d a  se je  v začetku svoje po ti s icer 
ukvarjal z raznim i literarn im i za­
devami, v endar njegov »interes za 
'čisto' lite ra tu ro  nikoli ni bil p oseb ­
no  velik« (str. 121), od  1. 1930 » je 
bilo že bolj ali m anj jasno, da  ne  
kani posta ti p isatelj -  fabulist« (str. 
120), v poznih  tr idese tih  letih pa  so 
bila njegova zanim anja že »močno 
zožena na  področje dokum entar- 
no-inform ativnega ak tualnega p i­
sanja« (str. 121), tako da  se je  tak ra t 
»pri p isanju  svojih del vedel kot 
časnikar, ki m o ra  b ra lcem  v k a r  v 
najkra jšem  času posredovati kar  
se d a  popolno  informacijo« (str. 
123). Tako se avtorici obetajoča iz­
hod iščna ugotovitev, da  »pri p re ­
listavanju Adam ičevih del često 
opazimo, kako sred i pisanja o po ­
vsem  konkre tn ih  stvareh  / . . . /  
nepričakovano  preskoči n a  čisto 
teo re tično  področje« (str. 119), iz­
teče v sim plificirano in zato n eu s t­
rezno oznako: »Njegova dela, tista, 
ki jih  je sam  najbolj cenil, so v b is t­
vu zb irka časn ikarsk ih  vesti.« (Str. 
123). -  M irko Ju rak  povzem a iz 
svoje raziskave razm erja m ed  le­
poslovnim i in neleposlovnim i ele­
m en ti v Adamičevih avtobiograf­
skih rom anih  drugačne sklepe. Po­
tem  ko se op re  na  tezo, da  je avto­
biografski rom an  po svoji osnovni 
usm erjenosti um etn iško  delo z es­
tetsko vrednostjo, analizira p isa­
teljsko tehniko  v izbranih  od lom ­
kih neka te rih  Adamičevih besedil 
in presodi, da  so njegovi avtobio ­
grafski rom an i Sm eh v džungli, R o ­
jakova vrnitev in Zibelka življenja 
pom em ben  prispevek k razvoju te 
literarne  zvrsti. -  Najbolj kom plek ­
sno in tem u  p rim e rn o  prepričljivo 
analizira vprašan je  Adamičeve lite­
ra rn e  kvalitete v svojem »poskusu 
razum evanja« Ivo Vidan. Ta ugo­
tavlja, d a je  gonilo Adamičevega p i­
sanja spoznavanje A merike in svo­
jega razm erja do nje, povezanega z 
osebno  in splošno p roblem atiko  
priseljencev. Pri tem  je imel Ada­
mič večje li te ra rne  ambicije, kakor 
bi se dalo soditi sam o po njegovih 
izjavah. Ni m u šlo n am reč  le za na ­
tančno  poročanje o s tvarnem  do ­
gajanju, saj je  rea lna  dejstva in o se ­
be  v svojih delih večkrat p reob li­
koval in prenarejal, dodajal pa jim  
je tu d i povsem  izmišljene. V idan 
im a že Sm eh v džungli kljub navi­
dezni oh lapnosti in o d p r tem u  kon ­
cu  za zelo sk rbno  zgrajen rom an  
(str. 146). A dam ičeva p roza  se m u 
nasp loh  zdi jasno  zasnovana, 
sp re tn o  in živahno napisana, fabu ­
lativno zanimiva, pač p a  so osebe v 
njej p reveč sta tične in nerazvite, 
da  bi lahko dobile sim bolično raz­
sežnost, ki jim  jo  je av to r hotel dati. 
A damič se je  torej tipaje približeval 
velikim tem am , ni p a  jih  znal lite­
ra rn o  u strezno  obdelati, u p o ra b ­
ljal je nekonvencionalne , m oderne  
postopke, ni p a  jih  tako razvil, d a  
b i se njegova dela lahko uvrstila  v 
veliko literaturo.
Na novo zbrano  gradivo in 
analize ljubljanskega sim pozija to ­
rej p ri Adam iču kot literarnem  av­
to rju  n iso  pokazale doslej p rezrtih  
ali nerazum ljen ih  odlik, p a  tud i ne  
neutem eljenega precenjevanja, za­
rad i česar b i ga bilo p o treb n o  b ist­
veno p revrednotiti. P revredno te ­
nja, n am reč  večjega priznanja, pa  
so spričo  novih dognanj in osvetli­
tev bile p o treb n e  in deležne Ada­
mičeve sociološke ideje in spozna­
nja, p a  tud i njegovo politično in 
ku ltu rnoposredn iško  delo.
M ajda Stanovnik
R o m a n  Ja k o b so n :
SELE CT ED  W RITINGS III 
POETRY OF GRAMMAR 
AND GRAMMAR OF POETRY  
Edited  by Stephen Rudy  
M outon, The Hague, Pariš,
N ew  York, 1981
Komaj desetina  obsežnega Ja- 
kobsonovega opusa  (54 naslovov) 
je zajeta v tretji knjigi njegovih iz­
b ran ih  spisov, pa  vendar m oram o 
ugotoviti, d a je  prav s tem i načelni­
mi in m anifestativnim i spisi od lo ­
čilno prispeval k fo rm iran ju  no- 
m otetične vede o literaturi. Jakob ­
son je sam  večkrat uporab il te rm in  
li te ra rna  znanost (science o f verbal 
art), pod  čem er je razum eti tud i 
njegove pričujoče raziskave iz teo ­
retične in p rak tične poetike, ka te ­
ro je 1958 definiral kot disciplino.
ki jo  zan im a »differentia specificu 
besedne  um etnosti v razm erju  do 
drugih  um etnosti in v o dnosu  do 
d rug ih  vrst verbalnega delovanja« 
(prim. Linguistics and  poetics). Že 
njegova p rva razprava o fu turizm u 
in H lebnikovu (1919), ki jo danes 
n eka te ri (npr. B. H rushovski v Po­
etics Today, 1980, la, str. 13) štejejo 
za enega najzgodnejših teo re tsk ih  
prispevkov k poetik i m odernizm a, 
napoveduje, da  je  njegov osrednji 
in te res  usm erjen  v prob lem atiko  
pesniškega jezika. Zanim ajo ga 
princip i in zakonitosti pesništva, 
pa  ne  kot kakšna m etafizična b is t­
va, am pak  k o t relacijski koncepti. 
Zanim a ga m ožnost sistem skega 
uv ida  v bistvo pesniškega m eh a ­
nizma, ki ga -  vsaj načelom a -  raz­
u m e kot nekaj historičnega. S svo­
jim i teo re tsk im i izpeljavami je for­
m uliral osnovne teze o narav i pes ­
n iškega znaka ozirom a o pesniški 
funkciji jezika, o fonično-sem antič- 
ni pogojenosti besedne  um etnosti, 
o t. i. k o ro lam em  ali avtoteličnem  
značaju znaka v poeziji ozirom a o 
p rinc ipu  pov ra tne  intencije, p a  o 
p rinc ipu  paralelizm a in od  tod  izvi­
rajočih restrikcijah  pesniškega 
koda, o zvočni figuri, o g ram atič ­
n ih  pom en ih  in gram atičn i figuri 
te r  o n jenem  o b ra tn em  so razm er­
ju  s pojavom  pesniške podobe, o 
naravi r itm a v poeziji, o vprašan ju  
tekstne  dom inante , o konstan tah  
in variabilnih relacijah pesniškega 
teksta  in podobno . Vidiki lingvisti­
ke se vseskozi p rep le ta jo  s specifič­
nim i vidiki li te ra rne  vede, ka r  po ­
meni, da  Jakobsonov lingvistični 
prispevek  poetik i nikoli n i p re d p o ­
stavljal neke vnaprej izdelane, za­
p rte  op tike lingvistike.
B arthes  je v lingvistiki videl 
eno najpreciznejših  hum anističn ih  
znanosti in tud i Jakobson  je v po le­
m ikah s svojimi naspro tn ik i (M. 
Riffaterre, G. M ounin, L. Bersani, 
J. Culler) vztrajal, da  lingvistike ni 
p ripravljen  razum eti kot pom ožne 
discipline lite rarne  vede (prim. 
Postscriptum, 1973; Retrospect, 
1981). Zavrnil je stališča, d a j e  lin­
gvistični poetiki dostopno  le, k a r  je 
v m ejah stavka, in to z a rg u m en ­
tom, da  se so dobna  lingvistična
znanost (kot so nakazale 1928 že iz­
hod iščne teze B ah tina  ozirom a Vo- 
lošinova o jeziku) ukvarja z multi- 
n uk learn im i izjavami in tekstno  
analizo. Jakobson  ni hote l videti 
razloga, zakaj bi m oralo  vprašan je 
o poeziji ozirom a o um etn iškem  je ­
ziku presegati lingvistiko, kajti se ­
m antičn i aspek t poezije, ko t za trju ­
je, je dostopen  tu d i lingvistiki. Ja- 
k obsonu  b i bilo m ogoče očitati, da  
lingvistika sam a ne m ore  jem ati v 
obzir h isto ričn ih  določenosti pes­
niške funkcije (ugovori J. Cullerja), 
vendar je res, d a  Jakobson  ni niko­
li razum el lingvistike v s trik tnem  
pom enu  besede, kot obveznega in 
edinega m odela, am pak  sam o kot 
m ožno perspektivo  razum evanja 
literarnega fenom ena. »Linguistici 
nihil a m e a lienum  puto«, izjavlja v 
članku Retrospect in na  prej om e­
njene p r ipom be odgovarja, d a  je 
m ožen sestop  v semiotiko, katere 
baza je še vedno lingvistika. Sem io­
tika kot teorija o znaku pa p red p o ­
stavlja, da je znak ozirom a jezikov­
ni sis tem  vedno v rednostno  o p re ­
deljen v zgodovinskem  smislu.
Jakobson  je sam  v več spisih 
(prim. O um etniškem  realizmu, Kaj 
je poezija, Dominanta) načelno  po ­
udarjal, da  je  p om em bno  na vp ra ­
šanje poetičnosti ozirom a lite rar­
nosti gledati historično, v endar so 
njegove sicer detajlne obravnave 
pesniške p rakse  Hlebnikova, Ma- 
jakovskega, Pasternaka, Bloka, 
Yeatsa, Baudelaira, Poeja, Holder- 
lina, Norvvida, M ache, Blaka, Sid- 
neya, S hakespeara  ali Danteja, da  
naštejem o sam o nekatere , zajete v 
drugi del p ričujočega izbora, osta ­
le odm akn jene  p ravem u h istorič ­
n em u  in teresu . Kot je bilo že več­
k ra t poudarjeno , je Jakobsona  za­
n im ala poezija predvsem  kot m ož­
nost specifičnega jezikovnega o b ­
našanja, zanim alo ga je, kaj so n o ­
tran je s tru k tu rn e  zakonitosti b e ­
sedne um etnosti, in s svojimi spisi 
je ustvaril p rogram atičen  p risp e ­
vek k teoriji pesniškega jezika. 
Tako je odp rl specifično m eto d o ­
loško p rob lem atiko  literarn ih  raz­
iskav v perspektiv i lingvistike. Pri 
tem  ni nikoli od rekal m ožnosti 
kom peten tn im  sociološkim, psi­
hoanalitičnim  ali psihološkim  raz­
iskavam (prim. zgodnje spise iz 
p raškega obdobja, tud i Retrospect, 
1981), kako r tu d i ni zanikal sm isel­
nosti m onografskih  raziskav, npr. 
o verzu, o pesn iškem  vokabularju  
ali o pesniški sm eri. Skupaj z d ru ­
gim i raziskovalci iz Opojaza in 
m oskovskega lingvističnega krož­
ka (do 1920) te r  s p raškim i funk- 
cionalisti (1920-1939) je  p ionirsko 
konstitu iral m ožnosti za uveljavi­
tev s tru k tu ra ln ih  raziskav, p o  p re ­
selitvi v Am eriko (Ecole libre des 
hau tes  e tudes, N. Y. C olum bia Uni- 
versity, H arvard, MIT) pa  je  p rek  
Levi-Straussa iniciiral tud i fran ­
coski s truk tu ralizem  in v navezavi 
na C. S. Peircea sprožil dejavnost 
am eriške sem iotike. Vseskozi je v 
svojih š tud ijah  upošteval tud i 
kom para tivne vidike, ki so prišli iz­
razito do  veljave v raziskavah ver­
za, še posebej p a  v p rim erja ln i ob ­
ravnavi slovanskih verznih siste­
mov (prim. V. knjigo izbran ih  spi­
sov).
Kot pravi znanstvenik  širokih  
razgledov ni nikoli pozabil sp rego ­
voriti o p redhodn ik ih , ki so odprli 
njegovim stališčem  so roden  p ro ­
blem . Mnogi teore tsk i pogledi, ki 
jih  je uveljavil in jih strokovna jav­
nost om enja  pod  Jakobsonovim  
im enom , niso bili izvorno njegovi; 
lingvistično so ga form irale ideje 
od S aussu ra  in kazanske šole (Bau- 
douin  de  Courtenay, Kruszevvski) 
do  sem iotikov in inform acijske 
teorije, oplajale so ga sočasne in te ­
lek tualne ideje v filozofiji in zna­
nosti (v Dialogih, ki so 1980 izšli v 
francoščini, je spregovoril o svojih 
zgodnjih afin itetah  do vprašan ja 
relativnosti, kot ga je odprl E in­
stein), p redvsem  pa so ga oplajali 
pesniki in avan tgardna gibanja v 
um etnosti (Malevič, Klee, futuri- 
sti). Številne izjave pesnikov ali 
neizpeljane nam ige drugih  razi­
skovalcev je sistem atično prefor- 
muliral in jim  dal teo re tično  vsebi­
no. P rob lem  gram atične figure se 
navezuje na  koncepcije o gram atič ­
nih pom enih , kot so jih  nakazali 
Fortunatov, Boas, Sapir; idejo o re ­
gularnosti in simetriji, ki jo uve­
ljavlja verz in ki je o snova za udeja ­
njanje t. i. f rustriranega  pričakova­
nja (frustrated expectation) ozirom a 
p rev a ran e  p redpostavke (deceived 
anticipation), s ta  form ulirala  že 
B audelaire  in Poe; definicijo pe ­
sniške s tru k tu re  kot kon tinu irane ­
ga paralelizm a in ugotovitve, da  
principi pesniškega paralelizm a 
počivajo na učinkih ponavljanja 
(force o f recurrence), je  že 1865 po ­
znal H opkins, Jakobson  pa je na  
teh  izhodiščih gradil znane teze o 
določilih pesniškega znaka, ki ga 
obvladuje princip  povratne  inten- 
cije. Podoben  pojem  (re trospektiv ­
ni princip) je poznal že Poe. O g ra ­
m atični figuri je  že pred  Jakobso- 
nom  razmišljal H opkins, kakor 
tud i o vprašanjih  fonične figure, 
r itm a in r i r  .e; v endar se je  Jakob ­
son ob tem  prob lem u  naslanjal 
tud i n a  sugestije Belega in Brjuso- 
va.
Kako p om em bno, p a  na  sploš­
no še p rem alo  znano m esto  gre 
H opkinsovim  teore tsk im  idejam, 
kaže tud i vprašanje o fonično-se- 
m an tičnem  neksusu  v u m e tn i­
škem  besedilu. Jakobson  se je  tega 
p rob lem a p rvo tno  loteval pod  vpli­
vom  O. Brika, ki je bil o sredn ja  in ­
te lek tualna energija tako Opojaza 
kot m oskovskega krožka; kasneje 
pa  je prišel do spoznanja, da  je o 
o dnosu  zvočnosti in pom enov v 
poeziji v svojih dnevniških  zapisih 
razmišljal že H opkins, ki je pri tem  
celo zelo koncizno opredelil vlogo 
in m ehanizem  tega odnosa. Po 
H opkinsovih besedah  zvočna figu­
ra  ko t p r im e r  tem eljne zakonitosti 
pesn iške s tru k tu re  (tj. p rincipa pa ­
ralelizma) pokaže, kako v poeziji 
enaka fonika (npr. v rimi) podčrta  
različnost pom enske ravni. Pesni­
ški jezik obvladuje prim erjan je  po 
podobnosti (comparison for like- 
ness’ sake) ali p rinc ip  izenačevanja, 
kako r tud i p rim erjan je  po  različ­
nosti (comparison for unlikeness’ 
sake) ali princip  diferenciacije. To 
so povsem  enake opredelitve 
s tru k tu re  um etn iškega jezika, kot 
jih pozna d anes Lotman, le da  ta 
razširja veljavnost takšn ih  o p red e ­
litev n a  celo tno sfero um etnosti. 
(»Enako se diferencira, različno se 
izenačuje«. U m etniško bistvo je  »to
in ne to«.) Vez m ed  H opkinsovim i 
in Lotm anovim i koncepcijam i 
sp loh ni dovolj znana (Lotman 
upo rab lja  tu d i že pri H opkinsu  
uveljavljeni pojem  princip  vrača ­
nja, Jakobson  p a  govori o principu  
reiteracije), bolj znano p a  je, d a  se 
je Jakobson  skliceval na  Hopkinso- 
ve ideje in da  je Lotm an izhajal iz 
osredn jih  Jakobsonovih  stališč. 
Toda k er  je pravi znanstvenik ved ­
no  m ost v kon tinu iran i zgodovini 
izvirnih idej, je pričakovati, d a  se 
bo  o razm erju  H opkinsovih, Ja ­
kobsonovih  in Lotm anovih kon ­
cepcij p rej ali slej še razpravljalo.
Z atributi, ki p ripada jo  le veli­
ki znanstveni osebnosti, z o d p r ­
tostjo in neusahljivo raziskovalno 
radovednostjo  -  to lahko po trd i 
vsaj dvoje podatkov, nam reč, d a  so 
njegove raziskave zajele pesništvo 
v 22 jezikih ali p a  da  je v zadnjih 
treh  letih  izšlo nič m anj kot šest 
njegovih izvirnih knjig -  pa  z do ­
sledno znanstveno odgovornostjo  
in in tu itivno občutljivostjo je dal 
Jakobson  literarn i znanosti neiz­
b risen  pečat. Njegove izvirne teo ­
re tske  zamisli je  sp re jem al in v svo­
jo  sm er razvijal M erleau-Ponty, v 
teo re tsko  obravnavo  proze je nje­
gova stališča p resad il D. Lodge, 
eden  najuglednejših  sodobn ih  lite­
ra rn ih  teore tikov  L otm an pa  je, o- 
slanjajoč se n a  Jakobsona, izpelje­
val nove raziskave o p rob lem u  
um etn iške funkcije in o vlogi gra- 
m atikaln ih  kategorij. Jakobsonov 
ugled je  vsem  občasn im  p oskusom  
ugovorov navkljub neom ajan; po ­
trjujejo ga obsežni m e d n aro d n i 
zborniki n jem u posvečenih  lin­
gvističnih in lite ra rn ih  raziskav, 
p redvsem  pa njegovo lastno, sko­
raj sedem  desetletij nastajajoče 
delo, ki naj bi p rihodn je  leto z iz­
idom  šeste knjige izbran ih  spisov 
(Early Slavic Paths and  Crossroads) 
postalo  vendarle  bolj dostopno. 
K oncep t izdaje Jakobsonovih  iz­
b ran ih  del upošteva u trjeno  tekst- 
no-kritično načelo, po  k a terem  so 
spisi ponatisn jen i v šestih  različnih 
jezikih prvih  objav in v originalni 
form i z redkim i avtorjevim i okraj­
šavam i ali stilnim i sprem em bam i.
Jola Škulj
LEXIKON D E R  KINDER-  
UND JUGENDLITERATUR
Erarbeitet im  Institut fiir Ju- 
gen d bu ch forsch un g der Johann- 
VVolfgang-Goethe-Universitat in  
Frankfurt/Main. H erausgegeben  
von Klaus Doderer.
Beli Verlag, W einheim und  Basel, 
1975 - .
S tem  obsežnim  delom  je  do­
bilo preučevanje m lad inske knji­
ževnosti tem eljno strokovno po ­
magalo, ki ga spričo  njegove vse­
binske zasnove, n o tran je  u re jenos­
ti te r  nač ina  in razsežnosti obdela ­
ve p red m e ta  lahko označim o kot 
prvi specialni p riročn ik  svoje vrste 
v Evropi.
Publikacija obravnava m la­
d insko književnost kot sam ostojen 
znanstveni p redm et; zajeti skuša 
njeno raziskovanje v ce lo tnem  o b ­
segu, podati želi zaokrožen skupek  
prob lem ov stroke in od p re ti raz­
gled po njeni term inologiji. Ob og­
ro m n em  gradivu, ki ga obravnava, 
p a  leksikon h k ra ti tud i p reg ledno  
obvešča u p o rab n ik a  o obsegu, 
sm ereh  in rezulta tih  dosedanjih  in 
sodobn ih  raziskav, o njihovih m e ­
todoloških  izhodiščih te r  o njihovi 
strokovni ozirom a znanstveni rav ­
ni.
Pravi p om en  publikacije se 
nam  v vseh razsežnostih  razkrije 
šele v k on tekstu  ravni, ki jo je v d a ­
našn jem  času v Evropi doseglo raz­
iskovanje m lad inske književnosti.
S istem atično delo v tej stroki 
je n am reč  še v povojih; šele od se­
dem dese tih  let napre j lahko govo­
rim o o razvidnejši novi stopnji v 
razvoju strokovne in znanstvene 
zavesti o tem  področju  književno­
sti. Zato je razumljivo, da  je izvedbo 
tako široko zasnovanega projekta, 
katerega rezu lta t je pričujoči p ri­
ročnik, lahko omogočilo sam o si­
stem atično  združevanje strokov ­
n ih  m oči in prem išljeno usklajeva­
nje rezulta tov raziskav v m e d n a ­
ro d n em  prostoru .
M ožnosti za zasnovo in izved­
bo tako obsežnega znanstvenega 
p ro jek ta  so se pokazale leta 1963 z 
ustanovitvijo in š titu ta  za razisko­