenja cestnih kanalov na Tržaški cesti v Idrijski ulici Zaradi dežja se je nabralo precej blata in druge navlake. De'o je šlo hitro od rok in kanali so spet očiščeni, tako da se ni bati, da bi jih izdatnejši dež zamašil. —Ij Opekarska cesta se modernizira. Dolga in ravna Opekarska cesta je v za'njem času znatno nrpredeva'a. Vsem je nedvomno še v spominu ozka cesta, ki ni imela hodnikov za pešce, ker je bil na vsaki strani precejšen jarek, kemor se je odtekala voda in se marsikaj. S cestišča do hiš. ki stoje na ofceh straneh, pa je bilo mo^o^e le čez kcmnlte ali lesene mostiče. Odkar pa je bila urejena kanalizacijo, je dobila Opekarska cesta povsem drugačno lice. Sedaj sta na obeh straneh, tsm, kjer so bili včasih umazani jarki, široka ho.nika za pešce. Iti segata prav do hiš, keker v drugih ulic-h in cestah. Opekarsko cesto krase s-tara, košata drevesa, tako da spada med nrjlepše ljubljanske drevorede. Cestišče ;e dovc'j L.iroko tudi zi dvetirno tramvajsko progo. —Ij Obrtniki Iz LJubljane in okolic«, ki rabijo sukanec in imajo še neizrabljene tone, naj jih nemudoma predložijo Orlseku za obrtništvo, Čopova ulica 1, radi žigosanja z imenom trgovca, pri katerem bedo dobili sukanec. —Ij Spored koncerta na dveh klavirjih* ki se bo vršil v petek, dne 4. junija ob 7 uri zvečer v veliki filh^nnonični dvorani, bo naslednji; 1. Mozart: Sonr.ta v D-duru: 2. Schumann: Andante z variacijami cp. 46; 3. Chopin: Rendo op. 73: 4. Clementi: Druga sonata. 5. Brahms: Valček op. 39; 6. Infante: Trije andaluški olesi. Koncertni spored bo izvajala odlična umetniška dvojica-pian'sta• Rio :n Grego-ria Kardi Oba sijajno uigrana p;ani?ta, ki se jyo?\ečćita zgo'j koncertni izvedbi originalnih del. ki so pisana za igranje na dveh klavirjih. Zo seboj imato bogato in uspešno umetniško pot Njun koncert v Ljubljan: bo v petek, dne 4. iunija ob 7 urj zvečer v veliki filhrrmrmčni dvorani. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice —rlj Vse pOsetnike nocojšnjega XV. simfoničnega koncerta opozarjamo, da bo za" četek koncerta točno ob pol 7. uri v veliki unionski dvorani Koncert bo pod umetniškim vodstvom dirigenta Nika Stri-tofa. Kot so'ist sodeluje pri tem koncertu pianist Anton Trast Spored ie naslednji: 1. Novak: Slovaška suita; 2. Zandonai: Trentinska rapsodija: 3. Čajkovski: Koncert za klavir in orkester v b-molu op. 23. Solist-pianist Anton Trost Predproda.ia vstopnic je v Knjigarni Glasbene Matice od 6. ure dalje po v veži pred koncertno uvornno. —Ij Samo Se teden dni bo odprta razstava šestorice mladih 'kovnikov v Jakopičevem paviljonu. Vseh razstavljenih d?l je okrog 80. Zastopani so z uspelimi olji slikarji Sedej, Kregar. Omersa in Mušič ter z dovršenimi plastikami kiparja Kalin in Putrih. Ogled zanimivega prikaza umetnostnega razvoja madih umetnikov toplo priporočamo. Razstava je odprta v>ak dan od 9.30 do 19. —!j Opozarjamo na ponovitev Tome«ve kanfate Kriiev pot. ki b^ v sredo, dne 2. junija ob 7. uri v Ljubljanski sto'nici. Z glasbeno analizo posameznih po?taj b mno nadaljevali v jutršnj-t številki. Ponovitev bo v rcJfeah Franje Golobove. alt-so!o. Julija Eetetta. bas-solo. monsignorja Stanka Premrla, orgle in pevskega zbora Glasbene Matice Umetniško vodstvo bo imel ravnatelj Polič. S spremljevanjem orgel in z izvedb-* v stolnici bo de*o veličastno vplivalo na poslušalce. Predprodaja vstopnic v Knji«?arni Glasbene Matice. —Ij Bogato se Vam povrne Izdatek, ako si nabavite SlČevo: Knjigovcdstvo. Knjiga je primerna za obiskovaice tečajev, zlasti pa za samouke. Mladina naj ne zamudi prilike, da se nauči knjigovodstva, ki ga danea zahteva sleherni poklic. — Knjigro dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani. —Ij Starši! Za sprejemne izp!te na gimnazija pripravljajo