8554
60100200
P rimorski dnevnik

1 ■
»	41A
2»
i-V ••
1 # k i
Poštnina plačana v gotovim	.-,	or.„ >.
Abb. postale 1 gruppo	CjCllfi ^UU lir
Leto XXXIU. Št. 229 (9837)
TRST, nedelja, 2. oktobra 1977
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je Uskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu,'kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Razlogi
za odložitev
Vse kaže, da jesenskih delnih upravnih volitev ne bo, oziroma bodo preložene na spomlad istočasno z deželnimi. Pričakuje da bo vlada izdala v prvih uueh tega tedna odlok v tem smi-*JU- potem ko se je vodtsdvo krčanske demokracije kot stranke felativne večine na ta način izog-n't°, da bi samo dalo pobudo za odložitev volitev in se s tem tudi izognilo notranjim nesoglasjem v ZVe*i s tem vprašanjem. Ostale stranke, podpisnice programskega sporazuma, so verjetnost odložitve volitev vzele na znanje brez več-i'h odporov, saj jim je v bistvu le za to, da si krščanska demokracija prevzame direktno ali Posredno odgovornost za odložitev.
Očitno je, da je razmeroma tdnko doseženo bolj ali manj tiho soglasje b odložitvi jesenskih u-Pravnih volitev, narekovala v prvi vrsti zaskrbljenost za usodo pro-Oramskega' dogovora med šestimi strankami tako imenovanega n-stavnega loka, ki naj omogoči, da Se z vrsto neodložljivih ukrepov Prepreči nadaljnje zaostrovanje č tako izredno težkega gospodarskega položaja v državi. Za uspeh izvajanja programskih do-Oovorov je potrebno ustrezno poetično ozračje dejanske pripravljenosti na sodelovanje, tako oz-rnčje pa (,i volilna kampanja sko-r°j gotovo resno ogrozila, saj bi j° izkoristile sile, ki nasprotiije-j° ne le političnemu, pač pa tudi samo programskemu sodelovanju, Pri katerem imajo zlasti leve sile * komunistično partijo na čelu čredno pomembno in tudi odloču-vlogo. Obstajala bi tudi re-sna nevarnoSt ponovnega terorističnega zaostrovanja s strani skrajnih desničarskih in prevratnih sil, kar bi tudi kvarno vplivalo na angažiranost vseh ustav-njk političnih sil izključno v sme-r‘ reševanja kriznega gospodarskega ooložaja.
Ti razlogi, poleg praktičnih, za odložitev volitev so dovolj resni ‘n stvarni, obstajajo pa seveda udi razlogi drugačne narave, ki ie mogoče zaznati v zaskrblje-Vosti za razmerje političnih sil v državi, za katero bi volitve, pa čprav samo upravne in delne, °de lahko značilen polcazatelj z morebitnimi negativnimi posledi-oami za sam programski dogovor . ,za usodo obveznosti, ki izha-3ai° iz njega.
Rot znano bi v okviru jesenskih Volitev morale biti tudi volitve Zq obnovitev tržaškega občinskemu sveta. V pred in poosimskem obdobju sq desničarske sile na Tržaškem sprožile ostro gonjo Pmoti osimskemu sporazumu, ker Pu^ že vsa povojna leta nasprotja ureditvi vseh spornih vpra-ani med sosednima državama samega vprašanja dokončne Ureditve meje, pa do novih go-*Podarskih pobud, ki naj z drugačno, odprtejšo politiko, odprejo ventil za gospodarski preporod rs*a s povratkom k njegovi na-ravnj funkciji povezovanja z vzho-7?m, in ne nazadnje do nove p0-btike do slovenske narodnostne fkupnosti, ki naj naredi konec Venehnemu odlaganju reševanja za manjšino življenjskih problemov. Predvolilno vzdušje, v katerem bi Se te sile predstavile s svojo pro-^msimsko platformo nacionalistič-irendentističnega municipalizma, m Hm služilo za nadaljnje razpihovanje nacionalističnih in reak-eionamih strasti na škodo mirne-
V Rimu zborovanje za sindikat agentov javne varnosti
RIM — Dva tisoč policijskih Agentov, industrijskih in kme-bjskih delavcev iz vseh italijanskih dežel se zbere danes v rimski športni palači na podrobno konferenco, ki jo sklicujeta sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL ter koordinacijski odbor za ustanovi-sindikata agentov javne varnosti.
Konferenco, ki bo izpričala solidarnost delavcev in kme-J°v z zahtevami demokratično čutečih policijskih agentov, bo °dprl sindikalist CISL Spando-uaro, zaključili pa jo bodo o-srednji tajniki sindikalnih zvez I l-ama, Maeario in Benvenuto.
ga sožitja in obmejnega sodelovanja, kar ni samo v nasprotju s sedanjo globalno strategijo ita lijarjske zunanje politike, marveč je tudi v popolnem nasprotju z življenjskimi interesi Trsta in njegovega prebivalstva.
Spričo splošne naklonjenosti 0-gromne večine tržaškega javnega mnenja dobrososedskim odnosom in pobudam, ki jih za poživitev tržaškega gospodarstva odpirajo osimski sporazumi bi pro-tiosimske sile kljub vsem naporom ne mogle pomembno vplivati na izid volitev na škodo sil, ki so se zavzele za sporazum in nje- 1 govo realizacijo. Zavest v množicah o koristnosti sporazuma bi spričo realnosti Trsta brez dvoma močno razblinila tudi manipulirano in strumentalizirano podpisno akcijo za tako imenovano integralno prosto cono, toda same volitve bi vendarle predstavljale določen časovni zaviralni moment pri izvajanju obveznosti in sporazuma samega. To pa bi bilo le v škodo vse tržaške skupnosti.
Toda neglede na vse te razloge volitve v nobenem primeru ne bi smele kakorkoli vplivati na odnos do vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v deželi kajti reševanje naših zadev je načelno vprašanje, ki spada v tisti sklop ukrepov, ki se morajo sprejemati in izvajati neglede na dnevno politično dogajanje, (jk.)
PO ZAHRBTNEM UMORU 20-LETJSEGA WALTERJA ROSSIJA PRED RIMSKO SEKCIJO MSI
Demokratična javnost v Italiji obsoja zločin in zahteva, naj oblasti zatro gnezda fašizma
Protestne manifestacije v Rimu - Sodniki so že pred letom dni vedeli za nasilna dejanja sekcije MSI «Balduina», a niso ukrepali - V ponedeljek protestna stavka v Rimu
RIM — Val ogorčenja je zajel celotno Italijo po zločinskem fašističnem umoru dvajsetletnega Walterja Rossija pred sekcijo MSI »Bal-duina*. Na desettisoče demokratov, predvsem mladih, se je zgrnilo na ulice in protestiralo zaradi oživljanja fašističnega nasilja in proti manevrom, ki jih je mogoče slutiti za njim.
Medtem se nadaljuje preiskava o odgovornosti za umor. Petnajst fašistov, ki so jih zalotili z o-rožjem v sedežu sekcije MSI, so zaprli in opravili poskus s parafinom, da se ugotovi, kdo je streljal. Skladno z najnovejšimi zakoni so zaplenili in zapečatili sedež, te sekcije, ki je najmanj dve leti odskočna deska za nasilna izzivanja. Prav zaradi tega so demokratične sile neštetokrat opozorile policijo in sodstvo na sekcijo MSI »Balduina*, ki jo vodijo v glavnem pristaši »trde fašistične linije* Pina Rautija. Politični urad rimske kvesture je zato 9. aprila lani (!) zahteval od sodstva,, naj izda dovoljenje za preiskavo in sproži proti članom sekcije kazenski postopek. Dokumentacija je v sodnikovem uradti ležala v predalu celo leto in šele pred nekaj meseci je namestnik državnega prav-dnika Marrone začel preiskavo, ki pa še ni zaključena. Nasilja so se medtem nadaljevala ob nerazumljivi brezbrižnosti policijskih sil. Ni torej naključje, če je rimska federacija KPI med dru-
................................iiliiiiMiiilHitiiitimiimiituiiliiiiuiiiilMiiiiHlilllflimiHimitlimiii
V ILIAVI ZA JUGOSLOVANSKI RADIO IN TELEVIZIJO
Kardelj o pogovorih s predsednikom ZDA
Kljub razlikam možno intenzivno prijateljsko sodelovanje
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD — Jugoslovanski radio in televizija sta sinoči objavila izjavo, ki jo je jugoslovanskim poročevalcem v Washingtonu dal član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj o pogovorih, ki jih je imel v petek 7 ameriškim predsednikom Jimmy-jem Carterjem.
Kardelj je izrazil zadovoljstvo nad pogovori s Carterjem in jih opisal kot »odkrite, iskrene, koristne in prijateljske*. Izrazil je tudi prepričanje, da bodo ti pogovori prispevali, da bodo odnosi in sodelovanje med Jugoslavijo in Združenimi državami Amerike še bolj uspešni kot doslej. Ob tem je z zadovoljstvom izjavil, da je k takšnemu razvoju odnosov zelo veliko prispeval tudi obisk ameriškega podpredsednika Mondala v Beogradu. Nato je dejal: »Z gospodom predsednikom Carterjem sva se pogovarjala, rekel bi, o širokem krogu aktualnih vprašanj sodobnega sveta. Moram reči, da smo pri tem ugotovili celo vrsto skupnih pogledov in skupnih interesov. Obstajajo seveda tudi razlike pri določenih vprašanjih, kar je naravno, ko gre za dve državi s tako različnim mednarodnim položajem. Menili smo, da ni najbolj pomembno to, da razlike obstajajo, temveč to, kako jih medsebojno obravnavamo in kako rešujemo probleme vzajemnih odnosov.* Kardelj je tudi povedal, da so njegovi pogovori s predsednikom Carterjem pokazali, da je mogoče zelo intenzivno in prijateljsko sodelovanje med Jugoslavijo in ZDA, kljub temu, da obstajajo določene razlike v pogledih na posamezne aktualne svetovne probleme.
Iz Washingtona poročajo, da se je Kardelj včeraj srečal z jugoslovanskimi izseljenci v ZDA, danes pa bo obiskal vojaško pomorsko akademijo v okolici Washingtona.
VLADO BARABAŠ
Pred začetkom evropske konference
V Beograd prihajajo tuje delegacije
BEOGRAD - V jugoslovansko prestolnico so že začele prihajati delegacije, ki bodo sodelovale na beograjskem sestanku o evropski varnosti in sodelovanju. Prva je včeraj prispela delegacija Irske, danes pričakujejo zastopnike Švedske, Sovjetske zveze in Združenih držav Amerike, medtem ko bo večina delegacij dopotovala v Beo^ grad jutri, nekaj pa tudi v torek, ko bo slovesen začetek beograjskega sestanka. Na uvodni slovesni seji bo udeležence tega srečanja, predstavnike 35 držav Evrope in
Severne Amerike, pozdravil zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič.
Tito sprejel Heatha in Torrijosa
BEOGRAD — Predsednik Tito je včeraj v Karadjordjevu sprejel najprej bivšega britanskega premiera Edvvarda Heatha in se z njim zadržal v prijateljskem pogovoru, tjato pa še panamskega voditelja Torrijosa, s katerim je imel daljši prisrčen pogovor.
Kot so sporočili, je predsednik panamske vlade obvestil Tita o aktualnem položaju v zvezi s podpisom panamsko - ameriškega sporazuma o Panamskem prekopu in o nadaljnji dejavnosti za reševanje tega vprašanja. Tito je pozdravil ta korak panamske in a-meriške vlade in poudaril, da miroljubno reševanje tega problema v realnih okvirih lahko spodbudno vpliva.	V. B.
gih zahtevala odstranitev tistih policijskih funkcionarjev, ki so brezbrižno gledali, kaj se dogaja v Drevoredu Medaglie d’Oro in na Trgu Igea, kjer so fašisti v četrtek zvečer hudo ranili mlado dekle, Eleno Pacinelli. Predsednik deželne vlade Lacija, Santarelli, pa je zahteval takojšen sestanek z notranjim ministrom Cossigo.
Že v prvih jutranjih urah so se v Rimu začeli zbirati dijaki in študentje, ki so slišali v jutranjih radijskih poročilih o smrti njihovega tovariša Rossija.
Zveza partizanov je skupaj s KPI, PSI in mladinskimi organizacijami demokratičnih strank organizirala manifestacijo pri Porta San Paolo, kjer je spregovoril senator Bufalini. V svojem govoru je poudaril, da je »fašizem mrtev in če se sedaj kdo oglaša v njegovem imenu je to po nalogu drugih reakcionarnih' sil, ki izzivajo mimo sožitje in skušajo skaliti demokratično sožitje v Italiji*. Bufalini je tudi izrekel mnenje, da so fašisti iskali priložnost za umor že od torka dalje, zato je tudi pozval prisotne, naj ne nasedajo provokacijam, ki bodo lahko še sledile.
Rimski podžupan Benzoni, socialist, pa je poudaril, da bo občinska uprava poskrbela ,za pogreb nedolžne žrtve fašističnega naši lja. »Žal nam je, ko vsakokrat izražamo upanje, da bi to bila zadnja žrtev ... », je še dodal.
Mladina DP, AO, »Lotta conti-nua* in študentskega gibanja pa je krenila v sprevodu s Trga Igea, kjer so fašisti ranili Elerio Pacinelli. Bilo jih je nad 15 tisoč. Nosili so transparente z geslom «Wal-ter je z nami*, in »Fašistična gnezda moramo zapečatiti z našim svincem*. Vzklikali pa so predvsem proti KD, katero mladi krivijo, da izkorišča tudi fašistično nasilje za svoje manevre in ga zato ne zatira.
Med mladino na cesti tokrat ni bilo »avtonomistov*, ki so se ločeno zbrali na Trgu Esedra (bilo jih-je 3000). nato pa so se približali sprevodu mladih levičarjev, a so jih ti zavrnili ob vzklikanju: »Proč z lažno avtonomijo*.
V glavnem so demonstracije potekale brez večjih incidentov, če izvzamemo običajne spopade med mladinci in policijo, ki je odvrgla večjo količino solzilča in nekaj molotovk proti sedežem MSI in javnim lokalom, kjer se običajno zbirajo fašisti.
Manifestacije se bodo vsekakor nadaljevale tudi v ponedeljek, ko sindikati napovedujejo enourno stavko.
CANDIDA CURZ1
Poročilo o demonstracijah v drugih italijanskih mestih objavljamo na zadnji strani.
Policijski agenti v popolni bojni opremi stražijo sedež MSI, pred katerim je bil VValter Rossi
v petek zvečer ubit mladi (Telefoto ANSA)
NiiiiniiiiiiiiiiniiiimiiitiiiiiiiiimiifiinniiiiiH
ntiiiummiiifiiimiHiiiiiiimiiiimiiiiMiMMiirftfflmiitimmiiMHiHiiiiiiiiiiiiimiiitiiiMimiiiiiiniMMitiiiitMiiftiiHi
PO VČERAJŠNJEM SKLEPU POROTNEGA SODISCA
Andreotti bo moral spet v Catanzaro na soočenje s časnikarjem Caprarom
Poklicane nove priče, med njimi sedanji šef SID admiral Casardi
CATANZARO - Predsednik vlade Andreotti se bo moral vrniti v Catanzaro na soočenje s časnikarjem Massimom Capraro, čigar izjave pred porotnim sodiščem na procesu zaradi atentata na Trgu Fontana so bile v odločnem nasprotju z vsebino pričevanja ministrskega predsednika. Gre predvsem za trditev, ki Jo je Andreotti dal časnikarju, ko ga je pred tremi leti intervjuvai za tednik «11 rnondo*, da so namreč na sestanku v palači Chigi sklenili, da bodo prikrili sodnim oblastem dejstvo, da je bil Guido Giannettini, ki v Catanzaru sedi ria zatožni klopi, sodelavec vojaške obveščevalne službe SID.
Andreotti ni javno demantiral vsebine intervjuja, ko je bil ta objavljen, prejšnji teden pa je pred * catanzarskimi sodniki trdil, da ga je Caprara slabo razumel ter da ni nikoli trdil, da bi prišlo do sestanka na vladni ravni. Caprara, ki je bil zaslišan nekaj dni pozneje, pa je pokazal sodnikom svoje beležke izpred treh let In
njimi
palači Chigi*, o katerem Andreotti trdi, da ga ni izrekel. Nujno je, da bo sedaj moralo priti do soočenja med Andreottijem in Capraro.
Sklep o ponovnem sklicanju ministrskega predsednika v Catanzaro je porotno sedišče sprejelo včeraj v posvetovalnici, kjer se je zadržalo tri ure in pol, da bi proučilo vse zahteve branilcev in javnega tožilca. Med drugim je sodišče sklenilo, da pokliče nove priče,' in sicer sedanjega šefa SID admirala Casardija in bivša šefa kabineta pravosodnega ministra in predsednika vlade iz obdobja julij - oktober 1973, se pravi časa, ko naj bi prišlo do sestanka, na katerem so sklenili nuditi kritje Guidu Giannettiniju. Prav tako bodo spet zaslišali častnika SID stotnika Labruno, poleg tega pa je sodišče še zahtevalo številne dokumente, med njimi v prvi vrst' original poročila SID z dne 15. decembra 1^9. se pravi tri dni po morilskem atentatu v Mila-
ZAGOTOVITI TUDI SLOVENSKI MLADINI PRAVICO DO POKLICNEGA USPOSABLJANJA V MATERINŠČINI
V nedeljo, 25. septembra, smo objavili velik oglas deželnega od-bomištva za šolstvo, poklicno u-sposabljanje in kulturne dejavnosti o programih centrov za poklicno usposabljanje v naši deželi. Pravilno je, da je deželna uprava poslala oglas tudi Primorskemu dnevniku in da je prevzela pristojnosti ter skrb za poklicno usposabljanje, toda ne smemo in ne moremo mimo nekaterih pripomb in kritike, ker je tudi tokrat popolnoma prezrla slovensko poklicno šolstvo.
Iz omenjenega oglasa je razvidno, da delujejo v Trstu trgovski u-sposobljenostni center, industrijski usposobljenostni center in 0-brtniški usposobljenostni center, v Vidmu trgovski usposobljenostni center in obrtniški usposobljenostni center, v Gorici trgovski usposobljenostni center, v Torvicosi industrijski usposobi •mostni center, v Tržiču obrtniški usposobljenostni center, v Gradišču industrijski u-sposobljenostni center, v Pordenonu trgovski usposobljenostni center in obrtniški usposobljenostni center, v Ar bi industrijski usposobljenostni center, v Azzanu Decimu industrijski Usposobljenostni center.
V Trstu pa so tudi hotelski moški in ženski tečaji za kuharje in natakarice. Obiskovanja tečajev, kot tudi dobava učnih knjig in učil, je brezplačna. Učenci, ki niso iz kra-jev, kjer ima center svoj sedež, dobijo povrnjene potne stroške. V posebnih primerih je predvidena tudi prehrambna oskrba. Tako pravi oglas.
Še posebej na naj navedemo u-vod oglasa, ki se glasi:
»Tisti, ki se z zadevnimi problemi ukvarjajo, vedo, da se je lansko leto začela nova faza poklicnega usposabljanja, in sicer s prenosom ustreznih kompetenc na deželo. Zaradi tega so centri, ki so bili v Furlaniji - Julijski krajini v preteklosti pod pokroviteljstvom ENALC, INAPL' in INIAAS, prešli v kompetenco deželne uprave, in to tako kar zadeva osebje, kot tudi kar zadeva premoženje. Tečaji, ki so se končali v preteklih mesecih, so že občutili ugodni vpliv te zakonske novosti, ker so kljub določenim nekaterim omejitvam bile premagane določene negotovosti in težave, ki so bile žal značilne za predhodno obdobje. Dežela s posebno pozornostjo sledi razvoju novega obdobja, ki bo v kratkem
doživelo novo temeljno etapo, namreč odobritev novega deželnega o-kvirnega zakona za pokklicno u-sposabljanje, zakona, o katerem trenutno razpravljajo v deželnem svetu*.
Lepo povedano in zelo nas veseli trditev, da dežela »s posebno pozornostjo sledi razvoju novega obdobja, ki bo v kratkem doživelo novo temeljno etapo, namreč odobritev novega deželnega okvirnega zakona za poklicno usposabljanje*. Pri tem pa moramo ždi u-gotoviti, da dežela ni do sedaj nič napravila za poklicno usposabljanje slovenske mladine in, kot kaže, nima nobenega namena, ali drobtinico dobre volje, kar je prišlo do izraza tudi z odklonitvijo predlogov in zahteve po ustanovitvi slovenskega šolskega okraja.
Mar nima tudi slovenska mladina, ki se šola v slovenskih šolah, pravico do poklicnega usposabljanja v materinem jeziku? In to tembolj, ker nimamo strokovnih šol, razen poklicne šole za industrijo in obrtništvo v Trstu, ki pa še vedno ni samostojna in se ubada s težavami glede prostorov, učnega osebja, opreme in učil ter. trgovske poklicne šole (v Gorici).
Poudariti moramo, da ne gre za neko novo, izmišljeno in neutemeljeno zahtevo in da smo ob prenosu pristojnosti na deželo upravičeno pričakovali večje razumevanje za potrebe naše mladine, ki se hoče usmsobiti in izpopolniti za svoj poklic, za poklice, ki so navedeni v oglasu deželne uprave.
V napovedani, novi temeljni etapi se ne bo nič spremenilo, kljub svečanim obljubam in obveznostim? Diskriminacije in preziranje potreb ter vloge naše šole odločno odklanjamo. V tem primeru ne bo nikakor mogoče nobeno slepomiše nje in izmikanje glede pristojnosti dežele in neutemeljeno sklicevanje na zakonske predpise. Pristojnost Idežele glede poklicnega usposabljanja je poudarjena v samem uvodu oglasa, ki smo ga dobesedno navedli. Te pripombe veljajo glede novega napovedanega okvirnega zakona o poklicnem usposabljanju, , naša kritika in pritožba pa velja za vse, kar dežela ni napravila do sedaj za slovensko poklicno šolstvo. Zato pričakujemo in zahtevamo, da se bodo popravile dosedanje krivice in da bo naši mladini omogočeno poklicno usposabljanje v materinem jeziku.	a. b.
nu, v katerem je bilo med drugim rečeno, da so bombe nastavili neofašisti. Sodišče je že prejelo prepis tega poročila, iz katerega pa so bili črtani nekateri stavki.
Proces v Catanzaru bo sedaj za en teden prekinjen. Nadaljeval se bo v ponedeljek, 10. novembra, z zasliševanjem polkovnika SID D’Orsija. V torek in sredo bo zaslišan admiral Henke, v četrtek, petek in soboto pa general Miceli. Za sedaj pa še ni bilo določeno, kdaj bodo spet zaslišali predsednika vlade Andreottija, (tm)
Skupna izjava SZ-ZDA
o Bližnjem vzhodu
NEW YORK - ZDA in Sovjetska zveza so sinoči objavile skupno izjavo obeh zunanjih ministrov. Van-cea in Gromika, o nujnosti ponovnega sklicanja ženevske konference o Bližnjem vzhodu. Ministra, ki sopredsedujeta konferenci, izjavljata, da je treba čim prej najti pravično in trajno rešitev spora, ki naj bo globalnega značaja, se pravi, ki naj zajame vsa odprta vprašanja. Med ta vprašanja skupna izjava izrecno omenja umik izraelskih čet z zasedenih ozemelj, rešitev palestinskega vprašanja in navezavo normalnih odnosov med državami Bližnjega vzhoda na osnovi medsebojnega priznanja načel suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in politične neodvisnosti.
Brrlinguer in Kadar o stanju v mednarodnem komunističnem gibanju
BUDIMPEŠTA - Tajnik KPI Enrico Berlinguer in član tajništva Anselmo Gouthier sta prispela na obisk na Madžarsko. S tajnikom združene delavske partije Janošem Kadar jem sta se pogovarjala o sodelovanju med obema strankama, stanju v mednarodnem delavskem gibanju in drugih vprašanjih mednarodnega značaja.
Po pogovorih z( madžarskimi voditelji bo Berlinguer odpotoval v Jugoslavijo, kjer se bo srečal s predsednikom Titom.
, ---------
. TOKIO - Ob 21.20 sinoči po srednjeevropskem času So preusme-ritelji japonskega letala «dc-8» izpustili 58 talcev v zameno za odkupnino 6 milijonov dolarjev
Nov člen v spirali
nasilja
Na rimski ulici prelita kri Wat-terja Rossija, brezobzirni fašistični streli pred misovsko sekcijo in napad policije s solzilci proti mladincem, ki so protestirali zaradi zločinskega umora: vse to nas sili k razmišljanju, če smo bili v petek in včeraj priča naključnemu izbruhu nasilja, ali pa je v spirali strategije napetosti bil dodan nov člen.
Spominjamo se še, kako so sredi poletja z rlevice* pokali streli v noge časnikarjev in kako so zmerni krogi, tisti namreč, ki bi radi obnovili v Italiji represijo proti družbeno odrinjenim in oporečnikom, upali, da bo sura strahu* v Bologni obrodila sadove nasilja, fci naj bi resnično (in ne namišljeno) represijo opravičili.
Toda shod oporečnikov v Bologni ni obrodil teh sadov. V »gibanju* oporečnikov in družbeno odrinjenih mladih ljudi, študentov in deklet, je v vzdušju ostre in protislovne konfrontacije prevladalo realistično spoznanje da je treba izolirati in onemogočiti sstranko orožja*, katere simbol so bili prsti leve roke stegnjeni v parodijo samokresa sP 38».
Kljub upanjem reakcije m central stalne provokacije se torej letošnja trda jesen ni začela s pouličnimi spopadi. Demokratična zrelost je prevladala in odprla možnosti konstruktivnega, čeprav nelahkega dialoga med silami, ki se na različen način zavzemajo za korenite družbene spremembe.
Protifašistična enotnost demokratov, množična udeležba delavcev v prvih jesenskih sindikalnih nastopih sta torej porazila »lini-, jo izzivanja*, Jci ne razlikuje barv. ker pač teži k istemu prevratniškemu cilju rušenja republiške ustavnosti in demokratičnega reda v trenutku, ko v Catanzaru in Rimu prihaja v sodnih dvoranah na dan težko pričakovana in slutena resnica o krvavih pokolih in golpističnih poskusih ob prehodu iz šestdesetih v sedemdeseta leta.
V tem vzdušju lahko ocenjujemo rimski »črni petek*, ki se je začel večer prej s strelom v hrbet mladega dekleta in zaključil s hladnokrvnim . umorom Walterja Rossija, bivšega agenta javne varnosti, ki se je pridružil levičarskim oporečnikom.
Ti streli so vzbudili ogorčenje mladih antifašistov po vsej Italiji, od Neaplja do Milana, da so množično izpričali svoj gnev. O-benem pa so dali duška tistim silam tstranke »P 38», ki jih je bolonjski shod izoliral in porazil. Njihova stališča pa je tokrat potrdila z nezaslišanim zadržanjev) policija, ki v petek sploh ni posegla, da bi preprečila krvopre-litje pred sedežem MSI. Komaj odobreni zakon je policiji dopuščal vdor v ta sedež, preiskavo, zaplembo orožja, zaprtje sedeža in aretacijo vseh. ki so bili v njem s samokresom na preži. Tega ni storila dan prej, ko je bila težko ranjena Klena Pecinelli. Niti ni policija posegla, ko je bil umorjen Walter Rossi. Nasprotno. Najprej je s solzilci razgnala mlade levičarje in šele nato vdrla v sedež in ga zaprla.
Javnost se lahko sprašuje, čemu taka sumljiva počasnost in se ne more zadovoljiti z običajnimi izgovori notranjega ministra Cos-sige. Čeprav pozno, je skrami čas, da se vse demokratične sile lotijo glavnega vprašanja korenite preosnove zbora javne varnosti, karabinjerjev in varnostnih služb. Saj so to vendar obreze nedavno podpisanega programskega sporazuma, ki čakajo na dnevnem redu parlamenta!
Težke sumi o pasivni ali aktivni udeležbi v strategiji napetosti. pri begu Kapplerja in prikrivanju resnice o prevratniških poskusih izpred nekaj let, lahko razprši samo korenit in globok poseg reforme, ki naj ga spremlja imenovanje iskrenih demokratov na čelo teh delikatnih organov.
Teh ne manjka, čeprav so bili doslej stalno odrinjeni. O tem priča tudi današnje zborovanje v Rimu. kjer bodo demokratičru* čuteči policisti iz vse Italije razpravljali o ustanovitvi svojega sindikata.
STOJAN SPETIČ
PnmoritTcinevhljc
2
TRŽAŠKI DNEVNIK
2. oktobra 1977
VČERAJ V HOTELU ENALC POD NABREŽINO
S posegi delegatov se je nadaljeval drugi dan pokrajinskega kongresa KD
Večina posegov obravnavalo vprašanja notranjih odnosov stran* ko ■ Danes zaključek z volitvami novega pokrajinskega vodstva
Z razpravo o dolgem poročilu, ki ga je predsinočnjim podal pokrajinski tajnik Rinaldi, se je v hotelu ENA LC ob nabrežinski bbali včeraj nadaljeval XXXI. {»krajinski kongres KD. S tem so tudi prišla do izraza' notranja trenja stranke glede nekaterih vprašanj, predvsem različna gledanja na problem osimskih sporazumov kot glavne teme tega kongresa. V bistvu gre za kresanje mnenj in stališč med strujami, katerega končni izid pa je v glavnem že v naprej znan, kolikor so že pred kongresna zborovanja oziroma kongresi sekcij, točno določili razmerje sil. Končno besedo bodo spregovorile današnje volitve novega straltkine-ga pokrajinskega vodstva, vendar je znano, da razpolaga tako imenovana Zaccagninijeva linija (in tej je treba dodati še zaveznike) s trdno večino. Desna struja, ki se v Trstu združuje okrog poslanca Tombesija, se je včeraj oglasila skozi usta neznanih sekcijskih ljudi, glavni argument njenega nasprotovanja stališčem večine pa je bil, kot rečeno, osimski sporazum.
Večina včerajšnjih posegov je vsekakor v prvi vrsti obravnavala vprašanja notranjih odnosov stranke in se ni poglobila v vprašanja, ki jih je zastavil pokrajinski tajnik. Večjo pozornost so razni govorinikj skratka raje posvetili prazniku v Palmanovi, ki naj bi nakazal nove načine in o-blike strankinega življenja ter poudarjali, da je treba nadaljevati na tej poti. če odštejemo nekaj posegov, ki so se dotaknili nekaterih važnejših specifičnih problemov gospodarskega in družbenega značaja v našem mestu, je močna podpora Rinaldijeve-mu izvajanju prišla med včerajšnjim delom razprave s strani deželnega tajnika Calonija, ki je problematiko Trsta, kot tudi druge probleme, postavil v deželne okvire ter poudaril potrebo po ustvarjanju čim širše deželne enotnosti. V tem okviru se zastavljata predvsem dve vprašanji, ki se ju je treba lotiti v novi viziji vloge teh krajev pri zbliževanju in sodelovanju med sosednjimi državami in narodi ter viziji večje družbene partecipacije. To sta problem obnove in preporoda dežele, ki ga je zastavil potres ter problem izvajanja osimskih sporazumov.
Kot že tajnikovo poročilo, tako je tudi razprava obravnavala še dve vprašanji, na kateri smo že včeraj posebej opozorili. To sta vprašanji odnosov z drugimi strankami ter obravnavanja pravic sloven|ke narodnostne skupnosti. Tako" prvemu kot drugemu vprašanju je bilo posvečeno precej časa.
Dokaj pomenljiv je bil v tem okviru poseg Botterija, ki je izrazil dokaj odprta stališča do Slovencev ter poudaril, da je treba odpraviti škodljive nacionalizme «tako z ene kot druge strani*. Precej odprta stališča je izrazil tudi do reševanja problemov Osima in do odnosov s komunisti, ki so — kot je dejal — v zadnjih letih znatno spremenili svojo politiko.
Kongres se bo nadaljeval in zaključil danes z nadaljevanjem razprave, zaključnim posegom tajnika Rinaldi-ja ter člana vsedržavnega vodstva stranke, in končno z volitvami.
Predstavnika SSk pri prefektu Molinariju
Deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. 'Štoka in dr. Dolhar sta v daljšem pogovoru s prefektom Moli-narijem predočila vladnemu komisarju probleme glede globalne zaščite slovenske manjšine v Italiji! Predvsem sta predstavnika SSk zahtevala, da se takoj ustanovi posebna komisija, ki bi izdelala zakonski osnutek, kot je zagotovil predsednik vlade Andreotti slovenski delegaciji meseca avgusta. Dr. Štoka in dr. Dolhar sta vladnemu predstavniku osvetlila še druge aspekte življenja manjšine, predvsem problem šolstva in slovenskega šolskega okraja.
Dr. Molinari je predstavnikoma SSk zagotovil svoje zanimanje in posredovanje pri pristojnih višjih forumih, da se problemi slovenske manjšine čimprej ugodno rešijo.
Onofrio G. Messina zapušča konzulat
Po 45 letih diplomatske službe se je Onofrio Gennario Messina v petek poslovil od Kopra, kjer je bil 7 let italijanski generalni konzul. Nadomestil ga bo Labruzzo, kis je bil doslej trgovinski svetovalec v Alžiriji. V številnih poslovnih srečanjih, ki jih je imel Messina s krajevnimi oblastmi, so prišli do izraza prijateljski odnosi, ki vežejo Italijo in Jugoslavijo.
V	petek s«ja dolinskega občinskega sveta
V	petek se bo sestal občinski svet v Dolini. Predvsem morajo svetovalci razpravljati in sklepati o zaostali
Z VČERAJŠNJEGA ZASEDANJA DEŽELNEGA SVETA
Navezati tesnejše stike med univerzo in deželo
S tem bi lahko rešili probleme v zvezi z nedavno okrnitvijo nakazil univerzi - Upoštevati škodo v kmetijstvu ob zadnjem neurju
točki prejšnje seje, ki se nanaša na določitev urbanističnega davka v zvezi z letošnjim zakonom št. 10 (Bucalossi).
Dodane so bile še nekatere nujne točke, kot nadomestitev člana občinske gradbene komisije, imenovanje občinske komisije za izdajanje trgovinskih dovoljenj, nadomestitev občinskega svetovalca v glavni skupščini Konzorcija za prevoze, pooblastilo občinskemu odboru glede delovanja šole s celodnevnim poukom Ricmanje - Domjo in odobritev objave za notranji natečaj za mesto glavnega tehničnega asistenta. •
Predvideno je županovo poročilo o raznih občinskih zadevah in nadaljevanje razprave o hitri cesti za Trst. Glede tega problema bi morali u-. pravitelji seznaniti prisotne z možnostjo variante načrta, ki jo je zahtevala dolinska občina na sestanku s tržaškim županom in projektantom.
V PETEK NA COLU NAGRAJEVANJE NAJBOLJŠIH VIN
USPEH RAZSTAVE TERANA SAD DELA VINOGRADNIKOV
Nagovor župana Colje in pozdrav pokrajinskega odbornika Volka - Podelitvi številnih nagrad je sledila domača zakuska
V petek je v gostilni «pod Ta-brom» na Colu repentabrska uprava priredila nagrajevanje letošnje, že 15. po vrsti, občinsko razstavo terana. Prireditev je potekla, ob prisotnosti vseh razstavljavcev, številnih kmetov in domačinov ter predstavnikov ustanov, ki so prispevale nagrade, in strokovnih služb, med katerimi naj omenimo jugoslovanskega konzula Plečaša ravnatelja opazovalnice za rastlinske bolezni dr. Milla, predstavnika kmetijskega nadzomištva Zudeni-ga, tajnika Kmečke zveze Bukav-ca, inž. Vodopivca enologa iz Sežane in predsednika Tržaške hranilnice Terpina, v prijetnem domačem tonu. S kratkima govoroma je nastopil župan dr. Pavel Colja, ki se je zahvalil vsem domačim vinogradnikom 7.a njihova prizadevanja, ki omogočajo uspeh vinskih razstav, ter pokrajinskega odbornika Lucijana Volka, ki jih je povabil k sodelovanju pri programu neposredne strokovne pomoči, ki ga
iiiiiiuiiiiiiuiiuiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiMiiiiiiMiiimiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiniuiiiiiiiiiiniiiiiiiiimniiiiiiiiinii
SINOČI NEKAJ PO 20. URI
Fašistični bombni napad na sedež KPI na Pončani
Bomba vojaškega tipa k sreči ni eksplodirala, čeprav ji je odpadla varovalka - Nekaj po polnoči jo je razstrelil izvedenec - Ogorčenje javnosti
Po vandalskih napadih na spomenike bazoviških žrtev in 71 talcev na Opčinah ter po atentatu na opensko karabinjersko postajo, je bil sinoči tarča fašističnega bombnega napada sedež KPI na Pončani. Običajni neznanci so okrog 20,15 s ceste zagnali ročno bombo vojaškega tipa RSCM proti sedežu. Bomba se je odbila od zida in padla na dvoriščno marmo-nato. mizo ne da bi eksplodirala, čeprav ji je med letom po zraku odpadla varovalka.
Na sekcijskem sedežu komunistič ne partije je bilo tedaj več ljudi
učne moči. Obeta se lepo število učencev tudi za šolsko leto 1978/79.
V izjavi pravijo še, da se zavedajo ,da je slovenska šola nujna podlaga narodnega, kulturnega in socialnega življenja, da bodo podprli vsa prizadevanja staršev in u-čiteljstva v premostitvi ovir in kvir-ne začasnosti s sedanjo rešitvijo problema učilnic, kar ovira reden in uspešnejši potek pouka ter normalen vsesplošen človečanski razvoj otrok.
Na znanje jemljejo obljube pristojnih oblasti z vsemi pridržki in
Včerajšnja seja deželnega sveta je bila v celoti posvečena odgovorom deželnega odbora ra vprašanja svetovalcev. Med vsemi sta bili za nas najzanimivejši vprašanji o podpori tržaški univerzi in o nakazilih za odpravo posledic nedavnega neurja v Trstu in okolici.
Glede problema okrnitve nakazil tržaški univerzi v korist videmskemu univerzitetnemu konzorciju je poseg svetovalca Collija (KPI) izražal tudi misli, ki sta jih kasneje povedala svetovalca Zanfagnini (PLI). Predsednik odbora Comelli je namreč odgovoril na vprašanja svetovalcev čisto s strogo poslovnega vidika. Zmanjšanje nakazil tržaški univerzi (sedaj so to nadoknadili) je bilo le posledica težkega položaja, v katerem se je nahajal videmski univerzitetni konzorcij zaradi lanskoletnih nižjih prejemkov. Svetovalec * Colli je ob tem dejal, da je stržen vseh teh težav izključno politične narave.. Doslej ni bilo pravih odnosov med deželno upravo in univerzo, deželni predsednik v univerzitetnem svetu je bil skoraj vedno odsoten. Tako ravnanje z nakazili je tudi v nasprotju z zakonom, ki predvideva okrepitev tržaške in ustanovitev videmske univerze.
Glede odgovora o nakazilih za odpravo posledic neurja so svetovalci Trauner, Zanfagnini in Colli zahtevali, da se nakazila podjetjem in ustanovam izplača v najkrajšem roku, ker zgubijo v nasprotnem primeru veljavo in pomen. Svetovalec Zanfagnini (PSI) pa je poleg tega še zahteval, naj se vključi v seznam ogroženega področja tudi kra-ška okolica1 in ne samo Trst in Milje. '
ter za zbiranje nujno potrebnih finančnih sredstev. Slovenska skupnost se volilnega preverjanja ne boji, ker ima z volivci čiste račune, zato ne zagovarja njihove odložitve.
V drugem delu seje se je svet SSk seznanil s trenutnim političnim položajem na krajevni ravni in to s posebnim ozirom na odnose med strankami ustavnega loka. Tako je med drugih ugodno ocenil imenovanje zastopnikov SSk v pokrajinski nadzorni odbor nad krajevnima upravami v osebi pravnika Iva Jevni-karja. V nadaljevanjem poteka seje je svet obsodil diskriminacijski ukrep prosvetnega ministrstva v Rimu, ld ne ustanavlja samostojnih šolskih o-krajev za slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini. ,
Svet SSk je ob zaključku z zadovoljstvom vzel na znenje, da so «Naši prazniki* v Nabrežini, na Opčinah, v Dolina in na Proseku zelo dobro uspeli, saj se jih je udeležilo od 6 do 7 tisoč ljudi, in to kljub vsem pritiskom nasprotnih krogov in celo napisnim izpadom po zidovih, kot n.pr. na Pfoseku.
Seja sveta SSk
Dne 26. septembra se je sestal svet Slovenske skupnosti v Trstu na izredni seji, na kateri je bila glavna točka dnevnega reda priprava in organizacija volitev za obnove* tržaškega občinskega sveta in dvanajstih mestnih konzult. Kljub temu, da volitve niso bile še uradno razpisane in obstaja celo možnost, da se preložijo na prihodnjo pomlad skupno z deželnimi volitvami, je svet sklenil nadaljevati s pripravami za evidentiranje kandidatov in izdelavo volilnega programa. V ta namen je imenoval tri komisije, ki imajo nalogo, da sestavijo kriterije in predloge za sestavo kandidatnih list, programov
Krvavo obračunavanje v gostilni
Včeraj je neka gostilna v Ul. Val-dirivo doživela pravo «saloonsko» vzdušje z razliko, da je bilo orožje nož in ne kaj hujšega. Gostje so panično zapustili lokal, v mlaki krvi pa je obležal 30-letni jugoslovanski državljan Živomir Zdravkovič. 2 re-šilcem rdečega križa so ga nemudoma pripeljali v glavno bolnišnico. Zdravkovič ima hudo rano v desnih plečih z notranjo krvavitvijo. Sprejeli so ga na kirurški oddelek s pridržano prognozo.
Okoliščine tega hudega dejanja so še nepojasnjene, kot je neznan ra-nitelj, ki je po pričevanju očividcev zbežal iz gostilne. Za njim so ostali krvav jopič in sledovi krvi na pločniku, kar dokazuje, da jo je tudi on skupil.
Obvestilo vinogradnikom in proizvajalcem vina
Kmečka zveza opozarja člane, da bodo morali leto6 uporabiti pri prijavi vina posebne obrazce. To velja tako za vinogradnike, kot tudi za vse tiste kmete, ki kupujejo grozdje in ga predelujejo v vino. Vinogradniki bodo pridelek vina prijavili na o-brazcu A 1 ter bodo morali navesti točno površino obdelanih vinogradov. Tistim, ki pridobivajo vino iz kupljenega grozdja, pa je namenjen obrazec A 2, v katerem bodo morali navesti podatke o izvoru grozdja (ime ii) naslov prodajalca). Kmetje, ki i-majo doma pridelano vino, kot tudi vino iz kupljenega grozdja, bodo morali izpolniti oba obrazca. Vinogradnikom iz tržaške občine bodo kot o-bičajno izpolnjevali prijave uradi Kmečke zveze do vključno 26. novembra. Vinogradniki iz drugih občin pa morejo prijavo izpolniti v pristojnih občinskih uradih.
Tajništvo Kmečke zveze
Tržaško kazensko sodišče je včeraj obsodilo v odsotnosti 42-letnega nemškega državljana Rotfa Genkeja na plačilo globe 500 milijonov lir in na zaplembo 47.967 kg zmznjenega masla. Sodišče ga je spoznalo za krivega tihotapljenja z maslom, ki naj bi bilo baje namenjeno preko vzhodnoevropskih držav v Iran.
Odborniki Doma J. Ukmarja o škedenjski šoli
Odbor Doma Jakoba Ukmarja v Skednju se je pred dnevi sestal ter sestavil načrt za delovanje Doma v bodočem letu. Med drugim je obravnaval problem škedenjske šole ter sestavil izjavo, v kateri odborniki z veseljem ugotavljajo napredek škedenjske šole s povečanjem števila učencev ter dodelitvijo nove | trgovinske
meni obljubljena rešitev še vedno začasnost, kar seveda ni še rešitev; zahtevajo dokončno in nujno ureditev najosnovnejših problemov, škedenjske šole, predvsem v dodelitvi učilnic; obžalujejo prepočas-nost gradnje novega šolskega poslopja v Ul. Marko Praga, saj je že preveč let še vedno v pripravljalni fazi ter si želijo skorajšnje zgraditve:	zagotavljajo, da bodo
spremljali prizadevanja in pobude škedenjskih staršev in učiteljstva v šolskih problemih ter dali svojo pomoč.
in ob sumljivem udarcu ob steno je j pomisleki, saj se zavedajo, da po eden od njih, Giovanni Semolich,1	!	--*!L	J—■
stopil na dvorišče, da bi videl, kaj se je zgodilo, Presenečen je najprej opazil ria tleh varovalko, na mizici pa bombo, ki se je ob udarcu ,(*,.aill..nfiHftlM..SRl?5čila. stekel je takoj nazaj na sedež, odkoder so poklicali policijo. Po razmeroma hitrem prihodu so,agenti ugotovili, da sami ne morejo' intervenirati in so zato poklicali minerja, ki je prišel čez dobro uro in po ogledu bombe izjavil, da tudi on ne more ničesar storiti, ker bi lahko v vsakem trenutku in ob najmanjšem dotiku bom j ba eksplodirala. Ker tržaške vojašnice baje ne premorejo izvedenca za razstreljevanje, so morali poklicati pomoč iz Vidma. Načelnik političnega oddelka dr. Volpe je medtem odredil zaporo ulice in pričelo se je dolgo čakanje ob pikrih komentarjih prisotnih ljudi. Medtem so tudi poskrbeli za zavarovanje s peščenimi vrečami. Izvedenec iz Vidma je prišel okrog polnoči in ob 00.30 je bombo po vseh varnostnih predpisih razstrelil.
Vse se je k sreči končalo brez hujših posledic, a človeka vendarle spreletava srh če pomisli,' da bi bomba lahko eksplodirala in zahtevala tudi človeške žrtve. Javnost se upravičeno sprašuje, kdaj ,bodo varnostne sile poskrbele za zatrtje fašistične drhali, za katero Sfe dobro ve, kje ima svoje brloge in kdo jo manipulira.
Tajništvo pokrajinske federacije KPI je v zvezi z atentatom na Pončani izdalo sporočilo, v katerem poudarja, da gre za nov člen verige fašističnega ustrahovanja. S tem se hoče skaliti ozračje sodelovanja v našem mestu.
Mušič v Torbandeni Zajec in Hmeljak v Forumu
Dejavnost tržaških umetnostnih galerij je tako živa, da ji tako rekoč ne moreš niti slediti. Sinoči so v Trstu odprli kar pet razstav. Ustavili se bomo pri dveh.
V galeriji «Torbandenas> v istoimenski ulici je od sinoči na ogled večje število olj, pastelov in grafik, ki jih je iz Pariza poslal v naše mesto na ogled slovenski likovnik Zoran Mušič. Odprtje razstave je bilo hkrati tudi začetek nove sezone v tej galeriji, ki spada med najpomembnejša in najbolj prestižna tržaška razstavišča.
Pa tudi v drugi, prav tako visoko kvotirani galeriji, v «Forum» na začetku Ulice Coroneor je sinoči odprl razstavo svojih del tržaški slovenski mojster. Gre za profesorja Edvarda Zajca, ki je v sodelovanju z elektronskim strokovnjakom, Matjažem Hmeljakom s tržaške univerze pripravil kakih 25 svojevrstnih «elektronskih» del, ki so že prvi večer priklicala v galerijo veliko izbrane publike. O 'Mušičevi kot tudi o Zajčevi razstavi bo sledila temeljitejša ocena.
je začela izvajati pokrajinska u-prava.
Sledilo je nagrajevanje, pri kate-tem je' prvo nagrado, in sicer pokal Kmečke zveze in denarno nakazilo repentabrske občine, prejel Emil Škabar iz Repna št. 5, drugo (pokal deželnega sveta in, denarno nagrado občine) Milan Križman iz Repna št. 128, tretjo (pokal deželnega odbora in nagrado občine) pa Mirko Guštin iz Repna št. 54. Tudi ostali razstavljavci so prišli na svoj račun, saj je vsem poklonila spominsko kolajno tržaška pokrajina, občina pa denarno nakazilo, med njimi so pa bile še izžrebane številne nagrade. Tako je srebrno kolajno Tržaške hranilnice prejel Zdravko Bizjak s Cola št. 10, zlato kolajno kmetijskega nadzomištva Stano Ravbar iz Repna 21, pokal Coldiretti Emil Purič iz Repna št. 15, trofejo trgovinske zbornice Stano Škabar iz Repna št. 33, hranilne knjižice openske hranilnice in posojilnice pa Mirko Guštin iz Repna št. 54, Alojz Milič iz Repna št. 49, Josip Lazar iz Repna št. 60, Maks Guštin s Cola št. 9 in Ivan Škabar iz Repna št. 30.
Vinogradniki in gostje so se nato zadržali v prijetnem razgovoru še dalj časa ob domačem vinu in prigrizku.
V GLEDALIŠČU VERDI
Prvi koncert jesenske simfonične sezone
V gledališču Verdi je bil sinoči prvi koncert jesenske simfonične sezone z nastopom orkestra gledališča Verdi pod vodstvom stalnega dirigenta Gianfranca Masinija in s sodelovanjem mladega violinista Ro-dolfa Bonuccija. Spored je obsegal v prvem delu uverturo iz Mozartove opere «Čarobna piščal» in Paganini-jev Koncert št. 1 v D duru za violino in orkester op. 6, v drugem delu pa Bartokov Koncert za orkester.
Kvalitetna teža koncerta je bila brez dvoma na drugem delu. ko je orkester dovolj nazorno izoblikoval zadnje glasbeno delo velikega madžarskega skladatelja pred smrtjo, da je prišla do izraza tako skladateljeva izvirna kreativnost, kot bogastvo njegove melodične palete, izvirajoče iz neizčrpnih virov folklore, še posebno lepo je orkester podal drugi stavek z njegovo posebno instrumentalno fiziogr}opijjPn V, kateri prihajajo v dvojicah do veljave prav vsa trobila in pihala.
Orkestrove negotovosti, ‘ki so .se kazale že v Mozartovi uverturi, so prišle še bolj do izraza v Paganini-jevem koncertu, zlasti v uvodnem stavku Allegro maestoso, kjer je poleg zaznavnih površnosti bilo tudi precej intonančnih spodrsljajev in neskladnosti s solistom. Mladi Ro-dolfo Bonucci je tehnično zahtevno partituro obvladal še kar zadovoljivo kljub nekaterim tonskim nejasnostim. Boljše je svoje nedvomne muzikalne kvalitete izpričal v dodatku.
Nepreveč številno občinstvo zastavlja vprašanje, če je taka ura za koncerte primerna (j.k.)
‘ Koncert nemškega zbora v Kulturnem inštitutu
V sredo, 5. oktobra bo ob 20.30 v Nemškem kulturnem inštitutu koncert zbora tMadchenchor Hannoven, ki ga vodi dirigent Ludivig Rutt. 1-gral bo evropske ljudske motive.
Orkester je nastal leta 1952 in je kmalu zaslovel tudi izven nemških meja. Nastopal je po raznih evropskih velemestih in povsod je doživel izreden uspeh. Zbor se vsako leto obnavlja in izboljšuje, saj vodja Ludivig Rott išče med mladimi dekleti vedno nove pristnejše glasove.
Majdi in Pavlu Colji- čestita-,mo ob rojstvu sinčka
IZTOKA
Marino, Frenk in Paulo z družinami.
llllllllllllviillllllliaillllllHIilllM 1111111 IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUUlliailllllMIIIIIlllllliiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
OB SmtOVANJU 2400 RAZSTAVLJAVCCV
Včeraj svečano odprtje 70. graškega velesejma
Jutri uradni dan Furlaniie ■ Julijske krajine ■ Govor bo o pristanišču, industrijskih poddobavah in turizmu
Včeraj dopoldne je bilo slovesno odprtje graškega jesenskega velesejma, ki deluje že od leta 1906 neprekinjeno. Ob 70-letnici obstoja so organizatorji velesejma povabili okrog 2.400 razstavljavcev iz nad 40 držav. Prisotni so tudi razstavljavci iz naše dežele.
Ob tej priložnosti se je torej na štajersko odpravila tudi delegacija dežele Furlanije - Julijske krajine, ki jo vodi odbornik Mauro; v odposlanstvu so še predsednik in ravnatelj tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassi in dr. Hlini, ravnatelj tržaškega pristanišča inž. Cola-utti, predsedniki pordenonske videmske in goriške trgovinske zbornice ter predsednik tržiškega pristanišča.
Včeraj dopoldne se je odbornik Mauro srečal s predsednikom Štajerske Niederlom; razpravljala sta predvsem o možnostih povečanja izmenjave preko trža-
škega in tržiškega pristanišča. Kasneje so avstrijske oblasti obiskale paviljon F-JK, dr. Caidassi pa je prisotnim orisal strukture našega pristanišča ter načrte za njegovo posodobitev.
Jutri, 3. oktobra, bo na velesejmu v Gradcu uradni dan Furlanije -Julijške krajine. Paviljon naše dežele, ki ga je pripravila tržaška trgovinska zbornica po nalogu deželnega ' odbomištva za industrijo in trgovino, je. posvečen trem postavkam:	pristaniščnim	dejavno-
stim, industrijskim poddobavam in turizmu. Deželna delegacija bo jutri imela tiskovno konferenco, na kateri bo predstavila film o tržaškem pristanišču, spremno besedo k dokumentarcu pa bo imel inž. Co-lautti. Ob tej priložnosti bo odbornik IVIauro prikazal smernice, ki bi bile potrebne za sklenitev čim uspešnejših trgovinskih odnosov med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in avstrijsko štajersko. ,
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
RAZPISUJE
ABONMA
za sezono 1977-78
Vrsta abonmajev v Trstu
Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva riedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (sindikalni — druga sobota po premieri)
Red G (popoldanska predstava na dan praznika)
Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
Red J (mladinski)
VPISOVANJE ABONENTOV DO 8. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL. 732-487
Prva vaja
OTROŠKEGA IN MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA
GLASBENE MATICE
ki ga vodi Stojan Kuret, bo v Mali dvorani Kulturnega doma jutri, 3. oktobra, od 17. do 18. ure.
Prosimo, da se zainteresirani udeležijo vaje, da se zmenimo za dokončen umik.
Kino
Ariston 15.00 «La zingara di Alex». J. Lemom, Genevieve Buiold. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Mignon 15.30 «Super Kong in 3 di-mensioni*. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Quella sporca ultima notte*. Ben Gazzara, Silvester Stal Ione. Prepovedan mladini pod 14 letom. Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Wagon-lits con o micidi*. Gene Wilder, Jill Clayburgh Barvni film.
Excelsior 15.30 «11 prefetto di ferros Giuliano Gemma, Claudia Cardina le. Barvni film.
Fenlce 16.00 «Airport 77». Barvni film
Fden 16.00 «Tre tigri contro tre tigri* R. Pozzetto, C. Ponzoni, E. Monte sano, D. Di Lazzaro, P. Villaggio
Ritz 15.30 «La spia che mi amavas Roger Moore, Barbara Bach, Curt Jurgens. Barvni film.
Filodrammatico 15.30 «Facciamo l’a-more in allegria*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.00 «La stanza del vesco-vo». Ugo Tognazzi, Ornella Muti. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Aurora 15.30 «BaIordi e Co.» James Caan. Barvni film.
Capitol 16.00 «11 mio primo uomo». Ornella Muti, P. Coral. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 15.00 «Taxi girl». Edvige Fenech. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 15.00 «Carambola filotta... tut-ti in buca». Paul Smith, Michael Coby. Barvni film.
Impero 15.30 «11 ginecologo della mu; tua». Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Venelo 15.00 «Italia a mano armata*. Maurizio Merli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Astra 15.00 «Sturmtruppen». Renato Pozzetto, Lino Toffolo. Barvni film.
Radio 14.30 «Novecento» (atto II). Robert De Niro, Gerard Depardieu. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Volta (Milje) 15.00 «Due cuori e una cappella*. Renato Pozzetto, Agosti-na Belli, Aldo Maccione. Barvni film.
Gledališča
VERDI
Pri gledališki blagajni so začeli obnavljati abonmaje za gledališko sezono 1977-78, ki se bo začela dne 27. oktobra s Puccinijevo opero «Turan-dot». Obnavljanje starih abonmajev bo trajalo do 9. oktobra, nakar bodo prosta mesta na razpolago novim naročnikom.
V soboto ob 18. uri bo na sporedu drugi simfonični koncert jesenske sezone. Gledališki orkester bo vodil V. Paperi. Nastopil bo pianist C. Cri-»smani. Na sporedu Mendelssohnove, Bugamellijeve in Beethovnove^ skladbe. Prodaja vstopnic od srede dalje.
TEATRO STABILE: dramska sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju. Vpisovanje abonmajev pri krožkih podjetij, združenj, sindikalnih organizacij in šol. Potrditev filmskih abonmajev do 5. oktobra pri osrednji blagajni v Pasati Protti 2.
V Nemškem inštituta
v Ul. Coroneo 15 bod0 jutri, 3. oktobra, ob 18. uri odprli razstavo bronastih skulptur mojstra
Stefana Baschierata
Umik: od ponedeljka do petka od 10 do 13. in od 16. do 19- ure. Vstop prost
SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE opozarja vrtnarice, ki' nameravajo prositi za suplence v državnih vrtcih, naj prošnje na kolkova-nem papirju čimprej vložijo na šolsko skrbništvo.
Razstave
Slikarska razstava Vinke Zakrajšku ve v NŠK bo odprta do 8. oktobra v uradnih urah knjižnice. Slike so tudi na prodaj — informacije v knjižnici.
V	tržaški občinski galeriji bo do 6. oktobra razstava najnovejših del tržaške slikarke Elettre Boveri-Baldini.
V	Kraški galeriji v Repnu razstavljata slikar-samorastnik Konrad Peternelj in kipar Radomir Boškovič, galerija je odprta le ob nedeljah in praznikih z umikom od 10. do 13. ure ter od 14. do 18. ure.
V	galeriji Cartesius razstavlja 'tržaški kipar in slikar Marcello Ma-scherini.
V	galeriji La lanterna razstavlja akvarele graški slikar Peter Richard Oberhuber.
Na sedežu barkovljanskega društva bo danes, 2. oktobra
PRAZNIK KARAMALOV
Postregli vam bomo tudi z domačo kapljico.
Začetek ob 16. uri,
VLJUDNO VABLJENI
Šolske vesti
Znanstveni licej France Prešeren v Trstu obvešča, da bo jutri, 3. oktobra ,ob 18.30 v šolskih prostorih prvo srečanje staršev z ravnateljstvom in razredniki.
RMV Trst - Gorica
obvešča, da bo redni letni občni zbor v nedeljo, 9. oktobra, ob 10. uri v mali dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu.
PD Lonjcr, - Katinara izreka globoko sožalje svojemu predsedniku RadivojO Pečarju, članici Nevenki Pečar tet družini ob izgubi dragega nonota.
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja-, ob izgubi našega dragega
Alberta Čuka
se zahvaljujemo vsem, ki so nart stali ob strani v teh žalostnih trenutkih.
Svojci
Trst, 2. oktobra 1977 (Občinsko pogrebno podjetje,
Ul. Zonta 7/C)
Ob 2. obletnici tragične smrti našega ljubljenega in nepozabnega
Androta
se ga z ljubeznijo in žalostjo spominja
.	družina
Trst, 2. oktobra 1977
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega dragega
CVETKA ŠTEFANIJA
Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, pevskemu zboru Vesna ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žalujoča žena in hčeri z družinama * Sv, Križ, 2. oktobra 1977
ZAHVALA
Vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob težki izgubi našega dragega nonota
ANTONA PEČARJA
se iskreno zahvaljujemo.
Lonjer, 2. oktobra 1977
Družina Pečar
ZAHVALA
Globoko ganjeni se zahvaljujemo vsem, ki so v nami sočustvovali ob bridki izgubi naše drage žene, mame in .none
ALOJZIJE GERD0L roj. GLAVINA
DRUŽINE GERDOL Trst, Krmenka, 2, oktobra 1977
ZAHVALA
Ker se ne moremo osebno zahvaliti vsem, ki so nam na kakršenkoli način izrazili sožalje ob smrti
ALOJZA MAH0RČIČA
se najtopleje zahvaljujemo.
Trst, 2. oktobra 1977 Pogrebno podjetje Zimolo
SVOJCI
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
NIVES
se najtopleje zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku.
Družini Antoni in Ščuka
Trst, 2.'oktobra 1977
29. 9.1976 — 29. 9. 1977
Ob prvi obletnici nenadomestljive izgube	*
JOŽETA CAHARIJE
I
se ga z neizmerno ljubeznijo spominjajo žena Milena, sin Igor z zaročenko Nado ter drugi sorodniki.
Koper, Zgonik, Samatorca,
2. oktobra 1977
S SEJE ŠOLSKEGA ODBORA SKGZ
Samostojen šolski okraj nujna osnova za avtonomijo naše šoie
Razprava zajela tudi druga pereča vprašanja s tega področja
Pretekli četrtek se je sestal šolski odbor pri SKGZ. Seje se je poleg odbornikov udeležil tudi profe-s?r Samo Pahor, slovenski predstavnik v vsedržavnem šolskem svetu.
Najbolj aktualno vprašanje na dnevnem redu je bila obravnava zavrnitve predloga o slovenskem šolskem okraju, kar je stopilo v ospredje ob vesti, da je minister za jav-n° vzgojo potrdil predlog deželnega odborn štva za šolstvo, ki deli dežele na šolske okraje, ne da bi upošteval slovenske zahteve. Tajništvo odbora je že naslednji dan objavilo svojo izjavo.
Šolski odbor je v oceni ministrske odločitve izhajal iz stališča, da je s tem dejansko zanikana specifičnost slovenskega šolstva v Italiji in da s tem izkrivljata tudi pomen m yl°ga, ki naj bi ju imeli slovenski izvolieni organi.
Ob tej novi diskriminaciji se je di-skusija razvila predvsem o vprašaju, kako nadaljevati akcijo za dosego slovenskega šolskega okraja, ^ka važnega orodja za uresničevanje svtonomije slovenskega šolstva, ter s tem v zvozi: kakšno stališče zavze-■* do bližnjih volitev v razne stopnje šolskih organov, ki jih določajo pomaščeni odloki.
Analizirane so b’le pravne poti. ki so na voljo za dosego zastavljenega kdja, pr; tem pa je bilo poudarjeno, da kakršen koli postopek lahko slo-n' le na enotni in učinkoviti akciji Vse'i sil, ki se borijo za razvoj slo ronskega šolstva v Italiji. Nadalje se vsi člani odbora strinjali, da °°do bližnje voliLve v šolske orga-važen trenutek v tem boju, ne *“ede na to, če se bodo Slovenci iz Protesta volitev vzdržali, ali ne.
V nadaljnjem poteku seje je raz-Ppava zajela problem vladnega osnutka o reformi višje srednje šo-*e; o tem je odbor razpravljal tudi *e n« svoji prejšnji seji.
Not je znano, postavija reforma Ptecej vprašanj o tem, kaj bi mu-'ali Slovenci zahtevati, da bi s • Nedržavne norme prilagodile mani-“'nskim razmeram ter da bi se ob :e-l Priliki Storilo vse, ar je še posebno za dopolnitev slovenskega Šolstva. Konkretno: slovenske višje s‘ednje šole bi morale imeti vse Snieri predvidene za italijansko šol-«yo. da bi se s tem enkrat za v.-.e-‘e’ odpravile obstoječe dioKrimina-v-je.
Jasno je, na primer, da za šolo Manjšinske narodne skupnosti ne ntore veljati ista spodnja meja šte-vJmnosti dijakov, da se neka šola *d smer lahko sploh ustanovi. Za blovence je tudi precej vazno vprašuje, -takšna bo teritorialna razporeditev novih višjih srednjih šul in kakšna bo dostopnost za slovenske-dijaka, ne giede r.a to, km se nf*kaja šola, ki jo bo izbral. V arini osnutek je precej ohlapen in na to je
treba biti pozorni zlasti glede no izkustvo, ki so si ga Slovenci pridobili s preteklo reformo nižje sred nje šole.
Poglavje zase je poklicno šolstvo, ki je prišlo pred časom v pristojnost dežele, razprava o vprašanju reforme pa se je zaključila z ugotovitvijo, da bi morala slovenska stališča o vladnem osnutku sloneti tudi na poznavanju gradiva o sorodni reformi, ki je v teku v SR Sloveniji. Razprava,se bo nadaljevala na prihodnjem sestanku.
Na prihodnjem sestanku se bo
nadaljevala tudi razprava o novih urnikih na nižjih srednjih šolah, ki predstavljajo za slovenske otroke precejšnje obremenitve.
(ps)
• Občina obvešča vse krošnjarje, da zapade rok za predložitev prošenj glede sodelovanja in dodeljevanja prostoru v Drevoredu XX. septembra v okviru Miklavževega sejma, 15. oktobra ob 12. uri. Vse informacije dobijo interesenti v pasaži Co-stanzi v tretjem nadstropju.
V KRIŽU
101 LETO URŠULE BOGATEČ

Darovi in prispevki
' ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	SAMATORCI
Ob 1. obletnici smrti dragega brata in strica Jožeta Caharije darujeta sestra Julka in nečakinja Ljuba z družino 10.000 lir.
V	spomin na Jožeta Caharijo darujeta žena Milena in sin Igor 10.000 lir.
V	počastitev spomina svaka Jožeta Caharije daruje Zora Kocman 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
V	spomin na Danico Flego daruje Grozdana Čebohin 2.000 lir.
V	počastitev spomina Danice Flego daruje Dora Caharija 5.000 lir.
V	spomin na Milo Bavčer daruje Albina Bavčer 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob Antona Pečarja darujeta družini Gombač in Ruzzier 5.000 lir za PD Lonjer - Ka-tinara, 5.000 lir za ŠD Adria in 5.000 lir za Skupnos Družina Opčine.
V	spomin na pok. Danico Flego daruje Pepi Lipovec 10.000 lir za PD Ivan Grbec v Skednju.
V	spomin na pok. Alojzija Mahar-čiča so člani Zveze borcev iz Bazovice nabrali za cvetje 87.000 lir, preostanek 57.000 lir darujejo za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB v Bazovici in štirih bazovskih junakov.
V	trajen spomin na pok. Alojzija Mahorčiča. darujejo njegov: soletniki in soletnice 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici in 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spornim Ob L obletnici smrti Marije Prašelj daruje hči Mirka z družino 20.000 lir za, pevsjti zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Riharda Sedmaka darujeta Božena in Dušan Košuta 10.000 lir za PD Vesna in 10.000 lir za pevski zbor Vesna iz Križa.
.......Milil IIIIM m Ul nuli M IM.Hill IIIIIII.II.1.IIII lin (IIIII
Sto let Marije Damjanic vd. Komel
*et;a objavljamo pod rubriko »e *• .korenine* kratke življenjepi-r, , tih redkih mož in žena, ki so 2; koračili osem ali devet križev. .JJ^ujska doba se je v zadnjih de-tih letih krepko podaljšala in sta-ve/i 'n starih žena je nekoliko ln . j'*1 bilo nekoč. Toda ze-• redki so tisti, ki dočakajo sto let kljub tako visoki starosti še >n zdravi. Ena teh, nedvomno /rekih »korenin*, je Marija Damja-,| yhova Komelj, ki je prav včeraj tela stoti rojstni dan.
. današnja slavljenka se je rodila ^oktobra 1877 v Veliki Glavi pri . oeniku. Od takrat pa do danes j/ Preživela svoj veliki roman, ki l je začel v mali rojstni vasici v eeki družini, in zadobil že v otro-„ h letih žalostni ton, saj sta ji ati in oče umrla, ko ji je bilo ko-1 . aj osem let. Po smrti staršev jo j I, Vzela k sebi neka družina, pri I , 1 je Marija morala še kot o 1 °k delati. Ko je bila stara 14 let,
so jo poslali v Trst k svojim sorodnikom, kjer je služila in delala, dokler se ni poročila z Ernestom Ko-meljem iz Solkana, ki je bil zaposlen kot kovač v Ulici Torricelli. V zakonu je Marija povila pet otrok, ki so že vsi pomrli, tako da zanjo skrbijo le še trije vnuki. Ti so ji včeraj priredili slovesno kosilo gostilni Milkovič v Gropadi. Čeprav njeno življenje ni bilo lahko, je da našnja slavljenka še kar zdrava in zelo veselega značaja ter dobrega spomina.
Da se jubilantka ne čuti staro že 100 let, nam dokazuje tudi to, da si je, kljub tolikim letom, dala letos obnoviti prepustnico.
Čestitkam vnukov ter vseh prijateljev se pridružujemo tudi mi in ji želimo iz srca še mnogo zdravih in prijetnih let.	M. M.
70 let
Eme Glavine
baletna šola
SSG V TRSTU
Stalno slovensko gledališče va-1 k vpisu v baletno šolo za sezono 1977-78.
Solo bosta vodila priznana koreografa in baletna pedagoga ^ada Križmančič in Janez Mejač,
1 sta že v prejšnjih letih u-Pešno zastavila delo v naši ba-letni šoli.
Y baletno šolo se sprejemajo, \° e8 lanskoletnih učenk, kandi-atke in kandidati od 6. leta starosti dalje.
^ouk se bo pričel 10. oktobra.
Opisovanje do 6. oktobra v 'Pravi SSG v Kulturnem domu b delavnikih od 8. do 14. ure.
Namesto cvetja na grob tov. Henrika Sedmaka daruje sekcija KPI -Križ 10.000 lir za vzdrževanje komunističnega tiska.
Vesela družba 70 letnikov daruje
5.000	lir za Skupnost Družina Oučine in 4.000 lir za ogrevanje cerkve sv. Andreja v Trebčah.
V počastitev spomina pok. Danice Flego daruje družina Sigulin - Giorgi
10.000	lir za PD Ivan Grbec v Skednju.
Ob obletnici smrti očcj.a Karla Lapanje daruje hči Mariucci 10.000 lir za popravijo oskrunjenega spomenika v Bazovici.
Namesto cvetja na grob tete Mile
V počastitev spomina dragega sošolca in prijatelja Darija Starca so maturanti klasične ga liceja iz leta 1957 zbrali ob 20-letnici mature 100.000 lir za sklad dr. Andreja Budala v pomoč dijakom iz Benečije.
darujeta Angela in Karlo Gec 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Vittoria Cattellanija darujeta Angela in Karlo Gec 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Alberta čuka daruje Aleksander Kalc z družino 3.000 lir za ŠD Primorec. V isti namen darujejo Riko Kralj (Trebče 85) 5.000 za PD Primorec, Gina Kralj (Trebče 200) 51000 za seke jo KPI iz Trebč, Dragica in Nardo Kralj 10.000 lir za ŠD Primorec.
Namesto cvetja na grob Alberta Čuka iz Trebč daruje Stanko Grgič iz Bazovice 5.000 lir za ŠD Zarja.
V	počastitev spomina Pepke Kralj iz Trebč daruje učiteljica Ljuba Košuta 20.000 lir za poimenovan ;e šole
Trebčah po 'Pinku Tomažiču.
Namesto cvetja na grob Alberta Čuka darujejo učiteljice osnovne šole v Trebčah 16.000. Olga Gul č (Opčine) 10.000, učiteljica Stanka Hrovatin 10.000, učiteljica Nedi Prešel 3.000 in družina Kralj (Padriče 165) 3.000 lir za poimenovanje šole v Trebčah po Pinku Tomažiču.
Emil Sedmak daruje 10.000 lir za ŠD Sokol.
V	počastitev spomina tete Mile Bavčer daruje Marica Kobal 3.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina naše drage sestre Danice Flego darujejo Nada, Darko, Branko in Mladen, svak Tone ter nečaka Saško in Marko 55.000 lir za PD Ivan Grbec.
Namesto cvetja na grah Riccarda Marca daruje Danimir Žerjal z družino 10.000 lir za ŠD Breg.
V	spomin na Antona Pečarja daruje Marija Mauri 5.000 lir za TPPZ
V	spomin na Antona Pečarja daruje Andrej Coceani 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Antona Pečarja da ruje družina Malalan (Lonjer) 5.000 lir za ŠD Adria.
Ob 2. obletnici tragične smrti našega Androta daruje družina 80.000 lir za sklad Andreja Čoka na openski srednji šoli Srečko Kosovel.
Ob 5. obletnici smrti dr. Alojza Stefančiča daruje družina 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za PD Igo Gruden.
V	spomin na Antona Pečarja darujeta družini Kresevič in Sulli 5.000 lir za KK Adria in 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara.
V	spomin na Gigita daruje Toni Marc 10.000 lir za popravilo spomenika bazoviškim junakom.
Za TPPZ darujejo podporni člani: Karlo Grgič 5.000. Viktor Grgič 10.000, Dolfi Vilhelm 5.000. Mlekarna Lucio (Opčine) 3.000, Rudi Vremec 10.000, Mario Carli 5.000, Rudi Pe-taros 5.000, kavama Terčon (Nabrežina) 5.000, Adrijan Stanisa 2.000, Feličita Legiša 2.000, gostilna Stella d’oro (Trst) 1.000 in gostilna Alla risorta (Milje) 5.000 lir.
V	spomin na Jožeta Caharijo darujeta žeria Milena in sin Igor 10.000 lir za ŠK Kras.
V	počastitev spomina svaka Jožeta Caharije daruje Zora Kocman
10.000	lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Danice Flego darujejo Janka ter sinova Renato in Bruno 10.000 lir za PD Ivan Grbec. V isti namen darujeta Emil Furlan 2.000 lir in Marija G. 2.000 za PD Ivan G-bec.
Ob 34. obletnici smrti Ivana Furlana daruje brat Emil Furlan 2.000 lir za Pii Ivan Grbec.
V	počastitev spomina Alojzije Ger-dol roj. Glavina in Antona Pečarja daruje Nando Čok 5.000 lir za TPPZ. V isti namen darujeta Ema Ban
5.000	Fr za TPPZ in inž. Andrej čok 2.500 lir za TPPZ in 2.000 lir za PD Lonjer -Katinara.
Namesto cvetja na grob Antona Pečarja darujeta Učo Glavina 3.000 lir za ŠD Adria in Celestin Glavina
5.000	lir za PD Lonjer Katinara/
V	spomin na brata Alberta Čuka daruje Miro Čuk 10.000 lir za ŠD Sloga.
V	spomin na Cvetka Štefančiča daruje družina Milko Cib:c 10.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob Cvetka Stefaniia darujeta družini Tence in Čuk (Prosek) 10.000 lir za ŠD Mladina in 10.060 lir za ŠD Vesna.
Namesto cvfctja na grob Dragomi la Sancina darujejo družine Žerjal. Postogna in Mingot 15.000 lir za Skupnost Druž na Opčine.
V	počastitev spomina Danice Flego daruje Milenr Lavrenčič 5.000 lir za PD Ivan Grbec. V isti namen darujeta Inči Pečar 2.000 lir za Ma rija Sancin 1.000 lir PD Ivan Grbec.
V	s Domin na dragega nonota Antona Pečarja daruje družina Pečar
50.000	lir za ŠD Adria in 50.000 lir za PD Lonjer - Katinara.
Namesto cvetja na grob Cvetka Štefanija darujeta Oskar in Marija Tence 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Danila Sancina darujeta Fabjan in Mira Bo-nano 5.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Nogometaši z igrišča pri Miliču darujejo 20.000 lir ŠD Polet.
Ob 7. obletnici smrti Anice Verša por. Bogateč daruje sestra Danica
5.000	lir za Kulturni dom Prosek -Konto vel.
Ob 1. obletnici sm.ti Pepija Caha rije darujeta Janko in Ivanka Si-moneta 3.000 lir za ŠK Kra^.
Namesto cvetja na grob Alberta Čuka darujeta Ana in Karmela (Trebče 23) 4.000 Ur za pevski zbor Primorec.
V	počastitev spomina mame Marije daruje Bruna Daneu 5.000 lir za ŠD Primorje.
V	počastitev spomina Egona Pun tarja- daruje Bruna Daneu 5.000 lir za ŠD Primorje.
V	počastitev spomina Antona Ru stje darujejo žena in otroci 10.000 lir za ŠD Primorje.
V	počastite' spomina nepozabne tete Mile Bavčer daruje družina Mi-helj iz Barkovelj 10.000 lir za Glasbe no matico.
Že pred časom smo zapisali, da se more Križ pohvaliti s tem, da ima razmeroma veliko starih korenin, to je ljudi, ki imajo na plečih že celo vrsto križev. Med temi je ena, ki je prav te dni stopila v svoje 101. leto. Gre za Uršulo Štefan čič vd. Bogateč, po domače »Urško Kovačevo*, ki je v četrtek v krogu svojcev slavila ta lep jubilej.
Uršula Bogrtec se je rodila 29. septembra 1876 v Križu v ribiško kmečki družini, ki so jim pravili »Pri štefančičevih*. Urška je bila zadnja hči šestih otrok zakoncev Štefančič. Šolo je obiskovala in dokončala še v stari stavbi, v kateri so Križani pred 32 leti slavili 100-letni-co slovenske šole v Križu. Nato je Urška pomagala v družini in skoraj vsak dan hodila k morju, nosila kosilo očetu in drugim ribičem iz Križa; poleg tega pa je pomagala tudi na polju in doma. Leta 1896 se je poročila z domačinom Antonom Bogatcem po domače »Kovačev*, kateremu je v zakonu povila devet otrok. Jasno je, da pri tolikšni družini življenje ni bilo lahko in je morala mati Urška poleg o-četa skrbeti in delati za številno družino.
«Nuna Urška*, kot ji pravijo Križani, živi danes s hčerko Zofko, ki z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo skrbi za drago mater.
Čestitkam hčer, vnukov in pravnukov ter vseh sorodnikov se pridružujemo tudi mi in ji želimo še vrsto zdravih let. ■
M. M.
Na pobudo Slovenske skupnosti
V Nabrežini ^koroški večer*
Sekcija Slovenske skupnosti za občino Devin - Nabrežina je na svoji zadnji seji sklenila prirediti v soboto dne 8. teg- meseca ob 20. uri v kulturnem domu »Igo Gruden* v Nabrežini »Prvi koroški večer*. Po pozdravu domačega predstavnika bo nastopil pevski zbor Fantje izpod Grmade, nato bo imel glavni govor predstavnik osrednjih organizacij iz Koroške ter predstavnik slovenske skupnosti iz Trsta! Zatem bo nastopil harmonikar, recitator, nakar se bo razvil družabni večer ob zvokih domače glasbe. Ob tej priliki bo tudi pobiranje podpisov, ki bedo nato predloženi avstrijskemu konzulatu v Trstu. Ves izki riček večera bo šel v kor st koroškemu skladu za o-brambo preganjanih rojakov.
«
Nezgoda na delu
Včeraj zjutraj so sprejeli na ortopedski oddelek 19-letnega peka Ful-via Paolettija z Lonjerske ceste 1/4. Paoletti se bo moral zdraviti 30 dni, kčr mu je' stroj za‘mešanje testa stisnil roko.
IZ DOLINE
Prerana smrt Rikarda Marca
■m
\ < šiislš!šiSsift!!
številni znanci, prijatelji in sorodniki so včeraj s civilnim pogrebom pospremili na zadnji poti Ri karda Marca iz Doline, Vsi so bili presunjeni ob žalostni novici, da je Rikardo mnogo prezgodaj preminil zaradi neozdravljive bolezni, saj mu .je bilo komaj 52 let.
Godba na pihala »Breg* .je v žalnem sprevodu igrala žalostinke, pevci domačega zbora V Vodnik so mu zapeli v slovo par pesmi. Ob odprtem grobu je spregovoril Dušan Lovriha, ki je orisal lik oo-kojnika in poudaril njegove želje za boljši jutri.
Rikardo se je rodil v Dolini 30. aprila 1925 v kmečki družini. Po dokončani šoli v rojstnem kraju se je zaposlil pri tržaškem podjetju Panfili; po delu pa ga je čakalo še obilo trdega dela na demačem polju in v hlevu. Odraščal je v mračni dobi fašizma, ko so zatirali in preganjali Slovence ter se že od mladih nog zavzel za napredne ideale komunizma in za boj slovenske narodne manjšine za svo je pravice. Ob začetku druge svetovne vojne je bil kot njegovi vrstniki odpeljan v pnsebne bataljone v Aquilo in nato v Foggio. Tti je dočakal razpad fašistične Italije, žal pa je prišel kaj kmalu v roke Nemcem: odpeljali so ga v koncentracijsko taborišče, kjer je do osvoboditve veliko preizkusil in pre trpel.
Po vojni se je poročil in po nekaj letih dobil stalno službo v tr žaškem pristanišču, ob prostem času pa je zelo rad obdeloval svoj vinograd.
Za njim bo ostala občutna nra znina, saj je vedno rad pomagal pri vsaki kulturno politični akciji ali prireditvi, že več kot desetlet je pa je bil član občinske komisije za trgovine kot predstavnik sindikalne organizacije CGIL Izredno dobro srce, stalna pri-
težkem
sožalje.
trenutku naše najgloblje V. L.
V SKEDNJU
Pestra gledališka sezona v Trstu
Zadnja pot Danice Flego
Smrt Danice Flego je v Skednju zelo odjeknila. Njen pogreb in množični prispevki v njeno počastitev so dokaz njene priljubljenosti med sovaščani. Danica je izhajala iz u-gledne Flegove družine, po domače Mežo. Vsa družina je bila močno angažirana v prosvetnem življenju Skednja. Njen stric je bil kapelnik nekdanje mladinske godbe, v kateri sta sodelovala dva Daničina brata. Sploh jc bila vsa družina glasbeno zelo nadarjena. Daničin brat Bran ko je bil član ljubljanskega opernega orkestra, oče in ostali člani so sodelovali v pevskih društvih. Tudi
Trst je glede na gledališko življenje med najbolj bogatimi italijanskimi mesti. Zato ni naključje, da verjetno prvič v Italiji nastopajo v nekem mestu kar tri gledališke skupine istočasno.
V gledališču »Rossetti* pripravljajo predstavo »Tudi bankirji imajo dušo* v izvedbi Gina Bramieri-ja. Valerie Valeri in Paole Tede-schi. Predstava je izven abonmaja, premiera bo 7. oktobra.
Istočasno bodo v Avditoriju predstavili izvedbo drame »Kdo se boji Virginije Woolf» z Lillo Brignone in Albertom Lupom.
Tretja gledališka predstava bo doživela premiero 27. oktobra Ta bo tudi uradni začetek gledališke sezone Teatra Stabile. Na sporedu bo izvedba »Zgodb iz dunajskega gozda* avstrijskega dramatika jugoslovanskega porekla Odona von Hor-vatha. ki je danes v vrhu avstrijske dramaturgije. Tudi zasedba bo kvalitetna, saj bodo nastopili priznani igralci: Valena Moriconi, Cor-rado Pani, Pina Cei in drugi.
Mali oglasi
Danica je bila pevka; najprej v pevskem zboru Mladinskega društva Šparta, po vojni pa je do usodnega leta 1948 bila pevka in tajnica pevskega zbora Velesila. V mlajših letih je nekaj časa sodelovala tudi v cerkvenem pevskem zboru.
Danica je bila tudi drugače, kot vsa njena družina, kulturno razgledana in načitana. Dovršila je tehnično srednjo šolo v Ljubljani in po stala marljiva šivilja in pletilja. Po fašističnem razpustu mladinskega društva se je vključila v skupino Štempiharjev; med vojno pa je šivala obleke za otroke, ki so bili skupno s starši internirani v koncentracijskem taborišču v Gonarsu. Pokojna Danica je bila vse življenje zvesta škedenjski slovenski vaški skupnosti in je vse do zadnjega leta bila tudi članica , Prosvetnega pravljanosl pomagati bližnjemu in i društva Ivan Grbec ter se redno u-
vesela družabna narava so bile njegove odlike, zaradi katerih je bil zelo priljubljen v delovnem krogu. v vasi in po vsej okolici.
Naj mu bo lahka domača slovenska zemlja.., .ib,(ju bil; hudo prizadeti družipi ip vgeip, ostalim svojcem pa naj gre v tem
K' *' mtm g " ,i(,-frnii;vnii "I/pJ ' ‘3 J	. ')]p" "	,'*** '"•(' ’
V L0NJERJU JE UMRL ANTON PEČAR
Včeraj dopoldne so ga na zadnji poti na katinarsko pokopališče po spremili poleg svojcev tudi lepo šte vilo domačinov in prijateljev, katerih je imel pokojn-’ Anton veliko. Naj mu bo lahka domača zemlja. Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
deleževala ditev.
vseh društvenih
prire
-O
IŠČEM NA OPČINAH prost lokal v najem v • trgovske namene, površina od 50 do 60 kv. m. Ponudbe na tel. 747269 vsak dan od 13.30 do 15. ure.
NA POTI OD BRlsClKOV DO OPČIN
se je izgubil afganski hrt z dolgo belo dlako, visok 70 cm. Najditelj prejme 100.000 lir nagrade. Telefon 754571 (dom) ali 793447 - 768996 (trgovina).
ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conosc®rsi». Ul. Pelllccert# 6. Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923.
»ČITTtOEN* — mehanična delavnica Cavalli. tudi drugih avtomobilov Ul. Rittma.ver 4/a.
POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na u-pravo hotela Bled, Via -S- Croce in Gerusalemme 40. 00185 Rim telefon 06/777102.
pam železnina
|V|	STROJI — TEHNIČNI ARTIKLI
import-export
za industrijo, kmeti|stvo In zo dom
TRST (Induitrljtka con«)
D O M J O. 137 - Tel. 174171
V	sredo je nepr:čakovano odjeknila po Lonjerju in Katinari žalostna vest, da je v tržaški bolnišnici umrl Anton Pečar, ki izhaja iz zavedne in irave lonjerske družine, kateri so pravili po domače »Vančni*.
Pokojni .Anton se je po končani šoli na Katinari in v mestu izučil za tesarja ter dolgo let opravljal ta poklic. Leta 1922 se je poročil z Goričanko Ivanko Komel, katera mu je pred nekaj leti umrla, kot tudi mu je pred dvema letoma umrl e-dini sin Sergij. Po teh dveh hudih udarc:h, je bil Anton zelo potrt.
Pokojni Anton je bil v mladih letih aktiven član domačega prosvetnega društva «Zastava» in po prvi svetovni vojni ustanovitelj vaškega Ljudskega odra.	/
V	NOB so tako Anton kot vsa nje gova družina mnogo delali in pomagali naši stvari Tudi po osvoboditvi je bil Anton vedno prisoten na raznih naših prireditvah.
«Ljubitelj» orožja za zapahi
Ponovno so odkrili v našem mestu »ljubitelja* orožja, uniform in vojaškega materiala. To je 26-letni smetar Carlo Mosetti iz Ul. Tor San Lo-renzo 4. ki so ga zaradi nedovoljene posesti orožja aretirali. Policija je prišla na sled temu «muzejčku» na podlagi prijave žene aretiranca, 24-letne Licie. ki je policiji izjavila, da jo mož tepe in ji včasih grozi z nožem in samokresom.
Protest Lotte continua gtette poročanja Pircola
Organizacija «Lotta continua* od ločno protestira proti poročanju tr žaškega italijanskega dnevnika «11 Piccolo* glede umora Walterja Ros sija v Rimu. Lotta continua ugo tavlja, da je poročilo novinarja G. L. 'ažno in provokatorsko ter po polnoma potvarja dejstva t°r prikazuje fašiste kot žrtve agresije.
Lotta continua zahteva, da se fašisti izolirajo in vržejo iz vseh ja v nih služb ter vabi vse, da v času pogreba Walterja Rossija preneha jo z delom.
V četrtek, 291 t. m., je praznovala Ema Glavina, por. Ban, p. d. Jo-hanova, svoj rojstni dan. Rojena je bila v Lonjerju pred 70 leti. Kot najstarejša med sedmimi otroki je morala že mlada pomagati doma, najprej kot pestunja mlajših otrok in sestric, kar je bilo takrat običajno. Komaj je končala šolo na Katinari, že si je morala služiti kruh kot perica, pa tudi drugih del se je lotila pri kmetih v domači vasi.
Ko se je omožila, sta imela z možem v najemu malo kmetijo. Že deset let pa dela v znani gostilni v Borštu »pri Leni* kot natakarica, kar je delala že prej vrsto let po drugih gostilnah.
Mnogi oklicani in meščani jo poznajo kot veselo, šegavo natakarico. . njenih letih kar čvrsto. Njene prijateljice in vsi tisti, ki jo poznamo, ji želimo še mnogo srečnih dni.
...Milil..................MM.......MMMMMMM................
Danes, NEDELJA, 2. oktobra MIRNA
Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 17,44, — Dolžina dneva 11.40. — Luna* vzide ob 20.46 in zatone ob 10.57.
Jutri PONEDELJEK, 3. oktobra
TEREZIJA
illlllllllltllltlltlHlTlIltlllllMIIIIIIIIinilllMMlIllllllllHIHItMIIMtllMItllMMIMHIIIIIflltlltllllHIIII
Včeraj - danes
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16,4 stopinje, najnižja 12,7, ob 13. uri 16,4 stopinje, zračni tlak 1016,6 mb
pada,
vlaga 98-odstotna, veter 5 km na uro vzhodnik, nebo oblačno z mračino, padlo je 0,1 mm dežja, morje mirno, temperatura morja 17,5 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 1. oktobra je v Trstu umrlo 6 ljudi.
UMRLI SO: 69-letna Alma Lo renzutti, 51-letni Albino Sossich, 77 letni Paolo Volpi, 64-letni Piero De-sabbata, 87-letni Nicold Quarantot-to. 44-letni Sergio Ruzzier.
OKLICI: Mehanik Salvatore Ita liano in gospodinja Ritva Kaarina Saihila, mehanik Carlo Cossutta in uradnica Ana Kangler, študent Giorgio Calzi in študentka Maura Linda, upokojenec Bruno Giacomin in frizerka Egidia Macor, slaščičar Vojko Godina in natakarica Maria-grazia Benussi, uradnik Valter Piciga in študentka Stefania Alleeri, delavec Michele Angelillo in uradnica Marija Haladea, strugar A-driano Sik in delavka Doris Piras. finančnik Domenico Solimine in gospodinja Antonia Maselli. študent Francesco Flora in študentka Lo-rella Bonin, slikar dekorater Ren
zo Pilat in frizerka Marineila Sinico, karabinjer Luigi Cadalino in točajka Nevenka Oluic. delavec Giulio Giassi in delavka Silvana Cedermas, zobozdravnik Roberto Stella in učiteljica Mirella Ladini, ličar Giorgio Leo in knjigovodkinja Serena Chieco. šofer Claudio Ros-sa in uradnica Marisa Godina, stražnik Secondo Ceccarello in delavka Susanna Benfatto, zdravnik Daniele Zeggio in študentka Daniela Guida, učitelj Maurizio Bu-rattini in študentka Maria Luisa Rossetti, težak VValter Centazzo in delavka Lucilla Plehan, uradnik Amorino Giurgiovich in uradnica Cristina Brosolo, zdravnik Aldo Grupi in učiteljica Caterina Fran-ciosi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Giulia 1. Ul. S. Uiusto l, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2.
(od 8.30 do 13 in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114: Božje polje Zgonik: tel. 225-696: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197; Zavije; tel. 2)3-137; Milje: tel. "7M24
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM ■n ENPAS od 22. do 7. ure: telef št 732-627.
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
LOTERIJA
BARI	28	19	40	26	89
CAGLIARI	9	28	42	35	74
FIRENCE	62	61	72	69	44
GENOVA	83	65	21	10	22
MILAN	35	85	38	73	31
NEAPELJ	78	14	77	67	4
PALERMO	70	1	42	67	16
RIM	55	28	81	23	34
TURIN	18	55	66	57	37
BENETKE	27	66	55	13	25
1 1 2
ENALOTTO 2X2	2X1
1 1 1
KVOTE: 12 točk 13.332.000 lir, 11 točk - 403.900 lir, 10 točk - 37.500 Ur.
6-DNEVNI IZLET OD 8. DO 13. OKTOBRA
vi/AL. «14 A k*	• ■ '7 .
■	i m	V
ŠPANIJO
(KATALONIJA IN MODRA OBALA)
Avtobus in ladja Cena: 162.000 lir
Informacije in vpisovanja na sedežu UNION, Ul. Valdirivo 30, tel. 64-459 (vsak dan od 17.30 do '9.30 rasen ob sredah); v soboto od 10.30 do 12.30. Vsako sredo na okrajnem sedežu, Lonjerska cesta 177, od 18. do 19.30.
RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA TOZD TV program Ljubljana
NAGRADNI NATEČAJ
za izvirne TV drame 1977
TV program Ljubljana razpisuje nagradni natečaj za izvirne TV drame. Razpisane so naslednje nagrade:
L nagrada	30.000	din
2.	nagrada	20.000	din
3.	nagrada	10.000	din
Prednost bodo imela besedila, ki s svojo	umetniško izpovedjo
in tematsko obdelavo odgovarjajo vprašanjem časa, ki bodo torej mogla neposredno upodobiti naš zdajšnji svet v njegovih zgodovinskih, socialnih in eksistenčnih sestavinah. Se pravi dela; ki bodo tesno povezana s sodobnostjo, s protislovji sodobne družbe in človeka v njej, pa tudi s socialistično revolucijo in NOB. Snov mora ustrezati zahtevam za najmanj 60-minutno TV dramo (scenarij za TV dramo naj šteje najmanj 60 televizijsko pisanih strani).
Za nagrajena dela pripadajo avtorjem redni avtorski honorarji. Odkupljena bodo tudi tista dela, ki jih bo žirija predlagala za uvrstitev v redni TV dramski spored.
Izvirne TV drame bo ocenjevala žirija v sestavi: Primož Kozak, Ivan Potrč. Bojan Štih, Saša Vuga in Ciril Zlobec. Rok za predajo besedil je 31. december 1977. Pošljite jih v treh izvodih na naslov: Radiotelevizija Ljubljana, NATEČAJ ZA IZVIRNE TV DRAME, Ljubljana, Tavčarjeva 17. Tipkopisi ostanejo v lasti TV Ljubljana. Z roko pisanih besedil žirija ne bo upoštevala. Natečaj je anonimen. Avtorji naj svojih del ne podpisujejo in ne opremljajo s šiframi. Avtorstvo bodo dokazali s četrto kopijo svojega dela.
Izid natečaja bo objavljen najpozneje do 8. februarja 1978 po TV, prek radijskih obvestil in v RTV prilogi Dela.
Ljubljana, 22. septembra 1977
SPLOŠNA OPREMA
HZZtč
od obrtniških izkušenj v trgovinsko dejavnost
— SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE
— POHIŠTVO ZA TERASE IN VRTOVE
TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390
GORIŠKI DNEVNIK
2. oktobra 1977
NA SREČANJU SO STROKOVNJAKI OSMIH DRŽA V
Letošnje srednjeevropsko kulturno srečanje posvečeno humorju in satiri v teh deželah
V otvoritvenih besedah je Micheie Martina izrazil željo, da bi prišlo do široke združene Evrope - Jutri bo Žarko Petan predaval o humorju v slovenskem slovstvu
Štiri dni bodo literati, esejisti, časnikarji in strokovnjaki iz osmih evropskih držav razpravljali v gori-iki palači Attems o vlogi, ki sta jo imela saCVa in humor v evropski kulturi. Dvanajsto srednjeevropsko kulturno srečanje je namreč posvečeno tej kulturni zvrsti in tudi letos je privabilo v lepo baročno dvorano te stare goriške palače precej ljudi.
V običajnem svečanem okolju je prisotne pozdravil najprej predsednik srečanja dr. Rocco De Rocco, za njim pa je govoril predsednik inštituta za srednjeevropska srečanja Micheie Martina. Spregovorila sta še v imenu goriške občine župan Pasquale De Simone in v imenu deželne uprave odbornik Antonio Tripani. Vsi so poudarili važnost, ki so jo imela in ki jo ima,jo ta srečanja, na katerih se združujejo kulturniki in znanstveniki iz držav srednje Evrope, kjer obstajajo različni družbeni sistemi. To je posebej poudaril odbornik Tripani, predsednik Martina pa je dejal, da smo tik pred volitvami v zahodnoevropski parlament, da pa bo treba mi-s'iti tudi na celotno združeno Evropo. Martina je še analiziral dvanajstletno delo in uspeh teh srečanj.
Uvodno poročilo o humorju kot inštrumentu spoznavanja in člove-čanstva je im°l prof. Paolo Santar-cangeli, v veži palače pa so odprli razstavi risb avstrijskega humorista Fritza Herzmanovsky - Orlanda in politične karikature v Italiji.
Dopoldanskega uvodnega zasedanja so se udeležili številni ugledni gostje, med temi sen. Tonutti in posl. Marocco, goriški prefekt in goriški kvestor, jugos'ovanski vicekonzul v Trstu Lojze Kante itd. Med prisotnimi je bilo tudi precej slovenskih kulturnikov.
Popoldne so bila na vrsti poročila Jacoba AUerhanda in Claudia Gorliera, ki sta govorila o raznih aspektih hebrejske humoristične li-
terature in Petra Wehleja, ki je go voril o dunajskem humorju.
Danes se bo srečanje nadaljevalo dopoldne s tremi poročili in diskusijo, p>op)oldne pa z obiskom vile Manin v Passarianu. Jutri so na vrsti predavanja in diskusija tako dopoldne kot popoldne. Med poročevalci sta jutri zjutraj na vrsti tudi Žarko Petan iz Ljubljane, ki bo govoril o humorju v slovenski literaturi in Osvaldo Ramous z Reke, ki bo govoril o pirandellovski ironiji nekega jugoslovanskega gledali škega avtorja.
Frolest zaradi enostranske odločitve o šolskih okrajih
Zavodni svet nižje srednje šole »Ivan Trinkoj, v Gorici nam je poslal v objavo sledečo resolucijo: »Zavodni svet nižje srednje šole »Ivan Trinko* v Gorici je na redni
seji dne 28.9.1977 vzel na znanje odločitev ministrstva za javno vzgojo, ki je sprejelo deželni predlog o razdelitvi dežele Furlanije-Julijske krajine v šolske okraje. Ker piri svojem sklepu ni upoštevalo naših u-pravičeniji zahtev po samostojnem šolskem okraju, zavodni svet ostro protestira proti taki enostranski o dločitvi, ki je očitno v škodo slovenskemu šolstvu*.
Delo za diplomiranega pravnika in knjigovodjo
Goriška občina namerava začasno zaposliti diplomiranega pravnika in knjigovodjo. Prošnje na kolkovanem papirju sprejemajo do vključno 15. oktobra letos.
Podrobnejša pojasnila dajejo interesentom v občinskem uradu za o-sebje.
OZADJE SPORA NA TRGOVSKI ŠOLI
Dijaki nasprotujejo zamenjavi v vodstvu šole
Boj za demokratične odnose in za ugled slovenske šole • Komu koristi trajanje takega stanja
Kaj sč dejansko dogaja na trgovski višji srednji šoli v Gorici, kjer dijaki stavkajo že od 24. septembra proti nameravani zamenjavi ravnatelja? Na to vprašanje smo si skušali odgovoriti v razgovoru s številno delegacijo dijakov, profesorjev in staršev, ki nas je včeraj obiskala v uredništvu. V desetih letih obstoja je trgovski zavod šel skozi težka obdobja prav zaradi primernega ali manj primernega osebja, ki mu je bilo poverjeno vodstvo zavoda. Bila so obdobja, ko so na šoli skušali uveljavili avtoritativne in nedemokratične odnose, bili pa so tudi primeri klientelizma, pojava sicer, ki je ena od značilnih potez v današnji italijanski družbi. Prišlo je do take zaostritve odnosov, da so bili člani učnega osebja 'prisiljeni celo zapustiti šolo. Na srečo tako stanje ni trajalo predolgo in so se razmere, čeprav počasi, začele izboljševati. Kljub temu pa je trpel ugled šole, kar predstavlja posebno z manjšinskega vidika, neprecenljivo škodo.
Prav tu je iskati vzroke, zakaj
■lllfl,,llllltlllllillllttllll||||||||ll||||||||||||,|,|f||||,||ltiftlltllllllllllllllil|lllt,lllllltllltll,Hlltllllltltl,lllllltlltllllllll|ltiHlllllllfllllllllltllltllllllllllllllltlllllllftlllllllll
NA POBUDO SEKCIJE PSI IN KROŽKA «SAL VEMINh
Na socialističnih srečanjih v Gorici bodo razpravljali o aktualnih vprašanjih
Festival socialističnega tiska bo na Espomegu od sobote do nedelje 22. oktobra srečanje o izvajanju osimskih sporazumov na goriškem področju
Socialistična stranica v Gorici prireja v oktobru »Socialistična sre-čanja*, to je vrsto prireditev kulturnega, rekreacijskega in političnega značaja. Ne gre tokrat za običajni praznik tiska, marveč za nekaj drugačnega, kulturno bolj zanimivega, ki se bo odvijalo v celem oktobru.
Prva prireditev, ki so jo orga nizirali v sodelovanju s kulturnim krožkom »Gaetano Salvemini*, je bila sinoči v dvorani v UGG, kjer sta s svojima kvintetoma nastopila dva med najbolj znanimi italijanskimi izvajalci jazz glasbe G. Ga-slini in E. Intra. S tem so hoteli zamašiti vrzel, saj nimamo v Gorici možnosti posluša ti.tako znanih glasbenih izvajalcev. im.TTtvrs a Obširnejša prireditev bo konec tedna, tokrat na razstavišču *Espo-mego. Td ho praznik socialističnega tiska »Avar.ti*, ki se bo pričel
mniiiiiiiiMMiuiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiMHiniiimiiiiiniMiiiitiiiioiiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiM
S PETKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Odsek društva krvodajalcev lz Sovodenj
vabi danes, 2. oktobra, ob 10.30
z
USTANOVNI OBČNI ZBOR
v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Goriška občina bo odkupila od države zemljišče kazermet
350 milijonov lir bodo v ta nameh dobili od noriškega sklada • Podpora športnemu društvu Juventina
Na petkovi seji občinskega sveta v Gorici so svetovalci z večino glasov (proti je bil le liberalni svetovalec) odobrili nakup zemljišča bivših kazermet na Solkanskem polju. Občina bo državni upravi plačala 350 milijonov lir, ki jih bo dobila od goriškega sklada pri trgovinski zbornici. Ko bo kupo - prodajna pogodba zaključena, bodo s tega kraja spravili v druga bivališča tiste ljudi, ki tam gori še bivajo. Zemljišče nameravajo dati obrtnikom, da bi tam zgradili svoje delavnice.
Razprava okrog tega nakupa je bila precej obširna. Socialist (Nanut) in komunisti (Chiarion, Cocea-ni in Battello) so bili mnenja, da je treba v sklep vnesti besedilo, da bo to področje' zares namenjeno obrtniški coni. Liberalec Fomasir pa ni hotel, da bi na tistem področju gradili delavnice. Levičarski svetovalci so bili tudi kritični do občine, ker ni tega področja kupila od države pred štirimi leti, ko je državna uprava zahtevala samo 70 milijonov lir. Izrazili so tudi mnenje, da bo ureditev tega področja pomenila boljšo uskladitev urbanističnih načrtov Gorice in Nove Gorice.
Z razlastitvenim procesom v industrijski coni pod štandrežem, kjer nameravajo zgraditi nova poslopja tovarne Brunnschvveiler, niso soglašali svetovalci Paulin- in Bratuž (SSk) in Nanut (PSI), drugi pa so aklep odobrili.
Glasovanje o sklepu za cenitev kmetijskih področij na katerih hočejo kmetje graditi svoja stanovanjska in gospodarska poslopja, so odložili na predlog socialističnega svetovalca odv. Sanzina. Ta je menil, da se lahko cenijo zemljišča samo v naši ohčini, ker imajo kmetje zemljo velikokrat tudi preko občinskih meja. Zaradi tega je treba sklep podrobneje proučiti in upoštevati, da imajo kmetje zemljo na o-beh straneh meje.
Svetovalci so tudi sprejeli sklepe
KROJNI TEČAJI
Krojna šola »G. ANSELMI* vabi na vpis v tečaje za šivanje in krojenje, ki se bodo vršili, Po izbiri, v predpoldanskih ali popoldanskih urah. Pouk bo v I-talijanskem jeziku. Informacije in vpisovanje na šoli »d. ANSELMI*, v GORICI, Ulica Pitteri 10.
o podpori enega milijona lir športnemu društvu Juventina v štandre-žu in enake vsote športnemu društvu v Ločniku. Podpore so nakazali tudi nekaterim drugim kultur-' nim in rekreacijskim skupinam.
Seja odbora za postavitev spomenika padlim v Dolu
V petek zvečer so se v Dolu sestali, pod vodstvom predsednika Mirka Perica, člani odbora, ki je skrbel za zbiranje prispevkov, načrtovanje in gradnjo spomenika padlim domačinom v NOB iz Dola. Doslej so imeli že 33 sej in čeprav je bil, spomenik že svečano odkrit, bodo imeli še vnaprej precej dela, tako z njegovim vzdrževanjem kot s kritjem vseh stroškov. Denar so zhirali več let, vendarle pa ga bodo potrebovali še, da lahko ugodno zaključijo račune.
Na sestanku so ugodno ocenili nedeljsko svečanost, na kateri se je zbralo zelo veliko ljudi. Zahvaljujejo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je proslava dobro uspela, pevcem, organizacijam in posameznikom, govornikom, domačemu župniku, darovalcem vencev in rož, domači šolski mladini, ljubljanski godbi milice' in vsem ostalim.
Dobro so prodali tudi obsežno knjigo, ki jo je za to priliko'izdalo prosvetno društvo »Kras*. Ljudje so bili s knjigo zelo zadovoljni, saj je v njej zaobjeta cela zgodovina Dola. Ker je ostalo še nekaj izvodov knjige, si jo to še marsikak ljubitelj naše krajevne zgodovine lahko nabavil.
Na seji odbo"a za postavitev spomenika padlim so zabeležili nekatere prispevke. Kmečka banka v Gorici je prispevala 50.000 lir, Jožef Pahor-Smole iz Jamelj 20.000 lir, N.N. iz Doberdoba 5.000 lir, sekcija VZPI -ANPI iz Podgore 50.000 lir, Prosvetno društvo »Jezero* iz Doberdoba 30.000 lir, Angel Peric iz Dola 10.000 lir, Edo Vižintin iz Doberdoba 20 tisoč lir.
v petek, 7. oktobra, in ki bo tra- lovanje z Novo Gorico, sai sta me-
jal do nedelje, 9. oktobra'. Na razstavišču bodo pri pravili razstave s politično vsebino. Nastopili bodo skupine »Canzoniere triestino*. «Le rose scarlatte*, ter glasbena skupina »I Trovieri*, ki bo tudi poskrbela za glasbo na plesu vse tri večere. V nedeljo popoldne bodo nastopili kotalkarji prosvetnega društva »Oton Župančič* iz Štan-dreža. Tekmovanja v briškoli bosta v petek, 7. oktobra, ob 20. uri in v nedeljo, 9. oktobra, ob 18. uri. V bifeju bo moč dobiti briška vina m domačo jedačo.
V dvorani deželnega avditorija v Ulici Roma bo naslednjo soboto, 14. oktobra; razstava z okroglo mizo o 'goriškem okolju, mestu in podeželju. Prižedili bodrt razstavo nekaterih ' 'študij d goriškem urbanizmu in o razvoju našega mesta.
Pomemimejše bo jugoslovansko -italijansko srečanje o možnostih, ki se odpirajo Goriški na obeh straneh državne meje po sporazumu v Osimu. To bo v dvorani deželnega avditorija v soboto, 22. oktobra, in na njem bodo sodelovali kot poročevalci tako italijanski kot jugoslovanski strokovnjaki. Na ta' simpozij bodo povabili tudi druge politične sile in strokovnjake, da bi vsakdo povedal svoje mnenje, saj bo to prvič, da se bo na javni razpravi govorilo o izvajanju Osima na goriškem področju.
Socialistična srečanja bodo zaključili 29. oktobra, ko bodo priredili razstavo osnutkov, ki so, bili predloženi na natečaju »Manifest za naše mesto — Gorica jutri, v napredku, v demokraciji, za Evropo*. Razstavljena bodo tudi diplomska dela številnih tukajšnjih arhitektov in inženirjev, ki so pripravili načrte za uskladitev urbanizma Gorice in Nove Gorice.
S programom teh manifestacij, je dejal na tiskovni konferenci tajnik mestne sekcije arh. Bruno Brunello, hočemo dati novega zaleta kulturni dejavnosti v Gorici, ki se ne sme opirati samo na okostenelo obujanje preteklosti. Socialistična srečanja naj postanejo kraj, kjer se razpravlja o sedanjosti in bodočih perspektivah Gorice tn Goriške nasplošno. Zato je treba tudi gledati na tesno sode-
sti dejansko komplementarni tudi osimski sporazum se bo zares uveljavil, če 1>o prišlo do komplementarnosti na vseh področjih.
Na isti tiskovni konferenci je pokrajinski tajnik PSI Trombetta dejal, da zaključuje goriška prireditev socialistične stranke številne festivale socialističnega tiska, ki so bili letos, v največjem številu doslej, v raznih krajih Goriške. To je tudi znak prenovitvenega procesa v socialistični stranki .je dejal Trombetta, ki pa je tudi dodal, da nočejo biti socialistični festivali le navadne šagre, marveč predvsem kraj srečanja za razgovore o aktualnih., vprašanjih .naše družbe.
