120. Številka._Ljubljana, vtorek 27. maja._VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, z« avstro-ogerske delete za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., za čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom Be računa 10 kraje, za mosec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 60 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-stopne petit-vrate 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Volilni shod v Celji, katerega je bil sklical predsednik centralnega volilnega odbora, dr. Vošnjak na nedeljo 25. maja, bil je jako obilno obiskan iz vseh okrajev celega slovenskega Štajerja. Prišlo je nad 150 zaupnih mož vseh stanov. Zbor se je pričel ob 2. uri popoldne v prostorih celjske čitalnice. Za predsednika je bil izbran bivši narodni deželni poslanec g. Ivan Žuža, rudarski lastnik v Grižab, za podpredsednika g. dr. Ploj iz Ptuja. Zapisnik je pisal g. dr. Gregorič. Prihrannjemo si obširnejše poročilo za prihodnji list; denes povemo samo toliko, da jo zbor po živahni debati skoraj enoglasno sklenil: 1. Da se popolnem vjema s slovenskim centralnim volilnim odborom v Ljubljani, a katerim v zvezi bodo delali okrajni volilni odbori, postavljeni v vsakem sodnijskeni okraji; in 2. da štajerski Slovenci ostanejo pri narodnem programu in se iz narodnih in drugih ozirov ne morejo poprijeti programa tako zvane „Rechtspartei". V začetku zbora je dr. J. Vodnjak poročal o delovanji slovenskih poslancev v deželnem zboru štajerskem ter so zbrani volilci to poročilo z navdušenimi Slava-klici na znanje vzeli. Končno je bil posvet o kandidatih za vseh pet slovensko-štajcrskih volilnih okrajev. Zbor se je zedinil o osobah, katere se bodo kandidovale; imena kandidatov pa se razglašajo , kadar bodo okrajni volilni odbori povsod organizovani in izrekli svoje odločilno mnenje o nasvetovanih kandidatih. Listek. Lepi dnovi. 1. V Itiiliji. I. Čez Erenr.cr. (Dalje.) Mjzel veter je pihal zjutraj lt>. sept. ko sem jemal slovo od prijaznega mesta ter po snažnih ulicah korakal proti kolodvoru. Tu sem našel mnogo popotnikov, kakor se je videlo namenjenih čez Brcnner, čez Alpe, v lepo solnčuo Italijo. Tudi moj švabski znanec se mi je pridružil. Kakor žrjavi jeseni našo kraje, tako zapuščajo omikani hvperborejci konec poletja neprijazni sever. Tista prečudovita notranja moč, ki je v srednjem veku gonila germanske narode na jug, čez gore v Evrope večno zeleni vrt, ostala je še do denašujega dno zasajena v milijonih Človeških src omikanega sveta. Vedno jasno nebo italijansko, rimske starodavuosti in velikosti neumroči spomeniki, Rusi in Angleži na svetovnem trgu v Aziji. Der denkbar kUrzonro Weg zwi-8chen London und Indien vini in acht Tagon Ubor Kussland durch gesumie Landstreekon mit gemassigtein Klima zurilckgelcgt werden Ktinnen. N. Soidlitz. Že pred letom 1860 je pisal znani geograf A. Petermann v svojih „geografisehe mitthcilungen" tako-le: „Rusovska osvojc-valna politika se vali kakor kaka velikanska narastajoča snežena kepa po sosednjih deželah, posebno pa proti jugu j ker toplih in tropičnih krajev jej je še manjkalo. Tu je veljalo dalje prodirati: ob Črnem morji proti solnčnemu Carjigradu; onostrau Kavkaza preko planjav Evfrata ob kaspiškem morji v Perzijo, v veliki Turanski planjavi proti po-gorski meji indo-britanske države j končno dalje proti vzhodu, ob Amuru, po najboljši cesti do srca kitajske in japanske države. Bodočnost K u sije leži v Aziji in posebno v srednji Aziji. Obzemlje, katero so Rusi na ta način in v zadnjih 10 ali 15 letih v Aziji in sicer med kaspiškim morjem in kitajskim carstvom uprav v protegu indo-britanskega oblastja pridobili, je najmenj 22.000 nemških kvadratnih milj veliko, torej večje nego cela Veliko-Britanija, Francoska, Pruska in Sardinija vkup." Denes se more reči, toliko kolikoršen je prostor Francoske, Španije s Portugalskim in Italije, tako so Rusi napredovali od 1. 