temeljito po novih predpisih profesorji-strokovnjaki po dve uri dnevno: slovenščina, zemljepis, zgodovina, matematika. Začetek ?. Junija. Nudimo splošno izobrazbo, pouk v jezikih, pripravo za. maturo in za razrede ter privatne izpite. Posebej: matematika, Italljaaseina* Honorar nizek. Prijave dnevno od 8—12 rn cd 14—17: Novi (Turjaški) trg 5. lnitrukelje. Najvišje cene na ljubljanskem Živilskem trgu Po dogovoru I zastonsnom konsumentov pridelovalcev in proda ialce\ je mestni tržni urad predložil Visokemu kom sariatu najvišje cene za tržno blago v Ljubljani, ki jih je ta '>dobril. Z odlokom V1I1/2. št. 362/10. Visokega ko Tusariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od p^ned^^a II. mara 1943 XXI zjutraj dalje do objave no\'eza cenika. Najvišje cene. ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati \ cen:ku navedeno blago •n pi plačevati so naslednic: Klalo z*Hz 4.—■ kisla repa 2 50 berivka 3.70. zpodnia c/^i na/a SfJata 6.—. zelem radič 6.—. ipinača 335. nn\e kderabice 3.—. rdeča \n bela redkvici 5 —. domaći beluši 7.60. rabar-bara 6—. peterš:li 4.— £opet( zelenjave za juho 0 50. čebu'3 2£Q, 5*faf« 4 — novi četen z zelenjem 4 50. osnižen* hren 4.—. grah 5.50. izluščeni grah 11.— berovnice 5 0 oozdne rde če jagode 10.—. češnje I. vrste 6— češnje II. vrste 5.— izjca 2.50 za kos. Kjer ni drugače navedeno \elj3j0 cene *a kilogram. — Ooozarjamo da vse te cene veljajo same 7a blago, pr'de'ano v Ljubljanski pokrajini, ker je za b'ago. uvoJeno iz drugih pokraj;n. v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št ^ ni rdečem papirju Posebno opozarjamo prodajalke m prodajalce da mora b:ti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo ctrcbljeno ti % takem stanju, kakor je opisano v etniku. V*a pevrtn na mora biti csnažena m oprana, vendar ne več mokra, pač pa sveža Vse te naiv;šje dopustne cene m tudi vse n'žje cene morajo biti v:dno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnt-ko\em 'n Pn-^acarjevem trgu. temveč tudi na živilskih tr^ih v Mostah na V:ču. na Sv. Jakoba tr_*u in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile zan? cene objavljene v prej-?nj"h maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prei*njh cenah kakor ob isti letni dobi lanskega leta. če ni bila Z3 dotično blano 5 posebno odločbo Vis«kcg3 komisar ata. odseka za določanje cen odobrena drugačna cena. Maksimalni cenik za zelenjavo in sad}« Visoki komisar z-» Ljubljansko pokrajino je predpisal nov maksimalni cenik st. 9 za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino. Ta cenik je veljaven od 31. maja t. i. naprej in določa naslednje maksimalne cene (v3e za kilogram; prva številka označuje cene v trgovini na debelo, druga pa ceno v trgovini na drobno; v oklepajih so dosedanje cene, kolikor so spremenjene): Česen novi 4.25 lue na debelo — 5.05 lire na drobno; beluši 6.35—7.G0 (9—11); karti jola 2.80—3.35; koierablee 2.35—3; korenje očiščeno 3—3.60; čebula zgodnja 2.90— 3.45; fižol stročji 5.90—7; solata vseh vrst 3.15—3.70; grah 5.05—6; špinača 2.85—3.35; zelena 3.SO—4.55; mareliee suhe 43.35—58 143.35—58.15); pomaranče Ia 8.35—9.35; ceSnje 4.70—6.50; limone Ia, 15 cm obsega 4.05—4.80 za kos 0.50; orehi Sorrento 26— 30, navadni 21.50—25; suhe cešplje, domače, odprto blago 15—18 (20—23.80). Gornji cenik velja le za uvoženo blago, medtem ko veljajo za domače pridelke v prodaji na drobno maksimalne cene, ki jih objavlja mestni tržni urad v tedenskem ceniku. Cene .se razumejo brez tare. Kot blago 1. vrste velja samo zdravo, za prevoz sposobno blago in so izločeni pridelki, ki so Izobličeni, poškodovani ah nagniti ter nezadostno sočnati. Cene veljajo za blago, očiščeno zunanjih neužitnih 1'stov. Ta cenik mora biti izvešon na dobro vidnem mestu tako