TetO VEAR XL ffSSiS^S&^rtt CHICAGO, ttL. TOREK H, JifcNPABJA ( JANUARV) lll| STEV^ ^^T^SlS^rttd Hig 1—(HaTlIS) aattoriaad br tko A* d October l 1>1T, jmtfle afc g**«* Otflot o* OM«^niip'oU. By order of the Trmami, A. S, Burlmon. priporoča Ithš/i vsšk din rinen nedelj h prisntkov. SLOVENSKE NARODNE NE JEDNOTE Isiued d*it> except Smds*t *nd Holid*ys CHICAGO« «M~ TOREK It, JANČARJA (JANUARV) Itftl STEV.—NUMRER14. i— i l a—— tako izjavlja KTOHnr. VODJA DBMOKIATIONK VZCINE. laure davke povišajo, ša ni mano. Washington, D. 0. — Kongres- ik Claude Kitehin, vodje demo-ratične večine, je podal iajavo, katere je spoznati, da kongres ■pomeni davčne zakone in povili divek. Mr. Kitehin ni jasno podal, kateri davki bodo povi&a-o, toda v trplofinpm sodijo, da ho oviran davek na nadproftt in fiuljittfoi in dohodninski davek. >kel je, da ni izdelan načrt za ovo davčno predlogo, potrebno >a je, da se doibro preštudira ti-kalna situacija in bodoče potre-ie, preden se izdela načrt. "Fiskalne zadeve Združenih ržav naznanjajo," je rekel mr. Citehin, "da bo treba ^kongresu »višati davek, čeprav je zakon dne 3. oktobra 1917 prineael ve-ik davek. Ne more ae povedati laprej, kakšen bo novi dšvek ir aterih obrti se ho dotikal." I DOVOLIL JI HUOB&VI PO ROClLO KOMISIJE. I Komisija meni, da j« Mooney ir tov dogovorjenih oeob. K predsednik a novo mirovno | adreso? moooOk stopi zopkt pred KONORSS. POVEDAL, i tL POMORfcČ KAKO JE UMORIL BBOKKBJA. Chieago, HI — Jon Dell Clau- e, aliaa John King, Ubežnik iz nornariške postaje za vajenoe ob klikih jezerih, je izpovedal, ka-;o je umoril svojega tovariša niui A. Beckerja, ki so ga našli imorjenega v Sharpleaovem poslopju. Claude je star komaj; 19 M-i i/nal je. da je pobil na tla ln o- Waahington, D. O. -r Predsednik Wilson želi, da dobi Tboma* Mooney, ki je vsled odgovornosti za bombni napad na vojnopri-pravljalno demonstracijo V San Franciseu obsojen na vešala, novo obravnavo. ■Predsednik je dovolil, da se priobči poročilo posebne predsednikove komisije, ki jo je vodil delavski tajnik Wilson in ki je preiskala Mooneyjevo afero v San Franciacu. . Komisija je prepričana, da je Mooney žrtev dogovorjenih oaeb, in radi tega prične uprava odprt boj, da reši Mooneyju Življenje. Poročilo kpmiaije pravi, da mora demokracija tudi takega, braniti proti krivičnim obtožbam, ki ne zasluži obrambe. V delavskih krogih je že zda v« nej zavladalo prepričale, da ao obtoženci nedolžni. Odkar je j§v-nost izvedela, da je Oxman, glav* na priča državnega pravdnika, skušala nekega hotelirja iz Jlli-|*noisa pregovoriti, da priseže po krivem, je to prepričanje nailo vedno iiršo pot v ljudske maae. Ko je predsednik odredil komisiji, da preišče asfero in sestavi »e-pristranskoaporočilo, so bili delavci prepričani, da pride resnica na dan in da Mooney dobi novo (Obravnavo. r Mnenja o učinku nova adrata so raiUtaa. Waahington, D. 0. — Slišijo se glasovi, da predsednik Wilson podvzame še en odločen korsk z| mir, preden pojdejo ameriške Čete spomladi v akcijo. Poročevalec "Chieago Tribune" pravi, da vest prihaja is avtorativnega vira. Pravijo, da je predsednik Wilson zaupal svojim svetovalcem, da so Združene dr-ave pripravljene ae bojevati za mir do zadnje stopnice, ravnota-ko so pa tudi pripravljene za dolgotrajno vojno, toda predsednik se h(K-e poelužiti vaeh sredstev zs mir, preden prične boj na široko. Kakšna bo predsednikova mirovna poteza, je treba počakati, dokler je ne ališimo. Mogoče sto-;>! pred kongres in pove vojne olje iti mirovne pogoje z ozirbm na nazore vojakujočih držav, ki jih sedaj izmenjavajo in iz katerih nekateri upajo, da ae mogoče razvije mirovna, konlerenca. Nekateri govore, da predsed-nik mogoče naatopi še ta teden, da odgovori grofu Hertlingu na njegov govor v nemftkem državnem zboru in na btolj spravljiv govor grofa Černina, avstroogr-skega ministra za zunanje zadeve. .:, Olede novega predsednikovega koraka za mir so mnenjs razliČ-na. 'Nekateri pravijo, da ja bolj- a dne 23. decembra, in t fte druge zločine, (lauda so prignali iz St. Louisa i družbi Raymond Dunna, ki je udi dezerter. Dunn je star sedem-lajst let. Claude je priznal, da je pobil na ila in oropal mornarja Pierce Murphyja dne 14. decembri. Mladi roparski morilec je rekel, da je Murphy prosil za življenje po prvem udarcu in je prostovoljno oddal denar. Roparski napad in umor na Beckerja opisuje Claude tako-le: 'Dne 10. novembra sem arečal B. W. Weira, ko sem <*e pripeljal iz velikojezerskega mornariškega vežbaliiča. Oba sva bila kratka na denarju-. Svetoval sem, da ku -piva steklenico žganja in če are • čava mornarja, mu ponudiva po-žirek v stranski ulici. Tam ga po-bijeva s kosom cevi. "Sla nva v Chieago ln na poeta-jo severozapadne železnice. Kmalu je priael lleeker. Srečal aem Ka že na vežJiališču in povabil me * na obed. Weir*je čakal, dokler ■e nisva vrnila iz restavracije. Približal se je in jaz sem ga pred »tavil. Sugestiral je, da napravimo vsak požirek iz ateklenlce. Mli uao zapadno po Madisonovl ulici do Jeffersonove ulice, kjer •M) se obrnili proti severju in «»o končno doapell od zadaj do M»pja f{. Williamsonove kom-junije. " Wier je ponudil Becker-J" Požirek, in ko je steklenico pridal k ustnicam, sem ga trikrat ^•ril. Padel je na kolena. Be -J* je hotel zopet uatati,' toda J* j* poiegnil cev ia mojih rok jj 1» udaril parkrat vrh glave, f** je vznak. Preiskala sva ga ,n v*'a njegovo suknjo in »"trtiamki Waakingtoa, D. O. — Francija je najela trideset nemških trgov-skth ladij, ki so bile zasežene v Braziliji, ko je Brazilija vstopila v vojno. Ladje nosijo 120,000 ton. zadnje vesti. ______VIHA* D10OB0ANI- ZIRAL PROMET MA TKHV »TLVAMSKI HLKinOI. Philadelphia, Pa. M. j«. -Uradniki panaa jlvaaaka Man oa iajavljajo, da ja silen vihar da-sorgaaiziral irta«WW promat. Vlaki, ki vosijo is Fhiladalphija, ao šrtaai na voanam redu. Poro-4Ua naananjajo, da ja last brta-vlakov obtičalo v snegu v hrib-rih. Štirje vlaki ao oblaiaM v Al tooni. PaaaHrja so nastanili v ho-telih. BAHOMI ROP Alaiandria, La., 38. jan. -Dva bandiia sto oropfia narodna banko Oaloaaciu v Oakdaht, La., aa $11,000. AJlBSB1**4 PATRULJNA DJA NASBDLA. LA- t. Osli ...... . ^ t »ovi VIHARJI UOROftAJO 2klezniSki promst. Chieago, HI. — V pondeljek je zopet snežiti, za dsnea . Velemesarji so kmslu, prelomili svojo obljubo ln kriza ja bila znova tU.JIa to so delavel poslsll odbor v Washington, da priporoči predsedniku podržavljenje me-sne induštrije. Podeli ao tudi Iz-javo, če podržavljo klavnice, da ao pri volji delati usgi, kolikor ur j« treba In za mezdo, ki Jo do oči predaednik Wilson ali pa o seba, ki Jo on pooblasti v to svr bo. Delavci so jasno pokszali i svojo Izjavo, da niso tisti, ki ksle mir v mesni industriji, sinpsk ds kalilce miru iskati med vele PROTI UVOZU KITAJSKIH KULU1V. mesarskimi podjetniki. POMAVJKAKJI PRSMOOA skozi vso smo. Wuhington, D. 0. — Louis F Poet, pomožni tajnik v delsvskem departmentu izjavlja, da je nepo trebno uvažati kitajske kullje. ker navadne delavce lahko d«#»e na Porio Hicu in otočju Virgin, ki so smeriškl držsvljsnl. Kritizl ral je ljudi, ki priporočajo uvoz kitajskih kulijev in mehiških de Javcev za delo na železnSkHi pro gah in na polju. Dejsl je, da je ta-ka agitacija nepotrebna. Delavski department dela zdsj priprave, da dobi približno 110,-000 navadnih