LJUBLJANA, JULIJ 1985_____________________________LETO XXIII ST. 3-140
II198337
UGODNI POSLOVNI REZULTATI V PRVEM POLLETJU
ANALIZA POSLOVANJA ZA PRVIH ŠEST MESECEV LETOŠNJEGA LETA KAŽEJO, DA SMO V TEM OBDOBJU V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI DOBRO GOSPODARILI. V ČASU, KO TO PIŠEMO, IZRAČUNI ŠE NISO POVSEM TOČNI, VENDAR JE POLLETNI OBRAČUN NADVSE UGODEN. VENDAR PA NAS VSE SKUPAJ, KI ZDRUŽUJEMO DELO V DINOS Tl REZULTATI NE SMEJO ZAVESTI, TEMVEČ BOMO MORALI PO POLETNIH DOPUSTIH PONOVNO ZAVIHATI ROKAVE TERASE S POLNO MERO LOTITI PLANSKIH OBVEZNOSTI, KI NAS ČAKAJO DO KONCA LETA.
OCENA DELOVNIH PRIZADEVANJ V TOZD POS V PRVEM POLLETJU TEGA LETA ZA DOSEGO ČIMBOLJŠIH REZULTATOV
Težko je natančno oceniti dosežene rezultate naših prizadevanj v prvih šestih mesecih tega poslovnega leta brez ustreznih analiz oziroma izračunov kazalcev, ki bodo pokazali, koliko je bil vložen napor tudi dohodkovno vreden. Ali drugače povedano:	kako
bogata bo naša žetev, od katere bo predvsem odvisna naša nadaljnja osebna in skupna poraba ter nadaljnje izpopolnjevanje sredstev za proizvodnjo. Po znanem dejstvu pa je žetev predvsem odvisna od dobre setve, katero pa smo v tem
obdobjudobro opravili, saj smo planirani fizični obseg proizvodnje (eksterno realizacijo) presegli skoraj za 5%. Ta rezultat je še toliko vrednejši, če upoštevamo, da v prvih treh mesecih nismo v celoti izpolnili postavljenih planskih ciljev, zaradi izjemno težkih pogojev v zimskih mesecih in je bilo potrebno najprej manjkajoče količine nadoknaditi. Preseženih 5 % pomeni 3823 ton več dobavljenih sekundarnih surovn našim poslovnim partnerjem (kupcem), kot smo jim obljubljali z našim
planskim dokumentom, kateremu smo ob sprejemu pogosto dodajali pridevnik „zelo napet".
Zadovoljstvo ob dobrih rezultatih pri fizičnem obsegu poslovanja lahko razširimo še na njen kakovostni del, saj beležimo velik skok od prvotne priprave koristnih odpadkov, predvsem sortiranja, k pretežni predelavi koristnih odpadkov v sekundarne surovine z uporabo obstoječe tehnološke opreme, kar pomeni po eni strani večji izplen in boljši dohodek za nas, po drugi strani pa kakovostnejši metalurški vložek, brez vsebnosti škodljivih elementov, za nadaljnjo predelavo. To pa je istočasno tudi smisel in cilj nadaljnjega razvoja naše dejavnosti. V ilustracijo lahko navedem, da smo npr. presegli načrtovano količino primerno rezanega železa za 34 %, paketov iz pločevine za 16%, lomljene litine za 47 %, pripravljenih barvnih kovin za 19% itd. Ob tem je potrebno posebej poudariti, da smo tudi izvozne količine presegli za 10%, kar v tem družbenoekonomskem trenutku predstavlja posebno kakovost. Nedvomno navedene številke kažejo na dobro „setev", ki je bila ves čas spodbujana s stimulativnim nagrajevanjem po sistemu „K". Manj intenzivne aktivnosti, predvsem pa slabše rezultate beležimo povsod tam, kjer še nimamo direktno vpeljanega primernega sistema za stimulativno nagrajevanje od doseženih rezultatov. Tako ne moremo biti zadovoljni s stopnjo usposobljenosti te-
hnološke in transportne opreme, kar je za nas vitalnega pomena, posebno še ob dejstvu, da imamo velik del omenjene opreme zastarel in amortiziran. Vse preveč smo beležili zastojev, ki sicer niso bili katastrofalni, vendar pa so zavirali delovno vnemo za še boljšimi rezultati ter istočasno povzročali nepotrebne stroške. Samo dobri iznajdljivosti in prizadevnosti posameznikov se moramo zahvaliti, da ni prihajalo do večjih zastojev. Nadalje moram omeniti še vedno premajhno skrb nekaterih DE za čim hitrejše obračanje zalog. Res so se preko celega obdobja pojavljale težave s prevozi (predvsem vagoni), ki so bile izrazitejše v mesecu maju in juniju, vendar so pri tem opazne tudi premajhne organizacijske sposobnosti za to odgovornih delavcev. Posebno poglavje naših prizadevanj, za katera lahko mirno rečemo, da smo bili do polletja ..majavo" uspešni, so naše naložbe. Zastavljenih ciljev nismo v celoti upseli realizirati tako pri nabavah predvidene opreme, kot pri gradnjah, predvsem predelovalnega centra na BP-8 v Črnučah in skladišča v Šentjurju pri Celju. Veliko zavoro, skoraj blokado aktivnosti za nabavo nove tehnološke in transportne opreme, je povzročila eksplozija cen v tem obdobju, saj so se te povečale v nekaterih primerih tudi 200 %, torej preko vseh razumnih mej in seveda so posledice zelo hitro razumljive. Pri gradnjah pa imamo izredno smolo z izvajalci, bolje re-
KLJUB ZASTOJU V PRODAJI TEKSTILNIH SEKUNDARNIH SUROVIN REZULTATI TOZD RET ZADOVOLJIVI
ceno z njihovo dovzetnostjo za pogodbeno prevzete obveznosti. Medtem ko pri izgradnji terminala v Celju dela, sicer z zamudo za enkrat samo enega meseca, potekajo -skoraj brez težav (izvajalec Metalna iz Maribora), nam Vegrad nikakor ne more (ali pa noče) dokončati objekta v Črnučah. Po vseh najrazličnejših peripetijah so se sedaj za „primej" obvezali dokončati objekt do 28.7., seveda tega leta. Če upoštevamo, da je to že četrti rok za katerega smo si morali seči v roke, potem se lahko zamislimo, koliko je za Vegrad TOZD Gradnje vredna prej omenjena fraza. Kakorkoli, neizpeljana investicija v Črnučah za nas predstavlja precejšnjo zavoro predvsem na poslovnem in razvojnem programu. Ostale začete gradnje se sicer z zamudami odvijajo in je pričakovati, da jih bomo dokončali do predvidenih terminov.
Na koncu bi rad še enkrat poudaril, da smo v prvi polovici tega leta sorazmerno dobro delali, da smo zaposleni v TOZD ROS želeli s svojim doprinosom doseči čimboljši poslovni rezultat, kako in koliko pa smo v tem uspeli pa bo pokazal polletni obračun.
Marjan Razpotnik
Poslovanje v TOZD RET je bilo v prvem polletju letošnjega leta obremenjeno z otežkočenim plasmajem sekundarnih tekstilnih surovin. Že v zadnjih mesecih preteklega leta je prišlo do zastoja v prodaji regenera-ta, na kar je poleg zapol-njenosti tržišča vplivala tudi relativno slabša kvaliteta zaradi dotrajanosti trgalne-ga stroja v TO Bohova. V letošnjem letu se je zmanjšalo povpraševanje po vseh tekstilnih sekundarnih surovinah, ki smo jih doslej prodajali na domačem jugoslovanskem tržišču. Še zlasti je upadla prodaja šrenca, in sicer na polovico glede na preteklo leto, pa tudi sekundarnih bombažnih vlaken, tako da so se zaloge gotovih proizvodov precej povečale. Izjema so le čistilni materiali — krpe in bombaževina, katerih delež se je v strukturi proizvodnje povečal od 32 % na
Del izpadle prodaje doma smo nadomestili z izvozom oziroma se dogovarjamo z inokupci za nove kvalitete, ki jih doslej nismo izvažali. Po drugi strani pa se je za bombažne vla-kenske odpadke povpraševanje v izvozu precej zmanjšalo* cene so padle skoraj za polovico in izvoz tega dela se je zmanjšal. Vzrokov za zmanjšanje povpraševanja po sekundarnih surovinah je več in niso povsem jasni. Tekstilna industrija je maksimalno izkoristila uvozne kontingente in uvozila primarna vlakna, saj se je uvoz precej sprostil, vse gospodarstvo, tako tudi predelovalna industrija, pa stremi k zmanjšanju zalog, ki predstavljajo ob današnji visoki inflacijski stopnji veliko breme za dohodek.
Kljub vsemu smo pripravili 1582 ton tekstilnih sekundarnih surovin, kar predstavlja 2 % preseganja količin-
skega plana prvega polletja. V tem obdobju smo imeli zastoj v proizvodnji bombažnih sekundarnih vlaken. Ta je nastal zaradi menjave poškodovane obloge tam-burja glavnega čistilnega stroja, montaže naprave za javljanje in avtomatsko gašenje začetnega požara v cevovodnem transportnem sistemu, prestavitve filtrov ter montaže novega čistilnega stroja Clean Star, zaradi česar je bjla v zastoju celotna čistilna linija. V mesecu juniju je kompletna linija z dvema glavnima čistilnima strojema spet normalno stekla in pričakujemo podvojeno kapaciteto čiščenja bombažnih predil-niških odpadkov.
Zaradi povečanih zalog se je problem skladiščenja še dodatno večal, tako da vhodne koristne odpadke skladiščimo neposredno na delovnem prostoru sortirnice, pa tudi na prostem in pokrivamo s ceradami. Ta način dela ni povsem v skladu z varnostnimi predpisi, vendar odkupa odpadkov od imetnikov ne moremo ustaviti, prav tako pa koristnih odpadkov ne moremo uničevati in odlagati na deponije. V tretjem trimesečju načrtujemo, ob preselitvi delovne enote TOZD POS na novo lokacijo, zasilno rešitev z uporabo dodatnih, sicer dotrajanih pokritih prostorov. Na osnovi idejnega projekta obnove ljubljanskega obrata na Kurilniški 18 nameravamo ugotoviti možnost našega nadaljnjega obstoja in razvoja na tej lo-
(nadaljevanje na str. 4)
38 %.
Za doseganje planskih nalog bo potrebno usposobiti tudi tole stiskalnico, ki že več mesecev vztrajno čaka na popravilo na skladišču v Titovem Velenju
kaciji, zlasti še, ker obstaja možnost izgradnje industrijskega tira skupaj s ČGP Delo. Taka rešitev bi bila tudi skladu z načrtovano združitvijo z DO Tekstilka, ko bi obstajali znotraj no-
Z letošnjim letom se je bivša komerciala iz vodstva Dinos TOZD POS preimenovala v Področje za trženje v DSSS in, obenem tudi bistveno spremenila oziroma razširila vsebino poslovanja. Poleg prodajne funkcije in dela nabave za TOZD POS Področje trženja po novem opravlja prodajno funkcijo za TOZD RET, v sklopu področja za trženje pa je tudi oddelek blagovne dokumentacije in fakturiranja. Sprememba obsega in vsebine dela ni šla brez težav, ki so"še zmeraj prisdtne, saj je bilo uvedenih veliko novih prijemov, zlasti na področju blagovne dokumentacije, ki zahtevajo več časa, da se osvoje in izvajajo brez napak. S podobnimi problemi smo se srečali po priključitvi komercialne službe TOZD RET, saj gre tu za dokaj specifično področje poznavanja materialov in trga, vendar tudi na tem področju zastavljene cilje vse bolje iz-,x>lnj ujemo. V ta namen smo izvedli tudi kadrovske spremembe in v kolikor bo šlo poslovanje DO Dinos s takim tempom naprej, bo vsekakor treba računati na dodatne kvalitetne kadre.
S 1.1.1985 so nas čakali udi novi pogoji poslovanja
ve temeljne organizacije trije obrati: Bohova, Ljubljana in Vrbljena.
Kljub doseganju plana smo z doseženimi rezultati le delno zadovoljni, ostajajo pa večji obeti v nadaljevanju poslovnega leta.
Stanislav Pesjak
na osnovi novega Zakona o oblikovanju gen in družbene kontrole cer^ln na tem zakonu slonečih odlokih. Glede na to, da smo morali sprejeti nov Pravilnik o oblikovanju cen, za sestavo katerega pa točnih navodil ni bilo vse do meseca februarja, smo poslovali po starem pravilniku. Dne 26.2.1985 je bil sprejet nov pravilnik o oblikovanju cen DO Dinos in na osnovi tega je prišlo do prvih povečanj prodajnih cen sekundarnih surovin. Do povečanj je torej prišlo s skoraj dvomesečnim zamikom, saj so mnoge primarne surovine, na katerih sloni cena sekundarnih, bile dražje s 1. januarjem. To nam je povzročilo nemalo težav pri oblikovanju nabavnih cen, saj so imetniki odpadka terjali podražitve že s 1.1.1985. V nadaljnjih mesecih so se prodajne cene gibale v skladu z veljavnimi predpisi in z gibanjem cen primarnih surovin na osnovi podpisanih samoupravnih sporazumov med imetniki in porabniki sekundarnih surovin. Prosto so se oblikovale le cene plastike, gume in črepinj, za kar pa smo izdelali ustrezne cenike.
Prodaja je potekala brez težav, nekaj več problemov se je pojavljalo v mesecih aprilu in maju pri prodaji sekundarnih surovin tekstila, saj je bil trg prenasičen. Še vedno so težave s prodajo šrenca.
Slovenske železarne so bile dalj časa zaprte za sprejem blaga, vendar smo dobro odpremljali v druge železarne. Kljub dvakratni podražitvi sekundarnih surovin bakra in bakrovih zlitin, aluminija in cinka ter svinca je bila prodaja dobra, vendar glede na nova povečanja cen v mesecu avgustu pričakujemo prve težave pri prodaji.
Prodaja repromaterialov je bila dobra in v okvirih naše poslovne politike, kar pomeni dobavljati reproma-teriale, dobljene od proizvajalcev na osnovi sekundarnih .surovin tistim partnerjem, ki so pomemben izvor koristnih industrijskih odpadkov. Izvozili smo za skoraj 10% več kot planirano po količini in to v
večini po ugodnejših pogojih kot doma.
Prodajo še uporabnih materialov z naših skladišč smo omejili le na dvakrat mesečno. To je prineslo nekaj negodovanja med občani, vendar je bil ukrep upravičen, saj smo s tem omogočili normalnejši tek naše proizvodnje in izboljšali varnost na skladiščih.
Vsega skupaj smo tako v celotni delovni organizaciji v šestih mesecih letošnjega leta prodali cca 108.000 ton sekundarnih surovin, kar predstavlja skoraj 10% preseganja količin istega obdobja preteklega leta, kar lahko ocenimo glede na dokaj ambiciozen plan kot uspešno. Fakturirana realizacija je za približno 11 % nad planirano. Skratka lahko ocenimo, da se je področje za teženje solidno vključilo v neposredno menjavo dela, kljub omenjenim težavam in problemom, od katerih je še mnogo takih, ki še čakajo na primerno razrešitev.
Dušan Burger
Po prvomajskih praznikih so se začela prva dela novega Predelovalnega centra v Celju. Za ograjo Delovne enote Celje so zabrnili stroji, v teku so zemeljska dela, postavljajo temelje za žerjavno progo, gradijo ploščo za škarje ter most za progo.
DOPISUJTE V SVOJE GLASILO!
TRŽENJE NA RAVNI DELOVNE ORGANIZACIJE V PRVEM POLLETJU
IZPOLNJEVANJE DELOVNIH OBVEZNOSTI JE PREDPOGOJ ZA DOSEGANJE NAČRTOVANIH CILJEV
Glavni motiv vsakega posameznika pri združevanju svojega dela z drugimi delavci v kakršnikoli organizacijski obliki združenega dela je prav gotovo ta, da od skupaj ustvarjenega rezultata dela sebi zagotovi vloženemu delu primerno plačilo. Prav od višine plačila je odvisna boljša ali slabša življenjska eksistenca njega samega in članov njegove družine.
Dejstvo, da opravljamo delo, ki nas veseli, je gotovo pomemben dejavnik, ki vpliva na stalnost zaposlitve in dobre medosebne odnose med delavci, njegova pomembnost pa kmalu zbledi, če rezultati dela niso takšni, da bi zagotavljali človeku primerno in socialno varno življenje.
Z načrtovanjem razvoja naše delovne organizacije v naslednjem srednjeročnem obdobju smo se zavestno odločili za nadaljevanje vzpona in rasti naše delovne organizacije s širitvijo visokoproduktivnih tehnoloških postopkov priprave sekundarnih surovin, kar naj bi zagotovilo, z nebistveno povečanim obsegom števila zaposlenih delavcev, bistveno boljše rezultate našega dela. Boljše rezultate pričakujemo tako na področju povečanega obsega proizvodnje kot tudi izboljšane kvalitete našega dela, to pa se mora pozitivno odraziti tudi v povečanem dohodku, ki naj bi zagotovil vsakemu delavcu vsaj ohranitev dosedanjega osebnega standarda, kljub vsem težavam, s katerimi
se spopada gospodarstvo kot celota.
Vizije načrtovanih ciljev pa noben posameznik, gospodarski subjekt niti država ne more doseči, če željam ne sledi tudi odločnost in pripravljenost vsakega posameznika in vseh skupaj, da bomo vsak po svojih močeh in zadolžitvah svoje naloge tudi v celoti in kvalitetno izvršili.
Organizirana oblika dela, ki jo mora imeti vsak gospodarski subjekt, sloni na delitvi dela in njeni povezanosti in soodvisnosti vse do končnega rezultata, ki se kaže v doseganju načrtovanih ciljev oziroma pričakovanj. Z našo opredelitvijo, da bomo sodelovali v takšni organizirani obliki ustvarjanja, smo vsi pristali tudi na nujno zakonitost takšnega dela, da je vsakdo v celoti odgovoren za dosego individualno načrtovanih ciljev obsega in kakovosti opravljenega dela." Vsak odmik od teh pričakovanj ima lahko za posledico zaplete in odstopanja pri doseganju načrtovanih ciljev v celi delovni organizaciji, posledice pa zaradi
slabših rezultatov nosimo vsi. S tem pa se ostali, ki smo svoje naloge pripravljeni in sposobni v celoti in pravočasno opraviti, ne moremo in ne smemo sprijazniti, saj to predstavlja tako imenovano lažno solidarnost s slabimi in neodgovornimi delavci.
Ob sklenitvi delovnega razmerja oziroma ob sprejetju samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD oziroma DSSS smo se vsi z lastnim podpisom zavezali, da sprejemamo dogovorjene obveznosti, katerih dosledno izvrševanje nam šele daje pravico enakopravnega sodelovanja pri upravljanju sredstev organizacije združenega dela in pri razporejanju in delitvi rezultatov dela. Vsako neizpolnjevanje delovnih obveznosti pa daje ostalim delavcem pravico in jim hkrati nalaga obveznost, da kršilca pozovejo na ugotavljanje odgovornosti, ki se lahko odrazi tudi v naj hujši obliki disciplinskih sankcij, to je prenehanju delovnega razmerja. Včasih je šele uporaba tega ukrepa zagotovilo, da bo delovna
organizacija dosegla načrtovane cilje. Niso namreč v naši družbi redki primeri, ko lahko neodgovoren posameznik ali skupina v posamezni sredini naredi več škode, kot naredijo koristi vsa prizadevanja ostalih. Familijarnost in lažna solidarnost, ki vse pogosteje preprečujeta ugotavljanje odgovornosti za neizpolnjene obveznosti oziroma nedoseganje pričakovanih ciljev na vseh ravneh, v naši delovni sredini kljub nekaterim poizkusom še nimata domovinske pravice. Zato se moramo zavedati, da bomo šele ob polni zavzetosti vsakega posameznika za lastno delo skupaj načrtovane cilje tudi dosegli. Takrat pa, ko se bo vsak posameznik sam zavedel, da je tudi od njegovega dela odvisna usoda celotnega kolektiva, in ko bo na tej zavesti tudi izpolnjeval svoje delovne obveznosti, lahko pričakujemo, da bodo rezultati delovne organizacije dejansko odraz prizadevanj vseh članov dobro uigranega moštva. Delovna zmaga takrat ne bo več vprašljiva.
Janez Novak
BIR KONGRES MAJ 85 V PARIZU
Z generalnim direktorjem tov. Kraljem sva se v mesecu maju udeležila spomladanskega kongresa Mednarodnega biroja za reciklažo BIR v Parizu. Kongresa se je udeležilo prek 1200 poslovnih ljudi iz vsega sveta, od zbiralcev, predelovalcev, trgovcev, proizvajalcev opreme za reciklažo, predstavnikov borz, univerz, znanstvenih inštitutov do novinarjev revij, ki obravnavajo sekundarne surovine. Ta pestra sestava ljudi, ki imajo vsak po svoje opravka z reciklažo in sekundarnimi surovinami, nedvomno pomeni veliko možnosti pridobivanja novih izkušenj, spoznavanja novih ljudi, organizacij in s tem odpiranje poti do informacij in navsezadnje do skrivnosti poslov reciklaže.
Kongres je potekal v kongresnem centru hotela Concorde Lafayette. V preddverju kongresne dvorane je bil organiziran tudi sejem opreme za predelavo in pripravo vseh vrst koristnih odpadkov. Razstavljale! so dali na razpolago prospektno gradivo« de-
monstrirali video posnetke delovanja strojev ter dajali vse vrste informacij. Tega so se udeležili vsi vidnejši svetovni proizvajalci opreme. Kot edina predstavnika naše države sva bila precej zanimiva sogovornika za mnoge predstavnike znanih svetovnih firm, saj pred-
stavlja naše tržišče še mnogo ugank in so vsi zainteresirani za sodelovanje. Kljub temu, da so informirani o naši izvozno-uvoz-ni politiki sekundarnih surovin, so pripravljeni vztrajno iskati možnosti za sodelovanje, saj smatrajo Jugoslavijo kot potencialno dobro tržišče. Za sodelovanje pa niso bili zainteresirani le trgovci in predelovalci, pač pa tudi proizvajalci opreme, saj je za mnoge naš trg še nepoznan, vedo pa, da nas na področju strojne opreme čaka še veliko vlaganja.
Na vseh sestankih sekcij so se udeleženci zavzemali za čimbolj svobodno trgovino s sekundarnimi surovinami, v katero se mi žal z našim konceptom m nekonvertibilnim dinarjem še ne moremo vključevati, čeprav menim, da bi bilo to več-
krat tudi ekonomsko upravičeno.
Na področju predelave jeklenega vložka in barvnih kovin večjih novosti ni bilo. Veliko pozornost so namenili zbiranju papirnih odpadkov, in to zlasti izven industrijskih izvorov. V razvitem svetu se pojavlja zanimiva dilema: ali papir uporabljati kot sekundarno surovino za izdelavo papirja ali kot gorivo oziroma vir energije. Dejstvo je, da predstavlja 3 kg starega papirja enako kalorično vrednost kot 1 kg kurilnega olja, zato velja večkrat dobro premisliti glede na strukturo potreb papirnic, za kaj uporabljati star papir. V Italiji, kjer imajo že industrijsko obdelavo komunalnih odpadkov v brikete za gorivo, papirja ne odvajajo več od smeti, saj s tem slabšajo kurilno vrednost briketov.
Glede samega zajemanja starega papirja izven industrijskih izvorov lahko ugotovimo, da smo pri nas pri organizaciji in uspehih zbiranja celo korak naprej, medtem ko smo še daleč od pravilne in uspešne organizacije zbiranja papirnih odpadkov iz komunalnih odpadkov, ki ponekod na zahodu predstavlja pomemben vir starega papirja. Na tem področju moramo še veliko narediti v sodelovanju s komunalnimi organizacijami v obojestransko korist.
Precej zanimivih predavanj sva se udeležila na sekciji za odpadne termoplaste. Zanimivo predavanje je imel g. Leiser iz Francije, ki je govoril o odpadkih plastike, o svojih izkušnjah pri delu s temi materiali ter o trgu posameznih kvalitet in o perspektivi le-teh. Poudaril je, da je za uspešno delo na tem področju potrebnega veliko znanja in nekajletna praksa. Napisal je tudi knjigo — priročnik o odpadnih termoplastih, njihovi predelavi in vrednosti. Knjiga je naročena
Hotel Concorde LaFayette, kjer je bil kongres BIR
in jo bomo v kratkem prejeli in upam, da nam bo pomagala razreševati probleme termoplastov uspešneje in strokovneje, saj so danes tem materialom, od katerih so nekateri visokih vrednosti, posvečamo premalo pozornosti. Zlasti smo to lahko spoznali po obisku obrata za predelavo odpadkov termoplastov v bližini Pariza. Z enostavnimi postopki, manjšimi vlaganji, znanjem, delavnostjo in poslovnostjo se da dose-
či izredne rezultate. Bistveno načelo, ki se ga drže vodilni zbiralci in predelovalci termoplastov, je: ne mešati različne kvalitete in v ta namen zajemati odpadke termoplastov le iz industrijskih virov, kjer je možna dokaj enostavna kontrola kvalitete in malo možnosti mešanja.
Ta kongres je bil istočano priložnost iskanja plasmaja za nekatere materiale, katere imamo na zalogi — to
je zlasti drobljeni ebonit v Mežici in odpadno mleto usnje v obliki kartona v Slovenskih Konjicah. Za ebonit smo dobili od vseh enak odgovor, da se nikjer Qe uporablja kot gorivo zaradi onesnaževanja okolja in se več ali manj povsod deponira na smetišča. Glede mletega usnja moramo reči, da je bilo za vse pri-lično nenavadna in nova materija, razdelili smo vzorce in odgovore pričakujemo v teh dneh.
Na zasedanjih raznih komitejev nismo aktivno sodelovali z referati, poročili ali podobno. Menimo, da bi morali na naslednjih kongresih BIR, ki se jih bomo udeležili, pripraviti poročila o načinu dela pri zbiranju in predelavi zlasti tistih koristnih odpadkov, kjer smo v koraku z razvitim svetom, saj je eden od namenov kongresa tudi izmenjava izkušenj.
Dušan Burger
REFERENDUM
POTRDITEV SKUPNIH HOTENJ
S SPREJETJEM POSLOVNE POLITIKE, DA UTRDIMO DELOVNO ORGANIZACIJO KOT POSLOVNI IN EKONOMSKI SUBJEKT, SMO V LETOŠNJEM LETU PRIPRAVILI SPREMEMBE IN DOPOLNITVE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV IN DRUGIH SPLOŠNIH AKTOV, KAR NAJ BI TUDI NORMATIVNO POTRDILO ZAČRTANO USMERITEV. SPREMEMBE NA PODROČJU POOBLASTIL DELOVNE ORGANIZACIJE V PRAVNEM PROMETU Z DRUGIMI IN V PRISTOJNOSTIH DELAVSKEGA SVETA DELOVNE ORGANIZACIJE O VSEH ZADEVAH SKUPNEGA POMENA BODO PRAV GOTOVO PRIPOMOGLE K UTRDITVI VLOGE DELOVNE ORGANIZACIJE PRI IZVAJANJU POSLOVNE POLITIKE V INTERESU VSEH DELAVCEV IN SOČASNEGA RAZVOJA VSEH NJENIH DELOV V SMERI ŠIRITVE IN KREPITVE NJENEGA PROIZVODNEGA ZNAČAJA.
Uskladitev opredelitve dejavnosti temeljnih organizacij in delovne organizacije na področje industrije in rudarstva, skladno s spremembami in dopolnitvami odloka ZIS o enotni klasifikaciji dejavnosti, bo od vseh nas zahtevala v medsebojnem srednjeročnem obdobju veliko naporov tako v organizacijskem prilagajanju novemu načinu in novi vsebini dela, kot tudi na investicijskem področju, kjer iz srednjeročnih planskih dokumentov izhaja naša trdna odločnost o prestrukturiranju naše dejavnosti v tehnološko intenzivno proizvodnjo primarne predelave vseh vrst koristnih odpadkov. Doslej prevladujoč trgovinski značaj naše delovne organizacije bo le še v okviru stranske dejavnosti zagotavljal in dopolnjeval naš novi proizvodni proces. Višja stopnja predpriprave in reciklaže vseh vrst koristnih odpadkov pa nam bo omogočala tudi širše razvijanje kooperantskih odnosov z drobnim gospodarstvom za predelavo naših proizvodov v izvozno zani-
mive proizvode. Izvozna usmeritev naše delovne organizacije bo ekonomsko zanimiva lahko prav na področju sodelovanja z drobnim gospodarstvom, kjer bomo z višjo stopnjo predelave dosegali lahko bistveno boljše cenovne oziroma dohodkovne rezultate. Normativno smo vse te spremembe utrdili v spremembah in
dopolnitvah sporazuma o združitvi TOZD v DO in statutih DO in TOZD ter DSSS.
Za dčsego vseh začrtanih ciljev pa bo potrebno v vseh sredinah v celoti in pravočasno izpolnjevati vse sprejete naloge, zato smo se odločili tudi za zaostritev disciplinske odgovornosti zoper vse, ki se niso pri-
pravljeni z vso resnostjo in odgovornostjo vključiti v skupna prizadevanja za dosego zastavljenih ciljev. To področje smo dopolnili v spremembah samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v TOZD ozir roma DSSS, kjer pa smo tudi utrdili vlogo vseh delavcev oziroma samoupravnih organov pri sprejemanju investicijskih odločitev v delovni organizaciji.
Tudi delovna skupnost skupnih služb bo s svojo strokovnostjo prevzela veliko breme načrtovanja in izvajanja skupnega razvoja in izvajanja vseh poslovnih funkcij delovne organizacije, njeno odgovornost za prevzete naloge pa smo normativno utrdili v spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo skupnih služb in TOZD. Zelo pomembno področje, ki smo ga v delovni organizaciji normativno prav tako dogradili, je področje ugo-
Inadaljevanje na str. 8)
tavljanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. S spremembami smo se zavzeli za dosledno nagrajevanje po delu in rezultatih dela, pri čemer smo povečali razpon med osebnim dohodkom za doseganje slabših rezultatov od načrtovanih in osebnim dohodkom za preseganje zastavljenih normativov. V vseh sredinah bo tako osebni dohodek odvisen od izpolnjevanja programa dela, izraženega v količinskem normativu. Kjer bo objektivno mogoče, bomo oblikovali individualne normative oziroma programe, drugje pa bodo še vnaprej prevladovali skupinski normativi. Tudi osebne dohodke iz minulega dela bomo v postavljenem roku obračunavali v večji odvisnosti od prispevka vsakega posameznega delavca k razvoju in poslovanju delovne organizacije.
Poleg omenjenih vsebujejo spremembe in dopolnitve še nekatere manj pomembne spremembe, ki naj omogočijo hitrejše in manj zapleteno prilagajanje sprejemanja posameznih odločitev. O vseh teh spremembah' in dopolnitvah samoupravnih in drugih splošnih aktov smo se delavci Dinosa izjavljali na referendumu v četrtek 27. junija, delavski sveti pa so rezultate referenduma razglasili na svojih sejah v torek 2. julija. Enotna ugotovitev na vseh sejah je bila, da je bila udeležba delavcev na referendumu več kot zadovoljiva, posebej vzpodbudni, za oblikovanje ocene skladnosti oblikovanja poslovne politike s pričakovanji delavcev pa so rezultati referenduma, saj smo se o vseh spremembah in dopolnitvah izjavili z več kot absolutno večino.
Janez Novak
ZDRUŽITEV TOZD RET IN
DO TEKSTILKA PRED VRATI
AKTIVNOSTI V ZVEZI S TESNEJŠIM POVEZOVANJEM OZIROMA ZDRUŽEVANJEM DELA IN SREDSTEV MED DO DINOS, TOZD REGENERACIJA TEKSTILA IN DO TEKSTILKA POTEKAJO ŽE VSE OD LETA 1980, KO JE BILA S STRANI DO DINOS DANA PRVA POBUDA ZA ZDRUŽITEV OBEH OZD.
SODELOVANJE OBEH ORGANIZACIJ JE V TEM ČASU POTEKALO NA RAZLIČNIH PODROČJIH. BISTVO SODELOVANJA PA JE BILO VSEKAKOR V DOBAVI ODPADKOV OZIROMA SEKUNDARNIH SUROVIN DO TEKSTILKI, SODELOVANJE PA JE POTEKALO TUDI NA PODROČJU ZDRUŽEVANJA SREDSTEV (ZDRUŽITEV DEVIZ ZA OBNOVO MIKALNIŠKIH OBLOG V DO TEKSTILKA) IN NAČRTOVANJE RAZVOJA (»OGOVOR O RAZVOJU ORGANIZACIJ ZA ZBIRANJE IN PREDELAVO TEKSTILNIH ODPADKOV V SEKUNDARNE SUROVINE NA PODROČJU SRS).
Po skoraj 5 letih dogovarjanj in razprav na različnih nivojih je bila ugotovljena smotrnost za konkretnejši pristop k analizi upravičenosti združevanja obeh OZD, kar naj se ugotovi z elaboratom o ekonomsko tehnični upravičenosti združevanja TOZD Regeneracije tekstila DO Dinos in DO Tekstilke. V DO Dinos smo zato izdelali ponoven predlog o združevanju in ga v marcu 1985 posredovali DO Tekstilki, ki pase v bistvu ne razlikuje od našega prvega predloga iz maja 1980.
V zvezi z omenjeno združitvijo so bili na 5. seji delavskega sveta TOZD RET sprejeti naslednji SKLEPI:
1. DS TOZD RET ugotavlja, da so podani pogoji za ugotovitev smotrnosti združevanja TOZD Regeneracija tekstila DO Dinos in DO Tekstilka in naj se pristopi k izdelavi elaborata o eko-
nomsko-tehnični upravičenosti.
2. Sprejme se rokovnik strokovnih in samoupravnih ter političnih aktivnosti ob združitvi TOZD Regeneracije tekstila DO Dinos Ljubljana in DO Tekstilka Ljubljana:
1)	Priprava strokovne podlage v obliki elaborata o ekonomski upravičenosti predlagane združitve; Nosilec:
Vodstvo obeh OZD — Novak, Učakar, Ramovš, Tkalec, PesjakRok
Rok: 15.9.1985
2)	Obravnava elaborata na družbenopolitičnih organizacijah vseh TOZD in DSSS v Dinos in v Tekstilki.
Nosilec:
a)	vodstva OZD
b)	vodstva DPO
Rok: 30.9.1985
3)	Obravnava predloga o združitvi, z elaboratom o upravičenosti, na zborih delavcev obeh delovnih organizacij.
Nosilec:
Vodstvo OZD, DPO Rok: 20.10.1985
4)	Razpis referenduma za združitev, z določitvijo predloga SAS o združitvi.
Nosilec:
DS TOZD in DO Tekstilka
Rok: 5.11.1985
5)	Referendum Nosilec:
Volilne komisije Sindikar
Rok: 21.11.1985
6)	Ugotovitev izidov referenduma
Nosilec:
Delavski sveti
Rok: 31.12.1985
7)	Združitev delovnih organizacij
Nosilec:
Strokovne službe Rok: 1.1.1986
Iz gradiva za sejo DS TOZD RET
Ljubezen do svobode je ljubezen do drugih, ljubezen do moči pa je ljubezen do samega sebe.
HAZLITT
IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ
ZA VEČJO PRODORNOST SINDIKATA V TOZD POS
ZA NAMI JE ŽE PRVO POLLETJE PLANSKEGA OBDOBJA LETOŠNJEGA LETA IN PRAV ZAVOLJO TEGA SO BILE VSE MOČI NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE V PRETEKLIH MESECIH USMERJENE NA IZPOLNITEV PLANA ZA PRVIH ŠEST MESECEV. V TE NAPORE SO SE AKTIVNO VKLJUČILE TUDI OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA NAŠE NAJVEČJE TEMELJNE ORGANIZACIJE PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN. TAKO SE JE KOT RDEČA NIT VLEKLA RAZPRAVA O TEJ PROBLEMATIKI NA MAJSKI SEJI KONFERENCE SINDIKATA DINOS TOZD POS.
Že na prejšnji seji konference so bili s sklepom zadolženi posamezni izvršni odbori sindikata, da sproti spremljajo izvajanje planskih nalog, opredeljenih v letnem gospodarskem načrtu ter na morebitne odklone opozarjajo odgovorne delavce. Ugotovili so, da se planski cilji posredno dokaj dobro uresničujejo in to na tistih področjih, na katera lahko vplivajo izvršni odbori, to je predvsem produktivnost in ekonomičnost poslovanja. Iz analiz poslovanja je bilo razvidno, da v prvem trimesečju niso dosegli planiranih rezultatov, vendar so izpad nadomestili v mesecih aprilu in maju. V razpravi so se vsi zavedali, da mora biti pri poslovanju vselej prisotna velika budnost in prodornost vseh sindikalnih aktivistov za uresničitev planskih ciljev. V zvezi s tem so sprejeli sklep, da se morajo do polletja izvršni odbori se-
stajati vsakih 14 dni ter pregledati izpolnjevanje planskih obveznosti in po potrebi pripraviti ustrezne predloge oziroma ukrepe za izpolnitev teh obveznosti.
Na konferenci so veliko razpravljali o ugotavljanju koriščenja delovnega časa skozi sprotno ugotavljanje efektivnih delovnih ur pri posameznem delavcu, ki mora narediti določeno diferenciacijo med dobrim in slabim delom. Ali bomo s tem pridobili na večji učinkovitosti in uravnavanju medsebojnih odnosov? Odgovor na to vprašanje bo moč dati šele ob koncu leta. Po izjavah večine se je stvar na tem področju že premaknila z mrtve točke, kar pomeni, da je bil osnovni namen sistema v neki meri že dosežen. Izvršni odbori sindikata si bodo morali tudi v bodoče še v večji meri prizadevati, da bodo spremljali in vzpodbujali uveljavljanje te-
ga sistema ter opozarjali na vse pomanjkljivosti, ki bi se utegnile pojavljati v posamičnih primerih.
Veliko kritičnih pripomb je bilo izrečenih na račun obravnavanja zapisnikov notranje kontrole o ugotovljenih stanjih na delovnih enotah. Velika večina izvršnih odborov teh zapisnikov sploh ni obravnavala, kaj šele ukrepala. Kar je bilo storjenega, in to bore malo, na odpravljanju ugotovljenih pomanjkljivosti, so storili le prizadeti delavci, predvsem administrativni. Prav malo pa je bilo postorjenega pri urejenosti poslovalnic in skladišč, pri boljši skrbi za delovne priprave in naprave, pri dvigu delovne kulture itd. Ta področja dela so tesno povezana z našo zavestjo. Le-ta se ne da kar tako čez noč spreminjati. Vendar pa si bo moč zamišljati nadaljnji razvoj le s postopnim spreminjanjem zavesti vsakega posameznika o pomembnosti delovne in tehnične kulture. Brez odlašanja se je treba lotiti, so menili v razpravi, tega očitno sila ..trdega oreha". V zvezi z delovno in tehnično kulturo so se dotaknili še odnosov med delavci, ki zadnje čase niso na zavidljivi ravni. Z vsemi sredstvi se
bo treba v prihodnje upreti grupaštvu, ki se je začelo pojavljati na nekaterih enotah, zatreti pa se morajo tudi poizkusi medsebojnih obračunavanj med delavci. Pa ne le odnos do sodelavcev, tudi odnos do poslovnih partnerjev in strank se mora spreminjati v smislu izboljšanja s pravilnim občutkom za poslovnost. Splošna ocena konference je bila, da se stvari le premikajo na boljše, vendar je še preveč nihanj. Dejstvo je, da so vsi za to, da se morajo nekatere zadeve v zavesti premakniti, vendar je še premalo konkretnih akcij. Pri tem pa se sindikat kot družbenopolitična organizacija še vse premalo vključuje v razreševanje teh problemov.
Prav sodelovanje sindikata z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v delovni organizaciji in izven nje, povezovanje z organizacijami v okviru družbenopolitičnih skupnosti, kar bo ena od osrednjih točk na naslednji seji, pa bo morda le dqlo nekatere odgovore oziroma rešitve v smeri aktivnejšega delovanja sindikata tako na ravni delovne organizacije kot v okviru temeljne organizacije in v širšem družbenem prostoru. Janez Češnovar
S konference sindikata TOZD POS
MLADINCI URESNIČUJEJO SVOJ PROGRAM
Zastavljen program dela 00 ZSMS DO Dinos za letošnje leto mladinci uspešno uresničujemo.
Na aprilskem sestanku smo se dogovorili o obisku PE Ljubljana. Za organizirano vodstvo ogleda delovnega procesa na Kurilniški je poskrbela Bojana Omahen. Ob prijetnem vzdušju smo vsi z zanimanjem spremljali posamezne operacije, katere so zaposlenim znotraj DO še premalo poznane:
Iz poročila Bojane Omahen, sekretarke naše 00 ZSMS, ki se je udeležila seminarja, je razvidno, da je bila poglavitna tema seminarja ..Aktualna vprašanja vprašanja nadaljnjega razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in opredelitev vloge DPO, predvsem ZSM". Poudarjeno je bilo, da bi morala ZSM zajemati najširše množice mladincev, ki so s svojo prihodnostjo povezani s prihodnostjo socializma. Samostojna tema seminarja je bila metoda vodenja sestankov z osnovami skupinske dinamike, ki jo je vodil prof.-Jože Florjančič. V pogovoru o dolgoročnem načrtu Ljubljana 2000 so se oslonili na problematič-
ne točke družbenoekonomskega razvoja, predvsem stanovanja, ogrevanja in ohranitev kmetijskih površin.
Posebno mesto so namenili časopisu Mladina, ki izhaja že od povojnih let in katerega naklada močno upada kljub objavi aktualnih tem. Pogovarjali so se tudi o pripravah na kongres ZSMS in ZSMJ, ki bosta prihodnje leto, in o preživljanju prostega časa mladih v KS. Seminar je potekal v prijetnem delovnem vzdušju; glavni namen seminarja je bil, da navzoči mladinci osvojeno znanje prenesejo na vse člane v svojjh delovnih organizacijah, ki bi z novimi metodami pripomogle k uspešnejšemu sodelovanju z ostalimi DPO in s samoupravno družbo kot celoto. Kulturno mrtvilo, ki je dalj časa vladalo v naši DO, je prekinila akcija mladincev. Pred prvomajskimi prazniki smo organizirali proslavo ob Prazniku dela, obletnici ustanovitve OF, 40-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom in 40-letnici praznovanja dneva mladosti v svobodni domovini. Slavnostna govornica Stanka Šplajt, predsednica 00
Za program ob 1. maju so poskrbeli dijaki Srednje naravo-slovno-matematične šole Iz Ljubljane
ZSMS DO Dinos je v svojem govoru med drugim poudarila:	..Temeljni ka-
men novega objekta BP—8 v Črnučah smo vsi zaposleni v kolektivu Dinos. Vsak naj v svojem okolju, kjer dela, naredi to, kar zna, more in mora, ker se bomo le tako lahko prebili skozi krizo našega gospodarstva. Naša prihodnost je odvisna od vloženega zna-
nja in prizadevanj, s katerimi ne bomo reševali le političnih problemov, ki so kratkoročni, ampak še bolj uspevali v organizacijskem in tehnološkem razvoju." S smiselnim recitalom in glasbenimi vložki so dijaki Srednje naravoslovnomate-matične šole ustvarili prijetno vzdušje in močan
vtis'	Maja Sicherl
KRATKE NOVICE
V	Glogovcu — Kosovo bo v kratkem stek/a proizvodnja feroniklja letne kapacitete 60.000 t, kar odgovarja 12.000 t niklja. V poskusni proizvodnji planirajo proizvodnjo 3.0001 niklja. Investicija bo predvidoma zaključena s 45 milijardami dinarjev. Surovina je v bližnjih rudnikih v Cikotovu in Glavici. Letno načrtujejo izkop 1 mio t rude. Feroni-kel bodo v glavnem izvažali v ZRN, SSSR, A vstrijo in Japonsko.
V	Zvečanu je pričela poskusno obratovati separacija za predelavo odpadnih akumulatorjev. Posluje kot TOZD v sestavi Metalurgija olova — Trebča. Vrednost investicije je 600 mio din; kapaciteta 20.000 t odpadnih akumulatorjev, število zaposlenih 70.
Tehnični razvoj v zahodnonemški jeklarski industriji (elektrojekla) je omogočit, da je poraba sekundarnih surovin — odpadnega jekla in železa, ostala zadnjih 10 let skoraj neizpremenjena, kljub padanju proizvodnje v jeklarski industriji. Tako so leta 1974 izdelali v ZRN 53,2 mio t jekla in pri tem uporabili 8,5 ton vložka starega jekla. Enako količino so porabili tudi leta 1984, ko so izdelali „samo" 39,4 mio t surovega jekla.
V	Avstriji sta dr. Alber in ing. Effenberger patentirala nov postopek za vplinjevanje komunalnih odpadkov. Postopek bazira na dvostopenskem fer-mentacijskem postopku. V prvi fazi je kislinska in v drugi stopnji metanska fermentacija. Komunalne odpadke je predhodno potrebno očistiti stekla, umetnih mas in kovin itd. Preostanek, ki je v glavnem sestavljen iz kuhinjskih odpadkov in papirja, pa se podvrže delovanju bakterij. Pridobljen bioplin je uporaben za prodajo v gospodinjstva.
Rafael Kravcar
OBISK NA KURILNIŠKI 18
ZAČETKI NAŠE DELOVNE ORGANIZACIJE SO TESNO POVEZANI S KURILNIŠKO 18 V LJUBLJANI. IZ ODKUPNEGA MESTA PRED 40 LETI, TAKRATNEGA PODJETJA ODPAD, IMATA DANES NA TEJ LOKACIJI PROSTORE OBE NAŠI TEMELJNI ORGANIZACIJI, IN SICER DELOVNA ENOTA LJUBLJANA TOZD POS TER TEKSTILNI OBRAT LJUBLJANA TOZD RET. KLJUB TEŽKIM POGOJEM DELA, LESENA TRHLENA SKLADIŠČA, PREMAJHNO DVORIŠČE, LE ENA TEHTNICA, DOKAJ SKROMNI UPRAVNI PROSTORI IN ŠE BI LAHKO NAŠTEVALI, PA NE OVIRAJO DELAVCE OBEH TEMELJNIH ORGANIZACIJ, DA NE BI SLOŽNO SODELOVALI IN Sl POMAGALI NA TISTIH PODROČJIH DELA, KJER JE TO MOŽNO. PRAV TO NAS JE VODILO, DA SMO OBISKALI TO LOKACIJO. MORDA PA JE BIL TA OBISK ZADNJI NA KURILNIŠKI ZA DELOVNO ENOTO LJUBLJANA, KI SE BO SEPTEMBRA SELILA NA ČRNUČE.
ČEZ DVA MESECA NA BP 8
Ko že govorimo o tem, da je Ijublnanska enota najstarejša enota v okviru današnjega DINOS, pa se istočasno zastavlja vprašanje, kako to, da je še sedaj najslabše urejena, da- nima urejenih pogojev za delo, da je ostala tako rekoč zadnja v ciklu razvoja DO. Odgovor je preprost! Dinos je slovenska delovna organizacija in kot taka se ni
nikoli zapirala za ograjo, temveč je širila svoje enote v slovenskem prostoru, saj je le kot taka lahko uspevala in se razvijala. Glede na to, da Ljubljana predstavlja slovensko gospodarsko središče, kjer je tudi teža našega poslovanja, je bila sprejeta odločitev o gradnji modernega Predelovalnega centra v Črnučah, v katerega se bo v začetku
septembra preselila tudi Delovna enota Ljubljana. Izgradnja tega centra naj bi pomenila hkrati tudi hitrejši razvoj celotne delovne organizacije. Z moderno tehnološko opremo, s svojim tirom, bo center pomenil pomemben dejavnik za poslovne stranke, za gospodarski prostor, za dejavnost posebnega družbenega pomena.
V današnjih razmerah na Kurilniški si tega ne moremo zamisliti. Noben sedanji obstoječi objekt ni v redu, ne skladišče, ne dvorišče, garderobe, delavnice, skratka vse je v precej žalostnem stanju in verjetno že deset let niso bila opravljena večja vzdrževalna dela, je pripovedoval vodja enote Cveto Rovšek. Ob močnejšem deževju moramo uporabljati celo škornje, da ne govorim kakšno je stanje na dvorišču pozimi. Vsi že komaj čakamo na selitev. Tam bomo imeli precej več pokritih skladišč z moderno opremo za prekladanje materiala, pa prostorne delavnice, večjo tehtnico, garderobe in kar je za človeka velikega pomena urejeno prehrano. Na razpolago bo industrijski tir, kjer bomo direktno nakladali na vagone in bo odpadlo veliko voženj.
Vodja komerciale in namestnik vodje enote Miha
Srakar ga je dopolnil v smeri, da bo pri vsem tem izrednega pomena tisti človeški psihološki faktor, ko se ljudje ne bodo več ogibali drug drugemu zaradi prostorske stiske. To velja predvsem za voznike, ki jim ne bo treba več čakati pred tehtnico ter za skladiščne delavce.
Ivan Kastelic
Novih prostorov se veseli tudi eden najstarejših delavcev te enote Ivan Kastelic, ki je pri naši delovni organizaciji zaposlen že polnih 33 let. Spominja se, ko je pri delu uporabljal še lopato, kramp, s katerim je nakladal. Kot noč pa dan je že danes v primerjavi z začetki. V lepših skladišč-
(nadaljevanje na str. 1 2)
Danes na Kurilniški . . .
. . . jutri na BP 8
Bolj podobno barju kot pa dvorišču Kurilniške 18
nih prostorih brez blata bom tako zlahka dočakal tista štiri leta, ki me še ločijo do upokojitve.
V današnjih pogojih dela pa je le težko zahtevati od delavcev, da se do potankosti držijo zahtevane kulture dela. Zavest do tega se lahko spreminja le s spremembami pogojev in načina dela. Pričakovati je hud boj za spreminjanje zavesti, da je treba s selitvijo preusmeriti način dela in da je treba začetno zagnanost ne le ohranjevati temveč tudi dograjevati. Ni lahko človeku čez noč vcepiti v glavo, da ne bo metal po dvorišču ostanke cigaret, če je bil navajen to početi do včeraj.
Drug premik, ki ga bo treba narediti pri posameznikih, je jpdnos do samega dela. Na današnjih strojih in opremi ni prave volje le-te vzdrževati, na novih
modernih strojih bo treba ta odnos spremeniti, čeprav ni nobenega razloga, da to ne bi delali že sedaj. Še veliko bo takšnih stvari, ki jih bo treba oziroma se
bodo morale spremeniti. Tu gre predvsem za dvig proizvodnje tako po kvaliteti kot po kvantiteti, za dvig izobrazbene strukture, za pravilen odnos do poslovnih partnerjev in strank. Prav slednje bo v začetni fazi še kako pomembno, saj bo treba stranke navaditi na bolj oddaljeno lokacijo izven središča mesta.
No del enote bo še naprej ostal na Kurilniški, kjer bo mesto drobnega odkupa, poleg tega pa bo enota odstopila tekstilnemu obratu nekaj prostorov. Prav to pa sodi v sklop stalnega sodelovanja med obema temeljnima organizacijama na tej lokaciji, pa čeprav si večkrat pri delu skačejo drug drugemu pod noge.
NA TEKSTILNEM OBRATU DOBRO POSLUJEJO
Na isti lokaciji .kot Delovna enota Ljubljana je tudi Tekstilni obrat LJUBLJA-
NA v okviru TOZD Regeneracija tekstila. Omenjeni obrat dosega v zadnjem ča-
su, predvsem pa v zadnjem letu zelo ugodne poslovne rezultate zahvaljujoč p riža-

. ntv


H
X
\ >
fmm
Pogled na dvorišče na Kurilniški, z leve tekstil, z desne pa papir
devnosti vseh delavcev, boljši organizaciji dela in uvedbi novih tehnoloških postopkov. Prav zavoljo tega smo obiskali tudi ta obrat, da bi zvedeli kaj več o njegovem poslovanju.
Prvo kar zbode v oči slehernega obiskovalca, ko pride na dvorišče obrata, so veliki kupi tekstilnih odpadkov, ki dobesedno zakrivajo zidove objekta, v katerem sta skladišče in sortirnica obrata. Prav silna utesnjenost je že vrsto let rak rana Tekstilnega obrata v Ljubljani, saj se večkrat zgodi, da se pomešajo celo tekstilni in papirni odpadki. Znano pa je, da bi morali biti vsi tekstilni odpadki uskladiščeni, skratka pod streho, sicer so več ali manj neuporabni. Zato si v danem trenutku delavci tega obrata pomagajo na vse mogoče načine s prekrivanjem z nepremočljivimi ce-
Bojana Omahen in Ana Janič se večkrat takole posvetujeta o tem, kam bosta shranili nov material ob že tako prenatrpanem skladišču oziroma sortirnice
radami in podobno. Zasilen izhod iz teh težav vidijo šele jeseni, ko se bo Delovna enota Ljubljana skoraj v celoti preselila v nov objekt na BP—8 na Črnuče. S tem bo Tekstilni obrat pridobil nove skladiščne prostore, uredili bodo okolico, skratka obstoječe dodatne objekte nameravajo ustrezno adaptirati, s čimer bi se jim v dokajšnji meri izboljšali pogoji dela.
Na Tekstilnem obratu Ljubljana je trenutno zaposlenih 29 delavcev. Največ pozornosti zadnje čase namenjajo sortiranju tekstilnih odpadkov in to kakovostnemu sortiranju. Prav na tem področju so naredili vidne premike v razvoju te dejavnosti. Tako so se dogovorili z nekaterimi delovnimi organizacijami, od katerih odkupujejo tekstilne odpadke, da se grobo sortiranje po vrsti materiala opravi že na samem izvoru torej pri delovnih organizacijah, od katerih Tekstilni obrat odkupuje te odpadke. Sicer pa največji poudarek zadnje čase posvečajo sortiranju tistih materialov, za katere je na tržišču povpraševanje največje. Kot pa sem izvedel, se razmere' glede tekstilnih odpadkov v zadnjem času izredno hitro spreminjajo tako glede vrste materialov, kot glede cen. Ne glede na to, da je iz številnih analiz poslovanja moč razbrati, da na Tekstilnem obratu, kljub nekoliko slabši prodaji v prvem polletju, dosegajo zelo dobre poslovne rezultate, kar se odraža predvsem na dohodku. Odpadke odkupujejo predvsem od delovnih organizacij, manj pa od občanov.
Za letošnje leto so si zastavili zelo smel plan količinske predelave, ki znaša 1470 ton, kar pomeni 125 ton mesečno.
Prepričani so, da ga bodo tudi izpolnili, še posebno, ker tudi upajo, da se bodo tudi razmere na tržišču
spremenile, saj zadnje čase niso najbolj ugodne.
Na področju uvedbe nove tehnologije so v tem letu izpopolnili linijo za čiščenje bombažnih vlaken z novim strojem Clean Star, kar pomeni podvojitev kapacitet na področju priprave sekundarnih bombažnih vlaken. V sklop dejavnosti obrata sodi prodaja različnih tekstilnih izdelkov druge oziroma tretje vrste. Sodelovanje s tekstilno industrijo želijo postaviti v povsem nove okvire. Odkup koristnih odpadkov povezujejo s prodajo sekundarnih surovin in se na ta način vključujejo v reproverige. Prav to pa je ena glavnih nalog obrata tudi v prihodnje, saj si želijo več povezovanj s tekstilno industrijo z druževanjem dela in sredstev. Le tako si bodo zagotovili hitrejši in pravilno usmerjen razvoj priprave sekundarnih tekstilnih surovin in uporabo le-teh v domači tekstilni industriji. Dobro sodelujejo že vrsto let z več delovnimi organizacijami zlasti z Angoro, Rašico in Tekstil ko, s katero naj bi v začetku prihodnjega leta prišlo do združitve, o čemer pišemo ne-
kaj več v posebnem prispevku.
Veliko smo se o samem poslovanju, pa o težavah in o počutfu delavcev pogovarjali z vodjo obrata Nadjo Gregorčič, vendar se je vseskozi kot rdeča nit vlekla problematika prostorske stiske. Vendar so delavci kljub temu zadovoljni, predvsem z delom, z organizacijo dela in z vsem kar sodi poleg.
Povprašali smo nekaj izmed njih, kakšno je njihovo počutje na delovnem mestu.
ANA JANIČ - delovodja sortiranja in baliranja, ki je zaposlena na obratu že 30 let, je takole dejala:
Priznati moram, da sem z delom povsem zadovoljna. Pogoji dela so zares slabi, a roko na srce, včasih so bili še slabši. Sedaj imamo na novo urejen prostor za prehrano in garderobo. Prepričana sem, da se bodo z odhodom DE Ljubljana na BP-8 tudi prostorske težave omilile.
(nadaljevanje na str. 14)
Pred sortirnico Tekstilnega obrata v Ljubljani. Komentar ni potreben
BOJANA OMAHEN - že deset let opravlja najrazličnejša dela v sortirnici in balirnici, poleg tega pa odprem Ij a material v vagone.
S svojim delom sem zelo zadovoljna, je zelo pestro, v zadovoljstvo mi je delo s strankami. Glede prostorov ne bi govorila, saj je to že stara zgodba. Trenutna težava pa, ki obstaja na obratu, je ogromno materiala, ki ga ni nikamor več moč spraviti.
MILENA ADLEŠIČ - na obratu je zaposlena že 11 let in opravlja dela in naloge blagovnega knjigovodje ter izračunava OD. Glede dela nimam kaj reči, najbolj pa me moti, ko moramo dan za dnem po mrzlo malico v trgovino. Morda se bo z razširitvijo prostorov le našla kakšna rešitev, da si bomo lahko privoščili topel obrok.
Ob obisku je bilo moč tudi opaziti zelo dobro sodelovanje z delavci DE Ljubljana, o čemer so se ugodno izrazili tudi moji sogovorniki. Nihče ne odreče pomoči drugemu, včasih človek celo dobi občutek, kot da gre za eno in isto enoto.
*
Obisk na Kurilniški je bil brez dvoma zanimiv. Pogoji za delo so nedomno za obe enoti več kot neustrezni, poslovni rezultati pa kljub temu ugodni. Selitev DE Ljubljana na BP— 8 na Črnuče bo v precejšnji meri rešila omenjene težave, istočasno pa naj bi pomenila nov kamen v mozaiku razvoja dejavnosti tako Delovne enote Ljubljana kot tudi Tekstilnega obrata Ljubljana, ki bo lahko s pridobitvijo novih prostorov dobil pogoje za še boljše poslovanje v prihodnje.
Janez Češnovar
DEC USPEŠNO ZAMENJALA NIXDORFA
Poslovna odločitev o prehodu iz zastarelega sistema računalniške obdelave MIXDORF na modernejši sistem DEC 2060 in s tem odločitev o prenehanju dela na računalniku NIXDORF je delavcem področja elektronske obdelave podatkov (EOP) naložila veliko in odgovorno nalogo. Računalnik DEC mora čim hitreje prevzeti utečene obdelave omenjenega sistema.
Z investiranjem v sistem DEC je bila istočasno sprejeta odločitev, da bomo izvedli prehod obdelav na ta sistem. Prehod naj bi bil počasen in postopen, z aplikacije na aplikacijo.
V nastali situaciji smo začeli obdelovali saldakonte na sistemu DEC brez predhodnega poskusnega dela. Izhajali smo iz dejstva, da aplikacija saldakontov že teče produkcijsko na drugih sistemih, le da ima druge programe za bazo podatkov. Ob zaključku
prvega kvartala smo ugotovili, da je bila odločitev pravilna. Analiza dela aplikacije je pokazala, da bo treba več pozornosti posvetiti natančnosti vnosa podatkov. Prav tako se je izkazalo, da prenos aplikacije na drug da ta base sistem ni bil najbolj posrečen in bo potrebno še veliko dela, da se bo ta problem rešil. Pri odpravi tega problema aplikacija ne bo produkcijsko okrnjena.
Računalnik NIXDORF je s svojimi obdelavami pokrival
še področje blagovnega knjigovodstva. Delavci EOP smo se lotili tudi tega problema. V začetku marca (6. 3. 1985) smo naredili načrt za mini varianto blagovnega knjigovodstva. Po našem internem planu naj bi v začetku junija začeli's testiranjem, ki bo pokazalo, kdaj bomo začeli z rednim delom na tem področju. Bistvena novost, ki jo predvideva nova aplikacija, je uvedba nove šifre artiklov. Sedanji sistem črk in številk bomo zamenjali z numerično šifro, ki je govoreča. Avtor metode sestavljanja šifre je tov. Janko Korene, ml. Druga zanimivost in novost je vpeljava poslovnih dogodkov. Celotno poslovanje sestavljajo elementarni poslovni dogodki, ki vplivajo v blagovnem poslovanju na količinsko spremembo zaloge v skladišču in imajo posledice v bilanci kot končnem pokazatelju našega poslovanja.
Pri izvedbi aplikacije smo se držali načela, da bodo obdelave med sebo povezane. Zato bo potrebno zagotoviti, da bodo knjigovodske listine pravilno izpolnjene: opremljene s pravilnimi šiframi in drugimi podatki. Le formalno in vsebinsko pravilni podatki bodo dajali točne in zanesljive informacije o našem poslovanju, ki nam bodo vodilo kreiranja naše poslovne politike. Za dosego teh ciljev pa se moramo prizadevati vsi, ki delamo v DO DINOS.
Jože Mestnik
DOPISUJTE
V
GLASILO!
Vodja področja za elektronsko obdelavo podatkov Jože Mestnik pri delu
PODELILI SMO RAČUNALNIKE
18. maja 1985 smo povabili v Ljubljano tri šole in tri razrede, ki so dosegli najboljše rezultate v trimesečni nagradni akciji, ki smo jo izvedli z RK Dinos — Slovan in revijo Antena. V prijetnem razgovoru, po uvodnem pozdravu direktorja TOZD POS Marjana Razpotnika, smo ocenili, da je akcija zelo uspela, da je bila dobro sprejeta in da si šole še želijo takšne akcije.
Predstavnike najboljših šol in razredov 'smo po kosilu oblekli v majice in kape in jih odpeljali na rokometno tekmo Dinos Slovan — Zagreb.
Po zanimivi igri v prvem polčasu in pravem navijaškem vzdušju smo v polča-
su podelili nagrade. Računalnike so prejeli predstavniki osnovnih šol:	Livek
nad Kobaridom, Dragotin Kette — Novo mesto in Strmec ori Vojniku.
' mt 4,9«	
U V,:„	
	'	V
Papirnati dečki iz Livka na tekmi DINOS SLOVAN : ZAGREB
Kljub dolgi poti do doma, ki jih je čakala, so vsi zelo vneto navijali še ves drugi polčas, tako da so odšli iz Ljubljane nekaj po 20. uri. Po nekaj dneh smo prejeli pismo iz osnovne šole Livek z naslednjo vsebino:
Polni prelepih vtisov s prijetnega in za nas nepozabnega srečanja se vas lepo spominjamo, se vam za vso pozornost lepo zahvaljujemo in obljubljamo še nadalje trdno sodelovanje. Z najprisrčnejšimi pozdravi tudi vsem vašim delovnim
ljudem. Andrej Viršček
LIVEK IMA NAJBOLJ PRIDNE ZBIRALCE PAPIRJA
Za marsikoga je bila končna razvrstitev nagradne akcije ..Zbiranja starega papirja" DINOS SLOVAN ANTENA, v kateri je sodelovalo prek 180 srednjih in osnovnih šol, presenetljiva. Le kdo je računal, da se bo prav na vrh povzpela Osnovna šola Livek nad Kobaridom, ki je zbrala nič več in nič manj kot 2720 kilogramov papirja. Mnogim se to ne bo zdelo nič posebnega, vendar, če pri tem upoštevamo dejstvo, da ima omenjena šola le 6 učencev, potem je ta uspeh zanje še večji. Prav zavoljo tega me je zanimalo, kje je ta šola in kako je potekala ta akcija v tem delu Slovenije, ki je šestim pogumnim učencem prinesla računalnik Commodore.
Livek je prijazen zaselek v slovenskem delu Benečije, 7 kilometrov oddaljen od Kobarida. Če se peljete z avtomobilom proti Kobaridu, zavijete v vasi Idrijsko na levo in od tu se cesta strmo vzpenja v hrib in po 5 kilometrih vožnje pridete
v Livek. Od tu dalje sta le dva kilometra do italijanske meje. Livek ima le 30 domačij in nekaj nas 140 prebivalcev. Izredno gostoljubni domačini so mi takoj pokazali stavbo, kjer naj bi bila njihova osnovna šola. In zakaj, boste rekli.
naj bi bila? Na stavbi se namreč krepko poznajo posledice močnega potresa, ki je leta 1976 prizadel Tolminsko in okolico. Zidovi so močno razpokani, v enem od prostorov stalno grozi podtalna voda tako, da je le en prostor kolikor toliko usposobeljen za pouk. In prav v tem prostoru hodi k pouku šest učencev prvega in drugega razreda, ki so v akciji zbiranja papirja pokazali marsikomu, da jih v njihovih načrtih ne more ovirati prav nihče. Tine Matelič, Valter Medveš, Aleš Faletič, Peter Matelič, Alen Faletič in Dejan Mašera so zbrali v povprečju 453,33 kilograma na učenca in premočno zasedli prvo mesto v akciji ,,Zbirajmo odpadni papir, pomagajmo industriji, športu, svojemu
razredu, svoji šoli in sebi". Največ zaslug pri tem pa ima tudi njihov neumorni ravnatelj, učitelj, mentor Ivan Rutar, ki je obenem tudi tajnik Krajevne skupnosti Livek. Takole nam je pripovedoval o tem, kako je sama akcija potekala na njihovem področju: Uvodoma moram poudariti naslednje! Naš osnovni namen ni bil, da v tej akciji zmagamo, oziroma da si prislužimo mamljivo nagrado računalnik, po katerem danes sanja marsikatera šola. Naš cilj v akciji je bil, da prek sredstev javnega obveščanja opozorimo nase, da nas ljudje spoznajo. Že dolga leta bijemo boj za gradnjo nove šole, saj tej stavbi že zdavnaj ne moremo reči šola, temveč
(nadaljevanje na str. 16)
Junaki z Livka z učiteljem Ivanom Rutarjem pri pouku
zasilni prostori. Naše številne prošnje, da bi dobili novo šolo in vrtec, letijo v prazno. Kar je res, je res, čutimo se zapostavljene že dolgo časa in prav bati se je treba za razvoj tega kraja. Niti prevoznih zvez s Kobaridom ni moč vzpostaviti, kaj šele drugo. Torej s to akcijo in s pisanjem o našem uspehu bomo le morda prebudili tiste odgovorne dejavnike, ki naj bi skrbeli za razvoj tega našega skromnega zaselka. Doseči prvo mesto v tej akciji se nam je zdelo sprva nemogoče, z objavljanjem rezultatov v reviji Antena, pa je stvar za nas postajala vse bolj zanimiva. Se enkrat poudarjam, da nam je pisanje o naši šoli v Anteni v danem trenutku več pomenilo kot prvo mesto. No ja, če nismo ravno skromni, pa priznamo, da smo prvega mesta zelo veseli, sam računalnik nam bo še dodatna vzpodbuda za organiziranje oziroma sodelovanje v podobnih akcijah. S tem pa se nam je odprl kanček upanja, da bodo na tolmin-
ski občini začeli razmišljati o naši šoli, ki ima sicer bogato zgodovino in revno sedanjost.
Veliko sem se pogovarjal z domačini o tem, kako so oni živeli s to akcijo. Ne le Livek, celo bolj ali manj oddaljeni zaselki Livške ravne, Arsa, Jevšček in drugi so pomagali mladim zanesenjakom pri njihovi doslej morda najbolj pomembni šolski akciji. V izredno hudi zimi so oblečeni v kožuhe hodili od hiše do hiše in pridno nabirali papir.
Nad zagnanostjo in voljo za uveljavitev so bili ponosni vsi krajani Livka, zato so jim starejši rade volje priskočili na pomoč. V Liviških ravnah je akcijo zanje organiziral Vlado Matelič, ki je kar na zbiralnik za mleko izofcesil plakat v obliki javnega oglasa, da naj krajani darujejo papir za Osnovno šolo iz Livka. Sam je prispeval okoli 300 kilogramov in to v glavnem časopisja, ki ga kupuje ali pa ga dobiva iz Italije. Pravi, da mu je časopis neke vrste duševna hrana, kajti že vrsto let živi sam.
Alen in Dejan sta pri Pavli Medveš dobila nov sveženj časopisov
Nasproti šole živi Pavla Medveš, ki se je tudi v polni meri vključila v akcijo, tri mesece je dobesedno živela z učenci in jim je kar sproti nosila papir v poseben prostor v šoli. Pavel Mašera, predsednik Krajevne skupnosti in oče Dejana je dejal, da je v Livku vladalo pravo obsedeno stanje.
Med najbolj marljivimi sta bila Tine Matelič in Peter Matelič. Ne bi odnehala, pa če bi prišlo karkoli. S pomočjo staršev, prijateljev
in sosedov skratka s skupnimi močmi se da narediti tisto, kar se je v začetku zdelo nemogoče, sta dejala. Šele sedaj sva spoznala veličino vrednosti starega papirja. Še dolgo potem, ko sem se vračal z Livka proti Ljubljani, sem razmišljal o šoli, učencih, Livku, krajanih.
Ali jim bo res uspelo s to akcijo doseči tisto, kar jim ni v devetih letih? Livek je prav gotovo eden tistih krajev v Sloveniji, ki se bori za svoj življenjski prostor, za svoj obstoj. Želi si samo najnujnejše za normalno življenje, svojo šolo, vrtec, morda manjši obrat, da ne bi ljudje odhajali v mesta. To kar ni uspelo starejšim, pa je morda uspelo šestim pogumnim in vztrajnim fantom, da bodo lažje čiveli svoj lepši jutri.
Janez Češnovar
Najboljši nasvet je izkušnja, toda ta nasvet pride vselej prepozno. LA HOUSSA Y
Malce iskrenosti je nevarna stvar, mnogo pa hudo usodna.
WiLDE
TEKMOVANJE ENOT CIVILNE ZAŠČITE
Petnajstega tekmovanja enot civilne zaščite v naši občini za prvo medicinsko pomoč se je udeležila tudi naša ekipa. Tekmovalo je 40 ekip iz bežigrajske občine. Naša ekipa je bila močno zdesetkana zaradi bolezni. Zato smo sestavili teden dni pred tekmovanjem novo ekipo in jo opremili ter strokovno usposobili z nekaj urnim tečajem. Dosegli smo enajsto mesto, kar lahko smatramo za uspešno, glede na to, da so imele druge ekipe 80-urni tečaj in veliko vaj. Dobili smo priznanje od občinskega štaba za CZ in RK.