v trgovinah na debelo, kakor tudi v prodajalnteah na drobno, kjer mora biti ua blaeo postavljen še listič z nap'som enotne cene in kakovosti blaga. Grosisti morajo izstaviti kupoem račun z označbo blaga, kakovosti in enotne cene. Na zahtevo morajo tak račun izstaviti tudi preprodajalci. Civilni komisarji lahko spremenijo te cene navzdol, dočim mora vs^""o spremembo na« vzgor odobriti Visoki kom'sar. Za proizvode, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo Jiadnie cene iz prejšnjih cenikov. Kršitelji predpisov tega cenika se kaznujejo y smislu naredb z dne 26 januarja 1942/XX. St. 8 'n z dne 25. novembra 1942^XXI št. 215 ter po naredbi z dne 12. marca 1041. Odrski mafekrh Živilskih nakaznic Mestni preskrbcvalni urad bo meseca junija sprejema! odrezke majskih živ Isk b nakainic od trgovcev in pekov tako da pridejo na vrsto 2 junija trgovci z 2a:-etn'co A. dne 4. junija trnovi z začetnice B. dne 5. jumja trgo\ci z začetn cami C do F. dne 7 junija ^ začetnicama G in H dne 8 junija z znčetn cama f in J dne 9. junija z začetnicami Ka do Kom. dne 10 junija 7. začetnicami Kon do konca, dne 11 junja z zajetneami L do Ma. dne 12. junija 2 začctn:cami Me d a konca, dne 14. junija z začetn cama N in O. dnt 15 iun ja z za četnice P. dne 16. junija z začeurcama K in S. dne 17. junija z začeurcama Š in T. dne 18. junija z začetnicama U in V ter 19. junija trgovci z začetnicama Z m 2. Dne 21. jmrja nrdejo na vrsto peki z začetn cami A do D. dne 22. jun'ja peki z začetnicami G do J dne 23. jun:ja z začetnicami K do M. dne 25. junija z začetnicami NT do P in dne 2b. junija peki z začetnicami R do Ž. Še vedno se nekateri trgovci ne ravnajo po navodilih glede zlež tve posameznih dnevnih odrezkov v cele mesečne karte, ki ima maja meseca 31 dnevnih odrezkov. Zato zopet opozarjamo, da sme pri vsaki vrsti kart z 31 dnev. n mi cdrezk: ostati samo ena karta, ki ima manj odrezkov. Tudi se še primeri, da so dnevni odrezki nalepljeni poševno ali narobe, kar pri štetju ovira delo in kontrolo, trgovcem pa povzroča nepotrebno čakanje. Pasicc na snopičih morajo biti dvojne. Na eno pas;co *e treba nap'sati za moko število dnevnih odrezkov. za druga živila pa število celih mesečnh kart. za vsa živila pa dnevno ali mesečno količino vrste blaga in skupno koli. čino blaga v snopič h. Na drugi pasici sme biti samo trgovčeva stamniljka in označba blaga, ki jo predstavlja posamezen snopč. na pHmer koruzna moka. enotna mok-i. riž. testenine itd Pri predlaganju odrezkov dodatka za juho naj vsak trgovec sam določi, koliko mestčnib kart po 2 kg bo predložil za riž in koliko za testenine. Enako morajo trgovci ravnati tudi pri predlaganju mašeobnih kart. označiti namreč morajo, koliko kart po 400 g je za slanino, koliko za maslo in koliko za olje. Če tako trgovec le sam razdeli na odrezke prodano blago, bo uradu in sebi prihranil mnogo časa in truda. Obe pasici na snopič h morata biti prirejeni tako. da jih bo mogoče brez težave snemati in se med snemanjem ne bodo trgale. Po večini peki še vedno mešajo odrezke in Ae pri tem ne ozirajo na vrednost in vrsto posameznega odrezka. Zato mestni preskrbovalni urad naroča vsem pekom, naj lepijo odrezke ločeno pc vTSti kart, torej ločeno osnovne karte, karte SD I SD II. SD III. SD L in bolniške dodatne karte. Prav rake« je treba ločeno pred-!aqati karte iz drugih pokrajin po \rednosti, torej vsako skupino posebei. Seznami pekov naj bodo sestavljeni tnotnG po skup nah kart, torej po navodilih, ki j h ie svojim članom objavila reknvska zadruga. Naposled opozarjamo trgovce in peke. naj se točno ravnajo po teh navodilih, ki so samo za-adi hitrega m natančnega preračunavanja oddanih odrezkc% ter predvsem v korist raz-deljevalcem sam m Kazdcljevalci naj se zato točno