Interpelacija senatorja Bacicchija
Senator KPI Silvano Baciccni je poslal zakladnemu ministru interpelacijo, v kateri ga sprašuje, ali mu je znano, da je dala Banca dTtalia o-mejitvena navodila za dajanje kreditov v razdobju april 1977-marec 1978 goriški posojilnici. Gre. za posojila rotacijskega sklada industrijskim in drugim podjetjem. Goriška posojilnica je namreč ustavila ta posojila in številna podjetja so se znašla v težavah ker so nanje računala za obnovo svojih obratov. To zavira industrijsko rast in utegne povzročiti tudi motnje v produkciji in zaposlovanju. Ne gre v tem prime-u za navadna posojila, meni komunistični senator, namreč za posojila iz posebnega sklada. l.i razpolaga s precejšnjimi vsotami denarja. Zaradi tega zakladno ministrstvo nastopi pri Banca dTtalia, da prekliče to svoje navodilo.
Uvod v prcdavalno sezono
Pri Slovenskem planinskem dru štvu se vneto pripravljajo na začetek predavalne sezone. Prvi planinski večer bo na sporedu že v četr tek ob 20.30 v prostorih na Korzu Verdi, za spored pa bodo »skrbeli kar člani društva - fotoamaterji ter prikazali vrsto zanimivih barvnih diapozitivov iz društvenega delovanja, izletov, plezalnih tur ter raziskovanja podzemlja.
so se dijaki, skupaj s starši in profesorji, uprli zamenjavi ravnatelja. Ne želijo, da bi se ponovile enake ali podobne razmere, kakor so vladale, ko je dolžnost ravnatelja na Šoli že opravljala profesorica Loj kova, ki je nedavno dosegla imenovanje na podlagi natečaja, na račun katerega ima posebno zavodski svet kar precej pripomb.
Še nekaj je pomembno pri tej akciji. ki jo nameravajo dijaki izpeljati do konca. V njihovem boju, ki pomeni boj za demokratične odnose na šoli, predvsem pa boj za uspeh in ugled slovenske šole, niso osamljeni, saj imajo vso podporo, tako staršev, kot profesorjev. Dijaki, ki še vedno niso prekinili s stavko, opozarjajo tudi na dokaj čudno, lahko bi rekli skoraj omalovažujoče zadržanje najvišjih šolskih oblasti glede cglotne zadeve. Tu omenjamo predvsem zavlačevanje s prejemom delegacije dijakov pri šolskem skrbniku, kakor tudi neizpolnjene obljube o skorajšnji ugoditvi zahtev. Poseben prizvok pa je dobila izjava šolskega skrbnika: »Lahko stavkate kolikor hočete, saj gre za neobvezno šolo*, ki jo je izrekel, ko se je končno odločil sprejeti delegacijo.
Če v zadevi posežemo nekoliko nazaj, moramo navesti, da je zavodski svet že letos februarja, kakor hitro so se pojavile prve govorice o možnosti zamenjave v vodstvu šole, poslal skrbništvu podrobno poročilo s prikazom tedanjega stanja na šoli in posledic, ki bi jih take spremembe utegnile povzročiti. Pred kratkim je bilo predstavniku najvišje šolske oblasti v pokrajini odposlano novo poročilo.
Šolski skrbnik je na akcijo dijakov, staršev in profesorjev odgovoril tako, da je sklical sestanek profesorjev na šoli. Zanimivo pa je, da k razgovoru niso bili povabljeni suplenti, ki jih je na šoli kar precej. Slika, ki si jo je tako šolski skrbnik ustvaril, prav gotovo ne more biti popolna. Kljub tem kontaktom pa so dijaki še zmeraj v veliki negotovosti, kaj namerava u-kreniti šolski skrbnik. Zavedajo se, da pomeni stavka dejansko izgubo za njih same in bi se že radi vrnili k rednemu pouku. Zavedajo pa se tudi, da bi neprimerno vodstvo pomenilo še večjo škodo, zato so pripravljeni v zadevi vztrajati do konca. Postavili in obrazložili so svoje zahteve, to je, da ne marajo sprememb v vodstvu, zdaj pa je na vrsti šolski skrbnik, ki pa mu očitno na do tega, da bi se razmere na šoli vrnile v normalno‘stanje.
Pa še na nekaj velja opozoriti, kar morda pri površni oceni ne pri de toliko do izraza. Čim bolj se bo spor zavlekel, toliko bolj bo slovenska šola (in ne samo trgovska) trpela na ugledu. Sicer pa se zdi, da je slovenska trgovinska šola komu tm v peti. Spomnimo se le težav, preden je prišlo do njene u-stanovitve, pa kasneje ob uvedbi četrtega in petega razreda. Vzgaja namreč strokovnjake, ki bodo v prihodnjih letih zasedli odgovorna mesta v mednarodni trgovini in špediciji, ki se bo razvila v okviru dejavnosti na bodočem v avtoportu. Prav zato je sedanji spor na šoli marsikomu celo pogodu. Kdo ve? Vsak dan namreč imamo nič koliko priložnosti ugotavljati, kako velik je razkorak med načelnimi deklaracijam) in vsakodnevno prakso o zaščiti manjšine. Vendar bo tokrat nekoliko drugače, zagotavljajo dijaki skupaj s starši in profesorji, ki se zavedajo pomena, ki ga ima šola med slovensko narodnostno skupnostjo. Zato bodo vztrajali do konca
IZJAVA
V brošuri »Skozi boj za svobodo*, ki je bila izdana ob odkritju spomenika padlim v NOB v Dolu, je na strani 208 in 209 navedeno, da sem v vrstah JLA dosegel čin kapetana. Izjavljam, da navedba ni točna, ker takega čina nisem dosegel.
Gorica, 2. oktobra 1977
Mirko Peric
NlllllllllllllinillllllllimiMinilllMIMiniMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIItaMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIlIllllllllllMI
50-letniki z Vrha so praznovali
• Združenje staršev in profesorjev v Tržiču je protestiralo proti najnovejšim navodilom prosvetnega ministrstva, da bi voliBve v razfffe šolske svete bile ob ponedeljkih. Tako ne bi mogli številni starši, ki delajo, na te volitve.
Pied dnevi so se na Vrhu zbrali »mladeniči*, ki so se rodili v letu 1927 in ki so torej praznovali svojo petdesetletnico. Šestnajst se jih je zbralo. To so vsi, ki so danes še živi. Na dan snidenja so počastili spomin osmih prijateljev, domačinov rojenih v istem letu. Trije (Marija Cotič, Ivan Cotič in Va
lentin Cotič so padli v partizanih), pet drugih pa jih je umrlo naravne smrti. Njihov spomin so počastili s tem, da so položili cvetje na domačem pokopališču in na domačem spomeniku padlim v NOB. Dopoldne so bili pri maši v vrhovski cerkvi. Zakusko so imeli v gostilni Grilj na Vrhu, zatem so šli v Go-
nars, kjer so na tamkajšnjo kostnico položili nekaj cvetja. Slavnostno kosilo so imeli v Gonarsu, zvečer pa so se v domači gostilni spet se-šli in ostali tam še precej časa v družbi z drugimi domačini. Sedanji vrhovski petdesetletniki v glavnem živijo doma na Vrhu, nekateri so na Laškem, drugi v Jugoslaviji.
PROTI DOPOLNILNI BLAGAJNI
Jutri v ladjedelnici javna skupščina delavstva
Z jutrišnjim dnem stopi v velja vo odločitev ravnateljstva tržiške ladjedelnice, da gre 500 delavcev v dopolnilno blagajno. Sindikat kovinarjev, FLM pa se zoperstavlja tej odločitvi in vabi delavce, ki so dobili obvestilo da bodo v dopolnilni blagajni, da se javijo jutri v tovarni, kjpr bo, ob 8.15, javna skupščina vsega delavstva ladjedelnice. Prisotni bodo tudi zastopniki delavstva drugih ladjedelnic v državi, kjer je položaj podoben onemu v Tržiču. Na skupščino so povabili tudi parlamentarce in zastopnike političnih strank.
Zbiranje podpisov za raztegnitev zakona 336
Na pobudo pokrajinskega odbora ANPI bodo pričeli zbirati podpise vseh, ki so bili v vojaški službi med vojno, v partizanskih edinicah, v taboriščih in ki so zaposleni v zasebnem sektorju, da bi tudi njim nudili ugodnosti zakona štev. 336. Na podlagi tega zakona so lahko vsi, ki so bili na en ali drug način v vojski in ki so bili v državni ali drugih javnih službah, zaprosili za sedemletno predčasno upokojitev. Podpise prično zbirati na raznih županstvih v državi, ker nameravajo predložiti zakonski osnutek, za katerega potrebujejo 50.000 podpisov. V Tržiču bodo na občini zbirali, do 15. novembra, podpise vsak delavnik od 8.30 do 11.30.
Podpise bodo zbirali tudi na županstvu v Doberdobu ob ponedeljkih 17.30 do 18.30.
OBČINA JE POSKRBELA ZA PREVOZ
Od jutri prevažanje otrok iz Standreža v Gorico v vrtec
Predsednik rajonske konzulle prani, da mora bili la rešitev le začasnega značaja
Naši bralci in predvsem zainteresirani starši v Štandrežu so že bra li o odločitvi goriškega županstva, da poskrbi za prevoz otrok iz Štan-dreža v vrtec v Ulici Vittorio Ve-neto, ker ni bilo pravočasno poskrbljeno za odprtje prostorov druge sekcije slovenskega vrtca v samem Štandrežu. Kot smo že poudarili, ne bo ta rešitev zadovoljila štan-dreških staršev, ki so želeli imeti vrtec doma in ki so si, tudi s po močjo domače rajonske konzulte prizadevali, da bi dobili vrtec še -v tem letu.
Občina nam je poslala obvestilo, da bo od jutri, 3. oktobra dalje, na razpolago vsako jutro v štandrežu šolski avtobus. Z glavnega trga v štandrežu bo odpeljal ob 8.30 vsak dan, vračal pa se bo v Štandrež približno ob 14.30.
V zvezi s tem smo se obrnili na predsednika štandreške rajonske konzulte VValterja Reščiča, da bi izvedeli za njegovo mnenje. »Nika kor nismo zadovoljni z rešitvijo, ki nam jo predlaga občina*, je dejal Reščič »in še nadalje vztrajamo pri ustanovitvi druge sekcije slovenskega otroškega vrtca v vasi. Ker pa je danes stanje tako, da v vasi ni primernega prostora, smo mnenja*, je še dejal Reščič, «da se morajo naši otroci poslužiti tega šolskega avtobusa in obiskovati vrtec v Ulici Vittorio Veneto. Ta rešitev, je in mora biti začasnega značaja. Župan je na petkovi seji občinskega sveta in tudi v pismu I dan prej obljubil, da je rešitev začasnega značaja in da bodo med
letom našli v Štandrežu primeren ! prostor, da bi tu odprli še drugo sekcijo slovenskega otroškega vrtca*.
Predsednik štandreške rajonske | konzulte je povabil starše, da se poslužijo tega šolskega avtobusa, . kajti le z masovnim obiskovanjem: vrtca v Gorici s strani štandreških -otrok bo dana podlaga za odprtje druge slovenske sekcije v Štandre-1 žu. Prevažanje otrok iz štandreža j v Gorico mora bili začasnega značaja, prav pa je, da obiskujejo vsi' slovenski otroci slovenski otroški | vrtec.
0 Te dni je bil na poslovilnem obi-.* sku pri goriškem županu general Ma-i rio Rossi, poveljnik divizije «Manto- j va», ki odhaja na novo službeno mesto pri obrambnem ministrstvu.
Prosvetno društvo «DANICA» z VRHA
vabi na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo jutri, v ponedeljek, 3. oktobra ob 20. uri v gostilni Grilj s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročila odbornikov
2.	Pozdravi gostov
3.	Volitve novega odbora
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE
ORGANIZIRA SEZONO V GORICI SKUPAJ S SLOVENSKO PROSVETNO ZVEZO IN ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V SODELOVANJU Z USTANOVO ZA KULTURNE IN UMETNIŠKE PRIREDITVE (EMAC)
ABONMA V GORICI ZA SEZONO 1977-78
Cene abonmajev za sedem predstav
I. sedeži (parter in balkon)	10.000 lir
II. sedeži (parter in balkon)	7.000 lir
Mladina	5.000 lir
Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača 5.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 5.000 lir.
VPISOVANJE ABONENTOV DO 15. OKTOBRA NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE, UL. MALTA 2, TEL. 2495 TER V KATOLIŠKEM DOMU, DREVORED XX. SEPTEMBRA 85, TEL. 81-120.	•»*	?R' S-.-
DOSEDANJI ABONENTI LAHKO OBNOVIJO ABONMA TUDI TELEFONSKO DO 5. OKTOBRA. ABONMAJI 'SE VPISUJEJO TUDI NA SEDEŽIH PROSVETNIH DRUŠTEV.
r
11111111111111111111111 iiiii iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,|l|i'min umni
PRIČETEK SEZONE MLADINSKEGA KROŽKA -	7	~
Dr. Franja govorila o vlogi partizanske sanitetne službe
Zdravnica je bila med NOB upravnica partizanske bolnišnice pri Cerknem, ki se je poimenovala po njej
S predavanjem dr. Franje Bolc-Bi-dovec je Mladinski krožek v petek zvečer, po poletnem premoru, zopet pričel z delovanjem v novi sezoni. Kot je bilo pričakovati, je ime preda-vateljce, ki je bila upravnica najbolj znane partizanske bolnišnice pri Cerknem in po kateri se bolnišnica tudi imenuje, pritegnilo razmeroma veliko število poslušalcev (ne samo mladih, ampak tudi starejših), ki so napolnili jedilnico Dijaškega doma.
Zdravnice Franja je na preprost in zanimiv način govorila o »Vlogi sanitetne službe v NOV*. Pri tem je posebno poglobila vlogo in delovanje bolnišnice Franje, ki je bila zaradi svoje lokacije v skriti grapi nedaleč od Ce~kna, edinstven primer v NOB. Bolnišnica je delovala od decembra 1943 pa tja do osvoboditve, ne da bi jo okupator mogel odkriti, pa čeprav je slutil, da mora biti nekje v bližini kaka partizanska bolnišnica. Bolnica Franja je bila varno zatočišče in skrivališče težje ranjenih partizanov, saj je kljub raznim nemškim ofenzivam ostala vedno tajna.
Med pripovedovanjem je dr, Franja povedala, kako so si partizani sami opremili bolnišnico, kako so z iznajdljivostjo rešili marsikateri problem in kako je bila bolnišnica zavarovana pred morebitnim napad&n. »Naša bolnica je bila urejena kot prava samostojna vasica*, je med drugim rekla predavateljica. Zdravnica Franja je navedla tudi številne dogodke, ki jih je sama doživela med svojim delovanjem v partizanski bolnišnici, in s katerimi je poslušalcem živo prikazala iivljenje v tem pomembr.er: partizanskem objektu.
Ob koncu predavanja se je predsednik Mladinskega krožka igor Komel zahvalil dr. Franji za njen obisk, obenem pa se je zahvalil občinski konferenci ZSMS iz Nove Gorice, ki je omogočila petkovo predavanje.
• Goriški župan je odredil začasno omejitev v prometu v Ulici Marconi zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja starejša zgradba, ki ima številko 4. Občinski uslužbenci bodo poskrbeli za namestitev ustreznih prometnih znakov
Vesti iz bolnišnice
V petek popoldne sta na državni cesti pri mirenskem mejnem prehodu trčila dva motociklista. Gre za 22 letnega Paola Birso iz Gorice, Ul.
Diaz 1, ki se je s Hondo vozil proti Gorici in za 62-letnega Ljubomira Volka iz Sovodenj, ki je z motornim kolesom prihajal z mejnega prehoda. Pri nesreči se je Birsa poškodoval po obrazu in desni nogi, zaradi česar bo okreval v 8 dneh, Volk pa se bo zaradi udarca in rane na levi nogi maral zdraviti deset dni.
športno društvo DOM - Gorica in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obveščata vse roditelje otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce in osnovne šole v Gorici In okolici, da se pričnejo
redne telovadne ure.
v ponedeljek, 3.10.1977 in sicer pb sledečem razporedu: PREDŠOLSKI OTROCI:	vsak
ponedeljek in četrtek od 15. do 18. ure.
OSNOVNOŠOLSKI OTROCI: vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 17. ure.
FOLKLORA: vsak petek od 15. do 16. ure.
Vadba bo v prosvetni dvorani na Korzu Verdi št. 13.
Starši, ki iz katerega koli vzroka še niso vpisali svojih otrok, lahko to store, če želijo, pri rednih telovadnih urah.
STARŠI — SKRBITE ZA ZDRAVO RAST SVOJIH OTROK!
Prosveta
Kolklorita skupina v Sovodnjah va-j bi vse svoje člane na začetno vajo,, j ki bo v torek, 4. oktobra ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Prisotna' bo nova vaditeljica folklorne skupine. Na vajo so vabljeni vsi folkloristi in ostali, ki bi radi v tej sku-j pini sodelovali
Izleti
Slovensko planinsko di-uštvo vabi V nedeljo, 9. t.m. na prvi jesenski pohod v naravo. Za izhodišče je bil, zbran Preval nad Novo Gorico, od koder se bodo planinci povzpeli na Skalnico (Sv. Goro) ter se preko Vodic spustili v Grgar (malica s pršutom in novim vinom). Pohod ni preveč zahteven, ker pa ni tekmovalnega značaja, ne bomo zamerili, če bo kdo med potjo opešal. Odhod s Trav-: nika ob 8. uri z lastnimi sredstvi;
Kino
Gorica
VEbbir'15.00-22.00 »Esorcista secon-do: 1'eretico*. L. Blair in R. Burton.
CORSO 15.00-22.00 «Agente 007, la spia che mi amava*. Roger Moore. Barbara Bach. Barvni film.
MODERNISSIMO 15.15-22.00 «L'inncr cente*. G. Giannini, L. Antonelli. Prepovedan mladini pod 14. letom.' Barvni film.
VITTORIA 15.00—22.00 »Suor Emanuel' le*. L. Gemser, G. Tinti. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CENTRALE 15.30—22.00 «La corsa piš pazza del n.ondo*. M. Sarrazin, N. Burton. Barvni film.
Tržič
PRINCIPE 14.00—22.CD »Vizi privati,. pubbliche virtu*.
EXCELSIOR 14.00-22.00 »La stanz*. del vescovo*.
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Goriča) «Winetov 1® Apanači*. jugoslovanski film ob 16., I 18. in 20. uri.
SVOBODA (Šempeter) »Na zmajevi poti*, japonski film ob 16., 18. in 20. uri. V ponedeljek: «Nemirn* nedelja*, ameriški film ob 18. in 20. uri.
DESKLE «Strah nad mestom*, fran-coski film ob 17.00 in 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je ♦ Gorici dežurna lekarna D’Udine, Tri Sv. Frančiška 4, tel. 2124,
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tf žiču dežurna lekarna Dell Ospedal«. Ul. Terenzlana 26, tel. 44387.
ejshembJ
Namesto cvetja na grob Zorke Dej' pinove darujeta družini Kovic in Vi' doz 15.000 lir za prosvetno društvu Andrej Paglavec v Podgori.
Namesto cvetja na grob sestre P*' vle daruje Alojzija Zuzič 10.000 lif v sklad za postavitev partizanske#* spomenika v Dolu.
Namesto cvetja na grob .Vittori* Zandanela daruje družina Giusto Cm sma (bivši šofer Autolinee triestine) 10.000 lir za pevski zbor Rupa P*^ in 10.000 lir za Kulturni krožek Devih'
ZAHVALA
Ob izgubi žene
naše drage mame in
Sovodnje, 2. oktobra
MARIJE VIŽINTIN por. PETEJAN
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se zdravnikom, posebno dr. Daineseju, darovalcem cvetja in vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Mož Janko in otroci Franc, Kazimir in Anica 1977
KULTURA
ZAKAJ BOMO ABONENTISSG
Skoraj vsako leto v tem času so slovenske družine na Tržaškem in Goriškem postavljene pred vprašanje ali postati abonent Stalnega slovenskega gledališča ali ne.
Nagli pregled hišne bilance bi na prvi pogled narekoval, da se' je treba izogniti vsem nepotrebnim stroškom, a kaj ko vabi prejeta reklama vsakega, da temeljito premisli vso stvar.
Spoštovani obiskovalci in prijatelji!
Ko Vam predstavljamo našo letošnjo ponudbo repertoarnega programa, jo povezujemo z gorečo željo, da bi ohranili in obnovili prijateljske vezi med nami, vezi, ki so omogočale našo dosedanjo rast in razvoj. Bili ste več ko tri desetletja naša temeljna opora, naši navdihovalci in kritični sodniki. Zavedamo se, da ni živega gledališča brez predanega občinstva, zato /e naš izbor dramskih del in soustvarjalcev toliko bolj skrben in pretehtan, ker se zavedamo, da moramo v prihodnji sezoni razsvetliti marsikatero senco, ki se je v preteklih sezonah morebiti začrtala na naših rednih srečanjih v zamračenem avditoriju. Vztrajno podčrtujemo, da želimo biti Vaše gledališče. Naši napori so usmerjeni v iskanje in oživljanje takšnih dramskih umetnin, ki bi zmogle zadovoljiti vse stopnje razvitosti in interese slehernega obiskovalca. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je vsaka osebnost, ki spremlja naše delo na predstavi, celovit in enkraten značaj, ki nujno išče svojega dvojnika tudi na odru v umetniški interpretaciji avtorjeve izpovedi.
Stalno slovensko gledališče preživlja v zadnjih letih odlično stopnjo družbene uveljavitve v širšem državnem prostoru. Kot del nadstavbe slovenske narodnostne skupnosti v Italiji smo še bolj ranljivi in občutljivi za vse ovire in zavlačevanja pri reševanju naših osnovnih življenjskih in delovnih pogojev. Če še vedno trdno verujemo v demokratično razrešitev vseh nesporazumov na poti do naše dokončne utrditve v tkivu naše narodnostne skupnosti, nam to vero ohranjate Vi s svojo zvestobo in podporo, ki je skupaj s podporo demokratičnih in svobodomiselnih množic večinskega naroda utrdila naš položaj z dokončnim uradnim prinanjem statusa našega STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA V TESTU.
Tiste, ki že nestrpno čakajo na začetek gledališke sezone, je gledališko pismo kar razveselilo. Že naslednji dan so telefonsko potrdili lanskoletni sedež ter s tem podpisali novi abonma.
Nekateri so salomonsko odredili, da bodo vzeli abonma, če jim ga bo kdo prinesel na dom.
So pa tudi taki, ki so zaradi nemarnosti ali zaradi razočaranja v prejšnjih sezonah zagnali prospekt v kot in sklenili, da nima smisla jemati abonmaja. Če jim bo kaj po volji, bodo že šli v gledališče, pa čeravno bodo takrat plačali kaj več!
Ker smo tukajšnji Slovenci kot nekakšna večja družina in ker šfe AMiheftletos večkrat srečali na teh straneh, mi dovolite nekaj ugotovitev. Tiste »bolj komodne« bodo obiskali naši poverjeniki. Po' večini so to slovenski dijaki srednjih šol, ki so nam priskočili na pomoč. Olajšajte jim delo — odločite se čimprej — s tem jim boste prihranili kakšno nepotrebno pdt.
Tistim pa, ki so v srcu že sklenili, da ne bodo iz kakršnih koli razlogov vzeli abonmaja, le tole: ne stresajte na te mlade poverjenike svoje nejevolje. Če še niste do danes izrekli svojih, morda upravičenih razlogov na račun gledališča, jih lahko sporočite njim s prošnjo, da jih oni prenesejo merodajnim.
Sicer pa, karkoli bi vas motilo v programu našega gledališča, ne sme biti razlog, da se izmikate narodni dolžnosti slehernega kulturnega Slovenca živečega v teh krajih.
Dolžnost nas vseh je, da podpiramo in sledimo delu te naše kulturne ustanove. Ustreči vsem okusom je težavna stvar. Večkrat se najboljši nameni sprevržejo v slabe rezultate. Prav takrat je pomoč vseh najbolj potrebna. Preden izrečete razdiralno sodbo se morate povprašati ali ■ste sami storili svojo dolžnost.
ABONMA JE OBLIKA SODELOVANJA!
Gledališču daje možnost, da vseskozi računa na stalen dotok občinstva, prisotnost izkazuje igralcem naklonjenost, ki jim je tako potrebna, javnosti daje vsakdanji odgovor, da smo Slovenci tu!
Ena sama gesta torej in bo vzpostavljena vez za plodno sodelovanje!
Za tiskovni urad gledališča ADRIJAN RUSTJA
UTRINKI OB ODKRITJU SPOMINSKE PLOŠČE V ZAKOJCI
Kristalna čaša Bevkove ljudske povesti
Bevk je vedel, <rda samo prek osveščenega ljudstva pelje pot iz tlačanske vdanosti v svobodo>
Tako svetlo in lepo mi je bilo pri srcu, ko sem preteklo nedeljo znova stal pred bajto Bevkove mladosti v Zakojci nad Bkško grapo. Več desetletij je preteklo od dneva. ko sem prvič obiskal to vas in pod vasjo revno, s slamo kvito baj tico, kjer je svoje otroštvo, pasti-rovanje in hrepenenje po izobrazbi preživljal France Bevk, kasnejši najplodovitejši slovenski pisatelj.
Neizbrisno so ostali v spominu prvi vtisi rojstnega kraja pisatelja , tolikega števila knjig. Takrat je bila pomlad in mlado zelenje je sililo iz Baške grape proti vrhu Kojce, Porezna, Črne prsti in Ko-ritniške gore. Od povsod je odmevalo kukanje kukavic, žvižganje kosov in hreščeče zadiranje šoj. Štirje ovinki so vrezani v grebene Kojce in peljejo z Bukovega v Zakojco. Malo pred vasjo se o' gozdne ceste na levi odcepi strma ste za v dolino. To je bližnjica, ki mimo kmeta Koreninca pelje do bajte, kjer je pisatelj Bevk preživljal svojo mladost. Vedno močnejša je bila v meni želja spoznati pisatelja iz samotne Baške grape, ki tako lepo in po domače piše. In besede — ki tako lepo in po domače piše — niso le moja ugotovitev. To so potrjevali tudi številni bralci Bevkovih knjig. Vseh se je v njegovem življenju nabralo rekordno število -- 140! Toliko, da
že same predstavljajo manjšo privatno knjižico!
Ob tem številu se kar samo ponuja vprašanje: Ali je Bevk pisal podnevi in ponoči, da je lahko napisal toliko knjig? Kaj mu je bil vzgib za tako plodno pisateljsko pero? Na to vprašanje je že pred petdesetimi leti odgovoril Albertu Široku, ko ga je obiskal na njegovem stanovanju v Gorici:
«.Pišem mnogo in pišem naglo. Ta tempo mi narekuje peobilica snovi, ki se mi v možganih kopiči kar sproti. A človek bi rad vse povedal, kar mu leži v srcu.*
» * *
V nedeljo, 25. septembra, je bilo v Zakojci kot še nikoli prej. Zeleno jesensko trato poleg Bevkovega doma so dobesedno skrili mladina, nekdanji borci in aktiv: sti, ki so prišli iz idrijske in tolminske občine, iz Ljubljane, Kopra in tudi zamejstva. Vsi so želeli s svojo navzočnostjo počastiti spomin na pisatelja, ki je bil po-besedah sekata rja občinske konference SZDL Idrija — »velik človek*. Prav isti sekretar je v svojem govoru močno poudaril:
«Kot je stal Cankar v areni življenja, tako je neomajno stal v a-reni živ'ienia nisatelj in pesnik France Bevk. Kot pisatelj je posegal na vsa področja življenja.
Spomenik Franceta Bevka v Novi Gorici ..............minimumi.Hlinili......milili..........
PRIPRAVE ZA GRADNJO SO PRI KRAJU
Kulturni center «Ivan Cankar» bo čez dve leti ponos Ljubljane
Center bo razpolagal s štirimi dvoranami, od katerih bo velika sprejela od 1500 do 1600 ljudi, srednja 800 in dve manjši od 200 do 250
Priprave za začetek gradnje kulturnega centra Ivan Cankar na Trgu revolucije v Ljubljani gredo h kraju. Programske komisije v sestavi strokovnjakov za posamična področja zaključujejo elaborate, žerjavi, krampi in lopate so nared. Čez dve leti se bo slovenska prestolnica ponašala z eno najmodernejših zgradb za družbenopolitično in kulturno življenje Slovencev. Arhitektura kulturnega centra se bo funkcionalno vključila v koncept dosedanje izgradnje Trga revolucije. Z izgradnjo 1 kulturnega centra bo rešen izredno pereč problem pomanjkanja dvoranskih kapacitet za kulturno - umetniško in družbenopolitično delovanje.
V programski zasnovi iniciativnega odbora za izgradnjo je posebej poudarjena občutna potreba po večji koncertni dvorani in dvoran', v kateri bi se odvijale najpomembnejše politične manife stacije, v prvi vrsti kongresi in konference družbenopolitičnih organizacij, sestajanje delegatov o-srednje republiške in druge pomembnejše proslave, razna med-repubhška in mednarodna srečanja, znanstveni simpoziji, kongresi združenj in društev te- večji sestanki in zborovanja delavcev organizacij združenega dela.
Tudi gledališka dejavnost, ki je v sedanjih zastarelih gledaliških zgradbah močno omejena, bo našla v vseh štirih dvoranah mož nost moderne scenske dejavnosti, •predvsem opera in balet v veliki in sredn: dvorani in dramska v srednji in v obeh manjših dvoranah.
Zlasti z veliko dvorano se bo Ljubljana in preko nje vsa Slovenija mnogo bolj vključila v med republiško in mednarodno kulturno sodelovanje. Postala bo lahko večj; organizator ali gostitelj med narodnih kulturnih in znanstvenih kongresov. V kulturnem centru I-van Cankar bo torej mogoče izvesti s-ečania, stike in soočanja s tistimi kulturnimi dosežki drugih
narodov, ki zahtevajo velike in sodobno opremljene prostore.
V veliki dvorani za 1.500 do 1.600 ljudi se bodo odvijale večje kulturno - umetniške in družbenopolitične dejavnosti. Omogočeni bodo veliki simfonični in zborovski kon-cert:, uprizarjanje oper. baletov, operet, muzikalov in večjih d'am; nadalje jazz festivali, folklorne in izbrane kulturno - zabavne prireditve, fflmsfe ."festivali, premiere filmov, podeljevanje nacionalnih nagtfdft,’ shehignje za plošče, kasete in še mnogo tovrstnih prire ditev.
Srednja dvorana z odrom za 809 obiskovalcev bo p~av tako omogočala kulturno umetniško dejavnost primemo za komorne gledališke, glasbene in baletne nastope, fol kloro, kulturno - zabavne prire ditve, proslave, podeljevanje kulturnih nagrad in priznanj in |x> dobno. Dvorana bo nadalje služila raznim simpozijem in znanstvenim srečanjem, zborom delovnih ljudi, konferencam, občnim zborom, po svetom in sestankom družbenopolitičnih organizacij, medreppbliškim in mednarodnim srečanjem, na sploh različnim kulturno - umetni škim in družbenopolitičnim manife stacijam.
Mala dvorana za 250 obiskoval cev bo namenjena predvsem za kulturne p-ireaitve in proslave komornega značaja, enako kot v srednji dvorani, le z omejitvijo na število razpoložljivih mest in šte-v:lo nastopajočih. Tu naj bi sc gpjili pantomima, gledališki, glasbeni, plesno - baletni eksperimenti, solistični nastopi in lutkovna dejavnost. Do izgradnje lutkovnega gledališča v Ljubljani, bo ta dvorana nudila začasno gostoljub je lutkovnemu gledališču ročn-h lutk in drugim oblikam sodobnega lutkovnega izraza, kot, lutke in človek, silhueta in podobno.
Zanimiva h, okrogla dvorana A rena za 200 do 250 obiskovalcev, namenjena predvsem eksperimentom. VV amfiteatralno dvignjenem
prostoru bo na sredi premakljivo okroglo prizorišče za nastopanje, na katerega bo možen prihod tudi izpod -idrišča. Prostor bo primeren za manjše dramske predstave, satirični kabaret, mono-drame, literarne večere, večere šansonov, sodobne baletne nastope,- pantomimo, izrazne plese, solistično komorno glasbo, glasbene produkcije in razne animacije. Arena, bo lahko služila tud: družbenopolitični dejavnosti kot javna tribuna za razprave in za,	'po-
trebe.
Za uporabnost naštetih dvoran
najbolj razvejane kulturne dejavnosti smo priporočili najsodobnejše scenske in odrske naprave, kot rotacijski oder, levi in desni stranski oder in obodrske prostore, prirejene potrebam godbenikov simfoničnega orkestra in nastopajočih v operi, baletu in drami: nadalje razsvetljavi, ozvočenju, snemalnim in projekcijskim napravam v kabini za razs veti ja vp, jp, ,ki noprpiglf-tot. , je in vsem odgovarjajočim elementom, ki dopolnjujejo tehnično funkcijo moderno koncepiranega centra.
Sugestije delovne skupine za pripravo programske odrske tehnike
za ime.iovane dejavnosti je inicia- ■ bodo posredovane inozemskim stro-tivni odbor za izgradnjo kulturne ! kovniakov za gradnie kongresnih, ga centra Ivan Cankar sestavil j glasbenih in gledaliških dvoran po programske komisije, med njimi i svetu v proučitev in dopolnitev. Ti delovno skupino za pripravo pro- bodo izrekli zadnjo besedo o fuk-
'"•«■«1.1.1 n....................................................
Ob Rebulovi knjigi «Snegovi Edena»
Za zamejce je vsaka knjiga, ki Pride na dan izpod peresa našega avt°rja, praznik. Dokazuje nam-živost in ustvarjalnost ljudi, ki žive ob robu matične domovine, Sai nesporno dokazuje, da je vendarle tukajšnji človek tesno pove-zan z izročilom naroda, in to ne samo čustveno.
Urugi element je pronicanje sporočila v osrednji kulturni prostor, čeprav skušamo klasifikacijo zamejski in slovenski odpraviti. Zala tudi ne moremo reči: knjiga zamejskega,avtorja. Čisto enostavno: V.nj}9a, ki jo napiše Slovenec, je knjiga slovenskega avtorja in kot tako jo gre obravnavati — v širšem nacionalnem kontekstu in z J^rili, ki so norma pri ocenjevanju literarnih del v Ljubljani.
Na eni strani ima torej knjiga Zamejskega avtorja kot produkcijski izdelek založbe samo političen, raanifestativen pomen, ki pa ne bi smel vplivati na estetska merila literarne kritike, ki delo lahko u0odtio sprejme ali zavrže, pa naj si bo zamejski, ameriški, slbvenski, a/riški itd. naslov. Prevečkrat smo ' špekulirali s predznakom zamejski *u upam. da bo lega enkrat konec.
Kljub povedanemu pa nekaterim Vendarle tega priziva ne moremo
odstraniti. Saj v svoji provincialnosti in zaprtosti ne vzemajo na znanje drugačnih ideologij, nočejo se sprijazniti z razvojem zgodovine in njenimi konsekvencami, ne vidijo, da je bil svet nekoč slab in da ga je socialistična revolucija izboljšala, so zamejci v duši in telesu.
Poleg tega se zapirajo sami vase in odklanjajo vse, kar prihaja iz matične dežele in tudi tisto, kar se rojeva na domačem zelniku in ki je v nasprotju z njihovim pogledom na svet in dogajanje v njem.
To je nekaj ugotovitev, ki sem si jih kar tako, mogoče površno, zabeležil ob rob knjige cSnegovi E-dena* tržaškega pisatelja Alojza Rebule.
Rebulfl je zamejska svetinja, za nekatere celo mit, ki pa ga razmaja prav zadnja knjiga, ko se totalno odseli s tega sveta in prisede k božji desnici.
Povedati moram, da nekateri o-dlomki v tSnegovih Edena* vseka kor spominjajo na odličnega pisatelja in stilista iz «Sibilinega vetra» (Artičokin cvet. Tihožitje z jabolki. Prodajalna bučk), vendar bi nam fahko prihranil marsikatero tgrško cvetko». kajti to je samo narcizoidno samozrcaljenje, češ,
glejte ljudje, kako obvladam klasike.