1859 do denes. ,,Ta zemlja — veli A. Petermann dalje — čini ključ do vodnega ozemlja rek Sir in kakor raj plodne južne pokrajine, živ, po svoji zgodovini, po svojem značaji, po svojem vsakdanjem brezskrbnem živenji interesanten, lep človeški rod, nedosegljivi umotvori vseh treh vrst upodabljajoče umetnosti: vse to zanima naš um, razgreva našo fantazijo ter raja v našem srcu tisto neznano hrepenenje po tej obljubljcui deželi človeškega rodu, kateremu je Gbtho v svoji prekrasni pesni „Mignon" najlepšo obliko dal: „Kcnnst tlu das Laiul, wp dio Citronon bllihn, Im dunklen Laub dio Gohl-Orangon glilliu, Ein sanfter Wind voiu blauen Iiimiuel weht, Dio Myrto stili mul hodi der Lorbeer stebt, Kcnnst du es W01'.' Dahinl Dahin Mi>cht' ich mit dir, »• mehi jOellebter, zielml" Ko sem svojega tovariša vprašal, iz kakovoga namena potuje v Italijo, me debelo pogleda, kakor da mi je hotel reči: „Kaj si ti edini tujec v Jeruzalemu?" — potem migne z ramami ter pravi: „Ne vem." Stoprv čez nekoliko sekund pristavi: „ Študirat." Se ve, da mnogo jih potuje tudi zarad oslabelega zdravja; še več, ker v sedanjem Amu, (Jaxartes in Oxus) v katerih okrilji leže staroslavne države Buhara in Kokand." Denes je tega 13 let, in od 1. 1869—70 so Bohara in Kokand pod gospodstvom ruskega orla, t. j. v ruskih rokah je stari Jaksartcs, in zdaj bode s Kivo tudi stari Oksus prešel v rusko vlast tako, kakor je Himljanom po Iliriji in Epiru morala Ma-cedonija in Grška v roko pasti. Dobro je ovdje dati čitateljem kratki historični pregled, kako se je rusko carstvo od polovice 15. stoletja pomnožavalo. 1) Za vel. kneza (carja po titulu) Ivana ni. Vasiljeviča 1462—1505 okolo 1462 1. 18.000 □ m., torej je že tedaj bilo rusko carstvo večje nego dandenes katera koli država v Evropi. L. 1480 osvobodil je v. knez car Ivan III. Ruse od Mongolov, ter mu je tako carstvo znatno večje postalo. 2) Za carja Vasilja Ivanoviča 1605—33 nad 24—30.000 □ m. 3) Za carja Ivana IV. Groznega 1533—84 nad 72—80.000 □ m., ker je kazanjsko in astrahansko carstvo anek-toval in Sibirijo leta 1581 dobil večjidcl. 4) Za carja Romanova Alekseja 1645—76 nad 237—240.000 □ m. 5) Za carja Petra Velikega 1689—1725 nad 2H0.000 Q m. 6) Za carice Ane Ivanovne 1730—40 1. do 324.000 □ m. 7) Za carice Katarine II. 1762—96 nad 335.000 □ m. 8) Za carja Aleksandra I. 1801—25 L 340.000 □ m. 9) Za carja Nikole 1825—55 350.000 Q m. 10) Za carja Aleksandra II. 185.0—73 1. blizu 380.000 p m.* Leta 1866, dokler je še ruska Amerika bila s carstvom, iznašal jo prostor 400.512 Q m. Ako se odšteje 24.000 Q m. ruske Amerike, katera je bila 1. 1867 predana ameri- času bon ton zahteva, vsaj enkrat v svojem živenji videti Italijo. In zadnji vrsti popotnikov bi prišteval tudi družbo, katero sva s tovarišem našla v kupeju na insbruškem kolodvoru in katero se mi potrebno zdi, da jo predstavim tistim Čitateljem, ki me blagovoljno hotć spremljati na mojem potu. Da moram predstavljanje z damo pričeti, to zahteva uljudnost; da moram po tem njeno starost uganiti in njeno postavo narisati, njeno obleko opisati, to zahtevajo radovedne bralke. No, začnimo! Bila je lepo ustvarjena, fiuo in okusno oblečena interesantna gospa, malo čez srednjo velikost; bogati črni, malo kodrasti lasje so zakrivali beli tilnik ter segali jej do ramen; veliko plavo oko se je prav duhovito svetilo; energično urezanomu obrazu so mala usta in okrogel obradek jemali vso ostrost. Ce rečem, da je bila stara 30 let, morda celo užc Čez, ne pravim tega, ker bi se jej bila ta starost na lici poznala, nego ker je njej nasproti sedel deček, kakor so je iz vsega videlo, sin, kakih 12—13 let. In če je bila kanski uniji, ostane ie 376.512 □ m. Za letom 1867 dobila je Rusija zopet nori kom pleks pri Jak*artu nad 4.000 □ m. Tako ima sedaj prostor 380.000 □ m., kateri se bode arondiral z gospodstvom nad Kivo ie leta 1873. Carstvo ne dela samo zemlja jako, nego duša tega telesa, t. j. te zemlje so ž i telji ali stanovniki. O historični statistiki nij lehko govoriti s pozitivnostjo. Statistika je t 19. stoletji počela ozbiljno in pozitivno ravnalo, kalkul biti. Aproksimativno jemljejo učenjaki množenje ruskega prebivalstva ta kole : 1) 1722 1. za Petra Velikega, 14,000.000 Žiteljev. 2) 1742. leta za carice Elizabete 16,000.000. 3) 1762. 1. za carice Katarine 20,000.000. 4) 1782. 1. za carice Katarine 27—28,000.000. 5) 1793 za carice Katarine 34,000.000. 6) 1803. 1. za Aleksandra I 30,000.000, kakor denes Avstrija ali FrancO' ska. 7) 1811 42,000.000 pred vojsko z Na poleonom I. 8) 1815. 1. 45,000.000. 9) 1830 za carja Nikole nad 51,000.000. 10) 1840 60,000.000. 11) 1851 65,000.000. 12) 1864 za carja Aleksandra II. 74,000.000. To je na kratko historični pregled glede teritorija in populacije ruskega carstva. Ljudstvo se v Rusi j i za 1 % množi vsakega leta. Mimo tega se od 70 let (po Bušenu) podvojuje ljudstvo v ruskem carstvu. V Rusiji je ena žena imela večkrat 15—18 otrok. (Konec prih.) V IJiilHJunl 26. maja. Zadnje „Novice" pišejo z razprtimi črkami , torej s posebnim naglasom takole: „ Kakega kandidata priporočanega od tihe' »■ niskih Slovencev centralnega odbora bomo pa se še Jbolj bali in ogibali kakor pa nemčurfev." Za zdaj te besede samo konstatiramo, de se ne pozabijo. Do zdaj smo mislili, da še edini narodna ideja in v pogubi viseča domovina vse Slovence, ki svoj rod ljubijo, naj mislijo že v drugih rečeh kakor koli. Zdaj nam „Novice" povedo, da se bode njihova stranka rajši z nemčurji, s sovražniki našega roda in jezika zvezala nego z liberalnimi narodnjaki Slovenci. I Bomo videli kam bo ta svojat s tako moralo prišla. Politični razgled. Motranje dežele. F LJubljani 26. maja. Volilno gihanje za direktne volitve v državni zbor vedno več prostora v časnikih zajema. Stranke se zbirajo, volilni od bori se postavljajo, govori se o kandidatih kakor da bi volitve že bile pred durmi. In vendar vlada dosedaj še priprav ne pusti delati za volitve in vse kaže, da ne bodo pred septembrom ali oktobrom razpisane. Mogoče da bi se volitve ne bile za toliko Časa odložile ko ne bi bil „krah" na dunajski borzi tudi za sedanjo vladno sistemo imel svoje slabe nasledke. Zlasti nemško-židovski Hi a brus je precej poškodovan in bi po tej krizi nikakor ne mogel tako uspešno za Auersperga delati, kakor pri poslednjih volitvah. Sklepi obeh delegacij, vsled katerih znaša novčna potrebnost za obe državni polovici 93 milijonov, od katerih pripada 63 milijonov na Cislejtanijo so dobili cesarjevo potrjenje ter jih razglaša uradna „W. Ztg." tlasini že čutiš ministerstvo Ziemial-kovskega, njihovega starega sovražnika. Odkar Ziemialkovski kot minister za Gališko nraduje, se vloge v rusinskem jeziku pri cesarskih uradih ne sprejmo in kdor dela rusinske vloge, kaznuje se z denarnimi kaznimi. Odbor društva „Ruska rada" je vsled tega poslal ministerstva pritožbo; pa bode menda malo pomagalo. Rusini dobodo Čudno povračilo za svoje ustavoverstvo. Vina nje države. Na Vrancoskem se politično nebo zopet čezdalje bolj mrači. Monarhisti narodne skupščine, katera je bila voljena le v ta namen da ratificira mir s Prusi, si vse prizadevajo, da bi poslednji hip vrgli Thiersa in konservativno republiko, katero on zastopa. Pri volitvah, katere so se vršile leta 1871 v naglici, je prišlo vsled tega, ker se političen položaj še nij dovolj razjasnil, mnogo reakci-jonarnih elementov v narodno skupščino posebno skrivnih bonapartistov. Vsi ti republikanski vladi sovražni elementi so se počasi sklopili v eno stranko, katere moč se je pokazala že pri volitvi znane komisije tridese-terib, posebno pa pri odstopu predsednika Grevvja, mesto katerega je bil kljub u prizadevanji republikancev izvoljen bonapartist Buflct. Pri razpravah o predlogih odseka trideseterih so bili sicer monarhisti na videz poraženi a pretekli teden so zopet zmagali pri volitvi funkcijonarjev narodne skupščine pri kateri so republikanci Ie s težavo dosegli z večino 6 glasov (329 proti 323) izvolitev Martela za podpredsednika. To je dalo monarhistom pogum, da so napravili jako ostro interpelacijo na vlado zarad poslednjih pre-memb v ministerstva, katera se je imela razpravljati v soboto. Položaj Thiersove vlade je pri dvomljivi večini v narodni skupščini jako nevaren. Thiers je zarad tega naznanil da bode govoril sam, a poklicani, so bili tudi poslanci Ju les Fcrry iz Atinj, Picard iz Bru-selja in še nekateri drugi, da pomagajo vladi do veČine. Ako pa kij uhu temu zmagajo monarhisti, kaj potem? Francoski narod je v brezštevilnih peticijah, in pri šestkratnih dopolnilnih volitvah pokazal, da ne mara za reakcijonarje narodne skupščine, kateri mu hočejo zopet usiliti monarhično vlado, na katere nasledkih še sedaj vsa Francoska krvavi. — Ko so bile predstoječe vrste že stavljene, došel je telegram, kateri poroča, da ko se na Francoskem zgodile vrlo pomenljive reči. Predsednik republike Thiers je odstopil. Nasvet republikanske levice, naj seta odstop ne sprejme, je padel s 368 proti 339 glasovi. Monarhisti so potem volili maršala Mac-Mahona za predsednika republike." Mac-Mahon je volitev sprejel. Pariz se je dozdaj mirno držal. Vtis celega dogodjaja na borzo je neugoden (tako konča telegram ljubljanski banki poslan.) V italijanski zbornici poslancev se je 21. t. m. pri specijalni debati o odpravi samostanov vnela zanimiva debata o predlogu poslanca Mancinija, kije terjal, ka naj vlada iztira iz Italije Jezuite in vse njim podobna društva. Poslanec Michelini podpira predlog. Vare (levičnjak) je proti, ker se mu zdi, da krati predlog osobno svobodo, ako se iztirajo Jezuiti, se morajo tudi drugi duhovni , ker fiiecr postava nič ne pomaga, ker v vsakem duhovnu tiči Jezuit. Mancini opomni na to, da je tudi on za svobodo, toda lepe teorije ne pomagajo nič, kam se pride s tem, se vidi v Belgiji, kjer so Jezuite njegovali. Le krepke naprave, kakor v Švici in Nemčiji, izdajo kaj. Crispi in Plotino tudi podpirata predlog. Poslanec D ono nasvetuje, da se generalu Jezuitov vzame udobnost, katera pripada drugim po Rikasolijevem nasvetu. Poslanec Corte opominja ministra Sella na neko pismo, katero je pisal Dollingerju, v katerem je rekel, da Italija in Nemčija morate skupaj delati za svobodo narodov. Sella pravi, da res toliko stara, po tem moram povedati, da je bila jako dobro ohranjena. 0 tem, ali je bila ljubeznjiva ali ne, se z lepimi slovenskimi bralkami ne morem priSkati, kajti poleg znane resnice, da vsako oko ima svojega slikarja, se moram izpovedati, da so mi od nekedaj interesantne gospe bolje dopadale nego lepe dekleta. Jaz sem sploh čuden človek, in ker sem tako odkritosrčen, mislim, da mi najljubeznjivejša slovenska rožica teh nenavadnih lastnij mojega srca 'ne bode zamerila, posebno ako povem, da sem bil svoje dni v gospe zaljubljen, zaljubljene pesni pak sem dekletom pel in celo tiskat dajal. Eno sem nosel v srcu, drugo na jeziku. Deček je bil nemiren, živ, bister, ena tistih lepih božjih stvarij, o kateri si marsi-kedo misli: „Takega bi jaz hotel imeti, ke-dar se bodem oženil." Potovala sta, kakor sem bil pozneje izvedel, v Benetke, kder je imela gospa sestro omoženo. Spremljal ju je sluga, ki se je vozil v drugem kupeji. „Prijetna družba!" zašepeče moj tovariš. „Doch dem w.ir kaum daa Wort entfahren, Mocht' er's im Busen gern bowahren; Umsonst! Der schreckenBbleicho Mund Macht Bchnell den schuldbevussten kund." Kajti kondukter odpre vrata in na peronu zagledava dve dami, ki ste se bogato obloženi s torbami i priročnimi kofri bližali našemu kupeju. Bili ste, ko bi bil človek smel soditi po enaki velikosti in enakem obličji — sestri, po precej vidnih brkah, po vsej neokusni opravi in namalanem obrazu — devici visoko gori v srpanu, po predrzno zakrivljenem nosu, spičasti bradi in bodečih očeh — Židinji. In da je bil vsaj zadnji del moje kombinacije resničen, to mi je povedala beseda, ki jo je ena izmed njiju se znanim orientalskim naglasom izgovorila. Vse nadeje, ka bom imel čez Brenner prijetno družbo sem vrgel v deroči In, a mojega veselega tovariša kisli obraz je kazal, da si je obe Židinji želel na vrh Martinove stene. Precej dolgo je trajalo, prodno ste zbasali svojo popotno robo v kupej ter napolnili ž njo vse prazne kote. Midva bi se bila rada umaknila na srednji sedež, da bi bila bliže prvotne družbe, ko bi naji ne bilo mikalo vžiti vožnjo čez Brenner. Za tega delj sva ostala poleg okna. Abrahamovi hčeri ste začeli mej soboj s tisto Židom lastno brezobzirnostjo prav Živ in glasen pogovor. Nij bilo treba nič na ušesa vleči, pa si vendar izvedel, da ste z Dunaja, da potujete nže tretjič v Italijo, da so ji v zadnjem hotelu osleparili; izvedel si dalje, kde se od Verone do Ne-apolja dobre jć in dober kup stanuje, kde so prijazni ljudje pa dobra postrežba. Po tem ste prišle na Dunaj ter ste polovico du-najekega židovskega Ringa skozi zobe pre-vlekli. Moja interesantna gospa je sicer gledala veči del skozi okno, toda na poro dni potezi okrog trdo sklenenih usten se je poznalo, da jedva smeh zatira; naposled vzame iz priročne torbice knjigo ter začne čitati; bukvam se je na črnih platnicah svetilo ime: George Sand. Mojega tovariša in mene daljni razgovor dunajskih gosij tudi nij mikal. Hlapon je začel hropeti i po Časi voziti, pot je šel v goro. Odprcva okno ter se Čudiva prekrasnim gorskim krajem in umetno izpeljani brennerski železnici. (Dalje prih.) jo to le ; splošno mislil, ter prosi zbornico, naj sprejme vladni predlog, po katerem bodo odpravljenih 500 samostanov z 8000 menihi in nunami. Poročevalec Restelli se zlaga s predlogom poslanca Done, ki je bil tudi sprejet. Mancini je vzel svoj predlog nazaj ter izrekel, da ga prinese zopet v zbornico, kadar se mu bo prav zdelo. Govori se, da namerava Pij IX. izobčiti ministerstvo Lanza z vsemi, kateri pomagajo k sprejetju kloiterske postave, in s tistimi, ki kaj kupijo, kar je bilo prej lastnina samostanov. — IVem&lci državni zbor je napravil te dni za premembo izlet v Wilhelmshafen, ker nema ničesar druzega opraviti. Vsaj vlada mu še nij predložila budgeta. Nemška ustavnost! Dopisi. O«! nv. .IlirJu ntt N<;iYiiia. 25. maja. [Izv, dop.] Odločba v državopravnih dogovorih med našo in ogersko regn. deputacijo pričakuje se že do konca tekočega tedna. Tako vsaj poročajo vsi naši časopisi, in taka govorica gre že več dnij od ust do ust. Kakšna bo ta odločba? Ali bela ali črna? Malobrojni koru-Šclj naših optimistov pravi, da ne bo niti bela, niti črna, ampak nikakšna. Kar Magjari denes z eno roko dajo, to jutri z drugo roko nazaj vzamejo. Denes rečejo da! jutri nc! DendS je njih marcu nasproti nam gorak, jutri studen. Denes brki ponosno vihajo, jutri jih blagonaklono gladijo. In tako gre den na den. Njih nakana, odločbo zatezavati, ter nas tako do onemoglosti vpehati in vtruditi, je očividna. — Predvčeranjem sta bila naglo v Pešto poklicana