ravnajo po teh predpisih m naj prinašajo svoje odrezke zadostno ž'^esane s ^tampilj-ko ob določenih dnevih *n pa po možnosti v lutnv.ijih urah. torej takej po 8. un. Kdor pa v tem pogledu potrebuje še kakih navodi! na i se zglasi v sobi št. 7 mestnega pre-^krbovalnega urada v Mestnem domu. kjer bo deb 1 \sa potrebna pojasnila. Obdelovalcem kmečkih posestev Ljubljansko mestno pog-avaa-stvo poziva, vse obdelovalce kmečkih p:>s?stev, prav tako pa tuli vse najemnike in lsstnike otxk'-lanih njiv v območju mestne občine, naj po uredbi Visokega komisarja za Ljubijun.-ko pokrajino St. 49 z dne 8. V. t. 1. za izvedbo kmetijskega katastra prijavijo kmetije na predpisanih obrazcih. Prijavne pole bodo v dveh izvodih dostavili občinski uslužbnei vsakemu obdelovalcu v posamezne* vasi aH okraje. Pravilno in čitljivo izpolnjene in podpisan« prijave je treba občini vrniti do 15. junij* t. I. Da se olajša sestava prijav, bolo kmetijski referenti prižli v vsako vas ali okraj in dajali potrebna pojasnila. Hkrctu bo tudi p^pis goveje živine za Prevod. Vsakdo, ki ima govejo živino, je dolžan narediti prijavo te živine pri svoji občini do 15. junija t. I. Prijavnice boio razdeljene hkrati s prijavnic: mi za popis kmetij. Kdor zgoraj omenjenih tiskovin ne bi dobil do 5. junija, naj «e takoj sam mel uradnimi urami zglasi v mestnem gospodarskem uradu, kmetijski ods.k v Puccini-jevi (prej Knafljevi) ulici stev. 2, da dobi tiskovine ln navodila. GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek. 31 maja. ob 16: Princeska in pastirček. Zaključeni predstava za GILL. Torek, 1. junija: Zaprto Sreda, 2. junija, ob 18 :i0: »V Ljubljano jo dajmo«. Red Sreda. Četrtek, 3. junija, ob 18: »Jorijeva hči«. Red Četrtek. OPERA Ponedeljek, 31. maja: Zaprto. Torek, 1. junija, ob 18: »Vnebovzetje B. D. M.« Oratorij. Red A. Sreda, 2. junija, ob 18: »Prodana nevesta«. Red B. Četrtek. 3. junija, ob 18: »Evgenij Onje-gin«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Maksimalni cenik Maksimalni cenik fttev. 9, kJ veJ:a po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino od 10. aprila L 1. naprej, doloća za mestno občino ljubl)ansko naslednje cene na drobno 90 lire za kg; enotna pienićna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; rti navadni 2 70 ure; fižol 6 Ur za Kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za lrter; surovo maslo 28 40 lire za kg; slanina so-ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. S. Kis. 4zo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 Ure za kg, v kockah 8 35 Ure. 8. Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot: mehki roblanci (zamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razlagana drva 40 lir za stot; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 1.10 Ure za kg. Zlogovnica št. 24 an — bor — čl — da — d i — dir — e-em — fut — har — je — ji — kra — lj — lus — ma — mež — mu — na — na — ne — ne — ni — nov — o — p> — po — po — raz — re — red — rin — ro — ro — te — u — vo — 20. Iz teh zlogov sestavi 13 be?ed s pomenom: 1) sundski otok. 2) ustanovitelj Rima. 3) cesarstvo, tudi umetniški s3og /tuj.), 4) Stritarjev roman, 5) vas blizu Celja. 6) razvrstitev. 7) ruska pokrajina, 8) ro-kovnjač *strah kranjske dežele«. 9) otočje v Tndskem oceanu, 10) ruski fiziolog (pomlajevanje) 11) turško ime ta Odrln, 12) Žid. 13) velemesto v Italiji. Prve in nato zadnje črke, brane navzdol, povedo citat iz Prešernove Nove pisari Je. REŠITEV ZLOGOVNICE ST. 23 1. Platana, 2. Ormuzd, 3. Levstik. 4. Sparta. 5. trieder. 6. Otoče, 7. roman. 8. jeza. 9. Eduvi, 10. Nebukadnezar, 11. Estre-madura, 12. gospa, 13. Ankara, 14. inkvizitor, 15. mikndo, 16 Amerika. »Pol storjenega ima, kdor prav začeti zna.