delavcev is obeh te ritorijev, zvezna posredovaln.ca je pa v dogovoru z železnicami, da razdeli te delsvee za delo ns železniških progsh In na farmsh *O0» delsveev pride takej t Združene države, ko dobe ze to potrebne ladje. k fRAVOOtKB PATROLJR — Vojni temNv ______ Wyo — Na Cbieeg« Burlington ln Qoiney želeaniel je hllso Wyole, Mont., ti^»#ll tover Bi vlak ob o«*«i šley. ki je bil na -potu iz Billlngse Mont., v Pen ver, Colo. Htlri o* be ae mrtva ta šliri ranjena. Ohiaggo, DL — Po Izjavi Kar Dean Hrowarda ln Raytnond R Durhema, kurivuih upraviteljev a okraj €ook, ostane pomanjka nje premoga skozi vso zimo. Ze; ezniee niso mogle nikdar prepeljati premoga v januarjs In februarju. da bi ostale zaloge nor malnc in rabiti so morali rezerv zaloge Utoe nimajo . rezerv nlk zalog in konzumentje v Chl-eagu bodo dobili komaj toliko premoge,kot ga potrebujejo. Pre mog. ki gs bodo pripeljsll v enem dnevu v Chieago, ga bodo porsM II prihodnji dan MORMABI POSTAJI R. L — Razrirelba na mornariški tarpadni poete ji je pavvočila smrt oemlh elvilietov osem jih ja pa ranila. Daeet jih je pokopanih pod razdejanim po-•lopjem is železolietona ln prav malo je spanja, da jih rešijo II ve. \ Kapitan Kd«ard h. Heeeh, po-veljnik postaje, eo je izrazil, da je rezstreibo povzročila naereče NAZADUJ AKI V BAVMR. UIH DRŽAVAH SI IOJI U VOLUOIJB V mmn m AVSTRIJI Kapiuliatidno-buršoana maajši-na v Angliji ja prali navim Amsterdam, 28. jan. 6 ho* Isnske meje poročajo, da sa v ln-dustrijalnem okrožju Rene širijo resni delavski nemiri. V Muel-heim so odšle vojaške čete s strojnimi puškami. Podrobnejšega poročila ni. Haag, (Nizozemsko, 28. jan. — "Koelnlsehe Zeitung" je objavi-la poročilo ia Dunaja, da je tekst Cernlnovega govora, ki ga je Imel zadnji četrtek pred delegacijami, že v rokah predsednika Zdru' ženlh drŽav. Tako je izjavil Čer-nin sam. Ta vest je povzročila v Berlinu veliko senzacijo, kajti tolmači se, da hoče avstro-ogrska vlada na vsak način iapoalovati mir s za* paduiml državami, ako no Nem* čipo, pa aeparatno. London, 28. jan. — (lovor nemškega kaneelarja o mirovnih pogojih Oeorga ln Wilaona oa smatra tukaj za napoved dolgopriča-kovane ofenzive na zapadui fronti. Nemčija je končuo vrgla a seibe masko "defenslvns vojne", s katero ja hotala varati svet skozi tri leta. Mirovna konference s Rualjo je pokazala, da vodi voj* no za anekslje in zdaj, ke je spre-___ , . .. London, 28. jan.—H. 0. Weli«, znani esejiat naprednega mišljenje, je obelodanil važen spis, v katerem dolži Industrljalne mo gotoe ln starokopltne arletokrate, da raje vidijo kajaarja na preato* I u, kakor pa republiko v Nemči ji. Nazadnjaki te vrste so prifif* II kridsti, da je škoda nadaljnegs prelivanja krvi, ka ae mir lahko doseže • aporazumom, ako Mm« niki nekoliko popuste pri svojih pogojih, kar bo Nemčija — oni so menda prepričani — tudi storila. "Nemogoče ja vaš utajiti daj* atva, da smo na Angleškem ras-deljeni ne saino v poatrsnsklh točkah mlrovnegs programa, temveč aelo v glavni točM", plM Wells, "Ves demokratični svat želi in deluje na to, da sedanjs vojna uniči imperializem a kara« ni na mi tako, da na bo nikdar več moAna katastrofa, ta viaU, nt ka* to dejstvo. Kajserjevim inllltarl atom In junkarjem tudi to nI po volji, da je kancelsr odobril ne-katere Wllsonove mirovne točke, berlinska "Tagesseituug", glssl* lo mllltaristov, napada llertlin* I a, Kuehlmanna, Cernina ln Roe* ( erna (tajnik finsnčnega mlnistr* stva), češ, da so ti štirje ponižali eentraltie države s pripoznanjem, da so nekatere Wllsonove točke sprejemljive. - • Nemčija ja bila menda že vita* prej prepričana, da zavezniki nI »odo aprejeli njenih imperialističnih pogojev ln ds se bo v zavez* niiklh drža vab zopet ponovil klic t 'Naprej z vojno!" To JI bo dalo priliko, čeprav zelo hinavsko, da ahko ponovno odloži odgovornost za nadaljevanje vojne ns eu-tento ln Ameriko. Nemški imperlalistl in aneksi-sti so naravnost zhlsznsli. Po vesteh čes Amsterdam jim ja postal ša celo kajser Viljem premehak' n vse evoje nsde stavijo na kron-princa, Hindenborga in Luden-dorfa, ki ao glavni voditelji vse namško-junkerske klike zs snek sije. la Avlee poročajo, da sta Hin-denburg ln Ludendorf zopet *s grozila z resignseljo, ko Je kance-eh frakcij napovedali neizprosno opozicijo nemški vladi* ml dišavami iHHapemo a hoh*'.calOr«»»kc iw iieliabthdko dinastij'!t Ae niso na L\ di,"avnlk) l.umbugarli In Ša sa nočemo enkrat prepirati s Ameriko, je pemetno, ds ne ščltlma , m ona rh tet lčn Hi Intereeav v ICvra- mogoče anežni severaaapednl, Malgčnl vsbod ob 7 M ■aločal zahod rfi fttOO p n zameti; vetr«»vl pl. Zahtevati pa .-t ae pemcl)a .voooo^r^j- I (Dalje na J. rir. L kal.) PR08VETA PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE POPPORME JEPNOTE Isfcaja dmrrno r*t*n n«dtlj In premikov SLO N H K K NARO0NK POPPORNK JF. " ' ' ■ 1 —————7*■ h dagoveea. Bokftot iti- ml*}* N.r^nlnat Z»ko jutro » Tvrdka je priobčila za minolo leto svoj račun, Id izkazuje, L,«reik4» j« «trokom op«®-da je napravila $42,318,281 "čistega proflta". Vteto J-JJ* se je morala tvnlka ^dovoljtti z mnogo kom. Njen prof it ne doseže niti polovice dobička v prejs- ^ ^ uldrgnil vrt&>, d« m njem letu kajti tvrdka je imela le $20,466,000 profita. V m0gU burja uhajati U nje. Vre minolem letu je imela velemesarska tvrdka iiredno dobre me ni bilo več nagajivo in upati tS%?£» je dosegel 42 od^ov od uloienega ie^o, d. bo kapitala, ki najbrž ni brez vode. Ni čudo, ce so mesarsKi u ^ treh ^^ v ogromno baroni govorili, po kaj je prišla predsednikova komisija |dvorailo ipuuakega. Ob petih po. v rhicatro češ da še ni bilo tako dobrih časov za mesno poldne je bilo že toliko občinstva ▼ V.IH aj^, , . dvorgni ^ „ pri6eU im]ati industrijo, kot SO sedaj. ^ a.™ koncertni deTprograma. Pa, da, verjamemo, da še ni bilo tako dobnh časov ^ ^ na<|topil taroburaiki za mesarske kralje. Kaj pa klavniški delavci? Bj, za te Lbor "Lira", p0d vodstvom prof. se mesarski baron* ravno toliko brigajo kot za konzumente, j. Webiaf ki je udaril-The star £££ ukazujejo, po kakfai ceni morajo plačev^ m^ ^^.^^ « In samoposebica je, da so mesarski baroni v takih raz- 0j9jjJlJltV0 v«talo raz eedeže in merah proti podržavljenju mesne industrije, četudi bi vsi L^ poaiuialo ameriško himno, državljani prišli do prepričanja, da je podržavljenje mesne Za tamburaikim Aorom je nasto- industrije živa potreba v interesu Združenih držav. Z. : * KJE SO VZROKI? Shod S. R. Z. v Clevelandu, Ohio. Kaj ne, pogosto čitamo, da primanjkuje farmarskih delavcev in če bi imeli dosti farmarskih delavcev, da bi se poljski pridelki silno pomnožili v Združenih državah. Ali je ta trditev resnična? „ Naseljeniški komisar Fred C. Howe ne ubira te strune, ampak prihaja S popolnoma drugimi fakti na dan, ki go* vore jasno kot beli dan, kje so vzroki, da se poljedelstvo ne razvija, kot bi se moralo v sedanjem času, ko so farmarju popolnejša sredstva na razpolago za obdelavanje zemljišča in uspešno živinorejo, kot jih je imel njegov prednik pred dvajsetimi ali petdesetimi leti. Komisar ' Howe ni podjetnik, ki želi dobiti človeško delavno moč poceni in prikriva svoje namene s frazo o primanjko-vanju delavcev, temveč študira pazno socialne razmere. Vsled tega prihaja do popolnoma drugih zaključkov kot ljudje, ki ne iščejo vzrokov v socialnih razmerah