Drugače ni knjiga niti polemična niti aktualna. Sicer bi hotela to bdi. saj ie kritičen le do tistih družbenih pojavov, do katerih prihaja v socialističnem sistemu, ki pa zanj, Rebulo, nikakor niso značilni.
O umetnosti ugotavlja na primer Rebula na strani 39: *Na eni strani se je brez najmanjše udržanosti soajala z vsemi mogočimi izmi. na drugi strani pa je s prav spokorniško mrdo zaživela na koruzi s socialističnim realizmom».
Stran 57: »Kritike? Kje pa je kakšna kritika na Slovenskem?*
Stran 152: tPoslušaj človek: zvečer Martin ves od krompirja in jabolk in desk, bere na glas zbrani družini Rakov oddelek.
Slovenski kmet je šel dalj v razumevanju sporočila Aleksandra Solženicina kakor kulturni rubri-kanti v Delu*. (Rad hi vedel, na kateri kmetiji berejo Solženicina).
To naj bi bilo nekaj zanimivih gledanj, ki naj jih bralci kar sami ocen'ujejo.
Nasplošno pa vlada v knjigi o-zračje izrazite metafizike, sveto 'pisemske eplslole (Ob uri najkraj-
ših senc) in razvodenele čutnosti. Nasploh ima Rebula v «Snegovih Edena* z žensko malo uspeha, saj jo ponekod prikaže prav banalno, na primer r noveli Snegovi Edena. ko išče vertikalne gobe!? On, piša-teli, pa horizontalne . . .
Uvod v knjigo je krajši roman Ob babilonski reki, ki je nekakšna avtobiografija in kaže prenanost junaka Krištofa umetnosti. Podane so eksistencialne dileme pisatelja, ki išče svoj svet, svoje sporočilo in se mu včasih dozdeva, da je služiti umetnosti brezciljno dejanje.
Sicer je knjiga razdeljena na tri dele: poleg zgoraj omenjenega romana še na zbirko novel Ob uri najkrajših senc in razdelek črtic ter razmišljanj Slovenske ekloge.
Oprenta Franko Vecchieta je o-kusna in predstavlja snegove, ki se talijo,-
Tako. Kratek zapis je končan in ne domišljam si, da je smotrno in globinsko urejen. Natresel sem nekaj misli, ki seveda niso občeve-Ijavne. Marsikdo se bo ob tem zgražal, no. talci naj to pisanje kar pozabi in vzame v roke kaj boljšega, ki mu oplemeniti duha in predstavi Rebulo kot misleca in nespornega mojstra besede.
MARIJ ČUK
grama odrske tehnike. V njen sestav so bili povabljeni nekateri slovenski gledališki in glasbeni strokovnjaki. predvsem režiserji, dirigenti, scenografi, koreografi in o-drski tehniki.
Na sestankih te delovne skupine smo vsak s stališča izkušenj lastne prakse in poznavanja kongresnih, koncertnih in gledaliških dvoran po svetu, prispevali predloge k sodobni funkcionalni opremi dvoran in odrske tehnike. Posebno pozornost smo posvetili najbolj občutljivi problematiki ustrezne akustike -a glasbene in gledališke pr reditve. Za vsestranske potrebe kar
cionalnosti odrske ureditve, ki naj bo na razpolago za gostovanja večjih naših in tujih gledaliških in glasbenih ansamblov. Menim, da je zelo pomembno stališče, ki ga je izoblikovala delovna skupina gledaliških strokovnjakov, naj se pri mehanizaciji odrov v srednji, predvsem pa v veliki dvorani, upošteva načelo sodobnosti in funkcionalnosti po zadnjih izsledkih tehnike do največje možne mere za vse vrste umetniške dejavnosti, kajti zavedati se moramo, da gradimo tako pomemben objekt za več desetletij naprej.
EMIL FRELIH
Bevk je bil eden od velikanov peresa. Njegova dela bodo trajno o-stala v temeljih slovenske književnosti*.
Joža Vilfan — med NOB tajnik Pokrajinskega NOO za Slovensko primorje, eden najbližnjih Bevkovih sodelavcev — je v slavnostnem govoru med drugih omenil tudi prvo . knjigo, ki jo je Bevk napisal in ilustriral kot 12-leten deček. Pisatelj sam omenja to knjigo v knjigi Otroška leta. ki jo je leta 1949 izdala Mladinska knjiga v Ljubljani:
»Bilo mi je kakih dvanajst let, inalo več ali malo manj, ko sem spisal in ilustriral svojo prvo knjigo. Naj je bila kakršna koli, nihče več je ne bo kdaj videl in bral. Izšla je namreč v enem samem izvodu in še ta se je zdavnaj izgubil*.
Iz teh besed spoznamo, da je bil Bevk trikratni avtor svoje prve knjige: pisec in ilustrator, založnik in izdajatelj. Kako je naredil to svojo prvo knjigo, je lepo napisal:
»Od matere sem izprosil veliko polo belega papirja, v kakršnega so tiste čase zavijali stožce sladkorja. Polo sem upognil čez polovico, še enkrat in še enkrat. Tolikokrat. da je nastala knjižica. Sešil sem jo na hrbtu in s škarjami ob-strigel robove*.
V že omenjeni knjigi za mladino se Bevk spominja svojega doma: »Hiša nima več slamnate strehe, ki jo je včasih obraščal mah in je nanjo tu pa tam zašla tudi kaka praprot. Poslopje se je dvignilo za cel komolec.. . Le Rob nad hišo je prav tak kot je bil z jazbinami in lisičjimi luknjami, jmrasel z grmovjem in srobotom. Tam še vedno cvetijo solzice in divji pageljni, se grejejo modrasi in letajo kačji pastirji*.
# * *
Pesnik C;ril Z'obec je na spominski svečanosti za umrlim pisateljem Bevkom dne 22. IX. 1970 v Kopru v svojem spominskem govoru med.drugim dejal:
»Po prvi svetovni vojni bi bil Bevk lahko ostal v Ljubljani in živel od svojega pisateljskega talenta mirno in udobno življenje. Vrnil se je na Primorsko čisto preprosto zato, ker je bil tu potreben, ker je bila to skladnost njega samega. Začel je pisati kot pesnik, toda ker je hotel zajemati iz vseh živih studencev, se je oprijel proze, da bi se iz njegovega domačega, leseneqa ali bakrenega korca odžejali tudi tisti, ki jih je ujOjsMt srčivoiicmialni čaši. Pa tudi znotranj proze je svoje naj: boljše moči .posvetil ljudski povesti,- ker.-je vedel, da samo prek o-sveščenega ljudstva pelje pot iz tlačanske vdanosti v svobodo.* Prav tako je pesnik Zlobec zelo pomenljivo označil Bevkovo življenjsko pot:
cMladeništvo mu je potekalo sredi strahot prve svetovne vojne,' njegova moška leta so bila zaznamovana s policijskimi preganjanji,
BERITE
REVIJO
konfinacijo in zapori. Čas NOB in revolucije je Bevk preživel v gozdovih, ob strani svojega upornega ljudstva. Takoj po vojni se je znašel tam, kjer tudi ni bilo lahko: na odgovornih političnih položajih, pa vendar ni bilo v njegovi osebnosti nikoli nič tragičnega, nobene razklanosti, omahovanj ali mučnih prilagajanj. Narobe: ko zdaj gledamo na Bev’ova ži vi jen i-sko pot — in na vozliščne postaje na njej — ne moremo ubežati vtisu. da je b!’a pisateljeva ozebnost čudovito skladna s to potjo, to je bila zavidanja vredna skladnost njega samega p času in narodu.*
ANDREJ PAGON -OGAREV
IIIIIIIMIIIIIIIIIf IMIIIIIMIIIIIIIIIIMHIIIViMIIMIIIIIIIIIIIM
ODPRTO PISMO
Okrepiti vlogo Komornega zbora Glasbene matiee
Med prizadevanjem Glasbene matice v Trstu za poživitev in o-krepitev tukajšnjega glasbenega življenja spada delov;-nje Komornega zbora Glasbene matice.
G’asbena matica želi s ti’ pobudo doseči vzporedno vsaj dva cilja: imeti v okviru svoje specifične dejavnosti tudi las*cn zbor in nuditi možnost za razvoj novega laičnega zbora v mestu.
Dejstvo, da Ima G'asbena matica lasten zbor, lahko obrodi res pozitivne učinke, saj more tako Glasbena matica računati na sodelovanje zbora pri la'tn'h prireditvah, od pr dukrij do a-bonmajskih koncertov, kar odpira seveda nove možnosti pri sestavljanju koncertnih sporedov.
Glede drugega cilja Je odvrč posebej poudariti, da je potrebno gojiti v Trstu zborovsko petje v koncertne namene kot dokaz. naše umetniške in narodnostne prisotnosti. Res Je v Trstu (s predmestji) več zborov t repertoarjem nabožne in posvetne glasbe, vendar želi G*asbena matica op-zoriti na posebno, specifično usmerienost Komornega zbora: ta se bo v glavnem posvetil študiju komornega repertoarja (skladb iz umetne zborovske literature, s sodelovanjem solistov itd.), torej glasbene zvrsti, ki jo je doslej (delno) sistematično gojil le zbor
»Jacobus Gallus*.
■vnr*« '
Za letošnjo sezono (potem ko je v preteklih sezonah študiral slovensko ljudsko in umetno pesem), si je Komorni zbor Glasbene matice izbral skladbe slovenskih avtorjev iz pozne renesanse in zgodnjega baroka Gallusa, Po-ša, Plavca in Dolarja (skladbe tudi s spremljavo glasbil oziroma orkestra). Jasno je, da je za dostojno izpeljavo takega programa potrebno, da je zbor na dobri izvajalski ravni, predvsem pa, da ga stalno ne tare skrb zaradi kritično nizkega števila pevcev.
Zato se Glasbena matica in njen Komorni zbor obračata na vse, ki jih zanima komorna zborovska zvrst, naj s pristopam k zboru zagotovijo njegov obstoj in omogočijo njegovo rast.
n.......................................................•».........................*...........
Pred desetimi leti je umrl Ivan Regent
Dne 26. septembra leta 1967 je umrl v Ljubljani Ivan Regent.
Izčrpno biografijo je o njem objavil dr. Dušan Kermavner (tudi že pokojni) leta )971 v Slov. biografskem leksikonu in Regentovi častilci jo gotovo dobro poznajo, a mlajše bralce opozarjamo, da slovenska politična zgodovina še vedno čaka na popolnejšo raziskavo Regentovega življenja in dela.
V najbolj skopih besedah je to povzel naš JADRANSKI KOLEDAR tik po smrti v letu 1968 takole:
«24. I. 1884 — Kontovel — 26. IX. 1967 Ljubljana. 2e zgodaj se posveti političnemu in delavsko - prosvetnemu delu. Med organizatorji Jugoslovanske socialdemokratske stranke v Trstu. Ustanovitelj LJUDSKEGA ODRA (19051, ki ga fašisti leta 1921 uničijo. Leta 1908 začne v Trstu izdajati »DELAVSKI LIST«, organ primorskih socialistov. Leta 1919 izvoljen v vodstvo socialistične stranke Italije in nato med ustanovitelji KPI. Leta 1924 emigrira v Ljubljano, Pariz. Od leta 1931 do 1944 v SZ, poleg drugega urednik slovenskih prevodov marksistične literature. Leta 1944 se vrne v Jugoslavijo. Po vojni do julija 1946 v Trstu. Pozneje minister v vladi Slovenije. Zelo obsežno je njegovo publicistično delo. Čustveno vedno navezan na Trst, si je pridobil velike zasluge za zgraditev tržaškega Kulturnega doma.»
★ * *
Morda je ob desetletnici Regentove smrti še najbolj umestno poudariti pomen njegovega kulturno - prosvetnega dela, o katerem piše njegov biograf dr. Dušan Kermavner:
*Ivan Regent je bil leta 1905 eden od ustanoviteljev in nato vodilnih odbornikov prvega modernega delavskega kulturno - prosvetnega društva med Slovenci, tržaškega LJUDSKEGA ODRA, katerega prosvetno delovanje je napravilo tako silen vtis na Ivana Cankarja, ki je bil od svojega prvega tržaškega predavanja 1907 v izrazito prijateljskih stikih z Regentom in njegovimi sodelavci.*
Som Regent pa je v svojem članku v Jadranskem koledarju za leto 1955 ob 50-letnici LJUDSKEGA ODRA, katerega prvi tajnik je bil prav on sam, zapisal: «Ljudski oder je svoje kulturno - prosvetno delo razširil iz mesta na deželo, tako da je imel prvo leto po prvi svetovni voj-
ni na Primorskem in v Istri 64 podružnic. Skoro vsaka podružnica je imela svoj pevski zbor, bodisi moški bodisi mešan, svoj dramatični odsek, svojo knjižnico, svojo čitalnico, svoj predavateljski odsek.* ... »Ko so morali slovenski primorski delavci z nastopom fašizma zapuščati rodno grudo, so nesli s seboj tudi ljubezen do LJUDSKEGA ODRA. V emigraciji so si začeli ustanavljati prosvetna društva z imenom LJUDSKI ODER Ustanovili so jih v Franciji, v Belgiji, v Argentini in še drugod... «Knjižnice, klavirji, harmoniji, drugi inštrumenti in drugi inventar LJUDSKIH ODROV' je izginil v plamenih zločinskih črnosrajčnikov .. .*
Regentov prijatelj Vlado Kozak pa v članku za isti tržaški koledar piše ob Regentovi 60-letnici 1954: «Nihče do tedanjih slovenskih socialistov ni polagal toliko važnosti na to, da mora slovensko delavstvo dokazati tudi svojim meščanskim sonarodnjakom svojo kulturno neodvisnost, kakor naš Regent. Tega ni delal zato, da bi našel v kulturi pomagalo politiki, ampak zato, ker je vedel, da ni socializma, če ta nima svoje kulturne vsebine. Tako je dal svojemu delu tudi emocionalni moment in združil zdrav proletarski razum z občutljivim dobrim in poštenim srcem*
Ne bo odveč, če ob tej priložnosti še posebej omenimo, da je bil Regent glavni urednik revije NJIVA na široki napredni osnovi, ki pa je žal izhajala le nekaj mesecev. V njej je sodeloval tudi dr. Lavo Čermelj, ki smo ga pred nekaj tedni vprašali, zakaj je tako kmalu prenehala izhajati. »Denarnih sredstev za tisk nam je zmanjkalo,« je odgovoril in se strinjal z ugotovitvijo, da take revije danes nimamo, čeprav se čuti potreba po njej.
Zvedeli pa smo, da na Regentovem rojstnem Konto-velu razmišljajo, da bi po svojem slavnem krajanu poimenovali svojo šolo, na njegovi rojstni hiši pa vzidali spominsko ploščo, kar bi bilo potrebno storiti tudi v Trstu v Ul. Madonnina št. 15, kjer je bil sedež Ljudskega odra. Narodna in študijska knjižnica je pred odobritvijo lanskega deželnega zakona o knjižnicah poskrbela, da so bili deželni zakonodajalci seznanjeni z dejstvom, da je bilo okrog 200.000 slovenskih knjig v knjižnicah Regentovega LJUDSKEGA ODRA požganih.
SR.
Kuhinja BREST
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA
« UNIVERZUM »
LJUBLJANA, PARMOVA 39
izobražuje na sodoben - seminarski način v šolah in tečajih
VPISUJEMO V:
—	šolo /.a osnovno splošno izobraževanje ob delu (5., 6., 7. in 8. razred)
—	poklicno administrativno šolo (2-letno),
—	upravno administrativno šolo (-Metno) — vpis v 3. letnik za absolvente PAS
—	ekonomsko srednjo šolo (4-letno)
—	poklicno kovinarsko šolo (3-letpo)
—	delovodsko šolo z.a strojništvo (3-letno) za absolvente poklicnih kovinarskih šol
—	tehniško elektro šolo (4 letno) in 3-letno za absolvente poklicne elektro šole
—	poklicno šolo za kemijske laborante (2-letno)
—	tehniško šolo za lesarstvo (3-letno) za absolvente poklicne šole lesne stroke
—	dopisno filmsko in TV šolo — za mentorje AV vzgoje
—	za diferencialne izpite za vpis v 3. razred upravno - administrativne šole.
Organiziramo naslednje tečaje :
—	strojepisni tečaj
—	tečaj za stavce na IBM stavnih strojih
—	tečaj tehniškega risanja
—	za skladiščnike
—	za kontrolorje in preddelavce v kovinarski stroki (za skupino v OZD)
—	za varstvo pri delu (skupine v OZD)
—	začetni tečaj nemškega jezika.
Organiziramo tudi pripravo za preizkus znanja za naslednje visoke in višje šole:
—	Višja pravna šola Maribor
—	Višja upravna šola - Ljubljana
—	Višja šola za socialno delo Ljubljana
—	Visoka šola za organizacijo dela - Kranj
Tečaji so namenjeni kandidatom, ki nimajo popolne srednje šole. Z novim študijskim letom organiziramo 1. in 2. letnik Višje pravne šole - Maribor za študij ob delu
Vpisujemo vsak dan od 7. do 13. ure in vsak torek od 7. do 18. ure. Znanje zagotavlja zadovoljstvo in uspeh!
Izobraževalni center pri Dopisni delavski univerzi Uuiverzum, Ljubljana, Parmova 39, p.p. 106.
V PRIREDBI PD «1. GRBEC» 1/ SREDA J 1
Zanimiv in prijeten izlet na Kočevsko
Ogled zgodovinskih krajev in krajev iz junaških lel AOB
Preteklo nedeljo je priredilo PD «/. Grbec» iz Skednja enodnevni izlet v Kočevje, Kočevski Rog in Bazo 20. V prekrasnem jesenskem jutru je avtobus odpeljal iz Skednja skozi Ljubljano in Ribnico v Kočevje, po vojni lepo razvito dolenjsko mesto. Kraj je s svojo okolico tako privlačen, da ga nazivajo «Kočevska Švica».
Pred avtobusno postajo v Kočevju nas je pričakal zastopnik Turističnega društva Kočevje in nam zaželel dobrodošlico, nakar nas je pospremil v tamkajšnji zgodovinsko - etnografsko - prirodoslovni muzej (prejšnji Seškov dom). Ob vhodu je postavljena spominska plošča, ki priča, da je Plav v tej stavbi bilo prvo zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda leta 1943. V pritlični dvorani nas je mlada in prijazna učiteljica seznanila z zgodovino Kočevja vse od nastanka pa do današnjih dni. Po o-gledu muzeja smo šli do trga, kjer stoji krasen spomenik zmage v NOB. Postavljen je prav tam. kjer je stal grad, katerega je dal sezidati grof Engelbreth Turjaški leta 1030.
Po opoldanskem obredu v hotelu fPugled», ki nosi ime po požganem naselju v ofenzivi z Italijani, kjer je padel pesnik Miran Jarc, smo se odpel'ali skozi Kočevski Rog na Bazo 20, kjer so bili od poletja 1942 do osvoboditve številni organi osvobodilnega gibanja. V spomin na te junaške čase, so lam kot spomenik ohranjeni trije objekti:	iBaza 20»,
bolnišnica cJelendoh in bolnišnica «Zgornji Hrastnik». Iz teh pomembnih krajev smo se odpeljali mimo Dolenjskih toplic in Novega mesta v Ljubljano in nato
hup
ANTONIO SFERCO
pooblaščeni prodajalec
INDUSTRIA ITALIANA PETROLI
PLINSKO OLJE ■ NAFTA ■ KEROSEN
VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE REZERVOARJEV
TOČNOST V IZVAJANJU USLUG S CISTERNO IN S ŠTEVCEM
ZA TOČENJE LITROV
Ul. A. Valerio 41 Tel. 566-222 — 566-223 Trst
proti Trstu z občutki, da je bila s tem izletom storjena dolžnost do naših borcev in padlih.
Izletnik
5. OKTOBRA V SEŽANI
Večer posvečen zamejskim ustvarjalcem
V	sredo, 5. oktobra, bo v sežanski knjižn ci «Srečko Kosovel* večer posvečen zamejskim ustvarjalcem. Odprli bodo razstavo del tržaškega umetnika Franka Vecchie-ta, o katerem bo spregovoril u-metnasini zgodovinar prof. Peter Krečič iz Ljubljane. Razstava bo trajala od 5. do 24. oktobra.
V	literarnem delu bodo nastopili pisateljica Ivanka Hergold in pesnik Marij Čuk, Marko Kravos in Miroslav Košuta, ki bodo občinstvu predstavili nekaj svojih del.’
Zanimiva in pomembna prireditev bo v prostorih knjižnice s pričetkom ob 18. uri.
V pripravi priročnik za raziskovanje novejše zgodovine v naši deželi
Ob upoštevanju dejstva, da je med šolniki ter vsemi, ki se zanimajo za zgodovinske probleme, občutiti potrebo po takšnih didaktičnih pripomočkih, ki bi razširili obzorja na tem področju ter prispevali k boljšemu poznavanju zgodovine, še je pred nedavnim oo-rodila zamisel, da bi izdali nekakšen priročnik za raziskovanje novejše zgodovine v naši deželi. Načrt za pripravo in izdajo knjige je izdelala Deželna ustanova za preučevanje zgodovine odporniškega gibanja v Furlaniji - julijski krajini s sodelovanjem Furlanske u-stanove. Načrte so predložili tržaški pokrajinski upravi, ki je zagotovila konkretno podporo. Šlo ho za priročnik, ki bo obsegal 150-200 strani in petnajst poglavij. Prva štiri poglavja bodo obravnavala glavne zgodovinske dogodke od prve svetovne vojne do dan^šnnh dni v naši deželi, ostala pa bodo monografsko obravnavala zgodovinske probleme, bodo skratka nekakšna napotila, za proučevanje zgodoyine.
'>T* C99?IU|
rtoevTHmr.)
Salon pohištva BREST
v Cerknici
Odprto od 7. do 19. — ob sobotah od 8. do 14.
Telefon 79-15-29
Potrošniško posojilo do 30.000 din - ob nakupu z devizami 5 odst. popusta - Dostava na dom brezplačna ne glede na oddaljenost kraja
OBČINSKI PRAZNIK OBČINE KOČEVJE - OBČINSKI PRAZNIK OBČINE KOČEVJE
25 let združenega kmetijsko gozdarskega podjetja Kočevje
šUr/MvriTjtrK



Našlanek
podjelja
Letošnje leto je za 1500-članski kolektiv ZKPG Kočevje jubilejno, saj proslavlja 25 let ustanovitve. Takratna vlada LR Slovenije je namreč na predlog ministra — predsednika sveta vlade LR Slovenije za kmetijstvo in gozdarstvo 14. C. 1952 izdala odločbo o ustanovitvi državnega gospodarskega podjetja v republiški gospodarski upravi »Kmetijsko - gozdarsko po sestvo Kočevje*.
Novonastalo podjetje je tako zaokrožilo obseg družbenega delovanja na področju gozdarstva v gozd >vih družbenega sektorja od Turjaka do Kolpe in v kmetijstvu na območju občine Kočevje,
Povedati je treba, da je po vojni ostal pretežni del občine Kočevje popolnoma porušen in nenaseljen. Zato je bilo potrebno pridobiti agrarne interesente, ki naj bi naselili Kočevsko.
Prvi priseljenci so se srečali s pionirskim delom preobrazbe pokrajine: najprej so seveda pričeli z obnovo in ureditvijo novih domov, vzporedno s tem pa tudi z obdelavo zemljišč. Tako so tudi na Kočevskem pričele nastajati zadruge in državna posestva. Oblikovane so bile zaokrožene celote, ki so obsegale gozdove in obdelovalne površine. Gozdni in kmetijski delavci, so tako že v prvih povojnih letih zastavili osnove gozdne in kmetijske proizvodnje na Kočevskem. Pri ustvarjanju nove kulturne krajine pa je gozd vsekakor odigral odločilno vlogo. Saj je na isti skupni površini (99.123 ha) gozd povečal svoj delež od prejš njih 35.873 ha leta 1896 na 65.275 ha dai.es, kar pomeni skoraj dvakratno prvotno površino in 65% gozdnatost. Zato ne dajeta zastonj «gozd in les»' osnovno obeležje našega območja in i-egije'. r"r'”'
V	obdobju 1945-52 so družbeni gozdovi dajali že okrog 350.000 m3 letno za obnovo porušene domovine. zasebni pa tudi daleč preko 100.000 m3. Z letom 1952 pa je bila tudi končana doba planskih sečenj. Odtlej dalj«* se je tako v kme tijstvu kot . di v gozdarstvu pristopilo k bolj urejenemu gospodarjenju.
V	letu 1954 se je Kmetijsko - gozdarskemu posestvu (KGP)’Kočevje priključilo še Lesno industrijsko podjetje Kočevje, ki pa se je leta 1961 spet odcepilo.
Nova ustava je močno posegla tudi v organizacijo KGP. že v decembru 1973 so bile konstituirane temeljne in delovne organizacije v okviru združenega podjetja. Vse OZD so podpisale samoupravni sporazum o združevanju, s katerim so se sporazumele za vse posle, ki jih bodo urejale skupno v okviru delovne oziroma sestavljene organizacije združenega dela. Delavci so v skladu z ustavo s
Gozdno gospodarstvo ima poleg petih osnovnih temeljnih organizacij («Rog», »Pugled*. «Draga», «Jelenov žleb* in «Lašče»), tudi TOZD Gojitveno lovišče «Medved», TOZD Transport - gradnje in TOZD Gozdarska kooperacija v Ribnici, ki združuje okrog 6000 lastnikov gozdov od Kolpe do Turjaka.
V Kmetijskem gospodarstvu sta osnovni temeljni organizaciji Govedoreja in Prašičereja, v njenem
Spravljanje lesa v kočevskem Medvedjem gozdu
Motteieo živinorejski obrat v Livoidu (4OZD Govedoreja)
samoupravnim sporazumom uredili tudi medsebojne odnose, pravice, obveznosti in dolžnosti do skupnih strokovnih služb. ZKGP Kočevje sestavljajo tri delovne o”ganiza cije. Osnovni dejavnosti združene ga podjetja sta kmetijstvo, ki združuje pet temeljnih organizacij, in gozdarstvo z osmimi temeljnimi organizacijami (sedeži tudi v Dragi, v Ribnici in v Velikili Laščah). Delovna organizacija «Gramiz» (gradbeništvo in mizarstvo) v svojem sestavu nima temeljnih organizacij. Program dela te OZb je odvisen predvsem od dela znotraj ZKGP.
Skupščina občine
in
družbenopolitične
organizacije
ČESTITAJO VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM OB PRAZNIKU
Kočevja
sestavu pa starše ,.TQZBJMe?fi,ri.ia in TOZD Agroservis (vzdrževanje in popravila mehanizacije) ter TOZD Kmetijska kooperacija, ki > predvsem skrbi za proizvodnjo zasebnih kmetovalcev ,:a Kočevskem, oskrbuje kpiete z repromaterialom in odkupuje vse vrste kmetijskih pridelkov.
Po začrtani poti
Pot v razvoju ZKGP ni bila vedno le enostavna. Brez današnje mobilnosti, ob težkih življenjskih in delovnih pogojih in ob le majh nih možnostih upoštevanja vsakodnevnih potreb delovnega človeka je teklo delo ob ročni žagi, konjski vpregi, brez traktorjev, ob zasilnih bivakih in kočah. Danes si seveda dela v gozdu brez sedanje številne in vsestranske mehanizacije niti ne moremo predstavljati več.
Enako je bilo tudi v kmetijstvu, kjer so le brigade ljudi nekoč mogle biti kos danim površinam o-krog 7500 ha in nalogam v proizvodnji.
Ob združenem delu, z združevanjem dela in sredstev, z medseboj-
no ekonomsko pomočjo in tudi s solidarnostnimi ukrepi pa so člani lega kolektiva vselej izšli iz vseh tegob in problemov kot uspešni in zreli sanioup-avljalci.
In rezultat vseh teh prizadevanj? Danes so urejene prav vse površine gozdov (tako družbenih kot zasebnih), to pa velja tudi za njihovo biološko in rastično proučitev.
Sečnja v družbenem gozdu je že blizu 200.000 m3 letno (okrog 55% iglavcev) ter 92.400 m3 v zasebnem sektorju, in to ob vsakoletni intenzivni, prirodni in dodatni u-metnd obnovi (150 ha in 450 do 500.000 sadik) ter pod pogoji nege in varstva sestojev in kultur, za kar se pravi tudi preko 100.000 ur letno.
Zgrajenih je bilo tudi na stotine kilometrov vlak. Vse to pa o-mogoča sodobnejši pristop v gospodarjenju z gozdovi. Vse temeljne organizacije Gozdnega gospodarstva Kočevje in Inles Ribnica so v letošnjem letu podpisale sporazum o financiranju izgradnje mehaniziranega sklad;šča v Ribnici (podobno lesno skladišče, vendar za listavce, naj bi bilo v perspektivi v Kočevju).
Gozdarji namenjajo znatna sredstva tudi za reševanje stanovanjske problematike ter življenjskih razmer delavcev nasploh. Tako so že zgradili sodobni gozdarski center v Glažuti. Ko bo v celoti zgrajen tudi ta, bo v večji meri rešen tudi problem nastanitve gozdnih delavcev iz južnih republik, ki jih tu ni malo.
Tudi kmetijstvo si utira pot v lepšo prihodnost. Sanacijski program, kt si ga je zastavilo v letu 1975 in predstavlja hkrati tudi dolgoročni stabilizacijski program gospodarjenja, je bil zelo smelo zastavljen. Toda ob polni delovni zavesti .vseh kmetijskih delavce/ so se kaj kmalu pokazali tudi prvi rezultati. To so predvsem boljše izkoriščanje zemljišč in travinjske proizvodnje, bistveno zmanjšanje porabe močne krme, uvedba težje mehanizacije, izboljšanje organizacije dela in povečanje produktivnosti. Danes Kmetijsko gospodarstvo redi 3.270 glav živine, letno proizvede 7 milijonov litrov mle-, ka lic družbenem in okrog 1 milijon v: kooperantski proizvodnji, ima 219.000 kg prirasta mlade ple-•fJ rbčnsl&M-živine ter okrog 120.000 kg telet za pleme in pitancev in 92(1.000 kg bekonov.
Prav zdaj pa je celotno kmetijstvo v fazi intenzivne preusmeritve na novo in še produktivnejšo tehnologijo z izgradnjo novih farm za govedo in svinjerejo.
Vse to seveda zahteva združevanje dela in sredstev vseh temeljnih organizacij združenega dela ter zumnjili partnerjev na podlagi samoupravnih dogovorov in stvarnih dohodkovnih odnosov, in sicer go-zda-stva z živilsko - predelovalno industrijo in trgovino.
Konstantna rast produktivnosti, smotrna organi? ici.ja dela, uvajanje ustrezne tehnologije dela in temu primerna modernizacija proizvodnih sredstev, optimalno in racionalno izkoriščanje vseh razpoložljivih kapacitet, obenem pa angažirani kadri in delavci, so temeljne naloge tudi za vnaprej, obenem pa garancija za bodoči razvoj, v katerem bo še bolj kot doslej imel osrednje mesto delovni človek - samoupravljalec.
Avto £& Kočevje —
TUZEMSKI IN MEDNARODNI TOVORNI PROMET MEHANIČNA SERVISNA DELAVNICA
se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku občine KOČEVJE
N
tekstilana
k o e e v | e
ČESTITA VSEM OBČANOM KOČEVSKE OBČINE OB NJIHOVEM PRAZNIKU TER ISTOČASNO PRIPOROČA SVOJE KVALITETNE IZDELKE
mv.uum J
Splošno gradbeno podjetje
Vsem poslovnim partnerjem
. /
in občanom
ČESTITAMO
k občinskemu prazniku
PRIMORSKI DNEVNIK
IZBOR IZ DELA

oktobra 1977
-V'
-V
>«

V svetovnem vrhu
441 razstavljalcev iz 22 držav na letošnji »Elektroniki 77« — Mednarodna raven strokovnih prireditev
LJUBLJANA, 27. sept. — Letošnja, že 24. mednarodna razstava »Sodobna elektronika« s spremljajočimi strokovnimi prireditvami se tako po komercialni kot po strokovni plati uvršča v vrh gospodarskih prireditev te vrste ne le v naši državi, temveč tudi v svetu. O tem zgovorno priča podatek, da so tuji In domači razstavljale! že pred pol leta »razgrabili« ves — letos sicer za 2000 kvadratnih metrov povečan — razpoložljivi .razstavni prostor, da so organizatorji predvsem večjim razstavljalcem lahko ponudili manj fo^gtav-nega prostora kot bi ga ti želeli, zamudnike pa so morali celo odsloviti.
Na letošnji razstavi, ki bo od 3. do 7. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bo sodelovalo skupaj 441 razstavljalcev iz 22 držav, od tega 73 iz naše države. Med tujimi so najmočneje zastopani razstav-ljfclci iz ZB Nemčije (93) in ZDA (72), njim pa sledijo razstavljale! iz Avstrije (32), Italije (29), Švice (26), Velike Britanije (25), Madžar ske (17) itd. Omeniti velja, da se proizvajalci iz ZSSR, Poljske, DR Nemčije, CSSR in Madžarske predstavljajo s kolektivnimi razstavami.
Kot so povedali na današnji tiskovni konferenci na Gospodarskem razstavišču, so na letošnji razstavi najmočneje zastopani proizvajalci sestavnih delov elektronskih naprav in materialov, nato proizvajalci profesionalnih naprav industrijske, medicinske, jedrske in energetske elektronike. Izdelke zabavne elektronike (radijske in televizijske sprejemnike ter elektroakustične naprave) bo prikazalo precejšnje število razstavljalcev, nekateri v posebej za to določeni razstavni dvorani, drugi pa skupaj z ostalimi izdelki na svojih razstavnih prostorih. Na
razstavi sodelujejo tudi proizvajalci telekomunikacijskih naprav, merilne opreme, radijske in televizijske difuzij-ske opreme, naprav za avtomatizacijo, elektronskih računalnikov ter perifernih naprav, elektroenergetskih naprav in izdelkov vakuumske tehnike. Prvič pa nastopajo na razstavi predvsem tuji proizvajalci opreme in naprav za proizvodnjo tako sestavnih delov kot kompletnih elektronskih naprav.
Številni domači in tuji razstavi jalci so napovedali, da bodo na razstavi prvič prikazali več novih izdelkov, vendar pa so le nekateri od njih tudi povedali, katere in kakšne. Iskra bo na primer predstavila svoj mikroračunalnik, povsem elektronsko telefonsko Zasebno centralo (izdelano v modularni tehniki),'sprejemnik za mrežuo-tonsko preklapljanje porabnikov električne energije ■ (izdelan v hibridni tehniki), nove modele za. prenos podatkov med računalniki in dve novi kanalni napravi s področja telefonije. Tuji proizvajalci bodo predstavili nove merilne naprave na bazi mikroprocesorjev, vrsto so-
dobnih mikrovalovnih elementov, napravo za merjenje debeline nanešenih plasti kovin in barv, stroj za maloserijsko izdelavo tiskanih vezij, računalniške periferne naprave in pod.
O doseženi mednarodni ravni spremljajočih strokovnih prireditev in njihovem ugledu v svetu priča tako precejšnje število referatov tujih strokovnjakov za letošnje simpozije in posvetovanja kot prijave tujih strokovnjakov za udeležbo na njih. V Času razstave »Elektronika 77« se bodo zvrstti); III. seminar o uporabi mikroprocesorjev v merilnih napravah (20 referatov in okrog 120 .prijavljenih udeležencev), XI. jugoslovanski simpozij o telekomunikacijah »Vutel 77« (70 referatov in okrog 400 prijavljenih udeležencev), XIII. jugoslovanski 'simpozij o elektronskih sestavnih' delih in materialih (29 referatov in okrog 100 prijavljenih Udeležencev) ter 1. jugoslovansko posvetovanje o relejni zaščiti v elektroenergetskih sistemih (18 referatov in okrog 100 prijavljenih udeležencev).