« ALI OGLAS? KOLESA — maska Ia renska mm kupuje nasproti kr ižanske cerkve. PAPAGAJSKU modre barve 'Bobi« je uSel. Odda naj se ga proti nagradi v Stani-cevi it 13 (Bežigrad). >>•••< Inserira) v „Slov. Narodu"! Stran 4 »SLOVENSKI NA R O D«, pc^gdagalc. 31. maja 1M3-XXL Cene pridelkov v prejšnjih stoletjih |WWl«t1il1i o cenah v ljubljanski okolici ▼ 16., 17. tat 18. stoletju Po Ljubljana, 31. moja. V starih časih je bilo baje vse poceni. Tako vsaj mislijo se dandanes nekateri, ki verjamejo, da so bili stari časi res kdaj zlati. Prave slike o cenah v starih časih si dandanes sploh ne moremo več ustvariti, ker ni pravega razmerja med tedanjo in sedanjo vrednostjo posamezn h vrst blaga. Nekatero blago ima dandanes povsem drugačno vrednost, kakor jo je imelo nekdaj. Vrednost blaga ni stalna, tako se ne spreminjajo le cene. Blago ima tem večjo vrednost čim več sil zahteva izdelava in čim večja je potreba Po njem. Izgubi pa tud lahko precej svoje vrednosti, ko ga začne nadomestovati ter izpodrivati drugo blago, ki je sicer manj vredno. Razumljivo je. da je cena blaga tesno povezana z vrednostjo, vendar s tem ru rečeno, da cena vedno ustreza vrednosti. Za primerjavo nekdanjih cen s sedanjimi bi bilo treba presoditi, kolikor je sploh mogoče, veljavo tedanjega denarja. O denarju, ki je bil v rabi v naših krajih, odnosno v loškem gospostvu, smo govorili v enem prejšnjih člankov po spisu zgodovinarja dr. Frana Kosa (Izvest j a Muzejskega društva za Kranjsko. 1892). Tu pa naj navedemo nekaj številk tedanjih cen, ki nas bodo zanimale še posebno, ker so bile v veljavi v ljubljanski okolici, odnosno se vsaj nrso mnogo razlikovale od ljubljanskih cen. Cenjena so bila sladka vina V tistih časih so vino tovorjli in prevažali do rekah. Na Kranjsko je vino prihajalo z juga: cenjena so bila sladka in močnejša vina. Posebno so čislali vipavca. a tudi prosekarja so radi pili. Kisla, lažja vina niso bila tako priljubljena kakor v novejšem času. Dolenjca niso posebno čislali, kar se je kazalo tudi v cenah. Tedaj so vince zvračali no bokalih. Povedali smo Že. da je vedro držalo 40 bokalov. Listine omenjajo bokal kot Baccall. Masz. VierteL Bokal je bil že precej velika mera. Kdor je bil manj žejen, odnosno, kdor ni hotel preveč kazati žeje, je naročil polič vina. Bokal je držal dva poliča, polič pa dva maselca. Maselc je tedaj menda odtehtal Tedanjim pivcem približno toliko kakor sedanjim »cvičkarjemr deci. ali po starem »osminka«. Cene vina Cene vina so se seveda spreminjale, kakor tudi niso stalne cene drugih pridelkov. V primeri ? tem, kar so ljudje lahko tedaj kupili za krajcar, vino nikakor ni bilo poceni. Upoštevati je pa treba, da se je zelo podražilo že zaradi prevoza, odnosno tovor jen ja. Dandanes je pač prevoz mnogo cenejši. Bokal vina je veljal v letih 1689 in 1711 16 krajcarjev kranjske veljave. To sicer ni bila najnižja cena. vendar mnogo cenejše vino vendar ni bilo ob dobrih letinah. V letih 1727 in 1728 je veljal bokal vina 13 krajcarjev in tretjino kranjske veljave. Po tej ceni so prodajali dolenjsko vino. ki je bilo najcenejše, medtem ko je bil vipavec po 11 soldov. L. 1727 je veljal bokal starega vipavca 16 krajcarjev, kar se jim je zde1 o morda še poceni. Po isti ceni so prodajali tudi prosekarja 1. 1646. Pocem* je bilo vino 1 1639, in sicer po 10 krajcarjev Mnogo dražja so bila uvožena vina. Prodajali so tudi špan«ko vino. ki je bilo po 4 libre bokal. Cene žita V primeri s poznejšimi cenami se zdi. da je bilo žito v 17. stoletju poceni. To bi si lahko razlagali tako, da je bilo v tistih časih še mnogo »spočite« zemlje, kajti naseljenost je bila mnogo redkejša kakor dandanes. Razen tega pa tudi žita niso mogli prodajati v daljne kraje zaradi slabih prometnih razmer, tako da so ga porabili v glavnem le v mejah posemeznih zemljiških posestev. Ne smemo pa nikdar pozabljati, da je bilo v naše kraje treba uvažati žito tudi v prejSnjih stoletjih. žita niso na Kranjskem pridek-li nikdar dovolj 25a vse potrebe. Zato je imela n^/Sa po . sodbi poznavalcev poceni. Stav r. 