Letnik 1909.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru
Kos XXXVI. — Izdan in razposlan dne 19. maja 1909.
J
Vsebina: (Št. 70—75.) 70. Razglas, s katerim se objavlja uvrstitev občine Ampezzo v šesti razred vojaške najemninske tarife. — 71. Razglas, s katerim se objavlja uvrstitev občine Poreč v sedmi razred, uvrstitev občine Tržič pa v šesti razred vojaške najemninske tarife. — 72. Razglas, da se je pomožni carinski urad Hinterschiffel izpremenil v carinsko podružnico. — 73. Ukaz o preračunjevanju indijskih rupij ob odmerjanju in plačevanju kolkovnin in neposrednjih pristojbin ter davka od prometa efektov. — 74. Razglas o ustanovitvi podružnice kraljevega ogrskega glavnega carinskega urada Požun v pristanišču kraljeve ogrske delniške družbe za porečno in pomorsko plovstvo v Požunu. — ,75. Ukaz, s katerim se na podstavi § 1 zakona z dne 8. februarja 1909. 1. ukrepajo predpisi o izvrševanju tega, da je treba imeti mezdne seznamke v zavarovanju zoper nezgode.
90.
Razglas ministrstva za deželno bran in finančnega ministrstva z dne 24. marca 1909. 1.,
s katerim se objavlja uvrstitev občine Ampezzo v šesti razred vojaške najemninske tarife.
Dodatno k razglasu z dne 14. decembra 1900.1. (drž. zak. št. 214) se porazumno s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom uvršča občina Ampezzo na Tirolskem v šesti razred do konca leta 1910. veljavne najemninske tarife za namene vojaškega nastanjevanja.
Ril inski s. r.	Georgi s. r.
VI.
Razglas ministrstva za deželno bran in finančnega ministrstva z dne 27. marca 1909. L,
s katerim se objavlja uvrstitev občine Poreč v sedmi razred, uvrstitev občine' Tržič pa v šesti razred vojaške najemninske tarife.
Dodatno k razglasu z dne 14. decembra 1900. 1. (drž. zak. št. 214) se porazumno s c. in kr. državnim vojnim ministrstvom uvrščata občina Poreč na Primorskem v sedmi razred, občina Tržič na Primorskem pa v šesti razred do konca leta 1910. veljavne carinske tarife za namene vojaškega na-stanje vanja.
Kilinski s. r.	Georgi s. r.
(ftlovonfnoh. )
51
Î8.
Razglas finančnega ministrstva z dne 3. maja 1909. L,
da se je pomožni carinski urad Hinterschiffei izpre-menil v carinsko podružnico.
Pomožni carinski urad II. razreda v Hinter-schifflu se je izpremenil v carinsko podružnico pomožnega carinskega urada Hanging in ostane opremljen z dosedanjimi oblastmi.
Bilinski s. r.
93.
Ukaz finančnega ministrstva* z dne 4. maja 1909. L
0	preračunjevanju indijskih rupij ob odmerjanju in plačevanju kolkovnin in neposrednjih pristojbin ter
davka od prometa efektov.
Dodatno k ukazu z dne 10. decembra 1901.1. (drž. zak. št. 208) o preračunjevanju inozemskih denarnih vrst in tuzemskih trgovinskih novcev ob odmerjanju in plačevanju kolkovnin in neposrednjih pristojbin ter davka od prometa efektov, se dopolnjuje § 1 tega ukaza tako, da je indijsko rupijo ob preračunu v kronsko vrednoto enačiti znesku
1	K 60 h.
Bilinski s. r.
»4.
Razglas finančnega ministrstva z dne 7. maja 1909. 1,
o ustanovitvi podružnice kraljevega ogrskega glavnega carinskega urada Požun v pristanišču kraljeve ogrske delniške družbe za porečno in pomorsko plovstvo v Požunu.