Bartolovič, predstojnik finančnega deželnega ravnateljstva, in Snljok, predsednik sedmorice. K u j-li zares ogerska vlada nij drugih zaupnih mož pri nas našla, kakor ravno dva uradnika?! Bartolovič je mevžeš, ki samo tačas usta odpre, kadar je gladen, sicer je pa človek zlobne čudi, kar je s tem pokazal, da je one finaneijalne uradnike, ki so pri zadnjih volitvah za narodne kandidate glasovali, neusmiljeno preganjal iu jih še preganja. Drugi „zaupni" mož Snljok je bil pod Kauchom tista njegova kreatura, s pomočjo katere je vse svoje civilne procese dobil. Pravosodni rop je edino Suljok v naše sodstvo zaplcvelil, ter s tem naše sodstvo ob vse zaupanje od strane občinstva in ob vso avtoriteto spravil. Take ljudi poziva ogerska vlada za zaslišanje njih mnenja in v svojo informacijo. Poziv teh dveh mož v Pešto je delo barona Mauclia in dokaz, da ima ta mož še nekoliko upliva v poštanskih vladnih krogih. Nij čudo, da je psovanje in kolnenje na Magjare denes pri nas spet „en vogue." Netila in hrane ima ta naša dušna razpoloženost vsak dan dosta. Ne samo, da oger. regn. deputacija na nevredni in na nepristojni način sem ter tje cincari, ampak tista nekolegijalna brezobzirnost, s katero je ogerski vladni zastopnik na dunajske) svetnej izložbi, vse naše izložitelje razžalil , neti našo razburjenost proti njim. Mogoče, da nas bo končen uspeh državopravnih dogovaranj veselo i/.nenadil, verjetno pa to nij. Take stvari se že naprej čutijo, mi pa še zmerom nič dobrega nc slutimo. O saboru Be čuje, da bo sredi meseca junija sklican. Če do tačas drugo vlado ne dobimo, bo saborsko zasedanje spet namesto z blagoslovljenim delovanjem napolnjeno z neplodnim kresanjem in s parlamentarnimi škandali. Domače stvari. — (Banka Slovenija.) V Ljubljani se je bil ustanovil odbor pod vodstvom dr. Coste, da postavi kandidate za opravilni svet banke Slovenije za volitev pri občnem zboru 29. maja. Ta odbor je v nedeljo sklical nekatere ljubljanske delničarje k shodu, da končno odločuje kandidature. Pri tem shodu je bilo zastopanih blizo 600 delnic (vloženih pri bankini blagajnici pa je baje črez 2000 delnic) in so bili po nasvetu Co-stovem kandidovani v opravilni svet banke gg. dr. Karol Bleiweis (sin g. dr. Janeza Bleivveisa), Schollmajer (Costov svak), F. Sovan (Bleiwcisov stričnik), PakiČ, trgovec s suho robo, Ivan Vilhar, vsi v Ljubljani. Eden, to je šesti sedež, ostane ohranjen za enega delničarja iz Štajerskega. Ti gospodje bodo tedaj izvoljeni 29. maja. — (V VelČah) je bilo zadnjo nedeljo kljubu temu, da je bil izlet „Sokola" tje prepovedan, mnogo rodoljubov, okolo štiristo osob, zbralo se, kateri so se do poznega večera zabavali z narodnim petjem, godbo iu napitnicami. — Vlada je bila poslala špic-ljcv in žandarmov. Žandarnii so se kaj čudno in razžaljivo obnašali. Pred vsem občinstvom so p u ške n abi j a 1 i in bajonete natikali, dasi nij bilo najmanjšega uzroka. Zarad tega je bila med občinstvom velika razdraženost, vendar se mir in red m j niti najmanj kalil. Izlet na bolj od daljeno Jančje je bil izostal, nekoliko zarad spremenljivega vremena. Kakor čujemo, je tamošnje prebivalstvo čakalo z zastavami slovenske rodoljube, da bi jih bilo pozdra vilo. — (Volofov Koncert) v soboto je bil prav slabo obiskan, dasi so narodnega gledališča moči sodelovale — in je bil gledališki list z nemško glavno obliko izdan Poslednje je marsikoga užalilo, videčega, da se niti za vredno ne spozna, vabiti naše občinstvo vsaj v obeh jezikih v gledališče To nijso več same forme, v tem se izrazuje načelo. Sicer pa tudi čas menda nij ugoden gledališču. — (Prof. Miklošič) bere letos v II semestru na dunajskem vseučilišči o slede čili predmetih: a) Staroslovenske starine po 1 uro; b) staroslovensko palaeografijo po 2 uri; c) staroslovenske vaje tudi po 2 uri na teden. — (Ob č ina K r š k o) je na dunajsko razstavo poslala srebrno sodniško palico svojega mesta. — (Tržaški slovenski dijaki) napravijo v soboto 7. junija prvo dijaško besedo. — (Iz Kajhcnburga) se nam piše: Učiteljsko društvo za okraje: Kozje, Sevnica, Brežice je imelo 14. t. m. na Vidmu shod. Obravnavali so se znanstveni in metodični predmetje v slovenski in nemški besedi. Društvo je počastil so svojo nazočnostjo iskreni podpiratelj učiteljev in šolstva, c. k. okrajni glavar, gospod Josip Josek, kateri je tudi pristopil društvu kot ud in podaril, razen vstopnine kot takšni, in da je prevzel stroške za pijačo pri splošnem obedu, še 30 gld. z namenom, da se podele enemu udu našega društva udeležečega se svetovne razstave v Beči, z izjavljeno željo, da obdarenec potem pri enem ali drugem našem shodu na kratko poroča o tem, kar je videl v Beči v šolst-venem oziru. Slava! vrlemu gospodu. — Prihodnji shod bode v Podsredi (Horberg) bin-koštni torek t. j. 3. junija t. 1. Ker je Pod-sreda močno središče omenjenih treh okrajev, se je nadjati obilne udeležitve. — (V Ljutomeru) bodo volitve v okrajni zastop 3., 4. in 5. junija. Nemšku-tarji vse sile napenjajo, da bi si veČino pri-bojevali. Pri kmetih obrekujejo narodnjake na taki način, da še kaj tacega nikdar nijsmo doživeli. Grehe, katere so sami storili, navalujejo pri nevednih ljudeh narodnjakom. Okrajni glavar, ta priliznjen hinavec, jim pa na roke gre, kjer le more. — (Iz Ljutomera) nam drug dopisnik poroča, da se je v četrtek 22. t. m. nad-učitclju g. Lapajnu izročila sreberna svetinja za zasluge v kmetijstvu. Ali kako ostud-n o so se ueinškutarji pri tej priliki obnašali — <>d jeze in nevošljivosti, da se je značajni slovenski učitelj počastil, o tem poročam prihodnjič. . — (Iz gornje - radgonskega o-ikraja) se nam piše: Tudi pri nas se trudimo, da bi pri bodočih volitvah obraz okrajnega zastopa na korist našega slovenskega ljudstva predrugačili. Pri tem pa je zopet ljutomerski paša, glavar Haas, ki za tiruje vse, kar je slovenskega. Na priliko : Vrli narodni duhovnik K. je voljen za vo-lilca v okrajni zastop; a ljutomerski paša to volitev ovrže brez postavnega vzroka. A voljen je ta gospod zopet — in radovedni smo, kaj bode zdaj naš „ljubcznjivi" glavar storil. — („Slovenski Gospodar") v Mariboru je na naše mirno pisano in z razlogi podprte članke proti državopravnemu in za narodni program odgovoril 8 surovostjo namesto z razlogi. Očita namreč „Slovenskomu Narodu" — „nesr am n o s t ,u „prismuk-njenost" (sic!) Ker so uredniki in naj-prvi prijatelji „Slov. Gosp." duhovniki, jim pač lehko rečemo: v takem „hausknecht-stilu" govoriti se Vam oznanovalecm krščanske ljubezni pač ne spodobi. — Več temu lističu odgovarjati, se nam no zdi vredno. Razne vesti. * (Izgled domoljubja.) Slavnemu poljskemu slikarju Jan. Matcjko so Cehi ponudili mesto ravnatelja akademije malarske v Vragi. Matejko je to mesto odbil rekoč, da, čeravno v Čehih spozna po krvi svoje rojene brato Slovane, in čeravno bi v Pragi imel bolje materijalno stanje, in bi lagljc preskrbel svojo družino, vendar mu je njegova ožja poljska domovina ljubša in smatra si za dolžnost, v njej in za njo delati, če prav v slabših razmerah. Ali nij to najlepši poboj hlebarske prislovice „ubi benc, ibi pa tria,1* ali po naše : „s trebuhom za kruhom ?" * (Tiskarsko.) Dne 1. junija t. 1. so hoteli tiskarji napraviti v Gradci avstrijsko-ogerski tiskarski dan; ali država gaje prepovedala. Ko sta se zavoljo preklica te prepovedi podala dva tiskarja k avdijenciji, jim je minister notranjih zadev ostro odgovarjal in rekel, da pri dandenašnjih okolšČinah, ko so borzna kriza in druge nesreče avstrijsko državo zadele, ne more na noben način prepovedi preklicati; sploh pa bode vlada zdaj z bolj ostrimi očmi gledala na delavska društva, ker taista le prekucije in druge nepristojnosti nameravajo. — Glej, glej. tak gosp. minister Lasser sam spoznava nesrečo Avstrije v mnogih zadevah — dunajski časniki pa še zini raj glorijo denašnjega zlatega stanja avstrijske države prepevajo. Opomenica. EkHekutivne dražbe 29. maja: Vilarjcva pos. 555, 300 in 17GB gld., v Loži. — Mačkovo pos. in premakljivo blago, 6330 gl., v Pozruku pri Mariboru, — Ledinekovo, 1000 gl., v Loki na Štaj. — 30. maja: Soražinovo, 120 gl., v Vipavi. — Mazeljevo, 820 gl., v Novem mostu. — Žabkovo, 4003 gl., na Krškem. Torkovo. 125H gl., v Ptuj i. — Klavžarjevi, po 1800 in 500 gld., in Jakopinovo, 960 gld., v Kozjem. — Cuckovo, v Bistrici. — Balkoncevo, 2000 gl. in Ka-pclovo, 'JOOO gld., v Crnomlji. — Bajčovo, 920 gld., v Vipavi. — Urbančevo, 840 gl., v Mariboru. Dunajska borsa 20. maja. (Izvirno telografično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . 68 gld. 90 kr. Enotni drž. dolg v srebru TO „ 90 „ 1860 drž. posojilo.....97 „ 50 „ Akcijo narodno banko . . 955 „ — Kreditno akcijo...... 280 „ — London.........111 „ — "n Napol..........8 „ 81) „ C. k. cekini ....... — „ — Srebro.........110 . — Čestitomu p. n. občinstvu dajem uljudno na znanje, da se moja zaloga oblačil iz Mandel-jeve fabrike, od 10. maja v glediščnih. ulicah štev. 20 v nicclci*- Jevi 11 i >. i nahaja. Za doslej meni obilno izkazano bla-govoljnost izrekam srčno zahvalo in prosim, da se mi taista tudi v prihodnje ohrani. (144—3) Se spoštovanjem Jan. Bach. V Ljubljani 8. maja 1873. Razpis konkurzov. Službe 10 deželnih živinozdravnikov na Štajerskem za sledeče iz večih sodnij-skili okrajev sestavljene živinozdravilske okraje: Celje, I Iz, Irdning, Kindsberg, Lipnica, Ljubno, Ljutomer, Neumarkt, Weiz in Slovenji Gradec so razpisane. Vsled deželnozbornega sklepa dne 6. decembra dobi teh 10 okrajnih živinozdravnikov letne plače po 500 guld. a. v. iz štajerskega deželnega zaklada in so glede svojih službenih pravic in dolžnostij sploh z deželnimi uradniki v eni vrsti ter jim po za poslednje veljavnih predpisih pristujejo dijete in popotni stroški. Samo z diplomom previđenim ži vinoz dravnikom so morejo tukaj razpisane službe podeliti. Imenovanje je provizorično; za definitivno podeljenje službe se more stoprv po dveletni skušnji prositi; Čas provizorične službe se k dobi stalne službe zaračuni. Izvrševanje zasobnega zdravljenja je proti plačilu le toliko dopuščeno, da uradnim opravilam ne škoduje. Ko bodo službeni kraji in živinozdravilski okraji za stalno določeni, se ima vsak zdaj provizoriČno imenovanih živinozdravnikov v njemu odločen službeni kraj preseliti, ne da bi zahteval odškodnine. Natančneje določbe opravkov in službenih razmer so na razgled v regi-straturi deželnega odbora v navadnih uradnih urah, ali sc tudi lehko dobii. Prošuje naj sc pri Sikih odboru najdalje do .*IO. juniju t*>7t& vložijo. (145—2) Od štajerskega deželnega odbora v Gradci 10. maja 1878. Tujci. 2G. ni a j a. Pri Elefantus Wetzel, Gospa in gčna. p). Wein>lerl iz Dunaja, — Albou. GrUnhut v/. Trsta. — dttfojdinger s hčerjo iz Pontebe. — Oberhal, vitez pl. Dlertea i/. Lnsbruka. — Skerbec iz TrbovH. — pl. Freud z gospo Iz Rusijo. — Kram Pavlo z rodbino iz Carigrada. — Kubcui iz Kranja. — (ična. Lotvič iz Trebiža*. Pri Mulići: Polak, Pefike, Suchs iz Dunaja. — Gering iz Prankobroda na M. — Vucovič iz Zadra. 'JS3SBHL6 Epileptičen krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast Jll*. O. JailliMcIl, Eerlin, Louisenstrasse 45. (255—57) Pričujoče ima Črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. Izdatclj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".