za pojavg o gospodarstvu. Njegovi glavni fakti, zakaj ne procvita poljedelstvo, so sledeči: "Farmarji, ki lastujejo svoj dom, izginjajo. V nekaterih državah so taki farmarji že redka prikazen. V letu 1880 je bilo od naših farmarjev 25.6 odstotkov najemnikov; v letu 1010 so se odstotki pomnožili na 37 odstotkov. V nekaterih zapadnih državah so najemniki narasli na 50 ali 60 odstotkov; v nekaterih zapadnih in jugozapadnih okrajih so pa ie sami najemniki. "V Združenih državah je 400,000,000 akrov sveta v farmah, ki ni kultiviran. Stvar je še hujša, kajti po uradnem štetju je 200,000,000 akrov v velikih fevdnih posestvih, povprečno po 4,230 akrov posestvo. Eno čejErtino zemljišča v Združenih državah lastuje manj kot 50,000 oseb. . "Poljedelstvo uničujejo zemljiški monopol, ne vzdržne transportne razmere na železnicah, mesarski monopol, lastniki skladišč, špekulantje ž živili in žitom, hladne shrambe in brezkončno število posredovalcev ali meše- t*rjev."p • Howe pipvi, da poljedelstvu lahko pomaga le država, ki ima dve poti. 1. Z obdavčenjem zemljiške vrednosti, da izsili obdelovanje zemljišč; z odpravo špekulacije, da odpre onim zemljo za obdelovanje, ki žele delati na nji. 2. Z ustanovitvijo farmarskih kolonij in organiziranjem farmarjev, da lahko postavijo svoje pridelke na trg in kupijo zase svoje potrebščine. Howe je prišel do popolnoma drugih zaključkov kot gospodje, ki priporočajo, da uvažajo kitajske kulije za delo na polju. Po njegovih zaključkih je še preveč ljudi v Združenih državah, ki bi radi delali na polju, če bi mogli. Tem ljudem ne dovolijo obdelavati zemlje bogati zem-Ijiščni posestniki in špekulantje, ki imajo vse na prodaj po neizmerno visoki ceni, kar služi poljedelstvu. Druga skupina Špekulantov in oderuhov zopet določi farmarju cene za njegov pridelek. Poleg njih je še cela vrsta drugih zajeduhov, ki se rede od farmarjevega dela. Take razmere ne jemljejo farmarjem le veselja do dela in odganjajo ljudi od poljedelstva, da iščejo delo v industriji, ampak tudi povzročajo, da mora konzument plačevati visoke cene z* poljske produkte. Poljedelstvo ne zaostaja v razvoju radi tega, ker primanjkuje farmarskih delavcev, ampak so temu krivi razni (Konec.) Sedaj preidimo k drugemu vprašauju, ki je zanimivo po avo-jem odgovoru. Kaj bomo dosegli, če zmagajo centrali^ ailel Čudno vprašanje. Nič nevarnega za naa, samo, da smo pripravljeni z našimi zahte. vami. Stvar je sledeča: Avatri-ja bo hotela na eni atrani obraniti svoje atare pokrajine, to ao na-še slovenske dežele, posebno Trat avojo luko od koder ae lahko vozi po železnicah v oaUČje Evrope. Italija, ki je menda tla v boj, da dobi del Kranjake do Save itd. Morda bo takrat cclo Velika Srbija zahtevala naše kraje. Za -čel ae bo boj. Kdo naj dobi to zemljo t Najli ime Avatrija aa ao sedo močno Italijo a fPrimorjem in Dalmacijo t Ne, ' "Naše zvezda". Zadnjo točko na slufiali pozno v noč. Med pr0gramu je tvorila ."marzelje- rom ni bilo nobenega' medklica|za>^ kj j0 je udarjal pod apret .1! - - a UI m« ilmujaln na ! • . m T tir.VI. ičala Avstrija ne Italija. NobenaJW» ki ae čeeto dogajajo na nim ^tvom prof. J. Webla neče državo za aovražnika, v ka-|Hlovenakih shodih. Bilo je druga-j teri gospodari kralj. Vae to ae bo " sklepalo pri diplomatskih .mizah. In če bodo filovenci takrat zahtevali — svojo avtonomijo, jo bodo najbrže doaegli in to iz alede-vih vzrokov: 1.) Italija ne Avatrija ne boata hoteli odstopiti od svojih zahtev, a da bi nastala Velika Srbija, je še manj mogoče : 2.) In če takrat naš narod za- aiovensRin snoain. 1*1.0 je an*-1 tamburaški zbor "Lira . SoliMe i ^ bUa avi^Bt kcr Slo-če, to ae pravi brez sovraštva doL flaaovirju je spremljala mrs. J .fn0 vnis0 govražniki -------tu. ot. -ju---->Marie Muhft, ki je seveda---- h> — — —------- i mogla do celotnega uspeha rad videl, da bi ae ljudje ravnali — r ---------T.----gioHuvirju jc """' venci resnično niso sovražnim joVornika, ^^ft^ Marie Muha. ki K^ ^JKd^nih držav in kot člani oder g. L. Pire, ki in atrašanaao|mogla do cci0tnega uspeha. (slovenskega republičanskega Oharlie Veael je prečital rezo-1 zdrilženia ^odo nadalje a svojim po njemu, ne pa on po razmerah. Sledila ao vprašanja. Najprvo atavi vpraSanje meni nepoznani vdelcienec rthoda roškim Hrvat. Dasi ae vprašanje ni tikalo Jugoslovsnov, mu je go-hteva avojo vlado, do katere je gornik odgovoril na drugo vpra tudi opravičen po Lloyd Geoigo-v Hi in Wilaonovih mirovnih zahtevah, potem boata še ti dve, Av-atrija in Italija, morali prikimati, vsaka v svoje lastno veeeljc, da imata med adboj mirno republi *ko< od katere se ne bo treba bati nobenega nasilstva, kot ga ni bik) od atrani Avlce. Kaj pa, «c zmagajo zavezniki! Seveda če bodo oni razrušili cen tralne države potem bo lahko na rekovati mirovne pogoje in zahteve. Amerika, ki ae danes bori svobodo vseh narodov in za posebno akrbi zato, da ae nobenemu malemu narodu ne vaili tuja vlada nam bo s veseljem pomaga la saina, če amo zadostni po števi lu, ker le poteni lahko sahteva ino nekaj v imenu naroda. Ae eno vprašanj* nam oataje In to je, kakšno atalfcče bi zavzelo S. K. Z. pri mirovnih pogaja njih, če tako rekoč ue zmaga no beua stran t — Avatrija bo hotela imeti avoje, Italija zopet avo-je in vse na škodo Slovencev. Za «lučaj, da pride do tega koraka 1kh1o> premišljevali, kaj naj ato r©. Narod aam ai bo šelel republi ko, Avatrija in Italija pa tudi ne bosta radi videli, da ae ena Izmec uju okoristi na ratfuu druge. Pri-«lo bo do tega, kot je bilo nevede no v prvem slučaju. — Povem vam še enkrat, da A. R. Z., ne ata» monopoli, trusti in špekulantje, ki odirajo farmarja, d«. _ ____ nima veselja do obdelovanja zemlje, ker je prišel do pre- vf nobene garancije, da bo ravno pričanja, da njegovo delo prinaša drugim bogastvo, njemui'*^0 pa trpljenje in bedo. m NAšl MESARSKI BARONI. Odkar so odšli zastopniki klavniških delavcev v NVaahington, da razlože predsedniku Wllsonu in njegovi upravi, v kako žalostnih razmerah žive in delajo klavniški delavci, zopet mulo več čitamo o klavniških baronih ln mesni industriji. tem sem pojasnil na kakšne načine ai lahko pripravljamo ua na naio osvoboditev. Treba je | ljudi, ki bodo »posneli prekorist. i uo stvar. Tnref vsi na dale. Vaek naj dela in nič ne de, teprev pri naa ne. ampsk dela naj. Mlednji bo mel tudi priliko, da vso stvar še enkrat premisli, ki ga bo polov pripeljala na pravo stran. Oe pa človak, ki je eno atvar dvakrat tanje v zadovoljnost vaeh. — Nato ata ae oglaaila ie dva Slovenca, priataAa Jugoslovanskega odbora . Hahal Svetu pravit, da je ilovefc diplomat, da trezno misli n ae drži le prave poti, prijema člo\^ka smeli, obenem pa pomi-ovanje do vsakogar, ki še soglaša s krfsko deklaracijo, ftaj mislite! Ali morete gledati narodovo bodočnost pred aeboj vaaj duhu! Vaaj ate menda toliko aposobni. Če pa ae poalužujete valed aovraštva osebnosti ali valed vašega 4»> gočiti miren razvoj. I Naatele so le lokalna pemanjk« Med vprašanji Evrope, ki aa-Inj^ ker ne morejo prepelja h tavajo rešitve, je tudi jugoalo [aladkorja tje, kjer ga primanjk' vanaki problem, oagar pomen je^ja. » . v napjteanejši avezi s sedanjo! 44Najboljše razsvetljuje P" ' vojno. Poštena rešitev jugoalo žaj koruzni pridelek, toa" vanakega vprašanja v interesu največji pridelek konise. »slej Jugoalovanov samih in v interesa I ovir na i^locnicah nismo m«4 šest sto oseb. Koncert je bil velik uspeh, ki podžiga Slovence ^diicagu k na-daljnemu skupnemu delu. Tadi za blagajno R R. Z. bo mog<*« odpadlo do dve sto dolarjev. Poročevalec. ovni v ttLBz*HKi>f MITU DRAfK ŽIVILA. eu|wwfauui hiiiiu iii v tmcmvu i Ovir na želecnicah ...---. svetovnega miru je pa nemogoča veš prepeljati koruze kot 4" m po vladnih načelih AvatroJOgt stotkov. ske, ki ai bila nikdar drsava v "Posledica tega da f«""1' a je živečih narodov, temveč le1 ji na zapadu proaijo železw^ ,v poseat dinastije in valed tega ao-vrainiea narodov. Ogromne večine amerišikb Slovencev j« organiziranih v S. R prepeljejo koruzo in jo ponuja 41 ia #1.26 bušelj, medtem je P prodajajo po *2 bušelj na vasa do. - PR03VETA s3Kaw T na Donavi. Poiskus ruskih čet, da »i ai odprle pot, je bil zaman. Pet rog rad, 2H. jan. — Joffe, predsednik ruske mirovne delega rije v Brest Litovsku, javi je, da ae morali vrniti, ker jim je led zapiral prosto pot ua jezero. Bilo je uft> sedmih zvečer. Kapitan ni oduehal. Dobil je . w. .... _ drug čoln ob Štiriintrideseti eesti. so Nemci odbili tudi zahtevo, da. Bil je lahek čoln s vodoravnim ■t vstanovi cela vrsta naradmh »oblik: poljska, Mfca, ogirka, ko-hrvalka, bolgarska Hd.; Zu repubirka b morda tu-Z zadostovala ,ali bolje je, da kronana. i m l>omo pomagali oiiraniti Ihencoleme, HahSburfane , llll0 ilahto ter postavili roj no-, s]«tfarskih kraljev s sistemom re diplomacije, tajnih pogodb „ik3ar končanega oboroževa-•ki nas zopet zapelje v strašno Jedijo vojne, tedaj ne maram pledati tega sveta. (fl jaz nisem sani; pišem te vr-rt s popolnim sotflašanjem ve-e mase razumnih Rusov, Angle Francozov, Italijanov in A foanov. Vem tudi, da ee z me strinja veliko število Nemcev atelj bo morda vprašal, kje ao ari, da nemško ljudstvo želi .o spremembo. Kdor danes 8e vidi znamenj v Nemčiji, je slep gluh. Tako mogočnih glasov jti utilitarističnemu imperijali-|U ni bilo še nikdar v kajzerje-carstvu, kakor je ravno da- šli med nami so ljudje v viso-političnih sferah, tki ne samo ilijo, temveč pravijo, da za tak h ni vredno prelivati krvi. Ti d je so ozelcneli visled jeze, ko prišla ruska revolucija in takoj ponudili pomoč najtx>lj nazad-flkim klikam v Ruaiji zoper no-demokracijo. Ravno ti ljudje zdaj boje revolucije in padca narhije v Nemčiji in Avatro-0 iki. Znano odprto pismo lorda usdovvnna je le majhen dokaz, ima imperializem evoje priata Njih protidemokratično giba sega dalj, Ttot «i pa marsikdo ili. Medtem ko naši sinovi trpe umirajo za njihov ikomfort, de-ejo oni z vsemi sredstvi, da pridejo ugodne vesti o aocin-ičnem in revolucionarna gi lju v Nemčiji is Avatriji med dstvo zavezniških držav." ESTIZ BOJIŠČA. i * Jozaj na frontah nespremenjen. London, 28. jan. — lzvzemši iniikih liojev v okolici prtn in južnozapadno <>d Cam-1 in ni nič novega. , ntriz, 28. jan. — Na večjem de [fronte se nadaljujejo topniški li. Nasa artilerija je včera; Uardirala sovražne pozkijc fl St. Hilaircm in St. Soupetom. perlin, (via London), 28. jan. ■ložaj na vsi zupadni fronti je Fpromenjen. Jim. 28. jan. — Sovražne parti fio skušale prešnjo noč napasti Ktiš.'e pri Capo Sile, toda naš o-jij jih je odpodil. Na gorati |nti «e ponavljajo topniški boji. Moški avijatiki bo uničili dva [razna eroplana. Avstro-nemšk ploi so metali bombe na tri bol-gicc v Mestni. Med drugimi so uhite tudi tri ženske. ne sme biti tributa niti odškodnin. Nemški delegstje zahtevajo, da Ruaija povrne škodo v vzhodni Pruaiji ob času ruake invazije v začetku vojne; dalje hočejo, du se odškodijo vai nemški državljani, d so bili prizadeti vuled ruskih postav. Nasprotno pa Nemci trdijo, da ne more biti odšRodninc »a metje, ki je bilo zaplenjeno rus-dm kmetpm, in tudi škoda, ki so jo naredili eroplani, cepelini in subroarinike, je nepovračljiva. Niuolaj Lenin, ki je govoril na kongresu delaakih in vojaških de-ejratov, je zanikal trditev, da bvl-ševiki podžigajo civilno vojno. V svojem govoru je dejal : "Izjavili smo se za razredno voljno in medtem ko smo proti nasilju posameznikov, smo za razredno nasilje, proti drugim razredom in ne oziramo se na tinto, katerim se ne dopadu naša taktika. Nasprotniki se morajo sprijazniti z dejstvom, da ima najnavadnejši tmet ali vojak pravit o r.n povodu U in buržoazija mora ubogati in pri-poznati nov red. Naši najtrdovrat-nejši nasprotniki te dni so zmerni socialisti in ne kadet je; to dokazuje, zakaj je mnogo menševi-kov v zaporu. Te naredbe so !e začasne in kactor mine akutnost položaja, bodo vsi izpuščeni". Sovjet. je odredil volitve vsega poveljujočega oeobja v modrici, da se na ta način demokratizira mornarica. Centralni mornariški odbor bo potrdil vsa imenovanja in v soglasju s častniškim odborom ima pravico odstaviti vsakega poveljnika, ako glasuje za tak korak dvetretjinska večina odbo ra. Ukrajina hoče mir. Petrograd. — Centralna rada (abornica) v Ukrajini je proglasi la s 306 glasovi proti štirim neod visno republiko. Obenem je rada obsodila bolševike, ki zavlačujejo mir in je izjavila.da hoče Mala Ru sija živeti v miru i Rumunci, Tur ki ht ostnlimi sosedi;" " s Španski parnik torpediran. Madrid, Španija. — Nemška eubmarinka je oropala parnik 'Giraldo" in ga potem potopila. Moštvo so rešili. je po dnom, ki so ga tje pripeljali s tovornim avtomobilom. Kapitau je od tukaj spravil čolk v pro8to vodo in rešilno moštvo je sedlo v lahko orehovo lupino. Ko so bili v prosti vodi, so jih obdajale Velike ledeue plošče in kopice, debele po tri do šest čevljev. Moštvo je veslalo proti vetru, eden je pa daja^ znamenja s svetilko in klical v enomer: "Mož ahoj-'hoji" Reftilci so poslušali toda slišali niso drugega kot udarce valov ob ledene plošče in kopice. I Malo pred polnočjo so se rešilci vrnili, ne da bi dosegli uspeh. Mnogi zdaj mislijo, da je žena, ki je poklicala rešilno postajo, imela vizijo, da vidi dečka na ledeni plošči, ki maha s suknjo. FARMARJI^ZORADK SVOJE Denver, Oolo. — Farmarji so siti goapodstva farmarakega tru -sta in sklenili ao, da njih organi -zacija "Farmera' Co-Operative and Educational Union" zgradi mline, ki bodo mleli žito. To izjavo je podal W. R. Collicott, predsednik legialativnega odaeka far • marske organizacije. Poleg tega miali organizacija operirati tudi avoje rudnike, da ae tako oproati še premogovniških baronov. Organizacija je že pričela s kampanjo proti mlinarskim tru-atom. Zgradila je avoj mlin v Millikenu, Colo., drugega pa misli postaviti v Longmontu. V teh mlinih bodo mleli žito od farmarjev, ki so člani organizacije. Organizacija je kupila zemljišče blizu 1'alesadesa, Colo., da odpre tam svoj premogovnik. Premog bodo prodajali po nižji ceni konzumentom, kot ga prodaj truat. Farmarji so vsako leto izgubili na tisoče dolarjev vsled metode, ki je v navadi pri mlinarskera t r ustu. Stvar ae je teko razvila, da je gospodarstvo trusta postalo neznosno in da so se farmarji morali poslužiti samoodpomoči, če nočejo biti popolnpma odvisni bd trusta. ZDRAVNIKA IZKLJUČENA IZ imik " Andania" torpediran. pondon, 28, jan. — Cunardov M "Andania", 13.000 ton, je 'orpediran blizo inikega obrei-14(> potnikov in 200 mornarjev Ido zdaj leSenili. Parnik Ite ni |f'l>il in tipajo, dn ga spravijo k i* y ju. Angleži dolže Wilsona, da viročil irsko krizo. London. — Ootovi listi pišejo, da je ameriški predsednik Wilson odgovoren za krizo in nezadovoljnost na Irskem. Pravijo, da je predsednik večkrat opomnil angleško vlado, da naj enkrat reši it-«ko vprašanje. Prancija ustavila nvoa kave. Pariz.—Živežna uprava-francoske vlade je prepovedala uvažati kavo za dobo enega let«. Borzo za kavo v Havru ao zaprli. Kje ao mirovni pogoji Japonske? Tokijo, Japonska. — Jirtio O-zaki, vodja liberalcev, je včeraj napadel v zbornici Japonsko vla do, ker še nI črhnila o avojih miro raih ciljih. Ozaki je dejal, da za vezniki drug za drugim izjavlja jo, kaj hočejo, samo Japonska ča ka. Ameriške čete v zakopih. Milngton, 28. jan. — Mno-I znamenja kažejo, da ao ameri [ kte v Franciji prevzele koa r,ie «>te nekje na bojišču. Ge Pl iVmhing poroča le nekaj 0 »bitih in ranjenih Američa-k> »o padli v boju. Vojni de-P»«tt mogoče Še ta* teden ob-p Mvar, iz inozeai Iva. iusi v bitkiTrumunol f,r<»vr»d, 2K. jan. — Is nem-v,,inefe stana v Brest U I, '! blir.o G sla ca ob I>onavi. ^ "Ibinska divizija ki ee na '•" kaj, si > hotela Iztrebiti ■ rum muko ozemlje proti u K,lr"unske čete, ki ao v pre-r; ^ l{'iv,m zastavile pot in * M,J- U je trajal vee dan P w nadaljeval pozno r r • 'je rdrležila tudi tel-'•■nja iu floto monitorjev Zmaga železničarjev v Argentini Bueno« Aires. — Železničarji, ki so bili na stavki, so izvojevali zmago. Železniške družbo so se u-dale v njihove zahteve in »trajk je končan. • Sirom Amerike« ftEST UR V VIHARJU BI LEDU NA MIOHIOANSKEM JEZERU Okicafo, m. — Kapitan J. O. Andemon z dbrežne rešilne posta je je aedel pri večerji. Naenkrat je zapel telefonaki zvonec »n žen skl glaa je zakričal, ko je kapitan itestevil alnšalo: i "Za božjo voljo, poakushe, kaj lahko atorite. Iz nešege doma na štiriintrideseti eesti vidimo de ške. On je na ledeni ploiči ln nem mshs z njegovo suknjo." Kapitan ni dolgo premišlja kaj mu je storiti. Pustil je večerjo in zbrel rešilno mofttvo, da odrine v čolnu na vesla na jezero In reii človrftko življenje. Z ▼eliko moko so spravili čoln prek zsmrznjene reke dd odprte vode. Rnkret se jim je led odri pod nogsmi in rešili so ee e plavenjem, končno ee Iti zsprli draguljarja In jlve prodajalki v umivalno aobo. . V draguljarni je 4)il Frank Ro se, drug dreguljarake tvrdkc H«ller-Kose, ko je pred sabo naenkrat v zrl človeka okoli štirideset let iu uizfee postave, ki mu je pokazal policajeko sveado, v ro kel je pa držal pollcajaki list 'Detektive" Rekel je Roau, da iŠČe dreguljarake tatove. Pokazal mu je v listu neko aliko ln ga vprašal, če jo pozna. Odgovoril je, da ne. Dozdevni detektiv mu je rekel, naj pokliče avoje pomočnike. Rose je poklical prodajalki. Ko se je to zgodilo, je MBT«-M SRBSKA KOMISIJA V OHI-OAOU. Waahington, D. O.-Vlada pri zna, da je treba kaznovati zdrav nike, ki šlužljo kot oficirji v ar tnadi in ravnajo nečloveško z možtvom. Dva zdravnika, čaatni-ka v zdravniškem oficirskem re-iervnem zboru, sta bila od vojnega aodišča obaojena, da ae ju priporoči za izključitev iz armade radi zanemarjenja dolžnosti. Nekateri menijo, da bi morala biti kazen ostrejše za take sluča- Prvi dogodek se je odigral v Camp Funstonu, Kas., in vojni department je uvedel preiskavo, da preišče ondotne razmere. Neki vojak ae je naznanil bolnim. Prišel je pred zdravniku Dwyerja, ki je imel doatojanetvo ajtnanta prvega razreda. Vojak „ je komaj držal pokonci in je aedel. Dwyer mu je rekel, da naj vstane ln pozdravi. Vojak je odgovoril, da je bolan, Dwyer je dejal, da je zdrav. Na to mu je Dwyer naložil dvojno dolšnoet. Vojak je odšel, toda njegovi to-variši se videli, da je bolan in ao mu pomagali po avojih močeh. Drugi dan Je kapitan vojaka po-alal v bolnišnico in zahteval, da mu Dwyer da zdravniško pomoč. Vojak je krnela umrl. Drugi degodek ae je pripetil v Cemp Beaurogerdu, La. Tem je gospodaril v bolnišnici zdravnik ln lajtnent prvega razreda Chaa W. Willlam Cole. Več vojekov je bilo poelanih ia polkovne bolni*-ke postaje v oporEčno bolnišnico. Za te vojake ae ni nihče brigal takoj. Kertčno je lel Cole tje, da vidi bolnike. Veznlk embalančne-ge voaa je eposeril lejtnenta, da je neki vojek težko bolen ln v de liriju. Cele je rekel ostro, če je stvsr taka ,nej vojska afiejaja vrnejo nezaj v polkovno bolniško pome jo. Ohicago, 111. — V nedeljo je bila srbska komiaija sprejeta v avditoriju. Governer Frank O. Lo^ den je bil glavni govornik. General Mihajlo Ralič, Član arbake komisije, je poljubil ameriško zastavo in aolae ao ae mu ulile pd licih. Na to je poljubil arfeako zastavo ln jo pritisnil na pral. Velik aplavz je žel dr. Milenko Vestnič, srbski poslanik za Pran-cijo, ki vodi komialjo, ko je de-jel, da bodo slovanaki narodi po končani vojni svoboden narod kot ao Združene drŽave. »hod ee je vršil pod pokrovi, teljstvom "Narodne varnostne lige.' Za Slovence je covoril iha-jor Franela Jager, za Oebe Vladimir Geringer, aa Črnogorec mr. Bogdanovih is Detrolta. Zvečer je bil banket v hotelu LaSalle. 'ti j ■■ SVARILO PRED MMlflJMZ " POTAPLJA0AMI. Washington, D. 0. —Vojni Uj-nllrVtfe dejal, da ae Nemčija pri-pravlja za veliko kampanje a po tapljačaml proti Ameriki ob ča-au, ko prične z ofenzivo na zapad-ni fronti. Potapljače zdaj potope manj trgovakih ladij ln to po-meni, da ae potapljače priprav-ljajo za nov napad, ko prične naval na aufcem. TOKOVNI DUVmi Kf. Kara, M. D., 6tOS 8t. Clair A v.., C U v. lan d, Okla. VBB OSNABNB ZADEVI IN 8TVAZI, ki M ttšaje gL epravaaga o4bem la A N. P. J. aaj sa pošiljajo aa aaalavi JOHN VBBDKBBAB, IM7-W Bo. Levaiale Ave^ Oklaage, DL P KI TOŽBI OLBDI OBNSBALMMA PUBLOVAMJA aealevi JOftl AlfBBOtlO, Bes III, Oaaeaaberg, Pa. SADBVB PBBPIBLJ1VB VBBBLNB, ki Sla jttl vešlll prta b draga la M. na "Pteevete" aa fsliljajs ANTOl TU DOMU. raapmva, Alaaki, aa aealevi UBBDNlATVO "PBOBVBTB", H87—19 Bo. Uoašato Ave^ Oklsaga, miaala VBB UPBAVNIAKB BTVABI, aarešalaa, oglaal, se pošiljajo aa aealevi JPBAVNIATVO "PBOBVBTB", IMT-aa aa. Lawa4ala Ave^ Okleege, DL T keraspeadsasl a tajalštveai A N. P. J« ateialMvem la apsavaStvam "Proavata" aa rabita basa uradaUov, ssarvaš aapiAila aaalav, ki je te aavo daa, ako laUta, da bo vsaka stvar kltvo rošeaa. taja glavaaga upravaaga odbora so vršijo vsake prve srede la tvetjl šotrtok lašetok ob .ni uri popoldne. NAPREDEK. "Proaveta • pila aa blageatanja ljudatva. Ako aa atrinjai a njeni-mi Idejami, podpiraj trgovoe, ki Naravni TAJVOiT TBOA OO0PODA X£MAJD BE—PBOBTI IN NAVADNI BAB UM BO PODLOGA TBOA amo oo BNANBOA BDBAVNttKB O A HAPBEDKA. 0*»U Motllagariov #aj odrajJ la za bruui /aprtnlro. VolUa ftsv«Jk bolor. ni oo poOlediea aapitatae. Drilto vala firrvu elata i« o«liKt« ia vlivali boete »iravje ia rtmIJa. ..... a MoMl«f«rjav slovit« *aj *a» odpravi bol »o aorvoa ia glavobol. To te dabsa pomo« aa v«a šlovolki alatem tlvota, sobana molka ia Marta oMba n« bi om#tl biti bra« a>fn. Ako sraga* jata draliao la tohU, da aataaajo x4ravl. potam jim krat v tndna < t rovoma dajajte toga C, »t»rt m la oiladiia "vaaj po dva-U to vaai pri hran la- ftraV ia vaa Vadr vaa aotraai 4at t«l#«a Mat, tako, i!« ao t odi aaaoj I. )•« - urobavaik orgaaov ' UBBDNS ,,PBOBVBTS,,l ..J Jelš lavortalk. ^.vTft.lNr*- pošiljajo aa aaalevt LNTON HRA8T, 811 — »Bth Avo., W. New Dalatk, Mlaa. oglaftaja v ProavetL V aalegl Imam vae aa vsakdanja potrebičU na pa mami eeni ANTON E0E1ZK, ■anninla, Vi, PROF. OR. MOLUN ZDRAVNIK - SPECIALIST ZA SLOVENOB 411—4th Avcnuc (NA SPROTI POlTE) PITTSBUROH, PA. EUKKTElONAm»LBDEA Btarl la Skalanl adravalk, s II lotao prakso. Zdravi aspolaa I« kitro vso bo-tasal, plula, lolodaa, oblati, trgaajo, aarvoanost, krvna kotami, kakor tudi drago bolaaal nolklk. Ozdravi vsako boloaoa katero provzama v svojo oskrko. Uporablja aajboljla evropska, amarilke la odatallk dolov sveto adravlla. Niako ooaa. Neevot brospUlao. Tošoa pro gtod popolaome Jarnlaa. Pri aiaal M adravl veliko fttovUo Blovaaoav. Uradas ara ad I. ajatraj do I. avolor, ob ee-od M. de II popoldaa. Dr. Koler jltOVENSKI ZDRAVNIK IIS Pess Af„ PINiNrgk, P«. HS ITTOffl ^CTTin lUfttlMl NORTH SIDE STATE BANK ■kock. srm/tos, tvyo. IMA SAMTALA IN BEZZBVE SISMSS4S h'Me?. MrfflMrt^zMA, MO(NA. roszaavAT; fš&timm Sa m ara bon* laeriTUCija. Naročita al val Seelia 1 BANDITJE ODNESU EA •»>, 000 DRAGULJEV. , Obicago. ID. — fttlrje toloveji ao v Iferahellfleldovem prlzldftčn oropali dregaljarsko prodajalno _.oj lo daaaa. Ba _____oj ataaa HJi to uottljHtov ca varovat i. UMu ga tudi »ar«/>ttak«, 4a plavalo 4mi aa vati poltai poalajl p« apr#)*ai«. c. O. D. Ni ga aa SianAo rovo^v ua rasa« kraja v gdruloalb drlavob; •oM »tjosln ga redoo Mrejseuj« Ako I« vi n« ■ansta aaeHtl, poto» IcroHto to aa4ov ktori dMgi Mai * *astov Ho vaa ta uoatovs la aarotila aa mollznobb uamaan oompanv 84 HiBtojlt BUe Ba< N. S PUSaburgk. Pa. V 1 ' ' Žalostno jutro. Ko ate v Jutro izmučeni, a težkimi rokami, nogami in mišiearai, |»eče In b»»li vaa v bokih, boli ves glave, trpite ne Šelodeu in lwlvleah, alabi st#»|n nimste m«'*t oprevljsti vsšegs vsakdanjega dela; ne mislild ps, de uiorste v tem • (Milošeju vedno tako ostall. # Javlto Tableta, nspravljene Iz či»'e In različne Iz matere zemlje uebrane trave, vam ImhIo bltro |tomagal« , In vam zdravje fKfvrnile. % Citajte, ka J piše naš rojak Peter Dllbnaa, Opal, Wvo., o t<'in čeiolvorna* zdravilni "Pošljite mi dva zavoja JaPlto Tabletov, ki*r prvi zavoj mi je zelo veliko pomagal in ne le, da ao vam za to arčno zahvalim, marveč ge vuem svetu priporočat^ ' Kn zavoj Javlto Tabletov za BI /tO, se priporočilo I«-več, katerega vam p»šlje JtvHo Uboratorf, H«.nth HHI Braneti 7, HlLbnff*, l'e. — VSor««- |N*šljem<# ne zahtevn zantotij. P B OB VITI TRIJE RODOVI. Kgidij je bral: "Zgodovina natega rodu se račenjs tedaj, ko sem ee seznanila e svojim sedanjim možem Jože-tom Zsvinščskom v Kranju. Bil je nizkega rodu. Prihajal je v Kranj e svojim očetom na živinske semnje. Mara je tržil a živino (e prašiči). Očeta sta sklenila, da se morava vzeti en in jaz, Unka, rojena Ribičeva. — Umrla eta mi «če in mati, in jaz sem se preselila k moža na novi dom. Ta je stal ▼ Zavinkoveth na Dolenjskem ( v Beli Krs-Jini, onkraj Gorjancev). Pravzaprav je tU zače tek zgodovine rodu Zavinščakovega. To so bili žalostni časi. ko ni bilo nič veseljs." "Da, dal" je pritrdile Meta. Vedela je, kako so žalostni čaai, kadar ni nič veselja. Kgidij je nadaljeval: "Zavfrrkovci pomenijo v mojem Življenju ne-. sreč o. Ker smo bili bogati in ugledni, nas je ljudstvo sovražilo. Nekoč je navalilo na naio hišo in nam a kamenjem pobilo žipe. O meni so govorili grde reči. Ogibeli so se nale hiše, kekor da je o-kuŽena. Vse to je prišlo samo zategadelj, ker nisem bila jaz ustvarjena za ta kraj. A usoda me je vrgla seraksj. Če bi ee to ne zgodilo, bi ne bilo poznejših dogodkov in bi jaz tudi ne pisala teh vrstic tebi, o ti moj pozni, nezneni potomec!" "Pozni, neznani potomec!" je ponovil Kgi-dij. Bilo mu je, kakor da posluša znane žaloetne Klano ve, ki so prihajali i« globoke daljave in hc gleulli proseče, tolažbe željno. Kgidij je potegnil k roko po čelu. Vzdih se mu je Izvll iz prsi. Potem je nadaljeval: , "g sovraštvom so gledali na našo hišo v Za-vinkovcih. Ogibali so se pred njo, kakor sem že rekla. Nekdo ji je groeM, da jo zapeli. V takem domu nam ni bilo obstanka, to mi lahko verjameš, o, ti moj pozni, neznani potonjee!" "Tega doma nI več," je rekla Meta, "kamenje je tam in puščava."/ Kgidij je nI slišal. Potopil se je v lastne misli. Sklenil je roke na hrbtu in hodil po sobi. Glava se mu je sklonila. Meta ai je otrla solze. Preteklost se je vrnila in je potrkala na njeno srce. Kgidij se je ustavil. "Da, tako bol" je rekel. " Kako bo t" je vprašala Meta. "Najprej poslušaj ve do konca, potem pride drugo t" jc odgovoril. Razgrnil je papir. "Tem nam je bil rojen sin Friderik (zvali smo gs Frice). Vaška otročad ni marala zanj. Sovražila ga je in je kamenje lučala za njim. O, ti ubogi Frice I Potem smo ga dali v vojaško šolo, da poetane oficir. eS prej pa amo kupili metliško graščino. In tako amo poetali graščaki. Gospoda nas je imela rada, drugi ljudje pa ne. Ne vem prav, zal^aj. Morda bi bilo zame boljše, ko bi ne šla iz Kranja v Zavinkovce, ko bi jih nikoli ne videla. A naša pota eo v božjih rokah, ki jim bodi čaat in hvala vekomaj!" Mota se je potrkala na prsi in se prekrižala. "Tieto leto," je čltol Kgidij dslje, "je nora-ala Kolpa teko, da je odnesla most. lutega dne je neki harmonikar Marko ubil našega oArbnika. Zato ao ga obaodlli v Novem Mestu. Ae prej pa so bile volitve v mestni zastop, a moj mož ni »na-gal. Tako se je godilo do današnjega dne." v f Kgidij je še enkrat prebral podpis in rekel: "Hvala ti, Lenka Zavinščakova, rojena Ribičeva, da si napisala te vretiee svojemu neznanemu potomcu 1 Zdaj je moja pot izbrana; odkasan je delokrog mojemu poklicu t" • "Kaj hočeš reči s tem?" gs je vprašala Meta. "V Zavinkovce pojdeva! To hočem reči!" je odgovoril Kgidij. "A tam ni fare! Vaaj za mojih dni je nI bilo." "Nič ne de! Pa jo napravimo!" "Karinkovel pomenijo v mojem Življenju nesrečo . . . Ogibali ao se naše hiše, kakor da je o-kužena ... H sovraštvom so gledsll na našo hišo v Za vin ko v rili ..." Te beeede so se vtisnile Kgidlju v spomin, nilo mu je, kakor da posluša r.nane želostne glasove, ki so prihajali b globoke dalje iu se gleaili proseče, tolsti* željno: "O, pridi, pridi, ti moj posni, neznani potomec! Stori, da se bodo o#i z veseljem in a pono-Mom oalrale ns našo hišo v Zavlnkovrlh! Pridi, izbriši madeže! Dodeli mir in tolaibo pozabljenim avojeem!" Kgidij je bil tibe in mirne nravi Tovariši ga niso poznali drugačnege. A zdaj ne je poživil. Veselo mi gledal* njegove oči. V srcu mu je zapis-polni ogenj teikegs pričskovsnja. Komaj js čs-kel dneva, ds ne odprsvl na pot med ljudi, ki jim hoče hiti učitelj, prijatelj, podpornik, tolažnik. "8 sovraštvom so gledali na našo hišo v Za-vinkovcih •. . Ogibali so ne nsše hiša, kakor da je okužene , a." ,11 « t»m««ae adtf Vedno so se mu oglašale te lienede. Ko je slonel nad knjigami in ne bavil s učenjem, no mu sdejlnsdaj sasvensle is sr<*a .kakor ds gs kličejo in vabijo: "O, pridi, pridi hitro, ti moj nesnani, pozni potomer! Pridi, pridi! Popravi, kar ne jc r godilo krivice! Mir in tolažbo dodeli posablje-n In. avojeem!" In toke je doenal Kgidij. ds je velike nslogs njegovih bodočih dni. Tam dale* as daljnimi gorami gs je čakalo neohdeleno polje, a ksmeujrm I »ona t o. s trnjem preraslo. Tamkaj žive apomini, mračni In neprijazni, ki jih je treba zamoriti In užgstl nad njimi loč, ki prežene hlsdnr senu. Nihče ne bo metel kamenje sa njim; s odprtimi mi ga IkmIo sprejemali povsod, kamorkoli za-sije svetlobe, užgana z njegovo roko. "Pridi, pridi!" Ali je dovolj močan, da izvrši to nalogo? Ali ni preveč dela in premalo močit Njegovo pričakovanje je bilo tako ailno, njegova volja tako neupogljiva, da ni bilo v njem nobenega strahu. Voljs je največja moč. "Pridi, pridi!" osa Vse je bil natanko prendaril. .Sklenil je, da takoj po novi maši napravi potrebne korake pri pristojnih cerkvenih in posvetnih gosposkab, da mu dovolijo izvrševati duhovno pastirstvo v Za-vinkovcih in napraviti tamkaj obenem zasilno šolo. , Treštel je svoje denarje in je bil vesel in zadovoljen. Lepi načrti, veselje v srcu in pa toliko densrje, da mu bo omogočeno uresničiti, kar je sklenil v sebi — kdo je zdaj bogatejši, kdo srečnejši in kdo močnejši od njegsf "Pridi, pridi!" mu je klicalo od vaeh atrani. Da! Minila je njegova neveaela mladost. Pred njim se Je razvila pot, ki ga vodi k delu, posvečenemu blaginji človeštva. Iz obilice resnic, Hi jih j® »ajemal iz knjig v letih svojega učenja, se mu je dvoje oglasilo v spominu: "Pokorim hudobijo očetov nad sinovi do tretjegs in četrtega rodu nad njimi, ki me sovražijo . . ." "Odkupi se svojih grehov z miloščino in svo-jih krivic z usmiljenjem do ubogih ..." Nobenega sovraštva ne bp v njegovem srcu, zakaj molitev mora biti čista, čistejša od mrzle studenčnice, ki šumi iz belega kamena, iz bele skale. XI Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Spisal Beneš Trebiasky. DRUGI DEL. V ZEMLJI KRVNIH SORODNIKOV. dan. Dospel je toliko zaželjeni težko pričakovani Egidij Brankovič je bral novo mašo. Ni bila to hrupna svečenost, nikogar ni bilo svojcev razen Mete, da bi stal pred oltarjem, ko je prvič pristopil predenj. V stolni cerkvi ljubljanski je opravil primico. Razvedelo se je bilo po mestu, kdo je on, ki stoji danes prvič pred žrtvenikom Gospodovim. Kako se je razvedelo f Kdo vedi, kako! Meta je povedala nekoliko, tudi eara. je razodel prijateljem to In ono — in tako je Šlo dalje, in cerkev je bila polna radovednega občinstva. Ženske so gledale novomašnika: kakošno mu je lice, kam kna obrnjene oči, kak mu je glas T — Lice mu je bilo bledo, oči so gledale jasno in mirno, glas mu je bil krepak. Videti je bilo, da je polno radoetl v srcu. Poznati je bilo, da je dospela velikemu hrepenenju utehe, sladka in neopiena. i Sklenil je, da ne bo učitelj in duhovnik samo tistim, ki jim bo govoril e propovedniee aH jih poučeval v šoli, ampak z besedo in dejanjem mora vplivati njegova ooebnost na vso okolico tudi zunaj cerkve in šole.* Zato mora biti vse njegovo življenje tako, da ne bo madeža na njem. Pred vaem je" treba, da izginejo vsi ozlri no lastno osebo. Ta ni zarodi sebe same, temveč atopi zdaj v službo drugim, ki jo kličejo med sebe. Kar noei visokega in plemenitega v sebi, to preide v last vsemu ljudstvu, ki je zraalo v trpljenju in je ubogo in brezupno, nizko-pritiskano k tlom od težke peetl nemilega življenja. Človek se pogubi, ako ae brezpogojno vda razmeram, kakršne so zavladale, da mu dajejo o-kušati aamo bridkost in teža življenja. Tak člo. vek Izgubi vero v lastno veljavo, njegovo dozto-janstvo je užaljeno. Vsako Življenje ima svojo veljavo, svojo ceno. Vsi imamo isti izvor, vsem jo isti konec, zatorej je tudi vsakemu in vs^n enaka naloga. Vaak posameznik je član velike družine, enakovreden in enakopraven. Njegove roke se morajo sklepetl e sosedovimi rokami, vsa velika družina se veže v verigo, ki oklepa vee ovtrfn si ga prisvaja v last. Isto vrednost imam kakor moj sosed, ker je mojemu življenju isti začetek In Isti konec. Če je moj rodni krov krit a slamo, nI zato moja vrednost nič manjša, nego ako bi bil krit a mrsmornatimi ploščami. A nizko rojstvo je le slučaj; saradi njega ne sme trpeti nihče, ker gs ni zakrivil ssm. Človek nlskega rodu ima manj sredstev, da se dvigne is uboštva in ae poatavi v vrsto Vcljevnlh ljudi. Prvo in zadnje sredstvo je delo, ki je Čast in ne sramota. Delo daje človeku spoznanje lantne vrednoetL in to sposnanje rodi ponos, ki je toliko opravičenejši, čimvečje je bilo uboštvo, ki je rodilo človeka, In čim ugodnejše je stslišče, ki si gs je priboril. Polteno delo si ne osvaja ugodnega stslišča a aapoetavljanjem duševno in telesno šibkejših, ne stope do zmage preko poraženih sosedov in uničenih življenj, ampak hodi do avojih smotrov tako, da ispodhu-je omahljivee, ječi šibke, navdaja e pogumom o-hupanee in dviga vao okolico, da zravna, hiti dalje, zavrže malodušnost, začuti svojo moč in hrepeni bres prentsnke do osamosvojitve. Pošteno in odkrito delo je kakor gonilna nila, ki sdreml is za-npanosti vse veliko okrožje, vso okolico, de izpre-gleda, ee zave, zaaope, zaživi, sačutl toploto krvi. llrat se nesloni ns brata, sosed na soseda, moč podpira moč, da Kraste do nepremagljive silo. Zmsgoslsvno stops človeMvo nsprej. To je napredek. Siromak je prav tako človek kakor hogetaš, namo da je prvi vreden toliko večje ljubezni, ker mora vkljub svojim rastne rs m prav tako ta do. ščsti družabnim in državljanskim dolžnostim, prav tako živeti pošteno In v soglasju a zakoniti-ml določili kskor drugI, ki njegs sredstev ni primerjati s sredstvi prvega. (Dalje sledi). (Nadaljevanje.) Na vslkem tnžišdu, okoli katerega so se vrstila poslopja v o-bliki podoljgaste podkve, je atal na kamenitL podstavi železen križ, okoli katerega so bile zasajene štiri lipe, a stare kome j ka dh deset let, še brez kron, kakor da bi veje še ne vedele, v katero stran imajo poganjati." 'Vaščanom jc moral biti ta križ, kakor je vae kazalo, trn v očeeu. Kadarkoli ao obstali s pogledom na njem, se jim je obličje zavilo v zlo vest ni mrak, roke so se jim nehote stiskale v pesti, in pod atre-hami je bilo potem dolgo, — zelo dolgo vae tiho. (Najstarejši Členi rodbine so odpirali tajna skrivališča, vea družina se je vngla na kolena, bila se na prsi, in goepo-dar je pričel s temnim, globokim glasom molitev. Nihče nj niti diha), le ustnice so se odpirale za goepodarjevimi besedami kakor nehote. . . In v takih trenotkih je bilo v tukajšnjih vasicah naj-žalostneje, zlasti če je zadivjal vihar in so zapokale strehe v svojih sklepih. Da&i križ sredi vasi še ni bil star, je imel vendar Že evojo zgodovino. Na tem kraju so stali izza kakih petdenet let leseni križi. Toda skoro vsako leto je bilo treba postaviti novega. Enkrat ga je veter prelomil, drugič podrl, tretjič je vanj treščilo, četrtič ga je vzela povoden j;. . * vsakokrat so se izgovsrjali drugače. Konč no se je neki dobrotnik usmilil tukajšnje vasice in daroval ve ščanom železen križ, ki je bil bla goelovljen baje na grobu svetega Bonifacija. Ko so novi križ stavili in ga hoteli posvetiti, je pri redil grof z nedaljnega gradu ve Itkanako alavnost. Zbrali so si družic, kolikor je dnij v letu, od petletnih deklic pa do cvetočih nevest, in ves kraj jc bil sklican seirokaj. A ko se je približal dan slavnosti, je bilo, kalfor da ao vse družine radi urokov obolele; na cestah, ki so držale v vae, so bili navaljeni veliki kameni in pov prek skopane globoke jame. . Po kočah in hišah je bilo vse tiho, kmetje so bili mračni, po nji hovih' obrazih je bil razlit izraz največje pokorščine, ko se je bli žil grobov sprevod, so mu šli naproti, s povešenimi, odkritim glavami, roke prekrižane čez pr milj daleč zlat krtf. Svetišče je bilo obzidano od vseh stranij z visokim, sedenj debelim zidom, v katerem so bile tam oeke posamezne odprtine kakor strclnice. Na notranji strani so bile pri-atavljene zidane hišice, v katerih je bivala grofova družina, od g|a ve do nog oblečena v železo. V svetišču je bila vselej propo-ved. A kmetje niso razumeli niti besedice. Propovednik je mahal rokami, stiekal proti njim pesti, grofova družina ae je nasmo; bovala, a ostali poslušalci so o,-stali, kakor bi bili pdrevencli, niti najmanjša mišica ae ni zganila v njih obličjih, oči ao imeli aicer "in kaj imate od tega!' Vaščani ao ae stresli po ! dih. < "Rekel sem — me-li slišite __ Kaj imate od tega!" 'Prihajajec je dvignil desnW kvRko kakor k grožnji. "Sužnji amo!. , . Le tako ti * 1 hranimo življenje." "Nis}e vredni, da bi stopil m vaše itrehe j. . . Niste vredni, d tegs dneve so strsžili ns vesi križ noč na nočjo. Gospod grof > rekel, da bo aa vssrko poškodovanje zahteval tri glave. In irospod je anel atrašno držati dano besedo. Kskor bi bil hudobni dnh res pregnan od tod. Reljakl so hodili vsako nede-tjo in vaak praznik v cerkev, na katere stolpu se Je lmketOl več js, toda njih duše so blodile da leč — zelo daleč od tod. . . Pro povednik je h koncu vselej nekaj narekoval, poslušalci so ponavljali za njim besedo za beeedo, grofova družina je A rimo pazi la, da bi ne imel kdo zaprtih uat, in če je katerega opazila, mu jih je takoj . odprl sunek v rebra. Ko ao rekli "amen", so ee vei globoko oddahnili. Toda nihče ni vedel povedati, kaj eo igovorili za propovednikom. To je bilo: "ve rujem v Boga očeta vsemogočne-ga" po nemški. In tako se je go dilo vsako nedeljo in vaak praznik. In večkrat ao morali v to svetišče tudi popoldne. Zopet ao peli po nemški alt latinski lita nije. A na povratku jim je bila ta pobožnoet v zasmeh. Zlasti mladina je kričala vaak čas mesto kjrrie elejson: v kri oiša, v kri ol ša. . . v poznejših letih so se si cfr pričeli nekateri nemški du hovniki učiti slovanske govorice, toda jezik ae jim je vendar le te-žfko gibal. In poleg tega niao imeli potrpežljivoeti, resnične (volje in veselja čieto malo. Nekateri so nosili seboj tudi pisane propove-di, a opravili niao nič. Zato so se vsi vrsčali k svoji nemščini. . . Zvečer se je razlegalo po celi vasi radostno lajanje psov, kakor bi se ]ired vsako streho vračala glava rodbine. Gospodarji so stopali na prage, nekaj trenotkov napeto poelutali ki nato vai, kakor zmenjeni, na višino, na kateri je bil danes vsakdo najmanj že tretjič, nepremično zroč v stran, kjer vzhaja aolnce. . (Proti vasi je korakal s poča-snim korakom mož, od glave do pete zavit v nagubano haljo, obrobljeno z nekako koiuhovino. Veter je postajal vsak trenotek ostrejši. Zato je bflo toplega o-blačila tudi v najvišji meri potreba. Pred nekoliko dnevi je le tela todi četa vran; izkušeni go spodarji so rekli, da prineeo zi mo, in letoa baje oetro, mrzlo zi mo. , Jrt. - (• : Prihajalcu ni bilo videti niti ^ obraz. "Pozdravljamo te — pozdrav ljamo — koliko amo ae te spomi njali . . Imeli amo te že za mrtveca. ..." "Norci! — Tudi vi sle tako kratke pameti!".* "'No, —■ no, ljubi oče. . . Če po naših krajih nepreetano divja smrt, se ne smeš buditi!" "Ali ne veste, da nikdar ne u mrjemt! — Kolikokrat naj vam to še povem?" Te besede so zadonele iz ust prišleca ostreje kakor pisk zlega severa. Pogled prihajalca je obetal pri tem vprašanju na križu, ki je stal sredi vasi in ki je bil najbrže tu dl vzrok, da je tako ostro pregovoril s vaščani. >'Se?" Čudni mož se je adaj ustavil Kolikor je bilo mogoče spoznati v somraku, je Imel ne hrbtu že mnogo križev. "Kej početi?" (VeŠčeni so njegovo vprašanje tskoj razumeli. "Xe ostalo bLod nas žive duše! — Kakor sušnji poeluiamo, v njihovo cerkev hodimo, z njimi molimo, svoje otroke de jemo kr stiti, svoje sinove In Mere poro-«*smo na vides po krietijaneki, svoja umrle pokopljemo v rak-veh, k pogrebom ni jemljemo .njihove žrece. ,." Prihajaler Je atopil od vešča pospeši! nov sa korak nazaj. 1 V tem trenotku se Je dvfcnil ned vzhodom mesec. Te žalostni kraj je postal v njegovi seitlohi še ialostnejši. ' Potnik Je knel adaj glavo odkrito, haljo Je spuetil na rame. na njegovem negtibanem obratu se Je razlival gfosen izrez, adelo ae Je, da mu vstajajo lasje ns flavt, nstniee Js imel krčevke stisnjene, oči napolnjene e strašnim leskom. tnr ti dalje. Živite, trapite se, moči te ee. . Desnica prihajalca je bila ki vedno dvignjena v višino; čudni mož jc odhajal, ne da bi odvrni pogled od vaičanov, kakor bi jifc hotel res na večno zakleti. Vaščani so se tresli strd«, mraz jih je obhajal po celem tel«, su, niti beeedice niso mogli prt. govoriti, kakor de so jim jeziki odreveneli, niso se vračali pod svoje krove, neprestno »o sttli na istem mestu; pribajalec, katerega so pričakovali, je bil že zo. pet na višini, njegov korak je bil počasen, glava še vedno odkrit«, halja še vedno spuščena na rame, iz vasi mu je donelo na uho lajanje psov, toda nič več radostno; ti glasovi so bUi prej podobni o-nim, za kakoršiyh se je zbrala pri potoku cela vas, ko se je dvignil k oblakom siv dim, ko se je napolnil vzduh s čudnim vonjem in so za nekaj časa zbirali v posodo, podobno vrču, pepel sežganegi človeka. . . Današnjo noč ni nikdo rati»nil očesa. Vtolažiti ae niso mogli niti dojenci v zibelkah. Nevedni materi se je zdelo, da je nad dete tom sklonjena skrivnostna postava s temnim obličjem, z meglenimi očmi, z ustnicami šepetanja: "nesreča — nesreča." — In tiho je vstala, vzela dete v naroSj«, pritisnili je na srce in krčevito zaplakala. . . A drugi dan je bilo vse tih«, mrtvo. Sever se je umiril, niifjer se ni ganila niti vejica, nebo je bil« prepreženo a sivimi oblaki, ki n. se na videz spuščali nižje in nižje . . . Zrak je bil nekako prersT težak. Ljudje bi rekli: mogel Hi ga rezati. V svojih kočah so bili skriti tudi psi, glavo med red-njimi nogami, ušesa poveiena,( rep leno položen po slami. .. In vendar je bil v vasi zopet tujec, po zunanjosti — zlasti is daljs« — tako popolnoma podoben onemu, katerega ao včeraj pričakovali tu, kateremu so hodili naproti in ki jih je preklel zato, ker ni-so porušili križa sredi vasi. ■ Tujec je obstal ravno pri kri žu, ozrl se po vssi, na vsaki hifi obetal z vprašajočim pogledom, nato aedel na atopnioo kameni« podstave in vprl glavo v roke, kakor bi hotel odpočiti tu. .. Polagoma ao si ljudje i*ali bližje. Dva sta prišla popolnoma k njemu in ga ogovorila. Tujec je privzdignil glavo, orH se na eeljaka, vstal, naamehljsl ae in rekel a trdnim, zvočnim gl* som: "Mir vam bodi!" Vaščana sta pogledala dru« drugega in nato zopet tujca. N> hov rojslk ni bil; poznala sta P po govoru; toda prihajal je n*-rebiti iz kake sosedne dežele J" •kako čudno ju je poadravil Tsk« Ae nista slišala. "Potrebujemo ga, — vsak da dvakrat molimo zanj." , (Dalja prihodnjič). . . ___whjon nt POROČA VARfiMVARJ* » ŽIVILI Waahington, D. O. — Pred**-nik Wilson je izdal apel ns afriško ljudstvo, da hrani in varuje s živili in tako pomaga irvejr vati zmago. V proklamaeiji pravi, d« mnogi vzroki povzročili rszm^; ds mora smerilko ljudstvo »>0 vsrčeveti a živili, de je mogo** meriške zevesnlke preskrbeti najpotrebnejšimi potrebšrinaaa Da se to izvrši. Je trebs pr*"* niti 30 odstotkov pšenice Tre" Je pri'prehranitvi porrf>lt» ^ krompirja, zelja, zelenjave, tsr-vične in ajdove moke Kadar« pole kruh. nej ae primeša ni moki drage moke.