uli lin iig In »bbcnamento pristalo. — Po4taloa pteCMM T gVtwWL Leto LXXV., «• 32 Ljubljana, ponedeljek 9. februarja 194*XX Cena 40 cer t. UREDNIŠTVO £N UPRAVA.: LJTJBLJA_NA, PUOCINUEVA UUCA O.__TELEFON: U-22, Sl-Ss* IZKLJUČNO ZASTOPSTVO m ogtaM trn Kraljevine Etailje m taoxem*tvm ima UNIONTC PUBBLICITA [TAl JAN A S. /U MILANO 15.20 Li. OONGBSSIONARIA ESCIATSTVA por ta pubbildU 41 provenlenza italiana od «sum: UNION* PUBBUCITA ITALIANA 8. 4L, MD.ANO Bombe na Tobruk, Bardijo in Marsa Matruh Intenzivno bombardiranje sovražnega zaledja — Tzvidni-ško delovanje na eirenaiskem bojišču — Sovražna podmornica uničena Glavni stan Italijanskih Oboroženih Stl 4« objavil dne 8. februarja naslednje 617 »ojno poročilo: Na drenaJAkem bojlVu dHovjvn jo fzvid-niških oddelkov. Nemške letalske sile so na področju pri Tohrnkti. Bardiji Ln Marsa >Iatnihu hudo bombardirale in s stroj-nicaml obstreljevale rbirajo^a se motorna vozila, taboriACa ln razna skladiAča. **<>-Viročile so Izgube med četami, uničile vojne potrebščine tn povzročile mnoeo požarov. Pri ;in?le*kom letalskem napadu na Sirto je bilo 6 žrtev in malo škode. Skupine <>*.nih IctaJ »o podnevi ln po nor" i hndo napadale Malto in bombardiralo 1. t.. liAča in pomorska oporišča. Bombo najto/ jog^a kalibra z nemških letal »o zadele pod-momico ln Jo gotovo uničile. Ena križa r-ka jo bila zadeta. V letalskih spopadih na<« otokom »o nemška lovska letala sestreli! tri Bristol Blenh**ime, Pri letalskem napadu na Palermo dn» 4. t.nru je bil sestreljen še tretji bombnik ki je padel na ozemlje Palazza Adriana. Preteklo noč »o torpedna I« tala napadla naš konvoj na poti. Eno Izmed njih je hllo sestreljeno in se je se v zraku vnelo. Konvoj je brez škode nadaljeval svojo pot. Nemško vojno poročilo Na vsej vzhodni frenti se nadaljujejo ostre borbe z veli* Iikitni izgubami za sovražnika Ix Hitlerjevega piavnepa *t»n», 9. februarja. Vrhovno poveljstvo nemška vojske je izdalo naslednje vojno poročilo: Na vzhodni fronti se nadaljujejo hude defenzivne borbe. Kazne sknpine sovražnih sil so bile z na/.imi protinapadi uničene. V borbah s sovražnimi številčno ve/krat moč. nejšimi silami se je posebno izkazala 269. pehotna rthi/i a i/ srvemozapadne Nem-rtje. V trka 4 tednov je odh..a ve« kot 120 sovražnih napadov in je v Številnih protinapadih uničila močne sovražne sile. Med 51. januarjem in 6. februarjem je sovjetsko letalstvo izgubilo 239 letal in sicer 117 v letalskih dvobojih, 18 leta je zbilo protiletalsko topništvo, ostala letala so pa bila uničena na tleh. V teku te dobe smo iz pobili na vzhodni fronti 13 letal. V Severni Afriki obojestransko izvidnl-sko delovanje. Včeraj «*o naši lovci nad Nemškim zali-, vom. ne da bi Imeli izgube, sestrelili 5 letal, kj so pripadala neki skupini angleških bombnikov. Finski odsek Helsinki. 9. febr. s. V svojem včerajšnjem komunikeju beleži finsko vrhovno poveljstvo delovanje topništva na Karelski ožini in ob Sviru. kjer je bilo razdejanih več sovražnih obrambnih postojank in utrdb. Dva sovjetska napada sta bila ob Karelski ožini odbita. Tudi na Sviru je bilo več sovražnih napadov zavrnjenih. V vzhodni Kareliji je bil uničen sovjetski oddelek na odseku ob O neg L V krajev- nih spopadih na južnem odseku vzhodne Kareiije je bilo zaklenjenih 10 topov, mnogo konj in vojnih potrebščin. Bolj preti severu je bil razpršen sovražni oddelek. Na vsem bojišču pa je bilo delovanje patrol zelo živahno. Fir.s'-.a letala *-o bombardirala BUVJelSfcl taborišča na ledu v vzhodnem Finskem zalivu. Uničila so večji sovražni oddelek na Karelski ožini v bližini jezera Jtopa-aia. Nad Sv:rom je prišlo do letalskega spopada z dvakrat večjo skupino sovjetskih letal. Dva sovjetska bombnika in dva lovca so bili sestrelieni. Sovjetska letala so ce pojavila nad Helsinki, a so bi'a pre-r odtna. Madžarska se priprav* lja za glavno ofenzivo Budimpešta, 9. febr. s. Madžarska se pripravlja, piše vladni list >Hef7oe«>fca ta- tervenci'o z vsemi svojimi silami v vojiu proti boljševizmu. Ves narod čuti, da stopa vojna, ki jo bi jejo sile osi proti sovmžniku civilizacije in evropske kulture, v odločilno fazo Madžnrka vojska se pripravlja kakor je sodelovala v prvi zir. fazi, s se več;o sUo za borbo ob strani italijanskih in nemških čet. Popolnoma upravičeno je ministrski predsednik Bardosv nedavno za. trdil, da vodi Madžarska narodno vojno za obrambo svojih meja in svoje tisočletne kulture. Odločno zavrnjeni sovjetski napadi Berlin, 9. febr. s. Doznava se iz vojaškega, vira, da so skušaJl boljseviki s ponovnimi napadi zavreti nekaj nemških položajev v severnem odseku vzhodne fronte. Nemškim četam je pa v zmagovitih defenzivnih borbah v dneh 6. ln 7. februarja uspelo odbiti vse napade ln zadati sovražniku izredno hude izgube. V bližini Schliselburga so bili v noči na 6. februar hudi boji, v katerih so bile močne sovražne sile. ki so napadle po silni topovski pripravi, učinkovito odbite s krvavimi izgubami za Sovjete. V istem odseku borb je 6. februarja boljše viška skupina, ki je štela 1000 ljudi, pričela z napadom na nemške položaje potem, ko je prekoračila zamrznjeno Ladoško jezero. Takoj so se pričele silne borbe, v teku katerih je samo neki majhni skupini bolj-ševikov uspelo v temi doseči neko točko nemških položajev. S takojšnjim protinapadom je bila tudi ta skupina uničf-na. do-čim so se morale druge odbite skupine hitro vrniti na svoja izhodišča. Dne 7. februarja je nemško letalstvo kljub najslabšim vremenskim prilikam na vseh odsekih vzhodne fronte učinkovito bombardiralo sovražne farmacije. Nemško letalstvo je tudi učinkovito podpiralo akcije na kopnom. V rnzr.ih odsekih je bilo v teku t**h akcij skupno uničenih 7 tankov in 167 motornih vozil. V drznih napa lih v nizkem poletu so bojna letala in strmoglave i zlasti v osrednjem odseku fronte podpirali borbe na kopnem in zadah sovražni pehoti ■ttjhnjfte izgube, številni topniški položaji boljšnvikov so bili z bombami zadeti in onesposobljeni za borbo. Veliki nemiri v Indiji l.o2l indijskih voditeljev aretiranih — Krvavi izgredi v Lahori — 25 mrtvih Salgon. 9. febr. s. Avstralski radio poroča c hudih demonstracijah proti Angliji v Indiji. Demonstracije so bile potlačene le po aretacij: 1021 indijskih voditeljev in so izbruhnile v glavnem v Lahori, ki je najvažnejše srelišče Pun jaja. kjer se je množica spopadla s pol-cijo. Manifestacije so se pričele z običajnimi protesti zop?r neko takso na prodajo, ki jo je uvedla angleška vlada, da bi zmogla vojne izdatke. V incidentih, ki so nastali ko so ge demonstranti bližali angleškemu predelu mesta, je bilo 25 mrtv.h. naj branijo Birmo Rim, 9. febr s. Angleške oblasti so uradno sporočile, da so prišli modni kontingenti Kitajcev, ki jih je poslal Cangkaj-šek, v Birmaniio in izjavljajo, da bodo celotni odseki birmanske fronte poverjeid kitajskim četam, katerih borbeni duh poveličujejo Kitajcem 1e bilo zaupano zlasti področje južnega 6ana. Angleške oblasti so izkoristile to priliko za hvaljenje Cang-kajSka. V resnici je Cans-kajsek svoje nesrečne čete prodal Churchillu ln Rooseveltu za toliko mili ionov za vsako divizijo S tem. da je uvrstil svoje čete v Birmanlji proti birmanskemu narodu in oroti vojakom Tajske ta Japonske ob strani angleških vojakov, Cangkaišek popolnoma Izdal Vzhodno Azijo. Anglija je pa zamenjala nekaj zlata za meseno pičo za topove, katero nujno potrebuje zlasti zdaj. ko mora Iz razum nujnih političnih razlogov varčevati s topovsko pičo Indijcev. Najvažnejši element te kitajske intervencije v Birmanijj je precej značilno dejstvo, da je morala Anglija uporabiti čungkinške Kitajce, čeprav imi na razpolago rezervoarje ljudi v Birmaniji in zlasti v Indiji. Kj*» so birmanski vojaki? Kje je velika indijska voska? Kakšno stanje je nastalo v notranjosti Birmanije in Indije, da mora general VVavell uporabljati na strateških mejah Indije plačane kitajske čete. To so vprašanja, ki -flh vsiljuje javnemu mnenju poročilo iz Ranguna o prihodu močnih kitajskih kontingentov v Birm an rjo. Važni sklepi Ministrskega sveta ?od predsedstvom Duceja Je sprejel vrsto zakonov, ki urejajo razne važne vojno • gospodarske in socialne ter kulturne zadeve Rim, 8 febr. s. Včeraj zjutraj ob 10. se e pod Ducejevim predsedstvom sestal Mi-: k. -vet. k. je odobril razen običajnih :pravnih še mnoge druge ukrepe. Na predlog Duceja fašima in Minfetr-ko;-a predsednika ie bil odobren ukrep o rekviziciji motornih vozil, ki so bila -i.nen.i pred 1. januarjem leta 1930. Volila bodo razstavljena in uporabi len bo material, ki je potreben za vojno gospodarstvo. Odredba določa, kater« vozila ne t:odo rekvirirana. Odobren je bil zakonski načrt s katerim bodo učitelji osnovnih sol vključno poljedelskih šol kvalificirani kot državni uradniki in uvrščeni v skupino B. uradniškega statusa. Z odobrenim zakonskim načrtom se dokončno rešuje vprašanje družin osebja pomožnih državnih zavodov in sc razširijo tozadevne odredbe državnih uradnikov na to osebje, Napredlog Duceja in Notranjega ministra je bi odobren zakonski načrt o novih normah giede zaščite, podpore in vzgoje gluhonemih. Ustanovi se nacionalni zavod za zaščito odraslih gluhonemih in nacionalna zveza zavodov za vzgojo *n ts- obrazbo gluhonemih. Ustanovi bost« pod nadzorstvom Notranjega ministrstva, oziroma Ministrstva za narodno vzgojo. Država prevzame zaščito moralnih in gmotnih interesov gluhonemih, ki je bila doslej zadeva zasebne pebude. Na predlog Ministra za italijansko Afriko je bil odebren načrt zakona, ki normalizira italijansko gospodarsko delovanje za časa vojne v italijanski Vzhodni Afriki. Na predlog Pravosodnega ministra je bil odobren načrt z&koia z odredbami ▼ prid profesionistov-odvetnikov, ki so se vrnili ▼ domovino iz Egipta. Na predlog Finančnega minstra ie bil odobren načrt zakona, po katerem so omogočene davčne olajšave pri nakupu stav-bišč in načrt zakona, ki spreminja konvencijo med državo in italijansko družbo avtorjev in založnikov, nadalje načrt zakona, s katerim se priznava prostovoljnim bclnčarkam italijanskega Rdečega križa, ki so bile v vojni službi ranjene ali so zbolele in umrle, v tem primeri njih svojcem, pravico do vojnih pokojnin, načrt zakona o davčnih olajšavah v primero brezplačnih dodelitev bivališč, lastnim nameščencem in delavcem s strani družb in trgovinskih ter industrijskih podjetij. Na predlog Duceja. Vojnega ministra, Mornariškega ministra in Ministra za letalstvo so bili odobreni zakonski načrti, s katerimi se urejajo po zahtevah sedanjega stanja vojne, napredovanje oficirjev Kraljeve vojske, poostrujejo kazni za tiste, ki brez opravičljivega razloga ne odgovorijo na kontrolni poziv pristojnih vojaških oblasti in se poenotijo odredbe glede rekrntiranja in razmeščanja glavnega stana. Nadaljnji načrt) zakonov teb re-sorjev pooblaščajo Mnistra za mornarico za razp's izrednih natečajev za pomorski vojaški komisariatski zbor. Z načrtom zakona, ki je bil odobren se normalizirajo študije slušateljev Kraljeve letalske akademije. Na predlog Ministra za narodno vzgojo je bil odobren načrt zakona za ustanovitev zavoda za materinske šole v Sardiniji. Na predlog Ministra za javna dela so bili sprejeti načrti zakonov, ki dovoljujejo nadaljnje izdatke za izvedbo javnih del v industrijskem predelu Apuanie ki spreminjajo prejšnji zakon glede najemn'kov javnih del in ki določajo izvedbo asana-cijskib načrtov Mantove. Na predlog Ministra za poljedelstvo in gozdove je bil odobren načrt zakona, ki ureja kolonizacijo sic:lijanske latifundije j in ki odreja gradnjo javnih del za oskr-j bovanje s pitno vodo v področjih si c ili -' janske latifundije. Nadaljnji načrt zakona prinaša olajšave graditeljem zmrzovalnih naprav za poljedelski proizvode. Na predlog Ministra za promet je bil sprejet načrt zakona ki prinaša o\iišave dede abonmajev radijskih poslušalcev. 3 čimer se bo radiofonija med delovnim razredom še bolj razširila. Zgrajena bo poSt-no-teIcfon«ka zgradba v ReggH EmiVi. Na predlog Ministra za korporacije je j bil odobren načrt zakona s spremembami ' zakona, ki se tiče obveznrea zavarovan ia italijanskih trgovinskih ladij. Preurejen bo po sprejetem načrtu zakona faš stični zavod za socialno medicino. Na predlog Ministra za Ttuđskn ku'turo določa olajšave za proizvajalce filmov italijanskih podjetij izven kraljevine Po sprejetem načrtu zakona se ure*a tnd: nro-izvodn.la in razgrtan fe gTamofnmk:h plošč, ki bo pod polit'čn'm '*n umetn'*V'm nadzorstvom Ministrstva za ljudsko kulturo. Mlnsstrskl svet je svoje zasedanje zaključil ob 12. uri in Se bo zopet sestal 14. marca t 1. Nemški minister dr. Todt se je smrtno ponesrečil Zid službenim potovanjem je treSčU z letalom na zemljo inseuml Berlin. 9. febr. s. Doznava s©, da je nem-š\i mini«-t^r dr. Todt med službenim poletom, iz-, ršujoč dolžnost, strmoglavil ln se ubiL Berlin, 9. febr. s. Hitler je odredil, da se ncmžki minister dr. Todt pokoplje na državne stroške. Berlin. 9. febr. s. Z dr. Todtom je Nemčija izgnbila enega izmed svojih najuglednejših mož. Razen zaradi njegovih zaslug domovini ob tesnem sodelovanju s Hitlerjem bo znpisan v zgodovini kot eden iz-r.njboij genialnih organizatorjev, ki jih ie svet imel. Njegovo gigantsko delo predstavljajo avtomobilske ceste Nemčije, vgraditev utrdbenih črt na zapadu in utrdbe ob Atlantiku. Prišel bo dan, ko bo znano tudi njegovo ogromno delo za koncentracijo nemškega oboroževanja. Ime dr. Todta ie ljubil ves narod ne samo kot ime genijamegn organizatorja in dovršenega tehnika, temveč tudi kot ime nadvse sve> stega sodelavca Hitlerja, ki je umel navdahniti vrsem svojim velikim idejam načela na-roir.c^a socializma. Dr. Todt se je rodil 4. septembra 1S91 v PentetOM v Badenu. študiral Je tehniko na tehnični visoki šoli v Monakovu in v Karlsruhe ter se specializiral v gradnji cest. V svetovni vojni leta 1914/18 je bil od pri-četka do konca na zapadni fronti, najprvo v nekem polku poljskega topništva, potem v odseku Toul—Verdun kot bataljonski ad-jutant ter nato kot letalski opazovalec. V avgustu leta 1918 je bil v teku neke letal-sk i bitk--1 ranjen. Dr. Todt je pripadal narodnosocialistični stranki od leta 1922. Dne 5. julija 1933 je bil imenovan za generalnega inšpektorja nemških cest in v tem položaju je opravil velikansko graditeljsko delo avtomobilskega cestnega omrežja Nemčije, ki ga je občudoval ves svet. V poletju leta 1938 je dr. Todt storil usluge Nemčiji z gradnjo obramb na zapadu, ko je politična mednarodna situacija zahtevala nujno rešitev tega vprašanja V ta namen je ustanovil dne 28. maja 1938 znano organizacijo Todt, s katero mu je uspelo v neverjetno kratkem času dovršiti zapadno obrambno utrdbo Nemčije. V priznanje njegovih visokih zaslug mu je Fiihrer ob priliki dneva stranke leta 1938 podelil prvo nemško narodno nagrado. V decembru tega leta je bil dr. Todt imenovan za glavnega opolnomočenca za splošno ureditev poljedelskega gospodarstva. V oktobru leta 1939 je dobil dr. Todt, ki je že 1. oktobra 1938 v priznanje njegovega dela za letalsko obrambo na zapadni fronti napredoval v rezervnega majorja letalstva, dobil naslov generalnega majorja. Dne 16. marca 1940 je bil Imenovan za ministra za orožje ln municijo. Dne 29. julija 1941 je bi imenovan tudi za generalnega inšpektorja za vode in električno energijo in mu je bilo s tem poverjeno nadaljnje obsežno in Izredno važno področje nemškega gospodarstva. Bil Je tudi šef glavnega tehničnega urada narodno sociahstičn stranici m šef urada teh-n'i'nih ved delovn* 'rotit*-.. Razen tega je bil predsednik nemškega društva Inženjer-jev in v njegovi pristojnosti so bili tudi drugi posebni tehnični oddelki države in stranke. Vest o njegovi smrti, ki jo je zvečer Berlin cloznal. je vzbudila povsod globok vtis in veliko žalost. aporoki pritisk vedno hujši Japonski oddelki so sc ie izkrcali na Singapuru Ouislingova oblast Oslo. 9 febr. s. Ouisling je izdal dekret. po katerem se ministrskemu pred^edni- j kti priznavalo pravice, ki iih ustava daje j kroni in parlamentu. Nadalie ie izdal za- \ konski dekret s katerim je uvedel obvezno službo v mladinskih or2anizac;iah za vse dečke in deklice v starosti od 10 do i 1« let Sai^on 9 febr. s. V dobro obveščenih kr ~:h menijo, da kaže izjava avstralskega zunanjega ministra Forda, po kateri bi o bila Avstralija kmalu spremenjena v zavezniško oporišče, na premestitev zavezniškega glavnega stana na ta kontinent. V istih krogih poudarjajo, da postajo japonski pritisk na angleške položaje v Singa_ puru in ri Javi čedalje hujši in da so sov. razna poveljništva čimdal.'e bolj pesimi-ll Sna £>ae uspehov zaveznikov. Beleži se. da je bil 7ovor avstralskega zunanjega ministra zakrit poizkus priprave avstralske javnosti na najhujše. Japonci na vratih Singapnra Rim, 9 febr s. Neko poročilo singapur-slrega guvernerja javlja, da *o japonske čete zasedle otok Pulau, ki leži v prav majhni oddaljenosti od otoka Singapura. Taktika letalskih napadov Tokio, 9. febr. s. V tukajšnjih vojaških trogih komentirajo vest o drugem letalskem napadu na Javo, o katerem poroča vojno poročilo imr°r alnega glavnega stana in poudarjajo, da je letalska taktika Japoncev v tem. da drže sovražnikova opo- rišča v stalnem alarmu in obenem ogrožajo njegove zveze z Avstralijo in Singa-purom. V istih krogih pravijo, da je japonsko letalstvo, ki uničuje metodično oporišča v Nizozemski Indiji, v ožini Ma-kassar, na Mo'ukih in na morju Loreza in Bande, razširilo zdaj svoj akcijski ra-d j na Javajske vode. Glede letališča Djirbarana na otoku Bali se poudarja, da gre za prvovrstno letalsko oporišče, ki ima izreden strateški pomen, ker je na pol poti med Singapurom in Port Darvvinom in je velike važnosti za letalske operacije nad Indijo, v severnem predelu Javajskega morja in v vzhodnih vodah Florezskega morja. 119 letal uničenih Tokio, 9. febr. s. V teku drugega letalskega napada na Surabajo. je bilo uničenih na leh 34 sovražnih letal. Poročilo Imperialnega glavnega stana poudarja, da je bilo skupno uničenih na tleh 119 '»tal. Če dodamo k tem 34 sovražnim letalom 85 nadaljnjih letal, ki so bila uničena ob prvem napadu na Javo dne 3. februarja. Ob napadu na Surabajo so Japonci uničili 26 sovražnih letal. !n sicer 11 ameriških ter 15 nizozemskih. Ostala letala so bila sestreljena ali uničena na tleh ob japonrkem letalskem napadu na letal.šče Djimfcaran na otoku Bali. Neprestani letalski napadi &anghaj, 9. febr. s- Po poročilu iz Ba-tavije so Japonci izvelli tretji leta'ski napad na pomorsko oporišče Surabajo, kjer so bile bombardirane pomorske naprave. Japonci so napadli tudi Palembag na otoku Sumatri. Japonska izviriniška letala so opazili tudi ob vzhodni obali Jave. Zaskrbljenost nizozemskih oblasti Mffnilay 9. febr. s. R:*dio v San Franc'scu poroča, da so nizozemske cb'asti v skrbeh zarradi naraščajoče nevarnosti. Ici preti Javi, in zaradi nedavnih japonskih napadov i*a Surabajo. Iz Bata vi je so F.kcspodar»tva. je Visoki komisar *a Ljubljansko pokrajino izdal naredbo, ki določa t glavnem nar*J*dn}e: Prepo%-f«iuje ne pta'vvanje odškodnin-v nara\i ,a mletje žita I pšenica, rži, sor?.i-ce. jeCmena in koruze i. ki ga obdržijo pri. delovalci za potrebe ć rutine m gospodarstva po členih 1 m 2 naredbe z dne 12 avgusta »Ml XIX M 83. Od dneva ti veljavi, en ja te nagibe (t. j. od 7. t. m ) ne sme noben mlin. ki melie za Stranke, rr>ti pieaico. rž aortico. ječmen in kormo, če *e nf predlo« m le v* ki list. ki »i izda občina do najvitje količine žita ki o v. pridelovalci upravičeni pridržati za '-^ne j ' M - Ki \\%\ v katerem Mora bttl oma'nna količina dotičnegi ti t t poleg količin k t «o že prej zmlele. »«» !zd*> • Hreli primerkih, od katerih cd--: detan« pri občini druga pa spremlja po. - žita v ml.n Na tem primerku Tton t- - - -- -odpisom potrditi točnost ugoto\ Imenih podatko\* ln se prepričati ali sprejo-, feotfč nfl ustreza v ajilevakeni lisi ; označeni količini. Vsak ponedeljek mora s priporočenim pismom |ff!*tiffl »Prevodu« v prejftnjem tednu pobrane ml^'^kr Mete Hi jih mnr^ navesti tudi v posebnem seznam i Prič^n>j t n°vn «tno letino se bodo marali se.-- • mlevski listi po podatkih, vj - inih v mJM-sko knjižico, ki jo bo izdal Prevod in v kateri bodo natanko na, ▼eden« UtaftJ količine, ki jih pridelovale-; lahko ob-irzi za lastne potrebe. Občina pa bo nato v kn.ižici zabeležila količine, za kal ro bodo izdani mlevski Msti- Zaloge navedenih vr«t žita. ki jih irn^ jo mlini v zrnju ali zmlete na dan uveljav. ljenji te naredbe (T, t. m.) morajo munara v .r» dneh preko občine prijavit; *Pr<». vndur z navedbo lastnikov in količin, ločena za VMdto žitno vrsto. Mlinarji, ki m*MJcJn *amo /a Svoje dru-žin*kr dar«kp potrebe bodo mO_ rali ustaviti obratovanj svojih naprav in nato mleti pod kontrolo. Občine mora'o \ p-t h dneh. to je do 12 t. m zapečatiti hi«t\inr drle teh mlinov, da se prepreči NEDELJSKI SPCRT: vsako mletje Ce bodo taki mlinarji ml*r za potrebe družine in gospodarstva, bod' morali \*akokrat zaprositi dovoljenje pr svoji občini da odpečati naprave in jih znova zapečati, ko se opravi dovoljeno mletja Zd vsako zaprošeno količino žita odda mlevski list oseba, k; občina poveri od pečatenje in zopetno zapečatene mlevsk-naprave, in je tudi navzoča pr: mletju, ki ee opravi ob določenih urah Ob koncu takega mletja pošlje občina en primerek mlevskeg* lista »Prevodu«. Dovoljenja za mletje v tem primeru izdao v okviru najvišje dopustne količine žita. ki jo e sme! pridelovalec obdižati Med mlinarje z zapečatenim: napravami se po presoj: >Prevoda« uvrščajo tudi mlinarji, ki poleg dela za '«J-tnp potrebe mel;ejo omejene ko ličino ži'a za stranke. Miina^ji katere koli vrste morajo v 6 dneh. t i do 12 t m.. preko ohčine prijaviti »Prevodu*- p"datke o Icjjl mlina »r> njegovi rinojrijivo^ti na uro. kakor tudi mn-žine posameznih žitnih vrst. ki so Jih zmleli v lanskem letu Prevod sme odredit! da *e zapečatijo ene mlpvske naprave za žito. k' nimajo potrebne opreme za um. no mlet.e ali za zelo oddaljene od glavnih prometnih cest ter je otežkočeno nad SOf OVSaVje Osebe k: opravljajo mletje, morajo voditi posebno prejemno in oddajne knjigo. jo dobe pri »Prevodu« Vse domače priprave, ki se dajo uporabljati za ml^tie žita. je prijavit1 v 5 dneh občinam ki moralo s plombiranjem al! zapečatenjem poskrbeti, da se n ih uporaba onemogoči Trepovedana je tud; prodaja takih priprav Za kršitve določb te naredbe se kaznujejo pridelovalci kakor mlinarji do 5000 lii ali z zaporom do 2 m^^cv Ce pa gre za večje količine žita ki se zmeljejo brez spremnega list p., al: za zatajene žitne zaloge in če gr<^ za kršitve predpisov glede zapečaten a mlinov, znafla kazen od 5000 do 10 000 lir. zapor pa od 2 meseca do ene. ga leta Vselej se odredi zaplemba žita. bo_ diši v Trnju ali zmlet^jra. Poleg tega se iahko odred: začasni in trajni odvzem obrtne nravi e Gornja naredba je objavljena v »Plužb^n^m listu« 7 t. m. in je La dan stopila v veljavo. Rim. 7. febr. s. Fašistični odredbeni list e včeraj med drugim objavil, da je Duce na predlog Tajnika Stranke Imenoval ra :ajn:ka Zveae borbenih fašijev v Ljubljani fašista Orlanda Orlandlnija. letnika 1907 vpisanega v fašistično stranko I. 1928 na osnovi drugega fašističnega nabora. Orian-do Orlandlni je dovršil gospodarske ln trgovinske vseučiliške studije. Postal je topniški poročnik Boril se je prostovoljno v Španiji in v sedanji vojni. V vojni je bil Novi Zvezni tajnik ranjen. Bil je že pokrajinski zvezni podtajnik, dodeljen fašistični zvezi v Fiumi Doslej je bil tajnik pokrajinske fašistične zveze v Ljubljani Visoki komisar Eksc Emilio Grazioli. Službene funkcije bode izmenjane na način, kakor ga določa odredbeni list št 123 z dne 27. maja 1941-XrX. 12. februarja ob 10. dopoldne v prisotnosti inšpektorja fašistične stranke Davida Foe-sa- SK Slavlja Je priredila svoj prvi turnir Uspešna organizacija tableteniške prireditve na Kodeljevem — Nastopilo je v Štirih tekmovalnih skupinah okoli 50 igralcev Ljubljani. •. februarja. Tebt6»tMis tfšaft fetoSnjO rimo naš *nort pnpr.]nrga mrtvila. Zato zahajamo v vaa k mladini, ki se rb ra r tor*i'h dvoranah in okrog zelene mize s no arodi razpeto mre-žico rešuje z maihno belo 7o*go ;n N par jem vedro pnvlačno vprašan>: kdo je boljši v table tenisu? I.ct njo *e7ono smo bil ?c večkrat v goateJi nr: SK MHaitiki nato tudi nri SK Knrotanu. V vo-bo»to in včeTaj^nio ncv;;!no dvorano cc'o več rc«la :n ic po runi* d« se ločijo ipaaalcj in gralci. pomic- mania vredna. Pn paflMMldlll turn:r. k: ie W v pro^^'-m iM-admskcua d< ma na Kr^leMcvcm j« rajr\njnl naclo in v redu. Tekmovanje sc ic z«v *- •.-» oih 1 \. 7 r\:\*t >r>om mo-šicv. Do nol 17.. k<> vo zak!iuc:ii ie borba MMcv đozfprca do fina]a. k; je bil potetn v nedeljo popoldne. V nedoljo m> f^mT; s jx~ ut, T-m cx! md r*^! ° do pol 17. in »pravili pod »-treh > većino konkurence Na sporedu turnim v> hMa: lffeMHMi|l Tn<^tcv. tekmovanje poedince* senioriev. tclmrn-jnje poedincev junif.-riev m tekmr*-vanjc neverificiranih. ("Tcn'-av ni>o nasto p ': neVitcr: Mflbo med nj«mi jc b;,:i oi hM Ha•*' ftdsotnost Ma^nk?. ie prireI: SO jra!ce\-. članov HermM, M'acl;kc. KorrTjia -n Slavi je. (^s-k.ilo ic tekmoni nje tudi nekaj gledalcev, ki (iii»aJl z'ast' rt: i^nflh najboljših. Oslabljeni Ifc rmes — zmagovalce v mostvenem tekmovanju V ^kupini tekmm-anja moštev jc bila za-sedba ^vrstna. Pri'avilo <«c jc O m» itev. tri od Slavi je. tri od Mladike. d\c rvi Koro-tana fn eno od McrmcM. Najbrži»a *o bili !«•-•>* v -rn.1 takole: Hermes: Dj novsk:. 9o0rtai, R'.?:C M'adka I: Kreću. B'až-č Mcdvr-i Koratan T Mi'an. Strotnik A. ŽsajiMr Slaviji l: Požene'. Pavlic. Kamenček Kakrr je razv.dno. je Hermes aaaaopV] b-ez N'^-;"ka in čeprav « • t.ik»i Di: MPVBati kakr.T Ro-«t.i; med najboljše c bo to BatlHal vendarle znak. da bi b;lo tokrst mn^or-r Hcrmczan-~-n naprt'ti kak o||čutljiv rK--27 '/,'3.^ vV.-»d-k-irjem ic zraVr» vlie. m kakor ie nokaral potek tekmovanja, d kaj upravičeno Da »o b;Ta rro'tva u~eiena m d\v»ie. vta itfra1- natprci nrvtv; Slavi ie 111 in Kč'lnr> Znrvieid je Korotan IT in za cr'-» s« je /. to/o MMttai j fe porm*&M Sfavffa // 5 n. HTmđik* 111- P***)* / 5:2. Korofan I — Mladika 11 5:4 in Hermes — Korotan 11 5:1. n. kolo: Mladika 1 — Mladika // 5.7 bi Hcmet— Korotan 1 '2. Finale: Hermes — Mladika I 5 4 Posamezni rezultati ni*o prsi za p*av no bmo presenečenje. Zan;miv pa te b;l fina'e. Mlad k: je u«pelo priti v vodstvo 4:3 in njeni pn«ta^i so z ve! ki m unarjem spremila11 -č'Tn- r?-* i- r-ed rV^at-^CTn in Medvedom ter DHnov*k;m m Krev;čem. Obe sta MlJ zanimivi vei no'eta ;n brrbe-tlOSit' r+ je rv4clrala prva d\-oi:ci Kaie. d^ Je Bogata; v Ezvntal *rfo. ^ai rć;tno od tur nirja do fmidrlg napredute Prrm^al jc Medveda kar \ dveh setih 21:18, 21:8. Med Bti se na drugi nvri. že malce utrujena, b j Djmovaki in Krećič. Prvi set je Dii-n praki proti ncrazpo'v./enemu Krećiću dob:l z lahke-to. tudi v drui»em je že vodi-1 nato pa tako popustil, da je set izcruhil. V odlo-;;'n:r,i lltAjtHU setu je Di;nrr\-?Jvemu uatpelo pr : v vnr^tvo 15:10. nato na ie Kreć ć znižal na 17:14. 18:16 in 20:1°. Odločilna napaka je pr'-es'a najtesnei^o /mago Djinov-skemu in Hermesu pr\x> mesto. Partija se je končnla 21:11. 18:21. 21:19. Tekmovanje neverificiranih igralcev V posebni skupni s-, v drugi dvonani tekmoval never:f cira.ni. Prijavilo *\'ad:k«r Ko*^ak ;n Slan Savije M'ila.novic. Prvi set i< te^no pripa lel Košricu. drugi i enakim rczuHatoro .M''.-no\ iCu. nato pa ?e K'V rretfcaji spra \ :! ^rccc;:njo r^71iko. ICoHBK je xrrtn£jal 2110. 10:21. 21:11 Med juniorji ?o n^jbolfei Korotanci V punionici drapiaa poedancev ie na**to p:,o 14 fCŠ MOimh r ti Tako sr? v otvoritvenem tckrnoA-anju Poročnik. Meden Krištof in Cia'. praotoptli v IT. kolo brez igre. Pur ksrt pa ic preminil Ivanca 2:1. Srrojnik A. Ml '- - ,i 2 a. fankoviČ n>ca 2:0. Smrajc pa jc dobil pn I Kot ^:r forfait. IT. ko'o jc rv-trk^o tak'^e• rVrfoČmfc — PSgtkmri M. Meden — Strof-nik 2 0. Jankove — Krištof par forf;nt„ Gafe — Sm^n i c 2:0. Po/fnvafa: Ppfočraft — Meden 2:1 in Jan tc-nžč — dale 2.O. Finn'c- Pntočn'k — Jml.rr.-ič 2:0. • sta člr-a SK Kr»*v>tan«. Po- tocnilc ie bil let< k le večkrat iTsrM?-šeTi in g« včeraj nje^n- klub ' •< vatrii n- moj«cl resno o^rerr t Zn^agal jc v dveh seth: 22:20. 21 14. Tekmovanje poedincev seniorjev Do poi 17. so pri-do p 'r;-,iln :n za ^!'««ći'no zmago Nt a n*~*trobni šc dve vgri. Na-v- p > je 18 *ekm^a'cev. mo-1 nitmi račina na":h na:U>':-ih z izjemo .Marinka. Po dveh iztoćilnib it!rah je tekmovanje po teka1^ fkrj'e: /. kolo: Rrndcškn Rogata? 2:0. Tifinar — Pa\iič 21, K rečic— Kamenšek 2:0% Strojnik A.— Raiec 2:0. Rožič — P&senel 2:1. Rccek — Ihnhčck 2:0, 2$aintrr — Blažič 2:0 m Djinovtk: — Medved 2:1. 11 fcoVo. Rradeško—Trši nar 2:0. Krečič — Stroinik A. 2:1. Rccek — Božič 2 0. Dji-nen-ski — 7.%:-. 'nar 2:L PoJfinale: Diinmtki—Rccek 2:0 M-njka torej do odločitve 5e n*>!f:Tiaina :gra med Rrade^korn in K reč; čem ter fina' na. v kateri ho**.! prrdv'dorna nast-\-*kj m Bradeško. Slednji ima veliko iz-losr. da pribori zmago. pakal Tečaj GILL-a za telesno vzgojo Ljubljana, 9. febiuarja Visoki Komisar Ekac. Emilij Grazioli _,c vćeraj zjutraj otvonl GILLov uirormativni tečaj za teleano vagojo, katerega se je udeležilo okrog 300 profesorjev srednjih šol. lolovadnih učiteljev ln osnovnošolskih uči-tegljev. praktična ura se je pričela ob 10. v obefZni dvorani lepega sedeža GILLa. NTa steni je bila. na rdečem caadju za to priliko nameačena velika začetnica Muaao-linijevega imena. Na odru, ki je bil v ta namen postavljen in okrašen s trobOjnica-mi. so zavzeli avoja mesta zvezni pod poveljnik GILLa. predsednik italijanske šole v Ljubljani, nadzornica GILLa in drugi. pro/. CasaaDi je navzočim v kratkem govoru orisal važnost tečaja in praktičnih lekcaj. v vidu obveznih vej za leto XX. v vseh osnovih aolah kraljevine. Kmalu nato j« skupina najmlajših, ki je bila odlično pripravljena predvajala vrsto hitrih In skladnih vežb. ki so jim navzoči z velikim zanimanjem sledili, ko so deklice zaključevale prvi del svojega nastopa, je vstopil v salon Visoki Komisar, ki ga te sprejel zvezni podpoveljnjk in so ga poedravili hijerarhi in učitelji. Pred Visokim Komisarjem, ki je zavzel sveje mesto na odru. so otroci brezhibno ponovili eno izmed vaj. Potem so prisu na vrgt^ aairasčajniki iz srednjih Sol. ki so se prav tako s svojo organično in učinkovito skupino postavili kakor učenke osnovnih sol. Skupina je precizno izvedla obvezne vaje za srednje Sole v vsej Italiji. Visoki Komisar je izra-ail svoje prepričanje, da bodo učitelji sodelovali ter Je iarazil svoje »'dovoljstvo spričo uspehov, ki so bili doseženi v pripravah za telovadni zvezni natečaj. Preden je odšel iz dvorane, je Visoki Komisar pregledal vrsto učiteljev in se je priljudno razgrovarjal z nekaterimi izmed malih te-lovadkini. Prijava lesnih kupoprodajnih pogodb z nemškimi izselniki Vihati Komi*>ar za Ljubljansko pokrajino Je mial naredbo o ureditvi go^r^arskih odnosov, izvira j očrh kz dobavnih in trgovin •icih lesnih pogodb sklenjenih s nemškimi izselniki (Služb Hat. 7. t. m.) V desetih dneh od uvdjavljenjs te naredbe (do 17. t. m.) morajo podjetja in za »ebniki ki so sJcienili poffodbe kakršnega koli značaja ali vrste, ki naj se Sele izpolnijo ali se že izpolnjujejo, in katerim je i'»red met kupoprodaja ali predaja lesa na panju, posekanetja ali rvbdelanega. iz gozdov ki so last nem-kih dr^avljancn- ali Nemcev ki so vložHi prošnjo za preselitev ▼ Nemčijo, prijaviti te pogodbe Zbornici za trgovino in industrijo v Ljubljani, in sicer po ob'-azeu. ki se dobi pri zbornici. Prav tako se morajo prod prčerkom vajanin. v*eka'kor pa v roku 10 dni od sklenitve, prijaviti tiMe pogodbe iz prei.*niei?a o in Ca-sella (Preludij in Sieiali jansk* ples) s^ občinstvu močno ugajali, ker se tikšnj izrazni biseri le redko siiš> ;o v koncertni dvoiani v takšni čustven, in tehnični iz-grajenosti. V Paganinijevi Kap»:ti »t. 2 pa se je umetnica sama sebe prekosila. Poznam jo na plošči v szigetijevi izvedb . ki pa je vprav plehka pmti temu. kakor Jo je Car-mirellijeva tolmačila. Tudi v !o sicer et:d-no skladbo je položila ves svoj temperament :n jo oživela kot umo'.nino z vsemi njtnimi izraznimi rdlenrvi Carmirrelijeva ima vse olljke postat: svetovna umetrica prvega raz.i-la O njej bo še veliko govora p t vseli velik.h mednarodnih glasbenih središ !i Ali ga je dovolj? Ljubljana, 9. feoiuarja Pred mesecem so nekateri še obupavali nad letošnjo zimo, ker še vedno ni bilo zanesljivo, ali bo sploh napadlo toliko snega kaikor se spodobi za pošteno zimo. Ko shw pa dobili januarja pi\o mero »noo^a, smo bili takoj potoiaženi. Bi^o ga je dovolj za prve potrebe in kakovost je bila izvrstna. Pozneje nam je bilo še nekajkrat navrženo tega belega blagoslova, a vselej so se nam >doze*t zdele primerne. Sele zdaj se nam je začelo dozdevati, da je snega dovolj vsaj za to zimo. V noči med soboto na nedeljo ga je zapadlo toliko, da včeraj nismo več vedeli, kaj naj počnemo z njim. Celo smučarji so tožili, da ga je preveč, ker se jim je tu in tam udiralo do pazduhe. Snega je bilo toliko, da so se ga včeraj lotUi celo mestni delavci. Odvažali so ga iz VVolfove ulice in z Marijinega trga. Včeraj so tuđi ves dan orali sneg na ulicah. Snega je toliko, da so ae ulice spremenile v jarke. Zdaj so ti jarki na srečo še suhi. Pripravljeni pa moramo biti, da se bomo vsaj zg. nekaj tednov pošteno okopali v njih. Pričakujemo jug, čeprav je letošnja zima nenavadno trdovratna. Zdaj se nc bojimo več mraza; januarja smo se talko utrdili, da nas zdaj aploh več ne zebe, če toplomer ne kaže najmanj —20°. Včeraj se je pa že začelo cediti od nekaterih streh in ledene sveče ali cime so nam cingljale po glavah. Čeprav se nam zdi, da je zdi j dovolj snega, vendar s tem ni rečeno, da ne bo več nobene ^pošiljke«, ćim bolj se bo ogrevalo, tem večja je nevarnost, da bo še snežilo. Iz Spodnje štajerske — Koncert za zimsko pomoč v Celju. V Celju je bil prirejen koncert za zimsko pomoč 31. januarja. Vzbudil je veliko zanimanje med prebivalstvom in čisti dobiček je daleč prekosil vsa pričakovanja. Koncert je vrgel za zimsko pomoč 20.350 mark. — Tečaji nemščine v Konjicah. Vse krajevne skupine konjiškega okraja prirejajo tečaje nemščine, za katere vlada med pre-b:vu!s*.vom veliko zanimanje. Obisk je povsod velik. V Konjicah samih imajo zdaj 12 tečajev nemščine s 480 obiskovalci, pripravlja se pa še en tečaj, ki bo imel 50 obiskovalcev. V Lavričevi tovarni usnja pa imajo tri tečaje nemščine s 150 obiskovalci. V podjetju za gradnjo cest Granit« imajo pa tud. tri tečaje za nemščino. Nemški Usti poročajo, da se l j udje pov.-od radi uče nemščine in uspehi so v vseh tečajih zadovoljivi. — Delovanje nemškega Rdečega križa v Celju. V zadnjih dveh mesecih «o prevozil; št rje rešilni avtomobili ncm.-kega Rdečega križa v Celju 8332 km. V 60 rr-irie-rih težke nesreće je priskočil n£tHskj Rdeči križ žrtvam na pomoć. K temu je treba prištet; še nebroj prevozov iz hiš v bolnico. Mnogim ljudem je b!lo tako rešeno življenje. Nemški Rdeči križ se je že opetovano obrnil na prebivalstvo s poz.vom, naj se prijavi čim več nov:h samarijanov m samarijank. Celjanski odbor nemškega RK je otvoril te dni nov tečaj za samnri-jane in samarijanke. — 1'čiteljstvo za zimsko pomoč. Ko je bil oni dan prirejen v Mariboru velik dobrodelni koncert za zimsko pomoč, so se obrnili prireditelji tudi na učiteljstvo mariborskega okrožja s pozivom, naj po svojih močeh prispeva v ta namen. Odziv je bil zelo zadovoljiv. Med učite!j3tvom se je nabralo za zimsko pomoč 5042 mark. Denar je bil izročen mariborskemu moškemu pevskemu društvu, ki je priredilo dobrodelni koncert. Vsak učitelj mariborskega okrožja je daroval povprečno 23 mark. — 217.000 mark za zimsko pomoč. Peta javna zbirka za zimsko pomoč je vr^ia rn Spodnjem štajerskem 217.000 mark. Od tega odpade na celjsko okrožje 80.000. na Marlbor-okolico 29.000. na Marlbor-me«to 27.200, na Ptuj 23 600. na Ljutomer 9000 in na Trbovlje 15.000 mark. — Civilne poroke. V Teb ari ih «*o se civilno poročil: Ivan Kamenšek z .Tuctirt'- Lavbič. Janez Golee 7 Frančiško Zupftek in Alojz Schweiger s Štefanijo Vodonivcc Pri Sv, Križu sta se poročila Martin G.;v šek in Marija-Primožič. V Laškem pa. Alojz Verbovšek jn Angela Zepuš, oba iz Ojstrega. V Rogaški Slabim ^ta ^e poro-čUa posestnikov sin Janez Paš on s posestnik ovo hčerko Jcusipino Kos. V Celja so se poročili Jože Dolenc z Ivanko Razdevšek :n Emil Rupar z Zoro Mu^tnak, vsi iz Celja. Pri Sv. Marku n že Ptuja sta se poročila Franc Skrbiš in Amalija Galun. — Zboljšanje gmotnega položaja železniških vpokojencev. Druš-tvo železniških vpokojencev v Mariboru je zastavilo vse svoje 5ile, da bi doseglo zboljšanje gmotnega položaja svojih članov. To se jim je končno posrečdo. Dunajska železniška direkcija je obljubila, da bo storila vse kar je v njenih močeh, da priskoči železniškim vpokoj en ceni v njihov, h teživih razmerah na pomoč. 2ele7_n:sk;m vpokojencem bodo Zvišane pokojnine. Vsi Železniki vpoko-jenci in \ pokojenke morajo predložiti v svrho nove ureditve njihovih pokojnin Pokojninskemu uradu na Dunaju v overovljenih predpisih svoje dokumente. — Veliko zanimanje /a raa»C»Vo »FfcSr ni*a iti lovor«, v maribot ?kom gradu prirejena razstava nemške vojske »Planika in lovor* je vzbujala med prebivalstvom veliko zanimanje, pa tudi od zunaj ;'e prihajalo mnog0 obiskovalcev. Razstava je nudila jasen vpogled v junađtVo n.vnškh planinskih čet na severu in na .r"ugu- Razstavo, ki je bila včeraj zaključena, si je ogledalo več tisoč ljudi. — I radni dne\i stnjt-rske gos|vxlarske zbornice v Ptuju. Izpostava staje: ske go-spodamke zbornice v Mariboru bo imela odslej vs.iko sredo v ptuju uradni dan. — Tretji bamaljflnnlfl tečnj nemškega Rdečega križa v Mariboru. Danes teden se je pričel v Mariboru tretji samarijanski tečaj nemškega Rdečega križa. Udeležba je zelo zado\cljiva. Prijave se Se sprejemajo. Tečaj bo trajal deset tednov, pouk je ob ponedeljkih in četrtkih. — strokovno gvaftvetoVAiije brivcev. Prihodnjo nedeljo bo v Mari bom strok >v \o posvetovanje za brivsko obit okrožij Ma* ribor-mesto, Maiibor-okolica in Ptuj. Posvetovanja se udeleže vsi brivski mojstri. — Xa«J 13.000 obiskovalcev kmetijske razstave v Maril>oru. Včeraj je bila zaki u-čena velika kmetijska ra stava v Afaanr*: Ponedeljek. 9. februarja: Apoloni ja D A N A S V -1 F PRIREDITVE Kino Matica: Ba.-tard Kino Sloga: V mreži Kino 1'nion: fCraljicd «*nrga Kino Moste: 100.000 dolarjev in Zlato zapada D E Z VR N E LEEABNE Danes: Mr. SuSnik. Marijin trg 5, Ku-ralt. Grv*po«vetsk.-i cesta 10, Bohinee ded.. Cesta 29. oktobra 31. — Posebne Izkaznice za prodajo oblačilnih izdelkov in drugib porabnib predmetov. Visoki Kcm-iisarijat je pod VITI. No. 213 1 od 21. I. 1912 XX '/dni razpis, ki se glasi Dodatno k ttik. razpisu z dne 3. T. Wi2'XX VIII. No. 5490 '\ sporočam, da mofi jo Ošabne izkaznice, predvidene v nRrodrti Vb^oke-ga komisar!jnta r. dne o. X. 1941 (81. 1. It 484 82-41 KTX), ki fte niso izdnno. nadomeščati dijaSko izkaznice, opremljene % fotografijo ln overovljene od Šolskega vodstva ter prometne knjižice kolesarjev. Radio Ljubljana TOKEK. 10. FEBRUARJA 1012 XX. 7.30: Poročilo V slovenščini. 7.45: Pesmi in melodije, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert me-zosopranistke Bogdane Stritar. 12.40: Italijanski zbor pod vodstvom F>rata. 13: Napoved časa — poročila v italijanžćini 13.15: Komunike Glavnega Stana Oboroženih S 1 v slovenščini. lr.'JO: Orke^ralna glasna pod vodstvom Arlandija. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester Cetra pod vol^tvom Barzizze. 14.15: Poročila v sln-venščini. 17.15: Stara italijanska glasba — koncert Favorettovega zbora. 19 30: Poročala v slovenšč'ni. 19.45: Operetna glasttt* 20: Napoved Časa — poročila v italijanSčri-ni. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Gledališka sezona EIAR simfonični koncert pod vodstvom Casella, v odmoru piclavanje v slovenščini. 22 15: Poročila v ital jnnščini. SREDA. 11. FEBRUARJA 1043 — XX. 7.30: Poroč.la v slovenščini. 7.45: Melodije in romance, v odmoru napoved časa. — 8 15: Poročila v italijanščini. 12.15: Vlado Golob solo na harmoniko. 12.40: Koncert pianistke Del e Scappini. 18: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Prenos iz Japonske 14.15; Komorna glasba. 14.20: Poročila v italijanščini. 14.25: Pestra glasba pod vodstvom Manna. 14.45; Poročila v slovenščini. 17.15: 2bor ljubljanske Glasbene Matice. 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Letal. 19 30: Poročila v slovenščini. 19.45: Koncert saksofonista Mi-loSa Ziherla. 20: NapovoU čaea — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogo!kov v slovenščini. 20.30; Prenos iz m:!an?ke Seale: Othello. glasba Verdi — v orlmor h predavanje V slovenščini in vesti v slovenščini. 23.05: Poročila v italijan-šč ni. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI pridelati Da bi imeli dovolj jedilnega olja, bi bilo trota zasejati t Mitičnim 2500 ha zemje Ljubljana, lo januarja. Vs. . ago j i so dan;, da naša pokrajina pnde.a dovolj surovin za izdelavo jedilnega oija Obdelane zemlje pn nas sicer ni preveč, zato je še tem težje prepričati kmeie, naj ie prea-merjo. Gojitev oljnatih rastlin v fcjem obsegu je pr. nas novost. Računali moramo tudi v tem pr. meni s Kmetovo nezaupljivostjo do vseh novosti. Kmet se navadno odloči za kaj novega, šele, ko se prepriča o uspehu povsem konkretno. Računat; pa moramo tudi, da ima kmet razdeljeno vse obde.ano površino zemlje že vnaprej za rastline, ki j:h goji stalno Ce se naj torej naš kmet preiifmer.. za'r.e gojit; še druge rastline, se mora odločiti tOterih kultur zaradi tega ne bo reč toliko goj;l kakor doslej Odločiti se bo treba, ali naj prideluje na ta račun manj ž:v:n>ke krme. okopav.n ali ogrimine0 Odločitev bn težka, ker večina kmetov7 ne prideluje n tesar »preveč« 7*». to bj pač najbofje kazalo povećati ot. lano po\r^.no To je pa zopet zvezano i posebnimi pogoj* Rodov t no zemljo lahki povečamo le. će :zl : im, zemlj šča k: so doslei slabo rodila ali so pa bila povsem zanemarjena Povečanje nhdekine površine na Barju Ko govorimo o povečanju obdelane površine zemlje pr: nas. navadno mi?l:mo na Barje in nekatera kraška poija — n pr Cerkniško jezero Toda na agrarna vprašanja našega Barja nekateri glgedajo §v vedno precej naivno in jim je tc,*k., dopovedati, da je treba vel ko površ no barjanske zemlje se izboljšati — ali kakor pravimo meliorirati — preden bo pr.mer-na za obdelovanje Do neke mere se pa obdelana puviflua vendar *e zdaj lahko poveča na Barju. Zato pač pride Barje v poštev tod za pridelovanje solnčničnega semena Koliko je že ^bde^ane zemlje, kjer doidei prideloval druge pridelke, pa lahko namenijo za pridelovanje solnčnic. zdaj ?e ne moremo reči Vsekakor ie propaganda za prirlelovanie solnčnic na Barju zbudila me i kmeti po7ornn5t. čeprav vetjih uspehov $e nj bile Upanje je *e vedno, ^a -e ho pr:ff!a<;;lr» več;e 5tev:lo Icrnetov. ki bodo nr pravljen- nrdelovat? sniričTvice. ker se jim nudijo imodn; pm-daini po?n-; Ko bi ne hV.o zanesljivo, da bodo pridelek lahko proda!:, bi se najbrž" le redki odloči, za pr delovanje. Zdaj se pa bodo oprijeli pr.delovanja solnčnic zla-t. -.isti kmetje, ki so doslej pridelovali nekatere pridelke za prodajo :n ne le za preživljanje družne Sicer zda; kmet iahko proda vseh vrst pridelke, daje pa vendar prednost pridelovanju tistih pridelkov, ki pride-vse prdelke brez vsakega načrta; pridelovali so blago za trg. ne da bi vedeli. Jli ga bodo sploh lahko prodali, prav ta-ko pa ni?o mog!: računat vnaprej z določenim, stalnimi cenami Vsak pridelovalec je torej tem več tvegal. Znano pa 'e bilo. da je bilo v Banatu uvedeno tako /vann kontrahiranje Pridelovalci sladkorne pese so sklepal s tovarnarji sladkorja posebne pogodbe; pride'm ...!r- so Se obvezali pride' * sladknmn peso na dolo-"eno Pel hrielan: površ ni. tovarnarji na. da bon nikupili ves pridelek po vna-irej določen cen: Podobno kontrahiranje I -tj uvajajo pr na= Tovarna olia v Ljub-ijani skuša pririnh;* čim vef kmetov na Barju, da b; nr delova': -=o'nčn:ćno =eme 7a izdelovanje jedilnega olja in sklej a s pridelovale; pogodbe Kmetje se obvezu-eio. da bodo zase jal i določeno povrS no /emije s solnčnicami: sovama pa bo pre-PmMdi 1p zre'n ustao. 7dravo in rešetano ~eme Cena bo vnanrej določena Pr delo-•alec bo moral oddati ves pridelek tovarni Koliko bodo prideiali Računajo, da zna<^ pridelek na ha približno 2000 kg semena Razumljivo je. da nridelek tem večii če ie obdelovanje • "no Predvsem je potrebno dobro nid solnčnice ne obrode na !i; brez gnojenja. Na Barju pride;o v poštev za pridelovanje solnčnic dovolj soba tla. ki niso dalj časa poplavljena med nrvrdavarrv ZemHa b; morala biti spomladi suha zgodaj, tako da bi soln-čnice lahko seiali že v dni? polovici pr 'r Tefma :e prav v tem, da je velik del Rrr [a spoanHMll dolen moker, tako da se !0ocnl4dna de^a zajjtia pozneje kakor v krajih 7. višjo lego. Tako n pr. sade krom-pir pozneje kakw na I.iuhlianskem polju. no je. da na Barju že del j časa z uspehom pr; dehnejo konorao. Kier prideluje- jo koruzo, bi lahko pridelovali tudi soln-čn;ce. če je podnebje primerno za prde-lovanje koruze, ustreza tud-; za solnčnice Izkušenj s pridelovanjem solnčnic na Barju se nimamo, kljub temu se pa pridelo-iovaic; lahko z fcaupanjern oprimejo pridelovanja. Razumljivo pa je. da se bodo morali ravnati po navodilih strokovnjakov in izkušnjah pridelovalcev. Prideloval-i solnčnic na Barju, bodo morali upoštevati, da solnčnica potrebuje več hrane, malo boljšo zemljo kakor koruza. To se pravi, da mora zemlja vsebovat: več dušika in lija. Barjanska zemlja vsebuje precej dušičnih snov-; n že zaradi tega bo pridelovanje naibrf uspešno Seveda Se bodo morali pridelovalci primemo poučitj o gnojenju, kolobarjenju in obdelovan.iu zemlje, preden se bodo lotili pridelovanja. Pozneje, ko se bodo ^pomladna dela že začela, jim bomo nudili od časa do časa nekaj navod 1 Če bo mogoča industrijska predelava Predvsem bo ireba izpolnit; pogoj, pridelovalcev solnčnic bo moralo biti toliko m zemlje bo moralo biti zasejane s solnč-nicami dovolj, da bo pridelek primerno vei k. Industrijska predelava solnčničnega semena je mogoča le. če je dovolj surovin Tovarna se bo lahko preusmerila za jedilno olje. ki ga doslej ni izdelovala, če bo dovolj domačih surovin, kajti z uvozom ne smemo računati. Zato je bila prva naloga propaganda za pridelovanje. Upanje je, da bo propaganda dovolj uspešna, čeprav zdaj še ne moremo napovedati, koliko bodo pridelali že letos Samo Ljubijan-ka pokraj. -na za svoje potrebe bi potrebovala 500 vagonov semena za izdelovanje olja. To se ;}nvi. da bi bilo treba zasejati 2500 ha zemlje. Baje b; lahko toliko solnčnic prideloval; na samem Barju. Cez nekaj tednov se bo izkazalo, če se bo prijavilo dovolj pridelovalcev, kar smemo upat:. Tovarna namerava pridelovalcem preskrbeti tudi primerno seme Najbolje bi kazalo, da bj sejali besarabsko seme. Ta vrsta so Ln črn c razvija samo po en cvet ter nima stranskih od^anjkov. zato je pa ta cvet *em lepši in hitreje zori. Zdaj se m zanesljivo, talkino sebe bodo dobili in kdaj. Upanje po je. da bodo srečno premagal: *ikJ5 to težavo. NEVNE VESTI — Tudi za^bnfki se morajo omejiti v potrošnji elektrike. Trenutne potrebe za-htOVSjo, kakor poročajo iz Rome. da se omeji '>udi potrošnja elektrike za potrebe zasebnikov. Uredba, ki bo objavljena v bližnjih dneh. bo odrejala, da morajo zasebniki potrošnjo elektrike za domačo razsvetljavo in druge potrebe (ogrevanje, kuhanje .za kopalnice in podobno) omejit: od ♦ekoćeea meseca naprej do konca aprila na 80 odstolkov potrošnje v odgovarjajoč h mesecih preteklega leta. Izjeme veljajo med drugim za tiste, ki ne potrosijo več kakor 18 K\v ur mesečno, za razsve*ljavo stopn:5č. hodnikov, za vojaške poirehe .poštne urade in podobno. Da bo industrija .ki dela za vojaške potrebe, zadostno založena z električno energijo, bo povišan od^t^tek omejitve, ki ^a je določila za neka'ere industrije uredba komoračiiskesa ministrstva od 23. januarja "e*ns. od 20 na H bdftotknv. — Avtomobilska cesta od Atlantika do ČVneca morja l-' TrtSSta poročajo o iz-podbudi. da bi «e čim prei izvedel načrt gradnie velike p.vtomob;l Torino. Milano. Venezio. Tr^t- n n'eeove luke nedvomno velike-Odcsi. Izvedba načr4a bi bila za promet Triesta in n;c?o\e uke nedvomno veike-ga pomena, sai pt ed v lile vafo, da se bo Trieste pn vo'ni znrad: spremenjenega obsega zaledja razvijal mnogo ugodnejše kot doslej. PBOJA*'? kn\in nadomestek omogoča pripravo oku^n."2:a in tečnega k.i\ine«ra napitka. — Smrten padec z vrtiljaka. V Cantuju, kier je dr.nes velik =ejem, se je že v petek usta\-il vrtiljak Kot je običajno, je brž privabil mladino in odrasle. Na konja se je vsedia tudi Uletna deklica Annetta Fettorelli Nenadoma pa jo je obSla slabost in padla je v veiikem loku med gledalce Pri padcu ie dobila smrtne poškodbe in je kmalu po prenosu v bolnišnico umrla. — Razstava vrstnih tkanin. V Milanu je bila v soboto otvorjena stalna razstava tipiziranih tkanin v dvoranah združenja, ki priporoča v državi izdelane tkanine. Razstava obsega vse vrstne tkanine, ki jih je odobrilo korporacijsko ministrstvo. V bistvu je tehničnega značaja, ker hoče seznaniti vse obi-kovalce. posebno pa še to,< = 4i,ne tehnike s celotnim pregledom državne proizvodnle vrstnih tkanin. Sčasoma i i bodo pridruženi vsi novi irlr'V *r ' Miri -trile. ki bodo odgovarjali stavljenim pogojem. Otvo-ritvi so pr; = o=;*vovali zastooniki najvišjih pokra-in>k:h obteso* in znani industrijci. — Javno se ie odpovedal očetu. Narednik Giovarn' Baftfsta Carnevali. ki služi v Andriji blizu B^r^n vojake ie zvedel, da -e turtjel njtgov ^čc v Ctvcaeu ameriško držav' nstvo To ga je tako užalilo, da ie =k1en;'! favno odpovedati se vsakemu odnom c «voJ?m očetom. V na-v7očnost: krafevnfh oblnati ie ostro obsodil oče*o^Ti Je'r n V da prekinja z t:m v«e zveze — Konzul Fnn-o Parberinl — namestnik tahvk? ^frsnfce Moccolini 1e na pred loff tfltnfka q* t- - - v-n Nnpfmviil za namestnika tainika F^x :^ne ^^ranke Ennia Barbern:;a. konzola "r,:'rt Barber-ln! se je \np:sal v Stranko L 1919, bil ranjen za- njo in v vojni, bfl je prostovoljec v sve-tovnJ vojni, v vzhodni Afriki in v seda- nji vojni. Bil je zaradi hrabrost: odliko-van, trenutno pa je poveljnik n. legije na bojišču v severni Afriki. — Iz »Službenega ista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« St. 11 z dne 7. februarja 1942-XX. objavlja naredbe Visokega Komisarja: Predpisi za promet tn javne obrate, uvedbo pome dovolilnice za občino Ljubljara. določitev časa za zatemnitev, prijava lesnih kupo-prodajnih po-godr, -kienjenih z nemškimi izselniki ln predpis, za mletje žit« Dlet*4M*no*ti nona\-ai§Tie rime. Med tem ko pri nas Se vedno naletuje sneg te se ga ie nakupinio za dobrega pol metra, Jav- Ijajo poročila od drugod razne nevšečnosti, ki so v zvezd z nesayaydeO Ignac. Trocha Alojzij. fCoksechinek Justina por. Trocha in njuna ha Regina. Ran ter Prane, Nlemer-wohl ABee por. Rauter ter njuni otroci Leo. Frane ln Otmar Pettaoer Antonija, Predstave ob delavnikih ob 14.80, ob nedeljah ob 10.30 in 14.30 KINO MATICA • TELEFON £'Z-A l Ljudje ln žlvaJl skrajnega sever* v ne :zprosnem boju ea ftlvljetije :n ljubezen Bastard s.trne Runo Oeorg Loekkberg. H!ld« Borgstroenv — Film Je btl odlikovan na mednarodni razstavi t Benetkah. tUNO INION • TELEFON Je U znofoče v sportu ln sabaTl najti •jopolno zadovoljstvo? O tem rszprmvlja film Kraljica snega Ann Sberidan Rlcharci Carlson I KLNO SLOOA • TELEFON £7-S* Napete detektivske in ljubavne dosodiv i«lne v filmu V mreži Muirice Dea. Adriana Charpentier. Maurl ce Chevaller, Robrrto Fleurj Lurkmann Eva por. Sljanec. GoriSschnlgg Evald in Mosehe Vera por. \V a lenta. - Za mrtvega proglašen. Okrožno so-dt.>če v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega posestnik v Zalogu Anton Jerman, pristojen v občino Smarjeto. okraj Novo mesto. Leta 1913 je odšel z bivftim 97. peSpolkom na Italijansko bojišče, od koder je istega leta samo dvakrat pi^al. pozneje se pa ni več oglasil. —lj Umetnostna razstava bratov VIU-:u:trj«»v. Občinstvo opozarjamo, da razstav-Ijsta slikarja brata Nande in Drago Vidmar svoja dela v galerij! Obersnel na Go-sposvet.^kl cepti St. 3 IT. Zaradi Izrednega zanimanja je razstava odprta vsak dan ne- prekinjeno od 9. do 4. popoldne. Kar bo razstava odprta samo še ta teden, vsolmo občinstvo, da si to zanimivo razstavo Člm-preje ogleda. —lj Koncert Komornega orkestra* ki bi se moral vršiti v ponedeljek 9. t. m. Je preložen na ponedeljek, 23. februarja 1942 ob S* 7 zvečer. Iz Ltablfcne —lj Se sneg. Davi je zopet začelo snežiti. Temperatura je bila sorazmerno visoka; davi je kazal toplomer v Zvezdi —5.5 C. Pozneje se je še malo ogrelo; ob tej temperaturi najbolj pogosto sneži. Najbrž dobimo še precej snega, ne glede na to, da se nam zdi že starega preveč. Včeraj podnevi se je precej ogrelo, maksimalna temperatura sredi mesta je znašala —0.6 C. Zdi se. da je v višjih zračnih plasteh jug. Snežna plast je bila do davi 56 cm debela. V dveh dneh je zapadlo 30 cm snega. u— Reklamacije zaradi nedostavljenih februarskih živilskih nakaznic bo kartotečni odsek mestnega preskrbovalnega urada sprejemal brez ir.jenie samo fte do torka 10. februarja. Zato naj se vsi, ki morda &e niso dobili živilskih kart za mesec februar, gotovo takoj zglase v veliki dvorani Mestnega doma v I. nadstropju, kjer bodo naglo opravili, ker ni navala. —lj Obi*k| v splošni bolnici. Spiosna bolnica v Ljubljani poroča: Zaradi pravilnega opravljanja službe in notranjega dela se v zvezi z omejitvijo osebnega gibanja omeje obiski v splošni bolnici na Cas od 12. do 14.. na klinikah (ob sredah, sobotah, nedeljah) in od 13. do 14. ure. —lj Krvavice dobe danes in juirl člani socialnega gospodarskega odbora v Kot-nikovi ulici 21. Potne dovolilnice za občine L^M^ao Od to. februarja bo treba imeti za prifeod ali odhod z ozemlja občine Ljubljane redno dovoljenje Vie-oki Komisar m Ljubljansko pokrajino dreja na r**is.fa\i kr. ukaza z dne 3. maj.'» 1941-XIX. št 291: O!. 1. Od dne 20. februarja 1942-XX dalje 'Tw>rajo imeti vse osebe starejše od 14 let pHhod aJi odhod z ozemlja občine Ljub liana redno po*no dovolilnico (Lasciana* vare). CI. 2. Potna dovolilnica se izda na piMne- no in obrazloženo prošnjo, ki se m<~*ra vložiti, tzvzem^i v primerili dokazane nujnosti vs«fl; pet dni prej pri naslednrh uradih in poveljnikih: al m občino Ljubljana na raia bi se krila domača poraba usnja. KI trpi ziaati na pomanjkajiju težkih, že prej iz inozemstva uvažanlh kož, in de. »e omogoči pravična razdelitev sedanjih zalog usnja, je segla srbska centrala za usnje po oartrih ukrepih. Tako je treba usnjene opanke; običajno obutev kmečkegw. prebivalstva. Po možnosti nadomestiti z gumijastimi, djočlm bo morala imeti mestna obutev v bodoče namestu usnjenih podplatov lesene. Izdelovanje luksuznih čevljev je bilo prepovedano. Da bi se prihranilo Ae več usnja, je bila prepovedana, uporaba usnja iz telečjih ln govejih kož za izdelovanje otroških Čevljev do velikosti 20. Popravila čevljev so dovoljena samo z ostanki usnja, nikakor pa ne z novim usnjem. Ukrepi glede štedenja z usnjem se pa ne nanašajo samo na čevljarsko obrt, temveč zadevajo tudi vse v poStev prihajoče panoge galanterije. Z nov o naredbo je prepovedana uporaba usnja iz govejih in telečjih kož ua izdelovanje kovčegov, map, aktovk, pasov, bičev Itd. Doslej je mogla centrala za usnje ustreči vsem upravičenim Sel jam glede dodelitve usnja in usnjenih izdelkov. Nove naredbe naj bi zagotovile tudi v bodoče dobave usnja tistim, XI ga resnično potrebu je jo. Nov daljnogled V nemških delavnicah eb precizne optične in mehanične izdelke se nadaljuje delo tudi med vojno. Na spomladanskem vel esej mu v Leipzigm bo na ra.z-~ta.vi fotoaparatov, optičnih izdelkov in fine mehanike razstavljen tuda nov mornariški daljnogled, ki poveča 7 krat 50^ in ima izredno močno svetlobo. Novi daljnogled pa n.; samo višek v izdelkih modeme optike, temveč se odliku ja tu li po svoj: priročni obliki in razmeroma neznatni tezi. ker je narejen iz lahke kovine in umetne smole, kar znatno olajšuje ravnanje z njim. Topla pijača za sprevodnike Posebno presenečenje je pnpravilo ravnateljstvo cestne železnice v Dessau svojim sprevodnikom. Presknbelo jih je s termo steklenicami, v katerih imajo enkrat čisto juho, enkrat pa kavo. Med vso vožnjo imajo zdaj tramvajski vozači ln sprevodniki pri sebi toplo pijačo, da jih preveč ne zebe. Tako jim je naporna služba znatno olajšana. Vitamin C za radarje Iz Krakova poročajo, da 30 dajali lani rudarjem pilule z vitaminom C in ker se je pokazalo, da je bil učinek dober, so jdh začelj dajati rularjem tudi letos. S tem hočejo zajeziti nalezljive bolezni ki se rade pojavijo spomladi. Stroške je prevzelo nemško državno rudarsko zavarovanje. PROTI NAHODU NI ZDRAVILA, če pa pijete medico, ga obvarujete in ga preprečite. Zato pijte Ambroževo medico, ki jo dobite le v Medarni, Ljubljana, židovska 6. vsebuje mnogo vitaminov. 11T »ALPA« ČAJ je krepilna pijača PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA, Bohoričevi ulica 5 Telefon 20-59 Na ovo ritrovato UN MEDICAMENTO CHE ARRESTA LA C ADUTA E FA RICRESCERE I CAPELLI Richiedetelo contro vaglia di LIRE 64 (spe-dizione in assegno L. 2 in pni). Opuscolo illustrato gratis a rlchlesta. — Cercasl con-cessionario eselusivo. Nov znanstveni izsledek ZDRAVILO, KI ZASTAVLJA IZPADANJE IN POSPEŠUJE RAST LAS Zahtevajte ga potom nakazila LIR 64 (pošiljate v po povzetju L. 2 več). Na zahtevo ilustrirana brošura gratis. — Iščemo generalnega zastopnika. ISTITUTO SCIENTUF1CO MODERNO — MILANO, Corso Italia 46_Tel. 37178 FIERA di VIENNA SEJEN na DUNAJU Pit IMA VER A (MS POMLAD I94* Popusti na ialaznicah: (8-*"~*5. marca) Italija SO, Nemčija 60% informacije: ČASTNI POKRAJINSKI ZASTOPNIK DUNAJSKEGA SEJMA: Ing. E. M. F E LI X — TRIESTE, Via Fabio Severo No li (Tel. 39-103) 1942 Riduzioni ferroviarie: ItaHm SO, Germani* 60r; i n f o r masi oni: t APPRESENTANTE ONORAJUO RSOIO-NAJLE DELLA FIERA DI VIENNA: Burma in njen strateški pomen Ena najbogatejših pokrajin drŽave — Na važnem križišču med Tajsko, Kitajsko in Indijo Kje in kako bomo dobili osebne izkaznice Danes je začelo mestno poglavarstvo sprejemati prijave Take so bnrma nske lepotice Dva dogodka sta potisnila Burmo v ospredje svetovnega zanimanja. Prvi je bil pol:t-čno izredno važna aretacija ministrskega predsednika U. Sawa po An-gleiui, drugi pa vojaško važna zasedba pristarusča Tavoy, ležečega kakih 300 km južno od prestohce Ranguna. Temu je sledil pohod preko Mul me i na proti Rangunu samemu. Vdor J aponcev v južno Burmo ter njihovo prodiranje preko Tenasser.ma prot: Rangunu je pr\i vojaški korak prot: predstraži Indije. Pnhodnji stratesk; cilj je pač omejen. Gre za dosego takozvane topovske poti. po kateri pošiljajo Anglež: maršalu Cankajšku oroižje in strelivo. Ta burma r. ka pot, ki vodi iz Ranguna kot železniška proga najprej proti severu do Mandelaye, potem pa proti vzhodu do Lashio ter končno kot burmanska cesta po strmh gorik.h poteh dalje v Cung-king, je b:'.a v prejšnjih letih pogosto cilj japonskih bombnih napadov. Ce se je Japoncem posrečilo porušiti preko globokih prepadov in deročih rek vodeče mostove. s# staie avtomob:l?ke in druge kolone večkrat po ceie tedne na istem kraju, preden je bilo mogoče ustvariti nove možnosti prehoda in prevoza. Burmo, ki je bila po dolgih r»sva?alnih bojih leta 1886. priključena ogromnemu ozemlju angleške Indije, so izbral: An?:eži za izhod šče svojega pohoda proti vzhodu in. za vez med Indijo in Singapu-om Vzhodno od Burme ležeče Tajsko drž. .ro ozemlje je bilo po angleškem mnenju tuje telo med Indijo in Indokino. Poleg tega pa zagozda med Tenessrmom ter južno angleško Malajo in Singapurom. Voiaska zasedba Tajske je b la celo po mnen-u Angležev :c \-pr; :r;e časa. Odskoči* le za tako akc jo raj bi postala B rma in tako se je w§JtšOo\ da so bili storjeni v tej vzhodni pokrajini indije vojaški ukrepi velikega obsega. Vsi indijski vojaški manevri zadnjih let so se v rš lj v vzhodnem delu Burme, gar-nizije na Taj-ki meji so se množile in po zlomu Francije so smatrali Angleži, da Je napočil ugoden trenutek za njihovo akcijo v tem delu Daljnega vzhoda. V vlado v Vichvju sklenjena pogodba, k. je dovoljevala Japoncem vkoraka«je v Indok:r,o. na dru^: strani pa po Japonjih zajamčena nedotakijivost T<..-ke Burma zdrj ni vt-č odskočišče Angležev proti Tajski, temveč Je postala Tajska odskoč šče Japoncev proti Burmi. Tako se je položaj v najnovejšem času bistveno izpremeni na škodo Angležev. Kako skrbno so priprav14."': Angleži svoj načrt in kako zelo so bili navezani pri tem na Burmo, je razvidno iz dejstva, da so dovolil; tej največji ind.jsk: pokrajini posebno taat alf n Leta 1937. so Angleži izločili pokrajino Burmo iz ostale Ind.je in ji priznali izjemen položaj. S tem naj bi postalo svetu šele jasno, da Indija ni nobena zaključena politična formacija. Na irugi strani so pa Angleži računali s hvaležnostjo Burmamev. ki naj bi pos*ov?li svinjo vojfko in povzd gnil: svoje gospodarstvo. Tako je imela Burma že pet let svojo vlado, k« pa je morala delati v sporazumu z Londonom Prizadevanje Burme po upravni samostojno-i t i ni dobilo zaže'jenega uspeha Prošnja minili kega predsednika TJ. Savva glede dominionskega statuta ?e MU še lani v novembru zavrnjena. In ker je začej U- Savva po tem delal, proti Angliji v zvezi z Japonci, so ga Angleži aretirali, in takoj pripomnili, da se do konca vojne ne bo smel vrniti domov. To Je končno izbilo sodu dno in Japonci n««>o naletel: pri svojem vkorakanju v Burmo na noben odpor. Burma meri 600.000 kv km in je znatno večja od angleškega otoka, po zadnjem ljudskem Štetju ima Burma 15 003. »00 prebi vrtcev. Burma ima mno^o naravnah bogastev, pa tudi rodovitna ie r;ena zemija. zlasti mnogo je v Burm-; železne rude m nafte. Burma pa prideluie tud; mnogo "viže\*ire. koruze. stročnic in trop čnih sadežev. Z angleškim ta!om so bile zgrajene v burmanskih pristaniških mestih velike tovarne za pridelovanje naravnih proizvodov. Posebno petrolejske rafinerije v Rangunu spadajo med največje v vzhca-noazijskem prosioru, Burma je dobila šele pred desetletji železnice. Vse njeno železniško omrežje pa meri komaj 4000 km. Zato gre večina njenega blagovnega prometa po obeh rekah Irawady in Hindwin. V zvezi z zadnjimi vojnimi dogodki se pogosto imenuje prestoli ca Burme Kangun. Mesto leži 40 km od morske obale za zalivom Mar ta ban. ob enem izmed mnogih rokavov reke Irawady. Ze od daleč zagleda človek okrog 170 m visoko pozlačeno pagodo, največje svetišče budhistov. Rangun je izrazito moderno mesto s širokimi ulicami in štirioglatimi mestnimi okraji Prebivalcev šteje okrog 400.000. Skoraj v enakem številu so zastopani po verah Indi, budhisti in mohamedani Goispodarski pomen Ranguna je v velikih luščilnicah rlža in mlinih, dalje v ogromnih pristaniških napravah ter po pomorskem in rečnem prometu. Rangun je s svojim letnim prometom 2.000.000 ton največje izvozno pristanišče za riž na svetu Japonski bombni napadi so bili namenjeni petrolejskim rafinerijam in vojaškim napravam v pristaniških okrajih. Vzhodno od Ranguna se pričenja dolgo in ozko ozemlje Tenas<=erima. ki se razprostira tja do Malaške ož ne. Na v'zhodni strani zaliva Martaban okrog 100 km južnovzhodno od Ranguna leži za skupino otočkov mesto Mulmein, ki so ga zgradili Angleži v vojaški arzenal. Ogromne množine vojnega materijala so bile nakupičene tam in burmansko angleške čete so opremljali iz te važne postojanke 300 km dalje proti jngu leži pristanišče Tavoy. ki se je uporabljalo v prvi vrsti za izvoz blaga iz območja TeoasssrfaasL Kakih 500 km dalje proti jse končuje Burma. Tam se pričenja Fort Vicioria Point. angleška trdnjava, ki je padla v Japonske roke že prve dni vojne. Tu v bližin: neia med Burmo -ti Tajsko. Brata umetnika razstavljata pri Obersnelu V zgornjih prostorih sta postavila na ogled 30 svo|ih novcf jih del Ljubljana. 10. februarja V nedavno otvorjenih zgornjih prostorih Obersnelove galerije na Gospo.«vftski cesti, sta 1. t. m. otvorila umetnostno rastavo brata Drago in Nande Vidmar. Razstavila sia 30 novih del. ki zgovorno pričajo o velikem napredku obeh umetnikov. Mlada, likovnika, ki s*a ŠlrSi javnosti ze dobro znana, od leta 1933 nista razstavila. Svojo prvo razstavo sta priredila leta 1922 v Jakopičevem pavil'onu. Brat a-umetnika sta zmerom skupaj nastopala. Po prvi razstavi so se druga za drugo vrstile nove. DruStvrc in kolektivne. V Zagrebu, Beogradu. Sarajevu. Splitu in Mariboru. Štu--o razstav tu učinkovito izraža samoto. Povsem se razlikujeta od ostalih slik »Zimska krajina« in »Prvi sneg*, ki sta Nandetovi najnovejši MS, ki dokazujeta nedvomen napredek. Dragotirove slike pa »o v glavnem pokrajine. Tudi on je razstavil delo »Pastir«, ki pa pr* povsem razlikuje od Nandetovega Pastirčka*-. Njegov pastir je na sliki postranskega pomena, samo kot čuvar črede, ki se pod njegovim varstvom mimo pase. Zanim'va je tudi študija »Krompir« (štev. 6). Njegova dela »Jesen v Sort«, r-Kmetija z jezera-?, »Sorska njiva«. j-Zimska pokrajina«. »Pot v vas*. »Pastir z Barja«, »Pokrajinam in druge, so pričarala v Obersne-lovo galerijo velik del zemlje. Uspela so tudi ostala dela. s-fmotnik. sta dr-iala. brata-slikarja. naj bo latorai v delu in do občinstva. To je zelo važno. Dragega nimava povedati . . « Seda na razstava bratov - umetnikov v zgomiom pro-teru Ob-rsnelove galerije, zgovamo priča o napredku obeh mladih likovnikov, ki sta v zadnjem času tiho, a marljivo delala v ljubezni do domače zemlje, ki sta n.anjo prav s to razstavo tako lepo uoodobila. Pazstava zasluži vso pozornost, zal le, da Ihd odprta samo do 15. t. m. —mir Pečeni kamni Na Sumatri se dobe neke vrste čmj kamni, ki so v sredini še rjavi kakor ilovica. do časa postavita svoja dela občinstvu na j Te ka™ne domačini pražijo na ognju. Iz Ogl*Hl. Raztava v Obersnelovi galeriji je nekaj : »nega. Zanimivo Je, da delata mlada umetnika vsak zas°, da ne hi zapadjia medsebojnemu vplivni. kl*ub temu pa se sorodstvo ne da zatajiti. Nanđe ima raje f^uro. Drago pa ie ves prikljenien na naravo. Oba sta izšla leta 1928 iz c impresionizma v realizem. Tri Nandetova dela vzbujajo na tej razstavi še posebno pozornost Ta so: 1 Pastirček - (štev. 20), »Prijatelja? (štev. 24) in gorečega lesa si izloča katran, ki se nabira na kamnih, da dobe blestečo črno barvo. Kamen Ima okus posušene ilovice, če ga položmo na jezik. Domačini už'vajo na ognju pražene kovčke kamna iz zdravptve-nih raz'ogov. kakor najdemo pri nas š? ljudi, ki jedo talsnzvano zdravilno prst. Na površinj kamna nabrane snovi zgorelega lesa povečajo baje okus kamna. Cnserirajte v „S1. Narodu44! LJubljana, 9. februarja V ponedeljek O. lanuana začne ljubljen-sJco mestno poglavarstvo s sprejemanjem prijav za osebne izkaznice na naslednjih krajih: V soii 1* Zgornji Šiški za prebivalce prejšnje občine Dravljc s prcilkraji in nekdanje občine Zc .^iška. V ljndflf!no od vi^fcetja okraja T.'uhlja nice V soli na Prukdi ca šentiakobski okraj od Stritarjeve ul:cc ter za Rirje Na teh posta;ah bodo interesenti dabili formu'ar za prošnjo v obliki m s podatki kakrvii so potrebni za osebne izkaznice Za-cn' rat ie izkaznica obvezna samo za moške Brivske tekme V Budimpešti je bia prirejena te dni brivska tekma med Nemčijo in Ma Ižarsko. na kateri so zmagali nemški brivci. Berlin-skj brivci so zmagali -o^em tudi v medmestni tekmi Berlm-Buriimpešta-Dunaj. Tudi v tekmi poedincev so si priborili berlinski in dunajski brivci več nagrad. Vse tekme so bile dobro obiskane. Križanka Besede pomenijo Vodoravno: 1. valiti, kotrljati. 8. slovesna cerkvena molitev, 9. začetek olike, 10. boriti se, vojevati (srb), 12. del imena slov. filmske igralke, 13. morje, 14. klica, poganjek. 15. odpadel, odletel, 18. umetnik, 20. italijanski spolnik, 21. pijača. 23. znamenit kraj iz starogrške zgodovine, 26. nervoz-nost, plahost pred javnim nastopom, 27. polovico čeka, 28. starejša obl.ka slovenskega veznika, 29. število, 30. cerkveni dostojanstveniki. Navpično: 1. hodnik, prehod, 2. glavar opatije. 3. injekcija proti zastrupijenju, 4. klic, 5. član zelene bratovščne, 6. plemenski znak Indijancev, 7. starogrška pesnitev. 11. italijanska obveščevalna agencija, 16. sestavni del mlekarsko predelovalnega obrata. 17. hodim brez cilja okrog. 19. v pesmih jo srečate, 20. pohoda, 22. n kalnima. 23. st čna točka, dot kališče, 24. moško krstno ime f papež i). 25. uradne listine. 29. Ludolfovo število. Rešitev prejšnje križanlfrs Vodoravno: 1. Modena. 6. on^, 8. imel, 9. Pisa. 10. lilija. 12. ak. 13. Torino, 15. namena, 17. el, 18. anatomi, 20. NN, 21. sa, 22. godba. 23. el. 24. Eva. 25. nabob. 28. nore, 30. kaio, 31. otipa, 33. el. 34. van, od 15 do 50. leta. t. j. od vkliičeneca letnika 1892 do vključenesin letnika 1°J7 ter bodo zaenkrat snreicte pr a -J ta- kih prosilcev, od drugih na samo v izrod 1 h in nujnih primerih. Po 15. februarju pa bodo za osebno izkazmeo lahko prosi: tudi drugi ki imajo pravico, namreč mi^la nad 50 let in ženske. Po'cc nro'nie na omenjenem formularii mom vsak prt Uožtfi tri enake fotografije v velik* st 4.5X5 cm kjer mora biti dotičmk fotografiran brc* V< huka in doprsno. Poleg tega na mora vsakdo predložiti tudi za dokaz s\oje identitete potrebne dokumente. KssAtdb mora prošnjo predložiti osebno. Ko dobi prosilec formula! za pr« :nio. p'nča pristojbine 1 L za vsak formular. Uslužbenci državnih in fsi nih uradov ter zavodov in učenci visokih m srednrih šol naj ne hodijo na te postaie temveč naj sc za osebne izkaznice obrnejo SVOre uradne predstojnike. Prošnjo je po navodilih Vie kecja Komi-sariata treba izpoTniti predv>c-n v >■.:• ain-skem jez:ku ali po dvojezične taJco c/T7,T dobe prosilci na navedenih postajah, ki boda p< i od 9. do 15. ure. Rardeljevanie osebnih izkaznic br i^av-Ijeno v časnikih. Kdor na potrebuje ;zkaz-nico res nujno — za potovanj« ali podobno — naj se zc^v v osrednfem tir> T1 na mestnem pot*lo\arst\u. Mestni trp '. 2. v /. nadstropiu nnd trgovino me ' k/rar-ne v sobi št. 44. 35. zlato. 37. ar. 3S. la. 39. Beg. 40. Ivana. 43. NN. 44. Zjahati, 46. Bari. 47. Ana. Navpično: 1. Milano, 2. omika, 3. del, i eliten, 5. aparat, 6. os, 7. Napoli, 11. Jona tan. 14. nemaleleten, 16. m.and.iiin, 19. oseba. 20. novotarija, 22. Genova. 26. ak, 27. Bologna, 29. ep, 32. Azana, CC ah. oŠ. Lahi, 41. Var, 42. ata, 44. zb, 45. in. Zaščita družin v Nemiri Vrhovno poveljništvo nemške vojske je nedavno uredilo vprašanje odpoklca vojakov iz bojnih vrst iz posebnih razlogov. Zdaj je pa bil ta ukrep izpopolnjen. Vrhovno poveljstvo je odredilo, da mora biti brezpogojno odpoklican iz bojnih vrst znd-nji še živeči sin druiine. ki je doprin< sla prsebno veliko krvno žrtev. T\:ki vojaki pridejo na manj nevarna mesta, navadno v rezervne edinice in sicer tudi če sami hočejo ostati v bojnih vrstah Tak primer nastane rec'mo, če so padli izmed štiiih vojake služečih sinov ene druži Nova Micheiangeicva £e3& odkrita Ravnatelj umelr.cst.no :v : v'" ' va zavoda v Florenzi pref. dr Kriegbaum je v svojem nedavnem j»:< lirn-bergu prvič javno povedal, da je v katedral! v Sieni odkril neknj kipov, ki so s.tili tako nerodno, da jih ni nihče prav opazil. Dr. Kriegbaum je ugotovil, da sa to Miehelangelova dela iz njegove m Gre za doprsne marmornate kipe, k: so stali 10 m visoko. Dva sta lastno očno mojstrovo delo. En kip je umetn kov lastni portret, prelstavija pa Sv. Pavla. Michelangela je bilo takrat 30 let. Mol drugimi kipi je tudi velik Davidov, ki že kaže prve poteze poznejše Michelangelove dinamike in umetnosti. Ostali kipi so najbrž samo iz Michelangelove delavnice, niso pa njegovo delo. Manj ločitev v Neračiji Nemški državni statistični urad je zbral podatke o ločitvah zakona v letu 1940. V primeri z letom 1939. je nazadovalo število ločitev predlpnskim za 18.2' r. Število sodno razdruženih zakonskih zvez je pa nazadovalo celo za 29.4%. Hotandska omejuje pridelovanje rož Kakor v Nemčiji so tu h na Holandakem sklenili omejiti pridelovanje rož, da bodo mogli pridelati tem več sočivja. V javne svrhe znaša omejitev 30 odst. za vse obrate, pri vrtovih odnosno evetličnjakih nal 250 kvadratnih metrov pa na 45 odst. Finski institut v Berlinu Finska akademija znanosti je sklenila ustanoviti v Berlinu Finski institut. V ta namen je bil v He? likih že izvoljen pripravljalni odbor, v katerem so poles lektorja univerze znani f:n?ki učenjaki. Ezio d'Errico |" JM©5 iz I«pcn!<€ 31 Tako govoreč je z aristokratsko, naveličano kretnjo pokazal na kamin, v katerem se je belil kup pepela. >Sežgali ste jih?« »Tako je ... Ste mar pričakovali, da bom tako preprost in ne bom naprej vedel, da vile ne morem zapustiti, čeprav bi se mi posrečilo priti vanjo ?< Milton in nadzorniki, ki so prisostvovali razgovoru, so prvič, odkar so poznali komisarja, opazili na njegovem, drugače tako ravnodušnem obrazu gne-ven blisk. Nato so začuli njegov osorni glas, ki je suho ukazal: »Nadzornik Harpe! Poberite kar najprevidneje ta pepel in ga predajte preiskovalnemu kabinetu: vi. Martignv. pa nataknite gospodu lisice!« Po prvem zdrzljaju. ki ga je naglo zatajil, je markiz de Villerov 9 pikrim posmeškom nastavil zapestja. Sredi globoke tišine, ki je vladala v zapu^ni vili. se je začul vresk lisic, nato so nadzorniki odvedu aretira nca. Harpe je bil pobral pepel ter ga spravil v srebrno škatlo, ki si jo je izposodil z neke police. Stopnice v knjižnico so zaškripale. Čez nekaj minut se je komisar vrnil v salon, s prsti potipal pepel, si ogledal nekaj drobnih ostankov pergamena. ki niso bili povsem zgoreli, in s stisnjenimi zobmi zamrmral: j Mimo vsega drugega voV? ne gre za listine, temveč za pergamenaste knjige . . Vražji paglavec je sežgal vsaj dve. če ne več. A videli bomo. kdo ima t rjo glavo! c VII poglavje »URNIK« Hrup časnikov okro? zadeve, ki so jo bili nazvali drugo uganko lcpenknrtega ENMNK, je izbruhnil s tolikšno silovitostjo, da je prekosil celo komisarjevo priča kovan je. Aretacija mirnega markiza de Ville-rova nikakor ni potolažila javnega mnenja, ampak ga ie razcepila v dva tabora, in politika je storila ostalo. Ime Villerovsikih je postalo geslo v bitki, ki je spravila na plan po eni strani vso konservativno desnico in seveda tudi ves monarhi^tični tisk, po drugi pa levičarske stranke, ki so vsaka po svoje špekulirale z dogodkom, imenujočega >škandal na Inkermannovem bul var ju«. Ker se ni mamkalo namigovanja o vohunstvu in tujih vladah, je cenzura pobelila več člankov in s tem Se poostrila radovednost občinstva. K sreči tniič ni segel do Bourbonske palače, mimo drugega zato, ker predsednik ministrskega sveta, ki je prav tiste dr.i dobil vsa pooblastila, ni bil tiste vrste mož, da bi se bil maral podajati novinarskim manevrom. Seveda pa se tudi ni manjkalo glasov, ki so podtikali vladi, da prav ona skrivaj pospešuje novinarski šunder o teh umorih in skuša tako odvrniti pozornost občinstva od vojnih operacij, ki so, kot se čitatelj morebiti spominja, zaradi izpraznitve francoskih postojank med Maginotovo in Sieg-friedovo črto baš tiste dni kazale manj zadovoljivo lce. Komisar Richard, ki ga je tisk napadal, politična oblnstva pa izpodbaiala k večji dejavnosti, in ki so ga tako občudovalci kakor očrnjevalci. eni s podpisom, drugi brez podpisa, obdelovali z nadležnimi pismi, se je bil zabarikadiral v svojem uradu in ni hotel sprejeti žive duše. Doktor Milton je bil po novem napadu influence, novzročenem po naporih, ki jih je nalagal svojemu telesu, konec koncev vendar že premagal vročico in ie imel zdaj edini prost dostop v urad 2. mobilne brigade. Doktor je predobro poznal svojega starega prijatelja Richarda in se ni upal izreči sodbe, ki bi bi?a utegnila raniti njegovo občutljivost: vendar pa je smatral za potrebno, opozoriti komisarja, da >gla-<*>vi«. ki jih je slišati, terjajo od policije, naj jasno očrta svoje stališče do mladega markiza. >Svoje stališče naj jasno očrtamo? Bolj jasno ne more biti . . . Aretiral sem ga!« je odvrnil komisar, fm njegov obraz je bil neprodiren, da še malokdaj tako. 7 Aretirali, dobro ... a ne pod obtožbo umora ... Tako je bilo vsaj slišati. . . « >Ne . .. pod obtožbo, da je vedoma uničil dokumente, ki bi bili utegnili pomagati policijski oblasti pri njenem poslu. Člen 257 in naslednji zakona o sodnih postopkih . . . Kar nehajo naj iskati dlako v jajcu.« Doktor rajši ni izrekel svoje misli o tem odgovoru, ki je bil tako po vsebini kakor po obliki docela ne-podoben Richardovemu značaju, in se je zavil v diplomatski molk. Komisar, ki je z namršenimi obrvmi negibno strmel v svojo zapisnico, je nalikoval merjascu, ki v svojem brlogu čaka trenutka, da plane na zasledovalce, dotlej pa se zadovoljuje s tem. da odgovarja njihovemu izzivanju le s kratkim, jeznim kruljenjem. Doktor Milton je čakal še nekaj minut in se iz-prehajal sem ter tja, kolikor so mu dovoljevale noge, oslabele od posta in vročice, nato pa je premišljeno stopil pred pisalno mizo in rekel: *Dragi Richard, ako želite, da vas pustim samega, lahko grem.« Komisar je skomignil z rameni in zagodrnjal: -Menda niste užaljeni?« »Ne. samo osramočenega se Čutim in tudi žalosten sem nekoliko ... « »Zakaj?« 1-Zato. ker me vaš birokratski oderovor opominja, da sem vam tudi jaz že nadležen, kakor vsi drugi.« Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani