771318
607007
primorski u¥p
JČASOPIS ZA SLOVENSKO ISTRO IN ZAMEJSTVO PIRAN-IZOLA-KOPER
Junij 2009 Leto 15 Številka 184 CENA 1 EUR IZHAJA 15. V MESECU /Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
iWww.geedties.com/quickIabJolcbbciolC!)
V občini Piran dokončujejo dve pomembni naložbi; prenovo portoroške promenade, ki jo bodo slavnostno odprli 19. junija 2009, ob 19. uri ob glavni plaži pri KS Portorož. Govornika bosta župan Tomaž Gantar in častni občan Anton Spinelli. Namesto pričakovanih palm iz republike de Popo, bodo Portorož krasile magnolije. Na Fomačah pred Piranom pa raste resda malce oddaljena velika garažna hiša za 830 avtomobilov, ki bo nared verjetno že septembra, zagotovo pa za občinski
praznik, ki ga v Piranu slavijo 15. oktobra. Z dnem, ko bo začela delovati garaža bo mesto zaprto za vse avtomobile, ki ne bodo imeli vstopnega dovoljenja oziroma abonmaja. Kaj bo garažna hiša prinesla mestu Piran bomo šele videli, saj se bodo meščani, ki imajo vozila in nimajo svoje garaže v mestu, morali navaditi na nov prometni režim, ki ga predvideva Odlok o ureditvi cestnega prometa v občini Piran. Župan kljub novi pridobitvi ne zapira mesta za ves promet.
Muzejska noč na Obali
V Izoli, Piranu in Kopru si boste lahko 20. junija od 18.00 ure dalje ogledali različne muzej ske pridobitve, skupinske razstave,Tartinij evo spominsko sobo in še kakšno zanimivost- brezplačno.
Padec učinkovitosti slovenskega gospodarstva
Celokupna realizacija proizvedenih in dobavljenih dobrin ter nedokončane proizvodnje, obračunana po tekočih cenah, se je namreč v prvih treh mesecih drastično zmanjšala. BDP seje v času 1-3 2009 zmanjšal za 6,4%, glede na enako trimesečje 2008 pa kar za 8,5%. Po relativno visoki gospodarski rasti marca 2007 v času Janševe vlade (+7,5%), ki je v svojem bistvu precej temeljila na posojilnih virih, smo v Sloveniji sedaj doživeli pravo presenečenje -dno, s katerega se bomo dvigali počasi in to v veliki soodvisnosti od evropskega gospodarstva. O tem, da gre za več milijardne dolgove Slovenije in nekaj deset milijonski minus z bruseljsko blagajno, kar ima hude posledice za gospodarsko rast in proračunske prihodke, so bili naši bralci med prvimi obveščeni že septembra 2008. No, sedaj pa je recesija potrjena tudi uradno. Smo pač v ciklični krizi, ki je značilna za kapitalizem!
10 let TD Taperin
Turistično društvo Taperin Sečovlje, predsednica Mirela Flego, beleži 10 let svojega delovanja. Obletnico so proslavili 5. junija na Leri v KKPS, 6. junija pa so tam priredili tradicionalni X. mednarodni slikarski Ex-tempore Sečovlje in podelili nagrade. Ogledali smo si lahko doslej največje število (146) odličnih slikarskih del povečini amaterskih likovnih ustvarjalcev. Za to prireditev je posebej značilno, da se v umetniškem delu lahko preizkusijo številni mladi, ki jih potem lepo pohvalijo in nagradijo. Predsednica se je zahvalila za sodelovanje Občini Piran, Piranskim solinam, Obalnim galerijam Piran in drugim, ki so pomagali pri uspešni prireditvi. Prireditev je povezovala Irena Dolinšek, za pogostitev pa je poskrbela družina Klobas.
Blagoslovili prenovljen piranski župnijski vrt
Na nedeljski večerni slovesnosti pri župnijski cerkvi Sv. Jurija v Piranu, 7. junija 2009, je koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak blagoslovil prenovljen župnijski vrt Sv. Jurija, ki nosi ime Pastoralni kulturni center Georgios (Georgios je grško ime za Sv. Jurija, ki je zaščitnik Pirana) - in dvorano Sv. Peregrina. O tem, kako so v župniji vse to finančno zmogli je zbrani množici obiskovalcev in vernikov povedal piranski župnik Zorko Bajc. S koncertnim nastopom so razveselile Rožmarinke. Gašpar Gašpar Mišič je župniji podaril 70 rabljenih stolov, ki jih ne potrebuje več v nekdanji piranski galeriji. Slikar Zmago Modic je dogodek naslikal kar med prireditvijo, ki jo je povezovala novinarka Nataša Benčič.
V Casinoju še čakajo na plačo?
Delavci v portoroškem Casinoju so zaman čakali na plačo na prvi dan „plačnega časovnega razpona". Hvalnice vodstva o dobrem poslovanju so kot kaže v nasprotju z realno finančno sliko te nekoč znamenite dobrosrčne družbe.
Kontrole na italijanski meji
V času srečanja najvišjih predstavnikov osmih najbolj razvitih držav (G8) v L‘Aquili bodo italijanski organi za notranje zadeve vršili poostreni nadzor na mejnih prehodih z vsemi sosedami - in to v času od 28. junija do 15. julija 2009. Kontrole na mejah ne bo med 25. in 27. junijem, ko se bodo v Trstu srečali zunanji ministri G8. Malce čudna kombinacija začasnega ukinjanja schengenskega režima.
31. MMS
gjjjrac™«
Na enodnevni prireditvi, ki jo bo neposredno prenašala Televizija Slovenije, v soboto, 27. junija 2009, v Amfiteatru Avditorija Portorož s pričetkom ob 20.30, se bo predstavilo 14 izvajalcev.
50 let Dela
Naš osrednji slovenski časnik Delo v letu 1990 beleži letos 50 let izhajanja V vsem tem času poroča, komentira in soustvarja dogodke, ki oblikujejo svet. Postavlja standarde objektivnega poročanja, profesionalne novinarske besede in etike - in kar je spodbudno - časnik kljub močni konkurenci na medijskem tržišču, ko rumeni brezplačni tisk na veliko in senzacionalno riše črno sliko našega vsakdana, ni podlegel tem preizkušnjam in ostaja eden najbolj resnih, objektivnih strokovnih ter tudi branih slovenskih tiskanih medijev. Čestitki za visok delovni jubilej se pridružuj e tudi uredništvo Primorskega utripa.
Evropsko prvenstvo v jadranju v razredu optimist. Strunjanski zaliv, 4. do 12. julij 2009.
European Optimist Championship 04 - 12 Ju ly 2009 PIRAN - SLOVENIA
60 let Radia Koper- ©ulSfifia®
Capodistria
1MORELIATO
TPC LUCIJA - PORTOROŽ - KOPER - SUPERNOVA
■ ':W
primorski uVp
Volitve v Evropski parlament 2009
Največ glasov je prejela SDS, takoj za njo SD. Presenečenje v stranki DeSUS o neizvolitvi Karla Erjavca.
Slovenci smo v nedeljo, 7. junija 2009, volili kandidatke in kandidate enajstih političnih strank in ene neodvisne liste. Za 7 poslanskih mest iz Slovenije v Evropskem parlamentu (736 sedežev) se je potegovalo 81 kandidatk in kandidatov, od tega 52% moških in 48% žensk.
Glasovali smo za eno listo kandidatk in kandidatov in sicer tako, da smo obkrožili zaporedno številko liste. Na listi, za katero je volivec glasovalje lahko obkrožil še zaporedno številko enega kandidata ali kandidatke in ji ali mu tako dal prednost pred ostalimi, kar se šteje za preferenčni glas. Če je glasoval za eno listo, preferenčni glas pa dal kandidatu na drugi listi, se preferenčni glas ne šteje. Napak je bilo kar veliko.
Splošno prepričanje je, da se ni veliko slišalo o delu in uspehih prejšnje poslanske ekipe v Bruslju, pa tudi češ, da imajo lepe plače ter, da s prihodom v Bruselj zgubijo kontakt z bazo v svoji nacionalni državi. Nekaj tega potrjuje tudi slaba, komaj 28 odstotna volilna udeležba. Volilnih upravičencev v Sloveniji je namreč kar 1.699.734 . Oddanih glasovnic je bilo (ne upoštevajoč glasove iz tujine) 470.521 glasovnic, od tega kar 18.223 ali dobra četrtina neveljavnih.
Na volitvah ni uspelo sedmim strankam oziroma listam, med njimi sta tudi DeSUS in SLS, ki sta resno računali na izvolitev vsaj po enega kandidata v evropski parlament. Predvsem čas za premislek o iskrenosti in pravi volilni pripadnosti članov DeSUS, ki jih je v stranki kar 12.500. Za poslanke in poslance tega parlamentarnega sklica velja 5-letni mandat, ki traja od leta 2009 do 2014. Morda jim bo uspelo sprejeti novo Lizbonsko ustavo pa tudi novo finančno (proračunsko) perspektivo.
Neuradni izid evropskih volitev v Sloveniji, 7. junija 2009.
Stranka	Kandidat/Kandidatka	Odstotki glasov	Štev. sedežev v parlamentu
SDS	Milan Zver Romana Jordan Cizelj	26,9	2
SD	Zoran Thaler Tanja Fajon	18,5	2
N.Si	Lojze Peterle	16,3	1
LDS	Jelko Kacin	11,5	1
Zares	Ivo Vajgl	9,8	1
Primerjava volilnih izidov na evropskih volitvah v letu 2009 z doseženimi v letu 2004 kaže, daje največji skok dosegla SDS (+9,2%), medtem ko je druga na lestvici zmagovalk SD dosegla 4,3 % povečanje števila glasov. Precej slabše rezultate povečanja števila glasov je dosegla N.Si.
Izola: Kmalu vselitev
Potem, ko so prebrodili križe in težave z občinskim stanovanjskim stolpičem na Livadah, v katerem je bilo v kletnih prostorih, ki so jih je sedaj Občina sama zazidala, pet stanovanj na črno, se bodo poleti končno lahko vselili stanovalci in sicer v 50 stanovanj, od tega nameravajo na vrhu stolpiča pet stanovnaj drago prodati, da bi vsaj deloma krili enormne stroške grandnje, ki so skoraj pet krat presegli prvotno ceno. V Izoli imajo še en velik problem: rešiti morajo vprašanje tožbenih postopkov z Marinvestom za marino, kar se tudi vleče že 10 let.
Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske Istre in zamejstva Primorski utrip
Ustanovitelj in izdajatelj:
primorski uMp aFimFm
Odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net www.primorski-utrip.si
Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija:
Obala 125, Lucija
Tel.: 05 6777 140, GSM: 031/851-240
Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Naklada: 2000
Informa Portorož, tržno komuniciranje in informiranje Obala 125, 6320 Portorož, Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Tel.: 05 6777 140, telefax: 05 6777 139 E-pošta: informa.portoroz@siol.net
Matična številka: 1094343,
ID štev. za DDV: SI59225246 TRR: 10100-0035275306 Banka Koper, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk)
12,00 EUR
Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS podzap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. List RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
Predsednik sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič
Reševanje vseh problemov, ki nas tarejo v Krajevni skupnosti Lucija, ne moremo naprtiti javnim službam, pač pa moramo veliko več postoriti krajani sami.
Krajevno skupnost bi lahko opisali kot stičišče srečevanja krajanov s posredniki v še precej nedodelanem sistemu lokalne samouprave, ko lahko predstavniki KS probleme le posredujejo naprej na občinsko upravo, sami pa ne morejo storiti nič. „Smo kot zbirnik informacij krajanov, ki jih potem pošiljamo naprej, se dopisujemo z Občino, kličemo po telefonu...
Gašpar Gašpar Mišič, predsednik Sveta KS Lucija je v pogovoru z urednikom Primorskega utripa naštel vrsto stvari, ki bi jih bilo treba rešiti. Opozarja na probleme in hkrati pritrjuje, da je relacija Krajani - KS -Občina kot dvosmerna cesta in da bi se za rešitev marsikaterega problema morali bolj zavzeti krajani sami. Ali drugače rečeno, tudi KS in Občina ne moreta reševati problemov brez sodelovanja ali pomoči krajanov. Iz tega lahko sklepamo, da so še vedno nekako preveč rahle vezi med dejavniki v lokalni samoupravi in da je tu še veliko dela, ko je treba tudi resno razmisliti o ustrezni spremembi zakona o lokalni samoupravi, s katerim je treba jasno določiti pristojnosti dela najnižje stopnje lokalne skupnosti v Sloveniji.
„Po moji oceni je na občini premalo zaposlenih, da bi lahko sproti reševali določene stvari. Mordaje v določenih službah kaj „viška“ kadrov, ki bi jih lahko premestili na najbolj ključne zahtevne točke našega vsakdana, na primer v redarsko službo" meni Mišič.
Nova nadloga v Luciji: podgane, ščurki, faraonke, v zadnjem času pa še nutrije.
„ Apeliram na krajane Lucije naj dosledno ravnajo pri odlaganju odpadkov in naj ne mečejo bioloških
odpadkov (hrane) v straniščne školjke, saj s tem hranimo glodalce,
ščurke in mrčes, ki se je začela razmnoževati v Luciji Vedeti namreč moramo, pravi predsednik sveta KS Mišič, da so fekalne kanalizacije povezane v svojstvenem omrežju, kar pomeni prosto pot vsem gledalcem in ščurkom od bloka do bloka, od kleti
Takole ponekod v Luciji izgledajo nekdanja zaklmišč^ i^klMišča.
Pa še res je
Ministre v kameno dobo!
Pedantni brezplačnik, ki riše najlepšo čmo sliko našega vsakdana, je objavil seznam ministrstev, ki so si iz davkoplačevalskega denarja drznili kupiti kavne avtomate in računalnike.
Ali ne bi bilo bolje, da svoje številne goste raje peljejo na drago kavo v gostinske lokale, namesto računalnikov pa naj si kupijo ruske tablice s kroglicami in ošilijo svinčnike?
do kleti in v poslovne prostore, zlasti v tiste več let zapuščene, nič manj nesnage pa ne boste našli v nekoč drago plačanih in danes opustelih zakloniščih. Nič ne pomaga, če je kakšen stanovalec čist in urejen ter da pravilno odlaga smeti in biološke odpadke, če pa morda njegov sosed tega ne počenja. Že na daleč se tudi vidi kako kje skrbijo za okolico. Z večjim redom in skrbnostjo kulture bivanja in čistočo bomo pomagali tudi Javnemu podjetju Okolju, ki bo lahko tako veliko lažje opravljalo svoje naloge. Okolje onesnažujemo na različne škodljive načine, tudi s kurjenjem odpadkov na prostem, kot je bil primer v avtokampu v Luciji, ko je dim precej časa skorajda zakrival bližnji Dom starejših občanov.
Je potrebna zakonska prisila?
Ali je potrebno ljudi prisiliti h kulturnemu ravnanju in čistoči z določenim strogim predpisom, odlokom, kaznimi, smo vprašali Mišiča. Tu je kar več problemov hkrati. Najprej to, da ne moreš stati za vsakim in ga osebno nadzirati, gre tudi za vprašanje ali lahko redarska služba ukrepa na zasebnem zemljišču, v zasebnem objektu. Mišič meni, da bi morali biti etažni lastniki bolj zahtevni in natančni do upravljavcev, ki upravljajo veliko število večstanovanjskih hiš, pa nimajo dovolj usposobljenih delavcev, ali kratko malo vsega ne zmorejo.
Mišič se je dotaknil tudi bodočega razvoja Lucije. Strinja se z mnenjem, zapisanem v prejšnji številki Primorskega utripa glede namere piranskega župana, da bi v doglednem času preselil v Lucijo določene občinske službe, da bi bile lažje dostopne občanom ter da bi bilo treba postoriti kaj več za gradnjo centra Lucije na območju sedanjega kartodroma, ki gaje treba preseliti na bolj primemo mesto.
Problem - kanal Sv. Jerneja
Neizpeta zgodba je tudi kanal Sv. Jerneja, za katerega kot kaže ne država ne občina nimata vizije in ne najdeta ustreznih rešitev, meni predsednik sveta KS Lucija Gašpar Gašpar Mišič, ki tudi opozarja, da smo pri prometni strategiji totalno izpustili morje oziroma morsko povezavo po morju med Sečo, Lucijo, Bernardinem in Piranom.
FK
OfjHmtn mi tftrhtmrsfcem y
Obvestilo
Članom Oljkarskega društva Štorta Piran
Informacije kako je s prijavo za tečaj za pridobitev izkaznice iz fitomedicine dobite pri Dragu Jančarju - KKS (Kmetijsko svetovalna služba) Koper.
Tel.: 05/630-4060
GSM: 031 323-188
E-pošta: matjaz.jancar@go.kgzs.si
Mladi so proslavili Dan mladosti
Izjemno živahno in spominsko je bilo tudi pred rojstno hišo Josipa Broza Tita v Kumrovcu, okrog 300 mladih pa se je zbralo tudi na rtu Seče, kjer jih je pozdravil tudi župan Tomaž Gantar.
V	nekdanji naši skupni državi Jugoslaviji smo 25. maja proslavljali Titov rojstni dan - Dan mladosti, ki ne bo šel v pozabo. Najboljši mladinci so nosili ljubljenemu predsedniku štafetno palico in mu jo izročili na stadionu v Beogradu. Ta čast je pripadla tudi našemu najboljšemu športniku Bojanu Križaju. Da tradicija ne bo šla v pozabo vedno znova dokazujejo srečanja Titovih soborcev in mladine pred njegovo rojstno hišo v Kumrovcu, pa tudi proslave mladih na različnih koncih bivše Jugoslavije.
„Naj o našem nekdanjem maršalu Jugoslavije Josipu Brozu Titu govorijo kaj hočejo, ostaja legenda, mit in heroj. Bil je državnik svetovnega kova, ki je v najhujših časih evropske zgodovine znal okrog sebe zbrati množice in jih popeljati v neenak odpor proti zlovešči ideologiji, nacizmu in fašizmu", proti Hitlerjevi in Mussolinijevi koaliciji smrti, smo lahko slišali v Kumrovcu. Tito je po drugi svetovni vojni ustanovil močno skupno državo Jugoslavijo, v kateri smo vzgajali mlade v socialističnem in samoupravnem duhu, ki pa je žal že dobrih deset let po njegovi smrti krvavo razpadla.
Tudi letos, na dan pred 25. majem, so se tisoči mladih podali v Kumrovec k njegovi rojstni hiši, nosili Titove slike, tribarvne zastave s peterokrako zvezdo in prepevali partizanske pesmi.
Tudi v občini Piran negujemo dan mladosti
V	petek, 23. maja, se je na rtu Seče tradicionalno zbralo okrog 300 mladih, ki so simbolično, ob nastopu glasbene skupine Mala.... proslavili 25. maj - Dan mladosti. Pozdravil jih je tudi župan Občine Piran Tomaž Gantar in jim zaželel prijeten večer.
Opazili smo, da na odru ni bili več napisa 25. maj, dan mladosti, ni bilo Titovih majic, vendar je ostal občutek in ponos, da so bili nekateri med njimi tudi Titova mladina.
V	Kumrovcu obsodili označevanje Tita kot zločinca
Danes, po 64. letih, v Sloveniji odpiramo temno plat naše povojne zgodovine, odpiramo rove, v katerih so tragično končale številne žrtve in se sprašujemo kdo je za to kriv in zakaj so ljudi pobijali po koncu vojne in zakaj brez sojenja?
V	Kumrovcu so govorniki ostro obsodili označevanje Tita za zločinca, nekdanje sodelavce z nacisti in fašisti, ki so hoteli iztrebiti „manjvreden“ slovenski narod, pa bi nekateri radi spremenili v mučenike.
Mladina srečo niso obremenjeni z nekdanjim političnim stanjem v nastajajoči novi socialistični (komunistični)
Jugoslaviji, niti ne s početjem četnikov, ustašev, izkrivljenih domobrancev in partizanskih vodij.
Povojne poboje
29 let. Zgodovina Jugoslavije je bila lepa, a žal tudi kruta. Samo v času druge svetovne vojne in neposredno po njej je življenje izgubilo 1,8 milijona ljudi, od njih kar okoli 800 tisoč pod „bratskimi“ noži.
Je Srbijo lahko sram?
Šele sedaj, 29 let po Titovi smrti - umrl je 4. maja 1980 v Kliničnem centru v Ljubljani - lahko preberemo kakšno kalvarijo je doživljala vdova nekdanjega predsednika SFRJ
Danes 84-letna vdova Jovanka Broz, brez k1 Je P° sk°raj 30 letih „hišnega
pripora"prekinila molk.
sojenja obsojajo, vsega tega ni mogoče kar tako naprtiti Titu, češ, daje za to vedel ali celo izdajal povelja. Zakaj nihče doslej ni obelodanil vsaj kakšnih minimalnih, dokazov?
Kumrovec pa ni bil le Titova rojstna hiša, bila je šola mladih bodočih partijskih kadrov in organizacij, ki so takoj po osamosvojitvi Slovenije, sestopile z oblasti, ali pa se času primemo preoblikovale.
Od Titovega rojstva v Kumrovcu (oče Hrvat, mati Slovenka) je minilo že 117 let, od njegove smrti in častnega pokopa, ki ga še svet ni doživel, pa
njenega soproga. Povedala je, da je skoraj 30 let živela brez temeljnih državljanskih pravic, brez potnega lista, ob nekakšni miloščini. Takoj po Titovi smrti so jo, kot je zaupala beograjskemu mediju, vrgli iz predsedniške palače na Užički 15 in jo preselili v „začasni dom“, kjer živi že desetletja.
Sedaj nekateri celo objavljajo, da naj bi na švicarskem računu imela dve milijardi takratnih nemških mark, ki naj bi ji zapustil Tito. Po drugi strani pa ugotavljajo, da Tito ni imel
nič svojega, niti plače, zato ne more dobiti po njemu pokojnine!
Že takrat so nekateri v Srbiji zagnali pravo gonjo proti Titu, ki proti koncu svojega življenja v resnici ni več mogel obvladovati Jugoslavije.
V razglasu političnega vodstva Jugoslavije je bilo zapisano: „Dne 4. maja 1980. leta ob 15.05 je v Ljubljani prenehalo biti veliko srce predsednika naše socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednika predsedstva SFRJ, predsednika Zveze komunistov Jugoslavije, maršala Jugoslavije in vrhovnega poveljnika oboroženih sil Socialistične federativne ■publike Jugoslavije losipa Broza Tita". Delo je 4. maja 1980 na prvi strani časnika objavilo veliko Titovo fotografijo z naslovom Umrl je naš Tito. Slovo je bilo težko. Slovenci so se s solzami v očeh poslovili od predsednika, ki so mu v Beogradu priredili veličasten pogreb, ki se ja ge udeležilo več kot sto svetovnih voditeljev. Naslednje leto bomo zabeležili 30 let brez nekdanjega velikega voditelja, tvorca neuvrščenosti, tovariša Tita.
Parole „Po Titu - Tito" se žal niso uresničile. Deset let po njegovi smrti smo bili priča hegemonistične in nacionalistične politike Miloševičeve Srbije, srbskega vdora v Narodno banko Jugoslavije ter krvavega razpada zadolžene Jugoslavije. Poskus tretje Jugoslavije, t.i. Srboslavije, se ni obnesel. Bo kdaj četrta?
Nekdanji marša! Jugoslavije in tvorec neuvrščenosti, Josip Broz Tito.
TGE in FPP podpisali pogodbo
Direktor družbe TGE Gas Engineering gospod Puklavec in dekanja Fakultete za pomorstvo in promet Portorož doc. dr. Elen Twrdy sta 28. maja 2009 podpisala pogodbo o sodelovanju, o raziskavi varnostnih vidikov s področja umestitve plinskega terminala v bližini koprskega pristanišča, kjer naj bi v bližnji bodočnosti nastalo Energetsko središče. Gre za analizo tveganja, kar bodo ugotovili strokovnjaki UL Fakultete za pomorstvo in promet. Družba TGE v tej fazi od Ministrstva za gospodarstvo ni dobila energetskega soglasja, o terminalu pa se tudi še ni izrekla Mestna občina Koper.
Uroš Prosen iz TGE nam je povedal, da se bodo na negativno odločbo pritožili, saj gre za ugotovitev v odločbi, ki ne vzdrži presoje, diši pa bolj po političnem ozračju do terminala kot pa strokovnem. Dejstvo namreč je, daje Slovenija (in še bo) kako odvisna od uvoza energentov. Ne gre za plinski terminal na morju pač pa na kopnem. S prevozom utekočinjenega plina pa ne bi ogrožali okolice, pa tudi ne turističnega prometa na morju, so dejali.
FOTO: FK- Primorski utrip.
Proslava Dneva mladosti v Izoli
Nepozaben dan, 25. maj, Titov rojstni dan, so proslavili tudi v Izoli. Pri razobešenih zastavah sta od 19. ure dalje nastopila moški pevski zbor iz Izole pod vodstvom Mirjane Bonin in pevski zbor Faros, Društva za tretje življenjsko obdobje iz Lucije.
Bilo je veselo, prepevali so mladi in stari, ki so se na ta lep dan pomladili. Silvo in Silva sta brezplačno pekla ribe in to za vse, ki so si jih zaželeli.
Vzdušje bilo idilično. Spominjali smo se lepih dni, ko smo redno vsako leto proslavljali Dan mladosti. V Izoli res vsaka čast organizatorjem takega dneva, ki smo ga proslavili pozno v noč. Ko bi se vsaj še kje spomnili nekaj podobnega, domačega in veselega, tudi za žalostne ljudi. V Izolo pa bomo na taka slavja še prišli, saj smo se vsi med seboj počutili kot ena družina.
Marija Fatur, Lucija.
Turistični novinarji obiskali Slovensko Istro mi
Turistični novinarji, člani FIJET, so 10. junija 2009, v okviru rednega strokovnega	izpopolnjevanja,
obiskali nekatere kraje v Slovenski Istri. Ocenili so izvedbo jubilejnega 50. kongresa FIJET, ki je bil lansko leto v Sloveniji, in je bil ocenjen kot eden izmed najboljših doslej. Letošnji kongres bo v 18-milijonskem Shanghaju na Kitajskem. Ocenili so turistične trende v zaostrenih finančnih in gospodarskih razmerah. Rezultati majskega turističnega obiska v najbolj turistični občini Piran žal niso zadovoljivi (-9% prenočitev). Podprli so tudi idejo o Festivalu turističnih filmov, kulinarike, vina in oljčnega olja, ki naj bi ga organizirali spomladi leta 2010 v Piranu.
Obiskali so vinsko klet Ivana Glavine v Šmarjah in spoznali uveljavljeno blagovno znamko vin Santomas, pokusili so oljčna olja pri znanem oljkarju Janku Francu Morganu, ki je letos prejel tudi zlato oljčno vejico
društva DOS!, ustavili so se v Kmečkem turizmu Mahnič v Dragonji, kjer so jim postregli z najboljšimi bobiči, z ladjo pa so se odpeljali do gojišča piranskih brancinov Fonda, kjer jim je zanimivo dejavnost gojenja rib opisala dr.
Irena Fonda.
Glavne razgovore so vodili v Hotelu Tartini v Piranu, kjer je turistične novinarje sprejela in jim predstavila hotel direktorica Andreja Frelih, novinarje pa je ves čas
spremljal tudi vodja gostinstva Robert Dohler. Novinarji so ugotovili, da lahko zaledje piranske občine ponudi veliko več posebnosti kot na primer Portorož.
Glasujmo za najboljšo Krajevno skupnost
Krajevne skupnosti v glavnem nimajo velikih občinskih pristojnosti, a so nekatere kljub temu zelo aktivne in uspešno gradijo lokalno samoupravo, opozarjajo na probleme in povezujejo krajane. V uredništvu smo ocenili, da si nekatere v Slovenski Istri in na Krasu zaslužijo tudi primerno javno priznanje, zato bomo vse do konca novembra 2009 v vsaki številki Primorskega utripa objavljali vprašalnik s točkami, seštevek katerih bo na koncu ponudil najboljši rezultat.
Glasujete lahko za krajevne skupnosti v Slovenski Istri in na Krasu /občine Piran, Izola, Koper in Sežana/.
Rezultate s priznanji prvim trem Krajevnim skupnostim bomo razglasili 14. decembra na javni prireditvi v Portorožu.
www.piimorski-utrip.si
Politik v spovednici
Nova oblast, ki se še ni niti pošteno usedla v prestol, že ima težave. „ Skuhal" naj bi jih Gregor Golobič, ki ni nič ukradel, ki je pravilno in pravočasno prijavil svoje premoženje merodajnim organom, je pa neki novinarki, ki piše za časopis z za slovenske razmere minimalno naklado, „zamolčal“ svoj finančni vložek ali delež v podjetju Ultra. Če o tem piše časopis, zakaj ne bi še drugi, tretji.... Tekma, kako šokirati javnost, se je začela. Nastal je vseslovenski politični Show. Golobiča so zmerjali z lažnivcem, hinavcem - in seveda, če nekdo „ laže “, tudi krade. Zgodba dobi nadaljevanko - v nedogled, do konca! Lahko jo primerjamo z nekim nebogljenim vojakom JLA, ki mu je na jutranji „smotri “ na suknji manjkal gumb. ,, Torej manjka ti gumb, se razjezi oficir - in to gumb, na katerem je peterokraka zvezda. Aha, ti imaš nekaj proti zvezdi, si proti simbolu jugoslovanstva, torej si tudi proti Jugoslaviji, proti našemu maršalu Titu. Straža, peljite ga v zapor"!
Drži, da pač velja neko nepisano pravilo, da mora biti politik,, transparenten ", vsi morajo vedeti vse o njemu. Tudi, če ima doma mačko in psa ali kanarčka. Ne bi se vprašali kaj koga briga, če ima politik pravilno prijavljeno premoženje, če je prišel do njega na pošten način in če redno plačuje svoje davčne obveznosti. Če Golobič pač neki novinarki ni povedal (ali zaupal?) vsega, ali ji je pozabil povedati to in ono, še ne pomeni, da laže, krade... Ne, človeka je treba javno linčati. Naj se reši sam, če se more. Sestanki, zbori, TV-soočenja in še kaj. Ure in ure izgubljenega časa za nič. Za znano slovensko hinavstvo, naj komu že enkrat crkne krava. Ministra Golobiča ni vzel v zaščito niti predsednik vlade Borut Pahor. O pač, dejal je „naj premisli" in tako prepustil zadevo laični javnosti in maščevanja lačni opoziciji. Lahko bi ga vprašal, dragi Gregor, ali si res kaj poneveril, lagal, kradel? Kakor koli že, našli smo črno Ovco in slovenska javnost se bo kar nekaj časa zabavata ter tako pozabila na trenutno finančno, gospodarsko, moralno, socialno in še kakšno krizo.
Vsa nesreča je v tem, da se je javno linčanje zgodilo človeku, ki je obljubljal Sloveniji novo politiko, s postulati brezmadežnosti, poštenosti in demokratičnosti. Ljudstvo mu je verjelo. Politična stranka Zares je tako postala tretja najmočnejša stranka v Sloveniji, minister Golobič pa je s svojo ostro retoriko ves čas deloval nekako superiorno in tu in tam v učenju morale, kar je nekako tipično za stranko, celo presegel včasih malce neodločnega Pahorja. Obetalo se je nekaj novega v slovenskem političnem prostoru, sedaj pa naenkrat udarec, preobrat, morda celo razkol v že tako šibki pozicijski navezi. Po vsem prepihu Golubič ostaja.
Franc Krajnc
Glasovnica štev. 3 - junij 2009
Glasujem za Krajevno skupnost:___________
(Obkrožite število točk)
a.) Aktivno deluje za razvoj kraja
10 točk 30 točk 50 točk
Na Koprskem že 30 krožišč
Krožna križišča, ki nadomeščajo nekdanja semaforizirana, so na Koprskem velika novost.
Dve sta še v gradnji in sicer eno na križišču Piranske s Pristaniško cesto pred mestom, drugo pa pri Semedelskem mostu. Prometni policisti ugotavljajo, da je sedaj promet bolj tekoč, manj je ustavljanja, manj obremenjevanja okolja z izpušnimi plini, v krožiščih pa je tudi manj prometnih nesreč, če pa že do njih pride, gre v glavnem za poškodovano pločevino. Vse pa le ne poteka tako gladko.
Ko prihajamo s Policijske postaje na Ljubljanski cesti in se želimo vključiti v (turbo?) krožišče pri Lesnini, na katerem sta dva pasova, je treba biti zelo potrpežljiv in to včasih, ko gredo ljudje iz službe, traja kar nekaj časa. Kako bo s krožiščem pri Semedelskem mostu in pred mestom, bomo šele videli.
Pravila vožnje na krožiščih, trening vožnje z motorji in obnašanja na cestah s ciljem večje varnosti so naši prometni policisti prikazali na parkirišču Ruda v Izoli in pred nedavnim tudi na parkirišču pred Mercator centrom II. v Krožišče na stiku Piranske in Pristaniške ceste. Kopru. Z akcijo „Zapelji me varno" so novinarje seznanili tudi na novinarski konferenci v Kopru, 28. maja. Sodeloval
je tudi Bogdan Pajek, nekdanji predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Piran.
b.	) Organizira prireditve in srečanja s krajani
5 točk 10 točk 20 točk
c.	) Redno obvešča krajane o svojem delu in sklepih sveta KS
0	točk 5 točk 10 točk
d.	) Aktivno spremlja delo najvišjega organa občine, občinskega sveta
1	točka 3 točke 5 točk
Nikoli prehitro!
Žal na naših cestah zadnje čase umre veliko motoristov, ki precenjujejo svoje sposobnosti, se odpravijo na pot ne da bi temeljito pregledali motor, pnevmatike in drugo, izsiljujejo prednost, vozijo prehitro in včasih kot blisk neprevidno prehitevajo. Hitrost je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč. Sledi alkohol. V letu 2007 so bile kar 104 smrtne žrtve nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci v prometu. Od osamosvojitve dalje je v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili alkoholizirani udeleženci, na naših cestah umrlo več kot 2100 ljudi!
Z novinarske konference o pripravah na letošnjo akcijo „Zapelji me varno“.
FOTO: FK-Primorski utrip.
e.) Redno obvešča krajane o sklepih občinskega sveta in izvajanju i nalog, ki zadevajo KS	I
, 0 točk I 3 točke 5 točk
d.)Pomaga krajanom pri iskanju informacij ali njihovih pravic
| 5 točk 10 točk I 30 točk
, Izrežite vsakokratno objavljeno glasovnico in jo do 10. v , j mesecu pošljite ali osebno dostavite na naslov: Primorski utrip, | Obala 125, 6320 Portorož.
I--------------------------------------------------------cV
Policisti so v Izoli, pa tudi v Kopru in drugod po Sloveniji, prikazali varno vožnjo, razdelili so tudi zgibanke in letake na temo varnosti v cestnem prometu.
V zgibanki Pravila vožnje na krožnih križiščih, ki jo je izdal Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je zapisanih enajst temeljnih pravil kako ravnati v krožišču. Velja si jih prebrati, saj še vedno prihaja do napak pri krožni vožnji, Testne vožnje in predavanja o prometni varnosti razvrščanju, preskakovanja na ploščadi Ruda v Izoli.	pasov, (ne)označevanja smeri
vožnje pri izhodih in podobno.
Junij 2009
5
Jfc
■ W
primorski uVp
Krizna slika obalno-kraškega gospodarstva
Družbe na območju sedmih obalno-kraških občin so v letu 2008 dosegle v celoti negativen rezultat poslovanja. Čistega dobička je bilo manj kar za 40%. Skupni rezultat - razlika med čistimi dobički in čistimi izgubami obalno-kraškega gospodarstva pokaže, da je to imelo v letu 2008 neto čisto izgubo v višini 8, 35 milijona evrov.
Na fotografiji: Vodja izpostave AJPES Koper Mariza Šturm in analitičarka Marija Batagelj podajata poročilo o poslovanju obalno-kraškega gospodarstva v letu 2008.
FOTO: Primorski utrip.
Finančna in z njo gospodarska kriza je z vso silo udarila tudi po obalno-kraškem gospodarstvu, a to se je zgodilo šele lansko jesen, zato v bilancah za leto 2008 še ni mogla imeti tako močnega vpliva na poslovne izide gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov. Podatki o poslovanju obalno-kraškega gospodarstva (skupaj 3.453 gospodarskih družb, 5.210 samostojnih podjetnikov posameznikov in 16 zadrug) kažejo tudi na določeno spremembo v strukturi financiranja poslovanja gospodarskih družb, pridobivanja sredstev ter posledično tudi na njihov premoženjsko-finančni položaj, na kupčkanje z vrednostnimi papirji - in v celoti negativen rezultat poslovanja.
Analitično informacijo o rezultatih poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in zadrug na območju občin: Koper, Izola, Piran, Sežana, Hrpelje-Kozina, Divača in Komen sta na novinarski konferenci na sedežu koprske izpostave AJPES, (28. maja 2009) podali vodja izpostave AJPES Mariza Šturm in analitičarka Marija Batagelj.
Podatkov Ajpesu ne posredujejo banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje in nekatere druge finančne in investicijske družbe, konkretno koprski izpostavi pa tudi ne družbe, ki imajo sedež drugje, na primer Droga-Kolinska v Ljubljani.
V letu 2008 prepoznavna skok cen in zadolženost Slovenije
Za Slovenijo velja, da so se cene življenjskih potrebščin v letu 2008 povečale za 5,7% (v letu 2007 za 3,6%), cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih so se povečale za 5,6%, kar je največ v zadnjih petih letih. Obseg industrijske proizvodnje seje v letu 2008 prvič v zadnjih petih letih zmanjšal - in sicer za 1,5%. Tudi posojilni pogoji za gospodarstvo so se lani precej poslabšali. Temeljna obrestna mera je znašala 6,18% (v letu 2007 3,35%). Zaprle so se posojilne pipe bank v tujini. Izvoz je bil večji za 2%, uvoz pa je narasel kar za 7%. Pokritost uvoza z izvozom je bila v letu 2008 najnižja v zadnjih petih letih. Znašala je 86,2%, medtem ko j e bila v letu 2007 še 90,4%. Precej spremenjeno stanje na ravni Slovenije se danes kaže tudi na globalnem finančnem področju. Kot smo v Primorskem utripu že večkrat poročali se je Slovenija precej zadolžila, saj naj bi neto dolg v tujini znaša že okoli 11 milijard evrov, izjemna gospodarska rast v preteklem letu pa
je temeljila predvsem na izkazanih prihodkih podjetij iz naslova posojil.
Obalno-kraško gospodarstvo je v letu 2008 kot celota poslovalo z izgubo
Slika o gospodarski moči Obale in Krasa je nekoliko zamegljena, predvsem zaradi prevelike zadolžitve in izkazane izgube v holdinški družbi Istrabenz (220 milijonov evrov).
V letu 2008 so družbe obalno-kraškega območja ustvarile za 4,896 milijarde evrov prihodkov, kar j e 17% več kot v letu 2007. Za realizacijo teh prihodkov so ugotovile 4,948 milijarde evrov odhodkov, kar je za 28% večji znesek kot v letu 2007. To pomeni, da se je ekonomičnost poslovanja zmanjšala ali bolje rečeno, na 100 evrov prihodkov so imele 101 evro odhodkov in so zato kot celota poslovale z izgubo. Novinarji smo spraševali kakšni bi bili rezultati poslovanja, če bi odmislili daleč prevladujočih 220 milijonov evrov izkazane izgube v holdingu Istrabenz, kajti ostalo gospodarstvo ni poslovalo tako slabo in bi brez upoštevanja izgube v holdingu Istrabenz poslovalo celo pozitivno. Tako pač ne gre računati. Bilance so bilance.
Izgube na substanci v kar 748 družbah!
Po bilančnih izkazih predanih koprskemu Ajpesu so gospodarske družbe obalo-kraškega območja v letu 2008 ugotovile 4,896 milijarde evrov prihodkov, kar j e 17% več kot v letu 2007. Pri tem so za realizacijo teh prihodkov imele 4,948 milijarde evrov odhodkov (stroškov), kar je za 28% več kot v letu 2007. Izračuni kažejo na padec gospodarnosti in izgubo. Že naslednji podatek, ko ugotavljamo neto dodano vrednost pokaže, da so družbe kot celota ugotovile 8,52 milijona neto dodane vrednosti, kar je za 15% več kot predhodno bilančno leto, a hkrati velja opozorilo, daje kar 748 ali 21,6% vseh družb zabeležilo izgubo na substanci, kar pomeni, da so njihove zadolžitve večje kot znaša njihovo premoženje. Med takimi družbami naj bi bil tudi Istrabenz s svojim skupnim dolgom 937 milijonov evrov!
Sicer pa je izguba holdinške družbe Istrabenz precej pokvarila celotno sliko obalno-kraškega gospodarstva v letu 2008.
V koprski izpostavi AJPES so z analizo podatkov iz bilanc gospodarskih družb izračunali, da so družbe v letu 2008 ugotovile 19,25 milijona evrov čistega dobička, kar je za 40% manj kot v letu 2007 in 27,61 milijona evrov čiste izgube in tako kot skupni rezultat poslovanja vseh gospodarskih družb izkazale neto čisto izgubo v višini 8,35 milijona evrov.
Cisto izgubo je izkazalo 1.180 družb, ki je za 43 % presegla višino čistega dobička, ki ga je ustvarilo 2.128 gospodarskih družb.
Vrednost celotnega premoženja in virov financiranja tega premoženja na dan 31. 12. 2008 pokaže med drugim tudi, da se podjetja vedno bolj kratkoročno zadolžujejo ter da se povečujejo tudi kratkoročne terjatve. Vrednost kapitala je bila ob koncu leta 2008 za 9% manjša kot na začetku leta, njegov delež v strukturi virov sredstev pa se je zmanjšal z 38% na 32,6 %, povečal pa seje delež finančnih in poslovnih obveznosti, dolgoročnih za 2 odstotni točki in kratkoročnih za 3,6 odstotne točke. Letna poročila na poenotenih obrazcih je predložilo 16 zadrug, ki so kot celota poslovale z izgubo.
Še najbolje so kot kaže poslovali samostojni podjetniki posamezniki, ki so v letu 2008 dosegli 32, 83 milijona evrov prihodkov (+14%). Doseženi prihodki predstavljajo 6,7% vrednosti prihodkov gospodarskih družb s tega območja. Podjetniki so obračunali 29,88 milijona evrov odhodkov, kar pomeni, da so bili prihodki večji za 29,43 milijona evrov in so torej poslovali pozitivno.
Primerjava rezultatov obalno- kraškega gospodarstva s Slovenijo
Gospodarske družbe v sedmih obalno-kraških občinah so v letu 2008 ustvarile 5,7% skupnih prihodkov vseh družb v Republiki Sloveniji in 4,7% dodane vrednosti. Številčno pomeni to tudi 6,6 % vseh družb, zaposlenih pa 4,4%. Na dan 31. 12. 2008 so imele 6% celotnega premoženja vseh gospodarskih družb v Sloveniji.
Žal pa se je prvič zgodilo precejšnje nazadovanje pri izkazih poslovanja, saj je obalno - kraška regija edina v Sloveniji (od 12 statističnih regij), kije kot celota izkazala negativni poslovni izid za leto 2008! Je pa tudi res, da so si na obalno-kraškem območju kljub negativnemu čistemu poslovnemu izplačevali višje mesečne povprečne plače.
Število gospodarskih družb in število zaposlenih po občinah:
Skupno število gospodarskih družb: 3.453.
Po številu prevladujejo mikro družbe (3.228), sledijo male družbe (151), srednje (35), velike (39).
Divača: 45 gospodarskih družb in 173 zaposlenih v teh družbah. Hrpelje Kozina:	90 družb,
zaposlenih 839 delavcev.
Izola: 503 gospodarske družbe, 2.291 zaposlenih.
Komen: 37 gospodarskih družb in 379 zaposlenih.
Koper: 1.761 gospodarskih družb in 12.265 zaposlenih.
Piran:	612 gospodarskih družb,
3.616 zaposlenih.
Sežana: 405 gospodarskih družb, v katerih je 2.849 zaposlenih
delavcev.________________________
Franc Krajnc
Izola
Preveč mešamo javno in zasebno zdravstvo
Bo novi zakon o zdravstveni dejavnosti razrešil številne nedorečenosti o tem kdo, kako in kje ter za čigav račun lahko opravlj a zasebno prakso, so se spraševali udeleženci okrogle mize v Izoli, ki so podprli sedem zahtev civilne družbe o dopolnitvi in spremembi zakonodaje.
Javni zdravstveni zavodi ne smejo izvajati zasebne zdravstvene dejavnosti, razen v primeru nadstandardnih storitev, ki niso plačane iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je le ena zahtev, ki sojih dejavniki civilne družbe, med njimi tudi upokojenci, 5. maja 2009, naslovili na Državni zbor RS, Vlado RS in Ministrstvo za zdravje.
Pokraj inska zveza društev upokojencev za južno Primorsko (PZDU)je 29. maja 2009 v hotelu Delfin ZDUS v Izoli organizirala dobroobiskano okroglo mizo na aktualno temo Kakšno zdravstvo potrebujemo?
Predsednik
PZDU Marjan Pavlič in Mirko Miklavčič (nekdanji direktor SBI) sta predstavila osnovno problematiko našega zdravstvenega sistema, ki se v zadnjih 15 letih nenehno spreminja. V zadnjih petih letih pa te spremembe vedno bolj čutimo na svoji koži, so poudarili na začetku razprave. Z novimi zdravstveni zakoni je bil uveden nov javno zasebni model financiranja in izvajanja zdravstvene dejavnosti, kar je imelo za posledico, da je v našem zdravstvenem sistemu prevladala tržna usmerjenost in hkrati tudi večja odgovornost posameznika za lastno zdravje. Vrednote, kot so solidarnost, enakost, pravičnost (kot dediščina
prejšnjega družbenega reda) pa naj bi postale ničvredne. V času recesije se dostop revnejših slojev prebivalstva do zdravstvenega varstva žal še poslabšuje.
Na okrogli mizi so predstavili razloge in težave, v katerih se je znašel naš zdravstveni sistem in tudi poglede, kako zagotoviti javni in nepridobitni zdravstveni sistem, ki mora biti solidaren, pravičen, univerzalen in dostopen za vse ljudi. Številni posamezniki so na okrogli mizi izpričali svoje izkušnje kako je s čakalno dobo, kako hitro prideš na vrsto, če storitve plačaš, kako zdravnik dopoldne dela v javnem popoldne pa zasebno, morda celo v istih prostorih, kako se bile oddane koncesije z aparaturami prostori vred in podobno. Predstavili so sedem zahtev, ki so jih podpisali predstavniki organizacij za samopomoč upokojencev, sindikatov, humanitarnih in invalidskih društev Slovenije. Če bi bile te zahteve, o katerih po Sloveniji sedaj poteka razprava - zakon naj bi bil predložen v proceduro jeseni - upoštevane, bi naše zdravstvo oziroma zdravstveni sistem doživel korenito preobrazbo. Natančno bi vedeli kaj je zasebno in kaj javno.
Zahteve, o katerih razpravljali upokojenci v Izoli:
1.	) „Javni zdravstveni zavodi ne smejo izvajati zasebne zdravstvene dejavnosti,
razen v primeru nadstandardnih storitev, ki jih ne pokriva obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje;
2.	) Izvajalci zdravstvene dejavnosti, zaposleni v javnih zavodih, ne smejo
izvajati zasebne dejavnosti;
3.	) Zdravniki, ki so sklenili z ustanoviteljem (Ministrstvo za zdravje ali Občine)
koncesijsko razmerje za opravljanje javne zdravstvene dejavnosti, ne smejo ob tej še izvajati zasebne dejavnosti;
4.	) V obrazložitvi zakona zahtevamo analizo sedanje dostopnosti do
zdravstvenega varstva po specialnostih in po geografskih območjih, v novem zakonu pa predviden čas, ko bo izdelan načrt ustrezne in pravične dostopnosti do zdravstvenega varstva za vse državljane (mreža zdravstvenega varstva);
5.	) Mreža javne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni mora biti periodično
(na dve leti) analizirana in korigirana. Pri analizi in korekciji mreže morajo sodelovati predstavniki lokalne skupnosti (občine ali več občin skupaj) in civilne družbe;
6.	) V organe nadzora morajo biti vključeni predstavniki uporabnikov
zdravstvenih storitev - plačniki zdravstvenega varstva, ki jih predlaga civilna družba in niso predstavniki političnih strank;
7.	) Zahtevamo bolj kakovosten strokovni in finančni nadzor javnih in zasebnih
zavodov ter samostojnih podjetnikov v zdravstvu. Izsledki morajo biti javni."
■ w
primorski u¥p
60 let poslanstva Radia Kdfei|‘ Capbjdistria
f
Rojstni dan Radia Koper-Capodistria so proslavili najinemu odprtih vrat 23. maja
. y
dosedanje uspehe.
2009, ko so kolektiv obiskali številni poslušalci, nekdanji Sodelavci in vodilni, med njimi tudi direktor RTV Anton Guzej, ki jim je čt Radio Koper-Capodistria že šest desetletij opravlja pomembno poslanstvo in sodi poleg Vala 202 in Radia Capris med najbolj poslušane radijske postaje na Primorskem.
Ustanovljen je bil v burnem času naše zgodovine.
25. maj 1949 je zapisan z zlatimi črkami. Tega dne ob 6.00 uri zjutraj se je namreč na sedanjem valu 254,6 prvič oglasila Barčica - sigla, ki je napovedala oddajanje Radia jugoslovanske cone Trsta, cone B STO. Z mirovno konferenco v Parizu leta 1947 je večji del Slovenskega Primorja in Istre, vključno s Koprom, prišel v okvir Jugoslavije, Trst in Tržič (Monfalcone) z okolico pa sta ostala v sestavu Italije. Slovenska beseda na tem območju je bila takrat še kako potrebna in prav naš radio jo je gojil in jo še goji že 60 let, z enakovredno besedo italijanskega programa.

>1
PRE*'*'
www.rtvslo.si

Priprave na oddajo v Kopru stekle že skoraj leto prej, ko j e tržaška agencija ATI dobila nalogo, da opravi dela za postavitev nove radijske postaje. 1. marca 1949 je bila ustanovljena delniška družba S.A. Radiofonija in zaposlitve dobijo prvi sodelavci, ki so začeli s tehničnimi pripravami studiev v palači Tarsia v ulici OF v Kopru. Današnje ime je radio dobil oktobra
1954	po sklenitvi Londonskega sporazuma. Med bistvene prelomnice štejejo tudi pridobitev UKV zveze (1958), otvoritev nove zgradbe (1964), začetek oddajanja slovenskega in italijanskega programa na ločenih frekvencah (1979), odprtje novega studia v Novi Gorici (1980), uvedbo celodnevnega oddajanja v slovenskem programu (1992). Leta
1955	je prišlo do statusnih sprememb, ko se Radio Koper in TV Koper združita v Regionalni center in sta v skladu z novim zakonom in statutom sestavni del RTV. Sledilo je obdobje digitalizacije in siceršnjih tehniških izboljšav, vključno z oddajanjem programa na satelitu.
Jubilejno leto zaznamujejo tudi z nekaterimi osvežitvami v informativnem programu; oglašanjem s terena, reportažnim avtom modri dirkač ter projekti kot so Osebnost Primorske,	Gospodarstvenik
Primorske, Naš športnik. Radijsko martinovanje, Primorska poje in drugimi zanimivimi programi.
„Radio Koper je veter Primorske. Slišite nas v 23 občinah Primorske,
Z novinarske konference. Na fotografiji (z desne) Dragomir Miketič, vodja Regionalnega RTV Centra, odgovorna urednica Radia Koper Maja Kirar, Edi Klemenčič, vodja tehnike Radia Koper, Nataša Ugrin Tomšič, urednica uredništva informativnega programa.
od Pirana do Bovca. Povsod, kjer živijo Slovenci; od Goriške do Benečije, Trsta, Istre in še mnogo dlje v svet preko spleta - z besedo in glasbo, neposredno in v živo. Obveščamo, spremljamo, oblikujemo, ustvarjamo in soustvarjamo novice", je med drugim v predstavitveni zloženki ob 60. obletnici zapisala novinarka Nataša Benčič.
Kolektiv Radia Koper-Capodistria je 23. maja 2009 obiskal tudi generalni direktor RTV Anton Guzej. V oddaji v živo jev studjih z italijanskim i	n
slovenskim pogovornim jezikom je odgovarjal na novinarska vprašanja ter čestital kolektivu za dosedanje dosežke.
Danica Venturini (na desni) je leta 1949 med prvimi nastopila delo na takratni radijski postaji. Ob njej dolgoletna novinarka Silvija Mozetič.
31. M MS, 27. junija ob 20.30
Izžrebali so vrstni red nastopajočih
Na enodnevni prireditvi, ki jo bo neposredno prenašala Televizija Slovenije, v soboto,
27. junija 2009, v Amfiteatru Avditorija Portorož s pričetkom ob 20.30, se bo predstavilo 14 izvajalcev. Venček doslej zmagovalnih pesmi bodo zapeli Anika Horvat,
Tinkara Kovač,
Slavko Ivančič in Andraž Hribar.
Strokovna komisija bo podelila nagrade za najboljše besedilo, aranžma, glasbo ter posebno nagrado za najboljšega debitanta. Pri izboru zmagovalca bo sodelovalo tudi več radijskih postaj iz vse Slovenije, ki bodo z zbiranjem glasov za posamezne pesmi stopnjevale napetost na festivalu. Prav tako bo pri glasovanju aktivno sodelovalo občinstvo v Amfiteatru.
Režiser prireditve bo Samo Milavec, scenarij prireditve pa bo pripravil Drago Mislej - Mef. Voditelja prireditve bosta Lorella Flego in Peter Poles.
Žrebanje vrstnega reda nastopajočih je bilo v Avditoriju 19. 5. 2009. Delo so koordinirali:
•	Božena Zabret, producentka oddaj Televizije Slovenija
•	Slavko Ivančič, član organizacijskega odbora in strokovni sodelavec festivala za glasbo
•	Mojmir Suhar, direktor Avditorija Portorož - Portorose Žrebanje je vodila Katja Pišot.
Vrstni red nastopa na letošnjem Festivalu MMS:
L	Stereotipi	PLES V DEŽJU
2.	Matija Jahn	LETI
3.	Roberto Suljevič	UNA SPERANZA
4.	The Mafif	SLEDI
5.	Sons	BARVE
6.	Jazz Station	DELAM, KAR SE NE SME
7.	Katja M.	SOLNA KOŽI
8.	Majda Arh	NE GOVORI MI
9.	Peter Januš	RIMSKA CESTA
10.	Andrej Ikiča	DEL TVOJIH SANJ
11.	Aleksandra Cavnik	BEŽEN POGLED
12.	Janez Bončina - Benč	SOLt POPER IN SANJE
13.	Voyage	SPECI SATELIT
14.	Petra Pečovnik	ŠE ŽIVIM
Frane Goljevšček izdal zbirko pesmi Odtisi
V organizaciji Mestne knjižnice Piran je bilo 28. maja v Kosmačevi hiši v Portorožu prisrčno srečanje s Franetom Goljevščkom, kije v samozaložbi izdal zbirko 115 pesmi s skupnim naslovom Odtisi. Avtorja je predstavila novinarka Kristina Menih. Frane Goljevšček je doma v Izoli. Doslej je izdal že kar nekaj publikacij, kot na primer Čas tortur, Tri zgodbe, monografijo Civilna družba in njemu še najbolj priljubljeno monografijo, ki ga spominja na mladostna leta, Modrina nad Maricelom.
■ S-
primorski uVp
6. športne igre upokojencev
Nova ponudba Aerodroma Portorož
Padalski skoki v tandemu
Letošnjih rekreacijsko športnih iger v občini Piran seje udeležilo 225 članic in članov iz sedmih društev upokojencev južnoprimorske regije. Prehodni pokal je osvojila ekipa Društva upokojencev Sežana. Piran drugi, Postojna tretja.
Upokojenke in upokojenci so se 4. junija 2009 zjutraj najprej zbrali pred restavracijo na kartingu v Luciji, nato pa so se podali na tekmovanje na različne lokacije od Lucije do Pirana. Pomerili so se v več športnih disciplinah; balinanju, pikadu, streljanju z zračno puško, tekmovali so v reševanju križank, igranju šaha, briškole in trešeta ter taroka.
Iger so se udeležili člani društev upokojencev Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Pivka, Postojna (slednja je kar dvakrat zapored osvojila prehodni pokal) ter društvo upokojencev Sežana in Piran. Udeležence so pozdravili gostiteljica, predsednica Društva upokojencev Piran in predsednica organizacijskega odbora Alba Godnič, predsednik Pokrajinske zveze DU Marjan Pavlič ter predsednik operativnega odbora iger Zdravko Taškar, ki se je zahvalil sponzorjem za pomoč.
Tekmovali so v sedmih športnorekreacijskih disciplinah:
Tekmovanje balinarjev
je bilo na Belem Križu. Moški: vodja Mario Fabris, sodnik Darko Jakomin. Ženske: vodja Silva Čeme, sodnik Mirko Potočnik.
Rezultati - moški: Prvo mesto Sežana, dmgo Ilirska Bistrica, tretje Postojna. Ženske: Prvo mesto Pira, dmgo Izola, tretje Ilirska Bistrica.
Streljanje z zračno puško
Tekmovali so v strelskem domu v Piranu. Vodja: Branko Kekič, sodnik Zoran Oražem.
Rezultati (ekipno): Prvo mesto Ilirska Bistrica, drugo mesto Postojna, tretje Sežana.
Rezultati posamično: Prvo mesto Stanislav Mahne, drugo Jurij
Štemberger (oba Ilirska Bistrica), tretje mesto Alojz Muhič, Postojna.
Šah
Kavama Domen v Luciji. Vodja: Anton Firm, sodnik Andrej Žnidarčič. Rezultati: Prvo mesto Sežana, dmgo mesto Piran, tretje Postojna.
Križanke
Center za starejše občane Lucija. Vodja: I. Ovink, sodnik Jože Horvat. Rezultati: Prvo mesto Sežana, dmgo Piran, tretje Ilirska Bistrica.
Pikado
Sedež KS Lucija. Ženske in moški -vodja Božo Kožar.
Rezultati (ekipno - moški): Prvo mesto Sežana, dmgo mesto Ilirska Bistrica, tretje Piran.
Rezultati (ekipno - ženske): Prvo mesto Piran, drugo Ilirska Bistrica, tretje Sežana.
Posamezno (moški): Prvi Stojan Leskove, dmgi Jovo Kovačevič, tretji Bojan Pahor.
Posamezno (ženske): Prvo mesto Majda Majdavec, drugo mesto Vera Filipovič, tretje Lidija Šnajder.
Briškola - trešet
Klubski prostor Antena na Belem križu. Vodja Roman Kontič, sodnik Piero Rottar.
Rezultati (ekipno): Prvo mesto Koper I., drugo mesto Sežana, tretje Izola I.
Tarok
Klubski prostor balinišča Lucija. Vodja: Marjan Jeretič, sodnik Franc Godnjavec.
Rezultati (ekipno); Prvo mesto Postojna L, dmgo mesto Izola II, tretje mesto Piran.
Posamezno: Prvo mesto Marjan Tiselj Postojna, drugo mesto Milan Jakopič Piran, tretje mesto Boris Debeljak Jagodje - Izola.
FOTO: Primorski utrip.
Novinarja PN Cveta Guzej Sabadin in Tomo Šajn med upokojenci
Kolektiv Primorskih novic se je 29. polovičnim delovnim časom zaposlen maja v Obrovu poslovil od dolgo etmh	tudl na Radiu Koper _ Capodistria.
sodelavcev,	novinarke - kulturne	Cveta Guzej Sabadin je to zanimivo
redaktorice - Cvete Guzej Sabadin	in odgovomo dei0 opravljala 32 let,
in novinarja Toma Šajna, ki je bil s njen j[0iega Tomo Šajn pa skupaj 24
let. Pred tem je bil tudi ravnatelj OŠ in predavatelj na srednji šoli.Tomo Šajn je za časnik Primorske novice poročal iz dopisništva v Ilirski Bistrici. Na veselem srečanju, ki so ga popestrili tudi s športnim tekmovanjem in družabnim večerom, sta bili tudi odgovorna urednica PN Silva Križman in direktorica dražbe Suzana Zornada Vrabec. Za njuno neutrudno in kakovostno delo v novinarski stroki so se jima zahvalili in jima zaželeli, da bi še naprej bila tako prijetna, družabna in živahna. Od njiju smo se poslovili tudi dolgoletni sodelavci Bogdan Božič, Davorin Koron, Venčeslav Japelj, Franc Krajnc, Miran Kljun, Jasna Arko Kambič, Bojan Gluhak, Marko Vitez in drugi. V PN je trenutno s pogodbenimi delavci vred 93 zaposlenih, od katerih je polovica novinarjev, ki ustvarjajo dnevnik Primorske novice.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Na letošnjem Primorskem sejmu v Kopru se je predstavilo tudi Letališče Portorož v Sečovljah s svojo najnovejšo ponudbo - skoki v tandemu. Z letala skočite tesno oprijeti z izkušenim padalcem in varno pristanete na tleh.
Izkušnja, kije nikoli ne boste pozabili. Ker za tak skok ni potreben tečaj ah predhodni zdravniški pregled, je to tudi najhitrejša pot do padalstva. Skoka ne priporočajo osebam, ki so v zadnjih 12 mesecih	doživele prometno
nesrečo s poledicami zloma kosti,	pretrganih vezi,
pretresa možganov. Tudi ne osebam, ki so v zadnjih 12 mesecih bile v zdravstveni oskrbi	zaradi visokega
krvnega traka, obolenja srca, hrbtenice, medvretenčnih ploščic, osebam, ki imajo siceršnje duševne ah psihične motnje, pa tudi osebam, ki so v zadnjih 12 urah pred skokom
Doživite prosto varno padanje z višine! Malce junaštva je vendarle potrebno.
Stojnico portoroškega Aerodroma si je na kratko ogledal tudi piranski župan Tomaž Gantar.
Pozdravila ga je uslužbenka letališča Spela Seljak.
FOTO: FK- Primorski utrip.
zaužile alkohol. V letalo, iz katerega želite skočiti skupaj s padalcem, morate vstopiti psihično neobremenjeni in popolnoma trezni.
Skok z letala v tandemu je pravo doživetje, so povedali na predstavitvi ponudbe na sejmu v Kopra.
Informacije glede tega adrenalinskega športa lahko dobite tudi po telefonu: 041 719 260, vsak dan v času od 8.30 do 18.00 ure. Elektronski naslov: info@ portoroz-airport.si s pripisom skoki. Kontaktna oseba: Aleš Debeljak.
REGATA STARIH BARK
Predzadnji dan sejma Internautice, 16.5.2009 dopoldne, je Društvo ljubiteljev starih bark Piran organiziralo že tradicionalno majsko regato starih brak in srečanje starodobnih avtomobilov v Piranu.
Naše srednjeveško staro mesto je ponovno oživelo. Še posebej piranski mandrač - srce Pirana, v katerem so bile vezane stare lepotice s pisanimi jadri. Letos se je regate udeležilo kar 28 bark iz Italije,
Hrvaške, Avstrije in Nemčije.
Mandraču in ljubiteljem pomorske dediščine je utripalo srce močneje ob pogledih na pisane trabakule, pasare, bracere in elegantne jadrnice s trapeznimi jadri.
Na pomol so prispeli tudi avtomobili, vsi častitljive starosti, pod vodstvom portoroške družine Fik Fakovih.
V	čudovitem sončnem dnevu je manjkal le veter. A šibak maestral je le prignal tekmo do konca.
V	večernih urah so v JK Pirat podelili nagrade in priznanja. Prijetna zabava s kulturnim programom in domačo pojedino je le potrdila, da mednarodna srečanja, ki ohranjajo našo kulturno dediščino, nikakor ne smejo v pozabo.
Ob tej priložnosti se v imenu Dmštva ljubiteljev starih bark Piran zahvaljujem vsem sponzorjem, simpatizerjem, gospodu županu in našim članom za pomoč pri izvedbi te naše prireditve.
Tajnica Tea Tomljenovič
Uspešen nastop pevskega zbora Korala v Mozirju
Društvo invalidov Piran, ki letos zaokrožuje 25 let delovanja, ima tudi svoj pevski zbor s tipičnim morskim imenom Korala. Pevke se pridno in zelo uspešno učijo pod vodstvom priljubljene zborovodkinje Mirjane Bonin.
Pevski zbor Korala Dmštva invalidov Piran je ob 40-letnici delovanja Zveze društev invalidov Slovenije (ZDIŠ) 16. maja 2009 nastopil v Mozirju in kot smo izvedeli je požel velik aplavz. Zapeli so istrsko pesem „Sem jo vidu".
Našim piranskim pevkam in njihovi zborovodkinj i iskreno čestitamo z željo po še nadaljnjih uspehih.
Marija Fatur.
Odgovor na članek »Kdo bo zaščitil plaže?«
Vnepodpisanem članku majske številke Primorskega utripa »Kdo bo zaščitil plaže?« pisec ugotavlja, da zasebni kapital vedno bolj sili k morju in košček za koščkom zmanjšuje urejene portoroške plaže, s čemer je meja med javnim in zasebnim skoraj zabrisana. Kot tipičen primer navaja plažo v upravljanju podjetja Metropol Group, d. d. Družba je namreč del plaže in leseni pomol oddala v najem podjetju Alaya, ki ima tam gostinski lokal. S tem je po mnenju pisca ogrožen javni interes. Pisec nadalje ugotavlja, da ni odgovora zakaj ne ukrepa ne Občina ne država in se sprašuje ali je o tem že kaj spregovorila nekoliko zaspana Krajevna skupnost Portorož.
Krajevna skupnost Portorož se ne more strinjati z navedbo, da je »nekoliko zaspana«. Če bi se pisec članka primerno seznanil s problematiko, o kateri piše, bi vedel:
1.	da je Svet KS Portorož že sredi lanskega julija opozoril Občino Piran ter podjetji Metropol Group in Life Class, da je prehod ob morju na nekaterih mestih krajanom onemogočen, kar je v nasprotju z veljavno zakonodajo;
2.	da je organ Sveta KS — t.im. Posvetovalna skupina kot oblika partnerskega sodelovanja med KS Portorož in Policijsko postajo Piran 22. julija lani obravnavala pritožbe krajanov zaradi zaprtja priobalnega pasu pri gostinskem lokalu A lava in je o tem obvestila upravljalca plaže, podjetje Metropol Group, d. d. S prošnjo za inšpekcijski pregled je bil zapisnik seje posredovan Inšpekciji za okolje Inšpektorata za okolje in prostor-Območna enota Koper. Ta nas je 18. avgusta lani obvestila, da je zaradi onemogočenega dostopa do priobalnega pasu pregledala vsa morska naravna kopališča, za katera je prejela prijave. V občini Piran so to kopališča Meduza, Hotela Vila Park, Plaža Metropol, Salinera Strunjan in Terme Krka Strunjan. Ker je inšpekcija pri nadzoru ugotovila kršitve nekaterih odločb Zakona o vodah, so bili izdani ustrezni ukrepi. O tem, kakšni so bili ukrepi, nas Inšpekcija za okolje ni seznanila;
3.	da je KS Portorož 28. julija 2008 direktorja podjetja Metropol Group, d.d. opozorila na pripombe krajanov zaradi gostinskega lokala Alaya. 18. avgusta je KS Portorož prejela odgovor, v katerem generalni direktor Metropol Group, d. d. g. Zorko Žerjal navaja, da je gostinski lokal Alaya popestril ponudbo Portoroža in da v nobenem primeru ne ovira prostega prehoda ob obali in do morja. Svojo trditev je podkrepil z zapisnikom
0	inšpekcijskem pregledu dne 30.7.2008. Ugotovitev inšpektorjev za okolje je bila, da »ob morskem dobru naravnega kopališča plaža Metropol Portorož ni postavljena nobena ovira, ki bi preprečevala prost prehod ob morskem dobru. S kopenske strani je sicer nameščena ograja višine cca
1	m, ki ima na več mestih prehod do kopališča.«
4.	da je KS Portorož februarja letos podjetje Metropol Group, d.d.ponovno opozorila na pripombe krajanov zaradi poslovanja gostinskega lokala Alaya, med ostalimi tudi zaradi preprečevanja dostopa do priobalnega pasu, a žal odgovora ni prejela.
Naj povem še, daje Krajevna skupnost Portorož za plažne gostinske objekte - vključno z Alayo - dala pozitivno mnenje k podaljšanju obratovalnega časa samo do 01.00 ure.
Iz navedenega je razvidno, da je bila KS Portorož zelo aktivna pri zaščiti javnega interesa in opozarjanju na nepravilnosti na portoroških kopališčih. Zato je trditev pisca o »nekoliko zaspani Krajevni skupnosti Portorož« neresnična, da ne rečemo žaljiva do vseh aktivnih članov sveta. V izogib dezinformiranju javnosti so tako pisec kot zainteresirani krajani vedno dobrodošli v našem tajništvu, kjer bomo z veseljem posredovali podatke o številnih ostalih aktivnostih,
ki jih izvajamo v naši (budni) Krajevni skupnosti.
Mauro Belac, Predsednik Sveta KS Portorož
Javni poziv
Za odgovornost do državnega premoženja
Dogajanja v Luki Koper, v Hitu in pretekle tedne v Intereuropi kažejo, da se pristojna ministrstva še vedno vedejo nerazumljivo in neodgovorno do državnega premoženja. Namesto učinkovitega ukrepanja ob že dolgo znanih podatkih, ki kažejo na povečanje zadolženosti, likvidnostne težave, vprašljive poslovne odločitve, izgube v Hitu in Intereuropi, smo priča nadaljnji politizaciji. Nekdanji paradni konji primorskega gospodarstva potrebujejo najbolj strokovne in izkušene kadre, ne pa kupčkanj pod mizo, ter najboljše nadzornike, saj omenjena podjetja danes ne potrebujejo lepotnih popravkov, ampak žal temeljito sanacijo.
Komaj je Hit dobil novega in strokovnega predsednika nadzornega sveta, je ta zaradi prevlade ene interesne skupine pri izboru novega predsednika uprave (po njegovem mnenju najmanj primernega kandidata), že odstopil. Kriza v Intereuropi se po polovični rešitvi nadzornega sveta (Lovšin razrešen, njegov član uprave Zvezdan Markežič pa je zdaj novi predsednik) poglablja.
V	Luki pa se že nekaj mesecev odvija farsa, razkol v nadzornem svetu in upravi, s protestirajočimi zaposlenimi in sindikati, policijsko preiskavo, igricami predsednika NS, ki je med drugim danes odpovedal sejo zaradi seje državnega sveta, ki je bila sklicana že pred tednom dni.
Janševa vlada je nastavila politične in strokovno vprašljive kadre v uprave in nadzorne svete, ki so nekdaj elitna podjetja dodobra ožela. Za njihovo nadaljnjo molžo ni več veliko ostalo, zato so negativna selekcija kadrov in politikantske računice pri odločitvah nedopustne. Zaradi tega lahko postane tako KAS kot celotna koalicija kadrovsko neverodostojna. Kajti tovrstne blamaže padajo na vso vlado.
V	Zaresu se od teh igric in njihovih
posledic ograjujemo. Pristojneministre smo že novembra lani opozarjali na poslabšanje razmer v omenjenih družbah, pisali javne pozive ministru za promet in pričakovali učinkovito multidisciplinarno	obravnavo
dvomljivih poslov. Poudarili smo, da naše delovanje ni v ničemer povezano z željo po političnih menjavah, ampak smo zelo resno zaskrbljeni nad usodo gospodarstva in ogroženostjo delovnih mest, zlasti pa smo prepričani, da je potrebno ugotoviti prave vzroke za tako drastično poslabšanje razmer in jih začeti sanirati. Po dobrih sedmih mesecih je stanje še bolj nevzdržno, njegovega odločnega preseganja brez politizacije pa še vedno ni na vidiku. Nasprotno. Vse manj bo primernih kadrov, ki bi si želeli vstopiti v mešetarjenja z njimi in zasesti zahtevna mesta.
Skrajni čas je, da predsednik vlade neha zgolj govoriti o odgovornosti, ampak da vlada končno prevzame odgovornost za premoženje države in usodo delovnih mest v teh in drugih podjetjih, kjer ima država delež. Barbara Verdnik, predsednica MO Zares - nova politika Koper Branko Tomažič, predsednik MO Zares- nova politika Nova Gorica
Franco Juri Primorski poslanec v DZ Primorska, 20. maj 2009
Uprava Luke Koper predlagala odstop Olge Franca
Uprava družbe predlaga Olgi Franca, da iz objektivne odgovornosti
odstopi z mesta članice nadzornega sveta družbe Luka Koper d.d., ker s širjenjem neresnic in z zavajajočimi izjavami ravna v nasprotju z interesi družbe, saj škodi ugledu podjetja, ki je vpeto v domače in mednarodno okolje. Poleg tega s svojimi izjavami v medijih vnaša nemir med zaposlene v družbi, ki je še vedno eno najboljših podjetij v državi in ki kljub gospodarski krizi ne razmišlja o odpuščanju delavcev. Poleg tega je prav ta uprava v lanskem letu poskrbela za izboljšanje materialnega položaja zaposlenih, zato smatra, da je povzročanje nestrpnosti med delavci nedopustno, družba pa trpi poslovno in moralno škodo. Spekulacij o domnevnih nepravilnostih in slabem poslovanju ni namreč potrdil noben organ ali institucija, ki je za to poklicana. Nedopustno je tudi, da gospa Franca v javnosti razlaga odločitve oz. napoveduje predloge za sejo nadzornega sveta, ki je še v teku. Pa tudi sicer je nadzorni svet soglasno sklenil, da ima edino predsednik NS pravico komunicirati z javnostjo glede dela NS, razen v primeru pooblastila tretji osebi.
Gospo Franca opominjamo, da članstvo v NS ni njena privatna zadeva, ampak je bila na to mesto imenovana na predlog vlade Republike Slovenije. Zatorej je dolžna v prvi vrsti komunicirati z lastnikom, upravo družbe in ostalimi člani NS, ne pa z javnostjo. Poleg tega uprava zavrača njene očitke o neizpolnjevanju sklepov NS, saj so bili vsi sklepi že zaključenih sej izvedeni. Ne moremo pa mimo dejstva, da je prav gospa Franca odgovorna za nesklepčnost NS, saj je nadaljevanje 32. seje 21.4.2009 zapustila v družbi štirih nadzornikov, prav tako je povzročila nesklepčnost pri nadaljevanju seje 12.5.2009. Uprava družbe bo skrbno analizirala vse nastope in izjave gospe Franca v javnosti in preverila, ali je prišlo do kršitev posameznih predpisov in zakonodaje ter skladno s tem ukrepala.
Uprava družbe
SD Piran za nadaljnji razvoj portoroškega letališča
V	SD Piran z zadovoljstvom spremljamo pozitiven razvoj dogodkov na portoroškem letališču, potem ko je vodenje podjetja Aerodrom Portorož prevzel Robert Krajnc.
Veseli nas, da je letališče kljub globalni gospodarski krizi v prvem trimesečju doseglo kar za 35 odstotkov višjo realizacijo kot lansko leto. Hkrati pozdravljamo tudi načrtovano vzpostavitev redne linije med Portorožem in Rimom, ki bo zagotovo prispevala k večji vpetosti naše turistične destinacije v širši regiji, še posebej pa zagotovila nove goste za Casino ‘ Portorož. Upamo, da se bo v kratkem odprla še kakšna podobna linija, ki bo zagotovila pozitivno poslovanje letališča, ki je nedvomno pomemben infrastrukturni element v naši občini.
V	SD Piran smo veseli tudi zaradi dejstva, da so bili opuščeni načrti posega v območje krajinskega parka in podpiramo načrtovano podaljšanje letališke steze v okviru obstoječega območja letališča. Pričakujemo, da bo državni prostorski načrt, ki
bo omogočil uresničitev razvojnih načrtov letališča, sprejet v čim krajšem času. Od lastnikov letališča pa pričakujemo, da bodo svojo lastniško vlogo opravljali odgovorno in da bodo vodstvu letališča zagotovili pogoje za sanacijo poslovanja in izvedbo razvojnih načrtov. Zadnji dogodki kažejo, da ima letališče precejšen potencial, ki pa ga bo lahko polno uresničilo le ob podpori vseh vpletenih deležnikov: od države in občine prek lastnikov in zaposlenih do celotnega lokalnega turističnega gospodarstva.
Zaradi vsega navedenega ne moremo skriti začudenja nad stališči nekaterih, ki razpravljajo celo o zapiranju letališča. To bi bil vsekakor korak
nazaj za našo turistično destinacijo. V SD Piran menimo ravno nasprotno. Nujenje nadaljnji razvoj portoroškega letališča, da bo lahko končno odigral polno vlogo, ki so mu jo namenili ob njegovi izgradnji. Da bo torej pomemben strateški del turistične infrastrukture naše občine in širše regije.
Za SD Piran, občinski svetnik Alen Radojkovič
Reagiranje
V družbi TGE Gas Engineering se odzivamo na nekaj javno izraženih neresnic poslanca stranke ZARES Franca Jurija.
Gospod Franco Juri je na nedavni novinarski konferenci v Kopru, skupaj s svojimi strankarskimi kolegi izrazil svoje nasprotovanje izgradnji sprejemnega terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Kopru. To sicer ne bi bilo sporno, če ne bi bilo izrečenih tudi nekaj grobih neresnic, na katere se v družbi TGE s to izjavo odzivamo. G. Franco Juri pozdravlja zavrnitev energetskega dovoljenja s strani Ministrstva za gospodarstvo, zamolči pa, da je razlog zavrnitve v tem, da projekt ni bil uvrščen v Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije, ki ga je 18. junija 2004 sprejel Državni zbor Republike Slovenije. Razlog zavrnitve terja presojo, saj je TGE Gas Engineering zaprosil za energetsko dovoljenje šele v letu 2007. Morebitni uspeh pritožbe TGE na odločbo g. Juri že vnaprej obsoja in napoveduje uporabo vseh pravnih in političnih možnosti, da prepreči gradnjo terminala. Sprašujemo se, ali to pomeni že vnaprejšnji poskus preprečevanja zakonsko predpisanih postopkov presoj in soglasij, saj g. Juri očitno ne zaupa v odločitve pristojnih organov, tudi sodišč, kar je za poslanca skupine ZARES, stranke v koaliciji, precej nenavadno razmišljanje.
G. Franco Juri ugotavlja, da bi bila dopustitev gradnje sprejemnega terminala v Koprskem zalivu »potencialno zločinsko dejanje«. S tem obsoja vlade vseh evropskih držav, ki so dopustile gradnjo sprejemnih terminalov na podobno poseljenem območju kot bi bil primer v zaledju koprskega pristanišča. Sprejemni terminali so že zgrajeni ob gosto poseljenih naseljih in varno obratujejo že leta na primer v Zeebruggeu v Belgiji, Sinesu na Portugalskem, Mugardosu v Španiji, če naštejemo samo tiste, ki jih je v Evropi zgradil TGE. Še nekaj drugih primerov: Marseille, Barcelona, Bilbao, La Spezia i. t. d. Vsekakor organom oblasti teh držav ni mogoče naprtiti hudega očitka, da delujejo »zločinsko« proti svojim sodržavljanom in verjamejo podatkom in varnostnim študijam, ki so jih investitorji lege artis predložili ob pridobivanju dovoljenj za gradnjo in obratovanje.
Moramo poudariti, da so študije kompetentih institucij pokazale, da je terminal v Kopru ekološko, varnostno in ekonomsko sprejemljiv ter omogoča učinkovito rešitev za preskrbo Primorske z električno energijo in nudi Sloveniji opcijo za rešitev problematike CO-ja.
Čudimo se tudi kritiki g. Jurija in njegovih strankarskih kolegov, ki javno trdijo, da gre pri terminalu »izključno za posel vlagatelja, ki si želi zagotoviti prednostni položaj pri osvajanju trgov«. Izgradnja takih in podobnih energetskih oz. infrastrukturnih objektov seveda ni dobrodelna dejavnost, ampak je lahko le poslovno učinkovit projekt, ki mora zadovoljiti vse deležnike: okoliške prebivalce, zaposlene,kupce, dobavitelje, zaposlene, kot tudi investitorje, ki v tak projekt vlagajo. Cilj TGE-ja je ustanovitev družbe z večinskim slovenskim deležem, kljub temu, da v teh kriznih časih v Sloveniji, zagotavlja pretežen del finančnih virov iz tujine.
G. Franco Juri ugotavlja, da obstaja študija, ki priča o tem, da bi izliv plina dopuščal možnost vžiga plina
tudi v razdalji do 11 km od izliva. Gre za akademske študije na teoretičnem nivoju, ki ne upoštevajo vseh realnih fizikalnih lastnosti plina in okolice, predvsem pa avtorji študije navajajo, da ni nobene realne možnosti, da bi do takega dogodka sploh prišlo. Prerokba , da bi ob nekih vremenskih pogojih zgorel Koper in cela Slovenska obala, je zavajanje in ustrahovanje ljudi brez strokovne podlage. Gre za lahkotno in neodgovorno širjenje neresnic. Ugotavlja tudi, da predlagatelji niso nikdar odgovorili na vprašanje, kaj bi se zgodilo v Kopru ob izlitju. To drži. Toda: na podobna vprašanja TGE ni imel doslej niti priložnosti odgovarjati, kljub temu, da ima proti tej tezi argumente. Nevarnosti, kot jih Franco Juri vidi, ni.
G. Franco Juri je na novinarski konferenci komentiral podpis sporazuma o strokovnem sodelovanju med TGE in Fakulteto za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani ter izrazil dvom v verodostojnost raziskav na podlagi takih sporazumov. G. Juri očitno, čeprav nima nobenih strokovnih argumentov, ne verjame nobeni tuji ali domači kompetentni strokovni ustanovi, ki ocenjuje učinke, tako ekonomske, okoljske, prometne, varnostne za nameravane projekte. Ne zna prisluhniti, ne zna argumentirati, pač pa se zapre v svoj domnevni občutek za prav s pozicij izvoljenega, vase zaverovanega poslanca. Demokratičen dialog pomeni veliko več. Urejanje teh vprašanj po meri g. Jurija, ko si domišlja, da si posamezniki kar tako in brez kakršnegakoli strokovnega znanja dovolijo diskreditirati tako projekt kot tudi podjetje TGE, je za koprsko lokalno skupnost in za razvoj Slovenije nedvomno škodljivo.
G. Franco Juri in njegovi somišljeniki v stranki ZARES s podobnimi akcijami in izjavami prezrejo, koliko škode lahko naredijo svojim sokrajanom, ker vzbujajo neupravičene strahove in zavirajo razvoj, ki ga terminal z utekočinjenim zemeljskim plinom in nizkotemperaturnimi tehnologijami lahko prinesejo v Koper za razvoj gospodarstva, industrije, storitev in znanstveno raziskovalne dejavnosti. Morda bo konec dilem in pomislekov g. Jurija odpravila postavitev terminala v sosednjih Zavljah. Zanj in druge bo ostal le pogled na ladje in pripadajoče objekte, vse skupaj pa bo brez gospodarske in razvojne koristi, zlasti pa brez dodane vrednosti za slovenski prostor.
Kljub visokemu nivoju očitne nevednosti odklanja gospod Juri dialog z nami in za nas se vsiljuje misel katere interese on v resnici zastopa; koprske in slovenske verjetno ne.
Uroš Prosen projektni vodja
Bo župan prehitel Mišiča?
V	zadnji številki Primorskega utripa, maj 2009, ste objavili uradno novico (z rumeno obrobo) z naslovom »Bo župan prehitel Mišiča«, ki nakazuje na namen ustanovitve nove občine v Luciji oz. o njenem statusnem preoblikovanju.
V	KS Lucija smo si sicer prizadevali za pridobitev mestotvornih elementov z izgradnjo tržnice, knjižnice in v prihodnje centra Lucije, zaradi česar ima naselje Lucija možnost za pridobitev statusa mesta, toda naš namen je bil in ostaja zadovoljitev potreb krajanov. Preselitev nekaterih občinskih uradov v Lucijo je dobrodošel zgolj iz praktičnih razlogov, saj bodo tako krajani, za uresničevanje svojih potreb, imeli lažji dostop do raznih uradov.
Novica nas je zelo presenetila, saj o ustanovitvi nove občine v Luciji nismo nikoli razmišljali, kaj šele govorili.
Predsednik sveta KS Lucija: Gašpar Gašpar Mišič
Junij 2009
#r
■
primorski uTp

Je bil odlok o novem prometnem režimu v Piranu usklajen z občani in ali jim je znana vsebina?
Odlok o prometni ureditvi občine Piran je bil sprejet v prvem branju in mislim, da je sedaj pravi čas, da podamo dopolnitve oziroma konstruktivne pripombe. Pojavlja se dilema ali je bil omenjeni odlok predstavljen in usklajen z občani. Mislim, da ne. Pričakujem od Krajevne skupnosti Piran, da bo sklicala sestanek z občani, kjer se bo pj-va varianta odloka o prometni ureditvi občine Piran predstavila občanom in kjer upam, da bomo lahko občani podali svoje pripombe oziroma sugestije kako bi lahko bil odlok boljši. Pričakujemo tudi od župana, da bo uvidel, da je zapora Pirana v zimskem času do trenutka, ko še ni zgrajena garažna hiša, nesmiselna. Neprimerno .se mi zdi, da se od prebivalcev Pirana zahteva v zimskem času, ko so neprijetne vremenske razmere (burja, mraz, dež,..), da bomo premagovali razdaljo 2 km do garažne hiše. Ne vidim potrebe, da bi bil Piran za domačine v zimskem času zaprt.
Civilna iniciativa Piran Davorin Petaros
'■■■F I
Hi!	m
RAVNANJE MESTNE OBČINE KOPER PROTIZAKONITO IN PROTIUSTAVNO
Po tem ko Občinski svet Mestne občine Koper (OS MO K) ni sprejel odstopni izjavi Bruna Koreliča in Bogdana Gerka je Vrhovno sodišče RS dne 14. maja 2009 meritorno odločilo, da svetnikom v OS MOK, Brunu Koreliču in Bogdanu Gerku preneha mandat.
Občinska svetnika Bruno Korelič in Bogdan Gerksta že pred časom podala odstopni izjavi za prenehanje mandata v OS MOK. Ker njuni odstopni izjavi nista bili uvrščeni na dnevni red sej OS MOK, sta vložila tožbo na Upravno sodišče v Novi Gorici, s katero sta želela zaščiti svojo pravico. Šele po posredovanju sodišča je bil njun odstop uvrščen na sejo OS MOK, na kateri pa so svetniki nezakonito in
neustavno z glasovanjem odločali o prenehanju njunega mandata in jima odstopa niso potrdili. Svetnika sta se na tako odločitev pritožila vse do najvišje instance, Vrhovno sodišče RS, ki je dne 14. maja 2009 odločilo, da mandata obeh svetnikov prenehata ter da je bil postopek OS MOK nezakonit in neustaven. Svetnikoma je bila kršena pravica »da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodelujeta pri upravljanju javnih zadev«, kar zagotavlja 44. člen Ustave RS. Ta pravica vključuje pravico osebe, da odstopi od opravljanja svoje funkcije, zato je Vrhovno sodišče RS odločilo, dajima funkcija občinskega svetnika v OS MOK z dne izdaje sodbe preneha. OS MOK je po mnenju Vrhovnega sodišča prekršil ustavno pravico iz 44. člena Ustave RS in s tem v zvezi tudi določbi Zakona o lokalno samoupravi, s tem ko ni že na prvi seji po podani odstopni izjavi obeh svetnikov sprejel ugotovitveni sklep o odstopu, ampak je o zadevi glasoval, s čimer je prekoračil svoje pristojnosti.
Zaskrbljujoče je dejstvo, da sta morala oba svetnika iskati pravico na sodišču, zaradi zlorabe oblasti kolegov svetnikov v OS MOK. Ob tem je potrebno poudariti, da OS MOK deluje neustavno in nezakonito že pri odločanju o osnovnih pravicah, kar nedvomno prinaša dvom in nezaupanje v delovanje OS MOK pri odločanju o ostalih zadevah. Sprašujemo se, kako lahko občinski svetniki, kot izvoljeni predstavniki ljudstva, grobo kršijo ustavo in zakone ter si jemljejo pravico odločanja o zadevah, za katere nimajo pristojnosti, hkrati pa zapravljajo davkoplačevalski denar samo zato, da s svojim ravnanjem onemogočajo delo opozicije. Glede na prejeto sodbo Vrhovnega sodišča RS mora MOK povrniti vse nastale stroške v zvezi s sodnimi postopki, pri katerih je občinska svetnika zastopala odvetnica Petra Jereb iz Kranja. Pri tem želimo poudariti, da gre tudi tokrat za nepotrebno trošenje proračunskega denarja, ki ga je s kršenjem pravnih aktov in neodgovornim delom povzročajo občinski svetniki.
Upamo samo lahko, da bo prejeta sodba zadostovala za imenovanje občinskih svetnikov: Majde Šuligoj, ki bo nasledila Bruna Koreliča in Patrika Perošo, ki bo nasledil Bogdana Gerka.
Viktor Markežič, predsednik Oljka Sebastjan Koki, predsednik OO SD Koper
S plažami je križ
Medtem ko je na plaži Meduza v Portorožu morala posredovati inšpekcija, da bi zagotovila prost prehod na javnem dobru ob morju, se na plaži pod Metropolom mirno prevažajo z gliserjem, čeprav naj bi veljalo strogo določilo, da motorni čolni ne smejo dirkati v neposredni bližini kopalcev, saj seje že zgodilo, daje kakšen kopalec ostal med propelerji. V prejšnji številki 15. maja smo pozvali merodajne naj ukrepajo. Tale posnetek je bil napravljen 9. junija. Vsi ukrepajo, a zgodi se veliki nič!
Maribor
Stara trta je že pravi naravni dragulj!
Prestolnica slovenske Štajerske se lahko pohvali s številnimi posebnostmi, med drugim tudi z najstarejšo trto na svetu - Staro trto, ki letos lepo kaže. Letno jo občuduje tudi do 30.000 obiskovalcev.
V srednjeveškem jedru mesta Maribor na Lentu ob reki Dravi raste naj starejši živi primerek vinske trte na našem planetu. - Stara trta, ki daje žlahtno vino sorte modra kavčina ali žametna črnina. Pred propadom jo je rešil mestni viničar in njen skrbnik mag. Tone Zafošnik, ki z zadovoljstvo ugotavlja, da bo trta še dajala grozdje in to morda še kar mnogo let.
„Stara trta uspeva na Lentu kot je znano že več kot 400 let in je naš pravi dragulj naravne dediščine par exelence, ki smo jo leta 2004 počastili z vpisom v znamenito Guinnessovo knjigo rekordov kot naj starejšo žlahtno vinsko trto na svetu. Vesel in ponosen sem, da smo jo lahko rešili propada in prepričan sem, da bo še dolga leta uspevala in razveseljevala številne Mariborčane in druge obiskovalce, ki občudujejo ta naravni biser in se vsako jesen zberejo
l§*	!	i
w. a	
Mestni viničar mag. Tone Zafošnik, skrbnik najstarejše trte na svetu.
Potomka najstarejše trte na svetu. Posadili so jo leta 1987.
na Lentu na trgatvi, ki je hkrati tudi velik praznik za vse Mariborčane", nam je povedal mag. Tone Zafošnik, univ. dipl. inž. agr., mestni viničar in skrbnik naj starejše trte na svetu.
Da naj bi bila res stara toliko let overjata njen metuzalemski pridih in sliki Maribora iz let 1657 in 1681, ki ju hrani Štajerski deželni muzej v Gradcu. Zanimivo je, da je trta preživela tudi katastrofo epidemije trtne uši v 19. stoletju.
Modra kavčina ali žametna črnina je bila nekdaj razširjena v štajerskih vinogradih, danes pa je znana tudi na Dolenjskem in v jugovzhodni Sloveniji. To je najpomembnejša sorta znanega rdečega vina cviček. Ima pet delne liste, obrodi velike grozde izrazito trikotne oblike, ki imajo polne temnomodre jagode. Letošnjo jesen pričakujejo okoli 50 kg grozdja, iz katerega bodo stisnili žlahtno kapljico - za najboljše in najbolj svečane protokolarne namene. Mestni viničarje pri obrezovanju trte podaril okoliškim prebivalcem tudi že kar nekaj cepičev. Poleg naj starejše trte so leta 1987 posadili tudi že njeno naslednico. Ali bo vzdržala toliko let kot njena „mati“ bodo znali povedati šele naši zanamci.
Sicer pa Maribor obdajajo zanimivi vinorodni okoliši, bujni vinorodni griči z mnogimi vinskimi cestami in vinskimi kletmi.
A Številni obiskovalci Lenta se lahko sprehodijo ob Dravi in opazujejo prijazne in mirne labode, si ogledajo stari sodni stolp, sinagogo in Zidovski trg, ali pa se podajo peš čez Dravo po najlepši in največji „brvi“.
FOTO: FK- Primorski utrip.
V Kod reti h Hiša posebne sorte
V Gornji Branici na severnem robu Krasa, ki sodi v Komensko občino, se razprostira majhna vasica Kodreti, kjer so konec maja po letu dni odprtja apartmajev, odprli tudi gostinski del Hiše posebne sorte. Gre za turistično kmetijo z ekološki certifikatom, ki je v lasti družine Sorta.
Za to, da se boste pri njih počutili dobro skrbijo Vid Sorta s soprogo Herto ter sinova Blaž in Luka. Gostom poleg sezonske hrane iz ekoloških živil in pijače nudijo tudi masaže s poudarkom na barvni terapiji, centrom za sistemsko medicino, učenjem plesa. Kraj, do katerega se lahko pripeljete iz štanjelske ali vipavske strani, j e kot nalašč primeren za sprehode ob reki Branici, obdajajo pa ga tudi čudoviti gozdovi.
AKV
10
primorski uMp
Junij 2009
Portorož
Sol v skladišču Monfort le še konca leta 2009
Od 1. julija 2009 dalje tam ne bodo več pakirali kuhinjske soli, z 31. 12. 2009 pa bodo prenehali tudi s programom industrijske soli. Ni še znano ali bodo sol poslej res pakirali v Italiji? Delavci rahlo razočarani.
„V družbi Droga Kolinska smo se odločili, da s 1. julijem 2009 v skladišču Monfort v Portorožu ukinemo program kuhinjske soli, ki se prodaja pod blagovno znamko Droga. Sest mesecev kasneje, 31. 12. 2009, pa bomo prenehali proizvajati tudi program industrijske soli na omenjeni lokaciji", nam je na vprašanje kaj se bo zgodilo s skladiščem Monfort v Portorožu in s tamkajšnjimi zaposlenimi odgovorila Suzana Bagari, odgovorna za stike z javnostmi pri Drogi Kolinski.
Potem ko bodo iz skladišča soli Monfort v Portorožu odpeljali še zadnji kilogram uvožene soli in kot vse kaže kompletno pakirnico že prej prepeljali drugam, se bo končala pomembna zgodovinska epopeja stavbe, ki so jo zgradili davnega leta 1825, prav z namenom skladiščenja soli. O nadaljnji namembnosti bo odločala lastnica Občina Piran. Skladišče je dolga desetletja služilo
shranjevanju soli, žal v zadnjem času še najmanj tiste iz Sečoveljskih solin, pa vendar. Bele kristale so redno dovažale ladje iz južnih predelov Evrope in iz Afrike, služila pa je v glavnem za industrijo, posipavanje cest in tudi za prehrano. Samo za slednje v Sloveniji porabimo okoli 60.000 ton belih kristalov letno, doma pa v zadnjem času pridelamo le okoli 400 ton! Sol so prodajali pod blagovno znamko Droga.
Dolga leta je s skladiščem upravljala Droga Portorož, ki je imela v posesti tudi Sečoveljske in Strunjanske soline, nato pa je dejavnost pakiranja soli prevzela njena pravna naslednica Droga Kolinska. Prejšnja Droga je vedno znova trdila, da ji pridelava soli prinaša izgubo. Potem je Sečoveljske soline prevzela družba Mobitel in ustanovila hčerinsko družbo Soline Pridelava soli d.o.o., ki pa je sol v glavnem preprosto skladiščila kar na območju solin pod plastiko. Tako skladišče v zadnjih nekaj letih v glavnem ni bilo namenjeno shranjevanju sečoveljske soli pač pa soli iz uvoza. Tovornjaki, ki so kar dolga leta prevažali sol skozi turistični Portorož, so delovali moteče. Pritožbe so zalegle šele v zadnjem času.
Novi lastnik
Od 1. julija 2009 dalje bo novi lastnik sredstev in pravice prodaje kuhinjske soli podjetje DK Sol d.o.o. iz Kopra.
Na naše vprašanje kdo bo poslej pakiral Piransko sol pod njihovim imenom in ali se bo to res dogajalo v Italiji, nam je predstavnica za stike z javnostjo povedala, da naj povprašamo proizvajalca Piranske soli - Soline d.o.o.
Kaj bo z zaposlenimi skladiščnimi delavci?
Na programu soli je trenutno zaposlenih 23 delavcev. Za tiste zaposlene, ki jih ne bo možno prezaposliti na drugih delovnih mestih znotraj Droge Kolinske, je pripravljen socialni program, nam je odgovorila predstavnica Droge Kolinska.
Kaže, da bo v skladišču konec junija 2009 ostal le dežurni skladiščnik, ki bo poskrbel za prodajo preostale industrijske soli v skladišču, iz katerega so tovornjaki leta in leta redno odvažali sol v vse kraje Slovenije in tudi v tujino.
V Drogi Kolinski so poudarili, da zaradi zaprtja skladišča noben delavec ne bo ostal na cesti. Nekateri so se medtem že upokojili, nekateri so dobili delo v tovarni v Izoli, nekateri pa so dobili odpravnino in si poiskali drugo službo, na primer v Sečoveljskih solinah.
Sol ne potuje v Luko Koper?
Veliko je bilo govora, da naj bi skladiščenj e soli preselil v Luko Koper. O tem se sedaj ne ve veliko, vse pa kaže, da bo pakirnica odlične morske soli iz Sečoveljskih in Strunjanskih solin pristala celo v Italiji? Še en primer torej kako	nismo
znali obdržati navidez preproste gospodarske dejavnosti. Najprej je iz Pirana odšla Droga, sedaj pa še dej avnost pakiranj a soli. Edini, ki še	vztrajajo,
so solinarji v Sečoveljskih solinah.
da so glede tega v rednem stiku z lastnico stavbe Občino Piran ter da so „dogovori v teku". „Ko se bomo dogovorili, bomo o tem obvestili javnost", so nam povedali.
Bi skladišče po 184 letih kazalo podreti in odpreti prostor na morje ter ga predati v turistične namene? Marina Portorož d.d. bi tam želela
Kaj s 184 let starim skladiščem?
Droga Kolinska ga ima skladišče v 25-letnem zakupu od lastnice Občine Piran.
Z zapiranjem skladišča se odpira vrsta vprašanj kaj storiti z veliko in dolgo stavbo tik ob cesti z debelimi zidovi in nevarno azbestno strešno kritino.
V Drogi Kolinski odgovarjajo,
imeti priveze za večje potniške ladje po vzoru Kopra. Morda bi kazalo urediti prostor za kulturne prireditve in razstave, turistični muzej, še najbolje bi se najbrž obnesla čisto preprosta pivnica s ponudbo domačih istrskih jedi. Seveda pa bi bilo treba stavbo v tem primeru prej temeljito obnoviti, kar bi potegnilo za seboj velike stroške.
O usodi skladišča Monfort bodo verjetno dokončno odločili občinski svetniki Pirana.
Franc Krajnc
Ko napadejo roparji obdržite mirno kri!
Predstavniki Policijske uprave Nova Gorica in Policijske uprave Koper so predstavili uspešno zaključeno kriminalistično preiskavo hujših premoženjskih kaznivih dejanj - ropa v Komnu in Renčah.
Kot so povedali seje prvi rop zgodil v poslovalnici Deželne banke v Komnu, 13. februarja letos, drugi rop pa 16. marca v poslovalnici Nove KBM v Renčah. V obeh primerih gre za ista dava zamaskirana neznanca. V Komnu j e eden od njiju uperil pištolo (izkazalo seje, daje bila plinska) proti bančnemu uslužbencu in izsilil 4000 evrov. Tudi v drugem primeru sta se pojavila dva zamaskirana roparja in prav tako v uslužbenca uperila pištolo ter se nato odpeljala s plenom 17.000 evrov! Kot sta na skupni novinarski konferenci na Policijski postaji v Kopru (19. maja) povedala Milan Ipavec, vodja novogoriških kriminalistov in Dean Jurič, vodja koprskih kriminalistov, bi roparja, če jih ne bi prej prijeli, s svojim nečednim početjem nadaljevala. Akcija iskanja roparjev ni bila preprosta, saj sta „uspešno“ pobegnila v neznano. Pri poizvedovanju in odkrivanju kdo naj bi to bilje so sodelovalo okoli 40 policistov in kriminalistov. Po poizvedovanjih in preverjanjih telefonskih pogovorov so kmalu prišli do osumljencev. Kot je povedal Jurič gre v primeru ropa za znanega 33-letnika iz Kostanjevice na Krasu in 25-letnega moškega iz Šempetra, ki sta imela pomočnike-svetovalce kako se temu streže. Kriminalisti so med hišnimi preiskavami zasegli tudi konopljo. Glede ropa v Casinoju Camevale na Škofijah , ki ga prav tako raziskujejo koprski kriminalisti, se zdi, daje policija že blizu razkritja.
V primeru ropa zadržite mirno kri!
-	Roparji si običajno najprej ogledujejo prostor, ocenijo ali se ga splača izropati, opazujejo uslužbence, se pozanimajo za umik, morda tudi tam kaj kupijo ali zamenjajo devize.
(Primer: Roparja iz Kalabrije sta si pred leti, ko sta napadla koprsko banko v Luciji, ogledovala tudi bančno poslovalnico na Bernardinu, vendar se jima je očitno zdela premajhna).
-	Roparji običajno napadejo iznenada. Predvsem takrat, ko je v prostoru najmanj obiskovalcev. Ukrepajo različno.
-	Običajno imajo zakrit obraz, ni pa nujno, da grozijo s pravim orožjem.
(V lucijski banki sta roparja napadla z nožem. Ustrahovala sta komitente. V Komnu, na primer, je ropar izsiljeval denar s plinsko pištolo).
-	V Sloveniji se običajno odločajo za odtujevanje stvari ali rop ljudje, ki so v socialni stiski, odvisniki od mamil, izkaže pa se, da so vsi stari znanci policije.
-	Ropar ali roparji so v času svojega dejanja v afektu in lahko storijo tudi najhujše dejanje, zato je zelo pomembno, da talci ubogajo, zadržijo mirno kri, jim izročijo kar zahtevajo, saj je velika verjetnost, da jih bo policija prej ali slej ujela. Življenje je namreč več vredno od denarja, pravijo na policiji.
-	Roparji se skoraj vedno pripeljejo na kraj dogodka z ukradenimi vozili, ki jih nato nekje pustijo. (Ropar iz Komna je odvrgel ukradeni skuter nekje v gozdu).
-	Če jim le uspe se nekaj časa ne zadržujejo v domačem okolju.
-	Običajno s plenom pobegnejo tudi v tujino. Zgodi se tudi, da se pri razdelitvi plena skregajo.
Letalske
nesreče
Od marca 1977 do junija 2009 je v 22 naj hujših letalskih nesrečah po svetu umrlo 5.756 ljudi. Tragedije airbusa A330 francoske letalske družbe Air France, kije 1. junija 2009 dopoldne z 226 potniki in posadko strmoglavilo v Atlantski ocean, žal ni nihče preživel.
Tragične letalske nesreče delujejo šokantno in imajo ogromen psihološki vpliv na ljudi, čeprav vedno znova ugotavljajo, da veliko več ljudi umre na cestah.
Letalska nesreča, ki je pretresla svet, seje zgodila tudi 27. marca 1977 na letališču na Tenerifah, ko sta trčila dva boeinga 747. Umrlo je kar 583 ljudi.
Pretresljiva letalska nesreča je bila tudi 1. decembra leta 1981, ko je letalo letalske družbe Adria Airways treščilo v goro Saint Pietro na Korziki (francoski otok v Sredozemskem morju - hribovita pokrajina - gl. mesto Ajaccio). Umrlo je 180 potnikov s posadko vred.
V letu 1996 šobile kar tri huj še letalske nesreče, v katerih je umrlo skupaj 879 ljudi. Blizu središča Kinšase je 8. januarja 1996 strmoglavilo rusko tovorno letalo Antonov. Umrlo je skoraj 300 ljudi. 17. julija 1996 je na poti iz New Yorka v Pariz kmalu po vzletu razneslo letalo boeing 747. Umrlo je 230 ljudi. 12. novembra 1996 sta na letu v New York trčila savdski boeing 747 in kazahstanski iljušin 7. Umrlo je 349 ljudi.
Avtobus zbil peško
27. maja ob 9.50 seje v Luciji pripetila prometna nesreča, ki jo je povzročil 25-letni voznik avtobusa, ki na prehodu za pešce ni omogočil varnega prečkanja 53-letni peški. Ko seje v križišču vključeval na prednostno cesto je na prehodu za pešce s prednjim delom trčil v peško in jo zbil po vozišču. Peška, kije v nesreči utrpela hude telesne poškodbe, je bila odpeljana v izolsko bolnišnico, kjer je ostala na zdravljenju. Zoper voznika avtobusa bo podana kazenska ovadba. Nekateri, ki so bili priča nesrečnemu dogodku, so mnenja, daje prehod za pešce na nerodnem mestu, preblizu križišča, saj so vozniki, ki pripeljejo z avtobusne postaje in zavijajo v levo, pozorni na avtomobilski promet z desne.
Mestna knjižnica Piran
Vinko Grgič predstavil svojo knjigo Pomorščakov kruh
V Piranski mestni knjižnici redno prirejajo zanimive, tematsko različne dogodke in literarne večere. V torek, 2 junija, je v novih prostorih piranske knjižnice na Zupančičevi ulici svoje spomine o delu in življenju na ladjah Splošne plovbe in ladjah tujih ladjarjev predstavil Vinko Grgič, pomorski radijski častnik, avtor knjige Pomorščakov kruh. Voditeljica in organizatorka pomorsko obarvanega večera je bila bibliotekarska specialistka Ksenija Petaros Kmetec.
»Kar nekaj tradicionalnih pomorskih poklicev je napredek izbrisal. Z dobrim starim ladijskim podom in drugim lesom je s krovov odneslo tesarje; elektronska tipala in računalniki so v strojih zamenjali mazače; satelitske komunikacije so iz radijskih kabin pregnale radijske častnike. Poklici, ki so ostali, so postali zahtevnejši. Večino časa vodi ladjo en sam častnik na poveljniškem mostu, za stroje, ki jo poganjajo
in oskrbujejo, globoko v trupu skrbi drugi«, je v svoji knjigi zapisal avtor.
O tem, da bi postal pomorščak, je sanjal že v mladih letih, in če bi bilo po njegovem, bi po osnovni šoli odšel na srednjo pomorsko šolo v Piran.
Zelja se mu je uresničila po končani vojaščini, ko je postal štipendist Splošne plovbe Piran, danes Portorož, in diplomiral na komunikacijskem oddelku Višje pomorske šole na Reki. Delo poklicnega pomorščaka je opravljal v dveh različnih obdobjih. Plul je na 15 ladjah, pod 5 zastavami, v posadkah, katerih člani so pripadali več kakor dvajsetim narodom. Prvič je plul od leta 1965 do 1972 na ladjah Splošne plovbe: Bela Krajina, Bihač, Postojna, Ljutomer, Bočna, Portorož, Martin Krpan, Litija in kar 5 krat na liniji okoli sveta. Na ladje seje vrnil po 19 letih in plul še 7 let. Po vrnitvi med pomorščake je plul tudi za tuje ladjarje in na zadnjo plovbo po 14 tovornih ladjah odplul na legendami leseni jadrnici Sea cloud - Morski oblak. Poklica ni zapustil prostovoljno. Napredek tehnike je ukinil poklic pomorskega radijskega častnika.
V knjigi svoje spomine opisuje realistično izpovedno, z veliko mero človekoljubja in pronicljivim razmišljanjem o ladjarjih, ki v borbi za dobiček pozabljajo na posadko in ladje.
Knjiga, s katero je Vinko Grgič dopolnil in obogatil slovensko pomorsko literaturo, ni navdušila le pomorščakov in ljubiteljev morja, temveč tudi ljubitelje dobrega branja ter lepega in bogatega jezika.
AKV
Off Road club Obala
Državno prvenstvo terenskih vozil
V soboto in nedeljo, 13. in 14. junija, je bilo na deponiji Finali pod Šmarjami pri Kopru državno prvenstvo terenskih vozil. Vozniki so tekmovali v spretnostni vožnji in soft, pa tudi v hard vožnji. V nedeljo ob 16.00 uri so naj spretnejšim podelili priznanja.
Predsednik Dmštva ljubiteljev terenskih vozil OFF Road club - Obala iz Dekanov je Rudi Grižon.
PRIREDITVE V OBČINI IZOLA
Na javnem razpisu za sofinanciranje turističnih prireditev v občini Izola so bile izbrane številne prireditve, ki se bodo odvijale na različnih lokacijah v mestu in na podeželju od junija do decembra.
Izbrane prireditve v juniju so enodnevna prireditev Rib in iger v organizaciji Društva prijateljev mladine Izola, Istra moja za vsak dan v organizaciji Viline Hauser, Vaška šagra v organizaciji Dmštva za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore in Eurofest, ki bo od konca junija do prvih dneh julija na običajnih lokacijah mesta. Prav tako junija bo eden izmed treh koncertov prireditve Noči na plaži. V juliju bo Občinski praznik popestril Puf festival v Izoli, na katerem bo poskrbljeno za vse generacije, saj se bo po Sončnem nabrežju odvijal sprevod hoduljarjev in etno muzikantov, v parku Pietro Coppo bo družinska lutkovna predstava, večer pa bo zaključil etno koncert. V juliju bodo nato sledili še zadnja dva koncerta prireditve Noči na plaži, MIFF - nastopi folklornih skupin - v organizaciji ZKD Karol Pahor Piran in Otroški in najstniški festival v organizaciji Plahutnik. Julijski del prireditev se bo zaključil z Evropskim mladinskim kongresom, ki ga organizira Mladinsko združenje Z IN, za to prireditev so prejeli sredstva na javnem razpisu za dmžbene dejavnosti.
Glasbene prireditve v mesecu avgustu bodo začeli Alietski večeri s festivalom klasične glasbe (instrumentalne in vokalne) v cerkvi sv. Marije Alietske. Njena obnova je bila dokončana v letošnjem letu, tako da ponuja možnost dodatnega izolskega prizorišča. V avgustu se bo na raznih lokacijah po mestu odvijal tradicionalni Oboa fagot festival.
Izmed izbranih prireditev velja omeniti še Vonj Španije v mesecu oktobm v organizaciji KUD Beseda in glasba v parku Pietro Coppo in decembrsko prireditev Dedek mraz prihaja na podeželje v organizaciji Dmštva za kulturo, šport in razvoj vasi Cetore. Poleg omenjenih prireditev bo na podlagi proračuna in izpeljanega javnega razpisa in poziva za sofinanciranje dmžbenih dejavnosti v Izoli znova filmski festival Kino otok, ki se letos iz vsebinskih razlogov seli v mesec september. Združene igre narodov se bodo odvijale v začetku septembra, prav tako se v mesec september vrača tradicionalni Ribiški praznik, ki ga po sprejetem finančnem načrtu in letnem planu pripravlja Center za kulturo, šport in prireditve, ta pripravlja tudi prireditev Oljke, vino in ribe, načrtovane za 12. in 13. junij. Omeniti velja še dve prireditvi, ki sta postali zaščitni znak Izole, Diplomatsko regato, pripravlja jo Jadralni klub Burja, in izolski Boat show, ki bo zaključil septembrski del prireditev.
Poleg navedenih prireditev bodo potekali tudi dmgi dogodki in pa prireditve v organizaciji italijanske skupnosti v prostorih Manziolijeve palače in na Manziolijevem trgu.
Odnosi z javnostmi Občina Izola
Rolerji dosegli slovenski rekord
Napovedi
Okrogla miza: Logistika kot razvojna priložnost Slovenije.
UP Fakulteta za management Koper v sredo, 17. junija ob 17. uri, prireja v veliki predavalnici fakultete na Cankarjevi 5 v Kopm okroglo mizo: Logistika kot razvojna priložnost Slovenije. Razpravo bo vodil dr. Janez Šušteršič, izredni profesor in prodekan fakultete.
EP v stepu v Avditoriju
Po enajstih letih se vrača v Slovenijo (v Portorož) vrhunsko mednarodno plesno prvenstvo v stepu in tekmovanje za svetovni pokal v show plesih, ki bo od 18. do 21. junija 2009. Glavni pokrovitelj je Občina Piran.
SLOVENIA OPEN 2009
Tudi letos poleti, od 20. do 26. julija 2009, bo na teniškem igrišču v Marini Portorož odprto prvenstvo Slovenije - Banka Koper Slovenia Open 2009 - Sony Ericsson WTA turnir, ki ga z nagradnim skladom gmotno podpira Banka Koper. Prvi uradni seznam prijavljenih igralk bosta 17. junija v dvorani Mystica v Portorožu predstavila direktor turnirja Andrej Bizjak in Ezio Salvai, predsednik uprave Banke Koper.
V	Koper prispe naj večja tovorna ladja
V	koprsko pristanišče pripluje naj večja tovorna ladja do zdaj in to s kapaciteto 6500 zabojniki (TEU). Novinarji si jo bodo lahko ogledali 17. junija, predvidoma ob 9.30 uri.
Gostinci o stavki konec junija
Gostinski delavci se kot kaže zaradi nizkih plač še niso odpovedali stavki. Njihov sindikat bo o tem odločal konec junija. Gostinstvo na Obali in Krasu je imelo lani 6,27 milijona evrov čiste izgube.
Srečanje članov kluba Istrski rubini
V Hiši refoška podjetja Vina Koper so se v petek, 5. junija 2009, zbrali na prijetnem druženju člani kluba Istrski rubini, ki jih je sedaj v klubu že okoli 150. Predsednik uprave Vina Koper Ne vij o Pucer in glavni enolog Iztok Klenar sta predstavila dosežke kleti Vina Koper, obiskovalci pa so lahko prvič pokusili tudi vrhunsko kapljico, vino refošk rubinaste barve iz Slovenske Istre. Z deklariranjem pesmi o vinu jih je razveselil pesnik Tone Pavček, igral in pel je Rudi Bučar, večer pa je povezovala Nataša Benčič.
Prenovljen Moby Dick je odprl svoja vrata
V četrtek, 4. junija, zvečer so tudi uradno odprli prenovljen priljubljeni gostinski lokal Moby Dick v Izoli. Lokal se razprostira na okoli 300 m2. Svojo ponudbo so razširili in poleg kava bara uredili še restavracijo. Tako bodo gostje lahko odslej uživali v kulinaričnih dobrotah - slow food. Moby Dick je lokal, ki so ga domačini vzeli za svojega. Enega od lastnikov Alena Antoloviča smo vprašali kaj je recept za uspeh. Povedal je, da to dosežemo le s trdim delom in nenehnim sledenjem trendov v svetu na področju gostinske ponudbe, posluhom za potrebe in želje gostov ter dobro voljo. Ob obilici pijače in okusne hrane, ki jo je na izviren način pripravil italijanski kuhar iz Riminija ter množičnem obisku, je bila otvoritev več kot uspešna. Več fotografij na spletni strani www.primorski -utrip.si.
781 prijavljenih in še nekaj več kot dvesto se jih je podalo na rolerjih od gokart steze v Luciji do Hotela Marko v Portorožu in nazaj. Zaradi prireditve je bil promet nekaj časa ustavljen.
V	nedeljo, 31. maja seje na množičnem rolanju v Portorožu zbralo rekordno število rolerjev v Sloveniji. Prijavilo seje 781 ljubiteljev tega športa. Še nekaj sto pa jih je piratsko odrolalo s skupino v Portorož. V skupini 1000 rolerjev smo opazili tudi nekaj znanih Slovencev. Najbolj pa je izstopal prometni minister dr. Patrick Viačič.
V	gruči je bilo opaziti veliko otroških vozičkov, malih
začetnikov na rolerjih, naj starejši med njimi pa je bil 7 3-letni Portorožan Frenk Pirc. Organizator ocenjuje, da je k manjši udeležbi vplivalo slabo vreme. Startnina je bila 5 evrov. Presenečenje, ki ga je organizator Mojmir Kovač, predsednik ŠKID Jaz se najboljši obljubljal, je uspelo. V vrsto so postavili 1500 krofov in tako naredili ■■ ■■ mmm mam mam amm mam mm najdaljšo verigo krofov. ■ *	*	.
Spremljevalni avtomobil, ki I Mali OgtoSl je vozil pred rolerji je vozil 1 prodam kmetijsko zemljišče državni prvak v reliju Miran I j kategorije ob reki Dragonji! Jerman s svojim sovoznikom | n 1 var	inrl
Borisom Tonejcem.	Pokličite: GSML031 610 105,
S
(O
2
3
S
NAROČILNICA .
primorski u¥p
IMF IN PRIIMEK:, TOČEN NASLOV:
POŠTNA ŠTEVILKA:
LETNA NAROČNINA (iz številk) 12,00 EUR
Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
Primorski utrip, Obala 125, 6320 Portorož

_	"?5§?
primorski u¥p
Izkoristite priložnost za varno in zanesljivo naložbo. Odločite se za NLB Super depozit in vaši prihranki bodo neodvisni od dnevnega spreminjanja obrestnih mer.
Za več informacij se oglasite v NLB Poslovalnici Lucija, Obala 112, ali pokličite na številko 05/617 51 00.
NLB®
ir^Mirirh ■ —■ i ■■
igr
Dr. Siniša Grujič
Specialist internist kardiolog
Pri nas ne delamo razlik med pacienti
Nov zakon o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi ga slovenski parlament sprejel jeseni 2009, prinaša vrsto sprememb in odgovorov na vprašanja, ki se dnevno pojavljajo o tem, kakšno zdravstvo pravzaprav potrebujemo in ali bomo v Sloveniji zmožni uvesti model javno -zasebnega financiranja in izvajanja zdravstvene dejavnosti, ki bo zadovoljil vse.
Očitki izraženi v javnosti, da so se nekateri zdravniki preprosto usedli v javne zdravstvene prostore, uporabljajo aparature kupljene z javnim denarjem ter, da če storitev plačaš prideš prej na vrsto, morda tudi držijo, a ne povsod.
Za mnenje smo povprašali dr. Sinišo Grujiča, specialista internista kardiologa, ki opravlja koncesijsko dejavnost v specialistični kardiološki ambulanti Ultrakardio v prostorih Rezidence park v Luciji, Obala 144.
Zadnje čase se veliko govori o zdravnikih „dvojnikih“, ki opravljajo koncesijsko dejavnost, malo v javnem sektorju - zavodu, potem pa še malo v zasebni ambulanti.
„Naša ordinacija je koncesijska, ki izvaja svojo dejavnost po pogodbi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje RS po pogojih, ki so jasno določeni s strani Ministrstva za zdravje. Pacienti, ki prihajajo v našo ambulanto z napotnico imajo prednost pri obravnavi “.
Ste se usedli v že pripravljen prostor javnega zavoda in uporabljate opremo, ki je last javnega zavoda?
,JJe. Preden sem se odločil za prevzem koncesije sem bil zaposlen v zdravilišču Terme Strunjan. Eden od pogojev za pridobitev koncesije je bil, da ne morem biti več v delovnem
razmerju in se moram registrirati kot samostojni zdravnik. Te pogoje sem izpolnil. Najel sem prostore in kupil vso ustrezno tehniko, opremo in pohištvo. Vložil sem svoj lastni denar in tudi zaposlil osebje; višjo medicinsko sestro Eleno Medoš in medicinsko sestro Esmiro Lozic, ki odlično opravljata svoje delo. “
Koliko pacientov je doslej pri vas iskalo pomoč, kakšne težave navajajo in ali imate vrhunsko opremo?
„ Doslej smo obravnavali že okoli 3500 pacientov, ki imajo srčne bolezni, katere so v izrazitem porastu in to skorajda povsod po svetu. Taki pacienti so potrebni posebne nege in skrbi.
Tožijo, da jih boli v prsnem košu, da se težko vzpenjajo po stopnicah, da jih zbada pri srcu. Vsakega pacienta vzamemo zelo resno, nikogar ne odslovimo, pa naj pride z napotnico ali je samoplačnik, saj so to znaki, ko je treba ukrepati, resno in strokovno, jih natančno pregledati, za kar pa imamo na srečo tudi vrhunske aparature. Načrtujemo še posodobitve - nakup najmodernejše aparature nove generacije - ultrazvoka, ki bo delno nadomestil operativne posege na žilah z oblogami. O novih metodah diagnostike se kardiologi pogovarjamo in seznanjamo na rednih strokovnih srečanjih po vsem
svetu. Nedavno tega sem bil v Angliji pri vrhunskem strokovnjaku za ultrazvočno diagnostiko, dr. Petrosu Nihoyanopoulosu. “
Prihajajo pacienti pravočasno?
„Zal ne vsi. Prihajajo tudi takšni v stadiju, ko imajo že precej izražene znake določene bolezni, ko operativni posegi niso več mogoči. “
Kje tičijo vzroki pogostih srčnih obolenj?
„Na sestankih kardiološkega združenja veliko razpravljamo o tem, kaj je glavni vzrok za takšen trend. Izpostavljajo se določeni dejavniki tveganja. Težko bi našli 20 ali 30 zdravnikov, ki bi se strinjali kateri dejavniki so, ki povečujejo tveganje za tovrstne bolezni. Eni izpostavljajo povečan krvni tlak, drugi povečano raven maščob v krvi, drugi spet mislijo, da je glavni dejavnik stres. Jaz osebno menim, da gre predvsem za dedno nagnjenost, stres, strah pred izgubo službe, različne družinske skrbi. Skratka, vse tisto, kar nas obremenjuje vsak dan."
Kako dolgo je treba čakati na sprejem?
„ Povprečno čakalna doba je do dva meseca. “
Franc Krajnc
5 let akademskega pevskega zbora UP
„Pesem je, če se smejiš in pesem se smeji s teboj... PESEM je srce, če ga imaš.
(M. Pavček)
V letu 2009 mineva že peto leto, odkar so študentke in študentje s skupnimi močmi začeli nastopati po poti Akademskega pevskega zbora, ki deluje v okviru Študentske organizacije Univerze na Primorskem (SOUP).
Ob tem jubileju so pevke in pevci z dirigentom Ambrožem Čopijem priredili slavnostni peti letni koncert, v sredo, 10. junija 2009, ob 20. uri v Pokrajinskem muzeju v Kopru.
Ljubitelje zborovskega petja sta povabila na koncert Špela Lesar, predsednica Akademskega pevskega zbora Univerze na Primorskem in predsednik ŠOUP Boštjan Lužnik.