'cc Je veljal 1. 1614. 3 gld. 12 kr. Cenr <=:> se precej spreminjale. L. 1636 je bi'a pšenica po 3 gll. 34 krajcarjev nemške veljave, 1. 1640 pa znatno cenejši, le po 2 gld. Naslednje leto je biki pšenica še cenejša, po 2 gld. 24 kr. Pred približno 300 leti. leta 1645. je bila po 2 gld. 40 kr Zelo se je pšenica podražila do 1. 1711., ko je biLa po 4 gld. kranjske veljave. Uradne cene, kakor jih je računalo loško gospostvo v letih 1560.. 1577.. 1578., 1579. in 1586.. so bile: po 15 kr. meric« pšenice. 10 kr. merica rži in 5 krajcarjev merica ovsa. L. 1635. je pa veljal star ovsa 80 krajcarjev nemške veljave, čez dve leti že goldiner, 1. 1638. pa 1 gld. 36 kr. L. 1641. je bil mnogo cenejši: veljal je le 40 kraj- carjev, a leta 1645. se je podražil na 1 gld. 20 krajce rjev. Oves so v starih Časih bolj cenili kakor dandanes in so ga tudi, kakor kaže, več pridelovali. Dandanes odkrivamo veliko hranilno vrednost ovsa, ki vsebuje med žiti največ maščob, vendar se ljudje še vedno niso odločili, da bi pridelovali tudi tega žita več. Soržioa v starih časih v Rosnem ni bila mnogo dražja od ovsa. Tako so jo prodajali L 1640. po 1 gld, 52 kr.. naslednje leto pa po 2 gld. 8 kr. Meso so tehtali na funte V starih časih so v neJcatJBCfli krajih prodajali meso .»na oko«, ne da bi ga tehtali. (O tem se bomo pogovorili o drugi priliki, kako so n. pr. prodajali meso v Ljubljani.) Meso navadno ni bilo -Jrago. Vendar se je včasih tudi zelo podražilo, n. pr. ko so nastopile živalske kužne boiezni. Po vojnah, ki so trajaJe dolga leta in po slabih letinah, ko so zaradi lakote poklali živino, je bilo meso zelo drago. Kmetje niso nik:lar porabi U mnogo mesa, čemur je treba tudi v veliki meri pripisovati, da v starih časih ni bilo drago. L. 1706. je veljaj funt mesa v škof ji Loki le 2 kr. kranjske veljave. To je bilo zelo poceni v primeri z drugim živežem, ki sicer tudi ni bil drag. To]a meso ni bilo vedno tako poceni. L. 1768. je bila predpisana cena mesa za gorenjsko okrožno glavarstvo na 6 kr. za funt. Mesarji so želeli, naj bi bilo meso po 6 krajcarjev in pol. Slanino so prodajali 1. 1704. po 10 kr. kranjske veljave. Pozneje se je podražila, tako da je 1. 1711. veljala 17 krajcarjev, naslednje leto 16 krajcarjev, a 1- 1723. se je zopet pocenila na 10 krajcarjev. — Razumljivo je, da je bila poceni tudi živina, ker je bilo že tako poceni meso. Najdi až ji so bdi seveda konji. L. 1620. je veljal konj 15 tolarjev. L. 1630. ao plačevali za par koštrunov po 18 reperjev ali 72 krajcarjev. Pred približno 300 leti je veljalo jagnje eno libro. V Irugi polovici 16. st so vel j.1 a tri teleta 2 gld. 10 kr. Tedaj so bile kokeši po 3 krajcarje, a pred 300 leti so jih prodajali po 4 kr^ee Židov plemiški naslov za denar, ki so ga plačevali bodisi v državno blagajno ali pa političnim strankam. Za naslov >barona«: je bilo treba plačati 500.000 goldinarjev. Prvi je dobil naslov barona Žid Mor Wo-dianer pl. Kapriora leta 1874. Med lett 1874 do 1918. z naslovom barona počaščeni židje so znani vsakomur, kdor ima kaj opraviti z madžarskim gospodarstvom in politiko. Mnogi židje so odpotovali aa**-nja leta preko Dunaja. Berlina in Pariza v London in dalje v Ameriko. Tragffra smrt Camille Meyer V Munchenu je gostoval zadnje dni cirkus Camil.a. ki ga je pa kmalu že po prihodu v mesto zadela tragična nesreča. Izgubil je eno svojih največjih privlačnosti Glavna artistka Camilla Me ver je padla z vrvi napete od stolpa Narodnega muzeja do Angleškega parkii. Biln ie takoj mrtva Pa