Po poročilu kraljevega ogrskega finančnega ministrstva se je v požunskem pristanišču kraljeve ogrske delniške družbe za porečno in pomorsko plovstvo za dohodarstveno nadzorovanje prekladanja neocarinjenega inozemskega blaga z železnice na plovila in vice versa postavila podružnica kralje-
vega ogrskega glavnega carinskega urada Požun z oznamenilom ,Kralj, ogrsk. glavnega carinskega urada podružnica Požun, pristanišče ogrske delniške družbe za porečno in pomorsko plovstvo“, ki ima oblast uporabljati okrajšani napovedni postopek v železniškem in ladijskem prometu.
Ta podružnica je že začela svoje poslovanje.
Bilinski s. r.
95.
Ukaz ministrstva za notranje stvari v porazumu s trgovinskim ministrstvom in ministrstvom za javna dela z dne 10. maja 1909. 1.,
s katerim se na podstavi § 1 zakona z dne 8. februarja 1909. I. (drž. zak. št. 29) ukrepajo predpisi o izvrševanju tega, da je treba imeti mezdne seznamke v zavarovanju zoper nezgode.
Na podstavi § 1, odstavek 4, zakona z dne 8. februarja 1909. 1. (drž. zak. št. 29), s katerim se ukrepajo nekatera dopolnila zakonov o zavarovanju zoper nezgode in o bolniškem zavarovanju delavcev, se o uredbi in o kraju, kjer se hranijo zapiski, ki jih je pisati po lem zakonu, ukazuje tako :
Uredb» mezdnih zapiskov.
§ 1.
Mezdne zapiske je gledé vseh oseb, ki imajo opravila v obratu, kolikor moči združiti v enem se-zuamku (mezdnem seznamku, mezdni knjigi), kolikor dopušča to velikost in vrsta obrata.
Ako se določne kategorije uslužbencev (na primer uslužbenci z mesečno plačo) ne pišejo v mezdnem seznamku, je treba tukaj na to okolnost opozoriti. V tem primeru je narediti iz dotičnih opravilnih knjig vsak mesec popolne izpiske, ki obsegajo podatke o mezdi ali plači teh oseb, ter jih hraniti po določilih § 6 tega ukaza, kolikor se prejemnikom naročila zavarovalnice zoper nezgode ne dovoli vpogled v te opravilne knjige.
Ako presega vštevni delovni zaslužek katere v prejšnjem odstavku oznamepjenih oseb 2400 K v letu, zadošča navedba te okolnosti.
Pri stavbnih podjetjih se lahko pišejo mezdni seznamki ločeno po posameznih gradnjah. V tem primeru je sestaviti natančen spisek o posameznih gradnjah in je pisati za manjša (popravila i. e.) dela poseben mezdni seznamek.
Združiti v zmislu § 88 obr. reda pisane imenike delavcev z mezdnim seznamkom je dopustno.
§ 2.
Mezdni seznamki morajo imeti datum dotične dobe plačila mezde in naj ločeno za vsakega posameznega v seznamek privzetega delavca povedo najmanj :
1.	ime in priimek, vrsto opravila, to le, kolikor uslužbenci enake vrske opravila niso razvrščeni v skupine;
2.	pogojeni mezdni postavek (enotno mezdo), kolikor se izkaže za časovno mezdo.
Za vsako dobo plačila mezde je nadalje nepo-srednje po nje preteku vpisati v mezdni seznamek:
3.	kako dolgo je trajalo opravilo v tej dobi (število delovnih dni, delovnih ur), ako se plačuje po delovnem času;
4.	mezdo v gotovini, ki jo je zaslužil uslužbenec,rvštevši kake doklade, premije i. e.
Vrhu tega je v mezdnem seznamku navesti uslužbencu dovoljene, za zavarovanje vštevne naturalne prejemke (stanovanje, hrano i. e.) po vrsti in množini. Teh prejemkov ni treba oceniti po številkah.
Ako se dadö v točkah 2 in 3 tega paragrafa omenjeni podatki ter navedbe o naturalnih prejemkih povzeti iz drugačnih, za namene obrata v redu pisanih zapiskov, zadošča opozorilo na te zapiske.
§ 3.
Predplačila na mezdo je praviloma zaračunjati v tisti dobi plačila mezde, v kateri je dospela mezda.
Odbitki od mezde in povračila za vzdrževanje orodja in delovnih priprav, za priskrbo orodja,
rekvizit, raznesil i. e. r. je odračunjati od mezde v gotovini, toda izkazovati po vrsti in izmeri v mezdnem seznamku ali v njegovih prilogah (§ 5). Pri tem je vsekakor prispevke za zavarovanje zoper nezgode in za bolniško zavarovanje ločiti od ostalih odbitkov.
Povračil za potne stroške in sličnih obremenjenih prejemkov ni privzemati v vsoto mezd v gotovini.
§ 4.
Ako se dolžnost zavarovanja zoper nezgode v kakem podjetju ne razteza na vse obratno delovanje, je za tiste uslužbence, ki le od časa do časa opravljajo delo, ki osnuje dolžnost zavarovanja, in za ostali čas niso prostovoljno zavarovani, razen skupne dobe opravila (§ 2, št. 3) posebej izkazati tudi čas zavarovanju zavezanega’opravila, oziroma, ako se ta dela plačajo v akordu, dotični delovni zaslužek.
§ 5.
%Ako se delovni zaslužek v mezdni dobi ne more preračuniti enostavno iz podatkov mezdnega seznamka o mezdnem postavku in delovni dobi (§ 2, št. 2 in 3) ali iz drugih pripomenj, je treba po določilih § 6 tega ukaza hraniti tudi vse za preračun mezde potrebne pripomočke in izkaze (knjige o pogajanju, o delu, o akordantih, dokaze o tem, kako dolgo je trajalo opravilo, o delovni ali produkcijski množini i. e. r.).
Ako plačajo" vštevno mezdo docela ali deloma odjemniki podjetnika naravnost delavcu, je treba o opravljenih delih, od katerih je odvisna mezda, pisati posebne zapise, torej v mezdnih mlinih o vrsti in množini zmletega žita (mlinske knjige), v mezdnih žagah o vrsti in množini narejenega žaganega lesa (knjige o žaganju) itd.
Ako se plača v skupinskem akordu, je treba voditelju skupine naložiti dolžnost, da podjetniku naznani razdelitev delovnega zaslužka na posamezne udeležnike. Dotične zapiske je hraniti'pri mezdnem seznamku, kolikor se ne namestijo v njem samem.
Kraj, kjer se hranijo.
§ 6.
V §§ 1, 2 in 5 omenjene mezdne seznamke, izpiske, zapiske, pripomočke in izkaze je praviloma
hraniti pri vodstvu obrata, za katerega veljajo, torej pri gradnjah, ako se zanje pišejo ločeni zapiski, v dotični stavbni pisarnici, in od časa dovršitve gradnje naprej v pisarnici stavbnega podjetja in jih imeti pripravljene na vpogled za organe delavske zavarovalnice zoper nezgode.
Ako se hranijo začasno ali izjemoma drugje, mora podjetnik pravočasno obvestiti zavod.
Podjetnik mora poskrbeti gledé oseb, ki imajo pravico in dolžnost pokazati mezdne zapiske, ako je on zadržan.
§ 7-
Določila tega ukaza se ne uporabljajo toliko, kolikor so med podjetniki ali podjetniškimi zvezami in med delavskimi zavarovalnicami zoper nezgode ukrenjeni drugačni dogovori o uredbi in hranjevanju mezdnih zapiskov.
§ ».
Ta ukaz dobi moč hkratu z zakonom z dne 8. februarja 1909. 1. (drž. zak. št. 29).
Haerdtl s. r.	Ritt s. r.
Weiskirchner s. r.