ZDRAVKO STEFANČIČ
Grozdje le sonca si želi
Brici bodo svoji zadružni kleti, ki jo soupravljajo, oddali skoraj ves pridelek — V Brdih rabijo pridne roke
GORIŠKA "BRDA, 27. sept. — Sladke jagode, v katere so briški vinogradniki vse leto vlagali skrb, jih zalivali z znojem svojih obrazov in trepetali za njihovo usodo v soparnih poletnih dneh, ko so črni oblaki grozili s točo, so v teh dneli v središču pozornosti v goriških Brdih. Trgatev se je pričela ... Kako negotov je vinogradnikov pridelek, najbolj zgovorno govore besede direktorja Goriških Brd — zadružne kleti Dobrovo, inž. Zvonimirja Simčiča, ki pvavl: »Trgati smo pričeli, kakšen pa bo pridelek, lahko le ugibamo. Kajti, dokler grozdje ni pod streho, se nič ne ve —«
Vse, kar ni povezano z grozdjem in trgatvijo, v teh dneh v Brdih ne velja mnogo. Klopotci, brente in traktorske prikolice, s katerimi sedaj že 966 briških zadružnikov vozi dragocen pridelek v zadružno klet, so v teh dneh v središču pozornosti. Mnogim so prišli v vinograde pomagat znanci, sorodniki. Brici, ki so večinoma zaposleni v anhovskem Salonitu, poleti ne hodijo na morje. Dopust hranijo za čas trgatve in preživijo ga med vinogradi. Vsak par pridnih in spretnih rok je sedaj v sončnih Brdiih dobrodošel.
Brda so se letos muhastemu vremenu, ki je tako močno skrčilo pridelek grozdja v mnogih vinogradniških predelih Slovenije, še najbolj »izognila«. Toča je tod pobrala »desetino« le v posameznih vinogradih. Kljub temu pa bo v celotnih Brdih zaradi toče, burje in delno tudi pretiranih količin padavin v zadnjem obdobju, pridelek za kakih sto do dvesto ton manjši, kot so pričakovali. In čeprav se pri grozdju nič »ne ve«, dokler ni spravljeno pod streho, oziroma v varnih prostorih zadružne vinske kleti v Dobrovem, pričakujejo v Brdih, da bodo v kleti, ki zmore prevzeti 1.300 vagonov grozdja, prevzeli od tisoč do 1.100 vagonov grozdja. Le
desetina tega pridelka bo »prišla« v klet iz zadružnih vinogradov. Vse drugo grozdje pa bodo pripeljali v klet zadružniki. Ti že po običaju oddajo kleti vse tržne viške, saj predelajo sami v vino le kakih 200 vagonov grozdja.
Ce si dober vinogradnik, še ne pomeni, da si ali da imaš tudi dobre pogoje za kletarjenje. Razen tega pa vzame ta posel mnogo dragocenega časa in še kvaliteta vina ni vedno v sorazmerju z vloženim trudom. Ker Brioi svoji zadružni kleti, ki jo tudi sami soupravljajo, verjamejo, so že pred leti predlagali, da bi kleti oddali vse grozdje ter od kleti kupovali ustekleničeno vino. Ker jih je »uslišalo« tudi ustrezno zakonsko določilo, da lahko vino iz zadružnikovega grozdja, ki ga predela klet, kupujejo brez obdavčitev, v zadružni kleti Dobrovo pričakujejo, da se bodo mnogi briški vinogradniki odločili za to pot in povsem opustili kletarjenje. Vinogradniki, ki se bodo odločili za to, vina ne bodo kupovali z denarjem, pač pa si bo klet najbolj nujne stroške, ki jih bo imela s predelavo grozdja v vino, zaračunala kar pri grozdju. A tako bo dobil vinogradnik na primer za 100 kilogramov grozdja, okrog 60 litrov vina.
Svet zadružne enote vinske kleti, v katerem imajo besedo vinogradniki — zadružniki in zaposleni v kleti, je že določil akontacije cen za letošnji odkup grozdja. Cene so seveda odvisne od vrste grozdja in od stopnje sladkorja, ki ga jagode vsebujejo. Sicer pa so odkupne cene, ki pa niso dokončne, te so znane šele tedaj, ko je celotna letina vina prodana in je znan tudi uspeh poslovanja, skoraj enake lanskim.' Za grozdje z normalno stopnjo sladkorja, bodo briški vinogradniki iztržili naslednje vsote: za kilogram grozdja, ki daje rebulo — 7,76 din, za malvazijo 6,72 din, beli pinot 8,40 din, refošk 10,71 in za kilogram grozdja, iz katerega iztisnejo kabernet, 11,55 dinarjev. Kot običajno, bodo tudi letos v Brdih pridelali največ rebule, sledijo pa merlot, tokaj, beli pinot in malvazija. Kvaliteta letine še ni povseni znana, vendar pravijo v Brdih, če bo lepo jesensko vreme še trajalo, bo pridobilo grozdje še precej sladkorja. Prav zato obirajo letos v Brdih vinograde drugače kot doslej. Iz trt trgajo le dozorelo grozdje, drugega pa še puščajo v upanju, da ga bodo topli jesenski žarki še obogatili s sladkorjem.
BRANKO PODOBNIK
Napad na središče mesta
Bagri so v okviru načrta za ureditev okolja razrili eno od glavnih sarajevskih ulic - Zelo huda prometna zmeda in tudi izredno potrpežljivi miličniki
OD NAŠEGA SARAJEVSKEGA DOPISNIKA
SARAJEVO, 26. sept. — Baščaršija Je bila vso noč brez vode, Obala vojvode Stepe ob Miljacki ji: razrita nekaj metrov globoko. Skupina študentov Je dolgo zaman čakala na tramvaj. Po Miljacki se vozijo bagri. Kaj se dogaja? Nič posebnega, a vseeno nekaj velikega: poleg del v okviru velikega načrta za varstvo okolja na robu mesta so se izvajalci odločili hkrati napasti tudi mestno središče.
Obala vojvode Stepe Je za prta za ves promet od Doma sindikatov (na drugi strani Miljacke je Skenderija) pa do Viječnice, star#,.mestne hiše (v kateri je izdihnil prestolonaslednik Ferdinand, nekje vmes na tej razdalji pa je Principov most, kjer sl je Ferdinand nabral krogel iz revolucionarjevega revolverja).
Obalo je bilo treba namreč na novo asfaltirati. Tlak iz granitnih kock je bil že tako vzvalovljen, da so se avtomobili prevažali po njem kot pc morskih valovih: gor in dol, gor in dol. Nekateri so že godrnjali, da bi bilo treba zaradi tega to ulico preimenovati v »Primorsko«. Tudi tramvajska proga je bila na koncu in treba se je bilo odločiti za betonsko podlago in nove tračnice.
In ker je bilo zaradi tega treba razkopati vso ulico, so rekli mestni očetje: zakaj ne bi izkoristili priložnosti še za t zamenjavo kanalizacije, elek tričnega, vodovodnega in pit omrežja, pa še veliki kanalizacijski zbiralnik lahko potegnemo, sicer bo pozneje treba še enkrat zapreti in prekopati vso cesto.
Dela so se začela 15. septembra in končana morajo biti 23 oktobra. Iz Beograda so pripeljali edini stroj v dr žavi, ki kar spotoma požira asfalt in kocke s cestišča. Tako so za njim že začeli kopati. Seveda pri tem pretr gajo kakšno napejjavo in zdaj ni vso noč vode, zdaj molčijo te, e toni, drugič spet ugasnejo luči Dežurne ekipe popravljavcev se trudijo čim hitreje odpraviti te nujne nevšečnosti In treba je potrpeti, to je geslo, ki so ga sporočili-občanom že letošnjo pomlad, ko so se dela po načrtu za varstvo okolja (sofinancira jih Mednarodna banka za ob novo in razvoj) začela in so , zasadili prve lopate. Po tem ■ načrtu bo Sarajevo dobilo boijš' vodovod, kanalizacijo kol se spodobi, prešlo bo na ogrevanje s plinom, naredilo bo prečiščevalnik odpadnih voda, mestno smetišče, uredilo korito Miljacke itd.
Toda dela na robu mesta so bila pač daleč od tega, da bi bistveno motila občane. Zdaj so jim zaprli eno glavnih prometnih žil, po kateri je bilo mogoče do Ba.ščaršije. Tramvaji pri Skenderiji, zavijejo v levo in se vračajo
proti Ilidži. Nadomestiti Jih skušajo proti Baščaršiji avtobusi, ki vozijo po nasprotni strani Miljacke po ozkih uličicah. Včasih pa ne gre dru gače kot peš. Da, še taksiji so tu in to številni, kajti del mesta ob Titovi ulici je ostal brez prevoza. Vozniki taksijev si obetajo tod velik zaslužek, saj vedo, da se ljudem nekako ne da več dosti hoditi peš tn je trim uspešen samo na televiziji, ko se z njim mučijo drugi.
Morda imajo celo prav. Ljudem se očitno ne da več ho diti peš. Kljub opozorilom in prošnjam, naj ostanejo doma z avtomobili in uporabljajo javni prevoz, hočejo avtomo bilisti v silni gneči na vsak način po sosednjih ulici do Baščaršije. Tudi po vmesnih, prečnih ulicah ni nič manjša prometna zmeda. Miličniki pa so silno potrpežljivi in le žvižgajo ter opozarjajo, us merjajo hi razvozlavajo te pločevinast« reke.
Mnogi zvedo za dela ob Mi ljacki šele, ko se pripeljejo pred zaprto cesto. Prvo jutro po tistem, ko so se dela začela, je še precej ljudi plezalo čez razrito cesto na tram-
vajsko postajo in čakalo med preklinjanjem, zakaj ta pre sneti tramvaj spet enkrat nikamor ne gre. Pa so časopisi z drugimi javnimi občili teden dni prej pisali o tem, kaj se bo zgodilo. Očitno še ve liko ljudi •' BiH ne prebere časopisa, ali pa bero le osmrtnice in kriminal, kajti nesporazumov Je bilo prve dni veliko. Tako je' televizija posnela skupinb ^tud^btbv, ki je vztrajno čakala na Baščar Siji, kdaj se bo pripeljal tramvaj.'Sicer pa je ta dogo dek lahko vzrok z-a temeljito študijo o tem, kakšna je moč In nemoč sodobnega informacijskega sistema.
Od Skenderije do Benbaše (to <e tam, kjei Kičo Slabi nac poje za šlager sezone Jaj, kako je na Benbaši zeie na trava, kar pa mu ni po magalo pri Sarajevčanih do boljše uvrsMtve) bodo uredili korito Miljacke in oba bre gova. Bregova bo treba le očistiti i pvz-Hztv v-'»t --četa. Dno bodo z bagri iči-st‘li in poravnal , na.„ u,< do sedanjih 23 lesenih kaskad zamenjali z betonskimi.
Konec oktobra bo obala spet odprta za promet in s tem bo pravzaprav najhujše prekopavanje za Sarajevčane mimo, kajti obala je končno ena od glavnih prometnic v mestu. Ta 'tudi pregovor pra vi, da je najhujše samo prvič
BOGDAN NOVAK
Po cesti skozi Karavanke
Skozi karavanški predor naj bi prvič zapeljali sredi leta 1983 — Sprva po 4.500 vozil dnevno - Rok se lahko podaljša, če ne bo mednarodnih posojil
LJUBLJANA, 26. sept. — Po obljubah cestnih načrtovalcev naj bi se skozi bodoči karavanški predor zapeljali sredi leta 1983. To bi lahko povedali tudi tako, da podobno kot pri drugih gradnjah, pripravljalna dela za takšne predore vzamejo mnogo več časa, kot pa pobere kasnejše vrtanje v gorski masiv. Verjetno pa Idiliko vsaj petletni čas temeljitega dogovarjanja in pripravljanja povežemo tudi s tem, da gre za zapleten mednarodni projekt, ki ga
in Avstrija, zraven pa bodo morali vsaj s posojili pomagati
Turistični delavci iz ZRN v Jugoslaviji
V Dubrovniku občni zbor združenja agencij ZRN — Tudi v Slovenijo
LJUBLJANA, 29. sept. — Dubrovnik, ki si je med jugoslovanskimi kraji pridobil najtrdnejše mesto v kongresnem turizmu, bo letos od 6. do 13. novembra prizorišče letnega občnega zbora združenja potovalnih in turističnih agencij ZR Nemčije. Računajo, da bo na občni zbor v Dubrovnik prišlo okrog tisoč predstavnikov vseh velikih in tudi številnih malih turističnih agencij iz ZRN, seveda pa se jim bodo pridružili tu-' di mnogi predstavniki sedme sile, tako od časopisov, radia in televizije.
Obisk predstavnikov zahod nonemških potovalnih in turističnih agencij bo za nas še posebno pomemben, saj so med tujci, ki obiskujejo Jugoslavijo, gostje iz ZRN po številčnosti vsa leta na prvem mestu in jih je med tujimi turisti približno tretjina.
Predvideno je, da bi večja skupina predstavnikov turističnih agencij iz ZRN od 11. do 13. novembra obiskala l.udii nekaj središč na Gorenjskem in ob slovenski obali (Bled, Postojna. Lipica, Portorož ipd.), da bi se pobliže sezna nila s slovensko turistično ponudbo in možnostmi za še j večji obisk turistov iz ZRN v Sloveniji. Seveda se bodo I nemški turistični delavci za-I držali nekaj časa tudi v Ljubljani.
I. P.
bosta sicer izpeljali Jugoslavija tudi Številni drugi partnerji.
Karavanke so naravna ovira za bolj razmahnjen promet po cestah. Ce odštejemo ne'kaj predorov med Ita lijo in Avstrijo, so vsaj pri nas znatne težave s tovor ni m prometom. Le pomisli mo, kaj vse se lahko pripe ti ob nekoliko slabšem vremenu, doker teče na tem koncu promet, preko Jezerskega prelaza (1216 m nadmorske .višine), Ljubeljskega '(1370	m), Podkorenskega
(1013 m) ter Planiškega pre laza (850 m). Na drugi stra ni pa se b'ižajo našim mejam številne mednarodne ceste, kjer se ponavadi križajo tudi mnogi interesi. Znano je, da bo karavanški predor povezal bodočo karavanško cesto A 11 na avstrijski stra ni in avtocesto A 2; predor Karavanke—Ljubljana — Za greb. TO sta dejansko po-I membni prometnici, bolj zna i ni kot avstrijska-turska avto I mobilska cesta, pri nas pa , kot transjugoslovanska (v uradnih papirjih) avtocesto Bratstva tn enotnosti, kate re s ovenski krak že dlje nosi Ime Ulrika.
Danes so prometni tokovi še vedno prisiljeni iskati dalj. še poti, kar še posebej velja za težje tovore. Po drugi
strani se ogromno tega prometa steka tudi preko šentiljskega mejnega prehoda In nato zatrpa Maribor. Dogajajo se absurdi, ko neko blago pride tudi do Jesenic po takšni poti. Prometni strokovnjaki pa že dlje me nijo, da je kljub dokaj' vi sokim naložbenim stroškom še vedno gospodarski račun tisti, ki tudi pripelje do tega, da kaže poskrbeti za naj krajše cestne povezave.
Takšen gospodarski račun je pokazal, da je tudi naložba v karavanški predoi povsem umestna. Po seda njih' ugotovitvah naj bi sta! 2,1 milijarde avstrijskih Si lingov. Jugosavija in Avst.n ja naj bi prispevali nevrač Ijivo po 20 odstotkov te vsote, medtem ko bi se za vsa potrebna posojila morala po goditi Jugos'avija za potrebp obeh držav. Pričakujejo nam reč. da jih bo dobi’a pod ugodnejšimi pogoji. Čeprav ne bo imela vsaka država povsem enako dolgega dele predora, saj bo jugoslovan ski za kilometer krajši, so se domenili, da bosta vs<-stroške delili na pol. V pre doru bo sprva speljana le dvopasovna cesta, medtem ko bi za drugo »cev« predora
poskrbeli šele takrat, ko bo to bolj potrebno. Sedanja zmogljivost predora bi bila sicer 1800 vozil na uro v obeh smereh, toda napove dujejo, da bo prvo leto za peljalo skozi predor okoli 4500 vozil, šele proti letu 2000 pa okoli osem tisoč vozil dnevno.
V prvih letih delovanja karavanškega predora bo cesta na naši strani potekala od Hrušice dalje po obnovljeni cesti Jesenice—Kranj, kasne je pa računajo, da bo tod speljana Ilirika. To tudi po meni, da je predor temeljni objekt na trasi mednarodne ceste E 94, ki ima tudi dru gače prednost pri graditvi (ugoslovanskega cestnega om režja. Sicer pa tudi predor ne bo le odčeptl karavanških orometnih grl. * Kakor hitro gre za večje mednarodno za nimanje za takšne projekte in tudi za to, kako si obeta tt lažje prevoze na daljših razdaljah vse ‘do Irana), ka 'e pogledati, kaj bo za pre-•torom na avstrijski strani Vsekakor se mu bo že 1980. leta precej prib'ižala turska avtocesta, do 1983. leta naj bi je zgradili že 80 do 85 odstotkov.
Slovenija ali Jugoslavija
se odpirata prot.1 obema avstrijskima avtoces ama, le da je treba pri tem upoš'*-pore, ki nas- čakajo, preden bomo uspeli zbrati dovolj denarja in mednarodnih posojil za okoli 1200 kilometrov avtoceste skozi Jugoslavijo. V prvem obdobju bodo dela seveda potekala etapno, vati tudi, katere cestne odseke so zajeli tokratni srednjeročni načrti. Predvsem velja opozoriti na velike na-pač tam, kjer so za to potrebe ta čas najbolj občutne. Predvideno je, da se prične jo dela r okviru avtoce.-ie »Bratstva in enotnosti« na ljubljanskih in zagrebških obvoznicah, del AC Zaprešič— Okučani, del ceste od Sardina (letališče) do Beograda in del avtoceste na območju’ Niša. Srednjeročno obdooje torej upošteva predvsem sedanje stanje na teh cestah, medtem ko naj bi bila do 1985. leta usposobljena celotna avtomobilska cesta. Seveda je še mnogokaj odvisno tudi od dejanske pripravljenosti drugih držav, da svo-)e tranzitne potrebe okrepijo še z drugačno pomočjo, predvsem mednarodnih bank. Brez takšne pomoči se bo ta časovni rok seve 1 a bolj ali manj raztegnil. Druga smer se tiče cestne zveze od Šentilja proti Zagrebu. V tem srednieročnem obdobju bodo rekonstruirali šentiljski mei-m prehod in pričeli dela na hitri cesti skozi Maribor.
STOJAN ŽITKO

Potrebe so prerasle možnosti
Gospodarsko razstavišče že dolgo ne služi več svojemu namenu tako, kot od njega združeno delo pričakuje - Kmalu razširitev razstavnih prostorov
LJUBLJANA, 29. sept. — Do začetka slovenskega kongresa ZK bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani uresničen prvi del obsežnega programa razširitve razstavišča. Dograjena bo dvorana »B«, so sklenili na iniciativnem odboru za pripravo organlzacijsko-razvoj-nega koncepta GR, ki ga je pripravila gospodarska zbornica Slovenije.
Iniciativni odbor je pregledal načrte in stanje na osrednjem slovenskem razstavišču in ugotovil, da že dolgo ne. v služi več svojemu namenu tako ko* od njega združeno delo pričakuje. Obisk se od sejma do sejma povečuje, razstavlja vse več organizacij združenega dela, svoje izdelke kaže vse več tujih firm, sklepa se več in več Poslov, vendar razstavišče tehnično ne prostorsko ni več doraslo za organizacijo vse številnejših srečanj gospodarstva.
Sporazum o interesni skupnosti
Samo razstavišče ima premajhno akumulacijo, saj Je stisnjeno na komaj osem tisoč kvadratnih metrov neto površine in nima ustreznih tehničnih naprav za boljšo organizacijo sejmov in drugih prireditev. Tako samo ne more razvijati svojega poslanstva v imenu združenega dela, ki potrebuje sodob-
no organizacijo in več prostora. Majhne dograditve, kot je bila letošnjo pomlad dvorana A2, dvorana v Gornji Radgoni, ne morejo več zamašiti vrzeli. Zato Je iniciativni odbor predlagal ustanovitev interesne skupnosti »Gospodarsko razstavišče«, v kateri je zaenkrat združilo svoje interese Gospodarsko raz-
stavišče samo. Gospodarska zbornica Slovenije in Mercator.
Najprej dvorana B
Program razvoja razstavišča je dokaj bogat, toda v ospredje sili dokončanje dvorane B. Sedaj ima dvorana, ki so Jo začeli graditi pred leti, dve etaži, vendar sta
brez vse opreme, celo brez sanitarij.
Po načrtu pa naj bi bilo v drugi kleti skladišče, strojnica m zaklonišče, v prvi kleti razstavni prostor, carinsko ln manipulativno skladišče, V pritličju razstavni prošt ir, ki ga bo moč preurediti za različne prireditve, v prvem nadstropju bodo poslovni prostori za stalne razstave, v drugem nadstropju pa informativno poslovni center.
Z dograditvijo na pol zgrajene dvorane naj bi raz-
stavišče takoj, do pomladi, pridobilo vrsto prostorov, ki na* bi omogočili boljše tehnično poslovanje razstavišča in nekoliko razširilo razstav ne prostore oziroma prostore za druge prireditve.
Načrt — 30.000 kvadratnih metrov
V generalnem načrtu razvoja celotnega kompleksa pa je predvideno seveda veliko več kot le v tem omejenem, parcialnem. Med večjimi in novimi pridobitvami naj bi bil predvsem poslovni hotel A ka.egorije s približno 300 ležišči (de se ne bi razstavljal« v času sejmov vozili' sp'<t ' Brežice! )„ zgradili naj bi dVc stolpnici z 18.000 kvadratnimi metri prostorov za gospodarske organizacije, zgradbo Akademskega kolegija pa naj bi preuredili v dom gospodarstva, v pbslov-1
po hišo,, kjer naj bi našla
svol prostor predvsem vsa predslavništva, Tu naj bi bila še parkirna hiša s štirimi etažami in splet podzemnih komunikacij, ki naj bi vse te prostore med seboj pove-zova'
Drugi del načrta predvideva zazidavo vzhodnega dela. Uredili naj bi kompleks med Vi'har’evo m Linhartovo cesto, yse do stanovanjskih blokov v Savskem naselju. Tu naj bi nastalo 200.000 kvadratnih metrov urejenega pr >stora, na katerem naj bi stale mešane zgradbe — spodnje etaže naj bi bile namenjene poslovnim dejavnostim, razstavnim prostorom, trgovinam, zgornje pa stanovanjem. Takšen razvoj razstavišča je že v družbenem planu mesta in republike.
JOŽE VETROVEC

MAKETA, OŽIVLJENA DO POMLADI — Leva stran je novi Slovenijales, desna pa dokončana dvorana B z nekaterimi nujnimi spremljajočimi prostori.
VIPAVSKI VINOGRADI
„Vipavec“ zori
Na Vipavskem nekaj pridelka manj, kakovost grozdja (in vina) bo dobra
VIPAVA, 29. sept. — Vipavska vinska klet, ki posluje v sklopu TOZD predelava v Kmetijskem kombinatu Vipava, Je naslednica najstarejše vinarske zadruge na Slovenskem. To so vinogradniki Vipavske doline ustanovili že 1894. leta In je imela precejšen pomen tudi za ohranjanje slovenstva v teh krajih. Toliko o zgodovini zato, da bo laže razumeti navezanost In odvisnost prebivalcev zgornje in spodnje Vipavske doline na vinogradništvo.
V celotni 'ripavski dolini je sedaj 'okrog 1.400 hektarjev vinogradnikov, od tega okrog 300 v družbeni lasti. Največji vinogradniški kompleksi pa so v Biljanskih gričih, Ložah in Kromberku. Druge vinogradniške površine so v lasti zasebnih vinogradnikov, vendar od njih kar dve tretjini sodelujejo z vipavsko kletjo, ti bo odkupila letos od njih kakih 500 vagonov grozdja. Sodelovanje kooperantov a v.insko kiptjo ima na Vipavskem dolgi tradicijo, V družbenih vinogradih pa bodo letos obrali okrog 200 vagonov grozdja in bodo tako v kleti predelali skupno okrog 700 vagonov sladkih jagod. Kakih 200 vagonov grozdja pa si bodo za lastno porabo obdržali vinogradniki.
Vremenske nevšečnosti so letos »pobrale« kakih deset do petnajst odstotkov pridelka. Vendar pa na srečo vsaj na
Vipavskem kvaliteta grozdja ni prizadeta. Zato lahko iz vipavske kleti, ki je »požela« na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani za svoja vina kar štiri velike zlate medalje; eno zlato, dve srebrni medalji, njihov merlot predlanskega letnika pa je osvojil naslov šampiona, tudi od letošnjega pridelka pričakujejo kvalitetno vino. Po količini bo približno «nako belega m rdečega. Med belimi vini bo največ vipavca, rebule, malvazije, laškega rizlinga ln pi nele, med rdečimi pa merlota, barbere in kabameta. S skupnim rostopom članic SOZD Frukta, ki združuje delovne organizacije s področja agroživils’ ega kompleksa severne Primorske, v njej pa so tudi TOZD iz Hrvatske in BiH, naj bi si vipavsko vino utrlo pot v vse večje jugoslovanske potrošniške centre. Doslej pa smo vipavska vina
pili predvsem Slovenci.
Trgatev na Vipavskem s« bo razmahnila konec tega tedna. Takrat bo najbolj živahno tudi v vinogradih devetih vinogradniških skupnosti, ki so jih ustanovili' zasebni vinogradniki. Tudi te skupnosti so velik« značilnost-vipšvskega vinogradništva, Prva je bila pred devetimi le-' tl ustanovljena skupnost na Brjah. Sedaj pa je takih’ skupnosti, v katerih so vinogradniki združili 594 parcel na osnovi komasacije, že devet, pripravljajo pa. še nov*. Sedaj delujeta po dve taki skupnosti v Brjah, Velikih Žabljah in Braniku, po ena pa v Dornberku, Podragi in Gradišču. Skupaj imajo skujb nosti 107 hektarje rodnih vinogradov.	>
Predstavniki vinske kleti, kooperantov in obrata lastna vinogradniške proizvodnje, ki sestavljajo vinogradniški odbor, so že določili letošnje odkupne cene grozdja, ki pa so zgolj akontacija, saj bo dejanska odkupna cena znana šele tedaj, ko bo vino letošnjega pridelka grozdja prodano. Za kilogram posamezna vrste grozdja, ki bo vsebovalo normalno stopnjo sladkorja, bodo ob prevzemu grozdja plačali kooperantom naslednje akontacije: za grozdje, ki ga daje merlot in barbero 9,50 din, za kabernet in zelen 10 din, za rebulo, pinelo ln laški rizling 8,34 din ter za kilogram grozdja, iz 'katerega bodo stisnili malvazijo in tokaj, 6,97 dinarjev. BRANKO PODOBNIK
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Spet sva tu z običajno nedeljsko rubriko Pop Tednik. Letos sva uvedla nekaj novosti, zato dovolite nama vsaj prvič nekoliko daljši uvod. da vam jih obrazloživa: ocene treh ali štirih najboljših plošč, ki izidejo v enem tednu na italijanskem trgu. bodo še vedno predstavljale jedro rubrike, poleg teh pa sva tednik obogatila še z najrazličnejšimi kratkimi novicami iz sveta lahke glasbe. Posebno pozornost namerava posvetiti glesbenim dogodkom v naši deželi, -čeprav jih ni veliko. Prav zato pa je važno zabeležiti vsako pobudo. Pri tem nama bo v oporo tudi vaša pomoč: če vam je nekaj, kar ima opraviti z glasbo, posebno pri srcu, pišite nama in rade volje bova objavila.
Druga novost obstaja v lestvicah najbolj prodanih plošč, katero bova vsak teden sestavljala s nodatki nekaterih najbolj znanih in obiskanih tržaških trgovin s ploščami.
Kar Se tiče obravnavanih albumov, bodo ti, kot vedno, novosti v pravem smislu besede, saj jih večkrat dobiva (tajne veze) še preden izidejo!
JAN MICHEL JARRE
Oxygene
(POLYDOR 2310 555 A)
Kaj pa glasba? Kot sem že na začetku povedal, je levji delež prepuščen izgubljeni ovci Ricku Wakemanu, ki pa po mojem s svojimi prepogostimi baročnimi posegi obleži vzdušje tega sicer dobrega albuma.
# * #
. .. ker smo že pri skupini Yes, naj omenim še nekdanjega člana PETERJA BANKSA, ki bo kmalu izdal nov album.
AVERAGE WHITE BAND
Benny and us
(ATLANTIC W 50384)
Jean Michel Jarre je sin bolj znanega avtorja Mauriceje in je na tem, da osvoji z albumom «Oxygen->> ie ameriško tržišče, potem ko je bil (in ponekod še ostaja) na prvih mestih evropske lestvice. V Angliji, recimo, je trenutno na drugem mestu.
Po «novici» pa še nekaj besed o plošči. Priznati moram, da me je ta še malo znani klaviaturist prijetno presenetil s svojim živahnim izvajanjem. «.Oxygene» 'je suita v šestih delih in vsak je po svoje drugače izoblikovan, tako da je poslušanje vse prej kot dolgočasno, že res, da so elektronski efekti od časa do časa preveč stereotipni in za lase povlečeni. toda celotni vtis ostaja pozit iven.
• » •
V neki avtomobilski nesreči ie umrl MARC BOLAN, vodja skupine T. Rex in eden najbolj znanih glasbenikov v prvih letih našega desetletja.	/»»■
YES
Going for the one
(ATLANTIC ATL 50379)
Nikakor ne bi vzel v poštev tega škotskega ansambla, ki sicer izvaja komercialno soul glasbo, če ne bi pri tej plošči sodeloval tudi Ben E. King, stari kralj soula iz prejšnjega desetletja. Ni le naključje, če je postal tale starejši pevec tako slaven, saj je tudi pri tej plošči samo on v ospredju, ostali člani ansambla pa mu le sledijo z glasbeno spremljavo.
* * #
V teh dneh smo priča pouovne-,.iu odkritju W0Ol)YJA GUTH-RIEJA. Med mnogimi albumi naj omenim »Original Recordings Ma-•ie by Woody Guthrie (VVarner Sros.), na katerem so posneti mnogi motivi iz filma »Bound for glory». V italijansseini nosi film naslov »Ouesta terra e la mia terra* in je povzet iz njegove istoimenske knjige.
CAROLE KING
Simple things
(CAPITOL 3C 004 85180)
Zdi se, da vsaka popevka tega albuma šepeta: ^Dobrodošel spet med nami, Rtcfc Wakeman». Res, vrnitev Ricka V/akemana k skupini Yes, je tudi najvažnejša novost tega albuma. «Prostovoljno» je namreč odšel Patrick Moraz in zdaj je on na vrsti, da poiskusi samostojno pot. potem ko so to naredili vsi ostali člani tega ansambla. Druga novost je slika na ovitku, ki ponazarja sodobnega človeka, «ujetega» v napredek.

Res presenetljivo, kako lahko izpadejo peškii Carote King 'Ši vedno tako sveže in iskrene po tolikih letih glasbenega udejstvovanja. Morda je odgovor na to prav v naslovu tega albuma: simple things — enostavne reči. Res, največkrat je enostavna pesem učinkovitejša od katerekoli druge.
LESTVICA najbolj prodanih plošč v Trstu v tem tednu:
45 obratov
1.	Santa Esmeralda - Leroy Gomez (PHILIPS)
2.	Ma Baker - - Bonev M. (DU-RIUM)
3.	Ti amo - Umberto Tozzi (MESSAGGERIE MUSICALI)
4.	Tomorrow - Amanda Lear (POLYDOR)
5.	S. Francisco - Village People (CASABLANCA)
33 obratov
1.	Burattino senza fili - Edoardo Bennato (RICORDI)
2.	Going for the one - Yes (A-TLANTIC)
3.	Santa Esmeralda - Leroy Gomez (PHILIPS)
4.	Heavy \Keather - Weather Re liort (MESS. MUSICALI)
5.	Hotel California - Eagles (MESS. MUSICALI)
Sandi Pertot ter Pavel Ugrin
V abonmaju
Oton Župančič
REPERTOAR
za sezono 1977-78
VERONIKA DESENIŠKA
(tragedija v petih dejanjih)
Ob stoletnici pesnikovega rojstva Režija: JOŽE BABIČ
Branislav Nušič OBLAST
(komedija v dveh dejanjih)
Prvič v slovenščini integralno besedilo Prevod: MILAN JESIH Režija: MIROSLAV BELOV1Č
Aleksej Arbuzov IRKUTSKA ZGODBA
(igra v treh dejanjih)
Prevod: MILE KLOPČIČ Režija: MARIJO URŠIČ
Dario Fo	SEDMA - KRADI MALO MANJ
(Settimo: ruba un po’ meno)
(komedija v dveh dejanjih)
Prevod: BORUT TREKMAN Režija: JOŽE BABIČ
GOSTOVANJE DVEH GLEDALIŠKIH ANSAMBLOV IZ MATIČNE DOMOVINE
***	GLASBENA KOMEDIJA
Gostovanje gledališča Komedija iz Zagreba
Izven abonmaja
Miroslav Košuta VITEZ NA OBISKU
(mladinska igra)
Krstna uprizoritev Režija: MARIJO URŠIČ
Kole Čašule	VRTINEC
(igra v dveh dejanjih)
Prvič v slovenščini	.
Prevedel: JANKO MODER Režija: UUBIŠA GEORGIJEVSKI
Alviero Negro BUNKER
(komedija v dveh dejanjih)
Prvič v narečju beneških Slovencev Prevod: BOŽO ZUANELLA Režija: JOŽE BABIČ
Poleg ponovitev nekaterih uspešnih predstav iz preteklih sezon so v repertoarnem načrtu predvidena tudi nekatera druga gledališka gostovanja iz Jugoslavije.
Posebna dejavnost
UMETNIŠKI PROGRAM DELA BO IZPOPOLNJEN ŠE Z IZVEDBO POSEBNIH NASTOPOV SSG V ŠOLAH IN PROSVETNIH DRUŠTVIH.
Sestavljajte TOP lestvico
Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: RAI -Radiotelevisione Italiana - Postaja Trst/A - Ulica F. Severo, 7 - Trst, v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 16.30 v oddaji TOP LESTVICA.
VAŠA TOP LESTVICA
Ta teden ste izbrali naslednje popevke:
1.	MA BAKER — Boney M
2.	TELEPHONE LINE - Electric Light Orehestra
3.	ORMAI — Mina
4.	MY LOVE, MY LIFE - ABBA
5.	FROM HERE TO ETERNITY — Giorgio
6.	POET — Franjo Bobinac
7.	I REMEMBER YESTERDAY — Donna Sumrner
8.	PRETTY MAIDS — Eagles
9.	ZODIAC — Roberta Kelly
10.	VOLIM JEDNU ČRNE KOSE — Miro Ungar
TRGOVINA GRAMOFONSKIH PLOSC
DECIBEL
Opčine — Narodna ul. 116 S TEM OGLASOM NUDIMO 10% POPUSTA
Nedelja, 2. oktobra 1977 Ponedeljek, 3. oktobra 1977
TRST A
7.00, 8.00. 11.30, 13.00. 15.30, 18.00,
19.00	Poročila: 7.20 Dobro jutro;
8.05	in 9.05 Glasba in kramljanje;
10.05	Koncert; 11.35 Današnja plošča; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Slov. zbori; 13.35 Melod:jc; 14.10 Roman; 14.30 Glasba od tu in tam; 15.35 Glasbeni ping pong; 16.30 Glasba za najmlajše; 17.05 Simi', koncert; 17.40 Glasbena panorama;
18.10	Slovenci v habsburški monarhiji: 18.25 Klasični, album.
KOPER
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Glasbeni album; 9.15 Orkester Geoff Love; 9.32 Plošče;
10.00	Z nami je".. ; 10.10 življenje v šoli; 10.32 Glasba sprint; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, kim;
11.32	Mini juke box; 11.45 Elizabetine pravljice; 11.51 Glasbeni inter-mezzo; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.15 Ansambel Casadei; 14.33 Poje Bruno Martino; 14.45 Popevke; 15.45 Par besed; 16.00 Pismo iz . . .; 16.05 La Vera Romagna; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 20.00 Glasbena fantazija;
20.32	Rock party; 21.00 Glasbeni spored; 21.32 Operne skladbe; 22.45 Pop jazz.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00,
18.00,	19.00, 2J..OO Poročila; 6.00 in
7.30	Glasbeno prebujenje; 8.50 Resna glasba; 9.00 in 10.35 Vi in jaz;
11.00	Ko ljudje pojejo; 11.30 Radij ska igra; 12.05 Par besed; 12.30 Samadhi; 13.30 Program z Donatello Moretti; 14.20 Drobec satire;
14.30	Strnjena komedija; Glauko;
15.05	Glasbeni spored; 15.30 Prizma; 16.15 E .. . statc con noi; 18.05 Srečanje z VIP; 18.35 Mladi in kmetijstvo; 19.-35 Večerni progra mi; 20.30 Kitare in kitaristi; 21.05 Jutrišnja Evropa; 21.40 Zdravnikovi nasveti; 22.00 Jazz; 23.10 Lahko noč.
SLOVENIJA
5.00,	5.30, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00.
10.00,	11.00, 12.00, 13.00, 14.(X), 15.00,
18.00,	19.00. 22.000, 23.00 Poročila; 5.15 Danes za vas; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 Beseda na današnji dan; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringa raja; 9.20 Pesmica za mlade risarje; 9.40 Vedre melodije, 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj;
12.10	Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti;. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 Pojo amaterski zbori; 14.30 Glasba po željah; 15.30 Glasbeni intermezzo;" 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 16.(X) «Vrtiljak»; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.20 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka; 20.00 Kulturni globus; 20.10 O-perni koncert; 22.20 Popevke. -
TRST A
8.00,	11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Plešivo; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikro fonorh; 13.25 Polušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne.
KOPER
7.30,	10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 20.30, 22.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Kako se počutiš?; 9.15 Elizabetine pravljice:
9.30	Plošče; 10.00 Z nami je . . .;
10.15	Glasbeni portret; 10.32 Sprint glasba; 10.45 Glasba in nasveti;
11.15	Orkester Pe-cy Faith; 11.30 Kim, Kim; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Najlepše popevke tedna; 15.00 Glasbena oddaja: 15.30 Folk in tudi ne.; 16.00 Umetnost, način življenja : 16.05 Armandov kotiček;
16.30	Sosednji kraji in ljudje: 16.05 in 17.45 Od hiše do hiše; 17.30 Primorski dnevnik; 18.25 Programi tedna; 18.30 Nedelja na športnih i-griščdh; 19.30 Crash; 20.00 Srečanje z našimi pevci; 20.40 Rock party;
21.00	Radioscena: 21.30 Vesela o-pereta; 22.45 Plesna glasba.
RADIO 1
‘ 8.00, 10.00. 11.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno p-ebujenje;
6.30	Praznični dan; 8.40 Vaša zemlja; 9.30 Maša; 10.20 Pisan glasbeno - govorni program; 15.10 in
15.50	Športna nedelja; 17.10 Radio l za vse, pogovori z direktorjem radijske mreže; 17.30 Italijanske pesmi; 18.10 Komedija: Medea; 19.35 Večerni programi; 21.10 Radijska igra: Femminazione; 22.15 Soft glasba; 23.05 Lahko noč.
RADIO 2
7.30.	8.30, 9.30, 11.20, 12.30. 13.30, 16.55, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Vprašanja Radiu 2; 8.15 Nabožna oddaja; 9.35 Deset let programa Gran Varieta; 11.00 Radiotrionfo;
12.00	Športne vesti; 12.45 Po treti s svinčnikom; 13.40 Valčki, polke in mazurke: 14.30 Glasba »no stop*; 15.00 športna nedelja; 15.(X) Radovedna jesen; 17.45 Popevke;
19.50	Franco Soprane v «Opera 77»; 21.00 Glasbene novosti za mladino; 22.45 Lahko noč, Evropa.
SLOVENIJA
5.00.	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00. 14.00, 19.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja;
7.15	Zdavo, tovariši vojaki!: 7.30
Za kmetijske pro zvajalce; 8.07 Ra oljska igra za otroke; 8.25 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši..	10.05 Nedeljska pano-
rama lahke glasbe; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Glasba po željah; 13.10 Zabavna,rgMisba'! "W;20 Nedeljska reportaža; 13.45 Orkester in zbor Quincy Jones; 14.05 Nedeljsko popoldne; 17.50 Zabavna rstdijska igra; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč. otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo, zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih.
Nedelja, 2. oktobra 1977 Ponedeljek, 3. oktobra 1977
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
12.30	Praznični dan
13.00	DNEVNIK OB 13. URI
13.30	DNEVNIK - NOVICE
14.01) Nedelja in. . . — Glasbeni program s Corradom 14.20 športne vesti 14.55 serif v New Yorku
BOLJE JE IMETI KONJA 15.45 In.. . sieme 15.50 Športne vesti 16.35 90. MINUTA
17.00
18.10
MNENJU
B-lige
film
DRAGO
8.18
9.28
PO VAŠEM In.. . sieme
18.15	Nogometna tekma
18.55	športne vesti
19.10	Helikopter prihaja,
19.35	In. . . somma
20.00	DNEVNIK
20.40	GLI OCCHI DEL
21.40	športna nedelja
22.40	Program za sedem dni Ob koncu DNEVNIK Drugi kanal
12.30	VIKING VIKI. risanka
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	ONA DRUGA NEDELJA
15.15	Športni dogodki
17.00	Nekaj izrednega, glasbena oddaja
17.50 Programi za sedem dni
18.05	Spencerjevi piloti ZASLEDOVANJE
19.00	Nogometna tekma A-lige 19:50 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO
20.00	Nedeljski športni dogodki
20.40	Gino Bramieri v:	Felici-
bumta, glasbena komedija
22.00	Dnevnik 2 - DOSSTER
22.55	Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
Za nedeljsko dobro jutro S. Karanovič:	NA VRAT
NA NOS
10.33 Poletje na otoku Mirabelle
11.00	K ARINO, poljska serija
11.30	Kmetijska oddaja
14.05	čudeži iz živalskega sveta
14.45	Rokomet: Crvena zvezda -Kriva ja
16.20 Festival kaikavske popevke KRAPINA 77
17.50	Ali poznate Pavla domači film
19.30	DNEVNIK
20.00	I. ivanac: NIKOLA TESLA, nadalj.
20.55	CRES IN LOŠINJ, 3. del
21.30	DNEVNIK
21.45	Atletski mladinski pokal republik in pokrajin
22.0(1 šnortni pregled
Koper
19.30	Otroški kotiček
20.35	Strašni Frank Mitraglia, film
22.00	Robežniki, 1. del
Zagreb
20.05	I. mm: 'NIKOM TESLA-';
21.10	Polddahfa 22.00 Šnortni-- pregled
ŠVICA
18.50	Glasbena oddaja
19.40	Svet. v katerem živimo
20.45	Marjanino življenje, 4. nadaljevanje
21.40	športna nedelja
Plešo?
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti, vzgojna oddaja
13.00	NA KNJIŽNEM TRGU
13.25	Vremeiislca slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Poseb. oddaja iz parlamenta
14.25	Govorništvo v današnji kulturi, vzgojna oddaja
16.45	Iz gledališča Bolšoj v Moskvi: BORIS GODUNOV, o pera v 4 dejanj !)
v odmoru DNEVNIK
21.05	Slavna pustolovščina, film
22.45	Bolita toro SREČANJE S SODOBNIKI Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim: ČLOVEK IN STROJ
13.00	Dnevni' 2 - OB 13. URI
13.30	Vzgoja in dežele
17.00	Programi za mladino Karlsson na strehi, film
17.25	Risanka
17.40	Kratkočasje
18.00	Laboratorij 4 Fototeka, vzgojna oddaja
18.25	Iz parlamenta in DNEVNIK 2 - ŠPORT
18.50 Spaziolibero
19.05	Superstar Vremenska slilca
19.45	Dnevnik 2 - ODPRTI STU DIO
20.40	KRALJEVI TOLOVAJI, 2. del
Po romanu Aleksandra Du-masa
21.40	V NF,W YORKU! V NEW YORKU! V NEW YORKU! Ob zaključku DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.05, 10.00 in 11.05 TV v šoli
17.10	Vrtec na obisku: V jesen skem gozdu
17.25	Življenje kukavice, film
17.05	Obzornik
18.05	Peta, prsti, cel korak
18.30	Dogovorili smo se
18.45	Mladi za mlade
19.30	DNEVNIK
20.00	A. Strindberg: SMRTNI PLES, L del drame
21.15	Kulturne diagonale
22.05	Mozaik kratkega filma: SLI KAR KRAJINAR
22.15	DNEVNIK
Koper
19.55 Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.35	Pomen dela za človeka, dok oddaja
21.00	Koktajl melodij, glasbena od daja
21.35	Baletni večer
Zagreb
20.00	Mqjakobski: STENICA 21.20 Mozaik
22.10	KAR JE NAPISANO, OSTA IsTeiaiNEVtfck. film
22.30	DNEVNIK
ŠVICA
20.45	Enciklopedija
21.30	Beethovnove skladbe
22.25	DNEVNIK
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 4. DO 8. OKTOBRA 1977
TOREK, 4. oktobru
8.30, 10.30, 14.30 TV v šoli; 16.05 Oddaja iz serije Likovna vgoja; 17.15 Dogodivščine morskega konjička; 17.30 Črna puščica, serija; 17.53 Obzornik; 18.10 Muppet show, zabavra oddaja; 18.40 Jugoslovanska trimska televizija: 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Oči kritike; 20.45 G. Flaubert: Gosna Bo-vary, nadalj.; 21.50 Obrazi jazza, glasbena nadalj., 22.25 Dnevnik.
KOPER BARVNA TV 19.30 Odprta meja; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Salvatore Giuliano, film; 22.40 Aktualna tema.
SREDA, 5. oktobra 8.50, 10.00 TV v šoli; 17.15 A. Ingolič: Udarna brigada, nadalj.: 17.30 Zakl rdi britanskega muzeja; 17.55 Obzornik; 18.10 Na sedmi stezi; 18.45 Za trobento; 19.00 Igre v r tmu; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Ko se bo
vrnil Jožko; 21.35 Včeraj, danes, ■jutri: S :oino bogastvo: 21.20 Dnev-n k; 22.23 Nogomet: Jugoslavija -Madžarska.
KOPER BARVNA TV
17.50 Nogomet: Jugoslavija - Ma džarska; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 «Marzabotto», reportaža; 20.50 Postavili ti ga bodo, tovarišica Kesserling, dok. oddaja; 21.40 Živeti pogumno: Vprašanje dokazov; 22.50 Evropa v naših rokah: Skandmavija; 23.30 Skrivnost Viktorja Sanejeva, dok. oddaja.
ČETRTEK, 6. oktobra 9.00, 10.00 in 11.05 TV v šoli; 15.00 Oddaja iz serije Likovha vzgoja; 17.25 Čudoviti svet muca Filemona; 17.35 Obzornik; 17.55 Modri plašček, otroška serija; 18.25 Skrivnosti morja, serija; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik;' 20.00 Prijatelji in sosedje, nanizanka: 20.30
V.živo: Potrkajte na naslednja vrata!, vmes Poročila.
KOPER BARVNA TV 19.25 Jugoslov-nska trimska televizija; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Daljna obzorja, film; 22.15 Reka: Bodočnost, ki se je že začela, dok. oddaja. PETEK, 7. oktobra 15.00 TV v šoli; 17.05 Križem kražem; 17.20 Pisani svet; 17.55 Obzornik; 18.10 Srečanje oktetov;
18.45	Počasno odštevanje, iz cikla Sodobna medicina; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Notranjepolitični komentar; 20.00 P. Gcjdoš: Nemirna ljubezen, nadalj.; 21.15 Razgledi; Bolniške — »bolniške*;
21.45	Policijske zgodbe; 22.35 Dnevnik.
KOPER BARVNA TV
19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Oklepna soba. igrani film; 21.55 Likovni nokturno: Lojze Spacal, dok. oddaja.
SOBOTA, 8. oktobra
8.00 čudoviti svet muca Filemo na; 8.10 Začetek tvegane poč; 8.25 Modri plašček; 8.55 Pisani svet; 9.30 Dogodivščine morskega konjička; 9.45 Počasno odštevanje; 10.05 Cesta in mi; 10.15 Kolera, izobraževalna oddaja; 10.35 P. Gej doš: Nemirna ljubezen, nadalj.; 11.45 Jug. trimska televizija; 15.45 Nogomet: Rijeka - Čelik; 17.35 Ob zornik: 17.50 Radost Evrope; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.00 Do bri, slabi in grdi, film; 21.50 Mo da za vas; 22.00 Dnevnik; 22.20 625, pogovor s poslušalci.
KOPER BARVNA TV
15.45 Nogomet; Rijeka - Čelik; 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnev nik; 20.35 Živeti pogumno: Reši ti življenje; 21.30 Zgodovina ita lijanskega odporniškega gibanja, 2. del; 22.30 Draga Caroline, film.
Kitajski
21.
dnevnik
Od tod smo se odpeljali v tovarno za predelavo mleka. Tovarna je bila zgrajena 1970. leta izključno s tujo, zahodno tehnologijo. V njej dela 170 ljudi, 12 odstotkov je maturantov srednjih šol, 50 odstotkov je žensk in 5 odstotkov pripadnikov manjšin. Izdelujejo mleko v prahu, glukozo in sladoled*- so nam povedali.
Takoj za tem so spregovorili o vplivu «bande štirih«. Povedali so nam, da so tako v ideološkem kot v proizvodnem pogledu zadovoljni, ker je bila -banda štirih* odstranjena. Zdaj so namreč povečali proizvodnjo za 6 odstotkov. V dveh mesecih so Izpopolnili plan za prvo trimesečje. -Banda štirih« je baje hotela zamenjati izredno sposobnega predsednika revolucionarnega komiteja, našega gostitelja. '
V času -bande štirih« so delavci delali menda zelo malo, zdaj hočejo vsi delati za državo, za partijo, za narod — za štiri modernizacije. Tokrat smo prvič slišali za štiri modernizacije, za veliko parolo Ču Fn-laja, čeprav je bila, kot so nam rekli, to Mao Ce-tungova zahteva. Realizacija Ču En-lajevega velikega programa za medernizacijo industrije, kmetijstva, tehnologije oziro-
ma znanosti in vojske, je baje pod vplivom -bande štirih« za nekaj časa popolnoma zastala, zdaj pa je menda spet v polnem teku.
Seveda nas je zanimalo, kdo je bil tako močan v podjetju, da je sabotiral realizacijo politike revolucionarnega komiteja, to' je vodstva podjetja. Pojasnili so nam, da je bil to neki šofer, ki je bil glavni vodja «pro-tipartijske kampanje« in ki je zdaj na prevzgoji. Zanimalo nas je tudi, kakšno politično moč je imel ta šofer, da je lahko 160 ljudi, kot so nam rekli, dobesedno teroriziral, da je imel tak vpliv na proizvodnjo, da se je po njegovi odstranitvi in seveda po padcu -bande« skoraj čez noč povečala za 61 odstotkov. Odgovori so bili tako nejasni, da sem, žal, moral ugotoviti, da pravzaprav nisem zvedel ničesar. Očitno so bili politični odnosi zadnjih let na Kitajskem tako zapleteni, da nam preprostega odgovora sploh niso mogii dati.
Privrženec -bande štirih« je bil torej en sam šofer. Vprašali smo, kako 'bo potekala njegova prevzgoja Pojasnili so nam, da mora -šofer v prevzgoji« najprej teden dni pisati samokritiko, potem delati fizično, nato njegovo samokritiko ocenijo sodelavci, zatem pa mora spet pisati novo samokritiko. «Ko bo iz vsega srca priznal, da imajo njegovi sodelavci .prav, in bo popravil napake, ki so mu jih delavci pokazali, potem bo z njim spet vse v redu.«
Tako poenostavljena predstavitev prevzgoje, ki se zdi na prvi pogled prav neverjetna, pa je povsem v duhu s tistim, kar sem bral v Mao Ce-tungovih -desetih odnosih«, kjer je predsednik Mao prevzgojo politično u-temeljil. Nekateri med nami so menili sicer, da nismo slišali vse resnice. Ker so sami vajeni drugačnega sistema «vzgoje in prevzgoje«, se nam morda kitajski način zdi nerazumljiv, neresničen. Zato nehote vsi dvomimo o tem, kar nam povedo. Vendar pa otipljivih razlogov za dvom nima nihče med nami. Seveda -kitajske prevzgoje« nihče izmed nas od blizu niti ni videl.
Ko pa se spomnim na to, kako močno se vsi mi vedno bojimo kritike in še posebej samokritike, dvomim, da bi tudi kitajske metode, pa naj bodo še tako humane, kogarkoli med nami posebno mikale, čeprav nam verjetno ne bi vedno škodile. Slišal pa sem že prejšnje dni, da tudi nekateri Kitajci -»prevzgojo« slabo prenašajo. Baje zahteva hudo močne živce in celo na Kitajskem jih nipaajo vsi.
Ali Kitajci sploh vedo, kaj je potrošništvo?
Po kosilu smo si zaželeli obiskati kako veleblagovnico. Bili smo prepričani, da nam bodo skušali ustreči. Po nekaj dneh bivanja na Kitajskem nam je bilo že bolj ali manj jasno, da so nam gostitelji pripravljeni pokazati pač vse in da nam od same ljubeznivosti skoraj ničesar ne morejo odreči. Ko smo se namreč vračali z ogleda obrambnih rovov, torej izrazito vojaških objektov na tako rekoč mejnem območju, smo jih povprašali, ali to lahko fotografiramo in ali o tem lahko pišemo. Odvrnili so nam . pritrdilno. Očitno je torej bilo, da so nam Kitajci pripravljeni pokazati tudi stvari, ki običajno niso za javnost. Ali pa so nam jih pokazali namenoma. Kdo ve. Toda naj bo tako ali drugače, njihova ljubeznivost, četudi preračunana, zato ni bila nič manjša.
Veleblagovnica je bila blizu našega hotela. Kljub temu smo se dp tja odpeljali z avtomobili v dolgi in ugledni koloni, ki je vzbudila med prebivalci Hohenote' veliko zanimanja. Ko smo prišli pred veleblagovnico, so bile ulice tako polne ljudi, da so se avti pomikali počasi. Najbrž so nam člani organov varnosti utirali pot, da smo se skozi gosti špalir vendarle prebili do vhoda v blagovnico. Tu nas je čakalo presenečenje: vsi kupci in prodajalci so se nemo zazirali v nas, kot bi bili deveto čudo. Ti zvedavi pogledi so nas najprej osupnili in povzročili nelagodnost, toda ne za dolgo. Ljudem smo se zagotovo zdeli silno nenavadni in zanimivi obenem. Prav
nič niso skrivali radovednosti in zdelo se mi je. da bi nas najraje otipali in preverili, če smo res taki, kot so oni, iz mesa in krvi.
Veleblagovnica je bila v ogromni zgradbi hladnih oblik, za dekoracijo so viseli na stenah politični napis* zoper «bando štirih«, razstavljeno blago pa je bilo videt* skromno. Na prevelikih policah, ki so me spominjale n* prva povojna leta v naših trgovinah, je bilo bolj malo blaga. Ogledal sem si blagovnico podolgem in počez, opa' zoval, kako ljudje kupujejo. Razen žitaric, olja, sojineg* olja, lanenega in bombažnega tekstila, koles in nekateri*1 drugih izdelkov, ki jih kupujejo na bone, je vse drugo mO" goče kupiti povsem normalna Kupcev pa je bilo čedali® manj in pozneje sem ugotovil, da jih med tem, ko sm° bili v blagovnici mi, niso puščali v trgovino. Za nas so. seveda, bili zanimivi izdelki domače mongolske obrti. Kupil sem prelepe ročno izdelane prte, skoraj zastonj. Tud* drugi so segli po tem blagu, tako da smo pokupili vse*; kar so imeli. Zaloge verjetno niso velike, saj domačin* najbrž ne kupujejo takega blaga v velikih količinah, tujci pa so v Hohehotu bolj redki. Tisti pa, ki pridejo seM-podobne izdelke navadno kupijo že v Pekingu ali Šanghaju.
V tem mestu je bila to gotovo naj lepša in največj* trgovina in sodeč po tem, kar sem videov kitajskih domovih, so v nej lahko kupili marsikaj. Prodaja potrošniškega blaga se na Kitajskem, kot vse kaže, veča. Kitajci d*' jo čedalje več na osebni standard, čeprav jim nizka prO-' izvodna storilnost in skorajda popolna avtarkičnost n* omogočata velikih in hitrih korakov v magični svet potrošništva. Vpraševal sem se, ali Kitajci sploh vedo, kai je potrošništvo. Verjetno ne. Toda trgovine so tako zelfl polne, da jim vsemu navkljub želje po nakupovanju najbrž niso ravno tuje. Upam, da se bodo znali Kitajci modro izogniti potrošniški mrzlici, ki povsod, tudi v socializmu, tako drastično vpliva na dehumanizacijo vseh odnosov in vseh vrednot.

nogomet
V TRETJI ITALIJANSKI LIGI
Triestina v Bocnu pred težko nalogo
r1...
Trener tržaške ekipe Tagliavini vseeno optimist - Schiraldi poškodovan
te
r ***	'■
Na gostovanju v Bocnu bo Triesti-® skušala nadoknaditi izgubljeno n^ko s 'tekme proti Alessandriji. uier Tagliavini meni namreč, da e8ne Triestina brez težav osvojiti ; saj točko, če ne že obe. Optimistični razpoloženje ^renerja je morda
®r Pretirano, vseeno pa ostaja dej-«>. da je tržaška ekipa zmožna tj akega presenečenja tako v pozi-vnem kot negativnem smislu. Mno-ie odvisno od forme tržaške .jambe, ki ob dobri igri pogojuje “d* .ostale igralce.
‘nestina je že dokazala, da uteg-s .razviti odlično napadalno igro, z ari ero ^ že dosegla kar sedem ■ , dotkov (najboljši napad za Juven-
v vseh italijanskih ligah), ‘■“Palce obrambe pa so bile doslej seri ae’ saJ ki lahko Triestina bila daj cej0 na vrbu prvenstvene le-nalce: Proti Alessandrii je Triesti-J* zaigrala na vse v prvem polča-doi *ako da so igralci v drugem 'u močno popustili, kar pa ne mo-'jen° Pripisati slabi telesni priprav-,
tednom se je ponovno poško-™>val branilec Schiraldi, ki letos 2 nima sreče. Zamenjal ga bo JPiutel, ki je pravzaprav velika Jl^danka, čeprav se je v mladinski da le veCkrat izkazal. Upati je le, .°° Tagliavini bolje organiziral dje obrambne vrste in da bo bra-, lcem vlil novega zaupanja: okto-
skušaf h” t!1ašk0 vodstvo ^rjeffto kat 310 najeti močnega branilca,
• p6rega Triestina res potrebuje, r^roti Bolzanu bo Triestina/igral a .naslednji postavi: Bartolini, Luc-Berti, Politti, Zanutel, Sal-dori. Andreis, Fontana, Dri, Trai->j,aij Marcolini. Med rezervami bo “Sliavini. uvrstil vratarja Valsec-i la> enega branilca (Del Frate?) Pa Franco ali Marcato A. K.
^ar>ašnji spored in sodniki
Alessandria - Audace (Lombardo) '»olzano - Triestina (Giaffreda) „ecco - Treviso (Vago)
Občni zbor
Redni letni občni zbor taborniške organizacije Rod Modrega vala bo letos, v nedeljo, 9. oktobra. V naši navadi je, da občni zbori niso vedno v istem kraju. Lani smo ga priredili v ' Štandrežu, . letos pa v mali dvorani gledališča France Prešeren v Boljuncu. Za tabornike predstavlja občni zbor pravo akcijo, ker ni tako enostavno zbrati naših članov. Pomisliti moramo, da je naša organizacija razpredena od Gorice do Trsta. Istočasno pa nudi občni zbor priliko, da se naši člani zopet zberejo v večjem številu.
Občni zbor je obenem pregled opravljenega dela v minuli sezoni in napoved programa za naslednje leto. Na zadnji rodovi seji je bil začrtan program večjih akcij, ki jih misli izpeljati Rod Modrega vala v naslednji delovni sezoni. Program bo predložen na občnem zboru in tam tudi odobren. Sicer pa si oglejmo nameravane večje akcije: dva lokostrelska tečaja — eden v Trstu, drugi v Gorici —, zimski bivak, zimovanje. udeležba na proslavi v Dražgošah, izlet na
V 4. KOLU PRVE ITALIJANSKE NOGOMETNE LIGE
t
V Turinu osrednje srečanje
Torino bo sprejel v goste nevarno ekipo Inter - Več razburljivih tekem
V današnjem kolu bo Triestina (na sliki) gostovala v Bocnu
ROD MODREGA < >
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA %
Pe:
legna - Padova (Lanese) fgocrema - Novara (Morganti) pricenza - Trento (Migliore) p' jatria - Juniorcasale (Paradisi) 5’ Vercelli - Mantova (Madonna) Lod. - Biellese (Corigliano) dmese - Seregno (Faceenda)
SiLNlBASKET
v PRIJATELJSKI TEKMI
Sokol in Bor
Zadovoljila
Soko| _ Bor 41:34(15)14)
jSOKOL; Ušaj (k) 12, Devetak 10. »C-dhko Pertot, Niko Pertot 2, 2. Klanjšček 2, Grilanc, Da-Jqi °andelj 5; Marko Bandelli, p’ Caharija, Gruden 8.
Al., . ‘ Bradassi (k) 14, Jogan, v ks!i Tavčar 2, Boris Tavčar 8, ka^Ž 2' s«nen 3, Vascotto 2, Lor p, Paoli 1, Jagodic 2.
Bor 4:6, Sokol 5:8. dzen ^riiateljski tekmi je Sokol, po Bor ('neTn boju, premagal ekipo nji,** Treba pa je vsekakor ome-dru’ sta v nabrežinski ekipi v in-5iCm Pe^asu nastopila tudi dva aica letnika 1965 in da so bili ri= j “nni odsotni nekateri stanci. igralci.
cii* ^i sta izvedli nekaj lepih ak kaj. Ve''ko pa je bilo tudi napak, pj .Pomeni, da bosta morali eki-Se veliko delati na treniniuh. d/*1 .najboljšimi so tokrat bili Bra-delS,Sl’ ®or's Tavčar, Ušaj in Ban-()./’ v napadu, v obrambi pa je t>r° igral Žbogar.
marko
^LESARSTVO
.BOLOGNA — V torek, 4. oktobra n na sporedu 60. izdaja mednarod-le„ kolesarske dirke po Emiliji. Po-žb8 ..'Janških ekip so svoj nastop * Prijavili francoski Peugeot in banski Kas.
Delovanje ZSŠDI
V 4. kolu italijanskega nogometnega prvenstva bosta obe vodilni enajsterici, Juventus in Genoa, i-grali v gosteh.
Prva se bo v Rimu spoprijela z Laziom, ki je posebno na svojem igrišču nevaren nasprotnik za vsako ekipo. Vendar bi morali državni prvaki osvojiti vsaj točko, saj so 7,daleč najmočnejša ekipa prvenstva. Težjo nalogo bo imela Genoa, ki bo gostovala v Neaplju. Res je, da so Genovežani v izredni formi in je njihov srednji napadalec Pruz-zo skoraj nerešljiva uganka za vsako obrambo, vendar igra Napoli v tej sezoni zelo dobro, ima pa zelo malo športne sreče.
Eno najvažnejših tekem bodo gotovo odigrali na turirtskem stadionu, kjer bo Torino sprejel v goste Inter. Bivši državni prvaki niso v letošnji sezoni povsem zadovoljili, Inter pa je po porazu v 1. kolu že dvakrat zmagal in tudi s prikazano igro zadovoljil. Zato bo tekma zelo napeta in razburljiva/ saj si ne more Torino, dovršiti, da bi prepuščal točke na svojem igrišču, če hoče izgubiti stika z vrhom lestvice.
Milan in Fiorentina, Ki sta bila med tednom izločena iz nadaljnjega tekmovanja v evropskih pokalih, se bosta v tem kolu skušala oddolžiti svojim navijačem za ta spodrsljaj. Milan bo sprejel v goste Vi-cenzo, Fiorentina pa bo gostovala v Perugii. Posebno ta tekma bo zelo izenačena, saj spada Perugia med boljše enajsterice in je posebno na domačem igrišču zelo nevarna.
Enajsterica Foggie bo v tem kolu skušala doseči svojo prvo prvenstveno zmago: v goste bo sprejela solidno Bologno, ki ni nepremostljiva ovira. Svoj že dober položaj na j lestvici bi mor.ala izboljšati Verona, ki bo sprejela v goste novinca lige, Atalanto.
V Pescari pa se bosta pomerili domača enajsterica in pa Roma. Za domačine, ki so novinci lige, je tekma velike važnosti, saj so z dvema točkama na repu lestvice in jim je že sedaj vsaka točka dragocena.
Napoli Genoa (Casarin)
Perugia - Fiorentina (Serafino) Pescara - Roma (Barbaresco) Torino - Inter (Menegali)
Verona - Atalanta (Schena)
Današnji spored in sodniki
Ascoli - Temana (Ciulli)
Bari - Rimini (Falasca)
Brescia - Como (Pieri)
Cagliari - Varese (Panzino) Catanzaro - Taranto (Bergamo) Cesena - Lecce (Longhi)
Modena - Sambenedettese (Lapi) Monza - Avellino (Patrussi) Pistoiese - Palermo (Tonolini) Sampdoria - Cremonese (Redini)
NOGOMET ONSTRAN MEJE
Zmaja Primorcev v SNL
Sev. Primorska — Celje 2:0
SEV. PRIMORSKA: Trampuž, Mi-cič, Fučka, Pini, Krivic, Modrijan, Žigon Jože. Fegič; Magajne (Žigon Vojko), Humdr, Alibabič (Živec).
CELJE: Štancer, Ramšak, Belej, Gmajner, Sivka, Motoh (Štrukelj), Černjavič, Juračič, Savič, Kooktec, škrbinek.
STRELCA: v 28. min. Fegič; v 32. min. Magajne.
Domači so že v začetku navalili in že v 2. minuti je branilec odbil | žogo s saifte gol črte. To se je ponovilo na nasprotni strani v 26. minuti. Boljša taktična in tehnična i-gra domačinov je botrovala dvema goloma v 28. in 32. minuti za severno Primorsko. V 1. polčasu je bila tekma na precejšnji ravni, domačini pa očitno boliši.
V nadaljevanju ni bilo več prave dinamike, ker je zmanjkovalo moči. Igra je postajala bolj ostra in živčna, zato je sodnik pokazal kar tri rumene kartone gostom in dva domačinom. V 80. min. je bil zaradi grobe igre izključen Celjan Škrbinek. Sodnik ni imel najboljšega dne. Gosti so v 86. min. zastreljali 11-metrOvko. Najboljši igralec na terenu je bil Fegič.
-h	Varl R.
sneg, na Nanos, potovalni tabor do Benečiji, planinsko-orientacijski pohod na Goriškem, dvodnevni tabor, dva izleta vseh taborniških družin, propagandni taborni ogenj, letno taborjenje. V tem seznamu ni rednih sestankov družin, rubrike na Primorskem dnevniku Taborniški kotiček in našega glasila Modri val.
Srnjak
Doberdobski taborniki
ob spomeniku v Dolu
Šest medvedkov, oz. čebelic - iz taborniške družine Presihajočega jezera iz Doberdoba je preteklo nedeljo stalo na častni straži med svečanostjo odkritja mogočnega spomenika padlim v narodnoosvobodilnem boju iz Dola.
Protestne manifestacije v Bazovici v soboto, 24. p.m., se je ob številni udeležbi mladine udeležilo j tudi precej tabornikov v kroju.
Odred Bičkove skale, ki je med najboljšimi taborniškimi odredi v Sloveniji je ob svečanosti, ki jo je pripravil ob priliki občinskega pra znika občine Ljubljana - Bežigrad, odkril pred svojim domom skulpturo, delo Petra Jovanoviča, ki 1» mimoidoče opozarjala na plodno delo bežigrajskih tabornikov.
Sami si urejajo prostore. Kamniški taborniki odreda Bistriških gamsov so dobili ob _ robu Kamnika stavbo, ki pa .je tila v zelo slabem stanju. Lotili so se sami urejevanja dveh prostorov, ki jim bosta služila za sestanke in druge potrebe odreda, pa tudi za skladišče taborne opreme. Ob sobotnih in nedeljskih prostovoljnih delovnih akcijah so napeljali v prostore vodo in elektriko, pa tudi razna zidarska dela opravljajo sami. Računajo, da bodo prostori pripravljeni za redno delo v prvih dneh tega meseca.
P - n
France Popit in ostali ugledni gostje iz Slovenije so, med obiskom pri nas, med drugim obiskali tudi sedež Športnega društva Breg iz Doline. Obisk je potekal v izredno prijateljskem vzdušju. Na sliki: delegacija uglednih gostov na Bregovem sedežu, France Popit pa se pogovarja s predsednikom ŠD Breg Silvanom Klabjanom in s podpredsednikom ŠD Breg Marinom Pečenikom.
♦
miiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiMiiiiiiiimiiiiipiiiiimiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiiiiiimimiii*
šahovska panorama
Dobro
Timman
rokomet
Duina v gosteh
V drugem kolu 1. italijanske rokometne lige bo danes tržaška Duina igrala v Rimu, kjer se bo spoprijela z ekipo Forze Armate.
Tržačani bi morali udobno premostiti tudi to oviro in ostati na vrhu lestvice.
OBVESTILA
ŠZ BOR' (odbojkarska sekcija) vabi dekleta rojena leta 1964 in mlajša, ki so že gojila ali pa se nameravajo posvetiti igranju odbojke, da se udeležijo prvega treninga, ki bo v sredo, 5. oktobra, ob 14. uri v dvorani na stadionu «1. maj».
Korčnoj — Spasski v Jugoslaviji
Končno je padla odločitev, kje se bo konec tega leta odigral finalni šahovski dvoboj za določitev izzivalca svetovnega prvaka Anatolija Karpova. Predsednik svetovne šahovske zveze FIDE dr. Max Euvve je namreč odločil, da bosta. Korčnoj in Spasski odigrala svoj medsebojni j s*ov renu-dvoboj v Jugoslaviji. To je še eno priznanje jugoslovanski šahovski organizaciji, ki je do sedaj že priredila dve olimpiadi (v Dubrovniku in 'Skopju) ter še vrsto važnih mednarodnih turnirjev in dvobojev.
Oba igralca sta namreč izrazila zadovoljstvo ‘nad to odločitvijo, saj sta že sama že pred časom predlagala, da bi bil njun dvoboj v Jugoslaviji. Le s krajem, kjer bi se mo
sta se doslej odrezala še in mladi angleški velemojster Miles, delno pa sta razočarala Gligorič in Smislov.
IZIDI 6. KOLA
Miles - Gligorič 1:0; Karpov -Balašov 1:0; Timman - Olaffson 1:0; Andersson - Kavalek remi; Hort - Hubner remi; Sosonko - Smi-
LESTVICA
Karpov, Timman, Miles 4; Hubner, Kavalek, Hort 3,5; Gligorič, Balašov, Andersson, Smislov 2,5; Sosonko 2; Olaffson 1,5.
Mednarodni turnir v Karlovcu, Vršacu in Virovitici
Pred kratkim se je v
Karlovcu
rala «spopasti», si nista bila skup-1 zaključil mednarodni tumir ob 70-
na. Spasski je namreč predlagal, da bi en del dvoboja odigrali v Dubrovniku, drugi pa v Beogradu. Korčnoj pa je medtem izjavil, da bi moral biti kraj en sam, sicer pa ni važno kateri. Kar se pa tiče začet-
letnici domačega šahovskega kluba. Zmago so si delili lanskoletni mladinski prvak, 20-letni študent iz VVashingtoha Mark Diesen, jugoslovanski velemojster Kovačevič in nizozemski mednarodni mojster Ree.
ka dvoboja samega, je Korčnoj pre- Najbolj učinkovito igro je na turnir-
2 (1); Bertok in S. Poutish 2, Maran-gumič, Lengyel 1,5; Bukal 1,5 itd.
Šahovska balkaniada
Danes se .je v bolgarskem mestu Albena začela šahovska balkaniada.’ to je ekipni državni tumir. na katerem nastopajo šahovske reprezentance vseh balkanskih držav.
Jugoslovansko reprezentanco sestavljajo velemojstri Hulak, Matu-lovič, Planinc in Raičevič ter mednarodni mojstri Rajkovič, Marjanovič in Meštrovič.
Za mladince bodo nastopili Orel, Dizdar in Nikolič, za članice Pi-hajličeva, za mladinke pa čejičeva.
Poleg Jugoslavije bodo na tej balkaniadi nastopile še ekipe Bolgarije, Grčije, Turčije in Romunije.
Na lanski balkaniadi v Turčiji je zmagala Jugoslavija, ki je tudi letos favorit, vendar pa mu bo nevaren nasprotnik domača ekipa Bolgarije, ki nastopa v popolni postavi. obratno kot Jugoslavija, ki je tokrat nekoliko okrnjena.
Dušan Jelinčič
Današnji spored in sodniki
Foggia - Bologna (Gonella)
Lazio - Juventus (Michelotti)
Milan - LR Vicenza (Benedetti)
..um....u...................................................
_______________	, H	,
Trebenski Primorec je dokaj dobro startal v 2. nogometni amaterski ligi. Na sliki:1 trije nogometaši Pri-
dlagal datum 1. novembra, Spasski pa 20. Dr. Euwed je našel salamon-« sko rešitev ter odločil zečetek dvoboja za 15. novembra.
Organizator te velike šahovske i manifestacije bo beograjska teden-! ska revija «Duga», denarni sklad pa bo 25.000 dolarjev, katerega bo-1 do razdelili med zmagovalcem in j poražencem.
Vse je torej pripravljeno, le točno je treba preveriti ponudbe raznih organizacij in hotelov, ki bi si želeji prisvojiti dvoboj pri njih doma Največ , možnosti ima morda še Dubrovnik, in sicer hotel »Dubrovnik - President», ki ima pozitivne adute za organizacijo velikega šahovskega dvoboja.
Mednarodni turnir
v Tilburgu
Pred kratkim se je v Tilburgu začel važen mednarodni velemojstrski turnir, katerega se med drugimi udeležujejo tudi Karpov, Gligorič, Smislov, Hort in ostali vrhunski šahisti. Po predvidevanjih je po prvem delu turnirja na čelu lestvice svetovni prvak Karpov, ki je dobro razporedil svoje sile ter nizal zmage in remije. Med drugim je tako tudi remiziral z edinim jugoslovanskim predstavnikom Gli-goričem.
ju prikazal prav mladi ameriški ša-hist, ki je bil med drugim tudi »talno na vrhu razpredelnice.
» Končna • lestvica turnirja je naslednja:
Diesen, Kovačevič, Ree 9; Ligte-rinkk Damjanovič 8,5; Dimitrijevič, Robatsch 7,5; Minič, Bukal 7; Pia-setsky 6,5; Sindik 4; Pisar 3,5 ter Krpanec in Brkič 2.
Zaključuje se mednarodni turnir v Vršacu, ki je posvečen spominu jugoslovanskega velemojstra Bora Kostiča. Najmlajši udeleženec, 22-letni mednarodni mojster Slavoljub Marjanovič je z zmago nad Kapelanom v predzadnjem kolu izpolnil normo za prvi velemojstrski bal. Tumir je v glavnem izpolnil pričakovanja. Na vrhu bo ostal verjetno češkoslovaški velemojster Smejkal sam, saj ima tre-
DOMAČI ŠPORT
ZSŠDI
obvešča, da bo sestanek komisi-:®.*a nogomet, jutri, 3.10., ob 18. „»'a sedežu ZSŠDI, Ul. S. Fran-CesCo 20, v Trstu.
obvešča,
s‘evilko,
ZSŠDI
da ima novo telefonsko in sicer 767-304.
dkuge športne vesti na ZADNJI STRANI
DANES
NEDELJA, 2. oktobra 1977
NOGOMET
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Škocjanu S. Canzian - Primorje
2.	AMATERSKA LIGA 15.00 V Dolini
Breg - Flaminio * « •
15.00 v Trebčah Primorec - Campanelle
* # # f 15.00 v Ribiškem naselju S. Marco - Gaja
4» # »
15.00 v Bazovici
Zarja - Opicina
# * •
15.00 v Vilcšah
Villesse - Juvcntlna
3.	AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu
Vesna - Afi Slat » • •
15.00 na Opčinah Rnianese - Kras .« * •
15.00 v Gorici, Ul. Baiamonti
Audax • Mladost * * •
15.00 v Krminu Brazzanese - Sovodnje NARAŠČAJNIKI 9.30 v Štandrežu Juventiua - Corno » * •
13.T5 v Dolini Breg - Costalunga • * *
14.15 pri Dom ju
Cjmio - Primorje
NAJMLAJŠI
12.30	V Trstu, Sv. Sergij
Inter S. Sergio - Zarja * # #
15.45	pri Domju
Domio - Primorje
ZAČETNIKI
13.30	v Trstu, Campanelle
Chiarbola B - Gaja
• * *
13.15 pri Domju Domio - Primorje « » •
11.45	na Proseku
Kras - Soncini A • • •
11.00 v Moši Mossa - Juventina
morca, Pavel Kralj, Valter Milkovič in Husu
.........................................................n
DANES NA NOGOMETNEM STADIONU CRVENE ZVEZDE V BEOGRADU
Revija jugoslovanskega nogometa
Osrednja točka sporeda bo tekma med «zvezno» in «novinarsko» reprezentanco
KOŠARKA
10-LETNICA ŠD POLET MLADINCI
9.30	na Opčinah Bor - Kontovel
• • •
11.00	na Opčinah Dom - Polet
• » •
15.00	na Opčinah Finale za 3. mesto
# # *
16.30	na Opčinah Finale za 1. mesto
KOLESARSTVO
' 5. POKAL ADRIE VETERANI 9.15, v Zgoniku Nastopa tudi Adria
RAZNI ŠPORTI
SREČANJE ZAMEJSKIH ŠPORTNIKOV .
9.30	na Ravnah Sodeluje tudi ZSŠDI
m.
Ivan Katalinič, vratar jugoslovanske nogometne reprezentance
Danes popoldne bo nogometni stadion Crvene zvezde v Beogradu prizorišče velikega športnega dogodka, na katerem b<xlo ljubitelji nogometa imeli lepo priložnost, da vidijo vse najboljše jugoslovanske nogometaše.
»Nogometna revija» se bo pričela s tekmo med mladinsko in olimpijsko reprezentanco, nato pa se bosta pomerili A reprezentanca in reprezentanca, ki so jo sestavili novinarji. Posebno ta tekma bo za reprezentante zelo važna, saj jih v kratkem čakata dva važna nastopa Španije, ki bosta odločala o nastopanju na SP v Argentini.
Zvezna komisija ni še določila po-
stave, ki bo v začetku stopila na igrišče, po vsej verjetnosti pa bo
Katalinič, Mužinič (Jelikič), Vuj-kov, Zajec, Stojkovič, Bogičevič, Žungul, Petrovič, Filipovič, Šurjak, Džajič.
Na razpolago pa bodo še Boro-ta, Bogdan, Ante Rajkovič, Vuko-tič in Bonič.
Novinarska komisija, ki jo sestavljajo Rajko Mitič, Petar Djordjevič in trener Ante Mladinič, bo postavo objavila šele pred začetkom tekme, na razpolago pa ima naslednje i-gralce:
Stinčiča, Dalanoviča, Jovanoviča, Tucaka, Djuroviča, Hadžiča, Nikoliča, Novoselaca, Peruzoviča, Sušiča, Dpordjeviča, Hukiča, Pavkoviča, Zeca in Kovačeviča.
Tudi tekma med mladinsko in olimpijsko reprezentanco bo zelo zanimiva, saj jo sestavljajo vsi najboljši mladi nogometaši 1. lige. Za mladinsko reprezentanco bo to generalni trening pred tekmo z vrstniki iz Italije. Olimpijska reprezentanca pa se pripravlja na povratno kvalifikacijsko tekmo s Turčijo, za evropski amaterski poka).
MINIBASKET
staftek vseh društev, ki gojijo mi-rabasket.
Na tem sestanku bodo odgovorni za minibasket prikazali letošnji program za pestro delovanje v mi-nibasketu.	«
Sestanek na FIP
V četrtek. 6. oktobra, bo žaškem sedežu pokrajinske
na tr-košar-
karske zveze, v Ul, Venezian 5, se-
Športno društvo DOM - Gorica
in Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ obveščata vse roditelje otrok, ki obiskujejo slovenske vrtce in osnovne šole v Goric) in okolici, da se pričnejo
redne telovadne ure
v ponedeljek, 3.10.1977 in sicer po sledečem razporedu:
PREDŠOLSKI OTROCI:	vsak
ponedeljek in četrtek od 15. do 16. nre.
OSNOVNOŠOLSKI OTROCI: vsak ponedeljek in četrtek od 16. do 17. ure.
FOLKLORA: vsak petek od 15. do 16. ure.
Vadba bo v prosvetni dvorani na Korzu Verdi št. 13.
Starši, ki iz katerega koli vzroka še niso vpisali svojih otrok, lahko to store,, če želijo, pri red nih telovadnih urah.
STARŠI - SKRBITE ZA ZDRAVO RAST SVOJIH OTROK!
Viktor Korčnoj
nutno enako število točk kot'Marjanovič, vendar pa je ta že odigral in remiziral svojo zadnjo partijo turnirja, ker je moral odpotovati na balkAniado, kjer nastopa za jugoslovanske barve. Delno pa sta razočarala argentinski velemojster Quinteros in jugoslovanski velemojster Matanovič.
Lestvica je pred zadnjim kolom sledeča:
Smejkal, Marjanovič 9,5; Bukič, Torre 8; Schmidt 7,5 (1); Makaričev, Quinteros 7,5; Kurajica 7 (1); Maro-vič 7; Hemandez 6,5 (1); Janoševič 6,5; Kneževič 6 (2); Miatanovič in Ivanovič 6 (1); Kapelan 4,5 (1) in Nikotin 1.
Pred kratkim se je v Virovitici začel mednarodni šahovski turnir, katerega se udeležuje 6 rnojstrov in 8 mednarodnih mojstrov. Po prvem delu turnirja vodi na lestvici Rukavina, delno pa so doslej razočarali Nemet, Marangundč, ki je na letošnjem jugoslovanskem prvenstvu debi prvo mesto z Ljubojevičem, ter Anglež Stean.
Lestvica je po štirih kolih sledeča:
Rukavina 3; Piasetsky, Stean, Hor-vath 2,5; Damjanovič, V. Kovačevič
Svetovno mladinsko prvenstvo Innsbruck, september 1977
ARMANDO - JUSUPOV
Sicilijanska obramba
l.e4 c5 2.S/3 Sc6 3.<M cd4 4.Sd4: Sf6 5,Sc3 e5
Staro nadaljevanje v sicilijanski obrambi, ki na prvi pogled izgle-da sumljivo, saj čmi slabi kmeta d6 in polje d5.
G.Sdb 5
Najboljša poteza. D. Bronstein je predlagaj 6.Sf5, vendar čmi v partiji LUTKOV - SVEŠNKOV - Rostov na Donu. 1976 v nadaljevanju 6...d5 7.edS Lf5: 8.dc6 bc6! 9.Ld.3 e4 10.Le2 Ld6 ll.Lg5 h6 12.Lh4 g5 13.Lg3 Lf4! ni imel težav.
Nadaljevanja 6.Sb3 (K. Schlech-ter) in 6.Sde2 (M,, čigorin) ne de> lata črnemu težav.
6..	.d6 7,Lg5
Poteza je logično nadaljevanje borbe za polje d5. Namesto igrane poteze se uporabljajo še: 7.a4 (A. Aljehin), 7.Sa3 in 7.Sd5.
7..	.a6 8.L/6: g/6 9.Sa3 b5 Namesto igrane poteze se v praksi uporablja tudi 9...f5 10.Dh5 d5*
11.	ed5 La3: 12.ba3 Da5 13.Kd2 Se7
14.	De2 z ostro igro.
10,Sd5 /5 11.e/5
Zadnje analize te variante so pokazale, da z igrano potezo beli ne more računati na prednosti To so pokazale dve partiji jugoslovanskega velemojstra L. Ljubojeviča na medeonskem turnirju v Manili 1976. Qinteros - Ljubojevič: ll...Lf5: 12. c3 Lg7 13.Sc2 0-0 14.Sce3 Lg6 itd. Mecking . Ljubojevič: ll...Lf5: 12. c3 Le6 13.Sc2 Ld5: 14.Dd5: Se7
15.	Db3 Lg7 16.a4 0-0 17.Le2 ba4 18.Ta4: a5 19.0—0 d5 z dobro pozicijo čmega.
Zato so .beli igrali ll.Ld3 Le6
12.	c4! ? Da5 13.Kfl Ld5: 14.ed5 Sd4 15,cb5 abS 16.Sc2 Sc2: 17.Dc2: e4 18.Dc6 IVANOVIČ - SVEŠNKOV. SZ - SFRJ 1976.
U...LJ5: 12.D/3 Sd4 13.Sc7+ Dc7: Sovjetski mojster se je odločil za j žrtev kvalitete, ki mu bo zagoto-j vila aktivno igro figur.
14,Da8:+ Ke7 15.Tdl Na 15.c3 je čmi pripravil naslednji odgovor: 15...b4 16.cb4 Db6.
15..	.5c2: + 16,Sc2: Lc2- 17.DJ5 Zanimiva je varianta 17,Td2 Lh6!
18.Dh8: Da5 in beli je pred matom.
t7...Ldl: 18 Ddl: Lh6 19.Dbl Tc8 Beb je moral vrniti kvabteto, pri tem pa je zaostal v razvoju. Čme figure so si že ^priborile prednost na damskem krilu.
20.Le2 Da5 -f 21.b4 Tcl+ 22,Ldl Tbl: 23,ba5 Tal
Pasivne bele figure ne morejo preprečiti nadaljnjih materialnih izgub.
24.a4 la4 25.0-0 Tudi rokada ne more preprečiti prodora črnih središčnih kmetov.
25..	.d5 26.Lc2 Tfl:+ 27.K/1: aJ Beli še upa na rešitev ker sta
na deski ostala raznobarvna lovca. 28.Lb3 d4 29.Ke2 e4 30.f3 d3+ Lavina črnih kmetov nezadržno prodira na prvo vrsto. Belemu ni več pomoči in bi se lahko vdal. 31.Kf2 e3+ 32.Kel Lg7 Na pomoč prihaja še čmi lovec in beli je. podpisal vdajo.
Komentar: Silvo Kovač
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08	79 46 38	79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za. naročnike brezplačno revija «DA'N».
V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Poitni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 10
2. oktobra 1977
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljani Gradišče 10/11. nad. telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš. 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250» sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir besed*' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dež* v Italiji pri SPI.
« i	Član italijansket
Izdaja^^ZTT	zveze časopisnihI
Odgovorni urednik Gorazd Ve*el	in tiskaj ^Trst založnikov FIEG'
P0 UMORU MLADEGA PRIPADNIKA »L0TTA C0NTINUA
»
VAL PROTESTOV V VSEJ ITALIJI OB NO VEM FAŠISTIČNEM IL OČINU
Ponekod je prišlo do izgredov zaradi izzivanja izoliranih skrajnežev
PORT ŠPORT ŠPORT
ODBOJKA
NA EVROPSKEM PRVENSTVU NA FINSKEM
Za prvo mesto se bosta potegovali ponovno Poljska in Sovjetska zveza
Italija in SFRJ se bosta še enkrat pomerili v tekmi za osvojitev sedmega mesta - Pri ženskah sta finalista SZ in NDR, Jugoslovanke se bodo borile za deveto, Italijanke pa za enajsto mesto
Med včerajšnjimi neredi v Rimu je bila neka slaščičarna povsem uničena v požaru, ki so ga zanetili skrajneži c metanjem molotovk	(Telefoto ANSA)
TURIN - Podli in značilno faši-etični umor 20-letnega pripadnika levičarskega gibanja clotta conti-nua» Walterja Rossija je povsem upravičeno izzval silovite reakcije po vsej državi. Žal so se med tisoče demokratičnih mladincev, ki so v vseh večjih mestih od Turina in Milana do Genove, Neaplja in Palerma izpričali z ustreznimi demonstracijami svoj gnev spričo zahrbtnega uboja, pomešale skupine političnih nestrpnežev, izzivalcev in preprostih kriminalcev. Ti so povzročili dokajšnje nerede, med katerimi je bilo več oseb tudi huje ranjenih.
V samem Turinu je npr. prišlo do pravih bitk med demonstranti in policisti pred sedežema novofaši-stičnega »misovskega gibanja* (M SI) oz. skrajnodesničarskega sindikata Cisnal, pri čemer je,bil za radi lučanja zažigalnih steklenk hudo opečen 22-letni Roberto Cre-scenzio. Ob tej priliki so se znova »oglasili* člani samozvanih »terito-
rialnih proletarskih edinic*, ki prikrivajo svoje zločinske in protidemokratične načrte pod nekakšno napredno krinko. V tem smislu se glasi tudi sporočilo turinske federacije KPI, ki pripominja, da gredo takšna dejanja zgolj v korist tistih, ki bi radi pokopali demokracijo.
Do izgredov je prišlo nadalje v Milanu, kjer je več tisoč pristašev organizacij »lotta continua*, «movi-mento dei lavoratori per il socia-lismo*, PDUP in »avanguardia o-peraia* demonstriralo iz protesta proti umoru Rossija. Tudi mednje so se pomešali običajni «avtonomi-sti», ki so se »izkazali* z najrazno-vrstnejšim vandalskim početjem.
Na žalostno znanem Trgu Loggia v Brescii (zaradi fašističnega bomb nega atentata) se je zbralo včeraj kakih 3.000 mladih, ki so hrupno o-žigosali fašistični zločin. Shod se je zaključil razrneroma mimp, ako seveda izvzamenn običajne pre-napeteže, ki so med drugim docela nepotrebno z »molotovkami* napa-
dli trgovino Luise Spagnoli. Policisti so ob tej priliki aretirali mladinca Podobno je bilo v Bergamu pa tudi Firencah, kjer je ravno tako prišlo do vandalskih dejanj. Župan Elio Gabbuggiani je spričo' dogodkov najavil za ponedeljek, 3. dkto-bra ob 16. uri v prostorih »stare palače* zasedanje odbora za zaščito demokratičnega reda. To je tembolj upravičeno, kolikor so' neodgovorni elementi odvrgli po mestu več zažigalnih steklenk, zaradi česar s,o uradno protestirali tudi pripadniki skrajnolevičarske «democrazia proletariat
V Bologni se je tudi odvil večtisočglavi sprevod protifašističnih mladincev in mladenk, tokrat v or ganizaciji prvenstveno mladinskih organizacij KPI,. PSI in PDUP Manifesta, ki so . že v kali zatrle vsako provokacijo. Podobne manifestacije so bile, kakor rečeno uvodoma, še v mnogih drugih mestih, tako npr. v Neaplju, Genovi, Mestrah in Vidmu. (dg)
HELSINKI — Polfinalni moški tekmi v glavnem mestu Finske sta se končali po pričakovanjih. Svetovni in olimpijski prvaki,. Poljaki, so prepustili Romunom samo set. To je bilo obenem tudi vse v tem srečanju, saj so bili Poljaki premočen nasprotnik za Romune, ki so se srčno borili in to predvsem v drugem, zmagovitem nizu. Še večjo premoč so pokazali odbojkarji Sovjetske zveze z Madžari, ki to pot niso pokazali tako dobre igre kot na zadnjih izločilnih tekmah, po drugi strani pa velja poudariti, da so jih nasprotniki z izredno hitro igro dobesedno pregazili.
Tako se bosta spoprijeli še enkrat za prvo mesto večna tekmeca Poljska in Sovjetska zveza. Zadnja leta je uspelo Sovjetom premagati Poljake na velikih tekmovanjih samo pred dvema letoma na evropskem prvenstvu v Beogradu. Na zadnjem svetovnem prvenstvu v Mehiki, je Poljska dvakrat premagala tega nasprotnika. Prav tako so bili boljši Poljaki tudi v finalnem olimpijskem srečanju v Montrealu.
Italijanska odbojka je spet naletela na črn dan. Moški so izgubili srečanje z Bolgarijo s 3:0 in so spet odigrali eno slabših tekem na tem prvenstvu. Italijani so nudili nekoliko večji odpor nasprotniku samo v drugem setu.
Na premočnega tekmeca je naletela tudi Jugoslavija. V prvem setu so češkoslovaški odbojkarji prepustili »plavim* samo skromnih pet točk. Drugi set pa se je igral na razliko in tekmeci so bili -spet bolj prisebni in so povedli z 2:0. Enakovreden nasprotnik so bili Jugoslovani tudi v naslednjem nizu, toda
vsa prizadevanja niso zalegla, da bi «plavi» izbojevali vsaj set in tako bo Češkoslovaška igrala z Bolgarijo za peto mesto. Za sedmo mesto se bosta tako spet spoprijeli I-talija in Jugoslavija. Kot je znano so Italijani pred tremi dnevi odpravili Jugoslovane s katastrofalnim 3:0.
V	ženski konkurenci je Sovjetska zveza dobesedno pregazila Poljsko. Zmagovita pot te odlične vrste se tako še nadaljuje, saj v Evropi sploh nima enake konkurence. V dosedanjih šestih nastopih so -Sovjetinje izgubile samo niz, kar prav gotovo najboljše priča o njihovi izredni i-gri.
V	prvi polfinalni tekmi v Tampe-ru pa je prišlo do velikega presenečenja, Zastopnice NDR so premagale Madžarsko s 3:0. Na zadnjem prvenstvu je bila Madžarska odlična druga, na Finskem pa bo igrala s Poljsko za tretje mesto.
V	ženski konkurenci za končni vrstni red od 9. do 11. mesta je Nizozemska nepričakovano premagala Italijo. Varovanke trenerja Bel-lagambija bodo obtičale precej niže na lestvici kot se je nadejal pred odhodom na prvenstvo. Za osvojitev 11. mesta se bodo spoprijele z domačinkami, katere so v prvem delu tega tekmovanja že premagale.
Preveč dobro niso pričele niti Ju-goslovahke, saj so prvi niz s Finsko izgubile. Po tem nekoliko nepričakovano slabem začetku pa so v nadaljevanju zaigrale bolje in tako bodo danes igrale z Nizozemsko za 9. mesto na končni lestvici. Tudi ti izbrani vrsti sta se na letošnjem prvenstvu že srečali in slavila je Jugoslavija šele po petih setih igre.
REZULTATI
MOŠKI
Skupina od 1. do 4. mesta
HELSINKI
Poljska - Romunija	3:1
(15:8, 16:18, 15:8, 15:5) Sovjetska zveza - Madžarska 3:0 (15:0, 15:12, 15:6)
Skupina od 5. do 8. mesta
OULU
Italija - Bolgarija	0:3
(7:15, 11:15, 6:15)
Jugoslavija - Češkoslovaška 0:3 (5:15, 14:16, 14:16)
Skupina od 9. do 12. mesta
TURKU
Francija - Nizozemska	3:0
(15:5, 15:10, 15:8)
NDR - Finska	3:0
(15:9, 15:8, 15:6)
ŽENSKE
Skupina od 1. do 4. mesta
TAMPERE
NDR - Madžarska	3:0
(18:16, 15:6, 18:16)
Sovjetska zveza - Poljska 3:0 (15:3, 15:1, 15:7)
Skupina od 5. do 8. mesta
KOTKA
Bolgarija - Romunija	0:3
(11:15, 2:15, 5:15) Češkoslovaška - ZRN	3:0
(15:6, 15:4, 15:2)
Skupina od 9. do 12. mesta
LAHTI
Italija - Nizozemska	2:3
(6:15, 15:5, 5:15, 15:11, 11:15) Jugoslavija - Finska	3:2
(16:18, 15:11, 2:15, 15:11, 15:8) Furlanič
nogomet
VČERAJ V VRSTAH COSMOSA
Pele se je poslovil od športa i golom
EAST RUTHERFORD — V teklfi me'd Cosmoson in Santosom, ki s* je zaključila z 2:1 v korist Cosn*1' sa se je končala včeraj izredB* nogometna kariera slovitega brazii skega igralca Peleja. Ta najbolj nogometaš sveta vseh časov je tU' di v tej poslovilni tekmi doseg*1 zadetek, in sicer v prvem polčasu ko je igral v vrstah Cosmosa.
Kot je znano je v drugem polčas11 oblekel dres Santosa, pri katerej1 je tudi začel svojo kariero nogomet, nega igralca.
Slavni brazilski nogometaš je tl ko v svojem življenju dosegel skup no 1281 golov in to je rekord, ki <* bo v bodoče težko preseči.
TRŽAŠKA OBČINA
Tržaška občinska uprava sporoča, da bo dodelila za šolsko leto 1977/78 nekaj mest psihologa v okviru službe šolskega zdravstva, od katerih sta dve namenjeni šolam s slovenskim učnim jezikom.	, -
Interesenti naj predložijo prošnjo najkasneje do 10. oktobra 1977 na II. oddelku — Osebje, Trg Unita 4:
POGOJI:
a)	— 1. diploma iz psihologije;	v
2.	diploma filozofske ali pedagoške fakultete psihopedago-ške smeri;
3.	diploma filozofske ali pedagoške fakultete in spričevalo o opravljenem psihopedagoškem podiplomskem študiju;
b)	— italijansko državljanstvo;
c)	— potrdilo o volilni pravici;
d)	— neoporečno moralno in civilno vedenje;
e)	— zdrava in mečna telesna konstitucija, brez hib, ki bi lahko
vplivale na delovne sposobnosti.
ŽUPAN
Spaccini
iiiiiimmiMiiiiiHiimiiiHHiiiiiifmiiiimitiiiiiMMiinitiiiiiiiiiitiimiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiminHiiiitiiiiiiHii
KOLESARSTVO
DIRKA PO VENETU

VESTI Z ONSTRAN MEJE
I
Republiška komisija za narodnosti o italijanski in madžarski skupnosti
Komisija za narodnosti pri republiški skupščini nadaljuje z zasedanji na področjih, kjer živijo narodnostne skupnosti. Pred kratkim se je sestala v Lendavi, vče raj pa v Piranu. Na piranskem zasedanju so predvsem obravnavali akcijski program za razdobje do maja 1978, nekatera finančna vprašanja, predvsem pa stališča, priporočila in sklepe glede ures ničavanja posebnih pravic italijanske in madžarske narodnostne, skupnosti pri nas. Člani komisije
so imeli priložnost, da se na licu	r> i	_
mesta seznanijo z aktualnimi pro j .»Isk? organizacije Pa°'o blemi življenja in dela italiianske! »• Na obmejnem prehodu Škofije narodnostne ' skupnosti na obali, i » 'tahjanske goste podzrav.l, pred-Med drugim so obiskali tudi osnov-no šolo in gimnazijo s poukom v italijanščini v Piranu.
imajo trgovine in skladišča v šestnajstih občinah treh republik, ko lektiv pa šteje 1700 zaposlenih. Na seji so tudi podelili priznanja najzaslužnejšim članom kolektiva, ob koncu pa poslali pozdravno brzojavno predsedniku Titu.
KRVODAJALCI
IZ SESTA SAN GIOVANNI
V	KOPRU
V	Koper je prispela skupina 440 krvodajalcev iz Šesta San Giovan-ni, ki jo vodi predsednik krvoda-
DR. ALEŠ BEBLER O VARSTVU OKOLJA
Predsednik zveznega komiteja za varstvo okolja dr. Aleš Bebler se je v turističnem naselju Bernardin pogovarjal s skupino jugoslovanskih novinarjev ,o žgočih pro blemih na tem področju. Povedal je, da so v Jugoslaviji napravili veljk korak naprej, kar zadeva zakonske dokumente za varstvo človekovega okolja. Investitorji, ki gradijo industrijske in droge objekte, morajo pripraviti ustrezno dokumentacijo. v že zgrajenih tovarnah pa je tretja naknadno urediti čistilne naprave. Seveda vse skupaj ne gre tako lahko, saj se pojavljajo številne tehnične in gmotne težave, ki jih je treba premo stiti. da bi lahko dosledno izva jali zakonske predpise. V razpravo je posegel tudi predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije, ki je povedal, da imajo vse industrijske panoge v republiki posebne komisije in da se z vprašanji varstva človekovega okolja posredno ali neposredno ukvarja okrog 600 gospodarskih strokovnjakov.
30 LET NANOSA
V Portorožu je bila dopoldne slavnostna seja centralnega delavskega sveta trgovskega podjetja Nanos. posvečena tridesetletnici ustanovitve podjetja. Med številnimi gosti je bil tudi sekretar Zvezd sindikatov Jugoslavije Andrej Grahor. Predsednik delavskega sveta Stanko Žiberna .je v daljšem poročilu osvetli) razvojno pot podjetja, ki je začelo s skromnim magazinom in s 26 zaposlenimi, danes pa
Naj omenimo, da so krvodajalci obeh mest pobrateni že od leta 1968. Izmenjali so že vrsto obiskov ter organizacijske in delovne izkušnje, ob elementarnih in drugih nesrečah pa so seveda zmeraj pri šotni z darovanjem krvi. Gostje si bodo tokrat ogledali Portorož ter obiskali tudi Pulj, Opatijo in Reko.
TRGATEV NA OBALI
Skoraj deset dni pired rokom se je začela na obali trgatev. Zaradi deževja, mraza, burje in toče so vinogradi utrpeli precej škode in ker je nevarnost, da bi začelo grozdje gniti, so morali pohiteti. Podjetje Agraria ocenjuje letošnji pridelek na okrog 280 do 300 vagonov, kar je vsekakor manj. Hot so pričakovali. Objavili so tudi Odkupne cene belih in črnih sort grozdja po sladkorni stopnji (0,25 para za kg belih sort do sladkorni stopnji in 0,45 do 0,55 za kg črnih sort po sladkorni stopnji). Bele-sorte so začeli odkupovati 26. septembra črne pa bodo 3. oktobra.
V TOMOSU BODO IZDELOVALI MOTORNE ŽAGE
FTedstavnikj tovarne Tomos in švedske tvrdke Husavama so v Kopru podpisali pogodbo o medsebojnem sodelovanju. Tomos bo postal prvi proizvajalec motornih žag za kmetijstvo in gozdarstvo v SFRJ. Hkrati bodo izedelovali tudi rezervne dele in organizirali strokovne servisne delavnice. Tomos bo v celoti pokrival potrebe jugoslovanskega trga (okrog 35 do 40 tisoč motornih žag letno), del svoje proizvodnje pa bo izvažal na Švedsko. S tvrdko Husavama so se tildi dogovorili o skupnem nastopu
na zahodnem trgu, medtem ko bo imel Tomos pravico izvoza na vzhodni trg in v neuvrščene dr žave.
NOVA TOVARNA V PODGRADU
Delavci tovarne Plame. ki leži ob vznožju Brkinov v Podgradu, so slavili pomembno delovno zmago. Odprli so namreč riov obrat poliuretanskih termozvočnih izolacijskih izdelkov, ki smo jih - doslej v glavnem uvažali. V novem obra tu bo delalo 35 delavcev. Načrte za tehnologijo je v celoti izdelal magister inž. Ciril Kastelic. Na slovesni otvoritvi so postavili tudi temeljni kamen za še eno tovar no plastičnih izdelkov.
danes ob obali
KINO
KOPER; 10.00 ameriška risanka — PINK PANTER
ob 16.00 in 18.15 francoski — AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV
ob 20.30 italijanski — PREPOVEDANI DEKAMERON IZOLA: ob 10.00 ameriška risanka - POPAJ IN NJEGOVA DRUŽINA
ob 16.00 in 20.00 nemški - KRV-
NA BRATA obl
18.00 italijanski — GREŠNICA ŠKOFIJE; ob 18.00 francoski -BELMONDO V SLUŽBI PRAVICE
ŠMARJE: ob 18.00 ameriški - MAŠČEVANJE ZELENEGA OBADA PIRAN: ob 10.00 ameriška risanka - NORE DIRKE TOMA IN JERRYJA
ob 16.00 ameriški — MESTO NEVARNOSTI
ob 18.00 in 20.00 francoski — PRIZNANJE
PORTOROŽ: ob 20.00 DIVJI LOVCI (politična drama iz frankistične Španije) ’
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Čez nedeljo je organizirana v zdravstvenih ustanovah treh obalnih mest dnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
PRIREDITVE
Čežarji - Pobegi: ob 10. komemoracija pred spomenikom padlih;
Tinjan: ob 13.00 mednarodno' tekmovanje v motocrosu in nastop le tečih zmajev.
G. Saronni zmagal na čelu osmerice
Na cilj je prispel pred De Vlaeminckom
MONTECATINI TERME - Giuseppe Saronni si je ponovno priboril prestižno zmago: s sprintom, vrednim pravega »campionissima*. je na cilju prehitel ostalih sedem članov svoje ubežne skupine, v kateri mu je bil najnevarnejši Belgijec De Vlae-minck. Ta se je moral tokrat zadovoljiti z drugim mestom.
Mladi Saronni. I$i je šele pred tednom dni dopolnil dvajseto leto starosti, je pripomogel s svojim uspehom, da je njegova kolesarska hiša SCIC ohranila naslov državnega ekipnega prvaka.
Lestvica te dirke je bila taka;
1.	Saronni, ki je prevozil 235 km dolgo progo v 6.09’ s poprečno
1 hitrostjo 38.0(1 38,01 km na uro. V njegovem času so prispeli na cilj še:
2.	De Vlaeminck (Bel.)
3.	Johansson (Šve)
4.	Mošer
5.	G.B. Baronchelli
6.	Wolfer (Švi)
7.	Vandi
8.	De Muynck (Bel)
9.	Barone	po 45"
10.	Panizza
11.	Becci^
12.	Mazzantini „
Gialdini
Vanzo
15. Vittnrio Algeri
AVTOMOBILIZEM
po 6’ no 8’
V WATKINS GLENU
Danes petnajsta dirka formule 1 za naslov SP
WATKINS GLEN (New Vork) — Danes bo v Watkins Glenu na sporedu mednarodna avtomobilska dirka za veliko nagrado vzhodnih Združenih držav Amerike. To bo 15. letošnja dirka za svetovno prvenstvo formule ena.
Na startu bodo tekmovalci razporejeni takole:
Hunt (melaren) - Stuck (brabham) Watsdh (brabham) - Andretti (lo-tus)
Petersen (tyrrell) - Reutemann (fer-rari)
Lauda (ferrari) - Depailler (tyrrell) Jody Schectker (wolf) - Laffite (li-gier)
4 nedelje bo trajal
SMUČARSKI TEČAJ
na plastičnem smučišču v Nabrežini raznih stopenj ža odrasle in otroke.
Začetek 9. oktobra.
Vpisovanja:	Skj klub Union,
UL Valdirivo 30, od 17.30 do 19.30
Brambilla (surtees) - Nilsson (lo-tus)
Jones (shadow) - Jabouille (renault) Mass (melaren) - Jarier (shadovv) Lunger (melaren) - Fittipaldi (co-persucar)
Regazzoni (ensign) - Keegan (hes-ketji)
lan Scheckter (march) - Ashley (hesketh)
Ribeiro (march) - Binder (surtees) Neve (williams) - Ongais (penske) Izločen: Tambay (ensign)
SCARPERIA — Danes bo tukaj italijansko državno motociklistično prvenstvo. Na včerajšnjih poskusnih vožnjah so dosegli najboljše čase ti tekmovalci:
50 ccm
Lazzarini s p.h. 109,144 km/h 125 ccm
Conforti s p.h. 121,038 km*h 250 ccm
Lega s p.h. 125,461 km/h 350 ccm
Rougerie s p.h. 124,963 km/h (Ago-stini je bil šele sedmi)
500 ccm
Lucchinelli s p.h. 126,133 km/h (Agostini je bil šele asmi))
OBVESTILO
ŠZ BOR
obvešča, da se bo otroška telovadba, pod vodstvom prof. Franka Drašiča, pričela v torek, 4. oktobra, na stadionu «1. maj*, ob 15. uri.
V TRSTU
NOV KONCESIONAR OPEL
Drevored Raffaello Sanzio 11 — telefon 51400 Ulica Martiri della Liberta 8 — telefon 62160
^/Lul&rzjlar
prodaja avtomobilov — originalni nadomestnhdeH — servis pri novem koncesionarju
OPEL AUT0R0T0R [#
VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA
SPALNICE
DNEVNE SOBE
SPREJEMNICE
VHODI
Vse za sodobno opremo in stilno KVALIFICIRANO OSEBJE pohištvo • Izbrani artikli	ZA SERVIS IN GARANCIJO
UGODNE CENE! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah
NOVA ČUDOVITA RAZSTAVA POHIŠTVA ZA KUHINJE
ponovno prvi v Italiji !
Z NOVIM REVOLUCIONARNIM SISTEMOM ZA OGREVANJE ELPAN MODULAR SYSTEM
TOPLOTNI PAS NAMESTO
STARE STENSKE PODNE LETVICE (BATTISCOPA)
•	OBJEMAJOČA TOPLOTA; popolnoma enakomerno razširjena
.	j
•	PROGRAMIRANA TOPLOTA: prava temperatura ob pravem
———....— 1	—  času v pravem prostoru
•	VARČEVANJE PRI NAPELJAVI IN PRI PORABI
•	TER KONČNO ESTETIČNA REŠITEV
COALA IT ALI A - TRST - UL. MATTEOTTI 52 040/774944
OBIŠČITE NAŠE STANDE	,
NA SEJMU «CASA MODERNA» V VIDMU	j
IN NA SEJMU «CLIMAUNO» V PORDENONU