poplavah v USA povzročena škxrrla Iz Chicaga poročajo, da nevarnost poplav v enem delu države Ilinois še ni minila, ker reka Ilinois v spodnjem toku še vedno narašča. Pri Pecrfl je segala voda 0.10 in pol čevlja nad normalo. Nad 10.000 delavcev je bilo zaposlenih, la ao polnili vreče s peskom in utrjevali bregove. V Indiani, Oki.»h m in Kanaasu je pe nevarnost ž*» minila, ker je reka £e prekoračila vrhunec. V štirih mest'h, kjer je moralo zapustiti svoje domove nad 100.000 prebivalcev, se je položaj toliko zboljšal, da se lahko begunci zrpet vračajo domov, škoda se ceni tu na 40 milijonov dolarjev. Proizvcdn j a električne energije v Italiji Proizvodnja električne energije se je povečala v Italiji od leta 1922 do 1942 od 3928 na 20.103 milijarde kwh. Povečanje ne gre samo na račun povečanja novih elektrarn, temveč tudi na smotrnejše izkoriščanje starih Električna energija se je porabila lani do 9rt za razsvetljavo in kurjavo. 12°/o za železniški promet, do 44 odstotkov za pogonsko silo, ostalih 36*/» pa za kemično in elektrometalurgično industrijo. Proizvodnja električne energije v Italiji je zasnovana na treh načrtih. Davidova zvezda in plemiška krona Leta 1867. so začeli na Madžarskem židje prodirat^ tudi v plemiški stan. 26 židovskih družin je bilo povzdlgnjenih med barone. 280 pa med druge plemiče. Tako se je pojavilo židovsko vprašanje tudi med madžarskim plemstvom. Poleg tega se je pa plemiški stan sčasoma prepletel In pomešal z židovskim elementom potom mešanih zakonov. Zdaj je na Madžarskem nad 300 židovskih plemiških rodbin. Med j Prvi ]e iz 1. 1936 in po njem so proizva-! jale italijanske elektrarne letno 5 milijard ; k\vh. Po drugem načrtu iz !eta 1938 je zna-I šala proizvodnja električne energije novih 5 milijard k\vh. po na č it u iz februarja 1942 pa še 7 milijard kwh. Smrt zaradi žvečenja travne bilke Lahkomiselna navada, jemati v usta travne bflhc in jih žvečiti, je bolj razširjena, kakop morda mislimo. Pogosto se pojavijo kot posledice žvečenja travnih bilk simptomi zastrupljanja, ki povzroćt zelo dolgotrajne boiezni. i* občine Gelnhau<>er na Zgornjem Štajerskem poročajo o 40letncm kmetu, ki si je z op »no razvado nakopal dolgotrajno bolezen. Mož je tt dni zaradi posledic te bolezni umri [GEORGEH OHNETil 93 PRODAJALEC STRUPOV V salonu je našla Kristijana v pogovoru z grofom. Grof se mu je zelo vljudno opravičeval, da mora z doma. — Micttim pa, da ste prišli obiskat samo madame. Moja vest je torej pomirjena ... Stisnil je Kristijanu roko, se priklonil in odšel. Kmalu se je začulo na dvorišču drdranje kočije. — Se je že odpeljal. Zdaj imava najmanj dve uri časa. — Oh, Etiennetta!... Kristijan je pri vil mlado ženo k sebi. Mirno se mu je izvila iz objema in stopila korak nazaj. — Nisem ti povedala tega, da bi ti namignila na take intimnosti ... Ostaniva vsak na svojem mestu... Veseli me, da si prišel___Hotela sem že poslati pote. Morava namreč govoriti med štirimi očmi. — O čem pa? — O najinem položaju seveda. Delal se, kakor da bi bi! prepriča?*, tla imava povsem proste roke. Men-'i nemi !a se je ođ takrat, ko sva živela skupi, j narsi—ij .jremenilo. Ti si zdaj oženjen. Jaz sem pa na najboljši poti v zakonski stan. — To je neumnost! — Kaj ... neumnost? To je res velik pogum, da tako strogo obsojaš pri drugih to, za kar si se sam odločil. — Ah, saj to že dovolj obžalujem. Za zakonski stan nisem bil rojen prav nič bolj kakor ti... — Kar se mene tiče, nisem tako trdno prepričana, da si zadel pravo. Nasprotno, postati hočem vzorna žena ... — Etiennetta, nikar se mi ne posmehuj. Resno ga je pogledala. — Zelo se motiš, dragi moj. Presojaš me po sebi in v tem je tvoja napaka. Da, grofu Steingelu hočem biti vzorna žena ... — No. dobro___toda ... jo je prekinil, — kaj pa oni dan? — Ah, oni dan ... si me napadel liki divja zver. Izgubila sem bila razsodnost. Mar sem mogla pričakovati, da me boš tako napadel? Saj si bil na videz čisto pameten in zdelo se mi je, da si hladen liki led. Naenkrat mi je pa zavrela kri... V prvi vrsti bi pa rada vedela, kaj želiš zdaj od mene. — Tebe. — Saj ne pripadam več sebL — Se pa osvobodi. — Čemu neki? — Da bi pobegnila z menoj. — Ah, to je torej tvoja najnovejša ideja. Sočutno se je ozrla na Kristijana in njena svilena dlan ga je pobožala po obrazu. — Čuj, dragi moj Kristijanček. mislim, da je na- počil najugodnejši trenutek, da se malo spametuješ. Tvoja žena je bila pri meni... Prebledel je, nervozno stisnil zobe in se presenečeno ozrl na Etiennetto. — Kaj ? Drznila si je priti celo sem ? — Da, s tvojim očetom, dragi moj ... Kaj si nista tega povedala? — No, še tega bi bilo treba! To sta si drznila? — Seveda, bila sta v skrbeh zaradi tvojega duševnega stanja in tudi moja navzočnost v tem kraju ju je vznemirjala. Gospa Vernierova je prišla k meni prosit me. da bi se ne sestajala s teboj in da bi ti zaprla svoja vrata ... Kristijanov obraz je zalila kri. — Kaj me smatrata za otroka? Straži ta me, morda me hočeta celo zapreti___Mar sem norec ? — Ah, zdi se mi, da se tvoja žena boji, da bi se ti utegnilo to pripetiti. — Saj se tudi bo, če bom še nekaj časa živel tako, kakor doslej___Čuj, Etiennetta ... tako ne morem več živeti. Če je moja rodbina mislila, da se bom lahko prilagodil njihovemu rednemu in treznemu meščanskemu življenju, pač niso poznali mojega pravega značaja, toda moja potrpežljivost je že izčrpana. Ne bom več mogel prenašati teže praznih dni in enoličnega bremena rodbinskih večerov... Ljudje, ki zdaj med njimi živim, so kakor čreda na paši. Jedo, pijo in spe, pri tem pa celo mislijo, da tudi žive- Toda jaz sem tepa že sit. Potrebujem nekaj čisto drugega, potrebujem nekaj fantazije in izpremembe. In nočem, da bi bil moj jutrišnji dan enako pust kakor je bil današnji. Hrepenim po ne- čem novem, česar še ne poznam, po nečem zabavnem, originalnem, pa čeprav bi moral plačati to z vsem, kar je mojega. To vroče hrepenenje me je že tako raz jedlo, da bi bil zmožen celo zažgati našo hišo, samo da bi imel malo užitka ob pogledu na njegove plamene. Toda ti, Etiennetta, ti me vendar razumeš, torej me nikar ne zavračaj. Samo ti, to vem dobro, me moreš zdramiti iz moje otrplosti in rešiti me tega pustega, neznosnega življenja, Ne, nikar me ne poženi v obup. .. saj veš, po čem hrepenim ... ko vidim, da sem obsojen na strašno dolgočasje, ki me duši, zahrepenim po pijančevanju, da mislim neprestano na to, kako bi se skril kam v kot in pil, pil tako dolgo, da bi si pregnal vse misli iz glave, da bi zaspal kakor neumna živaL Moja stara pregrešnost bi me zopet prevzela in kako lahko! Ona ima strašnega in nevarnega zaveznika — mojo lenobo. Vsi, ki se zbirajo okrog mene, mi pravijo: — ukvarjaj se s čim, delaj in ne boi se dolgočasil. — Poskusil sem držati se teh dobrih nasvetov, hotel sem prijeti za delo, toda potem sem začutil v sebi namesto dolgočasja odpor. Trgovskega poklica me je naravnost groza .. . Trgovec s čim ? Z likerji, z aperitivi in alkoholom vseh vrst. Trgovec s strupi! Tako pravijo mojemu očetu vsi, Id so ljubosumni nanj in ki ga zaničujejo in sicer samo zato, ker je bogat. Da, naravnost groza me je t ca sodov, tako lepo razvrščenih na dvorišču naše žga-njarne. kupov steklenic, ki čakajo, da jih razpošljejo po vsem svetu. Če se izprehajam po niš i h skladiščih, me zelo mika uničiti vse to, ker je v teh sodih in steklenicah pravi strup. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno Hff^s"*^ Fran Jeran — Za inserarni del Usta: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani