Glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Ljubljana, 12. junija 1997 & številka 21 A letnik 56 Beltovi delavci so drobiž v igri za milijon mark. Izidor Derganc, direktor IMP Livarja iz Ivančne Gorice, ki je eden od akterjev te igre, pravi, da delavcev ne bo zaposlil za nedoločen čas, dokler ministrstvo za delo ne bo nakazalo obljubljenega milijončka. Skoraj 200 Beltovih livarjev bo zato moralo potrpeti vsaj do sprejetja proračuna. Več na strani 9 «II IIDL A GOSPODARSTVO JE PODPISANA D0,sai®icn(0d cve ,?-r0D deM -,"Mriha Socialni sporazum naj bi Potočnik, Dušan Semolič, Brane Mišic, Dra- j - r j, ± i go Jurenec in Jožko Čuk so za svoje delo podpisali 13 PGtGK zaslužili tudi kozarček penine, s katerim so Za ta petek je napovedano podpisovanje no-postregli gostitelji z gospodarske zbornice, vega socialnega sporazuma. Temu zaenkrat nasprotuje GZS, ki zahteva od vlade r aj° 53 .2° z°:' ti' ril« ač* so Med pogovorom delegacije Skei s predsednikom vlade seje Albert Vodovnik srečal tudi z ministrom Metodom Dragonjo. Skei se jez Najodgovornejšimi ljudmi iz vlade dogovoril za odnose medsebojnega sodelovanja, ki Nalagajo ministru precejšen del odgovornosti. Pritiskom na gumb, pravi Albert Vodovnik stran 5 Milan Fujs, predsednik sveta delavcev in član upravnega odbora v Telekomu med drugim pravi, da so s Telekomovo upravo že dosegli partnerske odnose Več na strani 4 Mariborsko podjetje Pohorje se je uspešno prilagodilo tržnemu gospodarstvu Korehtno sodelovanje med vodstvom, sindikatom je obrodilo sadove stran 12 konkretne odgovore o zmanjševanju porabe. Vlada naj bi predložila tudi način nadzora uresničevanja socialnega sporazuma. Podpis te listine je potreben zlasti zato, da bi nova kolektivna pogodba dobila pravo veljavo. Prihodnji teden bomo predstavili nastajanje obeh listin in njuno vsebino (več na strani 3). Uidi sindikalni zaupniki se bnjijo delodajalcev Delavci Emone Mesne industrije Zalog se sprašujejo ali so jeseni stavkali za to, kar imajo sedaj stran 2 Poročilo služb pravne pomoči ZSSS Mag. Ana Križanič, svetovalka ZSSS, ugotavlja, da je pravna varsnost zaposlenih na zelo nizki stopnji Vodstvo Štajerske pirafarng je predsedniku stela delatcef prepeielali vstop f podjetje stran 8 Čeprav je splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo podpisana, do konca avgusta ne bo sprememb, piše Sandi Bartol Na slovesnosti ob dnevu gradbincev je Mijo Popovič (na levi) podelil priznanje tudi Petru Raztre-snu (na desni) iz Begrada, Črnomelj, ki se je izkazal tudi kot vzoren organizator in imeniten gostitelj. Več o gradbincih, ki bi radi še v tem mesecu podpisali novo pogodbo dejavnosti 12. junija 1997 Toko nasmejane so bil delavke Emone Mesne industrije Zalog med jesensko opozorilno stavko ZSSS. Zdaj, ko je splošna kolektivna pogodba podpisana, so bolj mrke, saj vodstvo podjetja krši več njihovih pravic. V slačilnice je dalo montirati tudi kamere. DELAVCI EMONE MESNE INDUSTRIJE ZALOG SE SPRAŠUJEJO ALI SO JESENI STAVKALI ZATO, KAR IMAJO SEDAJ Sindikalna organizacija Emone Mesne industrije Zalog je ta teden imela programsko volilno konferenco. Njen novi predsednik je Rajko Povše, kije zamenjal Stefana Jazbeca. Člani konference so govorili zlasti o svojih velikih tegobah, ki izhajajo iz nečloveških medsebojnih odnosov. Kot je povedal Miloš Trampuž, predsednik sveta delavcev tega podjetja, bo o položaju v podjetju prihodnji teden razpravljal svet delavcev, na katerem naj bi sodelovala tudi direktorica Sonja Pene. Ko jim je Dušan Semolič razložil dosežke ZSSS pri pogajanjih o novi splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo so mu udeleženci ploskali. Še glasnejši pasobili,kojimjeJovo Labanacpovedal, da bo vse, kar 'so povedali, objavila Delavska enotnost. Dušan Semolič jih je pohvalil, češ da so s svojo aktivnostjo v jesenski opozorilni stavki ZSSS pomagali k uspehu pogajanj o splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo. Rezultat pogajanj je za delavce spodbuden, vendar bo treba delodajalce še držati za to, kar so podpisali. Delavci in delavke so bili s Semoličevim poročilom zadovoljni, zaskrbljenost so pokazali le zaradi roka izplačila regresa. Bojijo se namreč, da ga bodo dobili prepozno ali pada zanj sploh ne bo denarja. Iz ust udeležencev konference seje zatem vsul plaz obtožb na račun vodstva podjetja, ki ga pooseblja direktorica Sonja Pene. Delajo v izjemno težkih delovnih pogojih, hladilnici, smradu, nesnagi... Silijo jih delati nadure, ki jih ne plačajo, niti ne omogočijo, da bi za takšno delo, ki traja po deset in več ur, koristili proste dni. Eden od delavcev je povedal, da opravljene nadure kar izginjajo, njega so lani prikrajšali za več kot 50 nadur. Delavka, kije tudi sindikalna zaupnica, je opozorila, da so v slačilnice montirali kamere, zaradi katerih se delavke pri preoblačenju počutijo zelo nelagodno. Ko je Semolič to slišal, je dejal le, da je to velika svinjarija. Da delavcem neutemeljeno trgajo del zaslužka, takoimeno-vano negativno stimulacijo, je vodstvo podjetjaprejšnji mesec pisno opozoril že Valter Zavec, sekretar območnega odbora si n-dikata kmetijstva in živilske industrije. Direktorico je poučil, da za del zaslužka, ki ga trgajo delavcem, v podjetju nimajo normativne podlage. Napisal je tudi, daje akte podjetja možno spremeniti in uveljaviti le tako, da prej pridobijo mnenje sindikata. Kaže, da je položaj v podjetju zapleten tudi zaradi la-stinjenja.V postopku prisilne poravnave so se zaposleni lani odpovedali zahtevkom iz naslova premalo izplačanih plač. Svoje terjatve so spremenili v lastniške deleže in postali večinski lastnik. Ker pa postopek lastninjenja še ni končan, so še vedno last sklada za razvoj. Lastinjenje, ki naj bi bilo končano do konca leta, je zato letošnja glavna naloga sindikata. Svet delavcev in sindikat v podjetju sta dosedaj delovala skupaj, tako naj bi bilo tudi v bodoče. Sindikat bo sodeloval tudi z območnim in republiškim odborom sindikata delavcev kmetijstav in živilske industrije. Pri uveljavljanju pravic delavcev računajo tudi na strokovno službo ZSSS. Prihodnji četrtek bo nadaljevanje prekinjene seje sveta delavcev. MilošTrampuž računa, da bo direktorica zanjo pripravila poročilo o lanskoletnih poslovnih rezultatih in letošnjih možnostih. Če tega ne bo naredila, bo delavcem ostala le še možnost, da izsilijo pogovor v njeni pisami.Tako smo razumeli godrnjanje nezadovoljnih delavcev in delavk po končani konferenci.Tudi njihovo potrpljenje namreč ni brezmejno. F. K. NAROČILNICA Naročamo ...... izvod(ov) Delavske enotnosti. Časopis pošiljajte na naslov: Plačnik teh izvodov je: Naročnino bomo plačevali vsake tri mesece. Posamezna številka stane 170 tolarjev. Za naročnika: ....................... •;ft? amf : vmz mm ; sma mm vam vam : s s;#*' Trem delavkam na čelu z. njihovo sindikalno zaupnico v enem od manjši h podjetij na Štajerskem se godi huda krivica. Delodajalec se jih hoče na vsak način znebiti, zato jih šikanira, kjer se le da. Med drugim jih je že večkrat poslal domov na čakanje, medtem pa so na njihovih delovnih mestih na črno delale mlajše delavke. Delodajalec tako ravna očitno zaradi tega, ker je prepričan, da mu bodo v njegovi dejavnosti mlada in prikupna dekleta ustvarila večji promet in dobiček kot izkušene, vendar ne več tako mlade delavke. Omenjeni delodajalec vsakodnevno krši delavkam številne pravice, kijim jih dajejo zakoni in kolektivna pogodba. Tako jim ne izplačuje plač po kolektivni pogodbi, ne dovoli jim izrabiti dopusta, neupravičeno jih premešča, ne izplačuje jim regresa in podobno. Za krivico, ki se delavkam godi, vedo vsi: njihovi znanci, sosedje, stranke, poslovni partnerji in še mnogi drugi, Celo novinarji! Vendar pa doslej ni še nihče dvignil glasu prod takšnemu izkoriščanju delavk, ker tega preprosto ne dovolijo one same. Bojijo se namreč, da bo potem delodajalec odpustil in da bo zato njihova stiska še večja. Ko smo pred dnevi - v želji da bi jim pomagali - omenjene delavke zaprosili za pogovor za Delavsko enotnost, nam je njihova sindikalna zaupnica dejala: "Svojega delodajalca poznamo. Za njega ne veljajo nobena pravila in nobeni zakoni. Če se mu bomo zamerile, nas bo gladko vrgel na cesto, same pa bomo ostale brez socialne varnosti. Res je sicer, da se lahko pritožimo na delovno sodišče. Vendar pa mi naj kdo pove, kako naj živimo in preživljamo svoje družine v letih, ko se bomo morale z. odvetniki, sindikalisti, novinarji in drugimi varuhi človekovih pravic boriti za svoje pravice? Zato nam ne preostane nič drugega, kakor da trpimo krivico in molčimo. Zato tudi na razgovor za Delavsko enotnost preprosto ne upamo in ne moremo pristati!’' Kaj lahko človek reče, ko začenjajo zaradi bojazni pred delodajalci zavračati pogovore za svoj sindikalni časopis celo sindikalni ! zaupniki ? Vsi tisti, ki opozarjajo, da so pri nas sindikalni zaupniki premalo zaščiteni, imajo očitno več kot prav. Če z zakoni in kolektivnimi pogodbami niso ustrezno zaščiteni sindikalni zaupniki, to najbolj občutijo na svoji koži prav delavci. Kdo pa se bo boril in izpostavljal za delavske pravice, če ne sindikalni zaupniki? Ne z.ato, ker je prišlo do spremembe v osmem odstavku 41. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti, temveč zaradi stkan, ki jih sindikalni zaupniki vsaki dan c doživljajo v svojih podjetjih, hi morali v sindikatu začeti posvečati imuniteti sindikalnih zaupnikov kar največjo pozornost. To je namreč eno temeljnih vprašanj, na katerem vsak sindikat stoji ali pada' Tomaž Kšel4 id V, ::::::::: / Ni N\ /ŠM /km\ž M .... PREJELI Izčrpam ravensko železarstvo Takšen pompozen naslov, objavljen pred mesecem v časopisu DELO, je v meni zbudil precej pozornosti, pa morda tudi nekaj revolta. Spoštovanemu županu občine Ravne g. Maksu Večku moram pojasniti nekaj dejstev, za katera menim, da jih ne pozna ali pa je o njih napačno informiran. Železarna Štore je bila v preteklosti kot dobra mati ali pa ogromna molzm krava, ki je zgradila ogromno stanovanj, tako v Štorah, Šentjurju in v Celju, gradila počitniške kapacitete povsod kjer je bilo možno, dajala relativno visoke štipendije in kredite za stanovanjsko gradnjo, gradila infrastrukturo povsod, kjer so prosili za njeno pomoč, in nenazadnje zaposlovala 3700 ljudi in še in še. Danes je zaposlenih v Štorah, po podatkih ki'jih imam, samo še približno 1000ljudi innihčenima več štipendije, nihče nima več kredita za stanovanjsko gradnjo in ljudje so vidno in upravičeno potrti, prizadeti in obupani. In vi, g. župan občine Ravne-Prevalje g. Maks Večko, ste se uvrstili na seznam ljudi, ki pljuvajo po Železarni Štore. Lahko vas je sram, pridružili ste se g. Baniču iz Ljubljane, ki je bil predsednik upravnega odbora Slovenskih železarn in je bil vedno nenaklonjen Železarni v Štorah. Dvomim, da je Železarno Štore videl kdaj od znotraj. Sedaj je direktor slovenskega elektrogospodarstva, in če bi imeli v Štorah elektrarno, bi ta elektrarna po njegovem mnenju proizvajala najslabšo elektriko. Pri vsem tem pa me tolaži neko drugo dejstvo, da ne kritizirate samo Štor in ne pljuvate samo po Železarni Štore, ampak krivda valite tudi na Koncern v Ljubljani, na državo, na vlado, še prej ste pljuvali po SOZD Slovenske železarne in iz njega celo izstopili, pa ste izgubili sapo in se vrnili nazaj v SOZD. Moram vam priznati, da ste izredno dobro organizirana medijska ekipa. Vse znate z velikim pompom prikazati v časopisju in na televiziji. Čudim se le odgovornim ljudem v Ljubljani, da vas končno ne spregledajo in da vam še nasedajo. In če grem še dalje, ste v Štorah odpustili precej ljudi in njihovo delo opravlja na vaši lokaciji približno 60 ljudi. Omenjate tudi investicije, v katere se jaz raje ne bi spuščal. Natančno preberite v Gospodarskem načrtu za leto 1997plan investicij in boste videli, kako velika razlika je v prid lokacije Ravne naspati Štoram, in vam bo postalo jasno, da namerno zavajate širšo slovensko javnost. Gospod župan, lepo vas prosim, razložite mi še nekaj, česar ne morem razumeti. Večina družb v Železarni Ravne je v izgubi, pa niso združene s Štorami. To razumem. Ne razumem pa, da metalurški del, ki je združen s Štorami, načrtuje celo dobiček. Spretno ste omenili tudi UgM | za lokacijo Štore. Morda se izS11, be, obresti in stroški obešajo seri' s na lokacijo v Štorah, saj škarje1 s platno imate v rokah vi in sarnO1 o platno imate v rokah vi in satiri j 0 na Ravnah veste za to. Nehajte* v sprenevedati, lepo vas prosim ■H ^ predobro vemo, da v Evropi, keiril,\ P spadamo tudi mi, nobena želeZflrj\ l! ne dela z bogve kakšnim dobički’! '■ razen seveda vaša na Ravnah’ ; v da so vse železarne bolj ali 'lia" j-subvencionirane od države. D Nikoli, prav nikoli niste sa’^ P ničesar krivi, vsega, čisto vseli] 11 so vedno krivi drugi, vas v S| nah pa obdaja svetniški sij. Vij. 11 najboljši, najmočnejši, nezmotljf ves denar morate dajati drugj . sami pa hirate, garate in trpif1'. '' Omenili ste tudi obisk vLjubljfjt . pri ministru Dragonji. Preperi. ^ sem, da ste mu pokvarili dan- 'V ^ tvezili ste mu verjetno ogrej ( ‘‘argumentov", da bi lokacri „ Štorah čimprej zaprli in da b° j ^ prevzeli monopol v državi. Ver/ . ^ pa ste mu pozabili povedati, ( pred leti hotel kupiti železa1'”^ Štorah švedski kupec in da s!eh,. j dajo preprečili prav vi v Že'ei^ g ni Ra vne, ker ste se ustrašili ko”^ renče. Zopet so vam nasedi! j ^ ministru Dragonji povedali, da ^ |a tudi Aaroni z Jesenic izgubo’ ,, p, so zanjo krivi v Štorah? i g! imam celo prav, saj vi na Rav S( ste nrav vsepn tmnžni. imam celo prav, saj vi na n« ste prav vsega zmožni. . j Zal pa niso zmožni vod’ u Štorah, da hi takšna počet]/1 ^ sodili in javnosti sporočil’ P. e, vo resnico. Morda imajo celo I J k( saj so jim takšna početja ve 1 J k no tuja in se jim verjetno g”1 ‘ 9I ineabiio. .Jij zadeti delavec‘z J ti' (naslov v uredi”- nu iuju in in gabijo. Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Svobodnih sindikatov Slovenij6^ IzdajaSvetZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel.310-760 • V.d.odgovornega uted^,, 1 FrančekKavčič,tel.13-16-163 • Naročnina 13-10-033, int.272 • Posamezna številka stane 170 tolarjev • /.nu je, | 50101-678-47511 • Tisk: Dnevnik, Ljubljana, Kopitarjeva 6 • Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med pr | za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. ,, '' o",;s-" ir«.zsr ' ! Or h: v, dj lis Ža it BZ 12. junija 1997 SFMM ONI V SINDIKATIH konferenca ZSSS ZELENA LUČ ZA SPLOŠNO KOLEKTIVNO POGODBO IN SOCIALNI SPORAZUM ! Konferenca ZSSS je prejšnji teden potrdila predlog splošne 16 j kolektivne pogodbe za gospodarstvo in njene tarifne priloge, je j |ot sojo parafirali pogajalci. Nasprotovala sta le Skei in Sin-e ' *es- Svet ZSSS, ki se je sestal po konferenci, je izglasoval še 10 Podlog socialnega sporazuma. Tako je, vsaj za ZSSS, končano ^elo, ki so ga začeli že v jeseni, ko je Gospodarska zbornica Movenije odpovedala splošno kolektivno pogodbo za gospo- 11 I ^rstvo in so zaradi tega začeli s pritiski na delodajalce in tudi K Is Pripravami na zahtevna pogajanja. j to i »Splačalo se je«, je rezultate e- - P°gajanj o novi splošni kolcktiv-1 lij Pogodbi z gospodarstvo ocenil j. j ^ušan Semolič. »Odločitev, da j, 150c>alnega sporazuma ne podpi-rtii I Sern° ^rcz nove splošne kolckti-' Vne pogodbe, je bila pravilna. S w te[n smo delodajalcem dali odločno to vedeti,česanebomodovolili. Kljub ^ekaterinm problemom je bila ves C;>s trajanja pogajanj med našimi S|ndikati zadostna mera solidarno-?t'- Tudi zato so nas delodajalci j Jstnali resneje. Če bi pogodbo pisali ' 'J1' sami, bi verjetno kaj napisali I ^rugeče, še boljše. Ko ocenjujem rn I bilanco pogajanj ne primerjam le 7' j1 rešitvami iz prejšnje pogodbe, di | arnpak s cilji, ki sojih delodajalci C| razglasili prejšnjo jesen. H- ; Bolniško so hoteli zmanjšati ih | na 60 odstotkov, ostala pa je 80-^ odstotna, tolikšna kot prej. Pre-^ \ v°z ne delo so hoteli ukinili ali j ^aj prepustiti posameznim delo-J dajalcem; ostalo je 60 odstotkov U , javnega prevoza. Podobno m '0 hoteli resni tudi prehrano med -J delom, dogovorili pa smo se za j jjOO tolarjev na vsak delovni dan. gln Regres za letni dopust so hoteli" 1 ukiniti ali spremeniti v trinaj-n//"| sto pia(<0 Mi smo vztrajali, daje Soc'alna kategorija in da mora j °stati. Delodajalci so nam skušali ite tudi rešitev, da bi regres ^j °6ili le tisti, ki res gredo na atJ 10^!tn'ce- Ostala je stara formu-,ac'ja’ nekaj nejasnosti je le še v z rokom izplačila lH'J v Hoteli so ukiniti tudi planu ■ evan.je nadomestila za čas izgu-zaradi stavke. Na pogajanjih Ki- ■ ! ''.len / rTf0 Pr'stal'' rln bodo plačevali O ti ^?0rnestilo za štiri dni. Sindikat ' h,,teli izriniti iz podjetij, vendar f-t n So.UsPe,i- Zadržali smo možnost ■ii ?°fesionalnega opravljanja sin-‘8!' j/'Griegadela, sindikalni zaupniki Vjfj s aJ° pravico do dela prostih ur JfS član5vfn<’rueyilU Sindi^alncga # 'Ti .Va’slncl|kalnizauPnlklimaJ° '■ 'j, n„yn'tcto še devet mesecev po pre-1 ku an^u funkcije.« Tako je rezul-jlt lizuni ocenil Dušan Šemo- rn«[ b> /d epi* iez“' li. ^ <» 1()‘ <0, p0 rane Mišičje povedal, daje tila ■ a*Ska skupina delala na po-ŽUm Stl?ke 'n prepričevala z ar-dei Cnti- Rezultat pogajanj bo tila Vccrn koristil, na njegovi po-Ittltk' ^0d° sinciikati dejavnosti |vk,0 nndaljevali pogajanja o svojih globah- Pogajalci ZSSS so nosili sehni° breme, drugi sindikati so Ph ali manj le »šlepali«. 'hi Prav2 imeli novo delovno-'at\ gaiin ° Zakonodajo, bi bila po- 1 ^°garU-Za sindikatc Preccj ‘ežja. ( kot., .' sm° se v novih razmerah, eh/.., k jjjPPulobvladuje delo.Dobro 10 dp;' ,1 d.a sm« prejšnja leta po-pllt>a 'sicialni sporazum, saj je 0, tiVt.a«al ubraniti splošno kolek-'"■'p sp0 P°godbo. Zaradi socialnega ločea2uma so direktorske plače t tlaia|a?oddelavskihintojedelo-1 žor0;^e Pngajalee v veliki meri ra-| Vok.:1 °u delodajalce je spravilo i tlireU,111 •ni Pulužaj nekaj lakomnih ! Vi Jev' Tudi zaradi njih niso 0 j vice majhne v primerjavi s pravicami delodaj ^j| < IB 12. junija 1997 SFMM DNI V,SINDIKATIH ] SKEI IN VLADA BOSTA TVORNO SODELOVALA n Po tem, ko je Skei javno obja- ;V Vl1. da zaradi nronadania nodietii itml rav V'K da zaradi propadanja podjetij -ju. In odpuščanja delavcev pripravlja ;n-| v Ljubljani velik protestni shod, pjio ^ Predsednik vltidc tQ torek dele- [U1. §acijo tega sindikata povabil na in j?^0.voro njegov'h zahtevah in predlogih Obe strani sta nam po po-< j Sovoru poslali svoji izjavi, ki ju 00 objavljamo v faksimilu. Nekaj mj' konkretnosti pa nam je povedal še p11! Predsednik Skei Albert Vodovnik. tni1 »Med pogovorom, kije trajal ;taj kar dve uri, smo predsednika 1 jo viade in ministra Metoda Dra-ske čjo rraJ gonjo in Toneta Ropa opozorili na zelo konkretne težave v podjetjih. Posebej smo omenili položaj v Mariboru in Podravju. Med podjetji pa smo zahtevali rešitev zlasti za Vozila iz Nove Gorice in Zlatarno Celje. Predsednik vlade nam je povedal, da se strinjajo z zahtevami Skei. V vladi menijo, da nam za dosego teh ciljev ni treba uporabiti trdih metod sindikalnega boja. Vlada ima namreč več rešitev, le še v življenje jih mora spraviti. Povedali so nam, da so njihovi cilji enaki našim. Nimam razloga, dajim ne bi veijel. Oboji vemo, da brez nove vrednosti, ki jo ustvarja industrija, Slovenija nima perspektive. Vlada bo proučila odnose med metalurškimi in predelovalnimi obrati znotraj Slovenskih železarn in se odločila o novi organiziranosti. Pregledali bodo tudi programe na posameznih železarskih lokacijah. Položaj podjetij, ki jih je sklad za razvoj žedoločil za stečaj, bodo še enkrat proučili. Na reševanje teh podjetij bo vplivala tudi ustanovitev Slovenske razvojne družbe. Ta naj bi financirala proizvodnjo, saj ima več podjetij dokaj izgle-dne programe in tudi trge. O reševanju industrije se bo vlada še enkrat pogovarjala tudi z Banko Slovenije in poslovnimi bankami. Vladaje obljubila tudi, da bo v socialni sporazum vgradila opre- :ijo nja- □vi. dal' tela a/fli aVA jel" tba- rai' ne' avl' zrn; ■ati' eh« pru; na) v in leni dr"' si"1 tud tA boU Iclf' §BUi sindikat kovinske In elektroindustrije Slovenije ! Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana sekretarjem območnih organizacij SKEI SLOVENIJE Datumi 0/9-1997 PISMA70BDR Štavilka: SKEI /97 NADEVA: Informacija o izidu razgovorov s predsednikom Vlade Republike Slovenije dr. Janezom DRNOVŠKOM v skladu s sklepom Republiškega odbora SKEI Slovenije in na povabilo Predsednika Vlade Republike Slovenije se je delegacija SKEI Slovenije v sestavi Albert Vodovnik, Drago Gajzer, Jožica Hercog, Janez Jakša, Bogdan Likar, Marjan Pirc in Stojan Stojanovič danes 10.6. t.l. sestala z delegacijo Vlade R Slovenije v sestavi dr. Janez Drnovšek, Metod Dragonja, Anton Rop in Igor Klinar. Glede na izraženo pripravljenost predsednika Vlade R Slovenije in ininistrov za razreševanje problemov v kovinski in elektroindustriji, in j-jpoštevanje predlogov SKEI Slovenije v zvezi s socialnim sporazumom, jih bo vnesla v socialni sporazum ter glede na sestavo delegacije (večina IO SKEI Slovenije) je bil sprejel sklep, da se protestni shod preloži. Vodstvo SKEI Slovenije bo spremljalo uresničevanje dogovora, rosimo, da informacijo posredujete članstvu na vašem območju. Lep pozdrav Predsednik SKEI Š >' . . .. mogoče komandirati s pritiskom na gumb Kmetič bi moral vedeti, da vseh delavcev ni delavcev in njihovih družin. Mi v Skei vemo, da bi bilo delavcem lahko še ne ve, kako se organizira shod ali stavka, če za to ne zadošča pritisk na gtnnh Trst, sindtka n, vodtM neuspehe skusajo oprat, z blatenjem ^rURa/pr,iva v^kei^e pokazahp da železničarska stavka škoduje zlasti našim podjetjem. Bik, bi prav da se Kmetič o njej posvetuje tudi z nami, saj bo Mcerl 00.000 delavcev lahko ostalo brez plač.« VLADA REPUDLIKE SLOVENIJE KABINET PREDSEDNIKA ----------:----------------— Ljuoljana, 10.6.1997 SPOROČILO ZA JAVNOST Danes dopoldan je predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, skupaj z ministroma Metodom Dragonjo in mag. Antonom Ropom, sprejel sedemčlansko delegacijo Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) na četu s predsednikom Albenom Vodovnikom. Srečanje pomeni nada5evaige partnerskih odnosov vlade in sindikatov. Sindikalni predstavniki so vladno delegacijo informirali o najbolj perečih problemih v panogi, Id jo predstavljajo, še posebej pa o situaciji v Revozu, Slovenskih železarnah, MPPr Litostroju in Novih vozilih. Pri tem. so opozorili na pravni položaj zaposlenih v teh podjetjih in na še vedno pretežno reševanje poslovnih problemov z uvedbo stečajev. Sindikalni predstavniki so izrazili pripravljenost, da se SKEI aktivneje vključi v programe prestrukturiral^a preko vzdrževanja ustreznega socialnega miru in realnih zahiev glede plač po kolektivnih pogodbah Za takšno svoje ravnanje pa je potrebno zagotoviti tudi afirmariven odnos vlade, 5e posebej Sklada za razvoj, in pa ustrezno sodelovanje poslovnih bank. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in oba ministra so sindikam dali zagotovila, da se vladni cilji glede prestrukturiranja industrijskih podjetij ne razlikujejo od sindikalnih zahtev. Raven brezposelnosti v Sloveniji ni mogoče več povečevali, brez resnih posledic za delovaje socialnega sistema oziroma ravni javne porabe. Zalo bo vlada okrepila svoj instrumentarij pri aktivni podpori industrijskim podjetjem. Jd jo bo zagotavljala novo ustanovljena Slovenska razvojna družba. Njeno delovanje, bo namenjeno tudi ponovni vzpostavitvi normalnejših odnosov med industrijskimi podjetji in poslovnimi bankami Vladna delegacija se je strinjala s predlogom, da se v socialnem sporazumu bolj poudari pomen slovenske industrije in delovnih mest v njej. Obe delegaciji sta bili soglasni, da se je prilagajanje slovenske industrije preko zniževanja zaposlenih v glavnem končalo in da je potreben zasuk v razvojno fazo. Takšen pristop pa bo od vseh akterjev zahreval bistveno več znanja in napora. Pri tem so sindikati še posebej izpostavili raven usposobljenosti vodikih ekip v podjetjih, Id mnogokrat niso kos izzivom. Obe delegaciji sta se, v izogib nepotrebnim konfliktom oziroma za ohranitev socialnega miru, dogovorili za se bolj intenzivno medsebojno informiranje o konkretni siruadji v posameznih podjetjih. Predsednika vlade z ministroma in svetovalcem je protokol razporedil na levo, člane delegacije Skei pa na desno. delitve o ohranjanju delovnih mest v industriji. Dogovorili smo se, da bodo naši pooblaščenci lahko v podjetjih nadzirali uresničevanje varstva pri delu in področje delovnih razmerij .Tudi vlada namreč ne bi smela dopuščati, da delodajalci danes prepogosto zaposlujejo le za določen čas, namesto za nedoločen. Zaposleni za določen čas so zaradi tega v neenakopravnem položaju, saj ne morejo najemali kreditov, brez katerih mlade družine ne morejo shajati. Dogovorili smo se tudi za tesnejše zveze s posameznimi ministrstvi in predsednikovimi svetovalci. Predsednik želi, da ga o vseh problemih v podjetjih sproti obveščamo. Nimam nobenega razloga, da predsedniku in ministrom ne bi verjel,« je pripovedovanje zaključil Vodovnik. F. K., foto: S: B. Glavno merilo ugotavljanja presežnih delavcev je delovna uspešnost, ■sk*1 Aleksej Cvetko vsa druga merila so le korekcijska. Poleg meril, kijih določa zakon, je Šili' jjj mogoče uporabljati še druge. Ti so lahko določeni v kolektivni pogodbi jdi ' (j^Plošnem aktu delodajalca. Bistveno pa je, da jih med postopkom ugotavljanja presežnih ^aj1! avcev in zaradi njega ni mogoče spreminjati. lC2 b 1 i (m |lavcu glede na določbo 106. člena zakona t" | °vnih razmerjih in 36.e člena istega zako- L . elovnn razme.rie ne mnre nrpnehnti čp rlp- :V, 0. , -Jvno razmerje ne more prenehati, če de-|^aJalec ni odločil o ugovoru delavca zoper sk-de|S katerim je bil ta spoznan za trajno presežnega i , eč| a’ ker tak sklep ni postal dokončen. V 36. J j d0| au zakona o delovnih razmerjih je namreč JJ‘!. ^pnCeno’ da delavcu, ki mu ni mogoče trajno J"1 j, Š(wj'0v'ti dela, preneha delovno razmerje po poteku "Lj dej '"eseccv po dokončnosti sklepa o prenehanju i"^r !ps ^^ga razmerja (sodba VS RS, opr. št. Vlil Mesecev, v času med dokončnostjo de- Pl34/94 z dne 11.7. 1995). t Vst tnesecev. v ^asu mec* de- i1 ^fja^3 razrnerja ‘n prenehanjem delovnega raz-v'Ll;,!. 'J2 organizacija oziroma delodajalec dolžan °|11L Ugotavljati nadomestilo osebnega dohodka " L e. višini, kot ga določa kolektivna pogo-;; ^j^v^otna splošni akt, najmanj pa v viširii ^lave^116^3 nadomestila osebnega dohodka. Če V °Sebn C V tem ^asu 0PravUa delo, ima pravico do n'1 beiC®a dohodka (plače) po dejanskem delu. l0r;i' ki so nam namesto ,prave’ proslave dneva gradbin- Pravzaprav narekovale sklic izredne skupščine.« S temi edami je predsednik Sindikata delavcev gradbenih deja-P°sti Slovenije (SDGD) Mijo Popovič prejšnji petek v Kra-' ^ Pri Črnomlju začel izredno skupščino SDGD, na ka- II so delegati »v enem kosu« obravnavali predvsem dve revi: gospodarjenje in perspektive gradbeništva in IGM / Položaj zaposlenih v panogi, in uveljavljanje sprememb dopolnitev kolektivne pogodbe dejavnosti. ruta Gržiniča, da naj bi sedli za skupno mizo še ta mesec...« Alenka Klincov iz celjskega Novojaje obžalovala, da SDGD ni bil prisoten na nedavnem sejmu gradbeništva. »Tam bi se lahko direktno soočili s partnerjem in voz morda le potisnili z mrtve točke. Tako pa se danes pogovarjamo o tistem, o čemer smo se že lani sti so že spoznali pomen socialnega partnerstva, tu pa smo še daleč od tega. Predsedujoči Ivan Simunič je iz teh diskusij povzel, »da je treba pristopiti k nadaljnjim pogajanjem za sklenitev kolektivne pogodbe dejavnosti«, pri tem pa takoj naletel na pripombo - do kdaj. Delegati so namreč menili, da bi morali določiti pot je pokazala živahna raz-I?Va, delavcem v gradbe-‘ vu nikakor ne gre v gla-da plače kljub manjši za-lenosti in večji produkti-l j °sti nerazumno zaostajajo 0 povprečjem v gospo-p|arstVu- »Položaj gradbene-jJ klavca je razvrednoten do ia|nca> za nameček pa nas i vfperji v pogajanjih za novo aif.lektivno pogodbo ne jem-nl0 niti za resne, kaj šele jiF ^vredne sogovornike,«je čefedal Metod Habe iz idrij-“i1 SaZidgrada, zraven pa do- dal, da takemu razvrednotenju botruje predvsem zaposluje tujcev, ki da so pripravljeni delati za vsak denar. Predsednik komisije SDGD za kolektivno pogodbo Egon Koštomaj je nadaljeval, da so partnerje med pogajanji opozarjali tudi na to, vendar brez uspeha. »Normativni del kolektivne pogodbe smo sicer pripeljali skoraj do konca, o tarifnem pa nismo rekli še nobene,« je povedal. »Zato me veseli današnja napoved sekretarja združenja za gradbeništvo in IGM pri GZS Bo- ZA DUŠO IN OKO - Po izredni skupščini SDGD se je začel slovesnejši del dneva gradbincev, v katerem se je z belokranjskimi plesi predstavila tudi folklorna skupina iz Dragatuša. „ fiOZ)0 POGAJANJA PREMAKNILA Z MRTVE TOČKE? -fjav produktivnost v gradbeništvu kljub manjšemu številu za-lup-l‘fl "arašča, pa plače zaostajajo. Zato je delegate na izredni 'cuii SDGD seveda najbolj zanimalo, kaj bo z novo kolektiv- 4 po | °Sodbo dejavnosti. in predlani, in ugotavljamo eno in isto,« je med drugim dejala. »Ljudje ne morejo razumeti .mencanja’ naših delodajalcev pri oblikovanju kolektivne pogodbe in sprašujejo, kako to, dajih druge dejavnosti imajo, naša pa ne,« seje oglasil Ciril Urek, sekretar Območne organizacije ZSSS Zasavje, in predstavniku združenja Gr-žiniču predlagal, naj se GZS konec koncev zamisli tudi nad dejstvom, da so zaposleni navsezadnje tudi delničarji 60 odstotkov slovenskih gradbenih firm. »V kemični, na primer, pa še v kakšni drugi dejavno- rok, saj bi datum utegnil biti pomemben pri organizaciji morebitne stavke. »Če se do začetka dopustov ne bo zgodilo nič, naj izvršni odbor RO SDGD pozove arbitražo, ki naj ugotovi, kdo je kriv za zastoj,« so se naposled le dogovorili. V nadaljevanju izredne skupščine SDGD so delegati premlevali še predlog za zvišanje članarine z dosedanjega 0,6 odstotka na okrogel odstotek in naposled sklenili, naj se navedena sprememba uveljavlja od 1 .julija naprej. N. J. IZ POZDRAVNIH NAGOVOROV Z roko v roki Franc Panjan, direktor Begrada d. d. Črnomelj: »Z veseljem smo sprejeli pokroviteljstvo nad dnevom gradbincev, saj prav letos praznujemo 50-letnico svojega obstoja. V tem času smo doživljali vzpone in padce, a vedno ostali celi... Radi se pohvalimo, da smo prva gradbena firma, ki seje olastninila. Radi pa tudi poudarimo, da smo se lani spet vrnili na hrvaški trg, odkoder prihaja tudi pomemben odstotek naših delavcev... O sodelovanju s sindikatom pa tole: potrebna sta zaupanje in strpnost! V našem okolju smo na strani sindikata vedno imeli ljudi, ki so vedeli, kaj delamo, in se zavedali, kaj hočemo. Zato v podjetju nikoli nismo imeli nikakršnih pretresov...« »Na jugu nimamo toliko priložnosti...« Jožef Kočevar, sekretar Območne organizacije ZSSS Bele krajine: »Dobrodošli v Beli krajini! Mnogi ste najbrž prvič pri nas. Nič čudnega, ko pa tu na jugu’ nimamo toliko priložnosti, da bi lahko večkrat gostili tako velik zbor... Na tem območju si služi svoj vsakdanji kruh 6.500 delavcev, od katerih jih je 4.500 včlanjenih v naš sindikat. Trudimo se, da bi čim bolj (za)varovali njihove interese... Želim, da bi tu v Beli krajini preživeli lep in prijeten dan!< Nova priložnost za gradbince Dušan Semolič, predsednik ZSSS: »Ker bo cestni križ kmalu zgrajen, smo med pogajanji za letošnji socialni sporazum partnerje uspeli prepričati, da bi kazalo poslej več pozornosti posvetiti stanovanjski gradnji. Ta bo angažirala praktično vse gospodarstvo - od industrije gradbenih materialov do bele tehnike. Zato vidim v tem tudi lepo priložnost za vašo dejavnost...« rili, je naravnost utopično...« Prislanja .Pravili rokali ii *ač><| *zre?n' skupščini seje v gostilni Kapušin v Krasincu \i uaj svečanejši del dneva gradbincev, med katerim so j lii:JZaslužnejšim organizacijam in posameznikom pode-’ j jjpkete in priznanja SDGD Slovenije za leto 1997. !H‘ so dobili1 p je Us| dikatdmžbe Begrad Črnomelj: »Sindikatu družbe Begrad fo '° vključiti v članstvo večino delavcev, saj je uspešno jK v d,. sodeloval pri vseh pomembnih aktivnostih, ki so se odvijale 'J pri našel pot tvornega sodelovanja z vodstvom družbe S^esničevanju pravic delavcev in procesu prestrukturiranja pr0b,StVa- Sindikat družbe konstruktivno sodeluje pri reševanju ,1 iWe,T!atike 11 a območju in v delovanju republiškega sindikata, m Pražp.Jn-,e sindikatu pomeni tudi priznanje vodstvu družbe ob n V(Me Sii^aniu 50-letnice delovanja Begrada«. Me • at družbe za urejanje voda NIVO Celje- za uspešno J1! ip aktivnosti na področju urejanja delovnih razmerij 1 r' ivC’ Olivnega sodelovanja pri aktivnostih za udeležbo Cev v lastninjenju podjetja in ustanovitvi sveta dela- i'1! Po ;ev.kar i. . Je rezultat aktivnosti vodstva sindikata družbe, še i'1'] njegove predsednice Alenke Klincov. 7 '‘Mell,. °n ^ laculk predsednik sindikata Industrije keramičnih ,l- Prec|SL°|V l^Nbeemi: Od leta 1990 uspešno opravlja funkcijo ' °rSani ni^a s‘nd>kata podjetja in je aktiven na vseh ravneh j sindikata - od območja do organov RO. Kot 'l LroblCnn|k s‘ndikata seje izredno angažiral pri razreševanju !;< ■'kovari'OV P^ežnih delavcev, realizaciji lastninskega preo-r ^ pravJf!Xx^etJa'n za soupravljanje delavcev v družbi. »Vedno ‘il J'hkomnaSn° zazna Pr°bleme v svojem delovnem okolju in j hi-;,, ',rornisno» a vztrajno rešuje v interesu delavcev«. 1 AnmanJa.?DGD za leto 1997 so prejeli: i i!1'0 delo*! • j6*17 Cementarne Trbovlje za dolgoletno akti-,|i h'lugiej S1|1kalni organizaciji družbe, s katerim sije prido-rii |,.T1.C(;! spdelavci; zato in zaradi tvornega sodelovanja v [i branjih h ?lr\!enja dražbe so ga tudi izbrali za pooblaščenca s!1 °rSaHizatn • n.lcarJev- Vsi drugi pa ga poznamo kot uspešnega ;( ^ Vseb ravneh1 U^e'ezenca v sindikalnih športnih dejavnostih SLIKA ZA ALBUM-Dobitniki plaket in priznanj SDGD za leto 1997 so se takole postavili pred objektiv našega fotoreporterja. Veronika Potočnik, predsednica sindikata v jeseniškem opravlja to funkcijo. Je tudi aktivni član območnega odbora SDGD Gradisu, ki že vsa leta aktivno deluje v organih upravljanja po- Ljubljane in okolice. S svojim delom je veliko pripomogel k djetja, kot sindikalna aktivistka pa uspešno zastopa interese de- izvajanju in spoštovanju kolektivne pogodbe tako v svojem podjetju lavcev. Njene zasluge so, daje sindikatu uspelo z vodstvom po- kot tudi na območju. djetja skleniti socialni sporazum in zagotovili primeren ekonomski Roman Blatnik, predsednik sindikata podjetja Gradis GP in socialni položaj zaposlenih. Poznamo jo tudi kot zagreto or- Ljubljana, je vse svoje aktivnosti usmeril v prizadevanja za ganizatorko športnorekreativnih dejavnosti v Gradisu. spoštovanje pravic delavcev po kolektivni pogodbi in se ves AsimKuljanovič, predsednik sindikata podjetja Gradis Nova čas zavzemal za uvajanje soupravljanja delavcev v podjetju. Maribor, ki je ob razpadu sistemaGradis s svojo aktivnostjo uspel Že drugi mandat uspešno vodi sindikat podjetja, aktiven pa je zbrali in organizirati članstvo v sindikat Gradis Nova. Aktivno tudi v območnem odboru SDGD Ljubljane in okolice. Jejro-sodeluje tudi v območnem odboru sindikata delavcev gradbenih budnik in udeleženec zimskih športnih iger v podjetju in SIG dejavnosti Podravja. Njegovo znanje, umirjen nastop in posluh Slovenije. za reševanje problemov delavcev z delodajalci so pripomogli tudi Po podelitvi plaket in priznanj SDGD za leto 1997 je bil še k ugodnemu vzdušju, delovni zavesti in zadovoljstvu zaposle- krajši kulturni program, v katerem seje izkazala folklorna skupina nih v Gradisu Novi. iz Dragatuša, za »likof« pa so se po taktih ansambla Šum kajpak Dušan Zgonc, predsednik sindikata podjetja IMP Promont zavrteli še delegati sami. Montaža, že drugo mandatno obdobje vestno, zavzeto in uspešno N. J. lil ■ 11 5": I ! ■i ■ Na Hrvaškem je še slabše... Stipe Kirigin, predsednik Sindikata gradbincev Hrvaške: »Ubadamo se z enakimi problemi kot vi, le da V še bolj zaostrenih razmerah. Cena delaje nizka, nelojalna konkurenca velika. Pred vojno je v 880 firmah delalo 170.000 gradbincev; danes nas je le še 70.000, a v 9.000 firmah! Uprave, direktorji ali ,gazde’ težko pristajajo na kakšne kolektivne pogodbe. Ponudijojih še, a s pripombo: če ne podpišeš, pa nič. Da bi sedli za mizo in se dogovo- !■ -J 8 12. junija 1997 Predsedniku sveta delavcev in sekretarju sindikata je vodstvo Štajerske pivovarne prepovedalo vstop v podjetje V Štajerski pivovarni ravno v teh dneh potekajo po- je vodstvo podjetjaTomacu izdalo sklep o čakanju na delo predsedstva skupščine podjetja. Onemogočanje vstopa gajanja in razprave, na katerih se bo odločilo ali bo šlo na domu. (Ob tem velja omeniti, da imajo sindikalisti s Štajersko v podjetje v Času veljavnosti omenjenega sklepa pa po- to mariborsko podjetje v prisilno poravnavo ali v stečaj, pivovarno že eno grenko izkušnjo. Pred leti je takratno vo- meni oviranje in onemogočanje opravljanja aktivnosti članu Zato je delavce še toliko bolj presenetilo, da je dobi! dstvo podjetja prepovedalo vstop v tovarno tedanji predse- svetadela\cev in sindikalnemu funkcionarji, kar je v di- sekretar sindikata v njihovem podjetju ter predsednik sveta dnici območne organizacije ZSSS za Podravje Metki Rok- rektnem nasprotju z že omenjenimi predpisi. Zato je delavcev MarjanTomac ravno v teh dneh sklep o začasnem sandič.) inšpektorica za delo Helena Klinar v skladu s 4. členom čakanju na delo. Marjan Tomac, kije tudi član predsed- Predstavniki območne organizacije ZSSS za Podravje so zakona o mipekciji dela direktorico Štajerske pivovarne stva skupščine podjetja, pa zaradi tega ni nehal odgovorno o ravnanju vodstva podjetja nemudoma obvestili delovno pozvala, naj Marjanu Tomcu nemudoma omogoči opra- opravljati svojih funkcij, ki so mu jih zaupali sodelavci, inšpekcijo, ki je prav tako nemudoma ukrepala. Pomočnica vljanje aktivnosti predsednika sveta delavcev in sekre- Še naprej je prostovoljno prihajal v podjetje na sestanke glavnega inšpektorja Republike Slovenije za delo in vodja; ? tarja sindikata v podjetju ter s tem zagotovi spoštovanje in razgovore ter se zavzemal za delavske pravice in inte- enote v Mariboru Helena Klinarje vršilki dolžnosti direk- veljavnih predpisov. rese. Vendar pa svojega odgovornega dela ni mogel več toricc Štajerske pivovarne Vereni Zidar poslala telefax. V ,, . . . , . , , _ dolgo niti prostovoljno opravljati, saj je vodstvo podjetja njem ji piše, daje glede na zakon o sodelovanju delavcev ' opozivinspektoncezadeloMarjanuTomacupo- vratarski službi Štajerske pivovarne naložilo, da sindikalnega pri upravljanju in zakon o delovnih razmerjih ter kolektiv- nragal.dabo lahko ponovno začel opravljat, svoje funkc.je, zaupnika in predsednika sveta delavcev ne sme več pu- no pogodbo vprašljiva že sama izdaja sklepa o čalanju na kl S0 muj,h /aupal1 ddavci’ bo knialu Pokazal Lds- stili v podjctjc.Tako je postalo tudi popolnoma jasno, zakaj delo predsedniku sveta delavcev, sekretarju sindikata in članu ’>'■ { V __________g___j..!......:.;,.. ‘ . : . . ..... / Poročilo o delu služb pravne pomoči v letu 1996 PRAVNA VARNOST ZAPOSLENIH JE NA ZELO NIZKI RAVNI V ZSSS izvajamo za člane brezplačno pravno pomoč v okviru teritorialne organiziranosti naše organizacije. Pravna pomoč je ena najpomembnejših statutarnih ugodnosti, ki jo omogočamo članstvu. V okviru pravosodnega sistema uveljavljamo pravice delavcev iz dela in delovnega razmerja pred: - delovnimi in socialnimi sodišči, kjer se vodijo