Nevenka Terčič, Teodora Dečman, Adolf Cirkulan, Ludvig Goleš in Rajko Tacer, delavci Delovne enote iz Celja pa so se udeležili tekmovanja v vajah civilne zaščite, ki ga je organizirala Krajevna skupnost Trnovlje. Tekmovali so v prvi pomoči, gasilskih spretnostih ter preizkušali svoje znanje s pismenim testom. Med 19. ekipami so zasedli 7. mesto.
Obema ekipama za dobra uspeha iskreno čestitamo!
Posnetek iz vaje PMP na objektu Titova 118
PRED DOPUSTI
Leto je naokrog, spet gremo na dopust. Kako se bomo imeli? Bomo videli, veliko je odvisno od nas samih; če nam bo vre.me naklonjeno, skoraj ne more biti slabo.
Za udobno bivanje v naših počitniških objektih smo poskrbeli, kolikor se je največ dalo. Gotovo pa je še kaj kar bi lahko izboljšali, zato prosimo vsakogar, ki bo imel kakšno dobro misel, naj nam jo pove.
Veliko denarja smo letos porabili za prenovo; v Savudriji smo zamenjali dotrajane pode, okenske okvirje, polkna, mreže na oknih, stanovanja so na novo popleskana (dodatne „ko-marjeve freske" niso zaželene, ali bolje rečeno so prepovedane).
Po odsotnosti tov. Uršiča bo letos oskrbnik Stane Umek. Kupili smo dva nova štedilnika in štiri hladilnike.
Malo manj udobja, kot ste ga bili vajeni doslej, bo v Vrsarju. Voda v prikolicah mora biti namreč zaprta, ker je nevarnost, da bi cevi v stikih začele puščati; serviserji, ki so odpravljali ostale pomanjkljivosti, nam niso mogli zagotoviti, da
do tega ne bo prišlo, ker prikolica pač ni stabilna. Vsako odpiranje vode je zato prepovedano, ker bi bila škoda zaradi zamakanja v prikolicah prevelika. Na Cresu je letos bolj urejen kamp, nova je kanalizacija, sanitarije so dobro
vzdrževane, čistijo jih večkrat, ostalo pa je tako kot prejšnja leta.
Prikolica v Moravcih je letos na novi lokaciji, prestaviti smo jo morali na zahtevo zdravilišča, malo dlje je od bazena, vendar upamo, da vas to ne b^ nre-več motilo.
V Kranjski gori smo popravili vodovodno napeljavo v kopalnici, dali očistiti tapi-son, odeje in zavese.
Posebej poudarjati, da moramo paziti na vse, kar je naše, je skoraj odveč. Menimo, da ima vsak toliko zavesti in ve, kako je treba ravnati z opremo, da je treba pospraviti za seboj itd. Gotovo ne bo prijetno tistemu, ki ne misli tako kot večina in ne bo skrbel za naše dobrine, zakaj ob koncu sezone bomo morali objaviti njegovo ime v glasilu.
Alenka Bajželj
Motiv iz Savudrije
VEDRO RAZPOLOŽENJE V SAVUDRIJI
Iz leta v leto ugotavljamo, da je zanimanje za letovanje v naših počitniških objektih vedno večje. Obstoječe zmogljivosti v Savudriji, Vrsarju, na Cresu, v Kranjski gori in v Moravcih zdaleč več ne zadoščajo za izpolnitev vseh potreb in želja naših delavcev in upokojencev. Tako je imela Komisija za kulturo, šport in rekreacijo pred letošnjo sezono izredno trdo in nehvaležno delo, ko je morala na podlagi prijav uskladiti želje in proste zmogljivosti. Že v juniju, v takoimenovani predsezoni, ni bilo moč več dobiti prostega mesta v Savudriji, Vrsarju in Moravcih.
V zadnji polovici junija sem se odpravil v Savudrijo, v najstarejše dopustniško zatočišče naše delovne organizacije. Po nekaj dneh oblačnega in deževnega vremena se je prav ta dan povsem zjasnilo in čutiti je bilo, da se bodo končno le začeli pravi poletni dnevi. Ko so nekaj dni prej odhajali delavci, ki so v tej izmeni letovali v Savudriji, so se držali prav čemerno češ: Kaj pa bomo delali na morju v tem deževnem vremenu!
Vseh devet stanovanj v počitniških hišicah je bilo zasedenih. Dopustniki so bolj ali manj posedali pred hišicami na ležalnikih iit le malo je bilo takšnih, ki so se odločili oditi na obalo. Sicer pa je v okolici vladal mir, pisan na kožo tistim, ki so si po napornih dnevih v službi zaželeli počitka. Bolj živahni so bili
otroci, ki so se zabavali vsak na svoj način, na peskovniku, na gugalnicah in v travi.
V	izmeni so bili v glavnem upokojenci naše delovne organizacije ter delavci, ki imajo še šolo neobvezne otroke. Pri vseh je bilo čutiti vedro razpoloženje, še posebno zato ker se je vreme po deževnem dnevu izboljšalo. Takole so nam pripovedovali o svojih prvih letošnjih vtisih:
Nevenka PATERNOSTER — je letovala z možem Janezom in eno in pol letno hčerjo Leo.
V	Savudriji letujem že tretjič. Tu mi je všeč že zato, ker je tako rekoč vse na kupu, kar je izredno pomembno, če imaš majhnega otroka. Vse bo super, če bo vreme držalo.
Darja ŽABKAR - je bila v Savudriji z možem, hčerjo, mamo in očetom. Mož je ravno pripravljal žar, Darja pa je pospravljala v hiši, ko sem jo zmotil.
V ta Dinosov objekt hodimo ponavadi junija in septembra. Če živiš v bloku, je tu lepše kot doma. Pohvaliti je treba, da so namestili mreže proti komarjem, ki sb bili prejšnja leta prava nadlega. Nimam nobenih pripomb, vse je v najlepšem redu, brez hrupa, skratka pravi mir.
Marta BITEŽNIK — upokojenka DINOSA iz Nove Gorice. Upokojena sem že tri leta in v času zaposlitve sem redno prihajala v ta kraj. Kaj bi govorila, z eno besedo ..izvrstno". Dolgčas mi ni, tudi če je slabo vreme, saj veste, če imaš s seboj majhnega vnuka, ti ni nikoli dolgčas.
Irena PEKOLJ — tokrat je bila s prijateljico že tretjič v hišicah. Krasno je, ne pogrešam ničesar, zabave je veliko, tu je disko, skratka vse je kar potrebuješ.
Še veliko sem se pogovarjal z našimi delavci in upokojenci. Zelo so bili zadovolj-
ni tudi z oskrbnikom Uršičem, ki je bil v teh dneh vsak čas na voljo in je vedno naše! za vsakogar prijazno besedo. Vendar pa, ko sem se odpravil na obalo, so lepi vtisi dobili rahel priokus. Prav tam, kjer so se prejšnja leta naši delavci sončili in kopali, urejajo kanalizacijo in to na začetku glavne turistične sezone. Nekdo je pikro pripomnil, češ, saj je ne morejo pozimi, ko pa morje zmrzuje. Mi pa bi temu lahko dodali to, da je že pravilno, da to počnejo poleti, naj le turisti vidijo, da se pri nas zares dela.
Tako pa so imeli dopustniki na voljo kopanje pri svetilniku ali pa v bližnjem campu.
No tako stanje je bilo ob koncu junija, upamo pa, da se je v času tiskanja tega glasila že izboljšalo.
V nekaj urah bivanja je težko stvarno oceniti dobre in slabe strani kraja, kjer letujejo naši delavci in upokojenci. Če so merilo njihove izjave, potem želimo, da bi se tako dobro počutili tudi tisti, ki bodo letovali v naslednjih izmenah in ne le v Savudriji,
Irena Pekolj pred svojo hišico v Savudriji
temveč tudi v Vrsarju, na Cresu, v Kranjski gori in v Moravcih.
Samo dobro počutje, razpoloženje in počitek jim
bo vlil novih moči za delo v jeseni, ko se bo ponovno začel boj za doseganje planskih obveznosti.
Janez Češnovar
ZAHVALI
Delovnemu kolektivu DINOS Ljubljana se za izredno gesto, ki so jo napravili s podelitvijo denarja našemu zavodu, gojenci in delavci zavoda najlepše zahvaljujemo.
Denar smo koristno uporabili, saj smo z njim kupili kompletno učilnico za pouk glasbe. Sredstva, ki jih ima naš zavod za obnavljanje opreme in nakup novosti, so izredno pičla in zato nam je vaš denar še toliko bolj dobrodošel. Moramo vam reči, da je to prvič, da se je nek delovni kolektiv odločil v tolikšni meri pomagati in da je s tem izrazil svojo veliko zavest pomagati sočloveku.
Želimo si, da bi še naprej obdržali z vami dobre stike in da bi sodelovali tudi na drugih področjih.
Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik
Ravnatelj Adolf Prašnikar
Ob boleči izgubi dragega očeta Atanasa Jovanovs-kega se zahvaljujem vsem sodelavcem za izrečeno sožalje in za besede tolažbe.
Lepa Jovanovska
PREJELI SMO
Ob nedavnem odhodu v pokoj dolgoletnega delavca naše delovne organizacije Franca Radanoviča smo iz Brežic prejeli pismo, ki ga objavljamo v celoti.
NAŠ FRANC
Minilo bo kmalu 36 let, kar si se zaposlil pri takratnem ..Odpadu". Najbrž si takrat pomislil: no, ja, nekaj časa bom že tu, dokler ne najdem česa boljšega. — Bila so to leta po vojni. Vrnil si se iz izgnanstva v Nemčiji, na opustošeno domačijo, ki je klicala po obnovi. Mlad fant si pomagal doma, kolikor si mogel. Nato si odšel služiti vojaški rok. Po vrnitvi domov si se oziral po primerni zaposlitvi. Bilo je dovolj delovnih mest, toda čisto slučajno si pristal na „Odpadu". Takratni „Odpadovci" pa so bili pionirji na svojem področju. Razgibani in čisto specifični način dela te je kmalu pritegnil in čez nekaj časa ti še na misel ni več prišlo, da bi šel kam drugam. Z ostalimi vred si se zagrizel v delo in nič takega ni bilo, da ti s svojo iznajdljivostjo ne bi zmogel. Vedno si bil kot pravimo „desna roka šefu", pa tudi ga ni bilo dela, da se ga ti ne bi lotil in uspešno končal, kjer so morda drugi odpovedali. Torej te je „Odpad" vsrkal vase kot mnoge druge in te ni več zapustil.
Leta so minevala, iz majhne poslovalnice se je razvilo urejeno podjetje in nemalo zaslug pri tem imaš tudi ti. Vem, da ti je to dejstvo tudi zadoščenje. Mnogokrat ni bilo lahko in marsikdaj si dosti načrtoval. Toda zavest, da delaš za napredek in uspeh podjetja, te je oškodovala za vse neprijetnosti in težave.
Vedno si bil dober tovariš, dober človek. Če te je kdorkoli poprosil za kakšno uslugo, si vselej rad pomagal. In dostikrat se ti marsikdo za to še zahvalil ni.
Takega te poznam jaz, ki sem s teboj delala skoraj četrt stoletja in Jože Mejak, ki je delal s teboj cca 30 let. Verjamem, da te takega poznamo tudi sedanji sodelavci in vem, da jim je težko, ker odhajaš. V tebi in tvoji predanosti svojemu kolektivu pa imajo mlajši vzor zavestnega in požrtvovalnega tovariša, kar je še posebno potrebno v času, ki ga živim.
Čas, ta spremljevalec našega življenja, pa terja svoje. Torej se moraš tudi ti posloviti in se boš pridružil nam, ki smo svoje poslanstvo pri Dinosu že opravili.
Nič ti naj ne bo hudo, Franc. V pokoju tudi ni tako slabo. Želim ti, da boš prijetno užival zaslužen pokoj in upam, da se bomo še večkrat srečali, kot smo se dosedaj. Dobrodošel med upokojence!
Milena Černoš upokojenka DINOSA
DINOS SLOVAN ŠE ENO LETO V DRUGI LIGI
Tisti, ki bolj ali manj spremljate športna dogajanja, veste, da našemu tretjemu TOZD, kot nekateri imenujejo rokometno društvo Dinos-Slovan, ni uspelo uresničiti cilja v tem prvenstvu — ponovni povratek v prvo zvezno ligo. Sicer pa sem se o tem spodrsljaju, če ga lahko tako imenujemo, in o letošnji sezoni pogovarjal s kapetanom rokometašev s Kodeljevega, Petrom Mahnetom.
Kako ocenjujete letošnje prvenstvo, ki je bilo za nekatere neuspešno za druge pa odraz stvarnega stanja v društvu?
Moja osnovna ugotovitev je, da je bila sezona neuspešna, kajti zastavljenega cilja, povratka v prvo ligo, nismo dosegli. Za to je več vzrokov! V začetku prvenstva smo ostali brez dveh dokaj izkušenih vratarjev Brgleza in Valenčiča, v drugem delu pa smo ostali še brez Šumeja, ki se je težje poškodoval, tako da sem bil jaz premeščen na desno stran, s čimer je po mojem mnenju trpela igra, ki je tako postala neteko-ča. Za nameček smo izgubljali tekme z moštvi z dna lestvice, izgubili točko na domačem igrišču z Istra turistom iz Umaga ter komaj iztržili točko v Travniku, čeprav smo 4 minute pred koncem tekme vodili kar s 4 goli prednosti.
Govori se tudi, da tudi s strani strokovnega vodstva ni bilo vse v redu?
Del krivde nedvomno pada na ramena tudi strokovnemu vodstvu, predvsem kar
zadeva psihološke priprave igralcev pred tekmo in prav temu delu bo potrebno v prihodnje nameniti večjo pozornost. Prav v tem elementu je nov prvoligaš Zagreb izstopal od vseh.
Ko sva že ravno pri rokometaših Zagreba. Ali sodite, da so po kvaliteti zares boljši od Dinos Slovana?
Vse kvalitete našega kadra v tej sezoni prav gotovo niso bile izkoriščene. Po kakovosti in izkušnjah je naše moštvo veliko boljše od zagrebškega. Samo če bi uspeli zapolniti vrzel vratarja, bi se zagotovo vrnili v družbo najboljših tako pa .. . Ekipa Zagreba je mlada, igra skupaj že od pibnirske vrste, tako da se igralci med seboj dobro poznajo, so uigrani, motivirani za tekmovalni uspeh, predvsem pa dobro vodeni pod vodstvom trenerja Zorka, bivšega državnega reprezentanta. In prav tu je ključ njihovega uspeha.
Torej, Dinos Slovan tudi v prihodnji sezoni v drugi ligi! Načrti so verjetno podobni kot pred letošnjim
prvenstvom. Ali se obetajo kakšne večje kadrovske spremembe v moštvu?
Sklep Izvršnega odbora društva je, da ekipa ostane tudi v prihodnje ista kot letos. Kot okrepitev se bo poskušalo pritegniti v moštvo predvsem bolj izkušenega vratarja in po možnosti še enega zunanjega igralca. Verjetno bo prišlo tudi do nekaterih sprememb v strokovnem vodstvu. Cilj pa bo seveda tudi tokrat, uvrstiti se v 1. ligo. Le z večjo angažiranostjo in vnemo vseh igralcev ter s strokovnim pristopom trenerja nam bo to uspelo. Glejte, fetošnji obisk na vseh tekmah v Ljubljani je bil sila skromen. Gotovo je, da gledalce pritegnejo le kvalitetne tekme, torej tekme prve lige in mednarodna srečanja. Z dobrimi igrami in uvrstitvijo v najvišji rang tekmovanja bomo zagotovo vrnili gledalce na Kodeljevo. Resnici na ljubo je treba omeniti, da so za
slab obisk krivi tudi novinarji, ki so pisali o naši sila slabi igri in da si ne zaslužimo prve lige.
V letošnjem prvenstvu je pokroviteljstvo nad vašo ekipo prevzela naša delovna organizacija DINOS. Kako vi gledate na to sodelovanje?
Mislim, da je bilo dokaj uspešno. Predvsem z akcijo zbiranja starega papirja DINOS - SLOVAN - ANTENA se je še bolj populariziral rokometni šport. Pokrovitelj je vsekozi izpolnjeval svoje obveznosti, priznati je treba, bolj kot mi.
Dolžni smo mu veliko, največja naša obveza pa je, da bomo uresničili v prihodnji sezoni tisto, kar nam ni uspelo letos, to je uvrstiti se v prvo ligo in prepričan sem, da bo naše sodelovanje še bolj tesno in uspešno.
Janez Češnovar
Peter Mahne v Dinosu
OD TU IN TAM V SLIKI IN BESEDI
Naša delovna organizacija je delno podprla akcijo Zlata selekcija, ki nastopa širom po Sloveniji v malem nogometu za Zvezo paraplegikov Slovenije. Čisti izkupiček teh tekem gre za socialno pomoč članom te zveze. Takole sta se pred naš objektiv postavila stalna člana te ekipe Miro Cerar in Vili Ameršek, ki ju ljubitelji športa prav dobro poznajo, prvega kot odličnega orodnega telovadca, drugega pa kot nogometaša ljubljanske Olimpije
Peter Mahne v akciji
GASILNI APARAT HALON 03 ZA OSEBNO ZAŠČITO
V	uredništvu izobraževalnih oddaj TV Ljubljana pripravljajo ciklus treh polurnih oddaj o sekundarnih surovinah. Vedno večje potrebe po surovinah in pojemanje zalog le-teh, skokovita rast cen energije ter kopičenje odpadkov v okolju so tehtni razlogi, ki narekujejo čimboijšo izrabo odpadkov. Ciklus so naslovili „Odpadek — surovina" in z njim bodo skušali gledalcem celovito predstaviti problematiko uporabnosti koristnih odpadkov.
Prva oddaja bo pregled nastajanja odpadkov na najrazličnejših področjih, od industrije pa do gospodinjstev. Pregledali bodo uporabnost teh koristnih odpadkov in načine njihove priprave za uporabnika. V tem delu bodo predstavili tudi dejavnost in organiziranost naše delovne organizacije. Prva oddaja je torej pregledna predstavitev uporabe odpadkov z objektivno oceno naše organiziranosti zbiranja in uspešnosti izkoriščanja.
V	drugi oddaji bodo gledalce podrobneje seznanili z uporabo jeklenih odpadkov in odpadkov barvnih kovin. S podatki in izjavami strokovnjakov bodo podkrepili prikaz uspešnosti pri tem delu.
Tretja oddaja zajema vse ostale koristne odpadke. Papir, plastika, guma, tekstil, steklo... so materiali, ki jih bodo obdelali od nastajanja odpadkov pa do njihove uporabe. Zahtevni projekt jim bo pomagala realizirati naša delovna organizacija.
Prva oddaja bo predvidoma v oktobru letošnjega leta.
APARAT je po velikosti in teži najmanjši, vendar v svojem razredu najboljši, ker je napolnjen z zelo dobrim plinastim sredstvom za gašenje na osnovi aerosola.
Aparat so izdelali v tovarni PASTOR v Zagrebu. Namenjen je široki uporabi za gašenje majhnih začetnih požarov. Take požare „počare v prvih sekundah" aparat učinkovito gasi in prepreči njihovo širjenje. Zlasti je
učinkovit pri gašenju dragih, občutljivih in natančnih električnih in elektronskih naprav in mehanizmov, saj po gašenju ne pušča sledov. Je namenjen za enkratno uporabo, povsod tam, kjer je človek in kjer lahko pride do požara. Težak je 410 gramov, zelo majhen, zato ga lahko nosimo v žepu, v torbici itd. Prodaja DO VARNOST
Franc Gogala
PA ŠE TO
Ekipa ljubljanske televizije na snemanju oddaj o naši dejavnosti na Delovni enoti v Celju. Na sliki snemalec Slobodan Lubarda, direktor DO Dinos Vladimir Kralj, urednica serije ing. Mira Špan in vodja na DE v Celju Franc Čakš.
V zadnjem času se ime DINOS tolikokrat pojavlja na televiziji ter časopisih Večer in 7 dni, da imamo včasih občutek, kot da so začeli predvajati novo nadaljevanko pod naslovom ..DINASTIJA". Je pač tako v naši družbi, da je najbolje, če si ..zgubaš", te vsaj pustijo pri miru ali pa se le začne postopek za ukrep družbenega varstva. Če dobro posluješ, pa prav kmalu izbruhne na dan znana slovenska ..kvaliteta", ki ji pravimo nevoščljivost.
LEPE POZDRAVE S HIMALAJE * BESt REGARDS FROM HIMALAVAS
Maja meseca smo prejeli razglednico s pozdravi naše himalajske odprave, ki se je povzpela na vrh Kangčenjung. Med podpisniki je tudi Borut Bergant, ki se je kasneje pri sestopu smrtno ponesrečil
Na skladišču v Titovem Velenju bo kot kaže letos le zgrajena potrebna nadstrešnica za papir, ki ga dobivajo največ iz šol, knjigoveznice, tiskarne in trgovin. S to naložbo bo tako rešen problem shranjevanja papirja, ki je doslej bil izpostavljen dežju in pozimi snegu
Tudi tole se pripeti generalnemu direktorju DO Dinos Vladimirju Kralju. Na poti v Celje mu je odpovedal službeni avto R-30 in moral je pokazati tudi sposobnosti avtomehanika
V eni od julijskih številk časopisa DELO smo lahko prebrali, da ima delovna organizacija GORENJE zaradi visokih cen na zalogi ogromno število hladilnikov in pralnih strojev. Morda so mislili tudi na tega, ki ga je objektiv našega fotoaparata ujel na skladišču v Titovem Velenju.
Zadnje tedne smo v prostorih Poslovnega centra opazili posebne koše za odlaganje časopisnega papirja, ki so ga na pobudo naše delovne organizacije naredili v ČGP DELO. Kako pa se bodo obnesli, bo jasno šele v naslednjih tednih oziroma mesecih
Glasilo „dinos" izdaja DO DINOS, Ljubljana, Titova 118. Ureja uredniški odbor: (glavni in odgovorni urednik) Stanislav Pesjak; člani: Marjan Razpotnik, Janez Ramovš, Silvester Učakar, Dušan Burger, Olga Mitrovič in Cveta Meden. Tehnični urednik: Janez Češnovar. Tisk in razmnoževanje: Edo Usenik. Izhaja v 760 izvodih. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421—1/72.
ŽREBANJE NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 139
Nagradno križanko št. 139 smo žrebali dne 25.6.1985 v prostorih področja kadrovskih in splošnih zadev. Komisijo so sestavljali: Cveta Meden, Lojzka Jenko in Ilič Sonja, ki je jemala rešitve iz koška.
Na uredništvo je prispelo 14 rešitev. Nagrajenca sta:
1.	JOŽE ŠMELCER, iz DE Kranj in
2.	LEPA JOVANOVSKA, iz DSSS.
Prvi prejme nagrado v znesku 800,00 din, druga nagrajenka pa 200,00 din.
ČESTITAMO!
PRAVILNA REŠITEV:
SELINKO ELEGANCA SB ORJEN VAR TINE ESAD GAT ŠTAFETA MRENA IRKA STRA-GULA LETNIK PREPIRANJE KRAMA LIZ NAD-GORICA EPIK OASOVEC TANATOS ETAMIN IRANIST JAKI ČT ARTIČOKA AMOR NIHAJ EMONA ARA ATENEC SARTRE EČ PRAZNIK DELA JL EKA KAN ANITA KOC-ZIBI ARNIČ ACISAL OJE NASTOP MAK
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 140
Za nagradno križanko št. 140 razpisujemo dve nagradi: prva bo 800,00 din, druga pa 200,00 din. Rešitev pošljite do 16. avgusta 1985 na naslov: Uredniški odbor glasila „dinos", Titova 118, 61000 Ljubljana s pripisom „nagradna križanka".
NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 140