postopki v individualnih in kolektivnih delovnih sporih ter socialnih sporih - okrajnimi sodišči, kjer se uveljavljajo odškodninski zahtevki delavcev za nesreče pri delu in poklicne bolezni - okrožnimi sodišči, kjer se vodijo materialne terjatve delavcev v stečajnih postopkih in postopkih prisilne poravnave. Uresničevanje pravic delavcev je tesno povezano s pravno ureditvijo tega področja in delovanjem pravosodnega sistema - kjub temu, daje kolektivne pogodbe kot obvezen instrument pravnega reguliranja delovnih razmerij uredil Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (od takrat se kolektivne pogodbe sklepajo na vseh ravneh) - pa država še vedno ni regulirala individualnih in kolektivnih delovnih razmerij. Delovno sodstvo je bilo uvedeno šele v letu 1994, kar je povzročilo zastoje in postopke podaljšalo ne le v letošnje, temveč še v naslednja leta. V takšnih razmerah ugotavljamo glede uresničevanja delovnopravnega položaja in pravne varnosti zaposlenih za obdobje leta 1996 naslednje: 1. Pravna varnost delavcev je v razmerah uveljavljanja tržnega gospodarstva ob ustanovitvi številnih novih gospodarskih subjektov in pretežno zaključenih postopkih lastninjenja na kritično nizki ravni. Nizka raven pravne varnosti se kaže tako pri uresničevanju individualnih kot kolektivnih pravic iz delovnega razmerja. Neobstoj delovne zakonodaje - prilagojene novim ekonomskim in družbenim razmeram - tudi bistveno znižuje uresničevanje kolektivnih pogodb. V takšnih objektivnih razmerah so se storitve služb pravne pomoči pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije v letu 1996 povečale za preko 30 %. Porast je že zaznati tudi v letošnjem letu. Tako je služba pravne pomoči v Podravju v začetku letošnjega leta samo iz naslova stečajnih postopkov in postopkov prisilnih poravnav na novo prevzela zastopanje 26.000 delavcev. Sodno varstvo pravic delavcev se sicer v največji meri uveljavlja v individualnih delovnih sporih, v manjšem obsegu v socialnih sporih, postopoma pa tudi v kolektivnih delovnih sporih na podlagi 6. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Ugotavljamo, da seje sindikalna pravna pomoč med našim članstvom dobro uveljavila, saj jo je npr. na območju Dolenjske v preteklem letu koristil vsak peti član, bodisi za pravno svetovanje ali pa za zastopanje. Poseben problem so naroki za obravnave pred delovnimi in socialnimi sodišči in njihovimi oddelki. Hitrost reševanja delovnih sporov se meri v letih. Pri delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani znaša časovni zaostanek pri tožbi za uveljavitev materialnih pravic delavca do 4 leta, v Mariboru do 2 leti, pred Višjim delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pa 2 leti. Na oddelku Delovnega in socialnega sodišča v Murski Soboti je vsak sodnik na začetku leta 1997 prejel pripad okrog 1.200 zadev iz prejšnjih let. V pospeševanju razreševanja delovnih sporov se v vse večji meri poslužujemo instituta izvensodnih poravnav, pa tudi zahtevkov za izdajo začasnih odredb, ki so sicer odločitev delovnega in socialnega sodišča po uradni dolžnosti z namenom, da se prepreči samovoljno ravnanje delodajalca ali odvrne nenadomestljiva škoda. 2. V preteklem obdobju seje deloma spremenila struktura delovnih sporov. Dosti kršitev pravic delavcev sicer še vedno izvira iz klasičnih delov-no-pravnih institutov: sklenitev in prenehanje delovnega razmerja, razporeditev na drugo delovno mesto ali k drugemu delodajalcu, varstvo posebnih kategorij delavcev. V največjem obsegu pa delavci uveljavljajo predvsem denarne terjatve: neizplačane plače, plače izpod ravni kolektivnih pogodb, neizplačane odpravnine iz naslova presežnega delavca, nadomestila plač v skladu z zakoni in kolektivnimi pogodbami, regrese za letni dopust in prehrano, povračilo stroškov za prevoz na delo. Delavci na lastno iniciativo uveljavljajo zlasti tiste pravice iz delovnega razmerja, s katerimi delodajalci kršijo njihovo materialno eksistenco. 3. Težje kršitve pravic delavcev ugotavljamo tudi, ko gre za njihov kolektivni pravni položaj: odpovedi delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov (presežni delavci), razporeditve k drugim delodajalcem, stečaji ter prisilne poravnave oz. likvidacije. Glede presežnih delavcev je posebej zaskrbljujoč porast materialnih oškodovanj teh delavcev zlasti glede izplačila odpravnin in nadomestil plače v odpovednem roku. Delodajalci sklepajo z delavci nekakšne kvazi sporazume (z obljubo vstopa v sistem zavarovanja za primer brezposelnosti ali grožnjo disciplinskega prenehanja delovnega razmerja), s katerimi se delavci v celoti ali deloma odpovedujejo odpravnini. K takšni praksi je nedvomno prispevala tudi odločitev sodišča za delovne in socialne spore, da odpravnina presežnega delavca sodi med t.im. razpolagalne pra- vice, ki seji lahko delavec v celoti ali deloma odpove. V sindikatih pričakujemo, da bo nova delovna zakonodaja koncipirala z zakonom določene delovnopravne pravice kot obvezen minimalen standard. V zvezi s presežnimi delavci evidentiramo nezakonitosti ob razporeditvah delavcev k drugemu delodajalcu. Delavci so pri prvem delodajalcu formalno opredeljeni kot trajni presežki, zaradi razporeditve k drugemu delodajalcu ne prejmejo nobene materialne odmene. Novi delodajalec je dostikrat majhna d.o.o., šibak poslovni subjekt, ki tem delavcem ne zagotovi delovnih mest in ne izplačuje plač v skladu s kolektivno pogodbo, kar je bilo sicer predhodno s pogodbo o prevzemu delavcev dogovorjeno. Delavci se pogosto znajdejo v statusu začasnih presežkov brez nadomestil plače. Ker pozitivno pravo ne pozna instituta prenehanja delovnega razmerja iz krivdnih razlogov na strani delodajalca, se delavci znajdejo v odprti brezposelnosti brez nadomestil iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Za delavce se začne težka pot uveljavljanja zahtevkov pred pristojnimi institucijami, saj jim delovno razmerje ni prenehalo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo. 4. Problematika uveljavljanja materialnih zahtevkov delavcev v stečajnih postopkih v letu 1996 ostaja po svojih naravi nespremenjena. Izterjava z zakonom določenih prednostnih terjatev delavcev je še naprej otežena, saj je stečajna masa dolžnika ob uvedbi stečaja bistveno zmanjšana (tudi zaradi prenosa premoženja na novoustanovljene družbe), razen PRAVNA POMOČ V ZSSS (Poročilo) 1996 ZASTOPANJE - pred delovnimi sodišči - pred organi v podjetjih in zavodih ■sitit SKUPAJ PRAVNI NASVETI MATERIALNI ZAHTEVKI - plače 5 sito - regresi -mo - odpravnine SIS" SKUPAJ RAZPOREJANJE ZDRAVSTVENO, POKOJNINSKO INVALIDSKO ZAVAROVANJE kes DISCIPLINSKE ZADEVE 7-99 KOLEKTIVNI DELOVNI SPORI (6. člen zakona o delovnih sodiščih) PfSESOJA POGODB O ZAPOSLITVI 590 SPORI IZ NASLOVA OBJAV, RAZPISOV 8 IZBIRE KANDIDATOV 0 REVIZIJE f stečajT 10 !b PORABLJENA SREDSTVA » SCnllOAfoO SKUPAJ tega so delavcem in njihovim pravnim po' oblaščencem vse težje dostopne informacije ne-obhodne za uveljavljanje materialnih pravic. Na zahtevo Svobodnih sindikatov Slovenije je o spor-nem 51. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaja in likvidaciji (po katerem seje v okviru finančN reorganizacije sprejemal program prenehanja delovnega razmerja delavcev) Ustavno sodišče odločalo dvakrat in šele drugič (7. december 1995) odločilo, da se določbe 51. člena navedenega zakona ne smejo uporabljati, dokler ne bo sprejet poseben zakon. Ta zakon, ki deloma zagotavlja mate; rialne pravice delavcev v primeru insolventnosti delodajalca, Zakon o jamstvenem skladu, je Državni zbor RS sprejel 27. aprila 1997. Kršitve individualnih pravic delavcev iz delov' nega razmerja so v obravnavanem obdobju p(r dobivale nova obeležja in nove dimenzije. Pojavljaj^ se nove kršitve in deviacije, kijih pozitivno prav", d npr ne regulira, niti ne sankcionira. Delodajalci npr ob sklenitvi delovnega razmerja zahtevajo oo delavca tudi pisno izjavo o odpovedi delovnega razmerja, ki jo deponirajo in po svoji pre; soji (seveda “antidatirano’ ’) uveljavijo. Delodajalk tudi samovoljno zaključujejo delovne knjižic6 in delavce sploh ne odjavijo, delovne knjižice naM vročajo po pošti ali pa sploh ne. Noben organ n6 ugotavlja takšnih nezakonitosti, niti delodajalec' v teh primerih ne sankcionira. Z zakonom določeno varstvo pravic delt1' vcev v majhne družbe ali k samostojnim p°' djetnikom ne seže. Dvostopni sistem odločanj11 pri teh delodajalcih v resnici ne obstaja več.Tak0 je v danih razmerah tudi iluzorno pričakoval da bo odločitev pristojnega organa v ugovornet11 postopku za delavca pozitivna, če je bila prv o- stopna odločitev zanj negativna. Toda prav pr| teh delodajalcih delavci za opravljeno delo n prejmejo plače, regresa, povračila stroškov prcvo4 itd. Delavci se v strahu pred šikanoznim ravnanje111 delodajalca odpovedujejo svojim zakonitim prllj vicam. Po prenehanju delovnega razmerja pa sw pravice praviloma uveljavljajo s tožbami. . tifi' Pravna varnost delavcev invalidov ostaja glede na njihovo število in še posebej glede na Šib'-delovanje pravnega sistema na področju dela ^ sploh, problem na globalni ravni. Delodajalci o° stikrat invalidnim osebam ne zagotavljajo dela glN1 na preostalo delovno zmožnost teh delavcev. RazR rejajo jih na fiktivna delovna mesta tako, da P1, dobijo delno refundacijo plače iz sredstev pokR W M ninskega sklada. Dejansko pa ti delavci in vab opravljajo dela prejšnjega delovnega mesta ah P,: ........................ - - - - vab0 so razporejeni na čakanje na delo doma. Inva1 . se tudi zaradi bojazni pred posledicami (šikaniraaf v manjši meri poslužujejo pravnega varstva R delodajalcih. Služba pravne pomoči ZSSS zaobm^k Zasavja in Posavja posebej opozarja, da na obm0^, skoraj ni družbe, ki bi upoštevala omejitve pri raZF reditvah delavcev, ki so medicinsko indicirane-j, | Neustrezna je tudi pravna varnost starej^, delavcev, ki so sicer posebej varovana kat6^ rij a po določilih zakona o delovnih razmeti pa tudi z zadnjo novelo istega zakona, ki m ^ trajno presežne delavce. Praksa kaže, da so15 sti starejši delavci in delavke v industrijskih vnostih, kjer je delo normirano, norme pa ve% višje, presežni delavci, ki dočakajo upokoji)6 .( zavodu za zaposlovanje, ne pa v tovarni, kj6 I produktivno delali tudi po 20 ali 30 let. 5$ Pripravila pravna svetovalk11 j{t maji. Ana K1'1' P I GOSPODA IUFVIE ^ Beltovi delavci drobiž v igri za milijon mark KOT KMETJE NA ŠAHOVNICI V zadnji številki DE smo se vpraševali, ali so Bellovi delavci nategnjeni, ker so odstopili od ''ecine svojih materialnih pravic, da bi dobili stalno zaposlitev, pa je (še) niso kljub izteku ro-°v. Zdaj smo pridobili še izjave dveh najbolj pomembnih partnerjev v uresničevanju lani Podpisanega sporazuma o reševanju položaja v črnomaljskem Beltu, ministrstva za delo, družino >n socialne zadeve ter direktorja IMF Livarja, Izidorja Derganca. Bralcem pa prepuščamo, a si sami ustvarijo sodbo, ali so bili Beltovi delavci nategnjeni, ali so “kmetje v igri” za mi-'Jon mark. Da, za milijon mark gre oziroma za čvrsto odločenost Izidorja Derganca, da de-avcev ne bo prej zaposlil za nedoločen čas, dokler mu ministrstvo za delo tega milijona ne bo nakazalo, češ da gaje obljubilo! 0 zaporedju dogodkov v Bel-tu v zadnjih letih, ki so podjetje Privedli pod sklad za razvoj in v stečaj, smo pisali v zadnji šte-vilki DE. Bellove prostore je kasneje najel IMF Livar in v njem ''aposlil 150 nekdanjih Bellovih delavcev ter 37 delovnih inva-jdov iz Belta. Sklad za razvoj Je lani Belt prodal Dolenjski anki, ta pa gaje konec lanskega .eta prodala Livarju. Zgodba se |e Zapletla sredi lanskega leta, ^ je 495 od nekdanjih 900 ekovih delavcev iztožilo za-°stale plače, regrese in druge Prejemke v skupnem znesku 82 Hklijonov tolarjev ter doseglo j^dno prepoved trgovanja z Bel-0l)) in plombo na zemljiški KnJigi. Banka je imela drugačen Predlog; delavci naj bi se odpo-Vedali štirim petinam izleženega Zneska in sodni prepovedi trgo-Vanja z Bellom ter plombi na pkiljiški knjigi. V zameno bi dobil bančno posojilo 4 • dijonov mark za razvoj pro-vZv°dnje v Beltu in zaposlitev e Več delavcev, delavci pa delo a nedoločen čas. Livar naj bi Pndobil tudi sredstva ministr-- va za delo iz naslova subven-roniranja ohranjanja in odpi- c fija no-vih delovnih mest. Po- / goj za slednje je zaposlitev delavcev za nedoločen čas. Delavci so na to pristali, Livarje posojilo dobil, ne pa tudi subvencije, delavci pa še čakajo za zaposlitev za nedoločen čas. Direktor Izidor Derganc je prostodušno priznal, da zdaj uporablja zaposlitev za nedoločen čas kot orožje v boju za subvencijo, ki naj bi znesla (preračunano) milijon mark! Dergančev prikaz dogodkov v Beltu je takšen: »Skladu za razvoj smo kmalu potem, ko je prevzel Belt, ponudili svojo tehnično, pravno in komercialno pomoč pri vodenju tega podjetja. Skladje našo ponudbo zavrnil, češ da ni dovolj dobro predstavljena. Po tem je postavil svojega direktorja Belta, podjetje pa je čez leto dni poslal v stečaj. Mi smo spet ponudili svojo roko. Belt smo želeli najeti in oživiti proizvodnjo. Maks Tajnikar, takrat minister za gospodarske dejavnosti, nam je obljubil pomoč pri zagonu proizvodnje v Beltu v višini 600.000 mark. Obljuba je ostala neizpolnjena, sredstva smo morali prispevati sami iz tekočih sredstev Livarja. Septembra 1995 smo Belt najeli, oživili proizvodnjo in v začetku zaposlili 90, kmalu zatem pa še 60 nekdanjih delavcev Belta. Prevzeli smo tudi 37 delovnih invalidov, katerim smo dajali plačo v zameno za najemnino Bellovih prostorov. V novembru lani pa je bil pripravljen sporazum o oživljanju proizvodnje v prostorih bivšega Belta med ministrstvom za gospodarske dejavnosti, ministrstvom za delo, Dolenjsko banko, skladom za razvoj in IMP Livarjem. Mi smo bili zelo zainteresirani za nakup Belta, saj imamo z njim velike načrte. Poleg tega smo v Belt že do takrat vložili okrog milijon mark. Nakup pa nas je veljal 6 milijonov. Do leta 2000 bomo v Črnomlju skupaj z našimi poslovnimi partnerji iz tujine vložili še dva do tri milijone mark in zaposlili precej ljudi. Trideseterico pa bomo zaposlili že prihodnji mesec. Razumljivo je torej naše zanimanje za urejen lastniški odnos v Beltu, pa tudi za dodatna sredstva, saj smo hkrati veliko vlagali tudi v Ivančni Gorici, kjer bomo še letos pognali novo avtomatsko livarsko linijo, vredno šest milijonov mark. Hkrati nam ni bilo vseeno, kaj bo z ljudmi v Beltu. Prav lahko bi se obnašali podjetniško, pa smo se socialno. Ti ljudje državi plačujejo prispevke in dohodnino. Tudi podjetje plačuje prispevke na njihove plače. Države pa kot kaže ne zanima, da bomo tudi v bodoče zaposlovali in nam ni voljna pomagati zdaj, ko sredstva potrebujemo.« O sporazumu je Derganc povedal še tole: »Napisan je bil v dveh inačicah. Po prvi naj bi Livar že sredi lanskega novembra dobil milijon mark nepovratnih sredstev za takojšnjo zaposlitev 200 delavcev za nedoločen čas v Beltu, in še za zaposlitev 165 Izidor Derganc, direktor IMP Livarja: Ni nam bilo vseeno, kaj se bo zgodilo za delavci iz Belta, zato smo jih zaposlili, tudi starejše in tudi delovne invalide. Ti ljudje plačujejo državi prispevke na plače in dohodnino. Prispevke na njihove plače plače je obračunalo državi tudi podjetje. Država pa je požrla dano obljubo in nam ne da subvencije za nova delovna mesta. do 200 novih delavcev v naslednjih dveh letih. Te verzije minister za delo Anton Rop ni podpisal, Metod Dragonja pač. Rop je podpisal šele naslednjo, dokončno verzijo sporazuma, v kateri pa je omenjeno samo, da bo “ministrstvo za delo v skladu s pravilnikom o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja in objavljenimi razpisi, subvencioniralo odpiranje novih delovnih mest in ohranjanje obstoječih v Beltu z nepovratnimi sredstvi, če bo Livar zaposlil Bellove delavce za nedoločen čas”. Povrhu vsega smo sprejeli predlog Dolenjske banke, da nam milijon mark posodi, dokler ga ne dobimo od ministrstva. Zdaj plačujemo zanj obresti, denarja z ministrstva pa ni...« Denarja z ministrstva za delo seveda ne more biti in ga ne bo, dokler ne bo razpisan natečaj za sredstva iz tega naslova in dokler se Livar na ta natečaj ne bo prijavil in na njem uspel. Mag. Zdenka Kovač iz sektorja za področje zaposlovanja na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve nam je o “primeru Belt” povedala naslednje: »Subvencioniramo v okviru finančnih možnosti, se pravi v okviru proračuna, ki pa ga za letos, kot veste, še ni, in na podlagi razpisov. Zdaj poslujemo po zakona o začasnem financiranju in zato razpisa za ta sredstva še nismo objavili. Računamo, da se bo to zgodilo v prihodnjem mesecu. Kljub temu sredstva ne bodo zadostovala, da bi pokrili vse želje in lahko se zgodi, da tudi Livar odpade. Osebno sicer menim, da bomo poleg običajnih meril (dokazila, da je podjetje, ki prosi za subvencijo, ljudi na novih delovnih mestih res zaposlilo, ali dokazilo, da gre za ogroženo proizvodnjo), v primeru Livarja upoštevali tudi to, da mu je bila subvencija obljubljena.« Izidor Derganc torej napak meni, da ima v rokah adut, s katerim bi ministrstvo zadelo “prisilil”, da bi izpolnilo dano obljubo. Delavce iz bivšega Belta lahko mirno zaposli za nedoločen čas, kot je obljubil konec letošnjega januarja v pismu območni organizaciji ZSSS Bele krajine, češ da “se bo to vsekakor zgodilo 1. aprila letos”, tudi če obljubljenega milijona mark podjetje ne bo (še) dobilo. N. L Pogovori, kako sanirati dolg steklarne Rogaška Slatina nova rešitev dolgoročno ODPLAČILO POSOJILA da^a ^k,adu za razvoj naj bi se ta četrtek predstavniki skla-st ’i^a'jve^je8a upnika steklarne Rogaška slatina, in vodstvo du n rne P°8ovarjal' 0 načinu vračila dolga steklarne skla-ižv' Je bilo več, do zaključka redakcije pa nismo mogli iti f °ri zn rezultate pogovorov, če jih je bilo kaj. Sklad za razvoj Vsalf ra>-a s^e^arne s*a s’ namreč bila zadnji čas čedalje bolj elit el” gled na^ina razreševanja največje težave tega nekdaj nega slovenskega izvoznika, njegove velike zadolženosti. na p0t Srno ze pisal'-jc Steklar-letaK°gaška slatina prišla zadnja (]u! v težave zaradi nekaj nepro-Jože1Vnih naložb in zaradi pada-tr„ ga lzkupička na dolarskem l;irn' ^eta je država stek-lj-‘Pomagala s posojilom 4 mini m 0v nark, vendar ta posojila sv0j °g a vračati. Zato je država r3Zvlnt?re.s PrePusrila skladu za Unni^’ ie tako postal največji prek koncem tega leta. Steklarna pa potrebuje takojšnje rešitve. Nujno namreč potrebuje več naložb, da bi ohranila obseg in kakovost proizvodnih zmogljivosti, da bi izpolnjevala pogodbeno dogovorjene roke dobave naročenega blaga kupcev, in zaradi nujnega izboljšanja učinko- vitosti poslovanja in povečevanja konkurenčnosti družbe. Čakanje na ureditev odnosov s skladom za razvoj in na novo finančno pomoč države (ki jo ta pogojuje z urejenim dolžniško-upniškim razmerjem med skladom za razvoj in steklarno) bi zahtevalo žrtve: steklarna bi moral ugasniti elektro peč in zmanjšati obseg proizvodnje. Alojz Srimpf, predsednik sindikata KNG v steklarni, nam je povedal, da sindikat podpira vodstvo in predlog uprave, da se odnosi s skladom za razvoj uredijo drugače, kot predlaga sklad. »Poslovni uspehi zadnjih mesecev kažejo, da lahko poslujemo pozitivno,« je dejal Šrimpf. »Zato se nam zdi nespametno, da bi v novih, bistveno izboljšanih poslovnih razmerah tovarno tako rekoč prepustili skladu za razvoj, ki bi jo kasneje z dobičkom prodal, vprašanje komu. Menimo, daje prav, da se s skladom pogovorimo o spreminjanju našega dolga v dolgoročnega ter da skupaj ocenimo njegovo realno višino.« Miloš Resnik je odgovoril kratko in jedrnato, da sklad ni pripravljen začenjati novega, časovno dolgega kroga iskanja možnosti za poravnavo obveznosti steklarne do sklada. Pripravljen paje slišati konkreten predlog za poravnavo obveznosti. K temu je še dodal, da upa, da se v steklarni zavedajo vseh posledic svoje odločitve, da ne sprejemajo skladovega predloga o spremembi dolga v lastniški delež, ob hkratnem umiku terjatev zaposlenih do podjetja. Sklad bi namreč v tem primeru pristal na poračun obresti po 8-odstotni meri in ne po meri zamudnih obresti. V telefonskem pogovom pa nam je Resnik dejal, da sklad ne namerava zapirali vrat pogovorom in da bi bil morda pripravljen pristati tudi na dolgoročno vračilo dolga steklarne, saj ni posebno zainteresiran za solastništvo. Ne more pa zmanjševati višine dolga, saj konec koncev ne gre za njegova sredstvi), j uPnik 8a let steklarne. Konec lanske- Jeln a ^°dstvo steklarne še ni ve-Palo ■ -c k0 sPl°h lahko izko-dikJZ težav, zato je skupaj s sin-prj suj"11.3 v l°varni iskalo pomoč iih;„ ,u. Zaposleni, v steklarni 'IjetK °ral170°-so imeli do po-terjatZa Ve^ kot9 milijonov mark itia| Cv zaradi zaostalih in pre-Pfem fiač ter drugih DC| a'? 'zplačanih prejemkov. terjat Cl rii bili pripravljeni svoje leže ,KSl,rcmcniri v lastniškedc-Hi|i(j ^jad za razvoj paje me-terj... 1 se morali delavci svojim xkiadV.arn.Spovedati, če naj bi njeili SvV?i0 tcrjatcv v prej ome-(pteračunln' 4 mil'jonov mark Postj 61 o d,° i50 takratni vred-lanski'o. IlT"''j<)nov tolarjev konec Spremfni|eta] ne lzterjal- Pač pa teujet u ttstmški delež. K J treba dodati, daje sklad k tej vsoti prištel še zamudne obresti za tri leta, tako da terjatev po njegovem izračunu konec lanskega leta znašala 850 milijonov, danes pa že okoli 950 milijonov tolarjev. Uprava in sindikata se s tem ne strinjajo, saj menijo, da bi sanacijo tovarne sklad tako izpeljal na račun zaposlenih. Ugovarjata tudi višini zamudnih obresti, ki bi jih po njihovem prepričanju sklad smel obračunati šele od sedmega februarja lanskega leta, ko je bila Steklarna Rogaška Slatina d. d. vpisana v register gospodarskih družb. Medtem je začel dajati sadove tudi sanacijski program novega poslovodstva, okrepil se je dolar, in v steklarni so začeli razmišljati, kako bi se rešili starih dolgov, ne da bi morali skladu za razvoj prepustiti večinski delež podjetja. Nedavno je predsednik uprave steklarne, Davor SkrinjariČ, pisal pooblaščencu sklada za Steklarno Rogaška Slatina, Milošu Resniku, pismo. V njem ga obvešča, daje vodstvo steklarne presodilo, da zanjo način reševanja zadolženosti tovarne, kot gaje predlagal sklad, ni sprejemljiv, ker njegovega uresničenja ni mogoče pričakovati V Steklarni Rogaška Slatina letos poslujejo zelo dobro in tudi perspektiva ni slaba, če bodo le uspeli razrešiti vprašanje starih dolgov. Zato uprava predlaga najveejemu upniku, skladu za razvoj, naj svoje upniško razmerje podaljša v dolgoročno posojilo. Na možnost, da bi sklad to obveznost steklarne spremenil v svoj lastniški delež v podjetja, pa ne pristane. 15. delovne športne igre poklicnih gasilcev Slovenije PRIJETNO S KORISTNIM V/ športno rekreativnem centru Trate v Gornji Radgoni je bilo minulo soboto tako veselo, kot že dolgo ne. Tam so se namreč na svojih 15. delovno športnih igrah zbrali poklicni gasilci Slovenije. Na igrah, ki jih je tokrat pripravila Zveza gasilskih zvez Pomurja, je sodelovalo več kot 200 poklicnih gasilcev iz 15 centrov. Igre je odlično organiziral organizacijski odbor, ki gaje vodil Leonardo Markovič. O utripu gasilstva ob reki Muri je uvodoma spregovoril vodja strokovne službe Gasilske zveze v Ljutomeru Dušan Kosi. Povedal je, da na področju Prlekije in Prekmurja deluje več kot petina vseh prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji (v gasilski zvezi Gornje Radgone 32, v gasilski zvezi Lendava 37, v Gasilski zvezi Ljutomer 41 in v gasilski zvezi Murska Sobota 129). Zaradi takega števila in dobrega dela prostovoljnih gasilcev, še zlasti pa zaradi dolgoletne tradicije, sta požarna preventiva in varnost v tem koncu Slovenije danes na zavidljivi ravni. »Prav zaradi gasilske tradicije, dela z mladimi in nasploh preventivnega delovanja imamo danes v Pomurju in Prlekiji rerlativno malo požarov in požarnih škod,« je dejal Kosi. Opozoril je tudi na velike zasluge gasilcev pri reševanju ljudi in premoženja ob elementarnih, prometnih in drugih nesrečah. Gasilci so vedno pripravljeni Na delovno športnih igrah poklicnih gasilcev Slovenije so se zbrali tudi številni drugi najvišji funkcionarji gasilske organizacije, poklicni gasilci, lokalni politiki, gospodarstveniki, številni gledalci in seveda sindikalisti, med njimi tudi sekretar republiškega odbora Sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva Slovenije in Sindikata poklicnih gasilcev Slovenije Miloš Mikolič, sekretar krajevne pisarne ZSSS v Ljutomeru Marko Milič, predsednik Sinlesa DaniloVe-dlin in drugi. Na športnih terenih je bilo veselo in športno razpoloženje, poklicni gasilci pa so dokazali, da so vedno pripravljeni na vse preizkuse. Edino, kar je tekmovanju manjkalo, so bile ženske, ki jih med poklicnimi gasilkami očitno ni veliko. Zato pa jih je bilo toliko več na tribunah, saj so bili športni boji zanimivi in marsikdaj tudi zabavni. Zato gasilci očitno pač znajo poskrbeti. Največ zanimanjaje pritegnilo tekmovanje v gasilski disciplini, kjer so fantje morali v popolni opremi premagovati ovire in pokazati svojo gasilsko spretnost. Nič lažje pa ni bilo veslačem naMuri, saj je bil zaradi obilnega deževja v teh dneh vodni tok ravno pravšnji za gasilsko tekmovanje. Na srečo pa je bil na ciljni črti izkušen gasilec Brane Klun, ki mu je uspelo “uloviti” vseh štirinajst ekip, ki so drvele po razburkani reki. Zelo napeto je bilo tudi tekmovanje v malem nogometu. V odločilnem srečanju so se pomerili mladi in sloki igralci Sežane ter uigrana ekipa “močnih fantov” iz Nafte Lendava. Kljub temu, daje večinagledavcev stavila na moč, so na koncu s presenetljivo lahkoto zmagali Se-žančani.Tudi v nogometu bodo začela očitno veljati nova pravila. REZULTATI - gasilska disciplina: L Maribor (880,20 točk); 2. Trbovlje (878 točk); 3. Nova Gorica (871 točk); vaja na reki Muri - veslanje: 1. Novp mesto; 2.Maribor; 3. Kranj;mali nogomet: 1. Sežana; 2.Krško; 3. Nafta Lendava; namizni tenis: L Krško; 2. Novo mesto; 3. Jesenice; skupna uvrstitev: 1. Novo Mesto 65 točk; 2. mesto Krško 60 točk in 3. mesto Maribor 56 točk. Na koncu so v dvorani radgonskega sejmišča najbolj slavili poklicni gasilci in njihovi simpatizerji iz Novega mesta, saj jim je pripadla skupna zmaga. Dejansko pa so bile dobre, da ne rečemo odlične, domala vse ekipe. Poklicni gasilci, še zlasti izbrani, pač ne morejo zatajiti v nobeni disciplini -in to je bilo Visoko priznanje za vodstvo Gasilskega sindikata Slovenije je sprejel Miloš Mikolič. Gremo na Plitvice! 12. junija 1997 več kot očitno na vseh tekmovališčih. Poklicni gasilci Slovenije pa niso zatajili niti v tistem delu, ki običajno sledi športnim igram delavcev in sindikalistov iz katerikoli panoge gospodarstva. Zanimive spremljevalne dejavnosti Povejmo še to; da so organizatorji pripravili za udeležence iger še zanimiv izlet po Prlekiji in Slovenskih goricah, ki seje končal z ogledom nekaterih zares najsodobnejše opremljenih gasilskih domov v tem koncu Slovenije. Medtem pa so si udeleženci ogledali tudi slovito Radgonsko klet, kjer sojini pripravili degustacijo najboljših štajerskih vin in šampanjcev, Janžev vrh. Kapelo, Radence in še nekatere turistične in kulturne znamenitosti pokrajine. Generalni pokrovitej srečanja slovenskih poklicnih gasilcev je bilo Ministrstvo za obrambo - Uprava za zaščito in reševanje. Seveda je k uspešni organizaciji tekmovanja izjemno veliko prispeval tudi Sindikat poklicnih gasilcev Slovenije. Sopokrovitelji pa so bili Radenska iz Radenc, Zavarovalnica Triglav Murska Sobota, Pomurska banka Murska Sobota, Pohorje Mirna,Trgovsko podjetje Gasilska oprema Ljubljana, BMD Inženiring Ilirska Bistrica, Tovarna močnih krmil Črnci, Arcont Gornja Radgona, Avto Rajh Ljutomer, Servis vozil in kmetijske mehanizacije Ljutomer, Mesna industrija Gornja Radgona, Pomurski sejem. Kmetijska zadruga Gornja Radgona, M Trade Gornja Radgona, Merkator profitni center Gornja Radgona, Zavarovalnica Maribor, Gozdarstvo Gornja Radgona, Murales Ljutomer, Habitus Križevci pri Ljutomeru, Mura Murska Sobota, Karl Hojs Gornja Radgona, Prašičereja Podgrad,Tekstil Prosenjakovci, Stami Ljubljana, Komunalno podjetje Gornja Radgona, Hortus Ljutomer, Segrap Ljutomer in Agrotim Ljutomer. T. K. ŠPORT IN REKRRAC1 Prvi »Festival športa za vse« Športna unija Slovenije v sodelovanju sTRC Jezero in ŠK Skale organizira 28. t. m. Festival športa za vse, na katerega vabijo vsa društva (še posebej člane ŠUS-a), posameznike in družine, ki si želijo sproščene športne zabave ob navezovanju novih in krepitvi starih stikov med privrženci športa za vse. Na zabaven način želijo spodbuditi povezave med društvi in posamezniki. Festival športa za vse bodo sestavljali trije pomembnejši sklopi. V prvem delu bodo društva predstavila svoje celoletne dejavnosti (sodobni športni programi, plesni in show programi, programi navijačic...). Sledila bodo športna in zabavna tekmovanja v košarki (tri na tri), odbojki (mešane ekipe štiri na štiri), vlečenju vrvi (ekipa šteje 6 članov), pikadu, tenisu, zabavni vožnji z rafti (ekipa šteje 6 članov), orientacijski pohod po okolici jezera v dolžini 3 km - za družine z otroki in posameznike, ki ne bodo vključeni v zgoraj navedena tekmovanja, ter športne delavnice za otroke. Na koncu bosta še slavnostni podelitvi priznanj Športne unije Slovenije za dosežke društev, strokovnim ali organizacijskim delavcem in posameznikom in podelitev priznanj za »Nagradni natečaj oglaševanja v športu za vse 96«. Za hrano bo poskrbljeno pri gostinskem centru Jezero, in sicer po lastnem naročilu, posebej za festival pa bopripravljen tudi slasten golaž po 450 tolarjev. Če bo dež, bodo navedene športne prireditve v prilagojeni obliki. Prijavnina je za društva 5000 tolarjev (neomejeno število članov), prijave pa sprejema TRC Jezero, Simona Blatnika 24, 3320 Velenje do 17. junija. Informacije lahko dobite tudi na Športni uniji Slovenije,Tabor 14, Ljubljana, telefon o61/131-92-77 ali 31-17-28. Športni žur - dan športne kartice Vsako leto v mesecu juniju Športna zveza Ljubljane pripravi športno-zabavno prireditev - Športni žur. V soboto, 14. t. m., bo ta prireditev že petič. Središče letošnje prireditve bo park Tivoli, sicer pa se bo veliko tekmovanj in predstavitev odvijalo tudi drugod. Na svoj račun bodo lahko prišli prav vsi. Ljubitelji tenisa se bodo pomerili v dvojicah, najmlajši se bodo predajali nogometu, košarki ali hokeju na rolerjih, vsakdo pa bo lahko preizkusil svoje aerobne sposobnosti na Cooperjevem tekaškem testu na Letnem telovadišču. Alpina bo v parku postavila poligon za rolarje, gorski kolesarji se bodo pomerili v dirki po poteh po Rožniku. Ne nazadnje pa bo ob 17. uri pred halo Tivoli še štart Olimpijskega teka, ki bo tudi tokrat osrednji dogodek »žura«. Organizatorji pa so poskrbeli, da ne bo dolgčas vsem drugim, ki jim tekmovanja niso preveč pogodu.Tisti bodo lahko obiskali različne športne centre v Ljubljani, ki bodo ta dan odprti za vse brezplačno. Za vse skupaj je na Športni zvezi Ljubljana odgovoren Aleš Remih, ki ga za natančnejše podatke lahko povprašamo po telefonu 061/316-843. Vzpon na Ambrož Pred kratkim so doAmbroža pod Krvavcem položili asfaltno prevleko, kar je gotovo dobrodošla novost za vse tamkajšnje prebivalce. Novice pa so se razveslili tudi gorski kolesarji. Eden teh navdušencev je Lojze Dežman iz kranjskega športnega kluba Interšport. Ker pa je prav on tudi eden večjih zagovornikov povezave športa in turizma, seje odločil, skupaj z vaško skupnostjoAmbrož, organizirati gorsko kolesarsko dirko »vzpon naAmbrož«. Štartno mesto, v soboto, 14. junija, boTrg DavorinaJenka v Cerkljah. Začetek dirke bo ob 9. uri. Po 10,2 kilometra poti in po premaganih 780 metrih višinske razlike se bodo tekmovalci ustavili na Ambrožu pri kmečkem turizmu Slatnar. Prijave bodo zbirali na dan prireditve med 7.00 in 8.45 uro pred OŠ D. Jenko v Cerkljah. Prijavnina bo 1500 tolarjev. Tudi za zabaven zaključek in srečelov bo poskrbljeno. Če bi radi izvedeli še kakšno podrobnost, lahko pokličemo Lojzeta Dežmana, telefon 064/245-391. Izlet v Koralpe Planinsko društvo Zlatarne Celje organizira pohode skoraj vsak teden. Tokrat nas vabijo za dva dni v Koralpe. Odhod posebnega avtobusa (s parkirišča na Glaziji v Celju) bo v soboto, 14. junija. Prijave zbirajo po telefonu 063/452-927. Na isto telefonsko številko pa lahko pokličete tudi za prijavo za planinski izlet v Francijo. Iz Chamonixa se bodo bolj izkušeni planinci povzpeli na najvišji vrh stare celine Mt. Blanc, za preostale pa bodo organizirali kakšen lažji vzpon. Odhod na sedemdnevni izlet bo sicer šele 1. avgusta, prijave pa zbirajo že sedaj. Olimpijski tek v Trbovljah Tekači bodo v ponedeljek, 16. junija, ob 18. uri napolnili ulice rudarskega mesta Trbovlje. S tamkajšnjega štadiona jih bo pot vodila skozi center mesta in nazaj na štadion. Manj pripravljeni bodo poskušali preteči 3,2 km, boljši pa se bodo trudili na 9,2 km. Osnovnošolci, ki se bodo za tek prijavili v svojih šolah, prijavnine ne bodo plačali. Na dan prireditve pred štartom (do 17.30 ure) pa bodo šolarji morali odšteti 300, drugi pa 500 tolarjev. Vsi sodelujoči bodo po koncu teka sodelovali v nagradnem žrebanju štartnih številk. Tek v Belo Športna zveza Idrija in Orientacijski klubAzimut vabita v soboto, 21 .junija, na rekreativno tekaško prireditev. Štart bo ob pol šestih pred osnovno šolo v Idriji. Tekače čaka 14 km pretežno asfaltirane in delno makadamske ceste, ki poteka.v večini v senci. Predprijave zbirajo do 19. junija, za 700 tolarjev pa vsakdo dobi spominsko majico (na dan prireditve bo prijavnina 1000 tolarjev). O vsem drugem lahko povprašate Jožka Jazbarja, po telefonu 065/73-236, prijave pa mu pošljite na naslov Zupančičeva 34, 5280 Idrija. Pripravil: Žiga Černe Največ zanimanja je vladalo za gasilske discipline. Veslačem na Muri je meril čas Brane Klun. V gasilski disciplini so se najbolje odrezali Mariborčani. Na koncu so bili najbolj veseli gasilci iz Novega mesta, ki so zmag11 v skupni uvrstitvi. Gorenjevi tehnologi Na letošnjih, že 26. športnih igrah Gorenjevih tehnolo* gov je bila pred nedavnim na vrsti še atletika, ki je kljub dežju privabila na velenjski štadion okoli petdeset tekmo' valcev. Pomerili so se v teku na 100 , v skoku v daljino in v metu krogle. V ženski konkurenci jev troboju zmagal a Tina Cestnik pr£u Matejo Repnik in Bernardo Meža, med moškimi pa so bf' najboljši Boštjan Pečnik, Tomo Dvoršek in Boris Tomažič- PRIVLAČNA KRALJICA - Ene najstarejših delavskih šport'1: ( iger v Sloveniji - popularna Gorenjeva Tehnologijada - je tim atletiki, kraljici športov, minila v znamenju množične udelez" Na sliki: štart moških na 100 m. Vrstni red najboljših po posameznih panogah - ženske, 100 "f L Mateja Repnik, 2. Tina Cestnik, 3. Bernarda Meža; daljin11’.^, Mateja Repnik, 2. Tina Cestnik, 3. Bernarda Meža; krogla: L 'v!lI, Svečko, 2. Tina Cestnik, 3. Tanja Meh; moški - 100 m: 1. MafR Rudnik, 2. Boštjan Pečnik, 3. BorisTomažič;daljina: 1 .Vojko P^cC ^ 2. Marjan Rudnik, 3. BorisTomažič;krogla: 1. Drago Sladič, 2. Bra|1 Zajc, 3. Tomo Dvoršek. ^ Pred zadnjo panogo Gorenjeve »tennologijade« (malim nogonja za moške, odbojko na mivki za ženske) vodi ekipa Koharji z79 točk* pred Mixi 63, Galvanizerji 62 in Rotringi 57. Hinko U KAKOSMOEUf' "Pozitivno misiiti pomeni ne topimi vrat, ne rušiti, ampak oratiiti; v vsaki informaciji Poiskati možnost". n T°ie eno °d dragocenih spoznanj študijskega krožka UsPešna komunikacija, ki je potekal od 3. februarja ‘0 2-junija letos v Območni organizaciji ZSSS Gorenjske. Udeležene^ skupno deset, so bili sindikalni zaup-n'ki iz različnih sredin: industrije, storitev, državne uPraye, med njimi tudi podjetnica. Prav pestrost de-°vnih izhodišč, izkušenj, starosti je skupini omogočata nenehne nove izzive in poglede na obravnavano temo. Krožek se je sestajal vsak ponedeljek od 17. dol 9. ure. a Prvem srečanju smo izdelali okvirni program in °ločili cilje. Program je vseboval področje samo-'ftvesti, aktivnega poslušanja, govorništva, neverbalne °'nunikacije in reševanje konfliktov. Izobraževalni Cl J s,no si zastavili v izboljšanju komunikacijskih sP°sobnosti in spoznavanju zakonitosti medsebojnega sP0razumevanja, akcijskega pa v predstavitvi dejavnosti in dosežkov krožka v medijih in s tem v okolju, ler udeleženci krožka delajo in živijo. Pomembno je, da je učenje potekalo v skupini, drug 0cl drugega, iz literature, pa tudi od zunanjih stroko-Vl,jakov. Prav nastajanje in rast skupine ter njena dimnika je bila poleg pridobljenega znanja dragoce- na izkušnja članov krožka. Mimogrede ob pridobivanju veščin sporazumevanja so pridobili tudi izkušnje iz teamskega dela. Demokratični odnosi, ki smo jih ves čas skušali vzdrževati v skupini, so pripomogli k sproščenosti. Veliko smo se pogovarjali, izmenjavali izkušnje, si zastavljali vprašanja. Posamezni člani so iskali in študirali dodatno literaturo. To sodelovanje in prijateljski odnosi, ki so se razvili v teku srečanj, so dajali članom občutek varnosti, sprejemanja in 'enakopravnosti. Pomembno pa je tudi spoznanje, da je za uspešno učenje potrebna aktivna udeležba posameznika: ne le poslušanje, ampak tudi izražanje osebnih prepričanj. Udeleženci krožka so nova spoznanja prenašali v svoje delovne in bivalne sredine. Na koncu so vsi po vrsti izražali prepričanje o pomembnosti poznavanja komunikacijskih veščin in nujnosti učenja. Krožek je formalno zaključen, učenje se nadaljuje, mogoče jeseni v novem študijskem krožku. Milena Sitar, mentorica krožka ATONIJEV ROV - RUDNIK ŽIVEGA SREBRA IDRIJA tehnični muzej v naravni velikosti. iliili pridobili 150.000 tonživega srebra i o l v ^ i i ličil I lw ou vJr\V_/VI IVJ VwUd lit; (ULJI Prevečkrat le jemljemo Kaj me je privabilo, da sem se vključila v ta študijski krožek. To je bil vsekakor sestavek Milene Sitar v DE: Učenje - potni list za življenje. Učenje, torej šolsko ali zunajšolsko, individualno ah skupinsko, vendar vseživljenjsko, je nujno na pragu novega tisočletja. Studijskih krožkov se do sedaj še nisem udeleževala, zato je bil članek zame izziv in nekaj novega. Privlačilo me je srečanje z drugimi ljudmi, sprememba okolja in to, da se bom nekaj novega naučila, nekaj kar nam ne da šola, poklic, pa vendar zelo rabimo v vsakdanjem življenju, to je dobra komunikacija. Na krožku smo obravnavali različne teme: retoriko komuniciranja, vodenje sestankov, reševanje konfliktov, aktivnega poslušanja, ki je pogoj za uspešno komuniciranje. Vemo, kako pomembna za človeka je samozavest, tudi tega smo se učili. Poseben čar krožka pa nam je vtisnila prof. Tončka Godina, ki nam je predstavila veščine komuniciranja in kako pomembno v vsakdanjem življenju je učiti se in obvladati veščine komunikacij. Moram reči, da mi je ta krožek prinesel veliko zanimivega prav na delovni način, ki smo ga imeli. Teme, ki smo jih obravnavali pri urah krožka, sem velikokrat prenesla v moje najožje delovno okolje, kjer so me z zanimanjem poslušali in vem, da smo vsi skupaj nekaj pridobili. Takih in podobnih študijskih krožkov bi moralo biti več. Mislim, da bi veliko ljudi ne glede na leta, spol in položaj moralo vedeti, da uspešno komuniciranje ne pozna poražencev in ne zmagovalcev, vsi smo zmagovalci. Ja, vse prevečkrat le jemljemo, premalokrat dajemo. Nada Markovič Nagradna križanka št. 21 ATRIS NUDI ENEMU IZŽREBANCU ENODNEVNI DRUŽINSKI IZLET V IDRIJSKI RUDNIK ŽIVEGA SREBRA V nagrado je vključen prevoz, ogled, vodenje in zakuska pri Barbari. Pravilne rešitve križanke pošljite do 20. junija na naslov : ZSSS Ljubljana, Dalmatinovad, 1000 Ljubljana z oznako: Delavska enotnost - nagradna križanka št 21. ID