KRONIKA
AKTUALNO
Pobegnil in norel po Polzeli Strm porast cepljenih str. 2-3
str. 14
23O. SEPdTEMšBERe20l21 štj. 38e BSoPOyRcEiDe iz Be

Zbogom, Boycie!
Odšel je Boycie iz Bedakov in konjev
Melani Mekicar
in Blaž Švab
»Pri nastopajočih
v oddaji smo kar
SVreakčsavjomsee,staune vse!

zahtevni«
Tednik za Savinjsko regijo / št. 38 / Leto 76 / 23. september 2021 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik

Ko tovornjakarji iščejo bližnjice
V zadnjem letu ljudje na družbenih omrežjih pogosto delijo fotografi je prizorov, ko vozniki tovornih vozil zapeljejo v mestna
središča, po možnosti v zelo ozke in enosmerne ulice, kjer obtičijo. Nekaj takšnih primerov se je zgodilo tudi v Celju, kjer je naj-
bolj izpostavljena Gosposka ulica. Kakšen je razlog za takšne kršitve, pri čemer glede na okoliščine posameznih primerov sploh
ni nujno, da so kršitve? str. 12-13
INTERVJU
Franček Gorazd Tiršek,
osvajalec medalj str. 26-27
GOSPODARSTVO
Mos privabil več kot 37
tisoč obiskovalcev str. 4, 36-37
VOJNIK
Mik želi pripeljati 440 novih
delovnih mest str. 7
2
AKTUALNO
Št. 38, 23. september 2021
ZADETKI
»Ljudje ne vedo, kako je
voziti 40-tonsko pošast.
Premalo poudarka je na
odnosu do tovornjakarjev.
Tudi politika nabira točke
na račun javnega mnenja,
da so tovornjaki nebodi-
gatreba na cesti in glavni
krivci za zastoje …«
Karin Ditz, sekretarka Sin-
dikata poklicnih voznikov
Slovenije
»S četrto osvojeno medaljo
na paraolimpijskih igrah
mi je uspel odmeven uspeh.
Vsi poznamo našega strelca
z največ lovorikami. Raj-
mond Debevec ima v lasti
tri olimpijske medalje. Sam
imam eno več in menim,
da je to dovolj zgovoren
podatek.«
Franček Gorazd Tiršek, pre-
jemnik olimpijske medalje
»Nobene vojne niso zaneti-
li otroci, ampak odrasli, ki
se niso sposobni pogovar-
jati, ki izkoriščajo druge
in ki nimajo osnovnega
občutka pravičnosti.«
Igor Zorčič, predsednik DZ
»Moj cilj ni bil, da bi
učencem le predala snov.
Učila sem jih razmišljati,
raziskovati, pri njih sem
budila radovednost.«
Slava Kovačič, upokojena
učiteljica
»Da ni več nesreč pri
lovu, nas najverjetneje
pazi boginja Diana. Pravi
lovec, preden ustreli, dobi
namreč v grlu cmok, ker
mora biti v strel povsem
prepričan.«
Dušan Urankar, strelec in
lovec
PCT pogoj ljudi »prisilil« k cepljenju
Strm porast cepljenih
V Zdravstvenem domu Celje se je minuli teden za-
nimanje za cepljenje povečalo za 50 odstotkov. V treh
dneh so na primer cepili 2.100 oseb.
SIMONA ŠOLINIČ, ŠPELA OŽIR
»Delo v Cepilnem centru Ce-
lje ves čas prilagajamo glede na
zanimanje za cepljenje proti co-
vidu-19. Tokrat smo povečali
kader in število cepilnih mest,«
so nam odgovorili iz ZD Celje,
kjer so cepili tudi v soboto. Pri
tem v celjskem zdravstvenem
domu niso razmišljali o mobil-
nih cepilnih enotah, medtem
ko pa so ponekod v drugih
občinah izkoristili to možnost,
da so cepili še več ljudi. Razlog,
da se za mobilne enote v Celju
niso odločili, je – tako pravi-
jo – da je cepilni center dobro
dostopen. Tudi težav pri naro-
čanju na cepljenje ni, dodajajo.
Na cepilno mesto lahko pridejo
tudi nenaročeni. Tudi cepiv je
zaenkrat dovolj na zalogi. »Na-
ročene osebe so na vrsti ob uri
Tako dolga vrsta ljudi se je prejšnji teden vila pred Domom
II. slovenskega tabora Žalec, kjer zdravstvene ekipe cepijo
nenaročene posameznike. (Foto: TT)
Sindikati na nogah
Čeprav se rast epidemije covida-19 upočasnjuje tudi na pod-
lagi PCT-pogoja – tako pravijo na Institutu Jožef Stefan – je v
zraku nova bojazen pred njenim pospeškom zaradi sezone
okužb dihal. Pri teme je pogoj PCT na noge spravil tudi nekaj
sindikatov. Dva policijska sindikata sta na ustavno sodišče že
vložila pobudo za presojo ustavnosti vladnega odloka, ki 1.
oktobra za zaposlene v državni upravi uvaja pogoj prebolelosti
ali cepljenja (PC).
Vložitev pobude za ustavno
presojo so napovedali tudi v
drugih sindikatih, ki zastopa-
naročila in imajo prednost pred
nenaročenimi osebami. Delo je
nemoteno in naši zdravstveni
delavci se trudijo po najboljših
močeh,« še pravijo v ZD Celje.
Ogromno zanimanja za ce-
pljenje je bilo od srede minule-
ga tedna tudi v velenjskem zdra-
vstvenem domu. Iz obvestila
o cepljenju na njegovi spletni
strani je razvidno, da v Velenju
cepijo vsak dan, ob določenih
dneh tudi več ur in na različnih
lokacijah, tudi v zdravstvenih
postajah Šoštanj in Šmartno ob
Paki. Medtem – za primerjavo
– v Zdravstvenem domu Celje
cepijo le dve uri vsak dan v dvo-
rani Zlatorog. Ta petek v Celju,
sodeč po objavi na spletni stra-
ni ZD Celje, cepljenja sploh ne
bo. Čeprav bi verjetno bilo kar
jo zaposlene v državni upravi
Oglasili so se tudi v štirih sin-
dikatih s področja obrambe
nekaj odziva. V Velenju so tudi
podaljšali čas cepljenja, a o mo-
bilnih enotah enako kot v Ce-
lju niso razmišljali. Pravijo, da
težav pri cepljenju niso imeli,
enako pri dobavi cepiv ne. Pri
tem dodajajo, da morajo ljudje
povprečno na cepljenje čakati
15 do 20 minut, kar je odvisno
tudi od vrste cepiva.
V Savinjski regiji je s prvim
odmerkom cepljenih 133.395
oseb in z drugim odmerkom
117.502 oseb. V naši regiji je
tako precepljenost 45,5-od-
stotna. Med cepljenimi je v
zadnjih tednih strmo posko-
čilo število mladih v starostni
skupini od 18 do 24 let.
Tudi v Žalcu veliko
zanimanje
V Zdravstvenem domu Žalec
prav tako v teh dneh opažajo
izjemno povečano povpraše-
ki zahtevajo, naj vlada sporni
odlok razveljavi. V skladu z
vladnim odlokom bodo mo-
rali 1. oktobra zaposleni v
državni upravi, ki bodo želeli
delo opravljati v prostorih de-
lodajalca, izpolnjevati pogoj
PCT, ukinjeno pa bo možnost
testiranja za opravljanje dela.
V sindikatih, ki zastopajo
zaposlene v državni upravi, so
po sprejetju odloka opozarjali,
da bo zaradi pogoja PC zara-
di prepovedi opravljanja dela
ogrožen obstoj zaposlenih
vanje po cepljenju. Cepljenje
za naročene je vsak dan v pro-
storih žalskega zdravstvenega
doma in vranske zdravstvene
postaje, medtem ko je množič-
no cepljenje za nenaročene v
Doma II. slovenskega tabora
v Žalcu.
»Tudi za ta teden imamo za-
radi večjega zanimanja orga-
nizirano množično cepljenje
brez predhodnega naročanja
v četrtek, petek in soboto. Prej-
šnji četrtek smo samo v pičlih
dveh urah z več ekipami cepili
306 ljudi,« je pojasnila direk-
torica zdravstvenega doma dr.
Hana Šuster Erjavec in doda-
la, da so tudi zaradi tega za ta
teden poleg rednega cepljenja
za naročene, ko bolniki dobijo
svoj termin, organizirali ceplje-
nje za nenaročene. To bo v če-
trtek, petek in soboto v Domu
II. slovenskega tabora Žalec.
Urnik cepljenja je objavljen
na spletni strani zdravstvene-
ga doma.
in njihovih družin. Vložena
ustavna presoja vsebuje tudi
predlog za zadržanje obeh
odlokov ter predlog za pred-
nostno obravnavo pred ustav-
nim sodiščem, so sporočili iz
Sindikata policistov Slovenije.
Ob tem so opozorili, »da se
trend samovoljnega uresni-
čevanja določenih odločitev
delodajalca izredno stopnjuje
in da lahko v prihodnjih dneh
in tednih pričakujemo vedno
bolj intenziven pritisk na za-
poslene«.	SŠol
PCT-pogoj tudi
pri delu od
doma
V teh dneh je marsikoga razburilo,
ker je treba PCT pogoj upoštevati tudi,
če posameznik dela od doma. Da ta pogoj
velja tudi v tem primeru, so potrdili na
ministrstvu za delo.
Na omenjenem ministrstvu navajajo, da
odlok med izjemami ali dodatnimi oprede-
litvami ne navaja, da bi pogoj PCT (prebo-
leli, cepljeni, testirani) morale izpolnjevati
osebe, ki pri opravljanju dela prihajajo v
neposreden stik z drugimi osebami v oko-
ljih ali dejavnostih v Sloveniji. To pomeni,
da morajo pogoj PCT izpolnjevati tudi de-
lavci, ki opravljajo delo na domu. SŠol
Pomembno, če imate
opravek na sodišču
Z odlokom vlade o obveznem izpolnjevanju pogoja PCT glede na sprejeto
stališče Sodnega sveta ni mogoče omejevati dostopa do sodišč in njiho-
vega dela. Vsakršno poseganje v ustavno in zakonsko ureditev položaja
sodstva s podzakonskimi predpisi je namreč nedopustno, saj skladno z
ustavo ureditev sodišč lahko določa le zakon, so zapisali v Sodnem svetu.
Sodni svet je na seji minuli teden razpravljal o veljavnosti odloka o načinu
izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja (PCT) za zajezitev
širjenja okužb z novim koronavirusom, ki med drugim zahteva izpolnjevanje
pogoja PCT za stranke oziroma druge udeležence v postopkih in obiskovalce
sodišč.
V sprejetem stališču so člani Sodnega sveta opozorili, da ureditev sodišč v
skladu z ustavo lahko določa le zakon. Tudi omejevanje in določanje načina
izvrševanja ustavnih pravic do sodnega varstva, do pravnega sredstva in javno-
sti sojenja je možno le glede na zakon. Zato je vsakršno poseganje v ustavno
in zakonsko ureditev položaja sodstva, sodnih postopkov in poslovanje sodišč
s podzakonskimi predpisi, ki jih izdaja izvršilna veja oblasti, nedopustno, so
zapisali.	SŠol
Št. 38, 23. september 2021
AKTUALNO
3
Tako množičnih startov, kot smo jim bili priča pred dvema letoma, tokrat še ne moremo pričakovati. A bo vzdušje, kot obljubljajo organizatorji, kljub
vsemu vrhunsko. Ali bodo takšni tudi rezultati, bomo videli v nedeljo.
SLOVENSKE KONJICE – V nedeljo že 9. maraton z dušo
Tekaški praznik
se lahko začne
Na zadnjo septembrsko nedeljo bodo tekači ponov-
no tekli po Dravinjski dolini. Lepa in razgibana proga
v Slovenske Konjice vsako leto privabi več tekačev.
Letos jih bo ob vznožju vinorodnih gričev teklo pri-
bližno 1.100, saj so morali organizatorji zaradi zna-
nih omejitev za preprečevanje širjenja virusa prijave
nekoliko omejiti. A to konjiškemu maratonu ne more
vzeti duše.
sni Glasbeni maraton, na ka-
terem v štartno-ciljni ravnini
ter ob progi nastopa več kot
dvesto glasbenikov, plesalcev
in moderatorjev. Tekače tako
na vsakem kilometru motivi-
ra nova glasbena točka, v cilju
organizatorji ob podelitvi me-
dalj pripravijo pravi glasbeni
spektakel.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
Lani je bil Konjiški mara-
ton ena redkih večjih teka-
ških prireditev v Sloveniji.
Organizatorji so se resnično
izkazali in v zelo težkih raz-
merah pripravili izjemen teka-
ški dogodek. Tudi letos še vse
ne bo tako, kot bi si želeli, a
je kljub vsemu za zdaj omeji-
tev precej manj, kot jih je bilo
lani. »Lani smo se večino časa
ukvarjali s tem, kako izpolniti
vse zahtevane pogoje. Uspelo
nam je. Veliko smo se naučili.
A so časi letos spet nekoliko
drugačni. Ne glede na vse lah-
ko zagotovim, da bo vzdušje
pravo,« je pred začetkom op-
timističen predsednik organi-
zacijskega odbora Anton No-
ner. Kot je poudaril, je glavna
in prva skrb organizatorjev,
da se vsi, ki bodo na mara-
ton prišli, bodisi kot tekači ali
navijači, počutili varno. »Tudi
zaradi tega smo spet omejili
število prijav. Tako bo teklo
1.100 tekačev.«
Ne le tekaški, tudi
glasbeni
Konjiški maraton je znan po
posebni skrbi za tekmovalce,
pristni domačnosti in vrhun-
ski organizaciji. Posebnost
konjiškega teka je tudi soča-
Tudi letos so organizatorji
pripravili proge za tekaške
sladokusce, ljubitelje in po-
gumne tekače. Ti se bodo
merili na 21-, 10- in 5-kilo-
metrskih razdaljah.
»Vsako leto razmišljamo,
kaj še lahko dodamo, kako
lahko celoten dogodek še
nadgradimo. Kot nekdanji
atlet in tekač na dolge proge
vem, kaj tekmovalcu v določe-
nih trenutkih najbolj pomaga,
to je prav srčna spodbuda ob
progi. To tekača poživi in mu
da moči za nadaljevanje,« je
o bogatem spremljevalnem
programu, ki ni vezan zgolj
na osrednji prireditveni pro-
stor, povedal Noner. »Gre za
maraton z dušo in verjamem,
da bomo ta ›moto‹ upravičili
tudi letos.«
Ob tem je predsednik orga-
nizacijskega odbora dejal še,
da je zelo vesel, da so doma-
čini tek vzeli za svojega, da
samoiniciativno sodelujejo in
pomagajo pri organizaciji in
da resnično v športnem duhu
z glasbeno podlago podpirajo
vse nastopajoče. Da bo v ne-
deljo spet vse, kot mora biti,
bo skrbelo tudi približno tristo
prostovoljcev.
Priznanja za tekače
in organizatorje
Da je Konjiški maraton res
poseben, dokazuje to, da mu
je Atletska zveza Slovenije kot
prvemu in edinemu podelila
posebno priznanje za orga-
nizacijo, potem ko je peta iz-
vedba teka prvič v zgodovini
slovenskih tekaških prireditev
zbrala vse organizacijske toč-
ke.
Na zadnji popolni izvedbi,
leta 2019, sta na 7. Konjiškem
maratonu padla tudi državna
rekorda v cestnih tekih na 10
kilometrov tako v moški kot
ženski konkurenci.
Foto: arhiv NT (Andraž
Št 37 16 septePmubregr –2G02ru1pA)
Kljub večji razdalji v štartnem prostoru so lani tekači ohranili nasmeh na obrazu. Veseli, da so se v Slovenskih
Konjicah kljub vsemu odločili za izvedbo maratona. Letos bo ukrepov nekoliko manj, a še vedno velja, da se mora
vsak udeleženec obnašati odgovorno.
Evropska nagrada
dvema šolama s
Celjskega
Med štirimi slovenskimi prejemnicami nove evrop-
ske nagrade za inovativno poučevanje sta tudi dve
šoli s Celjskega. Med osnovnimi šolami je nagrajena
Osnovna šola Bistrica ob Sotli in med srednjimi Gi-
mnazija Celje – Center. Nagrado bodo šole prejele 6.
oktobra.
Evropsko nagrado za inovativno poučevanje bo Evrop-
ska komisija letos podelila prvič, nato jo bo podeljevala
vsako leto, in sicer za končane projekte v okviru progra-
ma Erasmus+. Izbor bodo na podlagi vnaprej opredelje-
nih meril opravile nacionalne agencije. V Sloveniji je za
program Erasmus+ zadolžen Center Republike Slovenije
za mobilnost in evropske programe izobraževanja in
usposabljanja. Vsako leto bo določena tudi posebna te-
matika, v okviru katere bodo izbrani nagrajeni projekti.
Letos sta bila to učenje na daljavo in kombinirano uče-
nje. Nagrada naj bi prispevala k večji prepoznavnosti
dela učiteljev, k predstavitvi izjemnih praks poučevanja
ter doprinosa, ki ga ima za učitelje sodelovanje v pro-
gramu Erasmus+.
Med vrtci je bil nagrajen vrtec pri OŠ
Prežihovega Voranca Bistrica, med
strokovno-poklicnimi šolami je nagrado
osvojila Srednja zdravstvena šola
Ljubljana.
OŠ Bistrica ob Sotli je letošnja nagrajenka za triletni
projekt Ukrotimo kompetence 21. stoletja. Projektne sku-
pine učiteljev so se usposabljale na področju informacij-
sko-komunikacijske tehnologije (IKT) in se seznanile z
njeno uporabo v izobraževanju. Glavni cilj projekta je
bil usposobiti čim več slovenskih in hrvaških učiteljev,
da bi postali suvereni in kompetentni za uporabo IKT pri
pouku. V projektu je bilo usposobljenih več učiteljev, kot
so najprej načrtovali. Izobrazili so 1.800 učiteljev v števil-
nih sosednjih šolah. Rezultat projekta je tudi priročnik v
slovenskem in hrvaškem jeziku, ki je dostopen širokemu
krogu bralcev.
Gimnazija Celje – Center je nagrado prejela za sodelo-
vanje v Erasmus+ projektu Uvajanje inovativnih učnih
okolij. V sodelovanju s partnerji iz Nemčije, Španije, s
Portugalske, Finske in z Madžarske ga je šola izvajala
med letoma 2017 in 2019. Šola je v okviru projekta uvedla
številne novosti v svoje delo, med drugim nov izbirni
predmet in interni sistem domačega dela za dijaške sku-
pine. Posodobila je tudi kataloge znanj pri matematiki in
tujem jeziku za otroke v programu predšolska vzgoja ter
vzpostavila zunanje učilnice v parku za šolo. Razširila je
ponudbo obšolskih in obogatitvenih dejavnosti, ki teme-
ljijo na povezovanju in pridobivanju podjetnostnih kom-
petenc. Posebej je ponosna na razstavo Zabavna matema-
tika, ki je bila v sodelovanju z muzejem Mathematikum iz
Gießna postavljena v Otroškem muzeju Hermanov brlog.
Šola je pripravila tudi številne interaktivne delavnice v
slovenščini in angleščini za otroke od 3. do 10. leta kot
praktičen preizkus inovativnega učnega okolja.
XTC

NT&RC, Podjetje za časopisno in radijsko dejavnost, d. o. o., Prešernova ulica 19, 3000 Celje
razpisuje delovno mesto:
ODGOVORNI UREDNIK NOVEGA TEDNIKA
Od vas pričakujemo:
VII. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri,
najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju novinarstva,
poznavanje področne zakonodaje in procesa dela v uredništvu,
organizacijske, vodstvene in komunikacijske sposobnosti,
sposobnost timskega delovanja, obvladovanje stresnih situacij,
inovativnost, proaktivnost, ciljna usmerjenost, sposobnost samostojnega projektnega dela,
znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina),
vozniški izpit B-kategorije.
Nudimo zaposlitev do 4 let z možnostjo podaljšanja in s poizkusnim delom 6 mesecev.
Kandidati morajo k prijavi priložiti vsebinsko zasnovo časopisa.
Pisne prijave sprejemamo do 24. septembra 2021 na naslov:
NT&RC, d. o. o. (za razpis), Prešernova ulica 19, 3000 Celje, ali po e-pošti: razpis@nt-rc.si.
4
GOSPODARSTVO
Št. 38, 23. september 2021
Letošnji Mos privabil več kot 37 tisoč obiskovalcevtroslojni dimniki SN-MD
Z mislimi že vpovlrteavatnjeuobst2oječ0ih tu2ljav1
V 53-letni zgodovini Mosa je bila neuspešna samo
njegova lanska izvedba. A ne zaradi organizatorice,
družbe Celjski sejem. Krivi so bili ukrepi države, ki
je zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa za kar
leto in pol prepovedala sejemsko dejavnost. Celjski
sejmarji so zato v letu 2020 pripravili spletni Mos, a
ni bil niti približek tistega, kar bi sejem moral biti,
saj ni omogočil druženja in sklepanja poslov v živo.
Covid-19 je zaznamoval tudi letošnji Mos. V Celje je
prišlo manj razstavljavcev kot prejšnja leta in tudi
obiskovalcev je bilo manj. Kljub temu so Celjani za-
dovoljni, saj je bil dosežek že to, da jim je sejem sploh
uspelo pripraviti.
JANJA INTIHAR
»Izkazalo se je, da so Mos
pogrešali tako razstavljavci
kot obiskovalci. Kljub temu
da sejem ni bil v istem obsegu
kot leta 2019, je nekaj jasno
– pristnega stika v živo ni mo-
NE SPREGLEJTE
Fotoreportaža z
letošnjega Mosa str. 36-37
goče nadomestiti z nobenim
drugim pristopom. Sejmi so
in bodo vedno predstavljali
središče za dobre nakupe,
sklepanje novih poslov in
druženje v živo,« je povedal
izvršni direktor družbe Celj-
ski sejem Robert Otorepec.
Manj tujih podjetij
Po obsegu je pomenil le-
tošnji Mos približno 60 od-
stotkov predlanskega. Med
500 razstavljavci, ki so se
na sejmu predstavljali ne-
posredno, je bilo kar štiri
petine domačih. Predlani so
se na sejmu predstavljala
podjetja iz več kot dvajsetih
držav, letos samo iz sedmih.
Poleg slovenskih so prišli le
razstavljavci iz sosednjih in
bližnjih držav. Največ jih je
bilo z Madžarske, ki je bila
častna gostja in država par-
tnerica sejma, nekaj jih je bilo
iz Avstrije, Italije in Srbije ter
s Hrvaške in Slovaške.
Po prvih ocenah je sejem
obiskalo malo več kot 37 ti-
soč ljudi, a bo številka še ne-
koliko višja, pravijo v družbi
Celjski sejem, ko bodo k njej
prišteli še poslovne kupone,
ki so jih svojim partnerjem
poslali razstavljavci. »Obisk
je bil v skladu z našimi priča-
kovanji, številni razstavljavci
so bili glede na razmere nad
njim izjemmnno poziotivvno: prese-
nAečNeni. Skupaj smo dokazali,
da je kljub ukrepom mogoče
izvesti dogodek takšnih raz-
sežnosti. Prepričani smo, da
smo storili vse v svoji moči,
da je bil Mos varen za vse. Za
tiste, ki ne izpolnjujejo pogoja
PC, smo zagotovili brezplačno
hitro testiranje, ki ga je izko-
ristilo približno 10 odstotkov
obiskovalcev. Ljudi smo tudi
opozarjali o pomembnosti no-
šenja zaščitnih mask in pre-
verjali PCT-pogoja pri vstopu
na sejmišče,« še poudarjajo v
družbi Celjski sejem.
Razstavljavci
in obiskovalci
zadovoljni
Da je bil sejem kakovosten,
je potrdila tudi raziskava, ki
so jo organizatorji izvedli
med obiskovalci. Kar 90 od-
stotkov vprašanih je dejalo,
da je izpolnil njihova priča-
kovanja. Večina je ponudbo
razstavljavcev ocenila kot
zelo zanimivo, najraje so se
ustavljali pri tistih, ki so so-
dili v sejemska sklopa Mos
Dom in Mos Turizem.
Tudi razstavljavci so bili s
sejmom zadovoljni. Da je bil
odziv obiskovalcev na njiho-
vo ponudbo dober, je dejalo
80 odstotkov razstavljavcev,
dve tretjini vprašanih je od-
govorilo, da so na sejmu skle-
nili tudi konkreten poslovni
dogovor.
Načrt za prihodnje
leto narejen
V družbi Celjski sejem so
zaradi prepovedi opravljanja
dejavnosti lani imeli malo več
kot 600 tisoč evrov izgube,
zato so, da bi lahko preži-
veli ter poravnali vsaj nujne
stroške, porabili vso amorti-
zacijo. Zato si od letošnjega
Mosa ne obetajo dobička.
Robert Otorepec je že pred
časom dejal, da si podjetje
zgolj z enim sejmom ne bo
finančno opomoglo. Zato bo
tudi letos imelo izgubo, a bo
občutno manjša, kot bi bila,
če Mosa ne bi bilo. Znaša-
la naj bi približno 300 tisoč
evrov. Pozitivno poslovanje
pričakujejo šele prihodnje
leto, a le pod pogojem, da bo
sejemska sezona takšna, kot
jo načrtujejo.
»Vse svoje misli v podjetju
že usmerjamo v leto 2022,
ko nas čaka polno zasedeno
koledarsko leto,« pravijo. Ja-
nuarja bo sejem kmetijske in
gozdarske mehanizacije Agri-
tech, sledili bodo tradicional-
ni pomladni sejmi Flora, Po-
roka in Altermed ter srečanje
čebelarjev. Junija bo bienalni
Mednarodni industrijski se-
jem, za katerega je zanimanje
že zdaj zelo veliko in so pri-
jave nanj že začele prihajati,
pripravili bodo tudi sejma Te-
rotech in Lesotech. »Septem-
bra se bomo ponovno družili
na Mosu, ki ga bomo vsebin-
sko še dodatno obogatili, ter
decembra na Eroticlandu,«
napovedujejo celjski sejmarji.
Foto: SHERPA
Za novo naložbo BSH tudi
državni denar
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek
je z direktorjema družbe BSH Hišni aparati
Boštjanom Gorjupom in Matijo Petrinom
podpisal pogodbo o dodelitvi subvencije
za naložbo v razvoj in proizvodnjo nove
generacije malih gospodinjskih aparatov
Hardwere+. Državna subvencija, ki jo bodo
v podjetju porabili za nakup nove opreme
in strojev, bo znašala 7,7 milijona evrov.
Naložba bo omogočila 62 novih zaposlitev,
od tega najmanj 12 visokokvalificiranih.
Nazarsko podjetje, ki je že zdaj največji pro-
izvodni obrat malih gospodinjskih aparatov v
Evropi, ima v Skupini BSH zelo pomembno
vlogo na področju razvoja. Lani je začelo pro-
izvodnjo prvega »Hardwere+« izdelka – na-
prednega univerzalnega kuhinjskega aparata
Bosch Cookit, ki ima tudi funkcijo kuhanja.
Do leta 2030 želi postati vodilno podjetje v in-
dustriji digitalnih storitev v povezani kuhinji.
Kot je dejal minister Zdravko Počivalšek, bodo
BSH Hišni aparati državno finančno podporo
dobili tudi zaradi dosedanjih dosežkov, brez
katerih nove naložbe ne bi bile mogoče. Je na-
mreč ena prvih Hardwere+ tovarn v Skupini
BSH, središče prodajne regije Adriatic, lani pa
so postali tudi ogljično nevtralni.
Leto 2020 je bilo za nazarsko podjetje re-
kordno tako po številu proizvedenih izdel-
kov kot po obsegu prodaje. Izdelalo je 7,5
milijona aparatov in ustvarilo 377 milijonov
evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 11
odstotkov več kot leto prej. Dodana vrednost
na zaposlenega je bila krepko nad slovenskim
povprečjem.
JI, foto: arhiv MGRT
Država bo razvoj nove generacije malih gospodinjskih aparatov v nazarski tovarni BSH podprla s 7,7 milijona
evrov. Na fotografiji (z leve): Matija Petrin, Zdravko Počivalšek in Boštjan Gorjup.


Št. 38, 23. september 2021
GOSPODARSTVO
5
Znane najboljše inovacije Spodnje Savinjske doline
S podpornimi rokami do
podpore teže pri varjencih
Tako bi lahko kratko in jedrnato opisali bistvo to-
kratne prvonagrajene inovacije v Spodnji Savinjski
dolini. Tamkajšnje občine in Zbornica zasebnega go-
spodarstva Žalec so ob strokovni pomoči Razvojne
agencije Savinja najboljše inovacije preteklega leta
razglasile prejšnji teden na ploščadi pri fontani piva
v Žalcu.
ŠPELA OŽIR
Sedemčlanska komisija je
med devetimi inovacijami, od
katerih so bile tri skupinske,
za najboljšo izbrala podporne
roke za varjenje pločevinastih
izdelkov večjih dimenzij, ka-
tere avtor je Jožef Kočevar
iz podjetja Kočevar in sinovi
s Polzele. Namen podpornih
rok je, kot pove že ime, pod-
pora teže pri večjih varjencih.
Inovativne podporne roke de-
lavec namesti pod varjenca, na
primer pult iz nerjavne ploče-
vine, nato se lahko odmakne
in spremlja proces varjenja.
Delavcu ni treba vrteti pulta
ali programirati stroja, ker stroj
samodejno sledi obliki pomi-
valnega korita, zato je mogoče
vstaviti poljubno obliko, po-
ljubne velikosti varjenca.
Od napajalnika do
čebelarske tehtnice
Na drugo mesto se je uvrsti-
la inovacija Woofi sland – vo-
dni napajalnik za hišne lju-
bljenčke, namenjen urbanim
okoljem. Avtorjema inovacije
Sergeji Hajnšek s Polzele in
Milanu Keriču iz Prebolda so
lahko hvaležni lastniki hišnih
ljubljenčkov v mestnih okoljih.
Preprost sistem napajalnika
Dan celjskih energetikov
Med strokovnimi priredi-
tvami letošnjega Mosa je bil
tudi Dan društva celjskih
energetikov. Zbralo se je več
kot petdeset strokovnjakov
različnih energetskih strok
iz Slovenije in tudi s Hrvaške.
Udeleženci tega prvega sre-
čanja celjskih energetikov so
lahko prisluhnili več strokov-
nim predavanjem in razpra-
vam. Dr. Mitja Mori z ljubljan-
ske fakultete za strojništvo je
govoril o prihodnjih vplivih
energetske oskrbe v Sloveniji,
dr. Matjaž Knez s fakultete za
logistiko je predaval o varno-
omogoča, da živali, ki pijejo
stoječo vodo, vedno to dobijo
svežo in pravilno ohlajeno.
Tretjo nagrado je prejela
inovacija večfunkcijska hi-
dravlično nastavljiva stranska
zavesa za zgrabljanje krme,
ki si jo je pod okriljem pod-
jetja Sip zamislil Preboldčan
Borut Srčnik. Gre za sklop
treh mehanizmov, ki omogo-
čajo z gibanjem enega hidra-
vličnega valja izvajanje dveh
zaporednih funkcij. Drobil-
nik SD60 ECO, ki je nastal v
sodelovanju skupine inova-
torjev iz podjetja Sico, je za-
sedel četrto mesto, medtem
ko je na petem mestu pristala
napredna čebelarska tehtnica
inovatorja Luke Podbregarja
s Polzele.
Kot povprečna
menedžerska plača
Razpis za najboljše inova-
cije Spodnje Savinjske do-
line nastaja v sodelovanju
vseh šestih spodnjesavinj-
skih občin, Zbornice zaseb-
nega gospodarstva Žalec in
Razvojne agencije Savinja.
Organizatorji pravijo, da je
razpis inovativen, saj na po-
dobnih tekmovanjih in tudi
stnih implikacijah podnebnih
sprememb in vlogi vodika,
Sebastjan Žvipelj iz podjetja
Energetika Celje pa je predsta-
vil delovanje naprave za toplo-
tno obdelavo odpadkov.
Društvo energetikov Celje -
Etra je bilo ustanovljeno lani,
vanj se lahko včlanijo tako pod-
jetja kot posamezniki. Osnovni
namen društva je po besedah
člana izvršilnega odbora Pri-
moža Posinka združevati stro-
kovno znanje in izkušnje na
področju energetike, spremljati
napredek znanosti in tehnike
ter o tem z aktivnim delova-
Sedemnajst inovatorjev je na razpis za leto 2020 prijavilo devet inovacij, od katerih so bile tri skupinske. Na fotografiji so avtorji nagrajenih inovacij v
družbi županov Spodnje Savinjske doline in direktorja Razvojne agencije Savinja. (Foto: TT)
na tekmovanjih na višjih
ravneh inovatorjem pode-
ljujejo le priznanja, medtem
ko spodnjesavinjski inova-
torji prejmejo tudi nagrade,
primerljive s povprečno slo-
vensko menedžersko plačo.
Poleg priznanj, ki jih je tokrat
nagrajencem podelil predse-
dnik Območnega razvojnega
partnerstva Spodnje Savinj-
ske doline in župan Občine
Žalec Janko Kos, so nagrajen-
ci prejeli še denarne nagrade,
ki so znašale od 2.771 evrov
za prvo mesto do 2.441 evrov
za peto mesto. Na razpisu je
v devetih letih sodelovalo 143
inovatorjev s 95 inovacijami.
Regionalna gospodarska zbornica Celje bo priznanja za najboljše inovacije in inovatorje
podelila danes. Letos je na njen razpis pripelo petnajst prijav. Prireditve se bosta poleg
direktorja zbornice Tomaža Benčine in njenega predsednika Izidorja Krivca udeležila ge-
neralni direktor GZS Aleš Cantarutti in direktor javne agencije Spirit Tomaž Kostanjevec.
V petek bo najboljše letošnje inovatorje razglasila tudi velenjska gospodarska zbornica.
njem seznanjati strokovno jav-
nost, prispevati k napredku na
področju energetike, sodelovati
z organizacijami in inštitucija-
mi, ki se strokovno ali znan-
stveno ukvarjajo s področjem
energetike, ter organizirati
strokovna posvetovanja in izo-
braževanja. Delovanje društva,
ki mu predseduje Matjaž Pre-
ložnik iz podjetja Etra, ni ome-
jeno samo na Mestno občino
Celje, saj v svoje vrste vključuje
tudi energetike iz ostalih občin
Savinjske regije.
JI, foto: Andraž
Purg - GrupA
Prvega dneva Društva energetikov Celje - Etra so se udeležili mnogi strokovnjaki različnih energetskih strok iz
Slovenije in tudi s Hrvaške.
6
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 38, 23. september 2021
Otroci iz celjskih vrtcev so bili še posebej navdušeni nad policistoma na konjih. Pojasnila sta jim, kakšno vlogo
imajo konji pri policijskem delu. Povedala sta jim tudi, da morajo biti v prometu zelo previdni.
Otroci so si z zanimanjem ogledali in preizkusili tudi kolo, ki ga vozijo paraplegiki.
CELJE – Evropski teden mobilnosti: Parkirni dan privabil vse generacije
Parkirišče je lahko tudi igrišče
Da trditev v naslovu drži, so dokazali v Mestni obči-
ni Celje, kjer so uvodni in zaključni dan Evropskega
tedna mobilnosti v sodelovanju z Zavodom Vozim
pripravili tako imenovana Parkirna dneva. Za pro-
met so zaprli del Prešernove ulice in v njej pripravili
pester program dejavnosti za vse generacije. Ulico so
namesto avtomobilov zasedli otroci in mladi, zdra-
vstveni strokovnjaki, policisti s konji ter parkirna
mesta spremenili v prostor druženja, igre …
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Pomen trajnostne mobilno-
sti je bil predstavljen z različ-
nih vidikov. Odrasli so si lahko
brezplačno izmerili krvni tlak,
sodelovali v delavnici Ali sem
fit in se med drugim preizku-
sili na ravnotežnih blazinah in
deski. Tako otroci kot odrasli
so si z zanimanjem ogledali
in preizkusili tudi kolo, ki ga
vozijo paraplegiki. Najmlajši
iz celjskih vrtcev so uživali v
bralnem kotičku, razstavili so
svoje risbice, s kredami slikali
po parkiriščih, si ogledali raz-
stavo Hermanov bonton v Mu-
zeju novejše zgodovine Celje
in prisluhnili policistoma na
konjih, na kaj vse morajo biti
pozorni v prometu. Podrobne-
je je bilo mogoče spoznati tudi
Celebus, s katerim so se lahko
občani v Evropskem tednu mo-
bilnosti vozili brezplačno. Za
popestritev sta poskrbela tudi
Novi tednik in Radio Celje.
Ob tem so bile občanom
med 16. in 22. septembrom
na voljo še različne druge
dejavnosti, ki so jih v Me-
stni občini Celje pripravili z
Zavodom Vozim in v sode-
lovanju z Muzejem novejše
zgodovine Celje, s Celjskim
mladinskim centrom, z Za-
vodom Celeia Celje, s Policij-
sko postajo Celje, Centrom za
krepitev zdravja, z NIJZ ter s
celjskimi vrtci in z nekaterimi
šolami.
Celje se pelje
trajnostno
Mestna občina Celje v Evrop-
skem tednu mobilnosti sodelu-
je že 20 let, torej že od začetka,
za kar je letos prejela tudi pri-
znanje. Trajnostna mobilnost
je strateška razvojna usmeritev
celjske občine, v okviru katere
si z različnimi ukrepi prizade-
va za čistejši zrak, varovanje
Del Prešernove ulice se je iz
parkirišča spremenil v igrišče.
okolja in prijaznejše življenj-
sko okolje.
Sicer so v Mestni občini Celje
ob letošnjem Evropskem tednu
mobilnosti predstavili novo
kampanjo, ki so jo poimeno-
vali Celje se pelje. Z njo želijo

Celjane in tudi obiskovalce
navdušiti nad vsemi trajnostni-
mi oblikami mobilnosti. »Ob-
čane želimo spodbuditi, naj
namesto avtomobila za svoje
poti v službo, šolo ali trgovino
raje izberejo katerega od bolj
trajnostnih načinov mobilnosti
(hojo, kolesarjenje ali vožnjo
s Celebusom). S tem bodo
naredili veliko dobrega zase,
za okolje, lokalno skupnost
in našo skupno prihodnost.
Promet je eden glavnih virov
onesnaževanja zraka in vzrok
podnebnih sprememb, zato je
sprememba navad, ki so po-
vezane z mobilnostjo, za vse
nas življenjsko pomembna,«
pravijo v Mestni občini Celje.
Foto: SHERPA
Farmacevtka, ki prisega na naravno
ČAS JE, DA SE USTAVIMO
Zavod Naravno življenje
LJUDI SO OKUŽILI S STRAŠNO
BOLEZNIJO – STRAHOM
Zdravilna moč avtohtonega česna
RECEPTI, KI NE ZATAJIJO
Fitoterapija Marie Ane Kolman
POPRAVLJANJE TELESA, TOLAŽBA DUŠE
Mala šola eko čiščenja
STANOVANJE, OČIŠČENO Z LITROM VODE
Mirjam Mihelčič Korez o lepem življenju
PRILAGAJANJE NAMESTO UPORA
NE SPREGLEJTE!
Na prodajnih mestih čaka revija samih dobrih novic.
Revija tokrat predstavlja:
Krizni nakupovalni seznam
LAKOTA PRED VRATI?
Štefka Leben, pedikerka
STOPALA IN NOHTI OPOZARJAJO NA BOLEZNI
– edini pravi vodnik za preživetje!












Začenjajo se dela v Stritarjevi,
Šercerjevi in Škvarčevi ulici
CELJE – Mestna občina se je z javnim pod-
jetjem Vodovod-kanalizacija lotila obnov v
treh ulicah. V Stritarjevi ulici bo obnovila do-
trajano cestišče in komunalne vode ter v Šer-
cerjevi in Škvarčevi ulici vodovodno omrežje.
V Stritarjevi ulici so se dela že začela, kon-
čana bodo v prihodnjem letu. Na odseku od
Kersnikove do Gregorčičeve ulice bo izva-
jalec, podjetje Gabrijel Polak, obnovil 340
metrov kanalizacije, 21 metrov vodovoda in
približno 360 metrov cestišča. Pogodbena vre-
dnost gradbenih del znaša 380 tisoč evrov
brez DDV, navajajo v Mestni občini Celje in
vse udeležence v prometu prosijo za razume-
vanje ter strpnost.
Konec septembra se bodo gradbena dela za-
čela tudi v Šercerjevi in Škvarčevi ulici. Vodo-
vodno omrežje na tem območju je dotrajano,
pravijo v celjski občini, zato bodo na odseku
Šercerjeve ulice obnovili 258 metrov, na odse-
ku Škvarčeve ulice pa 161 metrov vodovoda.
Poskrbeli bodo tudi za povezave obstoječih
hišnih priključkov. Gradbena dela bo izvajalo
podjetje Brahigradnje.	BA


Št. 38, 23. september 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
7
VOJNIK – Podjetnik Franci Pliberšek želi v občino pripeljati 440 delovnih mest
Razvojni center,
obrtna cona in motel
Zavedanje o pomenu zdravega bivalnega okolja,
ki ga je dodatno spodbudila še koronakriza, je dalo
zalet Mikovemu prezračevalnemu sistemu. Lastnik
in generalni direktor podjetja Mik Franci Pliberšek
je tako v obrtni coni že začel graditi novo stavbo, kjer
bo prostor za nov razvojni inštitut in proizvodnjo naj-
novejših prezračevalnih sistemov. Sočasno podjetnik,
ki se je že pred časom usmeril »v zeleno«, napoveduje
gradnjo in ureditev obrtno poslovne cone in servisno
poslovnega centra, s čimer naj bi v naslednjih nekaj
letih v Vojniku ustvaril do 440 novih delovnih mest.
LEA KOMERIČKI KOTNIK
»V podjetju Mik ves čas vla-
gamo v razvoj, zato tudi gra-
dimo nov razvojni center,« je
jasen lastnik podjetja Franci
Pliberšek, ki je že pred leti
svojo dejavnost iz Celja pre-
selil v Vojnik, kjer je podjetje
ena glavnih gonilnih gospo-
darskih sil.
V teh dneh izvajalci del
pripravljajo nujna pripra-
vljalna dela za gradnjo nove-
ga 6.500 kvadratnih metrov
velikega objekta, ki bo stal
v poslovno-obrtni coni. »V
teh prostorih bomo razvijali
mikroventovo tehnologijo,
približno tri tisoč kvadra-
tnih metrov bo namenjenih
za proizvodnjo naših najno-
vejših ›smart‹ prezračevalnih
naprav,« je pojasnil Pliberšek
in razkril, da naj bi investi-
cijo končali do sredine pri-
hodnjega leta. Novi prostori
bodo prinesli tudi nove za-
poslitve, po napovedih bo
delo dobilo dvesto ljudi.
Pliberšek je nov razvojni
center poimenoval Inštitut
profesorja dr. Petra Novaka. V
sodelovanju z njim je namreč
pred leti razvil sistem dvocev-
nega prezračevalnega sistema:
»Glavna prednost tega sistema
pred enocevnim je, da se vi-
rusi ne morejo širiti iz enega
prostora v drugega, saj gredo
po eni cevi noter in po drugi
ven in tako zagotovijo zdravo
bivalno okolje in preprečujejo
prenos virusov,« pojasnjuje
Pliberšek, ki je prepričan, da
bi z njihovo inovacijo in na-
činom prezračevanja močno
zmanjšali obolevnost v javnih
zavodih, kot so šole, vrtci, bol-
nišnice in domovi za starejše,
in to ne le v času, ko se sooča-
mo s koronavirusom, ampak
tudi sicer.
Za razvoj
podjetništva
Ne zgolj za razvoj znotraj
lastnega podjetja, Pliberšek
se zavzema za širši in vse-
splošen razvoj podjetništva
v občini. V naslednjih nekaj
letih želi na lastniških ze-
mljiščih ob regionalni cesti
Celje–Vojnik–Slovenske Ko-
njice zgraditi še obrtno cono
in servisno poslovni center.
Prva, pri semaforiziranem
križišču v središču Vojnika,
bi sicer morala biti že kon-
čana, a so se postopki zaradi
koronakrize nekoliko zavlekli.
Kot je pojasnil sogovornik, se
bo Obrtna cona Vojnik raz-
prostirala na več kot sedem
tisoč kvadratnih metrih, od
tega bo poslovni kompleks
zavzemal približno dva tisoč
kvadratnih metrov površine,
ostalo bo namenjeno skupni
uporabi parkirnih mest za
lastnike poslovnih enot in
njihove stranke. »Na voljo bo
13 poslovnih kompleksov, ki
bodo zgrajeni do četrte grad-
bene faze. Gre za energetsko
varčno gradnjo, z uporabljeni-
mi elementi energetsko varč-
nega stavbnega pohištva ter z
nastavki za pametno upravlja-
nje celotnega kompleksa in
posameznih enot,« je pojasni
Pliberšek in poudaril, da bo
območje v celoti opremljeno
z infrastrukturo (vodovod,
kanalizacija, plinovod, elek-
trično in telekomunikacijsko
omrežje) in tudi s polnilnico
za električna vozila. »V okviru
tega je predviden tudi prostor
za gostinski lokal, najverje-
tneje s ponudbo italijanske
hrane. Tovrstne gostinske po-
nudbe v občini še ni,« razkriva
ambiciozne načrte.
Kot še pravi, je polovica
še nezgrajenih prostorov že
oddanih: »Nekaj potencialnih
najemnikov je moralo rešitve
zaradi zamude poiskati dru-
gje, a verjamem, da bomo hi-
tro zapolnili prosta mesta.«
Ob tem Pliberšek napove-
duje, da bi lahko podjetniki
in obrtniki prostore prevzeli
približno do prvega maja pri-
hodnje leto.
Namesto vrtičkov
servisno-poslovni
center?
Sočasno z gradnjo inštituta
in obrtne cone Pliberšek že
pripravlja projekte in doku-
mentacijo za gradnjo še ene-
ga projekta. Kot je pojasnil, ne
gre za obrtno cono, temveč za
Na zemljišču pri pokopališču želi podjetje Mik zgraditi servisno-poslovni center. Čeprav bo z zelenim pasom ločen
od pokopališča, svetniki tovorni dejavnosti v središču mesta niso naklonjeni.
Ob regionalni cesti že raste nova obrtna cona. Razprostirala se bo na več kot 7700 kvadratnih metrih površine,
na njej bo približno 4500 kvadratnih metrov velik kompleks, v katerem bo 13 ločenih enot.
servisno-poslovni center, ki
bi poleg kavarne in nekaterih
drugih poslovnih prostorov
imel v nadstropju prenočišča
ter spodaj delavnico, vulka-
nizerstvo in avtopralnico za
tovorna vozila ter trgovino z
avtodeli. Center naj bi zrasel
na travniku ob pokopališču v
središču Vojnika.
Zemljišče je že od leta 2003
v Pliberškovi lasti, a so ga vsa
ta leta lahko brezplačno upo-
rabljali vojniški »vrtičkarji«.
Podjetje Mik jih je že avgu-
sta obvestilo, naj pridelke in
drugo lastnino, kot so ograje,
kompostniki in podobno, od-
stranijo.
Čeprav mora investitor pred
začetkom gradnje uskladiti še
nekaj odprtih vprašanj z lo-
kalno skupnostjo in pridobiti
soglasje zavoda za kulturno
dediščino, Pliberšek trdno
verjame, da bo lahko kmalu
začel graditi. »Takšnih zaseb-
nih investicij si želijo v šte-
vilnih občinah. Z vojniško
smo vselej dobro sodelovali
in verjamem, da bo tudi v tem
primeru prisluhnila glasu za
napredek.«
Vse navedene investici-
je, katerih skupna vrednost
je ocenjena na približno 18
milijonov evrov, želi zagnan
podjetnik izvesti v zgolj ne-
kaj letih. Pri tem bo, kot na-
poveduje, finančno podporo
iskal na vseh naslovih – tako
v okviru državnih in evrop-
skih razpisov kot v okviru ra-
zvojnih podjetniških skladov.
Pomemben del bo bodo pred-
stavljala tudi lastna sredstva.
Za razvoj, a brez tovornjakov v središču
Ne zgodi se prav pogosto, da je zasebni vlagatelj tako »pro-
duktiven« in želi sočasno izvesti tri velike investicijske pro-
jekte. Tega se zavedajo tudi v vojniški občini, kjer razvojno
usmerjenost podjetja Mik in zagnanost lastnika Francija Pli-
berška zelo cenijo. A se s projektom, ki v neposredni bližini
pokopališča predvideva servisno poslovni center, ne strinjajo.
»Glede tega smo še na različnih bregovih, a verjamem, da bomo
našli rešitev, ki bo zadostila željam podjetnika in lokalne sku-
pnosti,« je razhajanje komentiral vojniški župan Branko Petre.
»Res ni prav pogosto, da toliko projektov, in to mora-
bi podjetje sočasno vlagalo v mo vsekakor podpreti,« meni
vojniški župan Branko Petre,
ki je izjemno vesel nadaljnje-
ga razvoja v obrtni coni, kjer
podjetje Mik gradi nov inštitut.
»To bo zagotovo vplivalo na
nadaljnjo rast podjetja, kar je
vsekakor dobro tudi za občino
in njeno zaposlitveno sliko.«
Enako vesel je napredka pri
urejanju obrtne cone oziroma
obrtno-podjetniškega centra
Že več kot deset let Vojničani pogosto spremljajo podobne prizore na makadamskem parkirišču v bližini cerkve.
Župan Petre pravi, da teh prizorov kmalu ne bo več. Bo temu res tako?
ob regionalni cesti. »Ideja je
izjemna, inovativna. Investi-
tor želi na enem mestu zdru-
žiti več obrtniškega znanja in
omogočiti obrtnikom prostor
za izvajanje dejavnosti, kraja-
nom pa tako na enem mestu
zagotoviti različne obrtniške
usluge,« je nad projektom nav-
dušen Petre.
Največ prahu in dvignjenih
obrvi je med svetniki povzročil
projekt, ki na zemljišču v nepo-
sredni bližini pokopališča, kjer
so še nastanjeni posamezni
»vrtičkarji«, predvideva uredi-
tev servisno-poslovnega centra
z mehaničnimi delavnicami
in s postajališčem za tovorna
vozila. »S svetniki podpiramo
investicijski razvoj na tem ze-
mljišču, a smo prepričani, da
›šleparji‹ v ta prostor ob poko-
pališču ne sodijo. Na tem mestu
je predvidena centralna dejav-
nost, kar je razvidno tudi iz
dokumentov, ki urejajo prostor.
Servis tovornih vozil po našem
mnenju ni ustrezna dejavnost
za to območje,« je Petre povzel
stališče občine. Ob tem je opo-
zoril, da je treba pred začetkom
kakršnekoli gradnje urediti še
kar nekaj zadev v zvezi s to par-
celo. »Treba je urediti služnost
za komunalne vode, treba je
razrešiti uvoz, uskladiti se bo
treba tudi še z zavodom za var-
stvo kulturne dediščine, saj gre
za varovan prostor.«
Petre je prepričan, da bodo
s pomočjo nadaljnjih pogo-
vorov našli primerno rešitev.
Predvsem se pri podeljevanju
soglasij ne želi prenagliti. Med
svetniki za zdaj prevladuje pre-
pričanje, da tovornjaki v jedro
ne sodijo in da se zaradi tega
tudi vsi zavzemajo za obvoz-
nico.
Za zeleno zaveso
Pliberšek na pomisleke ob-
činskih svetnikov odgovarja,
da bo zgolj 15 odstotkov povr-
šine namenjene parkiranju to-
vornih in kombiniranih vozil,
ob tem bo celotno parkirišče
od pokopališča ločeno z zeleno
mejo smrek in javorjev. »Nepri-
merno je govoriti o parkirišču
za tovornjake, saj je več kot 90
odstotkov površin namenjenih
servisni dejavnosti in name-
nom, ki so usklajeni z OPPN
Občine Vojnik,« je pojasnil
Pliberšek in ob tem spomnil
še na parkirana tovorna vozila
na neurejenem makadamskem
parkirišču pri cerkvi. Ob tem je
postregel še s podatkom, da se
skozi Vojnik dnevno pelje več
kot 22 tisoč vozil, od tega med
3.500 in 3.800 tovornih. »Zato
deset dodatnih tovornjakov
na dan ne bo pomenilo toli-
kšnega pritiska,« je prepričan
podjetnik. Ob tem je spomnil
še na pomanjkanje parkirnih
prostorov v okolici propada-
joče stanovanjske stavbe. Te
bi lahko, ko bo blok urejen in
stanovanja predana namenu,
uredili tudi v okviru novega
poslovnega centra.
Foto: SHERPA
Franci Pliberšek o morebitnem nakupu in ureditvi pro-
padajočega stanovanjskega objekta »stara šola«, ki je v lasti
DUTB, še ne želi govoriti. Je pa župan Branko Petre dejal, da
je zelo vesel, da je podjetje Mik izkazalo namero za odkup
in ureditev stavbe.
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Št. 38, 23. september 2021
ŽALEC – Poustvarili okoliščine množične prometne nesreče
Dvaindvajset
let po tragični
prometni nesreči
in lažjimi poškodbami. Bilo je
tudi nekaj smrtnih primerov.
Poleg helikopterja Slovenske
vojske v vlogi helikopterske
nujne medicinske pomoči je
sodelovalo še 45 gasilskih,
reševalnih, policijskih in ce-
stnih intervencijskih vozil.
Ključno usklajeno
delovanje
Po vaji je minister za obram-
bo mag. Matej Tonin, ki si je
reševanje tudi ogledal, pouda-
ril, da sta usposobljenost in
usklajeno delovanje ključna
pri nudenju hitre, učinkovite
in profesionalne pomoči ob
takšnih množičnih prometnih
nesrečah, s katerimi smo se v
preteklosti že soočali. »Z vide-
nim smo lahko zelo zadovolj-
ni, saj je kar 280 udeležencev
vaje pokazalo, da so zelo dobro
usposobljeni, izredno usklaje-
ni, a tudi dobro opremljeni,« je
še poudaril minister in se jim
zahvalil za trud in odrekanje,
ko kot prostovoljci prosti čas
namenjajo usposabljanju za
pomoč ljudem. Zahvala gre pri
tem tudi njihovim družinam,
ki jih pri tem podpirajo.
Na vaji so poleg PGD Vrbje sodelovali še operativni sesta-
vi prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Žalec, po-
klicne gasilske enote iz Celja, območnih reševalnih služb
in zdravstveno osebje, helikopterska posadka Slovenske
vojske, pripadniki in pripadnice Rdečega križa, zaposle-
ni v celjski izpostavi Uprave RS za zaščito in reševanje,
Policijska uprava iz Celje ter nekaj tamkajšnjih podjetij.
Maja 1999 je bila Spodnja Savinjska dolina odeta
v črno. Na nezavarovanem železniškem prehodu v
Podlogu pri Šempetru se je zgodila huda prometna
nesreča. Vlak je trčil v avtobus z otroki, ki so se vra-
čali z ogleda jame Pekel. V spomin na ta tragičen
dogodek je Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Vr-
bje približno dvaindvajset let kasneje organiziralo
enodnevno reševalno vajo Masovna nesreča 2021, na
kateri je 280 pripadnikov zaščitno-reševalnih služb
preverilo operativno delovanje ob veliki množični
prometni nesreči.
ŠPELA OŽIR
Trinajstega maja pred dva-
indvajsetimi leti je na prehod
v Podlogu, ki je bil zavarovan
zgolj z andrejevim križem in
znakom stop, zapeljal voznik
avtobusa s šolarji, medtem ko
je po progi pripeljal vlak. Silo-
vito trčenje je bilo usodno za
štiri petošolce iz Šmartnega
ob Paki, štirje so bili hudo po-
škodovani. Voznik avtobusa iz
Topolšice je preživel, kasneje
so ga zaradi povzročitve pro-
metne nesreče iz malomarno-
sti obsodili na pet let zapora.
Spomin na tragično nesrečo,
ki je kar nekaj družinam obr-
nila življenje na glavo, je še
svež.
Več ranjenih in
mrtvih
Na veliko srečo je v soboto
v Podlogu šlo zgolj za vajo, s
katero so, kot je povedal po-
veljnik vaje Klemen Herle,
preverili, kako so v primeru
množične prometne nesreče
usposobljeni pripadniki raz-
ličnih zaščitno-reševalnih
služb, kot so gasilci, reševalci
in drugo zdravstveno osebje,
policisti ter pripadniki heli-
kopterskih posadk Slovenske
vojske. Poustvarili so okoli-
ščine nesreče avtobusa, kom-
biniranega in osebnega vozi-
la, v kateri je bilo udeleženih
45 oseb z različnimi težjimi
Sodelovalo je 45 gasilskih, reševalnih, policijskih in cestnih intervencijskih vozil ter helikopter Slovenske vojske.
(Foto: Aleš Sila, MORS)
Do nove preobleke s pomočjo evropskega denarja
Ena osrednjih zgradb v središču Prebolda je hotel. Potem ko so že predlani
zgradili prizidek, s katerim so povečali število namestitev, so pred kratkim ener-
getsko obnovili še njegovo zunanjost. Kot pravi direktorica Janeta Mihelak, bodo
naložbo lažje spravili pod streho tudi po zaslugi denarja Evropskega sklada za
regionalni razvoj, ki jim ga je na razpisu dodelilo ministrstvo za gospodarski
razvoj in tehnologijo.
Obnovo, ki bo znašala pri-
bližno 300 tisoč evrov, so
razdelili na tri dele. Že lani
so izolirali veliko dvorano,
sistem ogrevanja na plin za-
menjali s toplotnimi črpal-
Hotel Prebold je dobil novo, predvsem varčnejšo zunanjo podobo. Že lani so izolirali veliko dvorano, sistem ogre-
vanja na plin zamenjali s toplotnimi črpalkami in na strehi postavili sončno elektrarno.
kami in na strehi postavili
sončno elektrarno. Ravnokar
so končali obnovo fasade in
zamenjavo oken, medtem
ko bodo prihodnje leto v ce-
lotnem hotelu namestili še
varčne žarnice. »Epidemija
in z njo povezani ukrepi nam
pri obnovi nikakor niso šli na
roko. Večkrat se je zgodilo,
da so se v karanteni znašli
delavci. Gradbeniki imajo
tudi ogromno dela, zaradi
česar je nanje treba čakati
kar nekaj časa,« je pojasnila
direktorica hotela Janeta Mi-
helak, ki jo veseli, da je glav-
nina del že uspešno za njimi.
Še posebej si je oddahnila,
ko so izvajalci končali izola-
cijo fasade, kar je bil zaradi
številnih stebrov in previsov
zahteven gradbeni zalogaj.
Pred časom zgradili
prizidek
Že pred to obnovo so zgra-
dili prizidek, za katerega so
z moderno opremo v novem
delu hotela namenili pol mi-
lijona evrov. Za naložbo, ki
so jo financirali delno s kre-
ditiranjem in delno z lastni-
mi sredstvi, so se odločili,
ker so želeli v hotelu zago-
toviti toliko sob, da lahko v
njih prespijo vsi potniki ene-
ga turističnega avtobusa. V
hotelu namreč prevladujejo
prehodni potniki, ki po pre-
spani noči in zajtrku nada-
ljujejo pot. Pred epidemijo
so to bili pogosto Kitajci, ki
so s turističnimi agencijami v
sklopu enega potovanja pre-
česali dobršen del Evrope.
Veliko je bilo tudi Poljakov,
ki so potovali v Vatikan. Dve
sezoni so bili pri njih nasta-
njeni tudi Izraelci, ki so se
nato iz Prebolda odpravljali
na izlete po Sloveniji.
Epidemija je seveda vse to
obrnila na glavo in dodobra
zdesetkala število gostov.
Kot pravi direktorica, so v le-
tih pred njo mesečno našteli
v povprečju tisoč nočitev, v
koronačasih jih pod njihovo
streho prespi v povprečju 150
na mesec. Ni jim preostalo
drugega, kot da se prilagodijo
novi resničnosti. Pri njih po
novem prenočujejo poslovni
partnerji bližnjih podjetij.
Nekaj pomoči jim je tako kot
preostalemu gospodarstvu
namenila država. »Fiksni
stroški ostajajo, ne glede na
to, ali delujemo ali ne. Pozi-
mi smo morali hotel ogrevati,
tudi če je bil prazen, da kaj
ni zamrznilo. Trudimo se po
najboljših močeh, predvsem
pa komaj čakamo, da bomo
spet normalno zaživeli.«
Od 70. let
Hotel Prebold je leta 1976
zgradilo podjetje Hmezad.
Gostili nemško
veleposlanico
ROGAŠKA SLATINA – Mrežni podjetniški inkubator
Vrelec Rogaška Slatina je že tretjič gostil delegacijo
nemškega veleposlaništva. Tema obiska je bilo poslo-
vanje z Nemčijo. Nemška veleposlanica v Republiki
Sloveniji Natalie Kauther je obiskala še Steklarno Ro-
gaška, si ogledala znamenito Kristalno dvorano ter se
z gostitelji sprehodila skozi Zdraviliški park in središče
mesta. Med drugim jo je sprejel tudi župan mag. Bran-
ko Kidrič, ki jo je seznanil s strateškimi načrti občine.
Veleposlanica se je na obisku v Rogaški Slatini med
drugim srečala s podjetniki, vključenimi v slatinski inku-
bator, ki imajo možnosti za globalno rast in mednarodno
poslovanje. Izrazila je zadovoljstvo, saj številni omenjeni
podjetniki že delujejo na tujih trgih, predvsem v Nem-
čiji. »Gospodarsko sodelovanje in povezovanje tudi na
regionalni ravni je velikega pomena za bilateralne od-
nose in gospodarsko rast. Rogaška Slatina je zelo lepa
in ponuja zelo veliko, ne samo v turističnem smislu,« je
med drugim dejala Kautherjeva. Direktorica MPI Vrelec
Branka Aralica je dejala, da je srečanje veleposlanice s
slatinskimi podjetniki velikega pomena. »Vsa podjetja, ki
se podajajo na pot mednarodnega poslovanja, potrebujejo
celovite informacije o tržiščih, na katera se podajajo. Zelo
pomembno je, da do teh informacij pridejo hitro in da so
te verodostojne in uporabne.« Podjetniki so na srečanju
izpostavili predvsem težave s pomanjkanjem delovne sile.
Pereči se jim zdijo še dolgotrajni postopki urejanja do-
kumentacije za delavce iz držav izven Evropske unije za
napotitev na delo v Nemčijo.	TS
Po stečaju podjetja je hotel
več let sameval, nakar ga
je leta 2000 od investicijske
družbe Triglav kupilo pod-
jetje Tempo v lasti ukrajin-
skega poslovneža Valentyna
Isaka. Nov lastnik je hotel
obnovil, danes z njim upra-
vlja preboldska družba GSH,
ki je v lasti podjetja Corsin,
katerega lastnik je pokojni
Žalčan Ivo Bračun. Kako bo
z lastništvom v prihodnje, še
ni znano.
ŠO
Št. 38, 23. september 2021
IZ NAŠIH KRAJEV
9
V UP Lenivc so delali Klavdija Tržan, Gaber Vizlar, mentorica Suzana Suholežnik, Tim Lampret in Nik Vrešnjak.
»Uslužbenci« UP Zate z mentorico Andrejo Tanšek (levo): Martin Deželak, Larisa Bernard, Anile Cocaj in Gal Guček.
CELJE – Učna podjetja prvič na Mosu
Direktorji že pri sedemnajstih
Mladim danes ni lahko, ko se po končanem izobraže-
vanju znajdejo v podjetjih, kjer morajo hitro osvojiti vr-
sto novih znanj in spretnosti. Če jim to okolje nazorno
približajo že v času šolanja, jim je kasneje lažje in se
hitreje znajdejo. Dijaki v programu Ekonomski tehnik
imajo tako možnost, in sicer se v tretjem letniku za štiri
ure na teden odpravijo »na delo« v učno podjetje (UP),
ki ga ustanovijo na začetku šolskega leta.
TATJANA CVIRN
Podobno kot v resničnih
podjetjih so razporejeni na
delovna mesta in se ukvarjajo
z različnimi zadolžitvami. Če
je takšen način izobraževanja
v ekonomskih šolah po Slove-
niji že ustaljen, je bila letošnja
novost za dijake Ekonomske
šole Celje ta, da sta se lahko
dve njihovi učni podjetji prvič
predstavili tudi na Mosu.
Za dijake je to pomenilo do-
daten izziv, saj so se morali po
več kot enoletnem poslovanju
na daljavo pripraviti na nastop
in predstavitev v živo. Na stoj-
nici v hali D sta se v projektu
Mosovi podjetni talenti pred-
stavili učni podjetji Lenivc in
Zate. Prvo se ukvarja s ponud-
bo potovanj, drugo s prodajo
tekstila, ob čemer je tudi do-
brodelno naravnano, saj po-
maga društvu Vesele nogice
iz Laškega, ki povezuje otroke
z motnjami v razvoju. Stojnico
in predstavitev so pripravili di-
jaki četrtega letnika, ki so si ta
dogodek izbrali za opravljanje
četrte enote poklicne mature.
Obe mentorici, Suzana Su-
holežnik in Andreja Tanšek,
sta bili vidno zadovoljni s pred-
stavitvijo dijakov na sejmu.
Učno podjetje
Lenivc
Turistično učno podjetje Le-
nivc so zastopali direktor Ga-
ber Vizlar, direktorica marke-
tinga Klavdija Tržan, referent
za plače Nik Vrešnjak in po-
slovni direktor Tim Lampret,
ki je dal tudi idejo za ustanovi-
tev podjetja. Skupaj so posneli
celo reklamni videoposnetek,
ki je na ogled na spletu. K stoj-
nici so mimoidoče privabljali
tudi z darilci in z vrtenjem
kolesa sreče … Dijaki so ugo-
tavljali, da so se veliko naučili
za prihodnje delo in da so na
ta način predvsem okrepili sa-
mozavest. Nekateri so prizna-
li, da bi tudi sami nekoč radi
šli po svoji podjetniški poti.
Mentorica Suzana Suhole-
žnik je poudarila, da je to za
dijake neprecenljiva izkušnja.
»Udeležbo na sejmu so ople-
menitili z obiskom podpornih
ustanov za podjetništvo v Slove-
niji, kot so Ajpes, Obrtno-podje-
tniška zbornica Slovenije, GZS,
banke. Kot turistična agencija,
ki opravlja prevoze potnikov,
so obiskali tudi Dars in se se-
znanili z e-vinjetami. S svojim
nastopom so tako navdušili,
da so jim v določenih podjetjih
ponujali celo zaposlitev, kar do-
kazuje, da smo na pravi poti in
da so naši dijaki pripravljeni za
uspešno delo v gospodarstvu.«
Učno podjetje Zate
Predstavitev UP Zate so pri-
pravili direktorica Larisa Ber-
nard, računovodkinja Anile
Cocaj, vodja komerciale Gal
Guček in komercialist Martin
Deželak. Dijaki so poudarili,
da jim je delo v UP pokazalo,
kako pomembno je sodelo-
vanje z drugimi, ob čemer so
spoznavali svoje sposobnosti.
Vsem se je zdelo dragoceno,
da so delovali tudi dobrodel-
no. Koncept UP Zate je bil za-
snovan na ideji, da bo ponud-
bo tekstila prilagajal željam
strank. Ob tem so mladi tudi
zbirali zamaške in star papir za
društvo Vesele nogice. Nekaj
denarnih prispevkov so zbrali
tudi na sejmu. S svojimi izdel-
ki sta jim bila v pomoč nova
sponzorja, podjetji Afrodita in
Malinca.
Mentorica Andreja Tanjšek
je priznala, da je poučevanje
predmeta zahtevno, saj učitelj
potrebuje široko znanje o po-
slovanju podjetij. Ker je sama
zrasla v podjetniškem okolju,
ji je nekoliko lažje. Ob tem
se trudi podpirati mlade na
vseh področjih, saj meni, da
so pogosto prezrti in jim zato
manjka optimističnega pogle-
da v prihodnost. Dogodki, kot
je bil sejemski, so tudi zato za
mlade zelo dragoceni.
Tradicija delovanja učnih
podjetij v Ekonomski šoli
Celje je dolga že več kot dve
desetletji, pri tem UP ves čas
sodelujejo z gospodarstvom
(Grafika Gracer, Vivapen,
Čokoladnica Olimje, slašči-
čarna Zvezda, Kemoplast …)
Učna podjetja v EŠC že snu-
jejo nove ideje. V tem šolskem
letu bo eno od njih v sodelo-
vanju z arhitektom Nandetom
Korpnikom razvijalo idejo o
mobilni pisarni, ki bi bila za-
snovana kot prostočasni in
poslovni del.
V iskanju
pravičnejših
rešitev
VELENJE – Mestna občina je ta teden
organizirala mednarodno razvojno kon-
ferenco o izstopu iz premoga z naslovom
Pozdravljena, prihodnost – na zeleno do
kakovostnejšega življenja. Na srečanju so
sodelujoči predstavili primere dobrih praks
prestrukturiranja premogovnih regij z nače-
li pravičnega prehoda, in sicer s poudarkom
na nemškem modelu.
Sodelovali so predstavniki Evropske komisi-
je, nemškega veleposlaništva in gospodarske
zbornice, vseh štirih nemških premogovnih
regij in lokalnih skupnosti. Drugi dan konfe-
rence so organizirali dve okrogli mizi na temo
priprave Zakona o zapiranju Premogovnika
Velenje in Zakona o prestrukturiranju Saša
regije.
Kot so povedali v občini, so želeli s kon-
ferenco na podlagi izkušenj predstavnikov
evropskih držav in regij pridobiti vpogled in
več informacij, da bodo lahko prestrukturira-
nje Saša regije vodili kakovostno in pravično.
Ob tem poudarjajo, da želi biti lokalna sku-
pnost na prestrukturiranje pripravljena tako
s programi in z vsebinami kot z ukrepi. »Le
tako bodo lahko izpolnjeni vsi cilji, ki bodo
omogočili pravičen prehod regije iz premo-
ga,« zatrjujejo v velenjski občini.
LKK
Glede na spremenjene navade se je tudi Občina Braslovče v sodelovanju s tamkajšnjo župnijo odločila za
ureditev posebnega prostora za raztros pepela.
Po novem tudi raztros pepela
BRASLOVČE – Za Žalcem, Preboldom in
Vranskim je tudi na pokopališču v Braslov-
čah možen raztros pepela pokojnikov. Ura-
dno odprtje in blagoslov prostora sta bila
prejšnji četrtek.
Če so še pred dvajsetimi leti prevladovali
klasični pokopi s krsto, je danes prevladujoča
oblika pokop z žaro. Glede na spremenjene na-
vade se je tudi Občina Braslovče v sodelovanju
s tamkajšnjo župnijo odločila za ureditev po-
sebnega prostora za raztros pepela. Zasnovan
je kot park z mogočnim trimetrskim križem iz
belega kamnoseškega betona. Kot je povedal
župan Tomaž Žohar, so z idejo in izvedbo
zelo zadovoljni, v pripravi je tudi idejna za-
snova za ureditev mrliške vežice. Obenem ima
občina še v načrtu ureditev nove kapelice, ki
bi služila za pogrebne slovesne maše na poko-
pališču. »Idej za ureditev tega dela pokopališča
ne manjka. Tudi to je namreč zelo pomem-
ben del našega življenja, naša odgovornost pa
je, da poskrbimo za častno slovo svojcev od
pokojnih,« je v četrtek še dodal Žohar. Kot je
pojasnil domači župnik Milan Gosak, je bilo
lani v njihovi župniji zaradi znanih razmer
nadpovprečno veliko pogrebov. Zabeležili so
jih štirideset, medtem ko jih je sicer na leto v
povprečju trideset. Od tega gre večinoma za
žarne pokope, le peščica je pogrebov s krsto.
ŠO
Razstava o
tolarju
RADEČE – Letos mineva 30 let
od rojstva slovenskega tolarja. Ob
obletnici so v Društvu Evronumiz-
matikov Slovenije ob podpori Obči-
ne Radeče in podjetja Radeče papir
nova pripravili pregledno razstavo,
na kateri so obudili spomin na to
edinstveno denarno enoto.
Papir, na katerega so bili tiskani
najprej začasni tolarski boni in nato
redni tolarski bankovci, je bil izde-
lan prav v radeški papirnici. Avtor
razstave, ki je na ogled v Knjižnici
Radeče, je numizmatik Matjaž Ku-
kuruzovič, ki se že vrsto let posveča
zbiranju in raziskovanju tolarjev ter
različnih drugih plačilnih sredstev iz
obdobja tolarja.
Tolar je bil denarna enota Republi-
ke Slovenije od 8. oktobra 1991 do
31. decembra 2006. Banka Slovenije
je najprej izdala in izročila v obtok
vrednostne bone kot začasni denar.
Septembra 1992 je dala v obtok prve
bankovce, januarja 1993 še kovance.
Razstava o 30-letnici slovenskega
tolarja bo v Knjižnici Radeče na ogled
do 1. oktobra.
BA
10
KULTURA
Št. 38, 23. september 2021
Kolektiv pripovedovalk sestavljajo (od leve proti desni) Teja Peperko, Nuša Komplet Peperko, Tara Prodnik, Nuša
Ofentavšek in Urška Majcen. Foto: Nuša Ofentavšek.
Prizor iz dogodka, ki so ga poleti pripravile v celjski Umetniški četrti. Foto: Ines Marot.
Ženske pripovedovalke
Isti zrak dihava
Ob letošnjem mladinskem razpisu Mestne občine
Celje je na temeljih pripovedovalskih delavnic, ki
sta ju ob različnih priložnostih že pred časom vodili
in pripravili Nuša Komplet Peperko in Teja Peperko,
vzniknil nov pripovedovalski projekt Isti zrak dihava.
LUKA ŽERJAV
Prvi dogodek oz. interno
premiero dolgoročnejšega
projekta je ženski kolektiv, ki
ga poleg Nuše Komplet Pe-
perko in Teje Peperko sesta-
vljajo še Urška Majcen, Nuša
Ofentavšek in Tara Prodnik,
na začetku poletja pripravil
v celjski Umetniški četrti.
Ta ponedeljek so dogodek
predstavile v kavarni Celj-
skega mladinskega centra.
Občinstvo je slišalo zanimiv
izbor zgodb, različne in zelo
individualne pripovedovalske
oblike z režijskimi šivi, ki so
zgodbe povezali v smiselno
celoto.
Po besedah pobudnice
projekta Nuše Komplet
Peperko je ideja vzklila na
podlagi izkušenj z vodenji
različnih pripovedovalskih
delavnic in skupnih pripove-
dovalskih projektov, ko sta
s Tejo Peperko prepoznali
željo po širjenju kolektiva.
Tako se je zbralo pet žensk,
ki izhajajo iz svojega ustvar-
jalnega bazena, ki zajema
tako gledališče, kot glasbo
in etnologijo. »Zato ker smo
same ženske, nas je zelo na-
govorila ženska tematika.
Na začetku smo se lotile te-
matike zelo široko, ko smo
v posebno knjigo zapisovale
vse teme, ki so se nam odpi-
rale. Kot bi imele knjigo, v
katero bi zapisovale poglav-
ja s temami, ki nas motijo
ali nas postavljajo v neke
vloge. Ali pa nas je nekaj
navduševalo, recimo kakšna
osebna ženska zgodba. Ko
se je nabralo veliko preveč
tem za enkraten dogodek,
smo prepoznale potencial
priprave več različnih pripo-
vedovalskih dogodkov,« je
začetek procesa predstavila
Nuša Komplet Peperko. Na-
stal je sklop šestih zgodb,
ki so si jih pripovedovalke
izbrale same in s tem ohra-
nile osebno identiteto. To so
nato z gledališkimi in pripo-
vedovalskimi metodami po-
vezale v celoto. »Začetek so
vedno ljudske zgodbe, ker
so ravno dovolj odprte in
s tem dovolj mehke, da jih
lahko prepustiš neki inter-
pretaciji,« je o razlogih za
izbiro ljudskih zgodb pove-
dala Nuša Komplet Peperko.
Pri poimenovanju projekta
Isti zrak dihava gre za neke
vrste »moto«, s katero se
začne vsaka pripoved. Pov-
zet je iz pesmi Mete Kre-
se. Dolgoročnost projekta
nameravajo zagotoviti z
odpiranjem vedno novih
tematskih sklopov, seveda
še vedno z ženskimi tema-
tikami. Naslednji nastop na-
meravajo izvesti v ponede-
ljek, 8. novembra, ko bodo
nastopile v celjski knjižnici
v okviru univerze za tretje
življenjsko obdobje. V pri-
hodnje se nameravajo lotiti
zgodb resničnih žensk.
Steklo med grajskimi
zidovi
Na gradu Podsreda bo do konca oktobra na ogled razstava del članov Društva
steklarjev Slovenije, katere soorganizator je Kozjanski park. Na ogled so mojstr-
sko oblikovani stekleni izdelki v različnih tehnikah – od avtorsko oblikovanih
izdelkov, steklenega nakita, steklenih skulptur, gravur. Ker društvo pod svojim
okriljem združuje tudi zbiratelje, so na razstavi predstavljeni še stari kozarci
iz 19. stoletja.
V Društvo steklarjev Slovenije so včlanjeni najrazličnejši ljudje iz vse države, ki so
na kakršenkoli način povezani s steklom. Gre za pihalce in brusilce stekla, slikarje
na steklo, oblikovalce tega materiala, izumitelje steklenih delov pri različnih napra-
vah. Med člani so tudi proučevalci stekla, zgodovinarji, slikarji, umetniki, zbiratelji
zgodovinskega stekla in ljubitelji steklenih izdelkov. Tokrat se s svojimi deli na gradu
Podsreda predstavlja 22 članov društva. »V vsakem izdelku lahko najdemo lepoto
stekla in njegov odsev v obliki,« je ob razstavi zapisala predsednica društva Erna
Ferjanič. Po razstavi v Podsredi bodo dela predstavljena v Rogaški Slatini.
TS
O zbirki nič novega
Namera, da se bodo predstavniki ministrstva za kulturo, predstavniki Družbe za upra-
vljaje terjatev bank in stečajna upraviteljica Zdravilišča Rogaška srečali ter se pogovorili o
usodi zbirke grafičnih listov, ki jih je omenjenemu zdravilišču v stečaju podaril zbiratelj
Kurt Müller, se še ni uresničila.
Da se sklep, o katerem so se na sestanku s predstavniki kulturnega ministrstva v Rogaški
Slatini dogovorili že maja, ni uresničil, je župan mag. Branko Kidrič izvedel ob obisku mi-
nistra dr. Vaska Simonitija. Slednji je zdraviliško mesto obiskal v sklopu vladnega obiska.
Vsi vpleteni bi se morali dogovoriti predvsem o nadaljnjih korakih glede popisa zbirke,
ocenjevanja njene vrednosti ter postopka njene prodaje. Slatinski župan še vedno meni, da
je tovrsten sestanek nujen. Po zagotovilih, ki jih je dobil tokrat, naj bi bil sestanek sklican v
prvi polovici oktobra, udeležila se ga bo tudi občina. »Dokler ni poskrbljeno za popis zbirke
in za strokovno oceno, se je nesmiselno pogovarjati o tem, kdo bi kaj prodal, za koliko de-
narja in kdo bi to kupil,« je dejal. Občina je po njegovih besedah zagotovila, da bo za zbirko
še naprej zagotavljala razstavni prostor. Prizadevala si bo, da bi bil vsaj del te zbirke stalno
razstavljen v Aninem dvoru.
TS
V duhu prijateljstva
Dvorišče gradu Komenda
na Polzeli je v soboto gosti-
lo že enaintrideseto likov-
no kolonijo prijateljstva.
Več kot petdeset likovnikov
iz vse Slovenije je na njej
ustvarjalo kulturne in na-
ravne znamenitosti občine
Polzela in širše okolice, s či-
mer vsako leto počastijo bli-
žajoči se občinski praznik.
Udeleženci so med celodnev-
nim slikanjem v različnih teh-
nikah upodabljali motive gra-
du Komenda in širše okolice,
predvsem takšne, ki jih vsak
dan srečujemo, a mnogokrat
spregledamo. Med udeleženci
kolonije je bil tudi Dragan Po-
dovac, predsednik Likovnega
društva Rifnik Šentjur in član
polzelske likovne sekcije, ki je
predstavniku domačega kul-
turno-umetniškega društva
Igorju Pungartniku podaril
sliko gradu Komenda v zahvalo
za dolgoletno sodelovanje. Za
udeležbo in sodelovanje se je
udeležencem zahvalila vodja
likovne sekcije Sonja Jezer-
nik in vse povabila na odpr-
tje razstave likovnih kolonije
prijateljstva, ki bo 8. oktobra
v počastitev praznika Občine
Polzela. Organizatorji letošnje
likovne kolonije so bili tudi to-
krat Kulturno-umetniško dru-
štvo Polzela, tamkajšnja obči-
na in žalska izpostava javnega
sklada za kulturne dejavnosti.
ŠO
Več kot petdeset likovnikov iz vse Slovenije je na dvorišču gradu Komenda
ustvarjalo kulturne in naravne znamenitosti občine Polzela in širše okolice,
s čimer vsako leto počastijo bližajoči se občinski praznik. (Foto: TT)
Št. 38, 23. september 2021
KULTURA
11
Zvesti ostajajo slovenskemu šansonu
Šansonet za pet let
Vid Palčnik: »V Sloveniji se s šansoni
ukvarjajo redki avtorji. Vendar je
zakladnica njihovih del izjemno
kakovostna in brezčasna.«
Glasbena skupina Šansonet, ki letos obeležuje pet let
delovanja, je ob omenjeni obletnici pripravila koncert v
Ipavčevem kulturnem centru v Šentjurju. Na predzadnji
septembrski petek so se mladi glasbeniki občinstvu
predstavili s svojim programom slovenskih šansonov
in medse povabili tudi nekaj glasbenih gostov.
TINA STRMČNIK
Šansonet sestavljajo in-
terpret Vid Palčnik, kitarist
in vokalist Nace Pogačar ter
Jure Jordan Kozjak, ki igra
klavirsko harmoniko in kla-
vir. Spoznali so se kot dijaki
v Šolskem centru Celje, kjer
so začeli naključno poustvar-
jati slovenske šansone. Tej
glasbeni zvrsti ostajajo zve-
sti tudi zdaj, ko se posvečajo
vsak svojemu študiju. V svoj
glasbeni program uvrščajo
dela začetnika slovenskega
šansona Franeta Milčinskega
Ježka, a tudi dela Svetlane
Makarovič, Iztoka Mlakarja,
Marka Breclja, Tomaža Ho-
stnika in drugih. »Vsekakor
razmišljamo tudi o tem, da
bi izvajali svoje šansone, ko
bo za to pravi čas. Velikokrat
dobimo navdih, ki ga zapiše-
mo. To ne pomeni, da se lah-
ko s tem že kar predstavimo
ljudem,« je dejal Palčnik. Kot
gostje so se občinstvu predsta-
vili pevka Neža Pogačar, ki je
zapela nekaj francoskih šan-
sonov, tolkalist Nejc Pogačar
in pianist Žiga Jordan Kozjak.
Zakaj jih navdušuje prav
šanson? Čeprav je zanj naj-
verjetneje slišal že vsak,
ljudje tovrstni glasbi z ne-
koliko zahtevnejšim, včasih
tudi satiričnim besedilom ne
prisluhnejo najbolj pogosto.
Palčnik je povedal, da ta »brat
popevke« morda prav zaradi
nekoliko zahtevnejše vsebine
ni tako pogosto zastopan na
radiu, zaradi česar nekoliko
težje najde pot do ljudi. »Mor-
da je članom naše zasedbe ta
glasbena zvrst tako zanimiva
prav zato, ker je tako redka.
Odstira zanimive življenjske
zgodbe, včasih je humorna in
vse to nas privlači.«
Čar pétega
gledališča
Interpretacija šansonov zah-
teva nekoliko več igralskega
izraza kot prepevanje pesmi.
Lahko bi rekli, da gre za péto
gledališče, kjer interpret zgod-
be ne pripoveduje le z glasom,
ampak z vsem telesom, je po-
jasnil sogovornik. In dodal, da
je bil na primer belgijski šanso-
njer Jaques Brel znan po tem,
da je med nastopom kar preki-
peval od čustev. »Ko je enkrat
nastopal v Carnegie hallu, je
občinstvo vprašal, ali povza-
me vsebino nekega šansona,
saj je predvideval, da ga ljudje
zaradi francoskega jezika ne
bodo razumeli. Občinstvo ni
želelo povzetka. Iz njegovega
nastopa je razumelo vsebino,
četudi ni govorilo francosko.«
Palčnik gledališke in odrske
izkušnje pridno zbira že ne-
kaj let. V družini je podedo-
val ljubezen do ljubiteljskega
gledališča. V osnovni šoli se je
Zasedba Šansonet se je na koncertu ob petletnici predstavila z večno zelenimi skladbami iz zakladnice slovenskega
šansona in z nekaj novostmi. Na odru so ji družbo delali tudi glasbeni gostje.
kalil v dramski skupini Branke
Brodej. Med drugim je posnel
videospot za skladbo Vlada
Kreslina z naslovom Tista za-
kartana ura in z njim sodeloval
tudi pri nekaterih drugih pro-
jektih. Nastopal je v seriji Izgu-
bljeni z Blažem Kocenom. Ob
letu Josipa Ipavca je z zasedbo
Magic Pond pripravil glasbeno
predstavo, posvečeno omenje-
nemu šentjurskemu skladate-
lju. Gre za projekt, za katerega
je glasbo Josipa Ipavca priredil
Leon Firšt, Palčnik pa je pred-
stavil življenjsko pot znanega
šentjurskega rojaka.
Foto: Ana Črešnar
Narcis Kantardžić v Kvartirni hiši
Nova razstava v Kvartirni
hiši
Na začetku meseca so v celjski Kvartirni hiši odprli razstavo znanega celjskega ume-
tnika, prejemnika srebrnega celjskega grba Narcisa Kantardžića Tukaj, zdaj in dlje. Na
ogled bo do konca meseca.
Poimenovanje nove pregledne razstave so izbrali v celjski Kvartirni hiši. Kot je zapisala
kustosinja razstave Tanja Kerič, se »na tokratni razstavi umetnik predstavlja z nekaterimi že
videnimi slikarskimi deli in nekaj čisto novimi primerki, ki so nastali v zadnjem letu. Ostaja
zvest svojemu že značilnemu in prepoznavnemu likovnemu slogu s horizontalnimi, skoraj
romantičnimi pokrajinami, ki eksistirajo v simbiozi s fantazijsko arhitekturo«.
Nova razstavljena dela so tako nastala v obdobju t. i. nove normalnosti in po besedah
Narcisa Kantardžića so bile to popolnoma nove razmere za delo in ustvarjanje. »To je bila
popolnoma nova izkušnja, kjer sem se na začetku zaprtja tolažil s tem, da bom imel končno
ustvarjalni mir, kar mi je na začetku odgovarjalo, kljub temu, da so mi drugi odredili izolacijo.
A je trajalo predolgo. Lahko pusti tudi negativne posledice tako za življenje kot za delo in
ustvarjalni proces. Kar se je poznalo tudi pri mojem delu.«
Narcis Kantarđžič je diplomant Akademije za likovno umetnost v Sarajevu, od koder se je na
začetku devetdesetih let preteklega stoletja v času vojne v Bosni in Hercegovini kot uveljavljeni
umetnik, ustanovni član znane likovne skupine Zvono preselil v Slovenijo, kjer še vedno živi in
ustvarja. »S svojimi postmodernističnimi, metiersko brezhibnimi anahronističnimi podobami,
s katerimi se naslanja na tradicijo mimetičnega lazurnega oljnega slikarstva, je takoj naletel
na ugoden odziv slovenske strokovne in širše likovne javnosti, kot eden najbolj pomembnih
ustvarjalcev pa se s prepoznavno poetiko in slikarskim načinom umešča v aktualni trend …«
je o slikarju zapisal umetnostni zgodovinar Marko Košan.
Do konca leta bo Narcis Kantardžić sodeloval tudi v Kranju na mednarodnem likovnem
festivalu, ki se bo začel v oktobru, videti ga bo mogoče na nekaterih skupinskih razstavah,
sprejel pa je tudi povabilo za sodelovanje na likovni koloniji v rodni Bosni in Hercegovini.
LŽ, foto: SHERPA
Valvasorjeva nagrada za
Mileno Koren Božiček
Mag. Milena Koren Boži-
ček je prejemnica Valvasor-
jeve nagrade za življenjsko
delo. Slovensko muzejsko
društvo je jubilejne, 50. Val-
vasorjeve nagrade, prizna-
nja in diplome podelilo na
predzadnji septembrski pe-
tek v Glasbeni šoli Frana Ko-
runa Koželjskega v Velenju.
Med prejemniki častnih Val-
vasorjevih priznanj so tudi
direktorica izobraževalnega
centra Štore Slavica Glavan,
prof. dr. Jakob Lamut in
vodstvo podjetja Štore Steel.
V obrazložitvi je zapisano,
da je pod strokovnim vod-
stvom kustosinje mag. Mile-
ne Koren Božiček leta 1982
pod okriljem Kulturnega cen-
tra Ivana Napotnika Velenje
nastal »galerijski kotiček«. V
malo manj kot 40 letih je v
slovenskem prostoru prera-
sel v referenčno in po muzej-
skih standardih opremljeno
in uveljavljeno Galerijo Vele-
nje. Ta danes deluje kot or-
ganizacijska enota v okviru
Festivala Velenje. Predlaga-
telji priznanja so še zapisali,
da je Koren Božičkova neu-
trudna borka pri uveljavlja-
nju in utrjevanju pomena
likovne umetnosti kot enega
od generatorjev kulture v
najširši družbi. Intenzivno
se ukvarja s proučevanjem,
predstavljanjem in publicira-
njem slovenske umetnostne
zgodovine. Pri tem poskuša
poiskati, monografsko obde-
lati in v slovensko dediščino
postaviti pomembne, a skozi
zgodovino nekoliko pozablje-
ne ali spregledane avtorice,
kot so Mira Pregelj, Elda Pi-
ščanec in Majda Kurnik.
Častno Valvasorjevo prizna-
nje so prejeli tudi direktorica
izobraževalnega centra Štore
Slavica Glavan, prof. dr. Jakob
Lamut in vodstvo podjetja Što-
re Steel. Omenjeno priznanje
so dobili za posebne zasluge
pri ohranjanju železarske in
tehniške kulturne dediščine
v Štorah ter njene promocije
v Sloveniji in tujini. Za pred-
stavitev te dediščine javnosti
je bil leta 2004 ustanovljen
Železarski muzej Štore, in
sicer kot zasebna ustanova
v partnerskem projektu pod-
jetja Štore Steel in Izobraže-
valnega centra Štore. Muzej
je osrednji prostor skupnega
spomina in pomemben del že-
lezarske zgodbe v slovenskem
in mednarodnem prostoru.
TS, foto: Andraž
Purg – GrupA
Mag. Milena Koren Božiček, muzejska svetnica in kustosinja v Galeriji
Velenje
12
NAŠA TEMA
Št. 38, 23. september 2021
Ko vozniki tovornih vozil obtičijo sredi mesta
»Novodobni sužnji«
iščejo tudi bližnjice
V zadnjem letu ljudje predvsem na družbenih omrežjih po-
gosto delijo fotografije prizorov, ko vozniki tovornih vozil zape-
ljejo v mestna središča, po možnosti v zelo ozke in enosmerne
ulice, kjer obtičijo. Nekaj takšnih primerov se je zgodilo tudi
v Celju, kjer je najbolj izpostavljena Gosposka ulica. Kakšen je
razlog za takšne kršitve, pri čemer glede na okoliščine posa-
meznih primerov sploh ni nujno, da so kršitve? Zakaj je tako,
pišemo v tokratni osrednji temi, v kateri smo preverili, kako
na te stvari gledajo vozniki, ki dnevno vozijo 40-tonske pošasti.
Ugotovili smo, da so ti primeri le kanček v morju cestnoprome-
tnih kršitev tovornjakarjev. A vse kršitve niso plod voznikove
krivde. Ni skrivnost, da nekateri med vožnjo – tako pravijo na
policiji – rešujejo tudi križanke. Tudi ni skrivnost, da so vozniki
tovornih vozil preutrujeni in da to nikogar ne zanima. Večina
njihovih delodajalcev gleda samo na dobiček. To pomeni, da so
vozniki izgoreli, izčrpani in preutrujeni za volanom. Ni čudno
torej, da iščejo bližnjice.
SIMONA ŠOLINIČ
Je prometna signalizacija ustrezna?
V starem mestnem jedru v Celju velja prepoved vožnje tovornih
vozil, katerih največja dovoljena skupna masa presega 3,5 tone.
»Prepoved je ustrezno označena, vendar se dogaja, da navigacijske
naprave voznike napačno usmerijo, zato zapeljejo po Gosposki uli-
ci,« so dejali v Mestni občini Celje.
Na vprašanje, ali menijo, da je prometna signalizacija, ki to označuje
pred vstopom v mesto, pravilno oziroma ustrezno postavljena, v celjski
občini odgovarjajo, da je ustrezno nameščena in tudi dobro vidna. V
občini, kjer so v odgovorih kratki in jedrnati, kljub oceni, da je prometna
signalizacija ustrezna, dodajajo, da bodo v starem mestnem jedru postavi-
Na slovenskih cestah je v letu 2020 v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki tovornih vozil, umrlo šest udeležencev, kar
je enako kot v letu 2019, 26 udeležencev je bilo hudo telesno poškodovanih, 339 lažje.
Večino prometnih nesreč voznikov tovornih vozil v Sloveniji povzročijo domači vozniki. Lani so povzročili 869 prometnih nesreč.
Največ prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki tovornih vozil, se zgodi v naselju z uličnim sistemom, sledita avtocesta in
naselje brez uličnega sistema.
Število umrlih udeležencev zaradi povzročiteljev voznikov tovornih vozil je največje na avtocesti, kjer je lani v nesrečah umrlo 18
ljudi. Sledi naselje z uličnih sistemom, kjer je umrlo devet oseb. Pri prometnih nesrečah s hudimi in z lažjimi poškodbami prav
tako prednjačita naselje z uličnim sistemom in avtocesta.
Lani sta umrla dva voznika tovornega vozila. Pri enem je bilo ugotovljeno, da ni uporabljal varnostnega pasu, pri drugem tega
ni bilo mogoče ugotoviti. Delež uporabe varnostnega pasu pri hudo telesno poškodovanih voznikih tovornih vozil je bil 67
odstotkov, medtem ko je pri lažje telesno poškodovanih znašal 91 odstotkov.
li dodatna prometna znaka za označitev prepovedi vožnje velikih tovornih
vozil. »Kot smo navedli, vozniki tovornih vozil zaidejo v Gosposko ulico
zaradi navigacijskih naprav, ki kažejo najkrajšo pot skozi mesto. Sodob-
ne navigacije sicer upoštevajo omejitve za tovorna vozila, vendar večina
voznikov uporablja brezplačne navigacije (tudi na mobilnih telefonih),
ki ne upoštevajo omenjenih omejitev,« še pravijo v občini.
Če posameznik nekje obtiči, ni nujno,
da je to kršitev
Slovenska policija na avtocesti opravlja prav
poseben nadzor. Na policijskem kombiju je na-
meščena kamera, s katero posname, kaj v kabini
tovornjaka voznik med vožnjo počne. Ugotovitve
so katastrofalne. Nekateri vozniki med vožnjo
po avtocesti ne le telefonirajo, ampak tudi gle-
dajo filme, rešujejo križanke, malicajo … Takšen
nadzor izvaja celjska policija enkrat mesečno,
sicer je to policijsko vozilo namenjeno nadzoru
tovornih vozil tudi v ostalih regijah.
Primerov, ko voznik večjega to-
vornjaka zapelje v ozko ulico me-
stnega središča, kamor ne sme, je
malo, pravijo na Policijski upravi
Celje. »Običajno pride do tega, ker
vozniki sledijo navigaciji,« še doda-
jajo podobno kot v celjski občini.
»Če pride do trčenja oziroma
poškodbe stavbe, ko se vozilo za-
gozdi, obravnavamo primer kot
prometno nesrečo in sledi ukrep.
Pri tem je pomembno, da vozilo
čim prej pristojne službe odstrani-
jo, da promet ni dolgo oviran,« še
dodajajo na celjski policiji.
»Ko govorimo o problematiki vo-
znikov tovornjakov, ki zapeljejo v
središča, se moramo zavedati, da
vozila tja ne zaidejo kar tako. Ra-
zlog je dostava blaga ali to, da vo-
zniki iščejo določene bližnjice do
cilja. Pri tem seveda uporabljajo ce-
ste skozi središča. Največ tovrstnih
primerov je na cesti Celje–Laško,
saj vozniki želijo priti najhitreje
do Krškega,« pravi Jadran Žerjal,
pomočnik komandirja Postaje pro-
metne policije Celje.
V teh primerih gre tudi za prekr-
ške, in sicer v situacijah, kjer je raz-
vidno, da je voznik tovornega vozila
zapeljal nekam, kjer je vožnja prepo-
vedana, in če je to jasno opredeljeno
tudi s prometno signalizacijo. »Če
ustrezne prometne signalizacije ni,
je težko govoriti o prekršku. Druga
stvar, ki se nanaša na takšne dogod-
ke, je, ali je prometna signalizacija
postavljena ustrezno in vidno ter
kako v prometu odigra svojo vlogo.
Zato signalizacija ne bi smela do-
puščati različnih razlag, ampak bi
morala biti jasna in nedvoumna,«
pojasnjuje Žerjal.
Med tovornjakarji
ogromno kršiteljev
Ob omenjeni problematiki ne sme-
mo spregledati, da so vozniki tovor-
nih vozil tudi povzročitelji nesreč in
da njihova prometna varnost še zda-
leč ni na zavidljivi ravni. V letu 2020
so bili udeleženi v 2.183 nesrečah ozi-
roma v vsaki sedmi nesreči. Enako
velja tudi za leto pred tem.
Lani so vozniki tovornih vozil
povzročili 1.409 nesreč oziroma 65
odstotkov vseh nesreč, v katerih so
bili udeleženi. Število nesreč vozni-
kov tovornih vozil se je do leta 2019
zviševalo. Lani je nekoliko upadlo,
a ne toliko zaradi večje varnosti kot
zaradi epidemioloških ukrepov, kjer
je bilo kar nekaj omejitev vezanih
tudi na promet.
Dobro pri vsem je, da v zadnjih
mesecih velja predpis, ki voznikom
težkih tovornih vozil prepoveduje
prehitevanje na avtocesti: »Učinki
tega ukrepa se pri prometni varno-
sti poznajo. Promet osebnih vozil
je bolj tekoč, a se pojavljajo težave,
ko vozniki avtomobilov težje za-
peljejo na izvoz z avtoceste, zato
je pomembno, da se na desni pas
razvrstijo pravočasno. Pri vožnji
morajo upoštevati to okoliščino.«
Ob tem doda, da niti avtocesta ni
tako zelo varno prometno območje,
kot se marsikomu zdi.
Novodobni sužnji
V pogovoru Žerjal omeni števil-
ne kršitve, ki so lahko posredno
povezane s tem, da vozniki po-
gosto zapeljejo v mestna središča
zato, ker iščejo bližnjice: »Največ
kršitev cestnoprometnih pravil je
povezanih s tovorom, ki je nepra-
vilno naložen, in s prekoračenim
časom trajanja vožnje. Več je ta-
kšnih kršitev pri voznikih manj-
ših tovornih vozil, ki so težka do
3.500 kilogramov. Gre za novo-
dobne sužnje, ki prevažajo tovor
in so prisiljeni, da vozijo preko
svojih zmožnosti. Težava ni samo
pri tujih voznikih, ampak tudi pri
slovenskih, čeprav pri prometnih
nesrečah tuji vozniki izstopajo.«
Čisto možno je, da voznik, ki bi
rad tovor čim prej pripeljal do ci-
lja in pri tem išče bližnjice, slepo
sledi navigaciji in zapelje tudi v
središče mesta, kjer obtiči.
Št. 38, 23. september 2021
NAŠA TEMA
13
»Dandanes so tovorna vozila opremljena z modernimi navigacijskimi napravami in sledenjem, zato takšni pojavi niso pogosti.
Zgodi se, če voznik ni pozoren na morebitne nove oznake in prometno usmeritev ali navigacijski zemljevidi niso posodobljeni,«
pravi Igor Sep iz Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije. Ob tem dodaja, da bi morali v mestih »signalizacijo
za tovorni promet, ki bi opozarjala na dovoljeno nosilnost, možnost dostopa in podobno, izboljšati.« Sep še omenja, da nekateri
vozniki uporabljajo tudi navigacijo, ki ni prilagojena tovornim vozilom, kar je lahko tudi razlog za takšne situacije. Hkrati po-
udarja, da je zavedanja o odgovornosti voznikov tovornih vozil med ostalimi vozniki in udeleženci v prometu premalo: »Na to
problematiko bi bilo vsekakor dobro opozarjati tudi v šolah vožnje za osebna vozila in v šolah nasploh glede varnosti v prometu.«
OB ROBU
Malenkost, ki to ni
»Mislijo, da bo ›šlo skozi‹, a se ›zataknejo‹«
Poklicni vozniki tovornih
vozil se srečujejo s prime-
ri, ko dnevno obtičijo v me-
stnih središčih. »Te težave se
pojavljajo zaradi različnih
razlogov dokaj pogosto. Ve-
činoma se podjetja nahajajo
v industrijskih conah ali na
obrobju mest, vendar so tudi v
središčih mest, celo v strogih
središčih, v vaseh in zaselkih,
v odročnih krajih s slabim ce-
stnim dostopom, tudi na hri-
bovske kmetije je treba kdaj
kaj dostaviti ali od tam kaj
odpeljati …« pravi sekretarka
Sindikata poklicnih voznikov
Slovenije Karina Ditz.
»Velikokrat se zgodi, da ima
podjetje naslov v mestu in so
tam samo uprava ter pisarne,
medtem ko sta skladišče oziro-
ma prevzem blaga drugje, na
drugem koncu mesta ali celo v
drugem kraju. Voznik dobi na-
slov pisarne in ko se z vozilom
prebije do tja, šele izve, da je
skladišče na drugem naslovu.
Zmešnjava z naslovi je lahko
krivda naročnika, lahko pa tudi
voznikove logistike,« dodaja.
Ni dobro vedno
zaupati navigaciji
Na sindikat smo naslovili
tudi vprašanja o tem, kakšno
je mnenje voznikov o prome-
tni signalizaciji, ki opozarja na
prepoved vožnje v določenih
delih mest, predvsem pa, ali
je ta signalizacija v občinah
primerno postavljena. »Odgo-
vor je – da in ne. Voznik tovor-
njaka – slednji ima 18 metrov
dolžine, 2,5 metra širine, 4 me-
tre višine in 40 ton, če je pol-
no naložen – ima sicer boljši
›razgled‹ iz vozila kot vozniki
osebnih avtomobilov, a mora
pri vožnji skozi mesto, naselje
ter skozi središče mesta paziti
na ogromno dejavnikov. Gre
za zgoščen promet, križišča,
krožišča, semaforje, pešce,
kolesarje … Hkrati z očmi išče
podjetje ali napis na stavbi, ob-
cestno tablo in podobno. Hitro
se lahko zgodi, da kakšen pro-
metni znak tudi spregleda,«
odgovarja Ditzova.
Ob tem omenja, da se lah-
ko zgodi tudi, da navigacija
ni posodobljena, zato voznika
usmeri v prepovedano cono, na
neprimerno ali prepovedano
cesto. »Zgodi se tudi, da voz-
nik res preveč zaupa navigaci-
ji, sploh če prvič vozi na neko
lokacijo. Večinoma vozniki za-
radi izkušenj ugotovijo, da na-
vigaciji ne smejo slepo zaupati,
da je včasih bolje prej ustaviti
in pogledati, kam vodi pot, ali
vprašati mimoidoče, poklicati
logistiko ali naslovnika … Vča-
sih so podjetja v krajih, da ne
vedo, ali bi peljali dalje ali ne.
Nato se izkaže, da so na pravi
poti, in se je treba nekako ›pre-
gristi‹ skozi zagato. Potem pri-
dejo v drugo podobno situacijo
v nekem drugem kraju, tam mi-
slijo, da bo enako, da bo torej
›šlo skozi‹, a se spet ›zataknejo‹«,
je slikovita Ditzova. Poudarja,
da izkušen voznik vedno preve-
ri situacijo. Nekateri se znajde-
jo v težavah, te pa je treba rešiti
ne glede na jezo mimoidočih:
»Šef takšnega voznika ne priča-
ka z nasmehom, a tudi vozniku
ni vseeno. Problem lahko na-
stane tudi zaradi gradbišč, kajti
takrat se mora voznik znajti po
obvoznih cestah.«
Štiridesettonska
pošast
Ditzova brez dlake na jeziku
pove, da večina običajnih ljudi
ne razmišlja, kako »diha« voz-
nik tovornega vozila: »Nimajo
predstave, kako je voziti in
manevrirati 40-tonsko pošast
skozi promet. V avtošolah za
B-kategorijo je premalo poudar-
ka namenjenega odnosu do to-
vornjakarjev. Tudi politika na-
bira lobistične točke na račun
vzbujanja javnega mnenja, da
so tovornjaki nebodigatreba na
cesti in glavni krivci za zastoje,
prometne nesreče in nasploh
ovira … Vsi pozabljajo ali no-
čejo vedeti, še manj so pripra-
vljeni priznati, da bi se brez to-
vornega prometa svet ustavil.
Tovornjaki pripeljejo vse, res
vse, kar ljudje potrebujejo za
življenje na področju industrije,
gradbeništva, goriva, kurjave,
tekstila, zdravstva, prehrane …
In ceste so že v prazgodovini
nastale zaradi trgovskih poti. A
zdaj bi vsi vozniki avtomobilov
radi imeli prosto pot, cesto zase
in jim tovornjaki predstavljajo
oviro, najraje bi videli, da bi se
tovorni promet umaknil s cest,
da bi ga prepovedali …. A so
tovornjakarji edini, ki morajo
biti na cestah ne glede na vre-
me, uro in letni čas. Edini so,
ki cesto res potrebujejo, ker je
vožnja njihovo delo!«
Sogovornica trdi, da bi kar
tri četrtine osebnega prometa
lahko preusmerili v javni pre-
voz. »Tako pa se še kar naprej
vrtijo politično spodbujene
parole ›kamione na vlake‹. Po-
litiki si s figo v žepu poveču-
jejo priljubljenost s praznimi
obljubami, da bodo tovornja-
ke spravili s cest. Že drugi tir
se zdi nerešljiv problem, kdaj
šele bo železnica toliko preno-
vljena, da bi lahko prevzela to-
vorni promet in bila v podporo
zahtevam industrije, trgovine
in dostavam v določenih ter-
minih,« je ostra Ditzova.
Ob osrednji temi se odpirata dva raz-
misleka.
Prvi je, če nekdo nekje s tovornjakom
obtiči, to ni malenkost, čeprav je to morda
tako videti. Takšna malenkost skriva ogro-
mno ozadje. Odpira številna vprašanja, na
katera jasno in brez ovinkarjenja odgovar-
ja sogovornica iz Sindikata poklicnih vo-
znikov Slovenije. Ob njenih besedah dobi
takšna malenkost širino, ki kaže, kako so
stvari nedorečene na vseh ravneh.
SIMONA ŠOLINIČ
Tudi besede policista o nekaterih voznikih tovornjakov, ki jih
– nikakor ne slabšalno – označi za novodobne sužnje, povedo
veliko. Jasno je, da se policija popolnoma zaveda, da so številni
poklicni vozniki v primežu nenehnih in včasih neživljenjskih
zahtev delodajalcev in naročnikov. V vsej tej poplavi je mogoče
razumeti, da napaka voznika, ki obtiči v ozki ulici s 40-tonsko
pošastjo, morda ne bi smela biti kršitev, za katero bi voznika
kaznovali. Večjo odgovornost imajo tisti, ki voznike silijo k
takšnemu načinu dela, da so izčrpani in utrujeni. Da bi vsak
prišel čim hitreje na cilj, je razumljivo, a ne (če to védenje pod-
krepimo še s podatki o nesrečah) za ceno življenja.
Drugi razmislek se nanaša na to, da takšnih malenkosti
v družbi ne smemo spregledati ali iti neopazno mimo njih.
Zakaj? Zaradi pereče problematike, ki jo takšne malenkosti
skrivajo. O teh stvareh, o teh ozadjih bi se morali v družbi več
pogovarjati. Gosposke ulice v Celju resda ne moremo razširiti,
da bo tovornjak z lahkoto odpeljal po njej. A lahko naredimo
sistem takšen, da vozniki ne bodo utrujeni ter izčrpani in da
ne bodo vedno iskali bližnjic, ker ima delodajalec ali naročnik
neverjetne zahteve …
Na slovenskih cestah izvaja policija usklajen in načrten nadzor voznikov
tovornih vozil. To pomeni, da pri enem nadzoru temeljito preveri vso doku-
mentacijo, ne le spodobnosti voznika za vožnjo. Foto: Andraž Purg – GrupA
Je v ozadju »varčevanje« delodajalcev?
Srž problemov je način
plačevanja voznikov, še pra-
vi sekretarka Sindikata po-
klicnih voznikov Slovenije
Karina Ditz: »Prevozniki vse
vzhodne in južne Evrope, to-
rej tudi Balkana in Slovenije,
plačujejo svoje voznike po
prevoženem kilometru ali
odstotku vrednosti prevoza.
Evropska Uredba 561/2006,
ki je bila sprejeta zaradi za-
gotavljanja varnosti pri delu
in je vnesena v Zakon RS o
delovnih časih in počitkih
mobilnih delavcev, izrec-
no prepoveduje plačilo po
prevoženem kilometru ali
odstotkovno od vrednosti
prevoza.«
Takšno plačilo je negativna
stimulacija, saj sili voznika,
da prevozi čim več, ker je od
tega odvisen zaslužek, dodaja:
»Prevoziti čim več pa pomeni
hiteti, pomeni tudi prekrške
in ubiranje bližnjic. Plačila po
kilometru, odstotku ali na dan
so dejansko plačila na črno!
Vozniki imajo v pogodbah
minimalno ali še nižjo plačo,
kar pomeni 700 evrov neto. Če
vozniku prevoznik plača 15
centov na kilometer, voznik
pa je v mesecu prevozil 10.000
kilometrov, to pomeni, da je
zaslužil 1.500 evrov. Kot plačo
dobi 700 evrov, 800 evrov pa
dobi prikazanih kot dnevnice.
Prevoznik obračuna prispevke
na minimalno plačo, na izpla-
čilo prikazano kot dnevnice
pa seveda ne obračuna niti
prispevkov niti davkov,« po-
jasnjuje Ditzova in dodaja, da
sta oškodovana tako voznik
kot država. »Voznik ne dobi re-
alnih dnevnic kot nadomestilo
za prehrano, imel bo zanikrno
pokojnino, v primeru bolezni
in poškodbe bo dobil nizko
nadomestilo ali invalidnino,
državi pa gredo milijoni evrov
mimo pokojninskih, socialnih,
zdravstvenih, davčnih malh,«
je neposredna sogovornica.
Takšno varčevanje delo-
dajalcev voznikov vodi v
Vozniki se pogosto znajdejo v
takšni situaciji. Foto: JP
marsikakšno prometno za-
gato voznika, dodaja: »Ker je
treba ›varčevati‹, gre voznik
po najkrajši poti od točke A
do točke B, po drugi strani
pa kdaj tudi po daljši poti
po lokalnih cestah, zato, da
se izogne cestninam. Oboje
zahteva od voznika, da kdaj
tudi zavestno stori prekršek,
zavije na cesto, kjer je prepo-
ved vožnje, vozi po lokalnih
cestah, čeravno ima na voljo
avtocesto, ubere bližnjico čez
kak most, kjer je prepoveda-
na vožnja za tovorni promet,
zapelje čez center mesta …
Vsakič upa, da bo imel srečo
in ne bo naletel na policijsko
kontrolo, ker zdaleč ni nujno,
da bo plačilo kazni prevzel
prevoznik. Ob tem pa mora
voznik voziti še čimbolj op-
timalno, da ne troši preveč
goriva, hkrati pa pravočasno
pride na cilj.«
Evropska transportna federacija je letos končala obsežno
raziskavo med 2.800 evropskimi poklicnimi vozniki. Ta je
pokazala, da na prometno varnost še kako vpliva tudi utru-
jenost voznikov. Iz raziskave je razvidno, da 83 odstotkov
vprašanih voznikov tovornjakov poroča o pomanjkanju
počivališč, enako o slabi kakovosti spanja. 82 odstotkov
jih pravi, da je njihovo zdravstveno stanje slabo in da so v
slabi kondiciji. 81 odstotkov se jih počuti stalno izčrpano,
80 odstotkov jih ima premalo časa za spanje, enak odstotek
jih poroča o dolgih delavnikih brez prostih dni. Pritisk dela
je zaznalo 79 odstotkov vprašanih.
Vzroki za prometne nesreče, v katerih
so bili udeleženi vozniki tovornih vozil
v Sloveniji, med letoma 2016 in 2020
Število prometnih nesreč	
premiki z vozilom	2854
nepravilna stran/smer vožnje	1028
ostalo	1006
neustrezna varnostna razdalja	834
neprilagojena hitrost	746
neupoštevanje pravil o prednosti	689
nepravilnosti pri tovoru	230
nepravilno prehitevanje	184
nepravilnosti na vozilu	56
nepravilnosti na cesti	7
nepravilnost pešca	2
14
KRONIKA
Št. 38, 23. september 2021
Kmetu je pobegnil iz Šmartnega ob Paki
Razjarjen bik v
središču Polzele
Policisti so se morali ta
teden ukvarjati z nenava-
dnim dogodkom, ki se je
zgodil na območju Polze-
le. Z ene od kmetij na ob-
močju Šmartnega ob Paki
je že pred dnevi pobegnil
bik. Lastniku, ki ga je od
takrat iskal, ga ni uspelo
najti. Do ponedeljka.
SIMONA ŠOLINIČ
Na žalskem območju je več
ljudi v ponedeljek ob pribli-
žno 15.30 prestrašil razjarjen
bik. Ta je iz Šmartnega prišel
na območju Polzele, Založ in
okoliških zaselkov. Pobeglega
so v ponedeljek občani naj-
prej opazili med Podvinom in
Polzelo, in sicer v neposredni
bližini križišča za Goro Oljko.
Bik je od tam odšel v sredi-
šče Polzele, kjer se je zagnal
v enega od mimoidočih, a mu
je na srečo uspel pobegniti.
Od tam je bik odšel do ene
od kmetij na območju Založ,
kjer je v hlevu napadel lastni-
ka, ki se je uspel ubraniti. Iz
hleva je nato bik nadaljeval
beg do dvorišča bližnje sta-
Fotografija je simbolična. Foto: Pixabay
novanjske hiše. Ko so na
kraj prišli policisti, so zara-
di varnosti stanovalce takoj
napotili v stanovanjsko hišo.
V akciji so agresivnemu biku
poskušali omejiti gibanje in
ga umiriti. A ni uspelo. Žival
je postala še bolj agresivna in
nevarna, zato so jo policisti
morali ustreliti. »V streljanju
ni bil ogrožen nihče od obča-
nov,« so sporočili s Policijske
uprave Celje. Čeprav je bilo
na socialnih omrežjih pone-
kod mogoče zaznati, da naj
bi bik hudo poškodoval nekaj
občanov, na policiji pravijo,
da to ni res. »Do posamezne
poškodbe je morebiti prišlo,
ko so se mu občani, ki jih je
napadal, umikali in bežali,«
še dodajajo. Razjarjena žival
je povzročila nekaj škode na
več ograjah in stavbah.
Policijska preiskava o ce-
lotnem dogajanju še ni kon-
čana.
Povečanega migrantskega vala (še) ni
Takšen migrantski val, kot je bil na Celjskem pred leti, zaenkrat ni pričakovan. Kljub
temu posamezni ilegalni prebežniki poskušajo v državo vstopiti na različne načine. Tudi
z organiziranimi prevozi. Foto: GPU
Reci ne
Policisti so na območju Mestinja konec prete-
klega tedna izsledili državljana Maroka, ki sta
ilegalno vstopila v Slovenijo. Skrita v podvozju
grškega tovornega vozila sta se pripeljala z Ma-
džarske. Oba sta zaprosila za azil.
Čeprav policisti na Celjskem zaznavajo nedovo-
ljene prehode državne meje, zaenkrat povečanja
migrantskega vala zaradi razmer v Afganistanu ni
mogoče zaznati. Delež obravnavanih nezakonitih
migrantov na Celjskem v primerjavi z državno rav-
nijo je dvoodstoten. Na celotnem območju državne
meje je videonadzorni sistem, ki pokriva najbolj
kritične točke. Vzpostavljena sta dva nadzorna
centra, in sicer v Bistrici ob Sotli in Rogaški Slatini.
Lani je država občinam ob zunanji šengenski meji
v Savinjski regiji, gre za občine Rogatec, Podčetrtek
in Rogaška Slatina, povrnila 177 tisoč evrov, kolikor
so znašali stroški zaradi obnove poti ob začasnih
tehničnih ovirah na zunanji šengenski meji in stro-
ški za večjo varnost občanov. Tudi za letos je vlada
zagotovila 2,5 milijona evrov za enkratno povračilo.
Za občine Rogatec, Podčetrtek in Rogaška Slatina je
tako predvidenih skoraj 195 tisoč evrov. Župani mo-
rajo račune, utemeljitve namenske porabe in druge
listinske dokaze predložiti ministrstvu za notranje
zadeve do 30. novembra letos.
SŠol
Slovenska policija je v so-
delovanju z Europolom in s
policijami nekaterih držav
zahodnega Balkana zače-
la mednarodno kampanjo
Reci ne. Z njo opozarjajo na
spletne spolne zlorabe otrok
in mladostnikov v regiji, ob
čemer poudarjajo pomen
preprečevanja, odkrivanja
in preiskovanja teh kazni-
vih dejanj.
»Spolna zloraba otrok je
posebej hudo kaznivo de-
janje, ki ima za žrtve dalj-
nosežne in resne posledice.
Na spletu lahko do spolne
zlorabe pride še hitreje, saj
storilci hitro, anonimno in
brez posebnih stroškov do-
stopajo do otrok in mlado-
stnikov v klepetalnicah, na
forumih, spletnih straneh in
družbenih omrežjih,« pravi-
jo na policiji.
Na Celjskem so kazniva
dejanja zoper življenje in
telo dobro preiskana, saj je
preiskanost več kot 90-od-
stotna, enako velja za ka-
zniva dejanja zoper spolno
nedotakljivost, kjer je prav
tako raziskanih več kot 90
odstotkov zadev. Vedno ve-
čja grožnja mladim postaja
splet. Na policiji dodajajo,
da so ljudje v času ukrepov
za zajezitev širjenja koro-
navirusa bistveno več časa
preživeli pred računalniki.
Pri tem se je povečalo tudi
povpraševanje po posnetkih
spolne zlorabe otrok, po po-
datkih Europola v nekaterih
državah članicah Evropske
unije tudi za 25 odstotkov.
Podatki PU Celje za leto	2016	2017	2018	2019	2020
Spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let	20	22	8	24	20
Prikazovanje, izdelava,	20	47	18	21	22
posest in posredovanje
pornografskega gradiva
Priznal krivdo za
poskusa uboja
Okrožno sodišče Celje je izreklo sodbo Matjažu Fideršku,
ki je 13. oktobra 2018 s predelano plinsko pištolo streljal
na svoja brata na Ponikvi pri Žalcu. Tožilstvo mu je očitalo
dva poskusa uboja ter promet z orožjem, a je Fideršek s
tožilci podpisalsporazum o priznanju krivde. Sodišče mu je
izreklo tri leta zapora, ki ga bo prestajal ob koncih tedna.
Obtoženi je bil v času dogodka v stanju bistveno zmanjša-
ne prištevnosti, bil je namreč močno vinjen. S tožilstvom je
sporazum o priznanju krivde sklenil že maja, za posamezno
kaznivo dejanje mu je sodišče določilo leto in pol zaporne
kazni, za orožje pa tri mesece. Poravnati bo moral tudi vse
sodne stroške in takse. Fideršek je kaznivo dejanje obžaloval.
Spomnimo, da je 13. oktobra 2018 po prepiru z bratoma po-
grabil plinsko pištolo, tekel za njima in vanju trikrat streljal.
Zadel ni nikogar, poškodovano je bilo le eno od vozil.
Kdo je pijanemu dal
alkohol?
Na območju Policijske postaje Slovenske Konjice so po-
licisti v petek ustavili voznika osebnega vozila, ki je vozil
krepko pod vplivom alkohola. Alkotest je pokazal, da je
imel v litru izdihanega zraka 1,60 miligrama alkohola ozi-
roma 3,2 promile alkohola v krvi.
Ker je vozil brez vozniškega dovoljenja, so mu vozilo, ki ni
bilo registrirano, zasegli. Med vožnjo je storil še več cestno-
prometnih prekrškov, zato bo moral plačati še kazen 3.440
evrov. Policija je v zadnjem času še več dejavnosti usmerila v
preiskovanje, kje pijani vozniki popivajo. »Ker je prodaja alko-
holnih pijač osebam, ki kažejo očitne znake alkoholiziranosti,
prepovedana, zbiramo podatke tudi o tem, kje so vozniki
pili alkohol. Po Zakonu o omejevanju porabe alkohola bomo
po zbranih obvestilih ustrezno ukrepali zoper osebe, ki so
pijanim voznikom kljub očitnim znakom pijanosti omogočile
uživanje alkohola,« pravijo na celjski policiji.
Ovadena bo zaradi
nesreče
V ponedeljek ob približno 18.30 so policisti v Letušu
obravnavali prometno nesrečo, ki jo je povzročila 21-letna
voznica osebnega vozila. Ta je vozila iz smeri Malih Bra-
slovč proti Mozirju.
V Letušu je prehitevala 56-letnega kolesarja, ki je zavijal
levo proti Dobrovljam in je svojo namero pravočasno nakazal
z vodoravno odročeno roko. Voznica ga je v tistem trenutku
poskušala prehiteti po desni strani. »Ker ni imela dovolj pro-
stora za prehitevanje, je s sprednjim levim delom vozila trčila
v zadnje kolo kolesarja, ki je padel po tleh in se hudo poško-
doval. Zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
bomo voznico kazensko ovadili,« so sporočili s PU Celje.
Na območju Letuša so nato obravnavali nesrečo z lažjimi
poškodbami. Voznica avtomobila je zaradi vožnje z neprila-
gojeno hitrostjo zapeljala z vozišča in se lažje poškodovala.
Policisti so ji izdali plačilni nalog.
Tudi zmerljivke,
čeprav samo
opravljajo svoje delo
Tudi na Celjskem je ob preverjanju PCT-pogoja ponekod
težava zaradi provokacij ljudi. Največ dela imajo zaradi
tega varnostne službe in varnostniki, ki so marsikje tarče
zmerljivk. Da se je delo varnostnikov v času covida-19 zelo
spremenilo, pravijo tudi pri varnostni službi Sintal.
»Prej so svoje naloge varovanja ljudi in premoženja varnostni-
ki večinoma opravljali karseda diskretno, zdaj na glavnih vsto-
pnih mestih zagotavljajo spoštovanje hišnega reda v povezavi
z ukrepi za zajezitev širjenja okužb (PCT-pogoj, maske, razku-
ževanje rok in podobno). Pri svojem delu so deležni nemalo
slabe volje strank, ki svoje splošno nezadovoljstvo nad ukrepi
pogosto stresajo nad njimi, saj so prvi, ki jih srečajo ob vstopu
v nek prostor,« so sporočili iz Sintala. Varnostniki se soočajo
tudi z različnimi grožnjami, pritiski in javnimi objavami s strani
posameznih oseb in organiziranih skupin kršiteljev, ki se zo-
perstavljajo zakonitemu ukrepanju. »Kljub vsemu napisanemu
varnostniki vestno in dosledno opravljajo naloge in zahteve, ki
se skoraj dnevno spreminjajo glede na ukrepe vlade, zahteve
naročnikov, navodila NIJZ … Večina nezadovoljnih strank po
pojasnitvi okoliščin izkaže razumevanje do zahtevnega dela
varnostnega osebja v novih razmerah,« so še dodali.
Če se kdo zoperstavi in ne upošteva navodil, lahko varno-
stnik glede na Zakon o zasebnem varovanju izreče opozorilo
ali ustno odredbo. Varnostnik lahko ugotavlja istovetnost,
opravi površinski pregled in prepreči vstop na varovano ob-
močje. Osebo lahko tudi zadrži, uporabi fizična sredstva in
tudi sredstva za vklepanje ter vezanje.
SŠol
Št. 38, 23. september 2021
ZA ZDRAVJE
15


Pred leti so nekatere
analize pokazale, da so
nezdravstveni stroški za-
radi srčno-žilnih bolezni
v Sloveniji izredno visoki.
Srčno-žilna umrljivosti po-
pulacije naj bi nanesla 66
milijonov evrov stroškov,
obolelost pa 83 milijonov
evrov, stroški nezdra-
vstvene oskrbe pa naj bi
znašali kar 143 milijonov
evrov! Če vse te stroške
seštejemo, pridemo do
atronomske vsote skoraj
550 milijonov.

Kaj je družinska hiperholesterolemija?
Zgodnje zdravljenje
prepreči zaplete
Družinska hiperholesterolemija je morda za mnoge izraz, ki ga ne slišijo po-
gosto, a kljub temu ima to motnjo presnove ena oseba od 250 ljudi. V Društvu
za zdravje srca in ožilja Slovenije opozarjajo, da gre za dedno motnjo presnove,
ki najpogosteje ogroža življenje. Zato je pomembno, da to bolezen odkrijemo
čim prej in primerno ukrepamo.
SIMONA ŠOLINIČ
Obolenje je tesno povezano s srčno-žilnimi zaple-
ti. Nevarnost za te zaplete se lahko zmanjša, če pri
Zdravstveni strokovnjaki ocenjujejo, da
ima družinsko holesterolemijo približno
šest tisoč do osem tisoč oseb v Slove-
niji. V večini držav v svetu ostane ta
motnja neodkrita pri 90
odstotkih oseb, ki
jo imajo. Sloveni-
ja pri tem ni
izjema.
V vsaki
eno najpogostejših genetskih
motenj presnove maščob. Če
posamezniki s to motnjo niso
zdravljeni že v mladosti, pri
njih obstaja stokrat večje tve-
ganje za bolezni srca in ožilja v
primerjavi z zdravimi vrstniki.
Pri otrocih je tako temelj
zdrav življenjski slog, po-
membni so zdrava prehrana,
dovolj telesne dejavnosti in
to, da oseba ne začne kaditi.
A pri večini to ne zadostuje.
generaciji otrok,
rojenih od leta 2008
do 2013, so s presejalnim
programom uspeli odkriti
po 50 otrok s tovrstno
motnjo. To pomeni
en primer na 400
otrok.
Pogosto morajo že pri osmih
letih otroci začeti zdravlje-
nje in načeloma to pome-
ni doživljenjsko terapijo.
Zdravniki pri tem opaža-
jo pogost trend opuščanja
zdravil za zniževanje ho-
lesterola, saj 50 odstotkov
ljudi z zelo visoko ravnjo
holesterola približno po letu
zdravila neha jemati.
Svetovni dan
osebah zdravniki z ustrezno
terapijo znižajo holesterol, pri
čemer velja, da dlje kot ima
nekdo povišano raven holeste-
rola, bolj je ogrožen. Tako je
edini učinkovit način primar-
nejo bolezen prepoznavati
in zdraviti v otroštvu. Veliko
primerov te motnje presnove
zdravniki odkrijejo s presejal-
nimi programi, otroke nato na-
potijo na kliniko na genetsko
osveščanja
Zaradi odložitve terapije
ali neupoštevanja navodil pri
uživanju zdravil lahko pride
do hudih zapletov. Samo
v času epidemije je bilo bi-
ne preventive, da
osebe zač-
diagnostiko, pri čemer lahko
družinsko hiperholesterolemi-
jo potrdijo tako pri otroku kot
pri staršu.
Temelj: zdrav slog
življenja
Če začnejo zdravniki
bolezen zdraviti dovolj
zgodaj, to ne vpliva le na
preživetje, ampak s tem tudi
preprečijo zaplete, ki jih
stveno manj pregledov zaradi
možganske kapi, prav tako je
bilo več amputacij nog zaradi
žilnih zapletov, ker so ljudje
prišli k zdravniku prepozno.
24. septembra je svetovni
dan osveščanja o družinski
hiperholesterolemiji. Sloveni-
ja je še vedno edina država na
svetu, kjer je v sklopu rednega
sistematskega pregleda petle-
tnikov že od leta 1995 uvedeno
Ta dedna presnovna motnja naj
bi bila tudi na globalni ravni slabo
Nevarnost za srčno-žilne zaplete se
zmanjša, če pri osebah s terapijo
zdravniki znižajo holesterol, pri
čemer velja, da dlje kot ima
nekdo povišano raven ho-
lesterola, bolj je ogrožen.
diagnosticirana.
povzroča, oziroma tveganje
za zaplete pri osebah izena-
čijo s preostalo populacijo.
Družinska hiperholestero-
lemija je podedovana motnja,
ki jo spremlja zvišan »slab«
holesterol (holesterol LDL),
in povečuje nagnjenost k pre-
zgodnjemu pojavljanju bole-
zni srca in ožilja, torej tudi h
kapi oziroma infarktu. Gre za
populacijsko presejanje otrok
za hiperholesterolemijo. V
zadnjih letih odkrijejo vsaj 40
otrok s to motnjo, pri vsakem
od teh ima bolezen tudi eden
od staršev ali polovica sorojen-
cev. Pri nezdravljeni motnji je
napredovanje ateroskleroze
pospešeno, zato je ogroženost
teh oseb več kot desetkrat višja
kot med zdravimi vrstniki.


www.onkologija.com
Brezplačno telefonsko svetovanje za bolnike z rakom in njihove svojce,
vsak dan med 9. – 17. uro.
Pogovor z ljudmi, ki so premagali raka, in s strokovnjaki.
16
AKTUALNA PONUDBA
Št. 38, 23. september 2021



Sladkamo
sladicami v
Na Radiu Celje bomo vsak dan do vključno 30. s
poskrbeli, da se boste lahko sladkali v Citycentru Cel
v lokalu Omnjom. Pošljite nam SMS Nova sladica v
številko 031 609 609. Vsak dan bomo izžrebali nekaj
cev, ki bodo prejeli po dve sanjski sladici v lončku.
V butični delavnici, kjer nastaja-
jo najbolj okusne Omnjom sladi-
ce, so za letošnjo jesensko-zimsko
sezono pripravili izbor predpaki-
ranih premium klasičnih sladic.
Vsebina je vrhunska, izdelana
kov. Nabor okusov je
lenih klasik in drznej
iz najboljših
osnovnih
sesta
vin





Pripravili so sladic
dnjimi okusi:
TIRAMISU
SACHER
JOGURT in MANG
ČOKOLADA z JA
DO
TEMNA ČOKO
DA Z MANDL
KARAMELO.
Odločili so
stekleno pak
Steklo je pr
najprimernejši
embaliranje živil.
sko zelo stabiln
večini prime
ne more pri
do izluženja
strupe-
nih snovi
v živila.
Embalira-
no živilo v
kozarčkih je
olj varno
negativni
z Omn
ki
z nasle
IN
in sicer
čku na
jom
Z Omnjom sladicami in ostalimi izdelki se lahko sladkate v Citycentru Celje. Dober tek
tudi s pomočjo Novega tednika in Radia Celje.


se za
material za
Je kemij-
o in v

pon-pet: 7.00-14.00, sob., ned., prazniki: 8.00-12.00
Po sveže ribe v domacˇo ribogojnico!
031 720 657
celje@akron.si
www.akron.si
Mariborska 103a, Celje
Pohištvo po meri









www.nt-rc.si

Št. 38, 23. september 2021
ZAPOSLOVANJE
17

Izkušen kadrovski
strokovnjak (m/ž)
(Velenje)
Odgovorni boste za samostojno
svetovanje delodajalcem in za iz-
vedbo vseh postopkov s področja
delovnega prava (pred sklenitvijo,
med trajanjem in ob prenehanju
delovnega razmerja). Ponujamo
vam takojšnjo zaposlitev za nedo-
ločen čas s 6-mesečnim poskusnim
delom, delo v profesionalnem ko-
lektivu in delovnem okolju, po za-
četnem uvajanju možnost samostoj-
nega dela od doma. Prijave zbiramo
do 20. 10. 2021. Trgotur, d. o. o.,
Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje.
Več informacij na www.trgotur.si.
Dostavljalec hrane (m/ž)
(Velenje)
Od kandidata pričakujemo: dobro
poznavanje CPP in vožnje z avtomo-
bilom, vozniški izpit B-kategorije,
prijaznost in komunikativnost, za-
želene so delovne izkušnje z dosta-
vljanjem hrane. Kandidatu nudimo
delovno razmerje in pogodbo za
določen čas z možnostjo podaljša-
nja za nedoločen čas, majhen, pri-
jeten in kolegialen kolektiv, ki ima
skupne cilje, delo pri delodajalcu z
zelo nizko fluktuacijo in stabilnim
poslovanjem. Prijave zbiramo do
7. 10. 2021. Gostilna pri Brigiti, d.
o. o., Selo 19a, 3320 Velenje. Več
informacij na www.trgotur.si.
Arhitekt (m/ž) (Petrovče)
V svojo ekipo bomo zaposlili ne-
koga, ki bo odgovoren za predsta-
vitev vrat in rešitev – sodelovanje
z arhitekti in s stroko, organizacijo
dogodkov za arhitekte in stroko,
oblikovanje in izrisovanje različnih
tipov vrat z dodatnimi funkcional-
nostmi po željah strank, svetovanje
in pripravo predlogov za stranke
glede na potrebe in želje, sledenje
trendom in razvoju na tem podro-
čju. Ponujamo takojšnjo zaposlitev
– delovno razmerje za določen čas
enega leta s 6-mesečnim poskusnim
obdobjem in z možnostjo podalj-
šanja oziroma sklenitve delovnega
razmerja za nedoločen čas. Prijave
zbiramo do 24. 10. 2021. Hörmann
Slovenija, d. o. o., Petrovče 115b,
3301 Petrovče. Več informacij na
www.trgotur.si.
Voznik kategorije D1, D
(m/ž) (Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo ustre-
zno vozniško dovoljenje za vožnjo
manjšega ali večjega avtobusa, ko-
munikativnost, čut za delo z ljudmi,
dosledno upoštevanje CPP in načel
varne vožnje, pripravljenost na
opravljanje časovno neenakomer-
no razporejenega delovnega časa.
Z ustreznim kandidatom bomo
sklenili pogodbo za nedoločen čas
s poskusnim obdobjem 3 mesece.
Prijave zbiramo do 15. 10. 2021.
APS, Avtoprevozništvo in servisi, d.
d., Koroška cesta 64, 3320 Velenje
Več informacij na www.trgotur.si.
Knjigovodja (m/ž)
(Šmartno pri Slovenj
Gradcu)
Pričakujemo V. stopnjo ekonom-
ske smeri, 3 leta delovnih izkušenj,
dobro poznavanje saldakontov,
glavne knjige, stroškovnega računo-
vodstva, dobro poznavanje računal-
niških orodij, delo s preglednicami,
delo z bazami podatkov, samostoj-
nost, odgovornost, analitičnost, za-
nesljivost in natančnost, sistemski
pristop k delu, poznavanje področ-
ne zakonodaje in predpisov ter spre-
mljanje novosti. Nudimo zaposlitev
s polnim delovnim časom, zaposli-
tev za nedoločen čas s poskusno
dobo 6 mesecev. Prijave zbiramo
do 20. 10. 2021. GEP Štalekar, d. o.
o., Mislinjska Dobrava 28b, 2383
Šmartno pri Slovenj Gradcu. Več
informacij na www.trgotur.si.
Vzdrževalec orodij /
vzdrževalec (Šmartno
ob Paki)
Od kandidata pričakujemo IV.
stopnjo izobrazbe smeri strojni
ključavničar, ključavničar, elektro-
monter ali drugega primerljivega
programa, 1 leto delovnih izkušenj,
vozniški izpit B-kategorije, izpit za
vožnjo z viličarjem, doslednost,
natančnost in samoiniciativnost,
ročne spretnosti pri opravljanju
dela, korekten odnos do sodelav-
cev in strank. Kandidatom nudimo,
triizmensko delo za polni delovni
čas, pogodbo bomo sklenili za ne-
določen čas. Prijave zbiramo do
17. 10. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno
ob Paki 136a, 3327 Šmartno ob Paki.
Več informacij na www.trgotur.si.
Natakar (m/ž) (Velenje)
Pred več kot 20 leti smo v Sloveni-
jo prinesli kulinarične okuse pekin-
ške, sečuanske, kantonske in šang-
hajske tradicije. V svoj tim vabimo
kandidata za delovno mesto nata-
kar. Opis delovnega mesta: strežba
tradicionalne kitajske hrane, pijače
in ostalih napitkov. Kaj pričakuje-
mo od kandidatov: vsaj 6 mesecev
delovnih izkušenj na podobnem
delovnem mestu, urejenost, komu-
nikativnost, prijaznost, dobro zna-
nje slovenskega jezika, izkušnje z
blagajno, skrb za red in čistočo v
restavraciji, lastno prevozno sred-
stvo. Prijave zbiramo do 7. 10. 2021.
XI HU, d. o. o., Partizanska cesta
1, 3320 Velenje. Več informacij na
www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji
(m/ž) (Šmartno ob Paki)
Opis delovnih nalog: prebiranje
in sortiranje plastičnih izdelkov po
navodilih nadrejenih, ločevanje iz-
delkov, sortiranje in kontroliranje
izdelkov glede na kakovost. Od
kandidata pričakujemo pripravlje-
nost na priučitev delovnih nalog,
doslednost, natančnost in samoi-
niciativnost, ročne spretnosti pri
opravljanju dela, fizično vzdržlji-
vost in moč za občasno dvigovanje
ter prenašanje bremen do 25 kilo-
gramov, korekten odnos do sode-
lavcev in strank. Prijave zbiramo do
5. 10. 2021. MPT, d. o. o., Šmartno
ob Paki 136A, 3327 Šmartno ob
Paki. Več informacij na www.trgo-
tur.si.
Kuhar (m/ž) (Velenje)
Od kandidata pričakujemo 2 leti
delovnih izkušenj s pripravo jedi v
gostinstvu, srednješolsko izobrazbo
smeri kuhar, pripravljenost na delo
med tednom (enoizmensko) ter ob
sobotah in nedeljah v času skupin-
skih najav ali naročil (po dogovoru
z vodjo restavracije), samoiniciativ-
nost, samostojnost in poznavanje
poteka dela v kuhinji. Kandidatu
nudimo delovno razmerje in po-
godbo za določen čas z možnostjo
podaljšanja za nedoločen čas, maj-
hen, prijeten in kolegialen kolektiv,
ki ima skupne cilje, delo pri delo-
dajalcu z zelo nizko fluktuacijo in
stabilnim poslovanjem. Prijave zbi-
ramo do 7. 10. 2021. Gostilna pri Bri-
giti, d. o. o., Selo 19a, 3320 Velenje.
Več informacij na www.trgotur.si.
Natakar (m/ž) (Velenje)
Od kandidata pričakujemo delov-
ne izkušnje s strežbo hrane v loka-
lu, srednješolska izobrazba smeri
natakar je zaželena, pripravljenost
na delo med tednom (enoizmen-
sko) ter ob sobota in nedeljah v času
skupinskih najav ali naročil (po do-
govoru z vodjo restavracije), samo-
iniciativnost, samostojnost in po-
znavanje poteka dela v restavraciji,
prijaznost, ustrežljivost in občutek
za delo z ljudmi. Kandidatu nudi-
mo delovno razmerje in pogodbo za
določen čas z možnostjo podaljša-
nja za nedoločen čas, majhen, pri-
jeten in kolegialen kolektiv, ki ima
skupne cilje, delo pri delodajalcu z
zelo nizko fluktuacijo in stabilnim
poslovanjem. Prijave zbiramo do
7. 10. 2021. Gostilna pri Brigiti, d.
o. o., Selo 19a, 3320 Velenje. Več
informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž)
(Velenje)
Od kandidata pričakujemo vsaj
VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnič-
ne smeri, 2 leti delovnih izkušenj
na podobnih delovnih mestih, do-
bro znanje angleščine, zelo dobro
znanje MS Office paketa, primer-
no strokovno poznavanje področja
elektrotehnike, vozniški izpit B-ka-
tegorije; odgovornost, natančnost,
vztrajnost, komunikativnost, sa-
moiniciativnost in angažiranost za
prodajo, zmožnost dela v timu in
tolerantnost, veselje do dinamične-
ga dela na terenu in dela z ljudmi.
Prijave zbiramo do 5. 10. 2021. FBS
Elektronik, d. o. o., Prešernova ce-
sta 8, 3320 Velenje. Več informacij
na www.trgotur.si.
Naložite si aplikacijo in nas
spremljajte, kjerkoli ste.
18
ŠPORT
Št. 38, 23. september 2021
Celjske rokometašice so bile proti ajdovskim na pragu zmage
Povsem mešani občutki po remiju
z Mlinotestom
Na petih tekmah zapovrstjo so bile rokometašice
Z´dežele več ali manj nemočne proti igralkam Mlino-
testa, že v drugem krogu nove sezone v 1. slovenski
ligi pa je bil na sporedu derbi v dvorani Golovec. Pre-
pričljiva zmaga v Litiji je nakazala, da je vodstvo celj-
skega kluba v svoje vrste privabilo ustrezne igralke.
DEAN ŠUSTER
Lea Krajnc je trikrat zatresla ajdovsko mrežo.
Orjaka Žana Medveda (z žogo) je napadel njegov trener Agron Šalja.
Številne rošade brez pravega
učinka
Pri Nogometnem klubu
Celje ni več Dragana Čadiko-
vskega, ki je opravljal vlogo
pomočnika prvega trenerja
Agrona Šalje. »Čadi« se je, kot
kaže, »prekršil« z zmago nad
Kalcerjem (ko je bil Šalja ka-
znovan), za nameček so mu
igralci skočili v objem.
Po porazu z Olimpijo bodo
celjski nogometaši danes go-
stovali pri ranjenem Maribo-
ru. Bo moštvo vodil Šalja in
bo odsoten Žan Medved ali
pa bo slednji igral in bo ekipo
vodil nekdo drug? V Stožicah,
kjer so imeli Celjani tričetrt
ure igralca več, je bil Medved
zamenjan že v 60. minuti.
Sprva je bil jezen, nato je bil
besen trener in je pod streho
pri klopi igralca odrinil, vmes
pa so padale težke besede.
Odkar so krivično odrinili
predstavnika za stike z jav-
nostmi Alena Hodžića (tovr-
stna dejanja so jim prešla že
v navado), je nejasnosti vse
več; zgodilo se je tudi nepoj-
mljivo – po tekmi ni bilo no-
vinarske konference.
Kosić v ponedeljek
V 9. krogu 1. slovenske no-
gometne lige je Mura izkori-
stila igralca več v Mariboru
in srečno zmagala. Ljudski
vrt je zapustil trener Simon
Rožman, ki ga povezujejo s
Celjem. Temu ni uspelo, kar
je Muri. Prav tako je imelo
tričetrt ure nogometaša več
Obračun v Celju je to potrdil.
Pri Mlinotestu je sicer manj-
kala odlična Ana Abina, a do
konca sezone se lahko v obeh
ekipah pripeti še marsikaj.
Gostjam podarile
točko
Po prvem polčasu je bilo
12:12, drugi se je končal s
13:13. »Mesninke«, ki niso na-
stopile v dresih barve mesa,
temveč v rumenih ter v mo-
drih hlačkah, so bile na pragu
velike zmage. Dobre tri minute
pred koncem so imele tri gole
prednosti, v zadnjo minuto so
vstopile z dvema goloma na-
skoka! A se ni izšlo. Ajdovke
so slavile, kot da so premagale
Krimovke. Pa še Celjank niso.
Te so bile razočarane, saj jim
ni uspel veliki met, ko pa so se
umirile, so spoznale, da so se
razmerja moči v primerjavi z
zadnjimi sezonami spremeni-
la, kar je seveda razveseljivo.
Osem golov Piškove
Nekaj nespametnih potez
tudi izkušenih igralk in nepo-
trebna prekrška za izključitvi
so botrovali priložnosti gostij.
Šest sekund pred koncem je
imel Mlinotest žogo, minuto
odmora in igralko več. Želja
po izenačenju je bila goreča, a
na zelenici v Stožicah. Izidi:
Domžale – Kalcer Radomlje
2:0, Olimpija – Celje 1:0, Ta-
bor Sežana – Aluminij 4:0,
Koper – Bravo 0:1 in Maribor
– Mura 1:2. Koper je ostal na
vrhu lestvice, sledita mu oba
ljubljanska kluba. Nogome-
taši Celja si delijo sedmo do
osmo mesto. Uvrstili so se v
četrtfinale pokala Nogome-
tne zveze Slovenije. V Seža-
ni so premagali Tabor z 2:0.
Ob koncih obeh polčasov sta
gola dosegla Ester Sokler in
Tjaš Begič. V ponedeljek bo v
knežje mesto pripotoval Du-
šan Kosić, ki bo Celju grozil
s sežanskim moštvom.
DŠ
Foto: Andraž Purg - GrupA
Trenerka ekipe Z'dežele Miša Marinček Ribežl in njen pomočnik Saša Čajavec med posvetom v zadnji minuti derbija.
gostje so morale žogo prene-
sti s svoje polovice. Domačin-
ke se v obrambi niso posta-
vile ne globoko in ne plitko,
ampak nekaj vmes. Pred črto
vratarkinega prostora so po-
zabile na nasprotnico, ki je
v izdihljajih obračuna zadela
za izenačenje. Jasmina Pišek
je dala osem golov, večino z
desnega krila. Okrepitev iz
Žalca Anika Strnad se je po-
svetila organizaciji igre, zade-
la je vseh sedem kazenskih
strelov. Trikrat je bila uspe-
šna Lea Krajnc, po dvakrat
sta zadeli Katja Čerenjak in
Sanja Vrček, po enkrat pa so
bile uspešne Ema Marković,
NA KRATKO
»Občutek vse slabši«
Ljubljana: Slovenski odbojkarji so se z evropskega prvenstva vrnili z mešanimi občutki.
Ponosni so na tretjo srebrno kolajno, hkrati pa žalujejo za izgubljeno priložnostjo, da bi se
okitili tudi z najžlahtnejšim odličjem. Še posebno, ker so proti Italijanom v finalu v Katovicah
že vodili z 2:1. V Ljubljani jih je pričakala več stoglava množica. Velenjčan Dejan Vinčić, ki
je bil z ekipo Šoštanja Topolšice slovenski prvak, se je pošalil v slogu kapetana in dejal, da
je ob vsaki novi srebrni kolajni občutek slabši. Mi lahko le upamo, da bo ta generacija še kaj
iztržila in da se bo za njo pojavila vsaj približno tako kakovostna.
Začela najbolje od vseh
Velenje: Teniška igralka Katarina Srebotnik je pred več kot dvajsetimi leti dosegla tako
izjemne uspehe, da si je prislužila mesto v Guinnessovi knjigi rekordov. V naslednji izdaji
bo zapisana kot prva, ki je v premiernem nastopu med profesionalnimi igralkami prišla do
naslova tako med posameznicami, dvojicami kot v mešanih parih. 40-letna Velenjčanka se
trenutno pripravlja na vrnitev v teniške arene po daljši pavzi zaradi poškodb in covida-19.
Nekdanja celjska gimnazijka pravi, da ima še dovolj motivacije za nastopanje, se pa zaveda,
da mora biti ob vstopu v peto desetletje življenja povsem zdrava in dobro pripravljena za
enakovreden boj s precej mlajšimi tekmicami. (DŠ)
Iza Bon Brzin in Katarina
Regner. Vratarka Andrea Pe-
rić je zbrala 12 obramb in je
prekosila tekmici na drugi
strani igrišča, Klaro Hrovatič
in Anjo Bratina.
Le Žalčanke doma
V prvem polčasu so Celjan-
ke vodile že za štiri gole. »To
nam je omogočila razpolože-
na vratarka Perićeva. Potem
pa smo v drugem delu zaosta-
jali za dva gola. Uspel nam je
preobrat, nato so se v končnici
zvrstile zapravljene priložno-
sti in izključitvi. Izgubili toč-
ko? Mi pravimo, da smo eno
osvojili, kajti malokdo se je
nadejal, da bomo tako dobro
igrali proti Ajdovkam,« je bila
odločna trenerka Miša Ma-
rinček Ribežl, ki je bila za-
dovoljna z uigranostjo ekipe,
glede na dejstvo, da ji je epi-
demija preprečila normalne
priprave. »Želimo si izboljšati
uvrstitev iz prejšnje sezone.
Nameravamo se torej uvrstiti
v ligo štirih za prvakinje,« je
optimistična Marinčkova. Na
sedežu Rokometne zveze Slo-
venije so opravili žreb osmi-
ne finala pokala. V sredo se
bodo pomerili tudi Olimpija in
Z'dežele, Izola in Velenje ter
Zelene doline Žalec in Litija.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Št. 38, 23. september 2021
ŠPORT
19
V zadnjem obdobju je Veszprem precej uspešnejši od Celja Pivovarne Laško v ligi prvakov, toda za razliko od našega kluba še ni bil evropski prvak navkljub visokim finančnim vložkom.
Alem Toskić je z Madžari odplesal čardaš, a ni bil nagrajen s sedemmetrovko.
Luka Žvižej je za izenačenje na 17:17 skočil zelo visoko, se obrnil okoli svoje osi in premagal Šterbika.
Pomerili so se nekdanji vrhunski rokometaši Celja in Veszprema
Madžari osvajali sejmišče,
dvorano Golovec neuspešno
»Golovca ne damo, pa naj jih pride še toliko več …«
je po neodločenem rezultatu (gostje so na 22:22 iz-
enačili v zadnji sekundi) pomenljivo dejal eden od
članov domače zasedbe. Morda ga je – in vse njegove
soigralce – zmotil tudi uvod v tekmo. Vse, kar je po-
vedal napovedovalec, je bilo nato izrečeno še iz ust
uradnega prevajalca v madžarščini. Predstavitev je
trajala dvajset minut. Eno je gostoljubje, drugo pa
neokusna »zlizanost«.
DEAN ŠUSTER
Tudi kasneje, ko so padali
zadetki, je bila madžaršči-
na enakovredna slovenšči-
ni.
Žoga (še) ni bila
prehitra
Vodstvo domačega kluba
je našlo priložnost in se pred
občinstvom poslovilo od le-
gendarnega celjskega igralca
in trenerja Stanka Anderluha.
»Andi« ni dobil mandata na
celjski članski klopi, ko je bil
trenutek zanj pravi. Kasneje
je (bojda) ponudbo zavrnil.
Tokrat je bil ob njem še en
Celjan, trener vratarjev Aleš
Anžič, moštvo evropskega pr-
vaka iz leta 2004 pa sta zasto-
pala zgolj Miri Maksimović iz
Topolšice in na igrišču Velenj-
čan Marko Oštir. Vratarja sta
bila Dušan Podpečan in Beno
Lapajne. Kar sedem golov je
dal Luka Žvižej; brez večjih
težav bi se lahko na parketu
pridružil večini slovenskih
prvoligašev. Roman Pungar-
tnik in Rok Praznik sta zadela
po štirikrat, tri gole je dal še
vedno telesno odlično pripra-
vljeni Rastko Stefanović. Tudi
njegov rojak Alem Toskić se
je izkazal s spretnostjo, tre-
ner članov Celja Pivovarne
Laško je dodal dva gola. Po
en gol sta dala Tomaž Tom-
šič
in Robi Šafarič, ki je na
parket stopil le za izvajanje
sedemmetrovke: »suhi list«
Nandorju Fazekasu, kaj pa bi
drugega. Z nekaj duhovitimi
podajami je gledalce razvese-
lil Uroš Šerbec: »Skušali smo
se upirati zakonu težnosti in
menim, da nam je uspelo.«
Branko Bedekovič pa je žal
zaradi poškodbe obsedel na
klopi.
Poslastica Žvižej – T.
Ivancsik
Za zapisnikarsko mizo je
nad dogajanjem bdel Boris
Vrščaj, goste je pozdravil
tudi legendarni celjski roko-
metni delavec Mile Zupan-
čič. Sodila sta Milovan Tomić
in Brstin Kavalar. Tudi Ve-
szprem je imel zvezdniško
zasedbo: Joszef Eles, Árpád
Šterbik, Gergő Iváncsik,
László Nagy, István Pásztor,
Nándor Fazekas, Ivo Diaz,
Timuzsin Schuch, István
Gulyás, Nikola Eklemović,
Carlos Perez in 38-letni Ta-
más Iváncsik, ki se je edini
lahko kosal z dve leti starej-
šim Žvižejem. Škoda, da ni
bilo gostujočih navijačev, ki
so stkali tesne prijateljske
vezi s Florijani. Po tričetrt
stoletja obstoja celjskega
kluba bi bil v dvorani Zla-
torog še najbolj dobrodošel
madžarski denar. Skratka:
Madžari Osvajali Sejmišče.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Stanko Anderluh je iz rok predsednika kluba Jerneja Smisla prejel spomin-
ski dres in posvetilo z zahvalo »za legendarna leta«.
Laszlo Nagy in ostali so v hipu doumeli Žvižejevo šalo, ko se je valjal po
parketu in se držal za glavo.
Tomaž Tomšič v akciji, ki jo je uspešno zaključil z metom čez vratarja
Šterbika.
do tudi mnoge poslušalce
kŠot. v3s8i,2sk3u. speapj teomhrbaenr j2a0m2o1
20
MALI OGLASI / INFORMACI Švpt.vgrer3onesvd8oi

VOZILA
KUPIM
AVTO, lahko poškodovan ali v okvari, od
letnika 2007 naprej kupim. Telefon 040
688-768.	851
STROJI
KUPIM
TRAKTOR, lahko poškodovan ali v okvari in
ostalo kmetijsko mehanizacijo kupim.
Telefon 040 507-060.	851
CISTERNO in trosilec hlevskega gnoja kupim.
Telefon 040 833-018.	851



VEČER V MUZEJSKI KAVARNI
V sredo, 29. septembra 2021, vas ob 18. uri
vabimo v Muzej novejše zgodovine Celje na
pogovorni večer ob knjigi
Beseda, ki je nimam.
Z avtorico romana, ki raziskuje usodo
ukradenih otrok, Natašo Konc Lorenzutti,
se bo pogovarjala Darja Jan.
Vstop prost
http://www.muzej-nz-ce.si
GARAŽA
ODDAM
S 1. 10. 2021 oddam garažo v Vrunčevi ulici
v Celju. Informacije po telefonu 041 818-
899, od 27. 9. naprej.	847
PRODAM
MALO rabljen dvosed z izvlečnim ležiščem
prodam za 20 EUR. Telefon 040 200-320.
838
ŽIVALI
PRODAM
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-
hastem pred nesnostjo, in 3-kilogramske
purane za pitanje, prodamo, pripeljemo
na dom. Telefon 070 545-481. p
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-
stjo, prodamo. Brezplačna dostava na
dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02)
582-1401.	n
TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, pašno,
prodam. Telefon 031 660-324.	832
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne
in štajerke, prodam. Pri nakupu 10 kokoši
petelina podarimo. Kmetija iz Lopate 55,
Celje. Telefon 031 461-798, 041 763-800,
051 379-031.	p
KRAVO, čb, z drugim teličkom, visoko brejo in
telico lis/lim, brejo, prodam. Telefon 041
915-092.	819
PRAŠIČE, domače vzreje, različnih tež in
izločene svinje za zakol ali nadaljnjo
rejo, prodam. Možna dostava. Andrejeva
kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509-061.
806
PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg ter dve pr-
vič breji svinji, ugodno prodamo. Domača
hrana. Telefon 041 996-166.	803
BURSKE kozličke, stare dva meseca, prodam.
Telefon 051 386-973.	837
TELICI limuzin, težki 350 kg in 200 kg, pro-
dam. Telefon 031 560-073.	840
BIKCA simentalca, star 4 mesece in teličko,
prodam. Telefon 070 667-374. Š 5
TELICO simentalko, težko 260 kg, prodam.
Telefon 041 945-422.	853
PUJSKE, težke od 30 do 50 kg, prodam.
Telefon 031 839-845.	855
DVA bikca simentalca, stara 14 dni in tri te-
dne, prodam. Telefon 070 250-441. 810
DVA kozliča, sanska in mešana pasma, pro-
dam. Telefon 031 561-155.	857
BIKCA, težkega 150 kg, prodam. Telefon 041
248-889.	858
LEPO visoko brejo telico simentalko in bikca
simentalca, težkega 250 kg, prodam.
Telefon 041 596-475.	p
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer-
ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon
040 647-223.	p
DEBELE ali suhe krave in telice za zakol ku-
pim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041
653-286.	p

mO Lovšin omjeTEK PROCES ODDA
bumov s PVasnvokjor-ekipo vabimo
biPunmIMkoavr. dOeksteot bsraa-A I vasi, popsotlannoomvaa noj
ouz srv, iUošjnobi avoleirguzanlit,vieŠlrtzosi-tetno izobrazbo (m/ž)
PRODAM
RDEČE vino prodam po 0,80 EUR/l. Telefon
041 315-771.	830
BELO mešano grozdje prodam. Cena po do-
govoru. Telefon 031 301-738.	839
MOŠT iz žlahtnih sort prodam. Telefon 041
525-237.	841
GROZDJE jurka na brajdi prodam. Telefon
070 685-129.	842
Poroke
uStnmiko eisnknumtpoaindraenlstniroimsktoavfinojalmkmoevmosbmpnoadrPKočuejariosmtrojnišDtvVaO iSnOpBrNocOe,sdnelgnao inožperneimrinljgeanotesrtuaingoravna
opvrošizivnod –noT-mi olnatahžnkpi oti.m. Povez.uje pnas entuziavzeCmeljduo (tNeohvnaičnvoasd) oovdršdeanmih arleišiptreovdva
ptFuroidilzimvoodstnpaelmroi ppkrmooceevsteiujspdkreouhjrmaeneehzinagnpoiijzadačecb.ijVoos. vojem prToeizlevofodn e(m0 o3b)ra5tu7 v7-R7o0ga9t4cu rpaozvi2ja0mou
LTeolevfošnin03u1, 5p6r2v-8i0p9.uinnizkdelzujvemeozsdtrpioje za svetovno tržišče.	,	2.4
eŠkirimdoasnvojjekovlekztihv votdehnniečneEmvordodeplkeu .in vabimo zainteresirane kandidate za prijavo na
ovori o njegovem ustvpraosrtjoad-elovnOo PmReEsMtoL. JENO stanovanje z balkonom,
sbene ain atuditne glas -ora zadostovati sledečimkriterjem:
Laško
Poročili so se: Jasna DETIČ
iz Hrastnika in Dejan JOVAN
iz Celja, Sergeja HOSTNIK
iz Topolšice in Primož VRE-
ČER iz Celja, Nina TERŠEK
in Gregor OCVIRK, oba iz
Tovstega..
Žalec
Poročili so se: Tadeja KO-
CJANČIČ in Andrej BUN-
DAR, oba iz Kamnika, Laura
FEKONJA in Aleksander BA-
ŠIČ, oba s Polzele, Monika
FORNTNER iz Razkrižja in
Matej VOŠNER iz Sv. Primo-
ža nad Muto, Špela TERBOVC
iz Železnega in Jure SKUBIC
iz Ljubljane, Amela ALIĆ iz
Šempetra v Savinjski dolini in
Edin TALIĆ iz BIH, Daša FE-
LDIN in Matic ČAČULOVIĆ,
PRZOaklDjučAenMagvišješolska ali u.niverzitetennaosmoseer bstor,ojondišdtvaam. . Telefon 041 6
EdPeEMmdmeirnseemtZiahrteevdlaenlte sCopevrlsjeaajj ošsnoojdvenno-e izkušnje7d3e7l.a s programom	24
sto, lmetrjnaem oprseSaomliduwooserkvjsa/aAujuagtooncajndao– priprava 2D načrtov.
phdišoemCeonAanktpisvotn rodazoncgaoinjvj oenraunag TleKešlkeoefognang j(er0zei3k-a) (ustno in pisno sporazumevanje).
5e4m8-54t2r4gu03K 1anv5di8dL5a-tj8/uk8a9bm. lojraa nimi2et3idv7oo3zniško dovoljenje B kategorije.
NOvuedzinmzseomtrevldjainšočeldemelt,oadzar2vpao0rln0iic0doeloivnvngAi čoamsspvo--stimulativnem okolju, kjer imajo naši zaposleni
edarrdskaimm oubjeikntomd,onamdoležanpnoi slatoiškzoanbcrjiajiižhevvanjatiin nnaapreDdouvanjaa.ju in na velike
Lie.mbKeragmu, eblrižainaLSgovrvoajdošuipnriinjavToesrppmošrlDjei on--a nasolodv preutekC@apnetkeka.srijevega doma.
lbjranam, eneedrgentsaksa tiaozlki paoziknvliicčaim njea ai0zj3dhe8ln1a8nih3a,100, da sVe lafihlkmo spuoznnaamsot.opajo Pero L
-sPa. n24k7r0- d. ov šin,gPan







Cenjene stranke obveščamo, da
MALE OGLASE, ČESTITKE,
OBVESTILA IN OSMRTNICE
za Radio Celje in Novi tednik
sprejemamo v času uradnih ur
(7.00–15.00) na sedežu podjetja
Prešernova ulica 19, Celje.
POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO
ELEKTRONSKI POŠTI
na naslov oglasi@nt-rc.si
ali jih sporočate po
TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje.
Uredništvo Novega tednika in Radia Celje








Š0 tk. g3in8o, d2234.0 september 2021
MlA LIon O G L AS Ivarkmuo/ mnlle,IjN T1 F O RMACIJE
21
oabnaa iozs aŽvaalca, Živa KOŽELJ-
NVzIreKja inzesnTicopolšice in Urban
M-14E01S. EC nz Vrhnike, Tadeja
vSeE, NbeČle,AgRra-in Rok KNAVS, oba
eidz nDesonbosrtejop, olja, Jasna VEHO-
VdoAmR. TienlefoRnoman OPARA, oba
iz Grosuplja, Mojca GOLEŠ
in Dani pSVRŽNJAK, oba iz
Kzaksoal za.li na-
0 dMo 3o0z0irkgje,
a. PAnodrroejčeviali so se: Darja BR-
oGnL0E3Z1 5i0z9-Radmirja in Gjoko
BOZH2I3N47OV iz Makedonije,
oLmidijraodPaOmKLEKA iz Šoštanja
in ,Apleš Ž.OHAR iz Podkraja
pri Ve2le4n14ju, ATnELjIaCORsEimBeEnRtaNlkoAKbr
,invajePnei tpearše,KRAŠOVC, doba T,izl
4M-6i5g9o. j2n4i3c3, MajaseKcOu, PpUroŠdaAmR. Tienle
rJaavonezaz zBakINol CL, oba iz Spodnje
oRviecočicreaš,ičMa onTiEkLaIČKROOlsBliNm,IKtežikno
Simopn VO, LER,teožkbeaga i1z70Kkrgn, ip-r
7c-e3,74S. i2m43o7n MIL5E5R9-8i2n0.Mateja
kUg,RpBroAdaNmCo,. obBaR iEzJODteolibcorisčimae.ntal
031V5e6l9e-2n8j7e.	070 259170
Por2o4č4i1li so se: Vesna NI-
rKacOe LpIroĆdaimn. Mirko SAVIĆ, oba
iz BI2H4,46Ž. iva FLIS in Tadej
ZAGER, oba iz Šoštanja, Elma
rHebAcaS, sAtaNreOgaVIĆ iz BIH in Vedad
oHbaA5S5A0 NEUBRA, ŠIĆ iz Velenja, Na-
4ta-6l5ij5a. 2M4E4H6 in David BRAČUN,
o, bmaožinzo Vtuedlienja.
BELO mešano grozdje prodam. Vse po dogo-
voru. Telefon 068 68»1A-3l7i4n. alašč8v44v
GROZDJE sorte mošdrnajifrfianlkminjaMparordvaeml.
Možna dostava. gTelrefso)n j0e31b7i8l2-e7p08s.
in Osa je sad84k8
GROZDJE jurka, v brazjdvahe, lniekškoropšlajelnon, pari-
bližno 100 kg, lokjaecij(asŠkenotjruar ijn Svlievndicna,
prodam. Cena 0,4s5mEUeRh/kpg.oTneleafvona0d4i1
993-528. se smejimo, 8se49t
MODRO frankinjo alpi mreerplotr, ogrgozedjekalni vainšoi
prodam. Cena popdroigsotvorpu.uTelnefeonk0a3j1
534-970. prej obratno, pp
BELO vino (starina)nuigmodano pproadvamv. eCčenta
0,50 EUR/l. TelefonO04C1E7N20A-4:996. / 10p
O STAL O
2467PRODpAašMni, prodam. Tele
MkEgŠ iAnNOprabšeilčoa g, rozdje, v okolici Šmarja pri
m. TJelešafohn, 205301 kg mPRodArŠeIČfEra, nokdinj3e0indopra2-
šiča za24za6k6ol, težkesgvain1j7e0, dkogm, parčoad harma.n
rodaTemle.fToenle0f3o1n 777-353d.amo. Zbiramo 8tu2d9i
KOKOŠI ja2r4k7ic5e na začeTtekluefnoensn0o3s1ti 3(1rj1a-v4e7,
črne, grahaste, bele, aurokana) prodaja-
mo na farmi Zg. Roje vsak dan od 8. do
16., ob sobotah od 8. do 12. ure. Spre-
jemamo naročila za enodnevne in večje
piščance brojlerje. Nudimo kakovostne
krmne mešanice za kokoši in piščance
ter dnevno sveža jajca. Telefon (03) 700-
1446.	p
vVa lšcuim(Tenhjeu Avev2te4ra5n2-slišimo tvoj glas,
odrasmtvo .švCo.epnAka unpatc-dvmoegtoajavno -v idimo obraz.
na ZI.nF -čkeoprmave dteijza n ami več ni,
s tab-o vs.a k dan4 5v3mislih smo vsi …
on 070 414-98V5. S24P62OMIN
u tistega, čemur
lčnik in jabolčni kis ugo-
g1T1eel.ensfdoenpet0ep3mo1 lb3ar1ga8a-s4lo3c0ma. inila tri leta žalo-
hstoi,dknaorsjtei.zaV v2te4ed6mn3o zaspal ljubljeni
amv onži,čočnie, dšekdoi,dsit,ric, svak in boter
kratek poletn,ipvroeFtarmiRč..eeEonNK2-469.
pasme	FORPEŠTETR ZNUPAENCR
kg, obe	iz Galicije pri Žalcu
32-361.	(1946–2018)
2473
zČloačsenheitro beži, pa vendar ga še vedno močno pogrešamo.
Vvaseprjoe- še tako, kot je bilo, le njega več ni in to zelo boli.
aSkoslvineečkami in cvetjem na grobu mu sporočamo, da smo
.	ga imeli radi.
Hvalap tudi vsem vam, ki ste skupaj z nami ohranili lep
spomin nanj.
ONaj mirno počiva!
Žalujoči: vsi njegovi
n
ŠTIRI zimske gume BzRaZcOhPeAvrRoIlLeNt IaKvEeo(,alnfe-)
rabljene, na alu pla0ti3šč0ih9, 219-52/0655. R15,
in cisterno za vinINo VIAnLoIkDsS, K1I0e0leikntr2i0čn0i ls,k
prodam. Telefon 031ne7j6š8i,-2p2ri1m. eren 8z4a 3st
oPEjČnnaaoljeb, groreilezc inpcisurtegarondovnzoia lporljo(edSparmoidc,almaah
Sopoldzelao udgoodni)ceni. Tfeolnef0o4n10451 76-970-709.7,
ačVnraensjkoo.trgovaZtIiMsSKtEergoumriestEiskp8i3om6ov
CkISrTEiRmNOinJaaklliuč zsa esokz1av4li,evpzirnnofi, l1 a060gmel,mnp,rtoo-
nddraomm. Te,lekfoinv07p0 r2t7pl7jra-o7dg7a2im. n. Toesleifoz8nl40o67č
oC:ILtINuDdEiR vinnbatdzaalRjmEeGovpIaSeTdnRj»IuRtrAibaNrkOzicnpierjcis«kkoilneic
TorerzoervinoarJ, o1s0 hl, BprrCooednlaiamn.p.oTedleofgoonvo0r5u1.
845-404.	461.	850
ŠTIRI rabljene zimskDe OgMumAeČOnar jeepkole, nkiholpelraa-
tiščih, dimenzije 20t5ek/a5č5icR1p6ro, dparomdaTmel.e
Telefon 051 605-413.	8. 56
MAJHEN kozolec, veKlAikM 8INSx K6O mpe, čpSrmodeadmer.e
Telefon 041 844-005. k ril s p
KUPIM
PRIKOLICO za kampiranje, staro doK3U0 lPetI,
eskuiplim(oO. TenlefoCn 0Kh3U1ReI3L9sN1Oi-9lo7 l2Bj.e etuadi cizhpz
eHnLOcDeOVnINaO olubbaadlairjaCkinhu oeissmtailleinipgilzračevrcžeaikmvul-j
ljpuimb.ePzlaečinlo tkakaolji. tTae3l 8enfp6oen g0o68to6v81op-3s7t4..i
Pomembno: sla3v86e.n britan8s4k4
POpČrITiNrIeŠKdOilprpikolilcao,ssttanroedmo 3r0olemt, kaunpimu.,
e: FTeilelfmon 0p4o0d77z4-v16e6z. dami / ar8t 5m1



VDOVEC, mladosten, star 74 let, s hišo, po-
kojnino in z avtomobilom išče prijateljico.
Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod
šifro SAMOTA.	835
KOŠNJA zelenic, vinogradov, strmin in za-
raščenih terenov. Zvonka Korošec, s. p.,
Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur,
telefon 070 711-680.	845
IŠČEM soplesalko za tečaj plesa. Telefon 040
306-497.	854
Smrti
Celje
Umrli so: Gorazd ZAGO-
RIČNIK iz Celja, 65 let, Miran
HORVAT iz Štor, 92 let, Mari-
ja KROFLIČ iz Prožinske vasi,
76 let, Marija ŠVAB iz Dobr-
ne, 93 let, Marija SELIŠEK iz
Lisc, 89 let, Ivan RANČIGAJ
iz Pepelnega, 91 let, Brane
SIMIĆ iz Celja, 62 let, Josip
CVEK iz Slanc, 68 let, Ljubo-
mir GOSAK iz Prekope, 71 let,
Cvetka OŽIR OBU iz Podvina
pri Polzeli, 59 let, Veronika
JAKOPIN iz Studenc, 83 let,
Karol POLENIK iz Celja, 76
let, Krinka KRESNIK iz Ce-
lja, 7518le2t1, Jožefa PRELEC iz
Celijčak, 81 člet, Janez ŠTRAUS
rivzozBičerkd, cmonča- d Dobrno, 88 let,
šIev, av ngaaraVncAijiD, LAN iz Braslovč,
o8os9t2av:ilme.tT,eleD- iana MUHOVEC
DOLINŠEpK iz Pongraca, 47
jlea1tm8, 5Ie/vr1ai6šn0k RMi AVER iz Andraža
ntnotaopdhroPanojoelznve-lo, 88 let, Vladimir
sS9kK6o8O6KreizteP,rebolda, 89 let, An-
sat9kom-6on8ei6pja.firlKemtOeaK- OVNIK iz Žalca, 88
arlaekto,eMproadraijmaa. PRUNGL iz Andra-
žfoan n05a1d 3P9o3-lzelo, 85 let, Rajko
VERB2O4V60ŠEK iz Prapreč, 85
nlepte,tnAanjsta raŠcTIHERL iz Štor, 84
l0e3t1, 7Z56or7a83KLENOVŠEK iz Ce-
l0j3a1, 795562-l74e83t39,. Anton PRIVOŠNIK
iz Šentruperta, 92 let.
9 KwŽ,araleblcjeno
dvaUdmimrnliišksao: Justina DOVŠEK
i0z31Ž2a7l6c-0a8, 69.7 let, Alojzija STA-
N aložite si aplikacijo in nas
Zra) spremljajte, kjerkoli ste.




Za dobroto tvojih rok
ostala je beseda hvala,
ki v srcih bo ostala
in lep spomin nate.
Tvoje seme rodovitno je vzklilo,
ostaja zaveza in obljuba,
da bo rastlo in
širilo polje idej še naprej.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sodelavca, prokurista in ustanovitelja
podjetja Gomark, sokreatorja programa Lancman
LJUBOMIRJA
GOSAKA
(16. 11. 1950–6. 9. 2021)
se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečene besede,
sožalja, darovano cvetje, sveče, darove in prijazne
besede opore.
Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu
pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: zaposleni podjetja Gomark in svojci
n
NIČ iz Petrovč, 95 let, Valerija
ZUPAN z Vranskega, 79 let,
Marija GERŠAK iz Založ, 89
let.
Laško
Umrli so: Alojzija KRAJNC
iz Celja, 96 let, Dragica ŠU-
STER iz Tevč, 71 let, Ciril
SIRK iz Trnovega, 88 let, Ma-
rija DEŽELAK iz Globokega,
92 let.
Mozirje
Umrli so: Elizabeta
STRMČNIK iz Luč, 88 let, Ana
MIKEK iz Šmihela nad Mozir-
jem, 83 let, Martin OREHEK
iz Moravč, 72 let, Janko MEH




iz Velenja, 88 let, Ana PODRI-
ŽNIK iz Kokarij, 94 let.
Velenje
Umrli so: Alojzija STRO-
PNIK iz Šoštanja, 85 let, Ivan-
ka LESNIK iz Šoštanja, 89 let,
Jožef TURNŠEK iz Velenja, 84
let, Jožef POGAČAR iz Vele-
nja, 87 let, Mevlija OSMANO-
VIĆ iz Velenja, 68 let, Marija
DVORNIK iz Šoštanja, 86 let,
Janez VRANC iz Velenja, 85
let.
Šentjur
Umrl je: Frančiška GRDI-
NA iz Šentjurja, 89 let.

22
RADIO CELJE / NAPOVEDNIK
Št. 38, 23. september 2021
KINO
CINEPLEXX
Spored od 23. 9. do 29. 9.
Dnevi besa – akcijski, triler
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 18.40, 20.30
Glavni junak – komedija, akcij-
ski
petek, sobota, nedelja, torek,
sreda: 19:10
Hitri in drzni 9 – akcijski, pu-
stolovski
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 20.40
Igra groze – grozljivka, drama
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 18.50, 20.50
Križarjenje skozi džunglo – pu-
stolovski, družinski
sobota, nedelja:14.30
Krudovi: Nova doba – animirani,
komedija, pustolovski
četrtek, petek, torek, sreda:16.00
sobota, nedelja:14.00, 16.00
Luka – animirani, pustolovski,
komedija
četrtek, petek, torek, sreda: 16.40
sobota, nedelja: 14.40, 16.40
Mali šef: Družinski posli – ani-
mirani, komedija
četrtek, petek, torek, sreda:
15.30, 17.40
sobota, nedelja: 14.40, 15.30,
17.40
Oasis Knebworth 1996 – kon-
certni fi lm
četrtek: 19.30
Odred odpisanih: Nova misija –
akcijski, pustolovski
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 21.00
Prvič na robu – drama, roman-
tični
četrtek, torek, sreda: 16.20,
18.30, 20.00
petek: 16.20, 18.30, 20.00, 21.30
sobota: 14.20, 16.20, 18.30,
20.00, 21.30
nedelja: 14.20, 16.20, 18.30, 20.00
Shang-Chi in legenda o desetih
prstanih – akcijski, pustolovski,
fantazijski
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 18.00, 19.50
Stopnja smrti – akcijski, triler,
fantazijski
četrtek, petek, sobota, nedelja,
torek, sreda: 18.20, 20.20
Tačke na patrulji: Film – animi-
rani, pustolovski, družinski
četrtek, petek, torek, sreda:
16.20, 17.00, 18.10
sobota, nedelja:14.30, 16.20,
17.00, 18.10
Viking Viki in čarobni meč –
animirani, pustolovski
četrtek, petek, torek, sreda:
15.50, 16.50, 17.30
sobota, nedelja: 14.10, 15.50,
16.50, 17.30
ČETRTEK
19.00 Oče – drama
PETEK
18.00 Paradise – novo življenje
– komedija
20.00 Oče – drama
SOBOTA
18.00 Oče – drama
20.00 Supernova – romantična
drama
NEDELJA
18.00 Okus lakote – romantična
drama
20.00 Oče – drama
SREDA
20.00 Oče – drama
KINO VELENJE
PETEK
20.00 Oče – drama
SOBOTA
20.00 Supernova – romantična
drama
Na Radiu Celje smo imeli
prijetne goste
Udeleženci izobraževanja Izzivi podeželja
na Ljudski univerzi Šentjur so z mentorjem
programa Andrejem Slonjškom obiskali stu-
dio Radia Celje, kjer so spoznali delo novi-
narjev in celotne radijske ekipe. Preizkusili
so se tudi v javnem nastopanju in dobili ko-
ristne nasvete, kako dobro predstaviti svojo
dejavnost.
Javno veljavni program Izzivi podeželja je
120-urni izobraževalni program, ki je namenjen
odraslim prebivalcem podeželja, ki so motivira-
ni za pridobitev temeljnih spretnosti in novih
znanj, ki bi lahko izboljšala njihov ekonomski
ter socialni položaj z izvajanjem dejavnosti na
podeželju, kot so osebno dopolnilno delo ali
dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Program nudi kakovostna predavanja s po-
dročja komunikacije, marketinga, trženja, ra-
čunalništva, oglaševanja, predstavitve dobrih
praks in priložnosti na podeželju, o pomenu
kratkih prehranskih verig ter lokalno pridelane
hrane. Program udeleženci zaključijo s pripravo
enostavnega poslovnega načrta.
Trenutna skupina že končuje priprave in bo
kmalu predstavila svoje poslovne načrte. Na
Ljudski univerzi Šentjur pa vpisujejo že v novo
skupino, ki bo začela predavanja takoj, ko bo
vpisanih 10 udeležencev.
Obiskali so nas udeleženci programov na Ljudski univerzi Upi Žalec …
Udeleženci izobraževanja Izzivi podeželja na Ljudski univerzi Šentjur so z mentorjem programa Andrejem
Slonjškom obiskali studio Radia Celje, kjer so spoznali delo novinarjev in celotne radijske ekipe.
… in udeleženci programa Andragoškega zavoda Ljudske univerze Velenje.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6	95.1	95.9	100.3 MHz
Četrtek, 23. september
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Železna cesta; 10:00 Glo-
balne novice; 10:05 Osmr-
tnice; 10:30 Regija danes;
11:00 Globalne novice;
11:20 Intervencija; 12:00
Globalne novice; 13:00 Po-
ročila; 13:20 Kulturni moza-
ik, 13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18.20 Gospodarski utrip
regije (ponovitev); 19:20
Intervencija (ponovitev)
Petek, 24. september
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:15
Milenium; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Od
petka do petka; 12:00 Glo-
balne novice; 13:00 Poroči-
la; 13:20 Kulturni mozaik,
13:40 Šport danes; 14:00
Globalne novice; 14:30 Re-
gija danes; 15:00 Globalne
novice; 15:30 Regija danes;
16:00 Globalne novice; 16:30
Regija danes; 17:00 Global-
ne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:00 Disco mania
Sobota, 25. september
6:20 Milenium (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:40 Časoplov; 8:00 Začetek
programa; 9:00 Globalne no-
vice; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 11:00 Glo-
balne novice; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Globalne
novice; 14:00 Globalne no-
vice; 15:00 Globalne novice;
16:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 20:00 Nora so-
bota
Nedelja, 26. september
6:20 Železna cesta (ponovi-
tev); 7:10 Koledar svetnikov;
7:20 Luč v nas; 7:40 Časo-
plov; 8:00 Začetek progra-
ma; 9:00 Globalne novice;
10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne
novice; 11:20 Floradio (po-
novitev); 12:00 Globalne no-
vice; 13:00 Globalne novice;
13:10 Čestitke in pozdravi;
14:00 Globalne novice; 15:00
Globalne novice; 16:00 Glo-
balne novice; 17:30 Osmrtni-
ce; 18:20 Od petka do petka
(ponovitev); 19:15 Sončni
žarek (vsako drugo nedeljo
v mesecu)
Ponedeljek,
27. september
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar svetni-
kov; 6:30 Regija danes; 7:00
Globalne novice; 7:30 Regija
danes; 8:00 Globalne novi-
ce; 8:30 Regija danes; 9:00
Globalne novice; 9:15 Šport
danes; 10:00 Globalne novice;
10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne novice;
11:20 Floradio; 12:00 Global-
ne novice; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Športnih 30
(ponovitev) 19:00 Katrca
Torek, 28. september
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Globalne
novice; 8:30 Regija danes;
9:00 Globalne novice; 9:20
Za zdravje; 10:00 Globalne
novice; 10:05 Osmrtnice;
10:30 Regija danes; 11:00
Globalne novice; 11:20 Po-
udarjeno; 12:00 Globalne
novice; 12:20 Zverinice
iz regije; 13:00 Poročila;
13:20 Kulturni mozaik, 13:40
Šport danes; 14:00 Globalne
novice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice; 15:30
Regija danes; 16:00 Globalne
novice; 16:30 Regija danes;
17:00 Globalne novice; 17:30
Osmrtnice; 18:20 Poudar-
jeno (ponovitev) 19.20 Za
zdravje (ponovitev)
Sreda, 29. september
5:30 Začetek jutranjega
programa; 6:00 Vremenska
napoved; 6:10 Koledar sve-
tnikov; 6:30 Regija danes;
7:00 Globalne novice; 7:30
Regija danes; 8:00 Global-
ne novice; 8:30 Regija da-
nes; 9:00 Globalne novice;
9:20 Atlas narave; 10:00
Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 10:30 Regija
danes; 11:00 Globalne no-
vice; 11:20 Gospodarski
utrip regje; 12:00 Global-
ne novice; 12:20 Mali O;
13:00 Poročila; 13:20 Kul-
turni mozaik, 13:40 Šport
danes; 14:00 Globalne no-
vice; 14:30 Regija danes;
15:00 Globalne novice;
15:30 Regija danes; 16:00
Globalne novice; 16:30 Re-
gija danes; 17:00 Globalne
novice; 17:30 Osmrtnice;
18:20 Atlas narave (ponovi-
tev) 19.20 Zverinice iz regije
(ponovitev)
Št. 38, 23. september 2021
NAPOVEDNIK
23
NEDELJA
16.00 Viking Viki in čarobni
meč – animirana akcijska avan-
tura, sinh.
20.00 Dnevi besa – akcijski triler
PONEDELJEK
20.00 Helmut Newton: lepe in
poredne – dokumentarec
Kulturne
prireditve
ČETRTEK, 23. 9.
18.00 Velenjska promenada
Vox Corde
večeri v amfiteatru
19.00 Dvorec Novo Celje
Predstavitev 23. številke
revije za književnost
in kulturo Vpogled
in podelitev pesniške
nagrade Fanny
Haussmann 2021
revijo bo predstavila
urednica Marija Končina
19.30 Gledališče Celje
Nava Semel: In podgana
se je smejala
abonma po posebnem
razporedu in izven; tudi v
soboto, torek in sredo ob
istem času
PETEK, 24. 9.
10.00 Avla Mestne občine
Velenje
Razstava rokodelcev
Šaleške pokrajinske
zveze društev
upokojencev
odprtje razstave
18.00 Velika galerija Doma
kulture Slovenske Konjice
Rudolfovi s Konjiškega in
njihove literarne sledi
odprtje interaktivne razstave
20.00 Prireditveni šotor pri MC
Šmartno ob Paki
Zaključek
Poznopoletnega festivala:
Fed Horses & Čedahuči
koncert
20.00 Dom kulture Velenje
Janez Novak
komedija SiTi teatra,
igrajo: Klemen Slakonja,
Tadej Toš in Gregor
Podričnik, za Zeleni
abonma in izven
SOBOTA, 25. 9.
10.30 Dom kulture Velenje,
velika dvoran
Ješ, jež?
igrana predstava
Pionirskega doma – Centra
za kulturo mladih, za Mini
in Maksi Pikin abonma (1)
11.00 do 13.00 Celjska
kulturnica
Fanfest 5: Kako ne pisati
fantastike
slovenski festival fantazijske
književnosti, delavnico bo
vodil prof. dr. Zoran Živković
14.30 Atrij Doma svetega Jožefa
Celje
Uprizoritev misterija
Nika Kureta: Bog kliče
Kulturno-umetniška
skupina z Jožefovega hriba
16.30 do 18.00 Knjigarna in
antikvariat Antika Celje
Fanfest 5
slovenski festival
fantazijske književnosti,
pregled letnega ustvarjanja
19.00 Celjska kulturnica
Fanfest 5
slovenski festival
fantazijske književnosti,
osrednja prireditev
22.00 MC Patriot Slovenske
Konjice
Julija Hohler in Vincenc
Strnad
koncert dua
NEDELJA, 26. 9.
11.00 Pokrajinski muzej Celje,
Stara grofija
Alma M. Karlin: Poti
javno vodstvo po razstavi
20.00 Max klub Velenje
Jure Pukl: Broken Circles
koncert Max klub jazz
festivala
PONEDELJEK, 27. 9.
10.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
In te sanje so postale
resnica!
znanstveni simpozij ob
100-letnici izvolitve prvega
slovenskega župana Celja
dr. Jura Hrašovca
12.30 Muzej novejše zgodovine
Celje
Odkritje spominske
plošče dr. Juru Hrašovcu
na pročelju nekdanjega
magistrata
TOREK, 28. 9.
18.00 Kulturni dom Šoštanj
Predstavitev publikacije
ob 110. obletnici Mesta
Šoštanj in občinskem
prazniku
avtor dr. Miran Aplinc
s sodelavci iz Muzeja
usnjarstva na Slovenskem
in Muzeja Velenje
19.00 Galerija sodobne
umetnosti in Likovni salon
Celje
Onkraj meja
odprtje mednarodne
skupinske razstave,
kustosinji: Maja Antončič,
Andreja Hribernik
19.30 Ipavčev kulturni center
Šentjur
Udbovski učbenik:
osnovni tečaj: strogo
zaupno
predstavitev knjige dr.
Željka Oseta
SREDA, 29. 9.
17.00 Galerija Velenje
Pregledna razstava
Zvonka Čoha
javno vodstvo po razstavi;
brezplačno
17.00 Knjižnica Velenje
Žabec in njegovo srce
lutkovna predstava v izvedbi
Kulturnega društva Smeško
18.00 Dom kulture Velenje
Se spomniš spomina?
plesna predstava Balkan
Dance Project, Abonma
Mladost (1) in izven
18.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Beseda, ki je nimam
večer v muzejski kavarni z
avtorico romana, ki razis-
kuje usodo ukradenih otrok,
Natašo Konc Lorenzutti,
se bo pogovarjala Dar--
ja Jan; vstop prost
19.30 Kulturni center Laško
Janez Novak
komedija SiTi teatra,
igrajo: Klemen Slakonja,
Tadej Toš in Gregor
Podričnik
Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan
Ostale prireditve
ČETRTEK, 23. 9.
9.00 Zbor: parkirišče za upravno
stavbo Občine Šentjur
Pohod na Rozalijo ob
dnevu slovenskega športa
17.00 Zbirno mesto TIC Celje
Jesenska vodenja: Obišči
& okusi Celje
sprehod z lokalnim vod-
nikom po starem mestnem
jedru, brezplačno; tudi
v soboto ob istem času
17.00 Galerija Velenje
Pravljična ura ob
ilustracijah Zvonka Čoha
pravljično pogovorna ura
za otroke, stare od 5 do 8
let, vodi Arpad Šalamon;
brezplačno
PETEK, 24. 9.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Medvedkova nova
oblačila
Hermanova otroška
ustvarjalnica ob stalni
razstavi v otroškem
muzeju; za skupine
9.30 Aktivator, center alternative
in ustvarjalnosti Šentjur
Interpretacija dediščine
v praksi
delavnico bosta izvedli
Janja Sivec in Teja
Peperko; tudi v petek,
soboto, nedeljo in sredo ob
istem času; vstop prost
15.00 Celjski mladinski center
Evropski teden športa:
ping-pong turnir
17.00 Zbirno mesto: kip Ženska
na konju, Mestni trg
Slovenske Konjice
Sprehodi z legendami:
Konji(ce) spregovorijo
prijave na spletni strani
KD legende: www.
dlegende.com
19.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur, ploščad
Epikulinarični večer –
Šentjurski
večer tipičnih jedi Šentjurja
ob glasbeni spremljavi glasbe
Epikakustikus; vstop prost
SOBOTA, 25. 9.
8.00 do 12.00 Knjižnica Velenje
Vsi kupujemo, vsi
prodajamo
sejem rabljenih knjig
8.00 Ploščad centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica s
spremljevalnim
programom
na ogled bo razstava
jesenskih pridelkov
9.00 Titov trg Velenje
Rokodelska predstavitev
3. Dnevi medgeneracijskega
sožitja ŠPZDU; predsta-
vitev društev in bogat
kulturni program
10.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur, avla
Ustvarjalna delavnica z
Manjo Koren Kodele
obvezne prijave: sasa.
gaber@ikcsentjur.si; vstop
prost
10.00 Stari trg v Starem Velenju
Wow pokrov!
urbani grafični eksperiment
10.00 do 12.00 Plezalni center
Celje
Evropski teden športa:
plezanje
11.00 Stari grad Celje
Živa zgodovina na
Starem gradu
tudi v nedeljo ob istem
času; v primeru slabega
vremena odpade
11.00 do 18.00 Lemberg pri
Šmarju
4. Srednjeveški dan
razstava orožja, replike
oblačil, oklepov,
prikaz viteških bojev,
srednjeveška tržnica …
14.00 Planinski dom na Resevni
Slovesna prireditev ob
70-letnici ustanovitve
Planinskega društva
Šentjur
15.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur, mala dvorana
Antistresna
komunikacija
obvezna spletna prijava:
www.poslovnaterapija.com
17.00 Velenjski grad
Pokukajmo v kuhinjo
škalske gospodinje iz
začetka 20. stoletja
predstavitev raziskovanja
starih kuharskih zapisov
Cecilije Lempl in
degustacija jedi
17.00 Športni park Rifnik
2. tradicionalno ŠUDR
ličkanje koruze
vstop prost
19.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur, ploščad
2. Ipavčeva čajanka
organizator: Epik teater;
vstop prost
NEDELJA, 26. 9.
10.00 Ipavčev kulturni center
Šentjur, ploščad
Nedeljske kavne zgodbe
organizator: Epik teater;
vstop prost
10.30 Zbirno mesto: TIC Glavni
trg Celje
Vodenje po starem
mestnem jedru &
Tehnoparku Celje
predstavitev turističnih
novosti v Celju ob
svetovnem dnevu turizma
14.00 Škale, pred gasilskim
domom
Jesen na vas
tradicionalna razstava
pridelkov
PONEDELJEK, 27. 9.
10.00 do 18.00 Žička kartuzija
Svetovni dan turizma
odpira vrata v Žičko
kartuzijo
brezplačni vodeni ogled ob
10., 12., 14. in 16. uri
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok
Velenje
delavnice, igre, pomoč pri
učenju
18.00 in 19.30 Ipavčev kulturni
center Šentjur, mala
dvorana
Zvočna meditacija z
Matejo Bobek
prijave: info@
soundbymateja.si
TOREK, 28. 9.
9.00 Muzej novejše zgodovine
Celje
Bonton v naravi
Hermanova otroška
ustvarjalnica ob razstavi
Hermanov bonton; za
skupine

9.00 Začetek v Muzeju Laško
Dnevi evropske kulturne
dediščine – Vsaka peta
hiša
vodenje po mestu z
zanimivimi zgodbami;
vodenje tudi v sredo ob 9.
in 16. uri
18.00 Atrij Velenjskega gradu
Velenjčani kuhamo
skupaj
kulinarični večer ob
dnevih evropske kulturne
dediščine
18.30 Knjižnica Šoštanj
Poklon Himalaji
potopisno predavanje s
predstavitvijo knjižnega
prvenca Barbare Popit
SREDA, 29. 9.
9.00 Fotoatelje in galerija
Pelikan
Čudoviti svet fotografije
muzejska učna ura za
skupine
19.00 Celjski dom ali po
dogovoru
O pomočeh in
ozdravitvah po duhovni
poti s pomočjo učenja
Bruna Groeninga
uvodno informativno
predavanje
Razstave
Pokrajinski muzej Celje – Stara
grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi
slovenski župan Celja
Pokrajinski muzej Celje – Knežji
dvorec: Kaj počne tukaj samuraj?
Vzhodnoazijski predmeti v zbir-
kah Pokrajinskega muzeja Celje
(do 3. 10.), Od groba do groba
Otroški muzej Hermanov brlog:
nova občasna razstava: Hermanov
bonton; do konca leta 2022
Fotoatelje in galerija Pelikan:
Obrazi; do konca leta 2021
Muzej novejše zgodovine Celje –
spletna razstava: Biti ženska v času
korone; do nadaljnjega
Galerija sodobne umetnosti in
Likovni salon Celje: mednarodna
skupinska razstava Onkraj meja, ki
jo je Center sodobnih umetnosti
Celje pripravil v sodelovanju s Ko-
roško galerijo likovnih umetnosti,
Slovenj Gradec; do 5. 12.
Celjska kulturnica: razstava Ta-
buji slikarja Rajka De Martija iz
Celja; do 30. 9.
Šola za hortikulturo in vizualne
umetnosti Celje: razstava Pole-
tje – 3, dela III. celoletne likovne
kolonije Štirje letni časi, do 31.
10., in fotografska razstava prve
generacije fotografskih tehnikov;
do konca leta
Savinov likovni salon Žalec: V
dvoje gre lažje, razstava likovnih
del članov likovne sekcije KUD
Žalec; do 3. 10.
Galerija Kvartirna hiša Celje: raz-
stava Tukaj, zdaj in dlje umetnika
Narcisa Kantardžića; do 30. 9.
Muzej Laško: razstava Pivo v ko-
zarcu; do 30. 9.
Dvorec Novo Celje: V odboju sve-
tlobe, dela slikarja Sandija Červe-
ka, krajinske arhitektke Ane Ku-
čan, kiparja/performerja Marka A.
Kovačiča, kiparke Sabe Skaberne,
fotografa Gorazda Vilharja in sli-
karke/grafičarke Mojce Zlokarnik;
do 3. 10.
Knjižnica Šentjur - oddelek za
odrasle: knjižna razstava v okvi-
ru Nacionalnega meseca skupnega
branja: 170 let Mohorjeve družbe;
do 10. 10.
Knjižnica Šentjur – oddelek za
otroke: knjižna razstava v okviru
Nacionalnega meseca skupnega
branja: Kaj bi bral, da bi (spo)
znal?; do 10. 10.
Kulturni center Šmarje: razstava
Moj košček raja amaterske slikarke
Cvetke Berginc; od 31. 10.
Grad Podsreda: razstava članov
Društva steklarjev Slovenije, do
31. 10.
Velenjski grad: razstava Trideset
let brzostrelke MGV; do 30. 9.
Atrij velenjskega gradu: multime-
dijska razstava Šaleška dolina – do-
lina gradov, avtorja Staneta Špegla;
do nadaljnjega
F-bunker Velenje: razstava Mla-
dost in norost; do 30. 9.
Dom kulture Velenje: fotograf-
ska razstava Podobe Doma kultu-
re; razstava Dom kulture Velenje
1960–2020; do oktobra
Prostori društva Kdlu GAL na
Rečici ob Savinji: razstava likov-
nih del 11. tabora Ljubiteljskih sli-
karjev in fotografov Slovenije do
konca septembra
Stalne razstave
Pokrajinski muzej Celje – Sta-
ra grofija: Kulturnozgodovinska
razstava, Od gotike do historiciz-
ma po korakih (prilagojeno za
osebe z okvaro vida), Alma M.
Karlin Poti
Pokrajinski muzej Celje – Knež-
ji dvorec: Celeia – mesto pod me-
stom, Grofje Celjski, Od šivanke do
zvezd (prazgodovinski del stalne
arheološke razstave)
Muzej novejše zgodovine Celje:
Živeti v Celju, Brlog igrač, Zoboz-
dravstvena zbirka
Muzej Laško: Laško – potovanje
skozi čas, V pradavnem Panon-
skem morju in Pivovarstvo in
zdraviliški turizem.
Železarski muzej na Tehar-
jah: Teharska koseška skupnost
in Šolstvo na Teharjah, avtorja
razstav: Slavica Glavan in Matej
Ocvirk
Galerija Zgornji trg Šentjur: Voj-
na za samostojno Slovenijo – 1991
Ipavčeva hiša Zgornji trg Šen-
tjur: (skladatelji in zdravniki v 19.
in 20. stoletju)
Zgornji trg Šentjur: Muzej zakla-
di Rifnika – najdbe iz arheološkega
najdišča Rifnik (od kamene dobe
do 6. stoletja našega štetja, pred-
stavljenih je preko 600 najdb) in
Spominska soba New Swing Quar-
teta s stalno razstavo Pesem Južne
železnice
Pri železniški postaji Šentjur:
Muzej južne železnice
Na vrhu Rifnika: panojska raz-
stava na prostem Rifnik in njegovi
zakladi in igrica Lov na zaklad
Cerkev sv. Leopolda, Loka pri
Žusmu: Muzejska zbirka Glažute
na območju Žusma
Planina pri Sevnici 37: Etnološka
zbirka Šmid, Kozjansko žari
Muzej na Velenjskem gradu:
Mastodont, Afriška zbirka, Med
romantiko in barokom, Stara tr-
govina in gostilna, Ko je Velenje
postalo mesto, Šaleška dolina
1941–1945, Grajska kapela, Zbir-
ka sodobne slovenske umetnosti
Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Ce-
sarja, 750 let Velenjskega gradu,
Pešpot na Velenjski grad
Mestni štadion Velenje: razstava
ob 70-letnici Nogometnega kluba
Rudar Velenje
Hotel Paka Velenje: 20 let poslov-
no-konferenčnega hotela Paka
Spominski center 1991 Velenje:
Spominski center 1991 predstavlja
Šaleško in Zgornjo Savinjsko doli-
no v procesih osamosvajanja RS
Poslovni center Megatel Velenje:
Velenjske zgodbe, zgodbe iz prete-
klosti in sedanjosti
Šolski center Velenje, B-stavba:
Veščina, šport, umetnost, način
življenja?
Podružnična OŠ Plešivec: Za-
puščina Ane Lušin, Cankarjeve
ljubezni
Razstavišče Vile Rožle Velenje:
Sončne zgodbe mladega mesta
Knjižnica Velenje – osrednje
razstavišče: Prva berila, razstava
iz zbirke prvih beril zbiratelja in
kulturnika Marjana Marinška
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in
agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje,
telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktor: Drago Slameršak
Tisk: Salomon, d. o. o.
Novi tednik sodi med proizvode, za katere se
plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Saša Pukl
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar,
Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik,
Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni-
ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21
EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20
EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d.
Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih
rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Št. 38, 23. september 2021
Kovid inšpekcija
Foto: SHERPA
Izredni prevoz
Foto: Andraž Purg - GrupA

Št. 38/ Leto 76 / Celje, 23. september 2021
Otroci želijo svet brez nestrpnosti
str. 38
Foto: SHERPA
»Učence sem učila Alma na Dunaju str. 32	Portret: Dušan
razmišljati« str. 30-31	Urankar str. 34-35
26
INTERVJU
Št. 38, 23. september 2021
Serijski osvajalec medalj na paraolimpijskih igrah, strelec Franček Gorazd Tiršek
»Na letalu sem si zaželel
ričet in pasulj«
Častni občan Gornjega Grada je na paraolimpijskih igrah v Tokiu – tako kot v
Londonu in Riu – osvojil srebrno medaljo v disciplini zračna puška stoje v kate-
goriji R4. To je bilo jubilejno, že 50. odličje za slovenske športnike invalide na
največji in najpomembnejši športni prireditvi. Nato je Nani osvojil še bronasto
kolajno v disciplini zračna puška leže. S tem je presegel pričakovanja vseh, a
sam pravi, da je bil izjemno pripravljen in motiviran. Sprejemov za našo repre-
zentanco je bilo nekaj, za Tirška se še vrstijo.
»Menim, da mi je s četrto osvojeno medaljo na paraolimpijskih
igrah uspel odmeven uspeh. Vsi poznamo našega strelca z
največ lovorikami. Rajmond Debevec ima v lasti tri olimpijske
medalje. Sam imam eno več in menim, da je to dovolj zgovoren
podatek.«
DEAN ŠUSTER
V otroštvu se je uril v lokostrelstvu. Leta 2003
je v prometni nesreči kot sovoznik utrpel hude
poškodbe, zaradi katerih naj ne bi nikoli več stal
na nogah. Nanje se je postavil z jekleno voljo.
Puško je obvladal že kot lovec. Med okrevanjem
ga je obiskala komisija in ga izprašala. Opravil je
izpit za lovskega mojstra, vedno boljši je postajal
s tekmovalno puško. Pravi, da se mu trenutki
iz usodnega dogodka izpred osemnajstih let ne
prikazujejo, kajti vse čas razmišlja pozitivno. S to
svojo posebno energijo je zelo priljubljen vsepo-
vsod, še zlasti v domačem kraju, kjer so mu, tako
pravi, še enkrat pripravili nepozaben sprejem.
Kakšen je vaš povzetek po osvojitvi sre-
brne medalje?
Pogovoriti sem se moral sam s seboj. Sa-
mozavest je bila velika, saj sem vedel, da sem
odlično pripravljen. V najtežjih trenutkih sem
odločil strele sebi v prid.

»A šele ko sem zapustil
avtomobil na letališču na
Brniku pred odhodom na
letalo, sem poklical domov
in jih spomnil, kje je meso.
Le mesarja naj zaprosijo, da
naredi klobase, sem jim dejal.«
Ste bili bronaste medalje še bolj veseli kot
srebrne?
Res je, še bolj. Bil sem namreč že v popolnoma
izgubljenem položaju. Bojeval sem se do zadnje-
ga trenutka, z izredno osredotočenostjo sem se
reševal iz nemogoče situacije. Menim, da mi je s
četrto osvojeno medaljo na paraolimpijskih igrah
uspel odmeven uspeh. Vsi poznamo našega strel-
ca z največ lovorikami. Rajmond Debevec ima v
lasti tri olimpijske medalje. Sam imam eno več in
menim, da je to dovolj zgovoren podatek.
Katero razliko med disciplinama stoje in
leže bi izpostavili?
V disciplini leže je še močnejša konkuren-
ca, kajti stoje je bolj zahtevno streljati. Dolo-
čeno število strelcev trenira le položaj leže.
Kakšna je primerjava s strelci neinvalidi?
Če štejemo dosežene kroge, in ti so edini
merodajni, krepko presegam naše strelce ne-
invalide. A to je vse, kar lahko rečem na to
temo. Več ne bi želel …
Med pogovorom pred petimi leti po vr-
nitvi iz Brazilije ste večkrat omenili delež
fi zioterapevta Mateja Čeboklja. Z njim še
sodelujete oziroma vam še pomaga?
Vsekakor. Matej je eden najpomembnejših
dejavnikov na moji športni poti. Brez njega ne
bi imel okoli vratu lesketajočih se medalj. Vedno
mi je pripravljen strokovno priskočiti na pomoč.

Savinjsko Kozjanska zveza lo-
vskih družin Celje in Lovska zve-
za Slovenije (LZS) sta na sedežu
področne zveze v središču Celja
pripravili sprejem za Frančka
Gorazda Tirška, ki ima že skoraj
30 let lovskega staža. Predsednik
LZS Lado Bradač (levo) je Tiršku
izročil zlati znak za lovske za-
sluge. Desno od olimpionika
sta predsednik področne
zveze Maksimilijan Arlič, ki
je Tiršku izročil spominsko
priznanje, in direktor stro-
kovnih služb pri LZS Božo
Zakrajšek. Franček Gorazd
Tiršek je bil tako ganjen ob
prejemu priznanja, da je
med zahvalo moral počaka-
ti nekaj sekund in potem je
cmok v grlu izginil.

»Očetovo ime je
Franc in zato sem
Franček. Mojim do-
mačim je bilo očitno
všeč tudi ime
Gorazd.«
»Vedel sem, da sem odlično pripravljen.
Osredotočal sem se na ta Tokio, verjel
sem vase, to sem tudi dokazal. Res je, da
sem za svoje sposobnosti in znanje slabo
nastopil. Če bi bil še kakšen strel, bi se
srebrna medalja drugače lesketala. A to je
šport, vrnil sem se in dokazal, da se da.«
»Na obeh tekmah je šel od roba
prepada do zvezd, kot bi bil
na vlakcu smrti,« je povzela
trenerka Polonca Sladič.
»Bilo je težko. V prvi vrsti sem
moral premagati sebe, v drugi
konkurenco. Oboje mi je uspelo.
Zato je bila ta srebrna medalja
trikrat zlata. Na mojih plečih so
bila namreč silna pričakovanja.«
»Instinkt mi je govoril, da se čas
izteka. Združil sem vse možne
oporne točke, ko tarče še vedno
nisem jasno videl. Uporabil sem vse
svoje znanje, vse izkušnje. Uspelo
mi je.«
Št. 38, 23. september 2021
INTERVJU
27
»Na strelišču je pihal veter
in bal sem se, da se bom
prehladil. To se mi je zgodilo
šele doma. Tudi zato sem malo
prestavljal intervjuje. Da ne bi
imel kdo slabega občutka, ko
smrkam in kiham …«
Njegova strokovna služba je ena najboljših v dr-
žavi. Moje telo je zaradi trdih treningov zelo obre-
menjeno. Mateju in njegovim sodelavcem se še
posebej zahvaljujem, a tudi vsem ostalim, ki me
spremljajo na moji športni poti in mi pomagajo.
Zaupali ste nam, da uživate v trenutkih
pitja kave z določeno osebo.
Kava je moj balzam za dušo. Dolgo časa je
nisem pil. Potem sem jo včasih spil, zdaj mi
pomeni določen ritual, a nisem odvisen od
nje. Če imam priložnost, jo z veseljem spijem.
Tako pred potjo v Anglijo kot tudi kasneje
v Brazilijo ste doma naročili, naj pripravijo
klobase, kajti nikoli se ne ve, kaj vam bo
uspelo doseči na strelišču. Prišle so prav.
Kako je bilo tokrat?
Bilo je malo drugače. Meso sem že imel
pripravljeno, predvsem divjačino, ki jo ljudje
zdaj od mene tudi pričakujejo. A šele ko sem
zapustil avtomobil na letališču na Brniku pred
odhodom na letalo, sem poklical domov in jih
spomnil, kje je meso. Le mesarja naj zaprosijo,
da naredi klobase, sem jim dejal. In bilo jih je
dovolj za sprejem v mojem domačem kraju,
vsi so jih lahko poskusili.
»Hrana je bila resnično fantastična, okusi idealni za brbončice.
Nato sem ji rekel, da ne smeva pretiravati in da ne smeva vsak dan
tja. In po tretjem mestu v disciplini leže sva seveda spet zavila v
čudovito restavracijo.«
Predvidevam, da je bilo podobno naporno
kot na tekmovališču tudi po prihodu domov.
Iz Tokia sem se vrnil ponoči, z nedelje na
ponedeljek. Ljudje mi niso pustili počivati, že
popoldne so pripravili veličasten sprejem. Že na
Brnik so prišli moji zvesti navijači. Tam so bili
tudi člani Strelskega društva Mrož Velenje. V
Gornjem Gradu si je veliko ljudi vzelo dopust in
niti pomislil nisem, da bi jim odrekel pozornost,
čeprav skoraj nisem zatisnil očesa. Stvari so se
bliskovito dogajale. Ko se je naredil beli dan,
sem opravil nekaj dolžnosti do medijev, potem
se je že začel sprejem. Organizirali so ga pred-
stavniki občine, športna društva, gasilci … Nad
mano je bil čudovit vodomet, ki ga je krasila
mavrica v sončnem dnevu. Bilo je srčno, spro-
ščeno. Kasneje naju je z Janjo Garnbret sprejel
velenjski župan Peter Dermol. Prisotni so bili
tudi predstavniki Športne zveze Velenje, ki so
že pred Tokiem v dogovoru z županom določili
datum druženja. Celo ganjen sem bil na spreje-
mu na Pikinem festivalu v Velenju.
Je paraolimpijska medalja še enako fi -
nančno ovrednotena kot olimpijska?
Še, toda športniki invalidi dobimo nagrado
le od države, ne pa od Paraolimpijskega ko-
miteja Slovenije.
»Nad mano je bil čudovit vodomet, ki ga je krasila mavrica v
sončnem dnevu. Bilo je srčno, sproščeno. Kasneje naju je z Janjo
Garnbret sprejel velenjski župan Peter Dermol. Prisotni so bili
tudi predstavniki Športne zveze Velenje, ki so že pred Tokiem v
dogovoru z županom določili datum druženja.«
V Londonu ste iskali dežnik, v Riu ste se
morali skrivati pred soncem oziroma se šči-
titi s kremami, v Tokiu pa …
Ko smo pripotovali v deželo vzhajajočega
sonca, so bile temperature zraka zelo visoke.
Gibale so se okoli 35 stopinj Celzija. Ponoči
se niso bistveno znižale. Poglavitna težava je
visoka vlažnost. Zato se nam je zdelo, da je
temperatura med 42 in 43 stopinj. Pazil sem,
da nisem pozabil na pitje vode. Bal sem se dehi-
dracije. Če telo prekomerno izgublja vodo, po-
tem se začne slabšati vid. Ta je zame bistvenega
pomena. Po prvi tekmi se je vreme spremenilo.
Začelo je deževati, temperatura je padla za 20
stopinj. To je bil nov šok za telo. Dodatna te-
žava je bil transport. V olimpijski vasi ni bilo
vozil, do izhoda sem moral peš. Tudi če so me
peljali z vozičkom, je bilo neugodno, saj sem
bil premočen že po stotih metrih. Na strelišču
je pihal veter in bal sem se, da se bom prehladil.
To se mi je zgodilo šele doma. Tudi zato sem
malo prestavljal intervjuje. Da ne bi imel kdo
slabega občutka, ko smrkam in kiham …
Po Riu ste bili malo celo v dvomih glede
uspešnega nastopa v Tokiu, češ da vid z
leti malenkostno, a vztrajno peša. Kakšno
je zdaj stanje?
V predolimpijskem letu sem imel težave
z bolečinami v hrbtu, zato se nisem udele-
ževal tekmovanj. V zadnjem trenutku sem
leta 2019 odpotoval na svetovno prvenstvo
v Sidneyju, na katerem sem osvojil medaljo
in tudi olimpijsko kvoto. Morda je takrat že
kdo pozabil name. Ampak ko sem prišel na
svetovno prvenstvo, sem udaril z vso močjo.
Dobil sem potrditev, da navkljub odsotnosti
z večjih tekmovanj dobro delam. Samozavest
je zrasla. Vedel sem, da sem na pravi poti. Vse
skupaj sem moral stopnjevati s trezno glavo.
V športu ni pomemben le trening, temveč tudi
počitek. Poslušati je treba, kaj ti pravi telo.
Osebje v Zrečah me vedno lepo sprejme, Ma-
teja Čeboklja in njegove pomočnike sem že
omenil. Brez njih se Slovenija ne bi veselila
dveh medalj z Japonske.
Oči torej niso odpovedale, čeprav ste s ko-
mentarjem, da ste ustrelili v meglo, sprožili
val odzivov. Razumeli smo, kaj ste hoteli
povedati. Bi lahko še bolj natančno razloži-
li, kaj se je dogajalo v odločilnem trenutku?
Če hoče biti športnik najboljši, mora obvla-
dati tisoč stvari, ki jih ljudje sploh ne opazijo.
Pred tekmo je bil psihološki pritisk ogromen.
Vsi so čakali in si neizmerno želeli petdesete
paraolimpijske medalje slovenskih športnikov.
In vsi so na nek način kazali name. Vedeli so, da
sem dobro pripravljen. Bilo je težko. V prvi vrsti
sem moral premagati sebe, v drugi konkurenco.
Oboje mi je uspelo. Zato je bila ta srebrna meda-
lja trikrat zlata. Na mojih plečih so bila namreč
silna pričakovanja. Na srečo so zdržala veliko
breme. Toda imel sem težave z vidom. Čakal
sem, da se mi zbistri. Slika je bila še naprej ista,
sekunde so tekle. V fi nalu smo bili časovno zelo
omejeni. Instinkt mi je govoril, da se čas izteka.
Združil sem vse možne oporne točke, ko tarče
še vedno nisem jasno videl. Uporabil sem vse
svoje znanje, vse izkušnje. Uspelo mi je.
Prvič ste osvojili dve medalji na igrah. Je
občutek še lepši kot prej?
Mislim, da se trenutno še ne zavedamo, za
kako strašanski uspeh gre. Z mano so tekmo-
vali najboljši športniki na svetu.
V Tokiu ste stopnjevali kakovost strelov.
V Riu je zlata medalja splavala po vodi po
zadnjem strelu …
Pripetila se mi je nevšečnost, čeprav sem
bil zelo prepričljiv. Pri zadnjem strelu mi je
krč preprečil zlato medaljo. Že med pripravo
na strel je trznil moj sprožilni prst. Če bi se to
zgodilo le sekundo kasneje, mi prvo mesto
ne bi ušlo. Toda izjemno sem zadovoljen, da
svojo kakovost potrjujem v daljšem obdobju.
Ni toliko pomemben lesk medalje. Pomembno
je, da jih dobiš in zame so takšni športniki, s
pravim duhom, največji zmagovalci. In ne tisti,
ki izkoristijo svoj izjemno dober dan, kasneje
pa se ne upajo več soočiti s pritiski in izginejo.
Ste si privoščili priboljšek po uspehu?
Imel sem srečo, da je bila moja spremlje-
valka med igrami Sonja Benčina, prava gur-
manka, sicer pa pomočnica glavne trenerke
Polone Sladič. Po enem od treningov sem jo
poslal na raziskovanje olimpijske vasi. Slišal
sem namreč, da je v vasi restavracija z izključ-
no japonsko hrano. Našla jo je. Potrkala mi je
na vrata in sporočila, da je hrana fantastična.
Odvrnil sem, da bova počakala še en dan, da
bo za mano prva tekma. Ko sem »ustrelil«
srebro, nisem mogel požreti besede in sem
jo povabil na večerjo. Hrana je bila resnično
fantastična, okusi idealni za brbončice. Nato
sem ji rekel, da ne smeva pretiravati in da ne
»Absolutni svetovni rekord
sem dosegel leta 2012 z
zračno puško na tekmi
svetovnega pokala v Turčiji.
Po igrah v Londonu so se
spremenila strelska pravila
in svetovni rekord bo za vse
večne čase moj.«
smeva vsak dan tja. In po tretjem mestu v di-
sciplini leže sva seveda spet zavila v čudovito
restavracijo.
Po vrnitvi iz Londona in Ria ste si zaželeli
pečenice in krvavice ter zelje. Kaj pa tokrat?
Ko sva se v Tokiu vkrcala na letalo, sem
Franca Pinterja vprašal, kaj bi jedel. Začudeno
me je pogledal. Rekel sem mu, da bi mi prijal
ričet. Ali pasulj. Potem sem mu povedal še za
krvavice in pečenice. V preteklih dneh sem
ričet in pasulj že jedel.
Le tri leta so preostala do Pariza.
Na sprejemih sem nasmejan, prav tako med
intervjuji. Ne bom rekel, da sem brez težav.
Kljub vsemu se dobro počutim. Ne bom hvalil
dneva pred nočjo. Vse bom storil, da bo moje
stanje optimalno, seveda s pomočjo fi ziotera-
pevtov, zdravstvenih delavcev in trenerskega
štaba. S trenerko naše reprezentance Polono
Sladič sodelujemo že petnajst let. Če se bodo
vsi dejavniki združili v pravo celoto, me ni
strah, da ne bi bilo mojih dobrih rezultatov.
Foto: Andraž Purg – GrupA
»Spraševal sem, zakaj me
kličejo Nani, a pravega
pojasnila nisem dobil.
Verjetno sem kot otrok
katero od besed tako
izgovarjal.«
»Prvi izvid po nesreči? Da nikoli ne bom več hodil, da morda nikoli več ne bom imel koristi od rok.
Odločil sem se, da bom hodil in da bom uporabljal svoje roke.«
»Lahko rečem, da sem najsrečnejši človek na svetu. Morda sem bil v peklu. Bilo je hudo. Če
spoštujemo življenje in okolico, nam je tudi sonce naklonjeno.«
»Zdravje je največ, kar imamo. Tudi srečo potrebujemo.«
Z županom Markom Diacijem ob prazniku občine
»Ob UNobčinsrakeme preajzneiknu znžupmainompOabčianehŠerntjkusr ik suošatmreondreešvervoaptisvkeihč
mp»rmeosbatl«emmoov«
»Pri nas je trenutno veliko gradbišč. Gre za projekte,
kiVsmOobčjinhi sŠneonvtajlui rdsoelgvo ziandzndjeamj dočabsivuavjorsktiojno korbeitsnkoi
ombilnikisot.r«oTva. kToamjekvajdšnnejih žoubpoabnčminaskge. mMaprrkaoznDikiauc,i kjoe
svtersoejli pbrrendivjosenma zcaegsottaohv,iloibnfvraosdtortuokktiuhrninegkaomsienimstarar-,
sdiak»lbaOjo bdndoaogvbaejbjzeaoovtdauldzinaiadpcnrejiseutlgairakeDioj rabančmjiunlijsjeka–evŠgneaišnhptjrzuagrzVrunaivdkrbaš,č jedenebbjaaiillvlo
šnzeaensltlojeurdarnszjkgoi bfižanunaponačinnnovmvpaeglri.skMpi emakretkirvoio uDksipoatecšein,noak.ioVodmppearsžioas roritbaesitlt.e
pŠlreoenkbtaijvlunarel, sktvvioalb,itokvaekr,mjkeajpleuor nšjeje bgiolvoljetvmuadrpeirnenpeprkričaeajdnnpjeuogpzalntaiavkan,medgia,a
sppeorzsitdzaivjoabkvčaei,ndvaneolnjudbdaoerljmspeprsirjiasvzolaedčnenl taauv. dcHiknkraoaltteiostoanrpijsoemmoe. nMoizovireadlila-i
kbNeoadpdoatlrijeevbvpearlpihosovmdlanogopasnrtoijijohedknstaere,ndvaiojšrlčiaavzcmličesnsoetajpšopihvroeptdoiadHlrirousčvšjoeihjve.-
DcZuodllagajohrokodočl nopčirnnišoaličnrčatedi zamlnjeuodjve dmnrauodgshivmoodjevnkdalejdulogč.ul«ajvTenjaokooucrjeesdtuoiteriinvp
mžzeealsedtznnnjeihgškadopvparnokagajo,s.tpirhesmtaevsietecvevvrptocavzvelsržeudpišačnu Ombečsitnae
teŠrengtrjaudrnmjoanga. dMvaorzkaozDa ipaecši.ce in kolesarje.
TTININAASSTTRRMMČNNIKIK
Šentjurski župan pravi, da je
naPvoezDoivaaclinjeavichesbteasneda anhekje nnaa-
očibndnojbejgeoovd»zoatrdonkj«e,gsakoabtčeirnimsksee-
guakvparrajzanžiekaod oledtaan2e0s04m, okčonjoe
vbpillaivpaolabudeapizdenmjegijoavimkoprorinza--
vdiervuasnaj.eTmo vspoelvjanoabčvi pnoi sdtobprkoe
odbržvalavdnaelgi,a zzabhovral.ju»jZoačrašdtei vdilr--
nžaimvniuhsbtairnookvramtski–h cpiovsiltnoipkzoav-
šsčeitvis, eRsdkeučpeamj purkermižikua, dzreuloštpvou-
učapsoik. Oojbečnicneavj,eddoommuačsotanreajlšoigho,
vgrletcdue iunmšeošlačamn.ja»Vnsaečmrtosveanše
ecnesktreavt pnraojlsetopršenazraehdvilaaljžuejelemta.
M20l1a1d.«inDskirie ckecinjatezrajeinafrkatsitvriurakl-
vtursroto trepnroustntoovozl jcaevvn,imvernazdpair-
nsojimhoivzebipraomproočjei kntapnotas.leTda nbao
simreečlo lneitsomino potlrečbaosav,aldi.aObbo-
čpirnipskravuilprparvoajejke tvee, sječapsodjaelsanlail
nžeumpaonte. n»Vo.mNeasdbalojutjreembao inzavleosžt-i
bvseenipvoasltoinpkper,ipdraasvelj bamo goraodgnroja-
mponzoeplrooojepkttinmeisdtoičknuimnaenptoavceijdei
začneolvaeleiztabo2l0jš2a3v.eO,«bjeispkoavmedinali.-
strŽauzpaainnifrOasbtsruotketlujrao isnemKobzi-l
jzaenloskvegseals. oDnalajenendaamvrneečmzapgo--
stovveitluo, zdagboospnoadvaezrsokviamlnamceinstia-
sutvrrošmčeonaravzfivnoajunčpnro bpleermspsekkithi-
ovbo m20e2jn1–ih20o2b7mkotčAij -dperijoarlit,edtaa.
rTaozpvojma ennei btuodbi,redza sbooddorbžnaivha
czeasgtnraidhnpjoovneazvaevz.oŠvealkpeoszeabgeoj-
stovizlapdoestnaavri.l«i šentjursko ob-
voNznaviceoz.oKvajlnsaezcdesatjadbogoadjaols-
tgeažalevašmesi,t kiilsoomjiehtrnoav,tenrjennua
icmeneali bporovječktkaontt8i?0 milijonov
evPrroiv.nZeakkaatej rtiahkolavsitsnoikaihceznea-
mzaljtišačkojekbrailtokorersazndeaklajjo?slabe
voVljere. dKnjoerstninsaolodžablie sojeglabsijla
zoacednejlean, asoglperdoejenkatacnetni epoiztrlebta-
n2e01r5aazliis2k0a1v6e. Coepnraevgilriadnbaenzeih-
mstoljrišitčeivhvseobspčirnesmkinlajasjtoi ,alzi antao
zbeommlojišpčriahv,okviresdonoopsrt ecdeestljeevnea-
kdŽoeutlpij,aknvonObočodinnoeabŠrpeoon.tdPjulrarogmjieapkgrt.oiMrjaeankrjtkeao
lparhipkroazvldjeanj npermojeoktetnzoa ngraaddanljjuo-.
jVerjoe,d dnaosbt ojedovilsaohkkao tpurdipi rzaavtioli,
različne študije in projektno
dokumentacijo. Ta naj bi bila
pripKravljenoa v prsibloižno lpetu.r
K večji varnosti pri OŠ Fra-
njapMarlgiajza bnostaaprnispejv?ala
tamkajšnje krožišče in pod-
hod. OKbačkionadoŠlegnotjbuordoje iztuvad-i
jalcsilašvendoesltanloi isnejkoaokbočdinoslgkoe
bodkoultvursnredmišcčeuntmruesŠteantšjeu
zastoIjpi?avčevo plaketo je prej
IztnvoajaliMi skup aj, vseš njaš ej de lo
vidobmčpre dvs em pja me dsebojni
Uppamri ,SedvanicbiozdaopevtrdeemsObčin
pogvoejtiedraontiazkra Za to je vsakld an s
preKdorveaŠeaep o se b ej ven egot ov ihač
obvkozp otrp ežlji vosit i,rra zum ev a nja
potlrjeubdesnk.iP repriča nese m, dabibom
izbdorl.jšJauvraij Kgluendaevevrazr in, opre dvs
cesstpnoedmbupjObele žim odan našeg
plokčrnaijkeam,ptreortizappormoomžonceimjouo
in pričakovanem na sk
igrisštčauv. teOrnrprniakova njeim nasa
projePkitsnnoa pdroikzunmaneVs e mivaim is
Dirueskpciejho iRnSpzraejeintafrapsrtirzunkatnuj-a
ro Tsmajoa Zpaojdkpoi,sAaldi asmofiJnaannčcaerr,-
sko pogodbo, izvajalec naj bi
pkljoečr nsiko zparčeedl vgirdaedniti vvziaadčuetkktui,
opkotkorbitriav.kopi, manjši tuneli in
šeSvekčrotažkiščneihmopbrjei kOtoŠvF. ranja
MaZlgdarjžaabvo spiopvreizzaandetuvadtienzaa-
čurrteodviatneiv pdarokd.aSttneihglekdreožidišečj-.
nNeajzparsenj onvaej žbei dboilboilzi gkraakješneo
ptirsetodlporgieO, kŠoFmraennjtaaMrjea?lgaja.
IVdeesjenlo sezmas,ndoavoje sombočinlsaknai
purperdasvtaavžieli prepdreledtsi tpavrindiokboimla
MvseostdnoeksukmupenotasctijŠoe, nktijujer. p30o.-
streepbtenma bzraagorabd1n7j.o ukrri obžoiš sč. pPor-i
mOŠočFjorasnojdaoMbnaelgteahjanoŠleongtijue ršijre-
špaoljeagvnkaropžrieščdastparveitdevvi.dOenbčtaundi
sdooslgicoer ipdreijčnaokzoavsannovopovdvheloikdi.
mTaekroi žbe ovmidoelid. oVbsielipšriepobmolbjšeo,
kpiosvmezoavjioh Zprgeojrenlijedgoasletjr,gsamion
pspooskdunšjeaglia udeploaštmeveasttia. . EZdgrean-
ojednpbreodtluogdoi vlejvei bzial,vdijalbnii bpialos
dporobtrio Poehšrnainci.ti Vzseolenporopjeokvtrnšio-
ndo,kukjmerensteacjeijomimožanmoostaundki aztai
aglriasdmnjuočaktrio. žVišečliakoprŠi eRnetsjuervčnai-.
nVosva knraotžoišpčaovsrošipnroedgvleideanzaenloa
ndaržkalovnjiecneos, tsi,ajzasototumkoarj ap srviočj
stoafilinnaancsemrsukči edhe.lePžarzkagžoetloimvioti
gdraždaivtai ,pdoeslt opbočimna. MPreenciemjš,ndjea
sbtorostšakoe mpreinčajeknuij kemroožitšučdi si zpalotoč,-
kneikr ojemzepmroljtišBčenizjaramzintoovoi dunliac-i
toozi.npboomdožpnoetmreubnigerdišočluočzeenleo
gizeboololjškaeli rvaazrinsoksatvued, iezlevžeestni cbeov
tvrecbesatndeomlopčreonme etuuk.repe. Ko
boImzvoazjalpercojbeoktzdaočbeil i gzrealednitoi
lpurčo,tibpoomploavznanejuzkarčeeplie pvrHiprua--
všlejvactiup. Sroejebkotpnoddoobkaupmokernatjai--
cniejo o. bNaKjopzreajriscei bmoomčonomsoprraeli-
pmoesnveiltait?i vsebinam, ki ne bodo
veDč ousmleej šsčmenoepnosaktrebmelibžre gzua
Pvelšinkiocep,roktjieprospolazvdnaijh. Vukmreisploihv
imn ammobčanloin išzčbeoilnjšanloi gpormoteitpnoo-
aipgcliraivšnčeo. varnost občine, a veliko
deNlaantoasb ši epočastkoap. nGorerazdaivusreebdiinli-
pskooti,inkatevhanrničon, orazzelliočnzahigteravlnae,
dve kurišči, fitnes na prostem,
grbinasti poligon, parkirišče
zja eavtmodomne. Nad parkoom je
predvidena povezovalna ce-
sta. S tem obširnim projektom
bomo dobili urejene parkovne
ptoosvrošbinčeininskvaelipkroizznelaennjiah po-d
vsrvšeinta, .kParirjedtriteenPRAZN IK OBČIN E ŠENT
mest. Urbana oprema bo ob-
očaDnroumštvo mlikoogvončaihlausrtavzalirčjanlac
tvarjalnos t, ideje in želje, demij, i
n osi, s m o lokalna s ku pnost,enseojšpi
entju r.jraaldnnoj de eklroovžainšjčeanparipRoed-r
iva njai n aš praz nik. tem povezan
ih, ki od nas terjajo tš ežev e čmčiamperri-
odgovorno sti dokšsočloveka.zaeno-
zmog li , os tali pove zaniajukrvoažšičšačna
i – zdra,viriejod,itoehvraUnlijcaenjDe udšealanai
čievlead, d,.bi zvi ndi lia iziBslraeždeimščeK
minesvtalavsstenidhozknraonžsištčvaenpirhi dOeŠl
ajšnja prijetnagdruženja.tjur. Pro-
jnorče stit am.nauptrniozavdepvonsotoupčkeun
reecjelnizVijeer. ož upankPclaijnokRoS, zVaitian-J
jfaraTsutrrmag.rM ark o Diac i ažrmjamaho,i
da bi oba .posega še letos raz-
ŽiunpRavenesOmsboeči,mnkeaŠvježnsetejluli,mr mdoa, gnn. aMasmačrkaojkeaDiaci
pvniesazačalarvtokeoptderinUlakligrcaoetdnMitpil ofisšneagaZ.niNčdnatniom-
jšezkmtareodbžoan zopdsotrdiampvis.st«avteinseogfiandanocmear-,
skkairIsppoaovmrčaeeznvui,mvdratinsiemžlejaulidnmjoe vslaio,hdpkao
bsdki oizbvioac. jeKalloaekcmovessoetonspokovuodpaaujjorezsdačkiteoel-
glesrsapodrmeitjieačlleiizopbleečšta.onKaiol?ilelestaorsiknappool.t
UodpaVmmrte, sdktnai sebmgoaodjoegadreualraepidrzoivltiei ldaHenrniu,a-
pšleoevstctuoupenvsroko.opZzsai kvpeodkdaumvlotsuzer jneaemsdirceeedčri
pkšrčoaibtnkleo,mrjoeačtžniekaegropesršetiitleopvč.rnvPoersidtdioopgbroild-i
mskmeto.a Zžvečoiabdsneujongvoroazdsanmsjneo.ovpoo, vkeazkaol
bgiZlamnsebasnetnooijneš,ondlaoaseisnlejepvHroŠrteuonšketojvulearcr
mpnonovoesžztiačvlnibzoo pnteraridsdveaoljlzui onjemojov, okpjvreesrebbi-i
vbnaillocpZir.egShoeorodnbjčeeemtzaujžoetltreugzduni.igVcoraoidknnvcijere-u
vsnteoačolsotmažbnogeoovsčamennojstoakbkihno opsvetišalcivešbmk,a kdropat
bkiondlecoseatlriojltejnmuod. zjNeeamldavlžjojiešzč nbeia. sšIelpizasavvčoejl
dvvobrmtlijž?einzidnaoj evedgean pleaprkširhišpčruosptroi
zrdoTrvraevvnstuovtbennčoienmsio idnporuemdpuvaimidne, nbdieavtobri-o
pdzoilavdnršoiimnoeibv,m ktjouečrdjžiae,zlkiajjoeozrbajiesseksbontvoiaičnljce-
vVneosagtšiletaojonrjbei ,čgKirnaoedz.iatirivceečisntaPneošvnaincej-.
skeKGsaltkašvsnbeo.n Ejaen šazotalaankjišemnaoabpnoj5ev0r-šzliae-
nitzanpjioecsinooajopoobzjmavrojnčajoula nndeaoksdptaonptjrenegibhao
hkpootledlsav? oŽroanntai ,zdarnuagastpoopver.šPinrao
jestZvoarnnazismaenlajunoj Hežerzuaišmeizvapeteco,.s tJorejeotmjakovr-
sledresad vzišnsčiausntmeome, skutdaKavoj UlbelosicczieaDjžueišvpaenrlea-
KcevjeNšdnarjačer. teMenzaim,adrhaitseikbtuordnoo
ljuuVrdeejdečištepvraedjbevioivzrapaloncseovjžaelpi iokmmolaemsnaoi,
tkupodr ibsvokemrčbopeoluitrbedboimplioodvrptžuiasdvuinoontrakočokr-
vlezsšaaorlosekpiornepmvortotoc, ed.k ŠiVeensčtojuda rijeavptaurnodjtoii
sŠNktorabrtaoombčionimnCeoezljmau,zosaragjloijteapnvolačjšaanskijase-t
dtenomabrkiazhkppšoeosngoojdejrežkva,ovklenasijnrzaedz?rpuižsl.jiČv
tiumOdiabsmčicnoealvj Šsdkernižmtajuvsrisjteaevvmnzoamdgnl.ajOsebmbe-
dčnienosaeštolŠeletsnjtuvtjouš,orblsjietvbzuila,opoprmreadevšn,ojdelsankobi
vklzoaglheoksjioairnvsskšaopj odpretoult dnžeaenmaperrnjaiidlpaorbpidirlioa-
bpbloiižtlrineonban2a0tamkzšeielminjoljnišoaččvaineiv.nrSotvr.atVoe
nvglaoišjžai iloabčvienlieksojoe tnšrtuairmdi aro.esčUn, podvaanmse,
šdloaoleteibvnoašmsetsaot pproordijreukpžtronivdic,o,zbpaiovktaraentbejeur
pzoemvllajigšačnujishpseeš niktouldi ineobkčoin-i
čŠatojor.e LinetoCselsjem. oNuačrertduiljiemenootšoe
vrtca na Ponikvi, ki je pridobila
dodaten oddelek. Izvajalec tre-
nutnno spreureja notranjost OŠ
Slivnica. Veliko neizkoriščeno
vhodno avlo bo s pomočjo me-
detaže med drugim preuredil v
idloadnatanesvpeočtarenbinaekpardoestmorieji zsa
lki ntojirženkiczov, edčveer uvčIilpnaicvičienvedmva
kabineta. V preteklih letih smo
oRmifennikjenŠoenšotjluoreznaerdgveatsjkseotoleb--
nooljvšialvi,otakkušlntuernoebnpoovneujdebbeilva
eplrieKdučltausronmo dreulešžtvnoa PtuladniinOaŠ
Djurakmultjeu.reV,Snkasulpedinnajefmurmobadnoi-
bju žleolimeo de neirgetnskeo kombneotvijiati
OŠ Hbruoš evecs. Iemv a mk ot pzriprjua-
vnljeanajepreotnjeokltoašzkaegdraeddnišjočienneo,-
.tePivsrntcoapvrizNnoavni jveajsei pinrezjael dšoe-
pgroamdiitneva ennaoBtelavžratcaKonca ePnlan, iznai.
cPernipormavinli nbjoemgovšime prroojjsetkntinmo
,dpookmumočenptrai cvizjopozsatadvoigtvrai draitze-v
enote vrtca v Dramljah. Treba
,bkoartaezrmegiaslriteizoupltraets staovoitdvliiečneon-
otemVerltcKaoCnernadte,r.Ana Zapušek,
AmDaod leej tŠotsrdajrhžavr.a ni objavljala
resnejših razpisov za naložTbSe
vsiškodlsokovpinrapšraeld, ščoelsbko dinofroab-
sčtriunksktuarop.arLkeitroisščsampoo ns otveegma
npalsaločvljaivpari…dobili nekaj denar-
ja, vTernednaurtnsoo psoetrsebpertiustdoi jgnliem-
dme innaisrtarssttvporembivpaolsgtovavavrjnaamšio
ogblčeidnei vtelgikao, kvaejčbjeo. mV ovrmteocrjael
truevneusttnio. Čvkeljbuočeknjieh t7r7e0boatruovke,
dsatlijšpihlaččilaokaplanrikhirnvrinste, nbio. mVo
opsnazoivlni,ihdšaolbaoh jcee 1n.a86č0imotrboko,l
medtem ko jih je bilo še pred
nŽuepkaanj lOebtči ivnečŠkeontjduresmeatgo. dMsatorkto-
kDoravmmljea–nŠje.ntjur močno vplivala na
maZlnaokžaivjljejnejetvrembeastup. restaviti
enoto Vrtca Center?
Občina je pred leti poskrbela
zuar ednietergvetksokloesoabrnsokveoste zeenootde
vŠretnctaj,usrjčaimpreortijiojbečžiniviljŠemnjasrkjoe
dporiboJeplšoadha.ljIšzadlaelzaanoneikmajamleto,
ntuedpi aidzeajnnoekzajsndoevseotlkertioj.žiGščrea
zvaNpoovpiovtraessi,niongsriacdenrjpo,ristianvdbua-
jsetrdijosktriacjaonnai.inKotrbeboatojozbgoranjea-
nov, ožezlgimraodiotmi. Kenojtennoovkormožeišsčtoe
zs akeonleostoarvskrtocapjoetjporepdovvideeznaoti
zperomtiljiŠščeentjnuarjdu. nDačorlgtoovraončinmo
psiažrkeolim.oTŠoensotjudroslgkoorloečsnairsnkao-
čsrtetiz. oČpe obvoezoabtičišneazzDa oglraamdni jion
ps rPidrVosbaeiklnaišdtkaeelnnmar.,ojbihlogbaomimoalashvo-
koOhudditmrrupoegrsauitličrmoeežos.nvZpoiačlsitivtloia.rzandaai pgrziinbslaaučhnanjjee
šeŠkosultsrrokekajoevnnmoositniinimstperrisijctanazneogjeassvroeetbu-
ndiešdčsatva. rnPiheomadloi vbglaaradsdtnanevjembve,nozobnviesaknpureo
okbotči»pnbriiliazobgbiorilvjinuzdibceiallkaR, epksioebmvononaač«jb,zosalej
gizrbadoplnrjojšosutnjoero,.vkSei gošaomulreoenjradateaK. aklaokbšjnu.i
naNčarjtbi otluj dbiomglevdeeseul, rekdoitbvoe
oMbečsintnaezgaa gtrgaad?njo šole preje-
la Zdeznasaer.bnVismaklatsatknšikeonmobsmisko
mreišniliistvrosav joedpdrotbarovdporšaešla,ndjaa.
zPačrkuwitriwjioščwpeo.kptreembdeoR,pkelisaejsivhtn. isomi j│aemi nofao
lokalne skupnosti. Upam, da
bo država ne glede na vlado v
prihodnje namenila veliko več
denarja za šolsko in predšol-
sko infrastrukturo. Če želimo
izpolnjevati zastavljena merila,
ki jih nismo postavile občine,
je trebaSzainjihovo uresničeva-
nje zagotoviti dovolj denarja. 1
Občina je bila uspešna
pri pridobivanju denarja za
razširitev industrijske cone.
Kdaj se bodo začela dela in
ali so vam znana zanimanja
investitorjev za nakup ze-
mljišč?
Namere investitorjev so
ugodne c
znane, priu rejanju cone nika-o
kor ne skačemo v bazenp bprez
vode. Lastnik enega največjih
zemljišč je lastnik podjetjaAl-
pos Metalurgija, ki ima glede
omenjenega prostora svoje
načrte. Projekt, tza katerega
trenutno Mizbiramoe izvajalca,
plraesdtivizdaesveabnuikreodv.itKevljukbotmemu-u
njaelneašincfirlaj sptoruvekztuarvea, ogbramdončjoja
korodžUišlčicaepMroitlio NšaovZi dvaansiš,kgarad-o
dzndjorapvrsotvtiepnoepglavdnoihmuak. rOepbočva
in oumredžiteelvimpovrošmino, gkoječritjie, ždea
zsdeajngaosppootdparosdkaajodepjaevšnaolsit.s
Zkaonleasloožmbo. , Nvroevdonost3e,z8omsilkijooz-
nma evstrovž, eslmimo oprkidaosbnielijeevprovpe-
szkatsirendastnvaač, rnteokvajndi epnoavrjeazbaov
primaknil državni proračun,
ancei kparaj vtiu, dia obbo čnianvae.zovalna cesta
arnoOsbt, treamjnobstinko omt opboilnmosetminbnnoor-
naložbo za spodbujanje pod-
jetništva izpostavil še uredi-
tev podjetniškega inkubatorja
vnoGvooriacisfparlitiSralinvon,icsi.voOjbdneolvijlei
bpolamčaolastoabročisntaa,vsbvoo,j kdjelr pjea nzea--
kseobčndike.loZvaaluorepdoidtejvetmje eAstunregaa.
Mtrgeanižme ,imdaamboo iindkeujnboatzoar spnroi-
svpoe, val kčauksatvmarojanjau pmrioložžnnoos-t
setvi riozpvesknemgaesstnoefignaasnrceidraišnčja inv
bnoasplerdipnojimeovgreolp kskriapzevrosjpuepkoti--
dvei.žHelkjar.ati razmišljamo, da bi
poVsodskolboilpi uobpčirnostkipoosptalavvbno.ih
ukŠreepenovaovdHčrunšihevtcoučkjevsčreez-
pdoišlčjau zmdeasjtaspjeenljeakndaanojivhaoštei-l
zrŽnooaknčaitlnaoc. setsi.taV.saVka katero smer
obvsaotHošišrmoalat,že etlklajaajmmemkovvra ajljmšaonstjia zparsoembnetenga
ularsetdnitkeav,? ki, želi tam urediti
mre Iatznevrjašpjiaolhmeoactg,eaklm,i orseksrtbaivzracpijorotiin-
impstoeaprnelnoavznanevjauask. irneOzpaebmC1oAčj, eb,o dkejelar
kstoonjičanledkodaknojni chaootekltoŽbornat.aK, ejer
jterebniluatvnosklopruepdreoljteipnooplalevnziha
unkamreepnoev tpurreizdmviad.eInnavegsrtaitdonrjaz
noabsčiipnosvk,ojeubpirlaovsomsiosedlenloujperiz-
purmaveištči apnojdelmagoprzeadcveidsteon. iThanboo-
kvkiaehsmnneoajepmlzea msmt.bsonisotosmti vpovbečzinasnkai
proti krožišču pri Aspari, kar
smo zaznali kot eno od želja
občanov. Ta povezava bo ne-
posreden obvod mimo naselja
Hruševec proti Resevni, ki je
že zdaj zelo priljubljena toč-
ka. Ko bo cesta asfaltirana, bo i
ob njej urejena še kolesarska
st eza. ICesta bo ločnica med
kmetijskimi zemljišči in med
površinami, ki so namenjene
gradnji. Čeprav morda vse sku-
paj izgleda nekoliko razsežno,
je zasnovano na podlagi stro-
kovnih študij. Zaledjer voda,
ki pritečejo iz3U2iH u dičeveg aa
grabna in po hribunavzd o l,3j e
mogrom no, kar setjes:odraziloev
poplavah v letihI 20 12j ino20 14 .
Glede na podnebne spremem-
be inana dogajanje po svetu
bomo tudi pri nas prej ali slej
deležnia okoljskih katastrof.
eMenim, da moramo biti nanje
pripravljeni.Južne železnice
prMarkonDiac i: sebnik bo
n »tVimel odprte vse možnosti,
naši občini jetniško
idjeo pazn a ra st pri tem
stpreb ivals tva .Toa sku-
lpapo m eni,eda sjebzoa,seki nje
v Šen tjur z a ljud i m prej
ppzanimiv,iprivla čen. ju
tuppN aetog sm toe lahko nkokoPtrurolod--
nsponso sni.tAito a prosto.
V prin es e sr s eb oj rannoag,eo
tpažkrvelik el lpotr ebeu p ovkoarj
vla ganjih v različ no-
ržein fra st rukturo.«nttaucdijio
Ipinavgčreavdibkeunlotudronvi odlnjeenvjieb. oTduod
izvaedtaenpi rvojsekklat džuezlimukorepprii,dkoi
nbaJimtei džjierhžaknvanljaogveastčoafizNnnaancnicoeirngaanlnjoei
ninDašdvtovitrouaztnuaz, ankaijmabvrinevčoondzeidlbriaozvnjoeukdoiinl-a
lvidlcaoedbar.ZihVdrpŠaoevngsottjvjueervnjuelegimaz amdoosnmvoeav-
Šlineknotšojouklrsukžpobro, itkziaoHrbjreruavšžeervjvceautnijonep, boki-
psslreodmiiceapt ootadlakpjššnraiislhtpoiejnnšcodesrmtugoiabnčkninoihe-
ldearsmuažrpjeaenkmj. ?tDuodki lezra sesrteod njeešbool
usmIkdoierjiinlzoao, bzkrauasžlnteouvrannezj aep.nrČiarleodžbibtivose,e
knsieabmbo opi dolomtivolijteaomkmšmenninjoenbnjleuik čni,uadkloož-t
vsbimteao,inbjiibholabšhielki povoaovjegčrnoai lzapilrpierdoivslktaaočl--e
nreoovnsrtaoknpraiszškeoeg. apTrmoejneesukttane, ,ejezrapzrkmiapterearre-
vnmlajemonrana.miTsoroenpaurktanlvoontsajeknuoek zvtuagdrjoiatgmolevo-i
sdteipprsirdoipofirbnaiavtvneicjpoiroapgnrrojaejme. kaPtnrziaphrJaopvsoi--l
gpsoomjveov. lvGestroee,. zImma aapnmrjekocae sjniczaeamrhtmesvanemon-o
pgšroeo ijedkejtn,zasara. jraszolivčnbelipžirniriecdeitsvtae,
žnelneazznFaiocdtanoj:teeAbrrohrmeivkoiNdPToebš(niGlircnuaopviAno)
Vkongjilgaojnao. IZpaatvocimh.orVasmeokapkroir-
dbobmitoi svoseglvasejabiunsetapnriopvr,akvi lsi ov
pskrilsatdoujnez zra zvmsaenramštei,takpi obdordoo-
čvjeal.jaUlepapmri,hdoadnnjaemlebtoo. projekt
usKpealtoeruerepsnoimčietim. bnejše na-
ložKbaetenraečrptoumjeteemzabnpreijhšeodnnaje-
loobždboebjbeo?do še pomembno
vpZliavčaellea nsae bžiovsltjaenpjervaobdčvaa-
ndoelva? gradnje ceste Dole–Poni-
kvSak, ozraj kvavrs semh korazjedvrnžiahvsokžue-
pnoodsptishaslei dsofiganjanjockearskkšinis po--
mraezmumbn. eZjšdi irperkocjeijkotiz. aIzcveasjtaelesce
na modsoebkeutaSptuodinujirŽeedgitaerv–Hmra--
sktajedva mKSs kPergeavoordjeseukreajanpalaczesinti
oDbrnaamvljae–cŽeisčtieš.čeP. Kriopnračvanlja mstao
pvrevliakodvparodjeelkatovbngolevedeodnsoevkiha
cpersotteipDooplela–vPnonihikvuak–Lreopčoe,vkjeinr
jdeoogbrčaidniatvsoečaksannoaulrizedaciliajskkaengaa-
loizmacreijžoj ian. vPordeodvonda.mNialjoežbtaudjei
boiblanvorveadsnta vpbriebAližunreoa3v50Gtoisroicči
epvrri oSvl.ivPnroicti .kIomnacmu gorešeobpnreocveaj
ondasčertkoav cgelestdee Dporasmodljoeb–iŽteičvev. rVt-
KceSvP. lVanpinriahoizdvnajjiahlelcetuihrebjaoomdo-
sneakdcaeljsetevaoldiuPrlaenjainjeepirnodtiuŠsetnritj--
vsikdeuc, ovnHervušjeuvžcnueumredjaemluo mdel-
ostdas, ekkjear cžeslitezapsreobtni iKinravjensčtitcoi.r
Izzgbriardamitioveizlivkaojanlcoavozastoabvnbov. o
cestnegFaotood: saerkhaivčeNzTL (oGkrou. pGAre)
seveda za del cestišča, ki je na
območju šentjurske občine.
Upam, da bo prihodnje leto k
ureditvi svojega odseka pristo-
pila tudi Občina Šmarje pri Jel-
šVaIhN
, kiEm eji na našo občino. V
kIpavčevi ulici 17 bomo uredili
dvorano za potrebe glasbene
šole. Prihodnje leto želimo
urediti kletno etažo v stavbi ob
Ipavčevi hiši. Poleg tega želimo
na obnovljenem šentjurskem
bazenu postaviti tobogan in
tako končati ureditev športne-
ga7p arka. Na mestnem pokopa-
lišču želimo urediti parkirišča,
c e sto do poslovilne vežice in
nmimo nje, prostor za raztros
jp epela, pešpoti. Nikoli konča-
na zgodba je še preplastitev
odsekov posameznih lokalnih
cest. Končan je tudi razpis o
asfaltiranju cest v posameznih
krajevnih skupnostih.
. Slomšek	Vrt Foto:S HERPA
NA PRAZNXIČXNXEXM OBISKU
29
Št. 38, 23. september 2021
Št. 38, 23. september 2021
Uspešen obisk Vlade RS v Šentjurju in večji fi nančni prispevki k razvoju občine
V torek, 14. 9. 2021, so
v okviru obiska Vlade RS v
Savinjski regiji trije ministri
obiskali tudi Občino Šentjur.
Tam so jih sprejeli državna
sekretarka Jelka Godec in
predstavniki občine ter po-
sameznih organizacij.
Ministrica za izobraževanje,
znanost in šport, dr. Simona
Kustec, je obiskala Podružnič-
no osnovno šolo Kalobje. Šola
je bila med lanskimi potresi
na Hrvaškem poškodovana,
otroci pa so se morali šolati v
gasilskem domu. Ker je stavba
stara več kot 100 let, je nujno
potrebna prenove. Da bi se
otrokom za pouk zagotovile
Minister Aleš Hojs ob obisku PP Šentjur
primerne okoliščine, je ministr-
stvo oblikovalo idejne projekte
prenove šole, saj občina za to
na žalost ne predvideva prora-
čunskih sredstev. Ministrica Ku-
stec se je po toplem in srčnem
sprejemu učencev zavezala,
da bo projekt izveden čimprej.
Vlada RS bo sofinancirala tudi
konstrukcijo objekta Osnovne
šole Slivnica pri Celju, ministrica
pa je obiskala tudi Šolski cen-
ter Šentjur. Direktor ŠC Šentjur,
mag. Branko Šket, se je zahvalil
za dobro sodelovanje, sredstva
za obnovo prostorov strojnega
dela za izobraževanje in dija-
škega doma. V prihodnje bo
ministrstvo s ŠC Šentjur tesno
sodelovalo pri izvedbi gradnje
nove telovadnice.
Prenovljena bo tudi Policijska
postaja Šentjur, minister za no-
tranje zadeve Aleš Hojs pa si je
ogledal kraj, kjer bo stala nova
postaja. Skupaj z novo zgrad-
bo bo na voljo tudi 35 novih
delovnih mest. Minister Hojs je
zagotovil, da bo naredil vse za
pričetek gradnje najkasneje v
prvi polovici leta 2022. Z Obči-
no Šentjur je že bilo podpisano
pismo o nameri z dogovorom
o zamenjavi zemljišč, na kate-
rih bo zgrajena nova policijska
postaja. Poleg tega bo v Celju
maja 2022 začela delovati eno-
ta avtocestne policije, dodatna
naložba pa bo tudi izgradnja
pasjih boksov v Celju.
Kot je poudaril minister za
infrastrukturo Jernej Vrtovec,
Vlada Republike Slovenije vlaga
v regiji tudi na področju infra-
strukture. Naj omenimo nekaj
del, ki jih trenutno izvajajo v
občini Šentjur: ureditev ceste
Dole–Šentjur (dve krožišči in
cesta med njima v vrednosti
1.365.663 evrov), rekonstruk-
cija ceste Dole–Ponikva–Loče
(vrednost štirih etap od žele-
zniškega prehoda Ponikva do
železniškega prehoda Ostro-
žno s preplastitvijo skozi kraj
Ponikva je malo manj kot 5
Ministrica dr. Simona Kustec ob obisku Kalobja
milijonov evrov), rekonstrukci-
ja ceste Žiče–Dramlje v dolžini
1,44 km (pogodbena vrednost
je 2.653.525 evrov), obnova mo-
stu čez Sevnično v Vejicah (pod-
pisana je pogodba z izvajalcem
v vrednosti 382.545 evrov) ter
gradnja nadomestnega mostu
čez Ločico v Gorici pri Slivnici
z rekonstrukcijo ceste (podpi-
sana je pogodba z izvajalcem v
vrednosti 241.380 evrov). Vlada
je na majski seji v načrt razvoj-
nih programov uvrstila tudi tri
nove projekte: sanacijo plazov
na območju Lopace in Košnice
ter izvennivojsko križanje na
Ponikvi in tako omogočila so-
fi nanciranje države.
S 1. 1. 2021 je začel veljati
Zakon o fi nančni razbremeni-
tvi občin, ki le-tem zagotavlja
dodatna sredstva iz državnega
proračuna za uravnoteženje
razvitosti občin. Občina Šen-
tjur bo tako v letu 2021 iz tega
naslova prejela 927.130 evrov. Z
dvigom povprečnine občinam,
kar se je v mandatu sedanje
vlade zgodilo dvakrat, je občina
Šentjur pridobila približno 1,5
milijona evrov. To so sredstva,
ki jih občina lahko nameni za
prepotrebne prenove zgradb
na področju osnovnošolskega
izobraževanja. Vlada vlaga tudi
v domove starejših občanov, da
se bo starejšim zagotovil prime-
ren standard oskrbe. Tako se bo
v Šentjurju gradila Hiša Gustav,
samostojni prizidek že obstoje-
čemu DSO Šentjur. Zagotavljala
bo dnevno varstvo osmim ose-
bam, začasno namestitev pa
desetim osebam.
Obisk vlade v regiji je znak,
da se širi zavedanje o pomenu
razvoja slovenskega podeželja
ter manjših mest. Pomembna je
decentralizacija investicij iz glav-
nega mesta in okolice. Pri tem naj
se ne pozabi na prebivalce drugih
regij. Savinjska regija predstavlja
12 % prebivalstva Slovenije, kar
nikakor ni zanemarljiv delež.
Samo v Občini Šentjur se je letos
in lani začelo izvajati mnogo no-
vih projektov, veliko jih še pride.
Upajmo, da bo takšen tempo
ostal tudi v prihodnosti.
VODILNI NA PODROČJU INDUSTRIJSKEGA OZNAČEVANJA
IZDELKOV, POLIZDELKOV IN EMBALAŽE
Vsem občanom in občankam
občine Šentjur čestitamo
ob občinskem prazniku!
ADHEZIV d. o. o.,
Primož pri Šentjurju 24C, 3230 Šentjur, SLO
Tel. +386 3 74 90 740, Mob +386 41 612 610
E: vojko.arzensek@adheziv.si
www.adheziv.si
Adheziv d.o.o. Hrvaška, Zebracon d.o.o. Srbija,
Interplast d.o.o. Srbija, 4U d.o.o. BiH, IPZ s.r.o. Slovaška
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Št. 38, 23. september 2021
Slava Kovačič vse dobro išče v ljudeh in v svojem kraju
»Učence sem učila razmišljati«
Prihod v vaško šolo brez vrat in dimnika ter skrb za
kopico majhnih otrok se danes slišita kot neverjetna
zgodba. Za upokojeno učiteljico zgodovine in geogra-
fije Slavo Kovačič, ki v teh dneh praznuje 88. rojstni
dan, je bila zelo resnična. S seboj je kot amulet vedno
nosila Kocenov atlas. Ob selitvi na Ponikvo je odkrila,
da je bil avtor tega dela rojen prav tam. Njegovo življe-
nje in delo raziskuje še danes. Kot učiteljica svojega
poslanstva ni videla zgolj v predajanju učne snovi. V
mladih glavah je budila radovednost. Njeno temeljno
gonilo je bila srčnost. »Otroci so mi bili vedno ljubi.
Tudi pri tistih, ki niso kazali posebnega zanimanja,
sem hotela izbrskati dobro,« je povedala.
TINA STRMČNIK
Izhaja iz prve generacije
celjskega učiteljišča. Njen
razrednik je bil Fran Roš, ki
so ga dijaki po njenih bese-
dah imeli radi kot očeta. Dal
jim je ogromno pedagoškega
čuta. Spremljal jih je tudi po
končanem izobraževanju. Za-
hvaljujoč njegovemu vplivu,
je bil marsikdo iz generacije
tedanjih učiteljev dejaven ob
šolskem delu. Nekateri so
vodili pevske zbore, drugi so
zbirali narodno blago, tretji
so počeli kaj drugega, je opi-
sala sogovornica.
V dijaških letih je bila tudi
športnica, in sicer članica
prve ženske rokometne ekipe
v Celju. Žoga je bila njena pri-
ljubljena spremljevalka že v
internatu, nato tudi v klubu.
Na enem od treningov jo je
videl Fedor Gradišnik. »Rekel
mi je: ›Ti, tamala, malo teci!
‹ V resnici nisem bila mala,
ampak dolga in suha, prava
prekla. Ko sem odtekla, mi
je dejal, naj v četrtek pridem
na trening.« In tako je v Atlet-
skem klubu Kladivar Celje te-
kla na 800 metrov.
Prebudili življenje v
Dobrini
Njena športna kariera se je
končala, ko je bila Slava Ko-
vačič s sošolko z dekretom
poslana na svoje prvo delov-
no mesto, in sicer v Dobrino,
v majhno naselje na pobočju
Žusma. Prispela je v udarni-
ško grajeno šolsko stavbo, ki
ni imela ne vhodnih vrat, ne
dimnika, ne postelje za učite-
ljici. V takšnih skromnih po-
gojih je začela delati iz nič in
je s kolegico prevzela skrb za
132 otrok.
Kasneje je z ljubljanskega
učiteljišča prišel učitelj Maks
Kovačič. Nadarjen je bil za
glasbo in slikarstvo. Pod
vplivom treh mladih izobra-
žencev se je v Dobrini začelo
prebujati življenje, prežeto
z glasbenimi in literarnimi
nastopi, gledališkimi igrami.
Slava, ki je imela od nekdaj
rada umetnost, se je zbližala
s Kovačičem. Po štirih letih
življenja v Dobrini so mlad
par, ki se je želel seliti v kateri
drug kraj, obiskali predstavni-
ki občine in mu ponudili delo
na Ponikvi. Tja sta se zakonca
Kovačič preselila leta 1956.
Odkritje Kocenovih
korenin
Slava Kovačič je s seboj kot
talisman povsod nosila Koce-
nov atlas, ki ji ga je kupil oče.
Oboževala je to knjigo zemlje-
vidov, natančneje izvod, ki je
izšel leta 1926. Ime na platnici
ji ni povedalo veliko. A je zato
toliko večje presenečenje doži-
vela, ko je ob stari osnovni šoli
na Ponikvi videla spomenik,
posvečen slavnemu kartografu
in geografu Blažu Kocenu. Za-
čela je brskati za podatki in se
posvečati ohranjanju spomina
na očeta sodobnih atlasov, kar
počne še danes.
Izjemno rada je imela ze-
mljepis in zgodovino, zato jo
je ves čas prežemala želja, da
bi svoje znanje še poglobila.
Ker njena starša, ki sta imela
pet otrok, vsem nista mogla
omogočiti univerzitetne izo-
brazbe, je doštudirala ob delu.
Po diplomi je prevzela pouče-
vanje učencev na predmetni
stopnji. »Moj cilj ni bil, da bi
učencem le predajala snov.
Učila sem jih razmišljati, raz-
iskovati, v njih sem budila ra-
dovednost,« je dejala.
Za izlet so pulili
repo
V svojem poklicu ni vztrajala
le za katedrom. Vedela je, da
lahko v mladih iskro radove-
dnosti med drugim prebudi, če
jih odpelje izven šolskih zidov,
če jim pokaže kaj zanimivega.
Učence šestega razreda je vrsto
let vodila na izlet na Ptuj. Kar
so se učili celo šolsko leto, so
si nato ogledali v tamkajšnjem
muzeju.
Ko je bilo določeno, da bo
kot razredničarka otroke spre-
mljala v šestem, sedmem in
osmem razredu, je z njimi
naredila načrt, kako bi v treh
letih zbrali dovolj denarja za
končni izlet v Dubrovnik. »Moj
edini pogoj je bil, da bomo na
izlet šli vsi, tudi tisti, ki si ga
sicer ne bi mogli privoščiti,«
je povedala. Zato so se mladi
lotili najrazličnejših opravil.
Nihče ni tarnal, ko so nekoč
po pouku odšli do enega od
lokalnih kmetov in populili
pol hektarja repe. Prislužen
denar so varčevali. Naposled
so se osmošolci v Dubrovnik
odpravili z letalom, kar je bilo
za tiste čase pravo razkošje.
V učencih budila
najboljše
Njen sošolec na učiteljišču
je bil znan geolog dr. Stanko
Buser, ki je izviral iz Boletine
pri Ponikvi. Kot prijatelj ji je
velikokrat pomagal pri peda-
goških prizadevanjih. Med
drugim ji je v osnovni šoli
uredil zbirko kamenin. Te so
pritegnile zanimanje otrok, ki
jih je njihova učiteljica zgodo-
vine in geografije spodbujala,



»Moj cilj ni bil, da bi učencem le predala snov. Učila sem jih razmišljati, raziskovati, pri njih sem budila radove-
dnost,« je dejala.
naj opazujejo naravo. Dejala
jim je, naj pogledajo, kaj vse
zanimivega se skriva na njiho-
vem domačem pragu. Učenci
so v šolo prinašali različne ka-
mne. Nad to zadolžitvijo je bil
najbolj navdušen droben de-
ček Sandi Rečnik, ki je prinesel
kopico različnih kosov, vendar
nobeden ni bil nič posebnega.
Druga deklica iz razreda je pri-
nesla kremen, krhko kamnino
steklenega sijaja, ki je v očeh
otrok zbujala občudovanje.
»Sandi je bil izjemno razoča-
ran, da ni našel česa tako ime-
nitnega. Vendar ga to ni pobi-
lo, prav nasprotno. Čez nekaj
let je prišel v šolo predstavljat
svojo doktorsko disertacijo. Na
njeni podlagi je izdal samostoj-
no publikacijo prav o kremenu
in mi v knjigo napisal posveti-
lo. To je za mojo dušo nekaj
neverjetnega.«
Kot učiteljica je znala darove
prepoznati tudi pri učencih, ki
se niso mogli najbolje izraziti
zaradi težkih razmer doma.
Ob pouku je skušala reševati
njihove težave. »Otroci so mi
bili vedno ljubi. Tudi pri tistih,
»Tudi če si še tako marljiv, marsičesa ne
zmoreš sam. Zelo pomembno se mi zdi, da
okoli sebe zbereš somišljenike, ki te podprejo
in ti pomagajo. Če vsak malo pripomore,
lahko vsi skupaj veliko dosežejo.«
ki niso kazali posebnega za-
nimanja, sem hotela izbrskati
dobro,« je poudarila.
Uživala v delu za
skupnost
Seznam dejavnosti, ki jih
je imela na svojem urniku, je
dolg. Med drugim je ustano-
vila zgodovinskoraziskovalni
krožek in se z učenci uspe-
šno udeleževala tekmovanj.
Posebno poglavje življenja
je zaznamovala dejavnost
v Občinski zvezi prijateljev
mladine Šentjur, ki ji je bila
zvesta tri desetletja.
Vsestransko dejavna je bila
tudi na področju kulture. »Te-
danji ravnatelj se je naveličal
biti režiser in je to obveznost
želel prepustiti meni. Najprej
mi je dodelil gledališko vlogo,
kjer sem popolnoma pogore-
la,« pove v smehu. V vlogi
režiserke se je znašla veliko
bolje. Gledališke igre je reži-
rala dvanajst let zapovrstjo.
Po njenih besedah je bilo
takrat na Ponikvi zelo živah-
no. Ženske so se udeleževale
seminarjev, hodile so na izle-
te po Sloveniji, ki jih je zanje
kot geografinja zasnovala Ko-
vačičeva. Pripravljala je tudi
številne prireditve. Za osmi
marec je na primer zasnovala
kulturni program, nato je sle-
dila zabava, kjer je za glasbo
poskrbel njen mož. »Zdaj,
ko sem na koncu življenjske
poti, razmišljam, kako sem v
vseh letih zmogla vse našte-
to. Enostavno sem uživala v
delu. Čeprav za vse skupaj ni-
koli nisem dobila niti dinarja,
je moje zadovoljstvo veliko.
Še posebej vesela sem, ko



Št. 38, 23. september 2021
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
me nekdanji učenci toplo
pozdravijo, ko me vprašajo,
kako je z mojim zdravjem, in
se zanimajo zame.«
Po denar za
knjižnico
Med drugim je bila pobu-
dnica ureditve nekdanje šen-
tjurske knjižnice, ki je prosto-
re dobila v nekdanji Svetinovi
hiši. Kovačičeva je kot predse-
dnica Kulturne skupnosti Ob-
čine Šentjur kar na eni od sej
v Ljubljani izpolnjevala vlogo
za nujno potrebno opremo,
saj knjižnica ni imela niti ene
police. »K meni je prisedel
Tone Partljič in me vprašal,
kaj počnem. Svetoval mi je, naj
uporabim ženske čare in grem
osebno k predsedniku. Ta mi
je dejal, naj za denar prosimo
pri kateri drugi samoupravni
skupnosti. Povedala sem mu,
da imajo kozjanske občine to-
liko potreb, da bi še one potre-
bovale našo pomoč. Bila sem
uspešna in za knjižnico smo
kmalu lahko kupili opremo.«
V času, ko je vodila šentjur-
sko kulturno skupnost, so bili
zelo dejavni različni moški
pevski zbori, pridni so bili
tudi člani številnih folklornih
skupin. A kulturni domovi
niso bili primerno urejeni. Ko-
vačičevi je s spretnostjo uspe-
lo pridobiti precej denarja za
ureditev kulturnih domov v
Dobju in Šentvidu pri Plani-
ni. Pridobila je še denar za po-
pravilo poškodovanih fresk v
cerkvi sv. Martina na Ponikvi.
»V takratnem režimu se o tem
ni govorilo na glas. Vendar jaz
na to gledam kot na umetnost.
Gre za čudoviti barok. Da ne
govorim o zgodovini cerkve,
kjer je bil sedež pražupnije.«
Kocen je posebno
poglavje
Ob vseh dejavnostih v kraju
in občini je posebno poglavje
njena skrb za ohranjanje spo-
mina na Blaža Kocena. Po od-
kritju, da je bil rojen na Poni-
kvi, je s svojimi učenci začela
redno zahajati na Hotunje, kje
je bila njegova propadajoča roj-
stna hiša s spominsko ploščo.
Omenjena hiša je sredi 60. let
povsem propadla. Kovačičevo
je sodelavec Stanko Gobec dra-
žil, kaj bo kot geografinja nare-
dila za njegovo prepoznavnost.
To jo je spodbudilo, da je od-
šla do tedanjega šentjurskega
župana Acija Svetine. Čeprav
se je takrat že boril z mož-
ganskim tumorjem, je odobril
njeno prošnjo. Za izdelavo
spomenika v čast slavnemu
kartografu je namenil precej
denarja. Letošnja prejemnica
občinske plakete je poiskala
mojstre, ki so izdelali spome-
nik. »Zelo lepo se mi je zdelo,
da se je na smrt bolan župan
zanimal, kako napredujemo
z delom,« je izpostavila. Njen
nekdanji sošolec Stanko Buser
ji je pomagal, da so se odkritja
spomenika udeležili ugledni
geografi iz vse države.
Ob pomoči
strokovnjakov
V približno istem obdobju
je avstrijski geograf Wolfgang
Sitte svoje slovenske kolege
opozoril na Kocena in vzpore-
dno kot na Ponikvi so njegovo
zapuščino začeli odkrivati dru-
gi geografi . Geograf in pedagog
prof. dr. Jurij Kunaver je enega
od svojih študentov navdušil
za pripravo diplomskega dela
o Kocenu. Izziv je sprejel Rožle
Ob eni od moževih slik. »Vse, kar je naslikal, sva potem lepo pojedla,« se spominja v smehu.
Bratec Mrvar, ki mu je Slava
Kovačič z veseljem predala vso
dotlej zbrano gradivo. »Kuna-
ver in Bratec Mrvar sta za naš
kraj zlata vredna. Rezultat nju-
nega dela je bil med drugim
tudi znanstveni simpozij, ki je
bil letos del Kocenove sobote,«
je povedala.
V 90. letih se je z lokalno
skupnostjo, s tamkajšnjim
turistično-olepševalnim dru-
štvom in z ostalimi somišlje-
niki povezala s Kocenovimi
sorodniki – z družino Debe-
lak. Rezultat sodelovanja je
spominska soba Blaža Koce-
na na Hotunju, kjer je danes
na ogled razstava o njem.
Od »žverce« do
garača
Dejala je, da raziskovalci
o Kocenu odkrivajo vedno
nove zanimive podatke.
Odkrili so, kako je Kocenov
atlas zašel v Izrael in nato k
Arabcem. Med zanimivimi
ugotovitvami je podatek, da
je ta znanstvenik na Dunaju
umrl z zemljevidom v roki,
v delo je bil zatopljen, saj
je imel pogodbo z Angleži.
Po prepričanju sogovornice
temu kartografu in geogra-
fu ne rečemo zaman oče
atlasov, saj so z njegovim
podpisom izšli v milijonski
nakladi, obstaja 360 njiho-
vih ponatisov. »V času šolske
reforme je na površje prišla
njegova osebna širina, raz-
gledanost. Ni čudno, da je
kasneje postal član cesarske
komisije za šolstvo,« je deja-
la Kovačičeva.
Pojasnila je, da je bil Ko-
cen zasebno samotar, ga-
rač, ogromno dela je opravil
povsem sam. V svojih raz-
iskovanjih je med drugim
prišla do ugotovitve, da so
imeli po mamini strani vsi
njegovi sorodniki dar risa-
nja in modeliranja. Odkrila
je tudi Kocenovo praneča-
kinjo, mladinsko pisateljico
Sonjo Sever, ki je takrat žive-
la v Zagrebu. Po srečanju na
Ponikvi sta si dopisovali do
njene smrti. »Ogromno mi je
povedala o njem. Kot otrok
je bil ›žverca‹. Ogromno je
znal, izstopal je in zato je
pridobil denarno podporo
bližnjega trgovca. Opazoval
je ptice, naravo, izdelal je hi-
šico v gozdu. Predstavljam
si, da je vedno v rokah nosil
kakšno knjigo. Na mamino
željo je študiral bogoslovje.
Ko se je pokazala potreba
»Delo v šoli in vse
dejavnosti ob njej
– vse to mi nikoli ni
bilo težko.«
po učiteljih, je odšel študirat
na Dunaj. Študij je končal z
odliko.«
Med poezijo in
prozo
Zaradi navdušenja nad tem
kartografom in geografom si
je prizadevala, da je šolska
stavba, ki je bila zgrajena leta
1975, dobila ime po njem.
Tudi sodobna šola, ki je svo-
ja vrata odprla leta 2007, se
temu imenu ni izneverila.
Prejemnica letošnje občin-
ske plakete ne skriva ponosa
nad omenjeno izobraževalno
ustanovo. »Zaposleni izredno
dobro delajo. Številni so bili
moji učenci,« je poudarila.
Kaj počne zdaj? Še vedno
rada pripravlja različne pri-
spevke in piše pesmi, kar
je označila kot zapuščino
Frana Roša. V zadnjem ob-
dobju se je veliko posvečala
beležki, ki jo je njen tast,
nadučitelj v Šmartnem pri
Litiji, pisal v obdobju prve
svetovne vojne, ko je bil na
tirolski fronti. Iz pretresljivih
zapisov je pripravila knjigo,
ki jo je njena družina izda-
la v samozaložbi. Vse to je
gospe, ki ima od nekaj rada
umetnost, hrana za dušo. Ko
ob koncu pogovora stopiva
na njen balkon, od koder je
pogled na Ponikvo kot na
dlani, mi obsijana s toplim
jesenskim soncem reče: »Ali
ni prečudovito?«
Foto: SHERPA
TIC Šentjur | Ul. skladateljev Ipavcev 17, 3230
Šentjur | +386 3 749 25 23, +386 41 660 091 |
IG: sentjur.tour | FB: Šentjur Tour
ODKRIJTE ŠENTJUR
NA SVOJ NAČIN

Gostišče
in prenočišča





vsak dan sveže malice in kosila
prostor za zaključene družbe
do 180 ljudi (poroke, obletnice in drugi dogodki)
velik parkirni prostor
odlična domača hrana

Rezervirajte si svoj oddih na 041 666 726 ali na bohorc.marjan@siol.net
www.gostisce-bohorc.si

32
RAZSTAVA O CELJANKI
Št. 38, 23. september 2021
Alma M. Karlin se predstavlja na Dunaju
Zgodba, ki
Do sredine januarja prihodnje leto je na Dunaju v
Weltmuseumu na ogled razstava o Almi M. Karlin.
Zaradi epidemije je bilo odprtje leto kasneje, kot je
bilo načrtovano, a na srečo sedanje razmere dopuščajo
obisk muzeja in ogled razstave, ki pripoveduje zgodbo
o izjemni Celjanki, svetovni popotnici, pisateljici, po-
liglotki in raziskovalki. V torek bo avtorica razstave,
kustosinja Barbara Trnovec iz Pokrajinskega muzeja
Celje, na Dunaju predstavila še znanstveno monogra-
fijo Neskončno potovanje Alme M. Karlin: življenje,
delo, zapuščina, ki je lani izšla tudi v nemščini in an-
gleščini ter na kateri temelji dunajska razstava.
TATJANA CVIRN
se dotakne vsakogar
Stroka ocenjuje, da je to-
kratna razstava v avstrijski
prestolnici izjemen dosežek
za slovensko muzealstvo in za
promocijo slovenske kulture.
Predstavitev v dunajskem oko-
lju je tudi vrhunec dosedanjega
dela kustosinje Barbare Trno-
vec, ki se že več kot dvajset let
posveča raziskovanju Almine-
ga življenja in je avtorica šte-
vilnih razstav ter knjig o njej.
Leta 2017 je v Cankarjem domu
pripravila pregledno razstavo o
Kolumbovi hčeri, kot je poime-
novala Almo tudi v istoimenski
knjigi. Ljubljanska razstava je
bila prelomna, saj je sprožila
številne pozitivne odmeve in
skovalcev so zelo dobri. »Raz-
stava je prelepa, takšna kot
sem si želela, vsak predmet
je predstavljen tako, da deluje
kot umetnina. Z estetiko želim
povedati, kako dragocena je ta
zbirka. Predvsem želim, da lju-
di nagovori k premisleku o sebi
in svetu.« Ponosna je tudi, da si
je izborila to možnost, da ima
razstava na Dunaju tudi slo-
venski naslov in da sta uvodna
panoja v obeh prostorih sloven-
ska, sicer je besedilo na raz-
stavi v nemščini in angleščini.
Koncept razstave je identičen
knjigi Neskončno potovanje
Alme M. Karlin. Prvi del je po-
svečen njenemu potovanju in
Slovenski in nemški plakat za razstavo Alma M. Karlin – Sama okoli sveta. Razstava je nastala v sodelovanju treh muzejev, Kunsthistorisches Museuma in Weltmuseuma
z Dunaja ter Pokrajinskega muzeja Celje, in ob podpori Veleposlaništva RS na Dunaju ter Slovenskega kulturno-informacijskega centra v Avstriji. (Foto: arhiv PMC)
»Trdno verjamem, da so muzeji mrtvi, če ne
pripovedujejo zgodb, ki nagovarjajo ljudi.
To morajo biti močne zgodbe, v katerih se
človek najde ali pride do nekih zaključkov.«
ponudbe za postavitve razsta-
ve v tujini. Alma bo tako spet
imela možnost, da gre naokrog
po svetu, morda celo ponovno
v Tokio …
Na Dunaju tudi v
slovenščini
Veliko usklajevanja in dogo-
varjanja je bilo treba, preden
je bilo v dveh velikih prostorih
dunajskega muzeja postavlje-
nih 70 predmetov, povezanih z
Alminim življenjem in delom.
Na ogled je tudi film s pričeva-
nji ljudi, ki so jo poznali. »Ne
maram razstav, kjer so kupi
predmetov, ki nič ne povedo.
Na tej razstavi ima vsak pred-
met svojo zgodbo,« pojasnjuje
Barbara Trnovec, ki priznava,
da je zahtevna pri svojem delu,
a je s tokratno postavitvijo zelo
zadovoljna in tudi odmevi obi-
ima naslov Potovanje je učenje,
drugi del je posvečen njeni bi-
ografiji in se imenuje Življenje
je potovanje.
Nosilka upanja
Almino življenje je bilo tako
navdihujoče in njena zgodba
je tako pretresljiva, da zazna-
muje obiskovalce povsod. Kot
je z raziskovanjem ugotovila
Barbara Trnovec, je bila Alma
v začetku 30. let prejšnjega sto-
letja zvezda Evrope in eno naj-
bolj uglednih osebnosti tistega
časa. Po evropskih prestolnicah
je predavala o svojem potova-
nju, njeni potopisi so dosegali
osupljive naklade. Umrla je rev-
na, saj so njeno premoženje po
vrnitvi iz partizanov po vojni
zaplenili. Pogosto je bila lač-
na, zasmehovana … »V bistvu
je bila to politična likvidacija,«
ugotavlja kustosinja, ki meni,
da njena zgodba vseeno nosi
upanje. »Ko sem v Cankarje-
vem domu končala vodenje, so
me objemali popolni neznanci
in se zjokali, ker so v Almini
zgodbi prepoznali zgodbo svo-
je mame, tete … Zato je tako
pomembna. Podobno vidim pri
dijakih, ko govorim o odnosu
Alme z mamo ali očetom ali
o tem, da je 13-letna prvič po-
skušala narediti samomor. Ena
od dijakinj je na vodenju pred
vsemi nekoč povedala, da jo je
Alma rešila, saj je tudi sama
želela narediti samomor.«
Vrednote, ki so
danes redkost
Po besedah Trnovčeve je
Alma osebnost svetovnega
formata in to dokazuje razsta-
va na Dunaju, saj ima kaj po-
Kustos Reinhard Blumauer iz dunajskega Weltmuseuma
je za razstavo pripravil pano na temo Alma in Dunaj. To
področje bi bilo vredno še raziskovati, je Barbara Trnovec
pozvala na vodenjih, ki jih je imela na razstavi.
vedati vsakomur. »Cilj mojega
raziskovanja je bil rehabilitirati
Almo M. Karlin. Kar se je njej
zgodilo, se ne bi smelo zgoditi
nikomur. Bila je žrtev govoric,
nerazumevanja, zavisti, pred-
sodkov in slabo opravljenega
dela tistih, ki so se z njo ukvar-
jali, sledilo je minimaliziranje
pomena njenega dela. Reha-
bilitirana je bila že z razstavo
v Cankarjevem domu, dve leti
kasneje je bila umeščena na
znamko, v učbenike …, stvari
so se začele vrteti v pravo smer.
Moj cilj je bil dosežen. Zdaj je
pomembno, da jo umestimo
na svetovni zemljevid popo-
tnikov, kamor sodi. Na ta na-
čin, kot je potovala ona, pred
tem ni nihče: na pot je šla
sama, osem let je potovala in
se vmes preživljala s svojim
delom,« pravi kustosinja, ki je
na Dunaju opozorila predvsem
na Almo kot nosilko vrednot.
»Predmeti so lepi in zanimivi,
a sama zbirka je premalo. Osu-
pljivi so njen pogum, ljubezen
do učenja, zavezanost resnici,
stremenje k spoznanju, kaj je
res in prav, pripravljenost z la-
Na razstavi je tudi drevo z groba Alme M. Karlin, ki je pritegnilo veliko
zanimanja in občudovanja. (Foto: arhiv BT)
stnim življenjem plačati ceno,
da je ostala zvesta temu, v kar
je verjela … Koliko takšnih lju-
di poznamo danes? Želim, da
razstava obiskovalca nagovori
do te mere, da se sam vpraša,
kako pogumen in pokončen je
ter zavezan resnici.«
Po razstavi je Barbara Trnovec (desno) na dan otvoritve popeljala tudi
ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija in avstrijsko državno sekretarko,
pristojno za kulturo, mag. Andreo Mayer. (Foto: arhiv PMC)
Antropologinja Barbara Trnovec, kustosinja v
Pokrajinskem muzeju Celje, je odlična pozna-
valka življenja in dela Alme M. Karlin. Vrhunec
njenega dosedanjega raziskovanja je razstava
na Dunaju, ki bo na ogled do sredine januarja.
Na fotografiji z monografijo o Almi, ki je izšla
lani in na kateri temelji razstava. (Foto: arhiv
NT – SHERPA)
Ob občinskem prazniku z županom Tomažem Žoharjem
»GOTruabdsčnminjao žmzaaograreadpiprloejutsedkkirblionestzti,azžanejlvihjsoe« si
lcnDeoTjsjoeemedupaarženvjŽeznoeodhlbapdroo jzbetajinedonžv,ejuiipnhaelcnokromvvaealndnijžhau svopocvaleinnttivj,auvhsjoe ajdekesoneetjnediroolbabrnhčoeii-. tžpanrjmiid. koPšnabojisštevnbejieirnkesrasanhpjiaočnnmioisnzsoejelzosahe envveaodlveea- ljih«	tznVinhejičvminlaaps otsigtiaonnvvoaevrsjataintmoj rob
, tudi na sprejem prvošolčkov in	da bi nekaj stanov
SkoOtbdvčoinnbaačSiBnrrsaaikssilooukvvpčreeadvpeilr.iajŽazunzpuaVajene sjndeepvtpseeomkvsabčekrmaorvo osdpgoromtviionrsenenar,
Spdpravobodčenizljnoeia nSnaeovmibpnoijtssenknoeio do tmoelčiedenm,ei.bnVo jzkečarpdalrjnavjdielimemtaečda1s1eu4n0sa.ekOtiusmbrreiz.deVnmtsji
vdzoaogpbočdsinleeikn pioirbvekbtoeubjljtčpairniinlsokvžiednudopndsritoaši čvjeiiečsbeilljkmaudvoirpsaepmtAeookzknzavtveaečdebarodtsgil,aadtvoa-
žnnsmaorsoatnvtunaTkosaienjjazk,ažurnalŽatduikhrlnajutoed drii,e«ds dpoišočpušiodndaoerbkljčiarliaiŽjoabh.šAčairnkisondktnapaopdulradilzjadunrjjaea-,
žndujaap.jaeOnžsuTroepmdanajžpi rnioavhgooadvre,onsrjouj deoupbšrčaipnoaebdčueisnlpežešueepnvaentdounliTokooljm,ukadožjleui.-
Žkohr ajerjuus, psešknaČateerkimipas.m»Toasjee pvoBgroavsalrojvačlai hv zdenloehdopbrread.
oEbnLčEeiArngKsikOjaiMmrEaRpsItrČeaK,zIznKeiOlkoToNkmIoK.nstruktivno sodelujemo.«
ŠLiPEvEAljLeKAnOjOeMŽvEIRo
»gOaVbsiplserkcvl,ioojpekuuežvkbliapi dvnnePegogadarduoežblnaiisčvknaai-
osjeosnsoevPnrvai vbšorealkisTilporanvšagkvaai posrmbi čdoienslipu,rekin-i
jizemali av.dsepelrouibknlrieažpjnbeoozlajg5z.m6aj0oe0ztiivtpeirvaešbiirin--
jvkeaonltjcaepvrZaavindiesžvoeudpsiamnmoskesode flmoutnailkni cjrišejeo-
sznloovveien.snedslajkene,mes loapbhrčkaionvrlejea,čemVeustudeldijlei
utprčriijnenkemosevijinotoisp. trŠreoid.plavNsjeamjporr.enejoz vuj,enltoabtivil,
ctuoeslopmteišiondiosptireztrapezPlajoansdtioeploroo,mjdeakruitniž iivn-
snzkaolda, dosouvocsiljaknlani roea.bnzčtaeadnesiv.keDimeinjiaoevdnlaoksčet-i
bminaomižzinzsoievsotkiv pJakoniuejkizhu CrveirgšalučeajrejoKintruajdlijhi.
uMščeienbniocsitrieenršze,azvpaol silkneufnrpiaa«sjtrzeunekkutiutpnro,
sAjteanondgjrereooj mpVinsrutoojevpežrcuavpsianje ogledal
obKBnliojumvboorzddaraož, saktvranetenri.cemeg. sarteaozdmmdeeod--
rŠsaemndtarsnutjepiheursptporemoljieiiknztpoVevrl,ajadntosikgkiomadr,-
nmkeoekvdatpjeomvseekčbojeijhje imzinpinoizssataevroizblaič?aknuel-
ptuorČmoeepdmra. bvVnjaeishkoobpdrSoimjbejkeo tnroeivtli.atzBiavrvnaio-l
snklaroavŽtškokovan seomšbkčoii gnurasapdje.lidroebšitlia kianr
tnuedGkilaažjvei,nzoazdivdtoeavmla, atpparksvoeas dtnaaenpbkriaorfiez-s
tmnainsitsatnroomvanJjaanezom Cigler-
jeZm Kverlailkjiemm jve.ebseiloje umskulagjoe--
tvaavnljjaemnačdratosvmzao svprteejmemleotbu-
učirnessnkiičhi,lipvrsoestzoarsstkaivhljennaečrctiloje
nza pgoddrončjjuSsetanovaznajstkaerpejršoe-
bvleŠmmaatitke in t aikno 4ziacgeortonvailio1b3-
nmoovčihjustaknjeorvaj njbzapnrepdrvofiteni
nasjemo o Deevelto stalniovacnej njteerv.
pKrdoasjtoi.nrihzaKkmajestitjeskse ozdadlorčuiglie,
Bdraabsloosvtčeen, aštiermi s mtanesotvuanzjaačesloi
dejavnosti za gradnjo centra
up ponu?dba AP
Na območju graščine Štro-
Zvsenleak stta vapretepklosltiadelko-
vala tako žaga kot dom 15UG,
koMjeincelvi, čki se jeknato prelselil
naMPionluzeliloč.eZtratdenkjisho nneaksaljalve-t
nseosjetnziiakrsaedji zoabintoelbrečžsiinrasnkšoeismti
pškraoztsnkiekgua niiknavjzesatsiltouržjna edojšmliimeli-
opnbojasčlainmgsrkeazednnpijklaaoksmoetdeobNnpaeojdžveailšgijelei,
oabpičriendspkoegopj lzaaiknejtoe.jkeNžbailjavigšrjae-
pTdrnijzanuažsntrjeeŽznjehe ipzrormoketnžue pl aoJvnea-
Tzoavme aKdžoak aŽvotohciaekrsjtaek, ipsraej j nelsJma-
žnžievlzlejleKi nojdekoopdvoanstivnkeo,tiklogibajrseimlssvetvonujite.i
žloivklajlennejecpesotsevestkiol zgiasnialsstevljue..
KeŠrirgjreandjenjka onroovneanvairvueszao vazlnae-
čceetskteu nsi ebpiltaemizbvreadljjievam, vosčanj ov
zčaazsun,amki obviabloil bstčpuirdeijkemletlojišvnzjea
pškraiokztnskoeDvgaanbjeiin ovbesčtiintsolkrjeag,da jeprata-
zonbpičukasant.oilDv iajdebeojiobvčaoirnoagvroaadldapnozjvdi eržadavagjleae
vonebaččiatnenomonvajočebrotmobvčoaičnnjauiho. pdGpriloreevddeeditaenlvaa
vtoek,čidnao snieačiprrtoe vbžaivnlaihllstpvroirečvdeidtenivoi,
sboklaj tsetrairma iinjedža ebleolapoptorečbaastpitoi
omZžlaetoletpalapkoemtoemobbnleotosšon- jem občinskem prazniku je
ipkruejjeejlo zžnivalnjepnejek vVaobnčeikniR, oter iz Šentruperta za dol-
geolilei tznaeslusžpeenha ep nriaznpaondjaro,. čju gospodarstva. Dobitnik
askrejbernnea pslvaokjeetme jepopdorsotačljustrelec, lovec in podjetnik Du-
ošvaanl us sUrcreamnkinarz ilzjuRbaekzonvijeolj za dolgoletno aktivno delo
dnoadraalznliečpnoihgrpeošldjirvočkjaihmdernužbenega življenja. Bronasta
polzaakiektarajezvšolajav nroakše adnriumž-atorjev Oratorija Župnije Go-
mzgilosdkoovzina edo klguollteutrneo upsop-ešno organizacijo in izvedbo
aonrajatobrliajegvinvj,e dinomkakčeo,mvosktri aju. Županovo priznanje so
lpjernejaelinRašoikh Uobšečnankoovt. pZoaveljnik štaba Civilne zaščite
OsebjčimineizBsrracsalotevrčez zvaelpikrimzadevno delo v času epidBeramsliojev
šktoorvoannajevmiruzsaahtvearlLjuujekma Minarovt in Jakob Špes PoTdelberfoen-
gčaerstzitaaimzj,e«mjenedadjoasl ežžukpeanna področju odbojke in osTevloejfeon
naažslŽoovheavr,.roOpbstkeimh pservjeakzoa-v v odbojki v kategorijiEdleokr1to7
leiltošs v Tiranib. čk i Maske so zakrile iskrene nasm
dcEeodnveitnnriihveosčbtjačirhienješeihzizavvgeeodtnolivoorvaeczčepjliaos,-
issnmtnnoaasineofsroandsoltovrčui ikltito,učdrknaoavbauonrmejadoitnearv
ztooabkomobnomsčkojaičhjeoŠukmmvaiertsjeetvivlžiaospkrueVpdeneloilkisleit
pzprareesdmtnaoirkesejtšnesom. lOiosbtončiuanrpaerdamvi.loičrneanazcdpeavo.j-
ndarPojpočrjveuej čusrlperjteaijhnejtjaie sotbačnionnvsaaknui jspspkreoih--
lspatroorzbsaklgeimontoavč,ritpi. oKvvdsseajmpbointsareenblopanvhoo-
tksuomdzoia zčspealiasgagrlari adsdtnanjnjoao,vpjaernitzjrsiedknikupatnroko-
opgsrnaemzogv,onsdiajašzjoalgid.onKvjoiahrki2toi0,nlesaatpjnrajeedteutmo-
jopedojovdirdsonečlojau?ondi binilvoensatirteojrejneev.gaDnoi--
bčreŠosiadrriot.ešNvliamšsloai tsitmčankoeotouzsdanisoževebnrneegi šikotvoleet
jzeaavzsnatigaoinntoovvveaosltceietdoberanjir.akkljaurčsnkiehgaprnoa--
jseekMltjoaivnz ioSsbtpemriozčiadjaiknŽofmorvansbteorkmuakotkupi rsio-
dAžoinvbedilri e.nvj orVevrsetnuoevčhielnuc imsceeajnzeaihspproar,tzeremhboee--
šdroailhep,, ožpedrvrtižoča jvenszeigncoesdseotivbmiondei odpaŠseblniol-i
stvrvnuoejpeperprotrfiotmsntao irsnetanpVorivadanonsbjkail.iamPrt,euckdeij
Gjpeloatusrdebanernukatan sošmovloao nbaRnmisoetvani.ilSGi acrveesintznai
Žvpuaerleeidkci,tpvkiri onjojae okbt irsvokbsujojiehd peolrboičbvilanižnenjiuon
8z0dniraešikhc oijtorozka Vingfrraadsiltirbuokmtuo-
truod, iaošseebvneočjid.vjeiggbailola, sobčnimovear
smleodsitmuov tLuedtiusšmu.eTrna ijceamskocrear-j
tkifikačtaanIan.vZaldidaoj smi lparhijkaoznkaoonbč--
čnionao. dPdoalehgntetgea, bjeomtaokora?zširili
jedNilanoi bpmroosčtjour nianšeporebdčinšeoljoe
zvgerlaikdidli e6l0dnrožvaivhnjeavpnriohmpaertkni-
rinišfčr.aIsntrvueskttiucirjea. jRe avvrnedonka rmsmalo
ve sčokdoetlo1v3anmjuilijzondairevkrcoivjo pzrai
činefmraesrtrsumkotuprroibkloižnnčo 2 00 ntiosovč
mostu čez Spavinjo ter gra ,jo
ILišča in križišča v Letušu.
Gre za izjemno pomembno
prtidoabitevgza aloksalnio lpcrebi-
0N Ol€vo. V neposredni bližini
mostu so namreč vrtec, po-
udsrtuvžanrjiačnjau poosngojvenvazašoralazvionj
čcuerdkoevvi.teStoabr čdinoetr.aj»aDnelmajomsot,
dkoi bjerob ilnzkeolonsotrzuekt, ijvenboišl emnead-
prejč!kDaenljaejmozseslorc nemev,azreisnkržee-
nzaimodnramslee,nkoamj š, emleezdaseobtroojkneo.
pOobmkoočnjcou, roabznuomveevsamnojesmi oidn-
ldjubnezilni itjuod. iPzria toem, kenre jpe obziala-
bceitset,a,čekinveodmi odroetZe gdorrungjemSau-
pvionmjsakgeadtio,limneu,vtučdaisuškoobdnuojvte
nize,« jne k9przeapporttraebznSa epmroEumseot-,
delova njeusaproszmvaol sžeupvapnr.ome-
tnih konicah k CMCYM načakali.
TGrriadpbliaškčeetsee ijne dizveene-
gapdriezlanaonbčjiine preselilo v
drZulgatod plakneatodrježabvrnaoslocvešsktoi
žmuepdanŠeTnotmruapžeŽrotohmar ilnetVorsainz-
skim …
psrtevDjeernžlioao.vdaNEjaek moobslakndloaihvdoas. voemt esntojeji-,
nmeKi doprtžakaavjžinmee scmeesbotorea šomebpoljruezbdaigklaootžnoe--
cpveritmeid uldestvtaraejvsz,einzteivmepdi oblegetonij.ieDdzaealjeprradesi--t
vrienksriclaijzšaevzoaej nitnetfreražssketovruepdkratiučvraoakrkonovonasčnt-
cnTeoustzinmaočaienmlfarvaosbmtrniusalkvihltjuaprtinretida vpzsreolmo-.
jdueoskttr,earzjeanknoonopsdrtosremukke,ctnijmoa amvaovrsentlouiksvot.
LzKaejtseulrušngui vAzalurenrkeishda inptdrvoiejmro Rekternboihežripščeoakti.,,
ksmi Ksoie przoaglgreoegtotzevagilaidšzroežllasovkpne ropi rzecavedosetzvoea
nzParleoudžrdbesnonevivčoi idstemi vdoršžzea ivzaeb.čraRdnerismungiičzh-,-.
npvoraojasjeelckmetomv.epIszeovld,apjdaiasleajclei dpderlvisbetlooejtonndao-
dspeiorkegkovcdcibjeaolovvtzivaprčreedtpnklouassteil2p.4te0mtibsroač
uesvČproevlaš Pepreovdsotpazinseaentviaampopregrčoi duinbpforraaz--
isbztlbrjaurasknk.tioumrranjizidhvvaepjatrrloecjtejemiknitdiuheč.le. KnVcdreeav-j.
dlanhSoktsatonppoorvgiačonadjkbsukejnoeimhpooddezrloazčnjeeatešjkae
pgzraiabgdloinžtjonevokomrtoisžlitijšočnakevjverProajvrei Džbliojlaglhoe-?-
vtaorKsj anmranor esjkee,andj avneba,lišigikhrakdpobrro.ianjekcki ntzoav--
čjperlpiedjo,evoleabztčiaitnanikhaozje, ndžarežlozažvabngaoptcoaevnsitaloaj
bpdiroobltoiilčaLeponrgoeadšrvtseikdvioildmooanlieknpoi.nroPčfiarvntnia ijvhe
ezsnataegnmotoovlveaotnugj rTaoodmnjejaepnkojrmaotežmištčbuaednvi
dknoroisžveiožšgečkruaindv.np,Pjreaermižikljakhn, ukjni ivuerleja-
dziatVvei ntveemgčjaem bpaornolj.dmnaeettuvnaežrevnlaihmrnovoszrteai.--
giojVit.o zOvaibdtični3jni0hanlbeotpirhkoobfinetelnecižhmitset sareancsoat-
šzvtaečnvejilaKoonptrčroiadknoabksiaovražtjeieptsouogdgailj apsnoja-
slzalaestdnni.aickaouvprzsiseedm,lmjlejivšhačsnztjaanoZdvakknujapjv.
jZpeaoOčseblotčeviknaog-rBsartdansljooevvjačenepj zsrkae.nidisvmtiadivvebani
zJa gbmeirvaarDcnaejenparkirhjzeoadsonajnekj uelenptoeb.goZlaoevlbo--
npčeoinmpareze.madgnbonot,saotvij?ielatuzdriepbraolamnestonma
uprVeosdreaitkčeauvknooar,m skoei ngljaaevbnnoeim»rmeogaoigobnnreatvl«--
dnoeabvcraiel,isptneraijavozkntiaosibnerlsjsukrči nPoirbelčjsuiendrsjek..i
TKolj juebtistteompuravdoa zjleatpo rnoamšeetonbo-
čzienleo. oPbormeemmebnnjeinsao, toubdi ndjoebj rnai
guesotrgerzanfsekgaalepgloa,č anitkuad.i Obobgčainta
nbaorpavrinparaivnilkauultsutrenzaednepdrioščjeinkta,
tnear ppeosdtrloagšipokrattneoredgoagabjoandjeo,bkii-
vlasagkreamdbue onbočdanovuonljuednijev.isKodkaoj
knaakj obvioisztvžaijvalljenc jazainčeolmgoragdoičtai,
ršaeznvoi jdtoarlenčetonvo, naša želja je,
daPržeednčaassleodmn. jesteletdoejaallii vsdaaj
žleetlait2e 0o2b3č.ino razvijati ena,ko-
Še skoraj povsem svež je
nov prizidek k osnovni šoli.
Za kako velik projekt je šlo?
V občini Braslovče imamo
velik prirast prebivalcev, kar
nam je v veselje in čast, a vse
tro čoibl ednoelmgo plertinemseuizgzaivseilcnua
JpaondreozčujuKzoakgoovtanvilkjaun.jaSluesdtnreji-
jzenežein5f5ralsettručklatunreP. GTDakBšrean-
splroimvčeer. jKeobt ijlea vnaošbaraozslnoožvitnvai
šnoalgar,akdiej ze appoiskaallaa kpoomšiisviijha,. jVe
nKovkeomvnipkriszviodjkeuž, ivklijesnmjeo zgaa-
pniasmalegnausilpsrtevduailniG4 tmakaoja ,d osbmro
ipmriedoobbilčiinšeestšiuričlilvnilco, kdavlingeamlo
zoakoglijbuailnošioršveir.ane učence in
razSšIrierSbjerno jpedlaiklneitcoo.jeZgzraadizil-i
jsemmonšee zšaessltudgeesent ajapvondihropčajur-
skoircniaihlnmegeastv. aZrsetlvoa,smzloasvtiesnea-
lpi,o draojčejuv vBarrasstlvoav sčtaahrepjšrivhičinv
izngvoadloidvoinvi, onbačionbemdobčjilua scveoloje-
tpnreo sStpoorednGjleasSbaevninajsškoeladoRliisntea
Sparevjienlaa ŽAallbeecr, tkai Pjo dobbrieskguajre,
več kot osemdeset otrok iz
naše občine.
Kako daleč so prizadeva-
nja, da bi v občini Braslovče
končno dobili svoj medgene-
racijski športni park?
cV zadnjihed veh letihs smo
odkupili vsa potrebna ze-
mljišča in izdelali projekt za
gradnjo medgeneracijskega
športnega parka. Trenutno
smo v zaključni fazi pridobi-
vanja gradbenega dovoljenja
in načrtujemo,Uda gaObomo
z3a3č1e4l Bi RgAraSdLiOtiVpČrEihodnje leto.
skaDporeloskčrebna:e03s 7p0r3em12e4m0 be so
vsoe: 0z3g7o0d3i 1le23t0udi pri obnovi
sŽloovv: knzebšrkaselogvaceg@rasidoul.n. eOt bčina
ojšen ljiehtporsejpemrintikeomv nzaagčraedlaobsoobdčein-
lovati z zavodom za varstvo
pa
Ždueplaenž Onbi člienteoBšrnajsi lonvačgerTaojmenažciŽ.oVhasre(FskoKtuop:tAasnjedjmera ŽžuPovuhoragdro–pmGorauzpvžAae)l
kMzueMldtPuoZrbnčKienadrslkeaedVmiši črdairnuetša.tvKinuaksinšpvneaev-
lnpidaočodrvrtoeŽčaijmulegcal.taeszbegnreagdaomus?tvarja
zaBDvroroszntdoaasojtdojempbeliavlakneivhteočdijonesazeoažbkdnooovl--
vgmeollagedrtanidhou opdbrbreodzj akpnarroijcedktetlorovkvriaennpjiet
vbloilDkaarvlunšmetvmaun kdpoaottdiheržoeadlvsnlkeeithma ž2me0ne10rai
dBoral2gs0loo1lev8tčnveevvpišrihenjuienlvasekčeA kumostpa8lei0hja0e
tBgisoroisnčpooevvderaocr .svtvcaelvo otibfičninaintceiraznaa
ilze Oolobkčiatnelnsmkoe, gjtea mpŽrvoerhčaačtrundpaiodtdereržljaielv
toubdeindevmežseuvpeadnaovtei mpreilzjinla nnjia,
innepsirceecrenPlGjivDemBrparsolostvočveo,ljkni elme-
tdoesluobčellaenžouvjejzog1o2d0ovleint sdkeelgoa-
vdarunšjatšv, ai.n KJeerrijnekenjialJoegzjaerolnibtičkinzea,
duaspzeašgnootorvaiz diseknoavraznajeolbitneoravro-
gnreadeud, ikšičijne eizAjelmenoMp. oKmarelimn-.
beLnKKku, lftoutorn: iTTsp–oUmtreinpikS. zDa.
celotno državo in ne samo za
našo občino, smo se odločili,
da bomo poiskali predvsem
zunanje vire financiranja. To
lahko dosežemo le z izdelanim
projektom, s katerim lahko
na razpisih kandidiramo za
denar. Občina se je zato po
desetih letih spet povezala z
Zavodom za varstvo kulturne
dediščine Slovenije. Trenutno
v sodelovanju z njim in po no-
vem v sodelovanju z ministr-
stvom za kulturo vodimo vse
dejavnosti za izdelavo projek-
ta, ki bo temelj za pridobivanje
zunanjih virov financiranja in
vodeno obnovo gradu.
m Oprbaznleiktuo, švnenjedamr s običleinzastkoeomči
prazniku je izšla prva šte-
ilvmjuildkzjabe,ozroanbmičmiAnisvsuikmiengpkatak, otgevlrao sztianlapi
agBorvsatosinblosčvkinši kpi ionnušutirdrišnpei.k.KiStareekrbosresnvtoedpsail
pngoašdzaraobmčojguisaoltiadlinb?aorjkaventearinzakudlotlugro-
pnraeZdpeogdzlainšsčaiilvnonamo. stžieOlibmčoinedoBsreačsil
.bZisSlatpvtoe dnpnolajbokoeltjSošaojveiinonfbjosčrkimnoiaraldenotoolsis-t
nldjouodsieo, žžlkeetliomnsaonpejiokhdašrjeokčrbjaoutljoppgreorešvlveaa-
pmzraiotničo.nsPekjršapavrentpeaoukzrojnaaž,veknliomstoi podobavčt-i
zmirno čžminleaodsktnaadrroundšentkvoao.jmškteordep,ostae-
žmeezunsipkeolmi v, sdea seanpirreadtsit?aIvmijoa,
odba čpinreadsdtaovviojolj svdoejneadrjealovzaa-
knrjeitjien šdkosdeežpkoe ntearrasvonuishtvnaer--
sjarjeočanha?šo skupno prihodnost
inŽralzvsomj.oImv armesotezžekloihbočgasaitho
idnrurešstvjeenboilion odgrurožmabnnoo nžeivulrjiej.-
Onjbeč, iznaatojejenparjnavu,jndeaj sšoe, oobbčnaon-i
voo nnjaejmboiljnpfooršmkoidraonvia.nOihbcčeinsta,
ujespdeolazdsajnuirraatdi.nSeeovbejdaavesmobo-
šjakvoldjaolaprvijauvirlai dtundeimnal disrtžua,vnpo
rnaovveenm, odb kooddoeropbrjiačvalkjeunjeemov
figlnaasnilčun,okpaor dbpooproolzeagpvreloiskteagloa
sparniharcaijno.kaNupjrneodbstoamvlojamloornaeli-
vprnimajekrrnaojšveemčjominofžonremmiračnaossut
sinantriraantispdavraepnltanzoosvtad. elovanja.
GlParsiilnoarbavon ihzhnaejsarleočaehnikmra-t
jmo eizsjeečmnon,oopbomčeemmebrnvo nvalosgleo-
tdundjei mgalseitluci.glGeldeedpe rnejaemtoa, ndjaa
sčtaesogpasisilaeUc,trsiepazeSlaovdinojbskroe zdao--
vliendeaztea npoašmaegnoasppordosintojsvtovlajnnei
gparesidlsvkideedneijhavsnporestmi vemba.njših
obSčeinveadha. Bnreasmloovršekvia gmasiimlcoi
ldeotogsajoabnejaležvuJjaevjonetumdikvoimsouk-
jnuablinlejm, pproedjedtjnuevŽia sleoc.pDrei--
vrezkeltiotrusdei jne opvroedavčtaoscoimsteurnpo.-
Kkoajkiol, opbočdinjeatjpeotdrpeinrua tgnaosivlsokdoi
dvrešjailvencodstoilnžnkoasktšin. oNaje ptrevneum-
rtarezbpaisvuteombčpinriem, ekriustpeoiussktaat-i
nizovvaijtaellcjaicesocpiaoldnjoevtjaar,stvneinstieh
isztobriatelev. Nnoavtemgapoddirreokčjtuornjas,
kčaekr asešenvisetleikmo odgelea.poenotiti
gleKdaetekrainsdoidgaltaovvn. Ji eptraokjeok? ti
zaTpakriohojed. nVjeJlaevtnoe?m komu-
naOlnbečminapotrdejneutjtunoŽanliemc a vioz--
dveanjajlecanpa rrimazalirčnneihzdnriavvosjtivhe nei
bstioloritgvoes, proadzeanrnzoo, bzoaztdorasvmnoi-
skea. zNadšiarežketlojarjienmnasčprtorjea,z dua-
msentoo rvaznšalij.krNaajšjevmečjmi sopžonrejme
bčialsgulesdpereMmlenkia.rnUeskClaejlueijae,mkoi
šee dzaandens jneimpaodursotrbenzonsotiurzea-
jveznpiohstpaovsitleovvnpiehdiaotdrničonseoavms-
kboumlaunntea.lnZiamgoptoovdijtei tžjemlim. Toešhe
zoasdeebvnneegasmzedmraovnpiokma eisnti prood-
pgreapmrofigzoio, termavpeijče jtiehr mleokraarmnoa.
nNouvjindoirpeokttroerbruajzermešoitpi.riŽzeidliemk
ski,odsanobvi nizi bšroalin, ezmačuetkeakndeidl aje-
tpurezdavuidpeanle pvosezaokblčjuinčekuusštoal--
nskoevgitaelljeictae,. bNoamžoalopsat žime laemtoos
občjainveilitrreanzuptinso zgaleidzevavjoadlcea-
ndjeal.raOzlbičnineapoimgleadem. alo več
koKt ajšepsrtičtaiskoučjetpereobdivtaolkcreav-,
tvneeligkao rjeazvpzisaad?nVjemkačtaesrue pzrai--
dselvjevbaonjma,okralr njeovsievdeirdeakdtoor-
jbarvoneingarakzovmeusenlajulnjoečgea. pToedmjeu-
tmjaopraoleogbčdiongaonvourjna oz Msleledkitai rz-
nuostCreezlneioa uproedviatvšeijmo pmotnrebnnjue
ninafjrparsetjruzkatgurriest.i?
Iščemo direktorja, ki bo de-
lal izključno v dobrobit Spo-
dnjesavinjčanov in nikakor
tnnseovpstianntoejereodsuprpebmoslajuemneodzsntiikogoav-
soizlcireovmvaobdčoilnoič?enih pravnih
sBuRrbaejesslkojtevo,čv,ev vktasokat šknsetirhejtčejai stpoihetneseak
npmjreoimrsaoemrtouizdškeialpzeoatsoloesbpevoj szpparrivmemdearitulii
jpMvolimedkneanirmaneeinCeeuglsaepinae.ašjnPpiromičmapekmousjbea--
enmteojkš, ivdhadsboteomb sruokvrkbunelaltšuzearedv.rauržnboein–
mtnoe dpjeerjesaktlei: nb»jeVernszeoakšoačksikoterbimno irsenpšieižtvnaaol-,
vvnojiazd.zoGi,vaztsaeilrukvestprineozngnoaos .iolHcdikvtareajratinvjseei
ipanrmičpiiašndčeonnbikjčeiaConidovpmilandjeenzičhaešvsčtoiitdteaaOl tobebr-
bčdnianihbeočBderosatcistelkonvseočsebtoislriistrevavozjupimrimljnievero--
mlujoitvr eduodobnzriomroimninakvokenosstntnkriuumkretdinvečnlnooemš se,
cneenizammei rvnoostparleihdaknoomsutjnoailnihz
vpksoreadmtjnetsejrichue.smNpeavhmsev,eoskjteiumjidhiprredokoststoergmja
zčžaaedsleiumvvnosoaokpdorgodosnvteovvrnonolojns, kordbdlieojolčo,ndnoaa,
ejketoomžjiepvplejrteennjejtelnZovvsoeinh elsaZthbrokičkoaojbvnonilokj
noposriejuebstopn,eokš,nizob modeatlenoj cpsirlkijervbzdmgoaisj eaingnljvau
čipnervzninavaprlsaotdivrvzoapčrojnusotaš. vpLiojtuirtdraei dtzadkturoudv-i
džz uenljiealajovpeičonjdimvjezitgjouanj Kaejrsoonnmaožletaevdraimnlcoizvsa
odp-olhellimandie.inlnitiihmsinsatemmeonvo, mkre–ppitov-i
mnaPapgreaodti rnlojačumjduei gmjoe shvploasdtiansrkasitp.voaBlniotei-
čvliocavelketač.loŠvtevkiulk. eP oksluažnesntvioh
sgoasžilecezvdamj oprraecbeijtivpisoodkper.LtoSKtzKe
dopobtirmo iosptirčenmio. gSlkerdbezapdroihbroo-
odpnrjiehmmljenseocset vg?asilskih enot
je Seenmapoompteimibsntiečješnih. nLalaongi
svespakteemobrčainsem, soajimje eslitevmnzaaš-i
goobtčoinvlij, ennaatavnisčonkeajestvopbnrajaslzoav--
škčitoe slnookvanlni ešoglai, pvreelbikivpaolstkvoak.
oTakkuožbsm. Porlveetgoas psoelpetgemtebgara, djae
sbmilao orkeudžneonafineannacoirsaelbi ag,ačseilz-
sdkva dterudšntavajiihn jnea bailvoo žoesešbtinrie-
zdaešsčeitt.nZe oopdrgeomveo,rsnoifimnarnacvinra--
lni jteumdi vtrsienhovoabgčasnilosvkainvovzsielah.
zZaapvoesčljeonzihdrvaovsmtveennjeonveamrnjoasvt-
snmemo zvaovobdčiunsi mvzopvošsttiarivnilaijstiish-
tdenmehpsrkvaihrapnotesnraemdoi vinalscpeovš, tkoi-
svoandjeeml soisnteomvnaihnukjnreepmoveodbi--
cvilnadskaeli pcoelmotončoi. eTpoidseompirjoos toer-
švtoelvjcilio, koakteuržihennihamzennižjaeličinma
šhtiitrriepjšreimnuerdee.nRjeavpnrvoetopoomdgooči-
lvjourdneomravvnparinmjee mrue nneazvadvaejsatiz,
sorpčtnimegizamzaosmto. jNa,a poobpčoanlneesezma-
ponreosdeinhatlundei zpaottoi , tkeer ropbrehcue--
dpiljhenkorvsat vvitvnaahš.i Voabrnčionsit lmjueddi
jperepboimvaelcmi,bsntarimn ivntaodo1b8čilneta,
zžne avšlaagvaečinkboto 6t6udoidvstportkihoov-,
kdanrjej.e bistveno več, kot je dr-
žavno povprečjFeo. to: arhiv NT
34
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Št. 38, 23. september 2021
Dušan Urankar iz Rakovelj, prejemnik občinske srebrne plakete
Predan strelec in lovec, ki najde
čas še za marsikaj drugega
Da so njegove roke mirne in da je njegov vid oster,
dokazujejo pokali, ki jih je v vseh teh letih na ta-
kšnih in drugačnih strelskih tekmovanjih zbral že
toliko, da zanje ni več prostora v vitrini v domači
lovski sobi. Če pomislimo še na vse tiste preizku-
šnje, kjer se ni uvrstil med najboljše tri, je tekmo-
vanj, na katerih je sodeloval, res ogromno. Vse to
nakazuje le na to, kako močno je predan svojemu
konjičku, za katerega ga je navdušil oče, prav tako
natančen strelec in predan lovec. A po njem ni po-
dedoval zgolj tega, temveč tudi družinsko obrt. Če
se je več generacij njegovih prednikov ukvarjalo
s podkovnim kovaštvom, se je Dušan lotil drugih
izzivov na tem področju. Ukvarjati se je začel z
jeklenimi konstrukcijami.
ŠPELA OŽIR
Še danes se zelo dobro
spominja, kako je z očetom
že kot desetletni deček po-
gosto hodil na »jago«. Ko je
bil v igri lov, ga ni motilo niti
to, da se je moral prebuditi
zelo zgodaj. Ravno naspro-
tno, na jutro odhoda je bil
med vsemi najprej pokonci.
Poleg prijetnega druženja z
očetom je s tovrstnimi obho-
di po bližnjih gozdovih pri-
dobil ogromno dragocenih
izkušenj, zaradi katerih je
kasneje postal izvrsten stre-
lec in predan lovec. »Oče je
bil zelo strog. Včasih ni bilo
veliko različne obutve, zato
sem šel nekoč z njim na lov
v natikačih. Za mano je de-
lalo flok, flok, flok … Sredi
gozda sem se moral sezuti
in pot nadaljevati bos. Ni
treba posebej izpostavljati,
da lovec, če gre skozi gozd
kot tank, ni uspešen pri
zalezovanju divjadi,« se še
danes v smehu spominja
Dušan Urankar, ki je že
pri sedemnajstih letih postal
Njegov najzvestejši prijatelj
je brak jazbečar Carja, s
katerim se na lov odpravi
približno dvakrat tedensko.
Da so njegove roke mirne in da je njegov vid oster, dokazujejo pokali, ki jih je v vseh teh letih na takšnih in drugačnih
strelskih tekmovanjih zbral že toliko, da zanje ni več prostora v vitrini v domači lovski sobi.
član lovske družine. Takoj
ko je dopolnil osemnajst let,
je zaprosil za orožno listino
in opravil izpit.
Večkratni državni
prvak
Že od začetka ga privlači
streljanje glinastih golobov,
pri čemer je zelo rad opa-
zoval očeta. Dušan ga je že
kot majhen deček ga je spre-
mljal na različnih tovrstnih
tekmovanjih. Kmalu se je
med tekmovalci znašel tudi
sam. Danes tako posamično
kot ekipno tekmuje v kate-
gorijah streljanja, in sicer
na glinaste golobe, s kroglo
na sto metrov in z maloka-
librsko puško na bežečega
merjasca. V kombinaciji
vseh treh se lahko pohvali
celo z naslovom trikratnega
zaporednega državnega pr-
vaka. »Če pogledam nazaj,
sem imel za lov in streljanje
v preteklosti zaradi družine,
gradnje hiše in dela v delav-
nici v določenih obdobjih
manj časa, a nisem izpustil
niti enega tekmovanja. Stre-
lec se namreč kali ravno na
takšnih preizkušnjah.«
Člani Lovske družine Bra-
slovče se v sezoni udeležijo
dvajsetih tekmovanj. Savinj-
sko-kozjanska zveza lovskih
družin Celje organizira pet
kol, na podlagi katerih glede
na rezultate določi ekipo, ki
celjsko lovsko zvezo zasto-
pa na državnem tekmovanju.
Državni selektor nato izbe-
re najboljše strelce, ki slo-
venske barve zastopajo na
evropskem prvenstvu. Uran-
kar je bil do zdaj med njimi
že kar nekajkrat. Nazadnje
letos na Madžarskem. »Z re-
zultatom sem izjemno zado-
voljnem, sploh v kategoriji
streljanja s kroglo, glede na
to, da sem si šele lani kupil
puško, s katero sem tekmo-
val. Posameznik se je mora
namreč najprej navaditi,« je
pojasnil Braslovčan, ki ima
doma pravo majhno zbirko
pušk in pripomočkov, ki jih
v prvi vrsti kupuje v tujini,
kjer jih izdelajo točno po
merah prihodnjega lastnika.
V teh letih se jih je nabralo
kar nekaj, tudi zato, ker je na
nekatere močno navezan in
jih ne želi prodati.
Pazljivost ni nikoli
odveč
Še več časa za njegove
strelske in lovske podvige
mu bo ostalo, ko se bo ko-
nec leta upokojil. Kot pra-
vi, je prišel čas, da vodenje
Spoštovane občanke in občani,
iskreno vam čestitam ob prazniku
naše Občine Braslovče in vam želim
veliko dobrega. Želim vam zdravo,
svobodno in mirno prihodnost.
Prihodnost, ki bo temeljila na ljubezni,
spoštovanju, razumevanju in
medsebojni pomoči. Srečno!
Vaš župan Tomaž Žohar
ten
• Prodaja in do
kaš, zdrobov i
• Mletje žit
• Luščenje pire
• Spletna trgovina
• Male Braslovče 16
3314 Braslovče
• Tel: 031 396 635
E-mail: info@melitam
• www.melitamlin.

Št. 38, 23. september 2021
NA PRAZNIČNEM OBISKU
35
Kovaška tradicija mu je bila položena v zibelko. Njegov oče je bil podkovski
kovač, Dušan sicer konja ne zna podkovati, se pa je zato kot strojni tehnik
lotil drugih izzivov na tem področju, kot je izdelovanje jeklenih konstrukcij
za nadstreške, hale in podobno. Konec leta načrtuje, da se bo popolnoma
upokojil, podjetje pa bo v celoti prevzela hči Tadeja, ki se bo ukvarjala
predvsem s transportno in dvižno tehniko.
Uspešen strelec, lovec in podjetnik Dušan Urankar iz Rakovelj je ob letošnjem občinskem prazniku prejel srebrno plaketo za dolgoletno aktivno delo
na različnih področjih družbenega življenja.
podjetja v celoti preda v
hčerine roke, sam pa se po-
sveti drugim zadevam, med
drugim tudi lovu. Dela mu
očitno ne bo zmanjkalo, v
zadnjih letih so se namreč
v naših gozdovih zaradi bo-
gatih obrodov želoda, žira
in kostanja zelo razmnožile
nekatere vrste divjadi. »Afri-
ška prašičja kuga je vedno
bližje Sloveniji, zato imamo
navodilo, da moramo po-
streliti čim več divjih svinj,«
pojasni Urankar, ki se na lov
že zdaj v družbi psa, brak
jazbečarja Carja, odpravi
približno dvakrat tedensko.
»Da ni več nesreč pri lovu,
nas najverjetneje pazi bogi-
nja Diana. Pravi lovec, pre-
den ustreli, dobi namreč v
grlu cmok, ker mora biti v
strel povsem prepričan. Na
puški sta dva petelinčka,
prvega potegne, drugega pa
se, če ni povsem prepričan,
le dotakne. V adrenalinu se
lahko zgodi, da lovec pusti
puško napeto in se odpra-
vi na zborno mesto, kjer se
lahko ob nepazljivosti spro-
ži.« S svojimi lovskimi prija-
telji zato še posebej veliko
pozornosti posvečajo varno-
sti, predvsem med novinci,
ki se morajo najprej naučiti
varnega ravnanja z orožjem.
Dejaven v lokalnem
okolju
Dušan Urankar je sicer
zelo dejavne tudi na dru-
gih področjih v lokalnem
okolju. Kar nekaj časa je
bil član gasilskega društva,
še vedno je podporni član.
»Odločil sem se, da bom
raje pomagal na takšen
način. Če ne pomagaš dru-
gim, tudi sam ne moreš pri-
čakovati pomoči. Gasilcem
sem zelo hvaležen, da mi
pomagajo, ko mi kdaj po-
plavi delavnico, ki stoji ob
Bolski. Vesel sem, da zelo
dobro sodelujem tako z bra-
slovškimi kot gomilskimi
gasilci.« Kot član nadzorne-
ga odbora Lovske družine
Braslovče in njen nekdanji
predsednik se dobro za-
veda, kako pomembno je
dobro sodelovanje z lokal-
nim prebivalstvom. Strelska
tekmovanja, ki jih organizi-
rajo na domačem strelišču
Boštunovec, namreč lahko
povzročijo kar nekaj hrupa.
Člani družine zato okoliško
prebivalstvo predhodno ob-
vestijo o načrtovanem do-
godku in jih gostoljubno v
času tekmovanja povabijo
na krožnik golaža.
Njihovo letošnje tradicio-
nalno strelsko lovsko tekmo-
vanje v streljanju na glinaste
golobe in z malokalibrsko
puško na tarčo je bilo še po-
sebej svečano, saj so ob tej
priložnosti namenu predali
na novo postavljeni kozolec
toplar, ki v prvi vrsti služi za
shranjevanje krme za divjad
in ostalih pripomočkov lo-
vske družine. »Veseli smo,
da nam je pomagala tudi
občina, ki je pristavila pri-
bližno deset tisoč evrov za
ureditev kozolca, z obnovo
katerega smo ob vsem na-
štetem želeli prispevati tudi
k ohranjanju naše kulturne
dediščine,« je ob koncu še
dodal Urankar, ki z ostalimi
braslovškimi lovci skrbi za
pet tisoč hektarjev veliko lo-
višče. Njegova prizadevanja
je letos opazila tudi lokalna
skupnost in mu ob nedav-
nem občinskem prazniku
podelila srebrno plaketo.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Njihovo letošnje tradicionalno strelsko lovsko tekmo-
vanje v streljanju na glinaste golobe in z malokalibrsko
puško na tarčo je bilo še posebej svečano, saj so ob tej
priložnosti namenu predali na novo postavljeni kozolec
toplar, ki v prvi vrsti služi za shranjevanje krme za
divjad in ostalih pripomočkov lovske družine.
Dušan Urankar tekmuje v kategorijah streljanja, in
sicer na glinaste golobe, s kroglo na sto metrov in z
malokalibrska puška na bežečega merjasca. V kombi-
naciji vseh treh je zaporedni trikratni državni prvak.
36
MOS
Št. 38, 23. september 2021
Trud družbe Celjski sejem in ostalih organizatorjev Mosa
je bil poplačan, saj je bilo od prvega do zadnjega dne
sejma tako med razstavljavci kot med obiskovalci mogoče
čutiti veliko zadovoljstva in veselja. Pristnega stika med
ljudmi pač ni mogoče z ničemer nadomestiti, še najmanj z
virtualnimi povezavami. Sejemski utrip v Celju je bil spet
takšen, kot smo ga vajeni. (Foto: Andraž Purg – GrupA)
53. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti
Po letu in pol celjsko
sejmišče spet zaživelo
Čeprav je bilo manj razstavljavcev in obiskovalcev,
se letošnji Mos, že 53. po vrsti, kljub nekaterim ome-
jitvam ni bistveno razlikoval od svojih dosedanjih
izvedb. Njegova vsebina je bila takšna kot prejšnja
leta, strokovni program, ki je spremljal sejemsko
dogajanje, ni bil prav nič osiromašen, veliko je bilo
SIMONA BRGLEZ, JANJA INTIHAR


zabavnih, kulturnih in športnih prireditev. Izkazalo
se je, kar je bilo tudi pričakovano, da so ljudje željni
tovrstnih dogodkov in da digitalne povezave ne more-
jo nadomestiti pristnega stika s kupci in poslovnimi
partnerji. Marsikatero podjetje v Celje ni prišlo, ker
ni verjelo, da sejem sploh bo, a jih je prišlo kar nekaj,
ki se Mosa doslej niso udeleževali ali jih na sejmu že
dolgo ni bilo.
Med tistimi, ki so z udeležbo na Mosu zelo zadovoljni, je zagotovo podjetje
Mik iz Vojnika. S svojo ponudbo stavbnega pohištva in predvsem inovativnega
prezračevalnega sistema Mikrovent je med obiskovalci požel veliko zanima-
nja, sklenil je tudi veliko poslov. Ko se je številka ustavila pri 800 tisoč evrih,
so mikovci rezali torto, a se je številka v zadnjih dveh dneh še povečala. Kot
poročajo iz podjetja, jim je letos na Mosu uspelo narediti za malo več kot
milijon evrov prometa. Za primerjavo – pred tremi leti so na sejmu sklenili za
396 tisoč evrov poslov, predlani za 657 tisoč evrov. (Foto: arhiv MIK)
Takšnih prizorov smo že vajeni, saj so naš vsakdan že več kot leto. Zato
šotor, v katerem so zdravstveni delavci opravljali hitre teste na koronavirus,
ni bil nič neobičajnega. Vstop na sejmišče je bil namreč dovoljen samo
tistim, ki so izpolnjevali pogoj PCT, hitri test je bil brezplačno na voljo
vsem obiskovalcem, ki so ga potrebovali in so seveda kupili vstopnico. Za
naslednje leto si tako organizatorji kot razstavljavci in obiskovalci želijo
Mos brez zdravstvenih omejitev. (Foto: SHERPA)
Ekipa NT&RC na Mosu
Na Mosu smo sodelavci Novega tednika in Radia Celje
med drugim pripravili kolo sreče, ki so ga mimoidoči
obiskovalci z veseljem zavrteli. Vsa polja so bila dobitna,
za kar so poskrbeli naši partnerji ECE Celje, Klet Goriška
brda, Avtohiša Kralj, Kmetijska zadruga Šmarje, trgovi-
na Žarnica, optika Oftalmos, Vital Mestinje, Pivovarna
Laško, Ramna iz Slivniškega jezera, Obi, UPI Žalec, Celj-
ske mesnine, Ehinaceja za vse – Božica Kerin, Kmetijska
zadruga Krško, Drogerie Markt in Dedoles.
S posameznih stojnic smo se
javljali tudi v program Radia Celje.
Z direktorjem podjetja Armex
Zdravkom Skubicem je klepetala
Simona Brglez.

Nasmejana ekipa
Novega tednika in
Radia Celje, ki je
poskrbela, da ste
vrteli kolo sreče,
se zabavali na
sejmu in da ste
utrinke s sejma
lahko slišali tudi
poslušalci Radia
Celje, hkrati pa ste
nas spremljali na
naši Facebookovi
strani Radio Celje.
Št. 38, 23. september 2021
MOS
37





Rdeča nit letošnjega Mosa – in tako bo tudi v prihodnje – so bili trajnostni razvoj ter zelene in digitalne rešitve.
HTZ, hčerinska družba velenjskega premogovnika, je zato na sejmu izpostavila svoj program gradnje sončnih
elektrarn. Na področju obnovljivih virov energije je dejavna že več kot deset let, njen trenutno najpomembnejši
projekt je postavitev največje sončne elektrarne v Sloveniji, ki ga izvaja z družbo HSE Invest. HTZ se je na sejmu
predstavila v svoji novi zeleno-modri grafični podobi. (Foto: SHERPA)
Po nekaj letih premora se je za udeležbo na Mosu odločila tudi Cinkarna Celje. V podjetju pravijo, da so s prijavo
kar nekaj časa oklevali, ker niso vedeli, ali sejem sploh bo. Zaradi odločitve, da se bodo spet predstavili širši jav-
nosti in poslovnim partnerjem, so zdaj zelo veseli ter predvsem zadovoljni, ker so kot pomembno celjsko podjetje
podprli ta sejemskih dogodek. (Foto: SHERPA)
Največ tujih razstavljavcev je bilo z Madžarske, ki je na sejmu sodelovala
kot častna gostja in država partnerica. Poleg malo manj kot trideset uspe-
šnih izvozno usmerjenih podjetij so obiskovalci poleg sodobne Madžarske
21. stoletja lahko spoznali tradicijo, običaje, kulinariko in glasbo te države.
(Foto: SHERPA)
Na sejmišču ni odmevala samo madžarska glasba, saj je na več razstavnih
prostorih bilo mogoče slišati tudi vesele domače poskočnice. Zvok har-
monike se je najpogosteje razlegal tam, kjer so se predstavljali slovenski
vinarji. (Foto: SHERPA)
Brez Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije ni Mosa. Obrtniki in njihova
stanovska organizacija so poleg tega, da zasedejo precejšen del razstavne-
ga prostora, tudi pomembni pri pripravi strokovnih srečanj. Zadnjih sedem
let postavljajo še tako imenovano Ulico obrti, na kateri na privlačen način
predstavljajo obrtne poklice. Letos so jih obiskovalci lahko spoznali enajst,
med njimi tudi poklic peka in slaščičarja. (Foto: SHERPA)
Predstavili smo tudi
Thermostarjev čistilec
za vodo, ki med drugim
povečuje učinkovitost
klora in ga s tem
odstranjuje.










38
ULIČNO DOGAJANJE
Št. 38, 23. september 2021
Šestnajsto leto Pozdrava ptic miru
Otroci želijo svet brez nestrpnosti
»Širimo pozitivo,« je na vprašanje, kaj pomeni sobotno
dogajanje v središču Celja, kratko in jedrnato odgovoril
sedmošolec Mark iz Osnovne šole Lava. Pri tem so bili
otroci uspešni, saj so zvabili nasmehe na obraze mimo-
idočih in jih s pozitivnimi sporočili spodbudili k razmi-
sleku. Ptice miru so namreč že šestnajsto leto razprle
svoja krila v upanju, da bodo sporočila o pomenu vre-
dnot, kot so mir, svoboda, razumevanje in spoštovanje,
dosegla čim širši krog ljudi. Projekt Pozdrav ptic miru
vodi OŠ Lava. V minulih letih se mu je pridružilo že 70
slovenskih šol in ustanov. Organizatorji si želijo, da bi
to postalo široko gibanje ob svetovnem dnevu miru.
TATJANA CVIRN
»Deluj v miru za dobro me-
lodijo sebe in družbe,« je bilo
letošnje geslo projekta. Na za-
ključni prireditvi v mestnem je-
dru so mladi pripravili stojnice
in delavnice, izdelovali so ma-
ske s pozitivnimi sporočili, ka-
mnite magnete s simboli miru,
risali so na tla … Mimoidoči so
lahko prispevali kakšno lepo
misel in razmišljali o pomenu
miru, svobode, solidarnosti ter
predvsem o nujnosti dobre ko-
munikacije, spoštovanja stališč
drugega in s tem o boljših od-
nosih med ljudmi. V teh časih je
vse to glede na stanje v družbi,
v kateri se širi preveč slabe volje
in nestrpnosti, še bolj pomemb-
no, meni ravnateljica OŠ Lava
Marijana Kolenko, ki je pou-
darila, da posledice prepirov
čutijo predvsem mladi in da bi
jim morali biti odrasli za zgled
pri pozitivnih dejanjih. »Želimo
razširiti vrednoto miru med lju-
di v vsakdanjem življenju, saj
nam to zagotavlja, da bomo lah-
Dobre misli mimoidočih so otroci
napisali na listke v obliki srčkov
in jih prilepili na papirnato drevo.



Neli, 6. razred: »Pomembno je, da se učimo
biti prijazni, da bomo zrasli v prijazne ljudi
in širili mir po svetu.«
Otroška ustvarjal-
nost je obogatila
dogajanje v mestu
in spodbudila raz-
mislek odraslih.
ko ustvarjali in delovali,« je o
pomenu tovrstnega osveščanja
dejala ravnateljica.
Prireditev so na odru na
zvezdi popestrili učenci z glas-
benimi in s plesnimi točkami,
zbrane je pozdravil predsednik
DZ Igor Zorčič, ki je pohvalil
idejo in sporočilo dogodka ob
svetovnem dnevu miru. Posla-
nica Pozdrava ptic miru bo s
številnimi sporočili romala v
državni zbor, kjer bo vse to
na ogled tudi drugim poslan-
London, 7. razred:
»Izdelujemo maske
iz papirja z lepimi
mislimi. Ena takšnih
je: Če ljudje verja-
mejo, upajo, ljubijo
in delujejo, bodo
našli veselje in mir.«
cem. »Po svetu divjajo številni
oboroženi spopadi. Slovenja je
država, ki živi v miru, trenutne
okoliščine sicer niso najlažje
zaradi ›korone‹, a vendarle so
stvari, ki jih lahko premaga-
mo,« je dejal. »Nobene vojne
niso zanetili otroci, ampak
odrasli, ki se niso sposobni
pogovarjati, ki izkoriščajo
druge in ki nimajo osnovnega
občutka pravičnosti.« Slednji
bo v prihodnje še posebej po-
memben, saj nam podnebne
spremembe napovedujejo ne-
mirne čase. Ob tem je Zorčič
zbranim sporočil, da dogodek
v Celju razume tudi kot poziv
državnemu zboru, kamor bo
prenesel poslanico in sporo-
čila otrok. »Kultura dialoga je
v državi na zelo nizki ravni, k
čemur veliko prispeva politika,
zato upam, da si bo vsaj del po-
litikov prebral sporočila otrok
in jih upošteval.«
Foto: SHERPA
Tit, 7. razred: »Mir v družini in v razredu
mi veliko pomeni. Najbolj pomembna
je dobra komunikacija, da se vse pove z
lepimi besedami, da ni groženj ali dejanj
ki ne predstavljajo miru.«
Sobotna barvna popestritev celjskih tlakovcev
Stojnica učencev II. OŠ Celje, ki je prav tako sodelovala na prireditvi. Na kamenčke – magnete so otroci risali motive miru.
Marijana Kolenko: »Otroci so sami izbrali
delavnice, kjer so želeli sodelovati, in se
odločili, kakšno bo njihovo sporočilo.
Želimo, da se naučijo razmišljati in
predstavljati svoja razmišljanja na
kulturen način, da je ta sprejemljiv tudi za
tiste, ki se morda ne strinjajo z njimi.«
Medijski pokrovitelj dogodka je ves čas naša medijska hiša, zato je poslanico ptic miru v imenu NT&RC prejela tudi
prokuristka Anica Šrot Aužner.
Poslanico s sporočilom ptic miru je
ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko
izročila predsedniku DZ Igorju Zorčiču.

Št. 38, 23. september 2021
NAMIG ZA IZLET
39
Visoko nad Sočo po velike spomine
Sabotin in Sveta gora,
velikana nad Solkanom
Sabotin v sebi skriva veliko zgodb, večina je po-
vezana s prvo svetovno vojno, ki je močno zarezala
v življenje ljudi. Zdaj je predvsem priljubljena izle-
tniška točka Novogoričanov. Z vrha nudi pogled na
Goriška brda, na sosednjo Sveto goro, Kras in vse do
Tržaškega zaliva.
BARBARA GRADIČ OSET
Sabotin, ki ga je Soča ločila
od Svete gore, je tako postal
ponosen samotar, ki se bo-
hoti nad Solkanom. V prvi
svetovni vojni je čezenj pote-
kala soška fronta, zato je bil
močno prekopan. Sledi prve
svetovne vojne je mogoče vi-
deti še danes. Pod vrhovi so
ostanki zaščitnih jarkov in
številnih kavern. Po prvi sve-
tovni vojni so Italijani na Sa-
botinu uredili muzej. Na
voljo so tudi strokov-
no vodeni ogledi. V
stavbi nekdanjega
muzeja je danes
planinska po-
stojanka.
Vrh Saboti-
na je poseljen
že od praz-
godovine,
pomembno
vlogo je imel
tudi v kasnej-
ših zgodovin-
skih obdobjih.
Leta 1998 so z
arheološkimi izko-
pavanji na območju
svetega Valentina odkrili
ostanke nekdanje Marijine
cerkve iz 16. stoletja.
Sistem avstro-ogrskih kavern pod grebenom Sabotina. Avstro-ogrska armada je kaverno na Sabotinu začela utrjevati leta 1915. Ta je Sabotin branila
do avgusta 1916, ko so v šesti soški bitki Sabotin zavzeli Italijani. Notranjost kavern je bila obita z lesom, pred vhodi so bile postavljene lesene barake.
Za oskrbo s hrano in strelivom je bila iz doline Soče napeljana vzpenjača.
Posledice 1.
svetovne vojne
Vrh 609-metrskega Saboti-
na je mogoče doseči iz različ-
nih smeri, sama sem se po-
dala najprej po severni poti
in se spustila po južni. Pot
lahko začnete na parkirišču
tik pred mostom čez Sočo, ki
ga je treba prečkati. Takoj za
njim zavijte levo. Približno
pol ure boste hodili po novi
kolesarski poti. Med potjo
lahko občudujete znamenit
Solkanski most, kamnit že-
lezniški most čez Sočo, ki je
bil odprt leta 1905. Osupnil
vas bo s 85-metrskim lokom,
kar ga uvršča na prvo mesto
med kamnitimi mostovi na
železniških progah na sve-
tu. Solkanski most, ki je bil
vrhunski izdelek avstrijske
inženirske šole za mostove,
je bil tudi zadnji v generaciji
velikih železniških mostov,
grajenih na prelomu 19. in
20. stoletja na železnicah
v Avstro-Ogrski.
Po pol ure hoje ob naspro-
tnem toku Soče boste opa-
zili smerno tablo, ki vas bo
usmerila levo. Pot se začne
vzpenjati. Ob njej so na raz-
glednih mestih postavljene
klopce, od koder lahko uži-
vate v pogledu na Sočo in
bližnjo Sveto goro, romar-
sko božjo pot. Na vrhu Svete
gore so veličastna bazilika,
frančiškanski samostan in
duhovno-izobraževalno sre-
dišče.
Po približno 45 minutah
vzpenjanja boste dosegli
prve kaverne in ostanke prve
svetovne vojne ter po desetih
minutah planinsko postojan-
ko. Po kratkem okrepčilu se
lahko odpravite proti vrhu.
Točno po grebenu Saboti-
na poteka državna meja med
Slovenijo in Italijo. Po 15 mi-
nutah hoje boste dosegli vrh,
kjer je mogoče videti ruševi-
ne gotske cerkvice sv. Valenti-
na iz 14. stoletja. Pot navzdol
vodi po južni strani hriba in
mimo še enega znamenitega
obeležja na tem opaznem
hribu.
Napis, ki buri
duhove
Sabotin je znan tudi po
napisu Tito, ki je v svoji zgo-
dovini sprožal številne pole-
mike in zamike črk. Prvotni
napis Naš Tito je nastal leta
1978, v času, ko je bil vsem
dobro znan maršal zaslužen
za priključitev Primorske k
»matični« domovini Slove-
niji in s tem tudi Jugoslaviji.
Deležen je bil številnih preo-
blikovanj, spremenili so ga v
Naš mir in SLO, a danes osta-
ja samo napis Tito.
Ker je pohod na Sabotin
prezahteven za enodnevni
izlet, lahko za naslednji izziv
izberete Sveti goro. S parki-
rišča pod njo je po označe-
ni poti do vrha približno 50
minut hoje, pri čemer se do
vrha lahko pripeljete po cesti.
Mogoče boste podoživeli naj-
strmejši klanec letošnje Dirke
po Sloveniji kar s kolesom. A
da se ne boste brezglavo za-
leteli vanj, saj je povprečen
naklon klanca 13 odstotkov.
Pri tem gre za precej enako-
meren vzpon. Maksimalen
naklon na koncu prve tretji-
ne klanca doseže kar 21 od-
stotkov.
40
DRUŽINSKE POČITNICE
Št. 38, 23. september 2021
Na vrhu Tirolske (Top of Tyrol). (Foto: Andre Schoenherr/stubai.at)
Namig: Ko iščete nastanitev, bodite
vsekakor pozorni, ali vam nastanitev
omogoča tudi zastonj turistično karto
Stubai Super Card. Z njo boste lahko
uveljavljali številne popuste ali se celo
povsem zastonj peljali z gondolo, ne bo
vam treba plačati vstopnine v kopališča,
vlak vas bo iz Fulpmesa popeljal zastonj
do Innsbrucka, brezplačno boste lahko
uporabljali ves javni promet v dolini,
celo poletno sankališče bo za vas brez
plačila. Turistično kartico vam ob prijavi v
nastanitev izdajo poimensko za vsakega
člana družine posebej in velja za ves čas
vašega bivanja v dolini Stubai.

Za male in velike, za adrenalinske športnike ali povsem običajne pohodnike
Dolina Stubai je pravi
alpski dragulj
Le približno deset minut vožnje z avtom iz Innsbrucka
proti predoru Brenner, ki vas popelje v Italijo, je 35 km
dolga alpska dolina Stubai. Slikovita dolina ob reki Ruetz
se konča ob ledeniku. Medtem ko so pozimi gore in hribi v
tej dolini raj za smučarje, od maja do jeseni ponujajo širok
nabor drugih dejavnosti.
MARJETKA R. LESJAK
Najpomembnejše je poho-
dništvo. Po dolini, hribih in
gorah je speljanih izjemno
veliko različno zahtevnih po-
hodnih poti, primernih tako
za izletnike kot za gornike.
Za avstrijske pohodne poti je
značilno, da so izjemno dobro
označene in da so tudi zelo či-
ste. Odpadkov tako ob poteh
ali na vrhovih ne boste videli.
Številni letni obiskovalci tudi
plezajo, kolesarijo ali se zgolj
predajajo sproščanju in uživa-
nju. Turistična infrastruktura
je izjemno kakovostno ure-
jena, parkirišč je povsod do-
volj, poskrbljeno je za čiste in
brezhibne sanitarije ob kočah
in številnih parkiriščih. Dolina
Stubai, ki leži na nadmorski
višini približno tisoč metrov,
ponuja nepozabna doživetja
ob prekrasni alpski kulisi.
Na vrh Tirolske
Tudi če ste bolj izletnik kot
pohodnik ali gornik, lahko
pridete na vrh ledenika. Do
približno 200 metrov pod
vrhom vas bo pripeljala so-
dobna ledeniška gondola, ki
ima dva vmesna postanka.
Izstopite lahko kjerkoli in se
kadarkoli spet vrnete v gondo-
lo ter nadaljujete pot navzgor
ali navzdol. Lahko seveda del
poti opravite tudi peš. 360-sto-
pinjski razgled na razgledni
ploščadi na 3.210 metrih nad
morjem, imenovani Top of
Tyrol (vrh Tirolske), je ob le-
pem vremenu nepozaben. Na
vmesni postaji Eisgrat na vi-
šini 2.900 metrov so ob resta-
vraciji, športni trgovini in in-
formacijah še otroško igrišče,
mamutov tobogan in ledena
jama. V njej je speljana pribli-
žno 200 metrov dolga spreha-
jalna pot, ki na enostaven na-
čin razlaga skrivnostni in živi
svet ledu. Vsekakor se splača
ustaviti in okrepčati tudi v naj-
višje ležeči restavraciji v Av-
striji Jochdohle, kjer se lahko
pustite kulinarično razvajati
ob jedeh, pripravljenih iz lo-
kalno narejenih ali pridelanih
sestavin. Ob takšnem razgle-
du na ledenik in zeleno dolino
pod njim najbrž kmalu več ne
boste kosili. Tudi zato ne, ker
se ledeniki zaradi ogrevanja
ozračja vedno hitreje topijo.
Zanimivosti za
otroke
Iz kraja Fulpmes, kjer živi
smučarski skakalec Gregor
Schrielenzauer, se lahko kar
peš odpravite na vrh pohodni-
škega in smučarskega centra
Schlick 2000. Če ste raje hitro
na hribu in si šele zatem pri-
voščite daljše pohodne poti, se
vam splača do zgornje postaje
gondole Kreuzjoch (2.136 me-
Mamutovo igrišče na 2.900 metrih na poti na ledenik
Št. 38, 23. september 2021
DRUŽINSKE POČITNICE
41
trov) peljati. Skupno vas čaka
65 km različno zahtevnih po-
hodnih poti. Najenostavnejša
je panoramska pot do razgle-
dne ploščadi Stubaiblick. Tudi
na poti na Schlick se ob vo-
žnji z gondolo lahko ustavite
na vmesni postaji Froneben
(1.350 metrov) in nadaljuje-
te pot (navzgor ali navzdol)
peš. Kot je za avstrijske hribe
običajno, vam bodo za lastno
motivacijo ali prepričevanje
najmlajših, naj nadaljujejo
hojo, tudi tukaj pomagali ra-
zni pravljični škrati, tematske
poti ali preprosto krave, ovce
in koze.
Pravi raj je igrišče z vodnim
svetom ob dveh gorskih je-
zerih nad krajem Mieders.
Tam namreč kraljuje mogoč-
ni Serles (2.717 m), ki ga je
Goethe poimenoval alpski
veliki oltar. Približate se mu
lahko z gondolo Serlesbahn.
Na zgornji postaji Koppeneck
bodo otroci na 1.600 metrov
višine preizkušali moč vode,
gradili jeze, spuščali vodo,
preizkušali svoje sposobnosti
na gibalnih ovirah, speljanih
nad enim od jezer. Seveda se
lahko preizkusijo tudi odrasli,
starostne omejitve namreč ni.
Če vas mika splavarjenje, se
lahko s pomočjo vrvi in s po-
tegi popeljete na drugo stran
enega od jezer. Koppeneck je
tudi izhodišče za pohod do
najvišje ležečega samostana v
Evropi Maria Waldrast. Če ste
preutrujeni, vas do tja nekaj-
krat dnevno, tudi v dežju, po-
pelje slikovit vlak Serleszug.
V dolino se lahko vrnete hi-
tro in adrenalinsko: po 2,8 km
dolgem poletnem sankališču,
ki je speljano med pašniki in
gozdovi. Za to, da srce hitreje
bije, poskrbi kar 40 vrtoglavih
ovinkov, svojevrstno izkušnjo
pa dodajo še krave, ki se med
pašo ne določenih mestih
povsem približajo progi.
Voda kot osrednji
povezovalni
element
Na gori Elfer nad Neu-
stiftom (2.505 metrov), ki ve-
lja za središče doline Stubai,
poleti poleg pohodnikov in
kolesarjev kraljujejo jadralni
padalci. Blizu zgornje posta-
je gondole na 1.812 metrih se
lahko sprehodite po največji
sončni uri v alpskem prostoru.
Je odličen razgledni prostor in
obenem izhodišče več poho-
dnih in gorskih poti. V dolino
se lahko tudi tukaj spustite
adrenalinsko, in sicer z gor-
skimi kolesi po urejeni poti.
Med večnim ledom, ki žal
postaja vedno manj večen,
in zelenimi prostranstvi v
dolini na višini tisoč metrov
nad morjem boste našli brez-
mejne možnosti za razgibane
in varne dejavnosti v naravi.
Devet gorskih jezer predsta-
vlja pravi biser in dobrodošlo
ohladitev med pohodi. Tudi
sicer je voda osrednji pove-
zovalni element te doline.
V njeni prvinskosti jo lahko
občudujete pri zelo širokem
slapu Grawa, okrog katerega
je speljana izjemno priljublje-
na pot po divjih vodah (Wil-
deWasserWeg). Pod slapom
si vsekakor privoščite počitek
na novi leseni ploščadi in se
prepustite božanju sonca, ob-
čudovanju slapa in šumenju
vode.
Sedem vrhov
Po dolini in gorah je spelja-
na mreža neštetih pohodnih
poti. Poti ustrezajo tako zah-
tevnejšim pohodnikom in
gornikom kot začetnikom. Za
vztrajne in kondicijsko dobro
pripravljene pohodnike je
vsekakor največji počitniški
izziv doline Stubai osvojitev
sedmih gora (Seven Summits
Stubai).
Dolina Stubai je izhodišče
za 720 kilometrov gorskih
kolesarskih poti za različno
pripravljene kolesarje. Neka-
tere poti so primerne za bolj
lagodno kolesarjenje, spet
druge za bolj ambiciozne
ekstremne kolesarje. Sku-
pno vsem je, da so odlično
urejene in označene, kole-
sarjem lajšajo iskanje poti še
dodatne QR-kode na tablah.
Vsako leto turistični delavci
uredijo še nekaj dodatnih ki-
lometrov kolesarskih poti, s
čimer je dolina Stubai postala
prava kolesarska arena v osr-
čju Tirolske.
Če prvi del dneva izkoristite
za pohajanje ali kolesarjenje
po gorskih poteh, se splača
popoldne in večer preživeti
bolj sproščeno. Kar nekaj ko-
pališč je v dolini Stubai. Naj-
novejše je v središču za pro-
sti čas Stubay pri Fulpmesu,
nekoliko manjši sta kopališči
v Neustiftu in Miedersu. A
kopanje s pogledom na dva-
in tritisočake je svojevrstna
izkušnja, ki je ne boste našli
kjerkoli.
Tudi za spoznavanje kultu-
re Tirolcev v tej alpski dolini
je nekaj priložnosti. Na sta-
ri kmetiji v kraju Neustift/
Kampl so poustvarili kmeč-
ke dogodke iz preteklosti. V
Fulpmesu sta še dva muzeja.
V 500 let stari stavbi, nekda-
nji gostilni na osrednjem trgu
pri cerkvi, je razstava zibk in
reči, povezanih z rojstvom in
dojenčki, streljaj proč si lah-
ko ogledate kovaški muzej.
Enkrat tedensko domačini v
Fulpmesu pripravijo tudi ve-
čer domačih melodij (Heima-
tabend), kjer se s pesmijo in
folklornimi plesi predstavijo
otroci in mladina, kakšno
»domačo« vam zaigra krajev-
ni ansambel, ki je ob igranju
Avsenikove Golice deležen
stoječih ovacij.
Sprehod po največji sončni uri v
alpskem prostoru (Foto: Andre
Schoenherr/stubai.at)
Mogočen slap Grawa z leseno
razgledno ploščadjo (Foto: Andre
Schoenherr/stubai.at)
Pogledov na ledenik Stubai je nešteto, kot je nešteto tudi
lepih pohodnih poti. (Foto: Andre Schoenherr/stubai.at)
Drevesna pot iz smučarskega raja
Schlick 2000 proti Fulpmesu (Foto:
Andre Schoenherr/stubai.at)

42
PODLISTEK
Št. 38, 23. september 2021
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE
KAMRE
Začetek
gradnje
Južne
železnice (3)
Nov vhod v mesto
V Celju so bili podobno kot v Mariboru in Ljubljani železni-
ška postaja in pripadajoči objekti zgrajeni izven takratnega
pozidanega mestnega območja. Železnica je imela močan
prestižni pomen, ki se je kazal tako, da je vlak takoj postal
priljubljeno in mondeno prevozno sredstvo. Podobno je velja-
lo za novozgrajene mestne predele ob postaji. Ti so bili med
najelegantnejšimi. Tja se je postopoma selilo tudi poslovno
središče mesta. Takšno vlogo je prevzel v Celju nekdanji Bi-
smarckov, današnji Krekov trg. Zato so nasproti kolodvora, ki
je postal nov slavnostni vhod v mesto, reprezentančna točka,
ki naj označuje neizčrpne možnosti nove mestne povezave s
širnim svetom, celjski Nemci leta 1907 zgradili Nemško hišo.
Stala je na mestu, kjer je vedno vladal živahen ljudski vrvež,
poleg tega je vsakemu popotniku, ki se je z vlakom pripeljal
v mesto, najprej padla v oči njena veduta.

Se nadaljuje …
Mag. Damir Žerič,
Pokrajinski muzej Celje

Rubriko pripravlja
Osrednja knjižnica Celje.

Krekov trg v Celju z železniško po
stajo (Foto: Bojan Plevčak)
ALBUM
S CELJSKEGA
Fantje s Celjskega na 11. zveznem turnirju
nogometnih pionirskih reprezentanc
Pionirska reprezentanca SR Slovenije – stojijo z leve: Stane Štok (maser), Brane Topič (selektor), Živko Anzelc (Šmartno), Samo Verstovšek (Žalec), Dario
Petrovčič (Vozila), Leon Perša (Lendava), Matjaž Miklavčič (Slovan), Darko Bolarič (Ježica), Tomaž Majce (Ilirija), Andrej Tripar (Izola), Maks Soršak
(Vransko) in Mahmud Kapidžić (trener); čepijo z leve: Dušan Rak (Kamnik), Igor Čarman (Litija), Rudi Škedelj, ml. (Kladivar), Marko Železnik (Kamnik),
Robert Gorjanc (Kladivar), Igor Pance (Svoboda), Marko Balažič (Slovan), Drago Glušac (Svoboda) in Iztok Juršič (Kamnik).
Zvezni turnirji jugoslovanskih pionirskih nogometnih repre-
zentanc so bili vsako leto v drugi republiki oziroma pokrajini.
Vrste slovenske pionirske nogometne reprezentance so leta 1980
v Srbiji (Gornji Milanovac, 21.–24. 7. 1980) častno zastopali tudi
fantje s širšega celjskega območja: Živko Anzelc iz Šmartnega,
Samo Verstovšek iz Žalca, vratar Maks Soršak z Vranskega, Rudi
Škedelj ml. in Robert Gorjanc, oba člana celjskega Kladivarja. V
navedeni pionirski reprezentanci niso igrali nogometaši Maribo-
ra in ljubljanske Olimpije, saj sta oba kluba temeljila izključno
na profesionalnih igralcih. Prispeval: Rudi Škedelj st.
Spomini
Igranje za slovensko repre-
zentanco na turnirju republik
in pokrajin v Gornjem Mila-
novcu je bilo nepozabno doži-
vetje. V nogometnem smislu
zame sicer ni šlo za presežek.
Spomnim se, da sem prvo tek-
mo začel v prvi postavi, a se
nisem najbolje znašel. Verje-
tno tudi zaradi treme. Mislim,
da sem potem nekaj časa igral
še na eni tekmi. Ker je od tega
turnirja minilo že več kot štiri-
deset let, se niti ne spomnim,
proti katerim reprezentancam
smo igrali. Takrat smo po pri-
pravah v Kamniku v Beograd
odpotovali z letalom (nazaj z
vlakom iz Beograda) in to je
bil tudi moj prvi let v življenju.
V Beogradu smo obiskali tudi
Dedinje in grob nekdanje-
ga voditelja Jugoslavije Tita,
turnir je bil namreč približno
dva meseca in pol po njegovi
smrti. Bil je odlično organizi-
ran, spremljajoče dogajanje
je bilo prav tako zanimivo.
Obiskali smo tudi tovarno v
Takovu, ki je bila v Jugoslaviji
najbolj znana po proizvodnji
priljubljenega evrokrema, čo-
koladno-lešnikovega namaza.
ROBERT GORJANC
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knji-
žnice Celje; info: srecko.macek@knjiznica-celje.si; vir: www.
kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st.; medijski
pokrovitelj: Novi tednik
Št. 38, 23. september 2021
BRALCI POROČEVALCI
43
Svečana predaja
igral v uporabo
Leta 2020 se je Občina Tabor uspešno prijavila na razpis
Zavarovalnice Triglav, ki je financirala nakup igral v vre-
dnosti tri tisoč evrov.
Zato nam je zasebni izdelovalec Rok Pošebal izdelal štiri
igrala – leseni vlak, dvojno in enojno gugalnico ter igralno
hišico s toboganom – ki so bila letos postavljena delno na
igrišču Razgan in delno ob šolskem igrišču.
Vse igrala je pred prvo uporabo v skladu z veljavnimi stan-
dardi pregledal Inštitut Isera iz Celja.
V sredo, 15. septembra, smo pri igrišču POŠ Tabor pripravili
krajšo svečanost, na kateri smo igrala tudi uradno predali v
uporabo. Pozdravnemu govoru župana Marka Semprimožni-
ka je sledil govor vodje predstavništva velenjske enote zavaro-
valnice Srečka Potočnika. Za program so poskrbeli otroci Vrtca
Tabor in POŠ Tabor. Sledila je manjša vitaminska pogostitev s
sadjem in z vodo, da so se vsi nastopajoči na lep in zelo topel
septembrski dan lahko osvežili.
Na veliko veselje otrok se je ves čas dogodka med njimi
sprehajala privlačna maskota zavarovalnice kuža Pazi, ki jih
je z mimiko osveščal glede varnosti v prometu.
SAŠA ZIDANŠEK OBREZA

Regijska
razstava
ročnih del
V mali dvorani kulturnega doma na Polze-
li je bila v organizaciji Rokodelske sekcije pri
Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS),
Pokrajinske zveze DU Celje in domačega dru-
štva upokojencev na ogled dvodnevna razstava
ročnih del.
Svoje stvaritve so predstavili predstavniki tistih
društev upokojencev, ki se radi ukvarjajo s prav
posebno umetnostjo – z ročnimi deli. Na tokratni
razstavi so se predstavljali ustvarjalci iz Gornjega
Grada, Gotovelj, Mozirja, Nazarij, Petrovč, Prebol-
da, z Rečice ob Savinji, iz Slovenskih Konjic, Šen-
tjurja, Štor, Tabora, Zabukovice in Griž ter domača
skupina Iskrice s Polzele.
Na odprtju so zbrane v uvodu nagovorili Zdenka
Jan, predsednica PZDU Celje, in Branko Suhadol-
nik, vodja sekcije za tehnično kulturo pri ZDUS,
Igor Pungartnik, predsednik DU Polzela in Beti
Mlakar, vodja domače rokodelske skupine Iskrice,
ki letos obeležuje deset let in jo vodi od začetka.
Z glasbo je udeležence odprtja navduševal virtuoz
na harmoniki Zmago Štih.
TT
Srečanje
dveh
razredov
24. avgusta so se srečali nekdanji dijaki
celjske triletne trgovske in triletne večerne
komercialne šole. Srečanje je bilo v gostišču
pri Medvedu v Škofji vasi.
Trgovci so praznovali 60-letnico in komercia-
listi 57-letnico končanega šolanja. Takrat je bila
kombinacija med teorijo in prakso zelo dobra,
saj so tri dni v tednu delali v trgovini in tri dni
bili v šoli. Dva razreda, ki se zdaj srečujeta, sta
štela po 21 trgovskih vajencev, vendar jih je že
nekaj umrlo ali so v tujini in se redko udeležijo
teh srečanj. Komercialno šolo je obiskovalo 28
mladih, starostne razlike v razredu so bile tudi
10 do 15 let.
Iz trgovske šole jih je bilo letos le 13, iz komer-
cialne 7. Govorili so tudi z nekdanjo profesorico,
gospo Vrhovc – Puntar, ki je od lani v domu
ostarelih, a je pri 97 letih še zelo vitalna, vendar
bi bilo takšno srečanje zanjo prevelik napor. Vsi
so bili veseli, da so se spet videli in se pogovorili
o svojih problemih, a tudi o lepih stvareh že kar
dolgega življenjskega staža. Obljubili so si, da
se bodo drugo leto spet srečali, mogoče celo v
večjem številu.	AP
44
BRALCI POROČEVALCI
Št. 38, 23. september 2021
Praznovanje 50. obletnice konca izobraževanja
vični in
so
so takrat imenovano šolo za bolnišnice Celje, nad sedanjo
V petek, 3. septembra, je bil
v Srednji zdravstveni in koz-
metični šoli Celje zanimiv do-
godek. Generacija dijakinj, ki
jih ogromno naučili.
Pouk je bil v prostorih Splošne
zdravstvene delavce končale
leta 1970/71, je praznovala 50.
obletnico mature. Praznovanje
obletnice so zaradi epidemije s
koronavirusom morale presta-
viti.
Obletnice se je udeležilo 17
nekdanjih učenk, ki so si želele
ogledati novo šolo, v kateri se
zdaj izobražujejo dijakinje in dija-
ki. Zbrale so se pred šolo in začele
obujati lepe spomine na obisko-
vanje srednje šole. Sprehod po
naši prelepi šoli ter ogled stalne
razstave, ki smo jo pripravili ob
praznovanju 60-letnice šole, sta
še bolj obudila spomine na sre-
dnjo šolo. Oživeli so spomini na
najstniške peripetije, ki so bile
nostalgično in šaljivo obarvane.
To so bili lepi trenutki in dogodki,
ki so jih oblikovali v odlične ose-
be. Spomnile so se tudi tistih, ki
se srečanja niso uspele udeležiti,
tudi razredničarke Tončke Pod-
goršek, ki jo imajo v zelo lepem
spominu. Povedale so, da so bili
takrat profesorji in tudi ravnate-
ljica zelo strogi, a so bili pra-
kuhinjo. Vse so morale bivati v
internatu, ki je bil tudi del šole.
Učenke so dopoldne delale na od-
delkih bolnišnice, po enournem
odmoru pa so odšle k popoldan-
skemu pouku. Bile so zelo dobre
učenke in več kot polovica jih je
imela odličen uspeh, so s pono-
som povedale.
V času ogleda šole so sedle v
eno od učilnic, in sicer s sošolka-
mi, s katerimi so sedele takrat, ko
so obiskovale šolo. Vzdušje
je bilo veselo. Kljub zelo
strogemu redu v šoli in
internatu so se znale
tudi poveseliti in tudi
kaj ušpičiti, česar so se
spominjale z nasme-
hom in tudi s solzo v
očeh, so z navduše-
njem pripovedovale.
Bile so zadnja genera-
cija, ki je ves čas šola-
nja bivala v internatu.
Njihove življenjske
poti so bile zelo ra-
znolike, nekatere med
njimi so se
posvetile pedagoške-
mu delu. Prenašale so znanje,
svoje bogate delovne izkušnje
na dijake in bile mentorice štu-
dentom pri kliničnih vajah v de-
lovnih okoljih. Ivica Lužar je bila
ena izmed njih. Bila je dvajset let
članica našega kolektiva. Vese-
lo, prešerno vzdušje so končale
s skupno fotografijo pred šolo.
Obujanje spominov so nadalje-
vale na skupnem druženju.
KATJA POGELŠEK ŽILAVEC,
ravnateljica


Korakamo v jesen
V Pegazovem domu smo pripravili od-
prtje slikovite slikarske razstave avtorjev
Monike in Roberta Podpečana.
Robert slika od leta 2000. Navdušil je tudi
ženo Moniko, ki se mu je pri slikanju pridru-
žila leta 2018. Ustvarjata v različnih tehnikah,
včasih kakšno sliko naslikata tudi skupaj.
Slikata različne motive, v zadnjem času pre-
vladujejo krajine, športni motivi in potreti.
Že med obešanjem slik so bili stanovalci
navdušeni nad njihovo barvitostjo. Najbolj
jih je pritegnila slika tigra, ki daje občutek,
kot da je v avli Pegazovega doma prava žival.
Ustvarjata pod imenom Panarok, njuna dela
lahko trenutno najdete na stolpu Vinarium,
oktobra bosta imela razstavo v Grand hotelu
v Rogaški Slatini.
Tudi nedeljsko popoldne smo izkoristili in se
na Evropski ploščadi udeležili srečanja starodob-
nikov. Ob sprehodu po parku smo razpravljali o
tem, kako zelo se je spremenila avtomobilska
industrija. Stanovalce sta prevzeli prava navduše-
nost in nostalgija za starimi časi. Ob pogledu na
avtomobile, kolesa in motorje so se jim zasvetile
oči. Gospod Vinko je povedal, da je bil njegov
prvi avto oranžen »fi čo«, s katerim je naredil kar
nekaj srečnih kilometrov. Gospod Mirko je z na-
smehom na obrazu povedal, da ni imel nikoli
avtomobila, a je imel zelo dobro kolo, ki ga je
vsako jutro pripeljalo do službe in nazaj. Z ve-
seljem in s ponosom so pozirali ob avtomobilih,
največ zanimanja pa so poželi »fi čki«.
VALENTINA JECL,
delovna terapevtka
Št. 38, 23. september 2021
BRALCI POROČEVALCI
45
Zaključek
uspešne sezone
Zveza kulturnih društev občine Celje se je s piknikom
na avtopoligonu na Ljubečni zahvalila članom društev, ki
so ob 30-letnici države in 150-letnici rojstva F. S. Finžgarja
uspešno uprizorili dramatizacijo romana Pod svobodnim
soncem.
Pet društev je uprizorilo v času Poletja v Celju štiri pred-
stave na prostem na ploščadi pred Knežjim dvorom. Režiser
Žiga Medvešek je s člani Gledališča Zarja Celje, KD bratov
Dobrotinšek Škofja vas, KUD Svoboda Zagrad in Ljubitelj-
skega gledališča Petra Simonitija Celje ustvaril predstavo, ki
je navdušila številne gledalce. To je bila prava predstava za
čas, v katerem živimo. Žal zaradi objektivnih razlogov niso
ponovili še nekaj predstav v avgustu.
Kljub vsemu so se ustvarjalci na skupnem zaključnem
srečanju v septembru dogovorili, da bodo že konec meseca
začeli vaditi in predstavo pripravili še za uprizoritve v notra-
njih prostorih. Dogovorili so se, da bodo že sredi decembra
uprizorili prvo od predvidenih desetih predstav na gledaliških
odrih kulturnih dvoran. Poleti bodo uprizorili še pet predstav
na prostem. Za njihovo uprizoritev vlada zanimanje nekate-
rih odrov v državi in zamejstvu. Pravijo, da bodo sodelovali
tudi na festivalih, kjer se predstavljajo ljubiteljski gledališki
ustvarjalci.
MILAN BRECL
Prostovoljci pomagali otrokom v
prometu
JAHTE DOBAVITELJEV
Milijoni iz javnega zdravstva se pretakajo v luksuzna plovila
JANEZ JANŠA
Stranke, ki so v koaliciji z SDS, so se znašle na robu propada
VALENTIN INZKO
Zaradi groženj s smrtjo so ga varovali elitni avstrijski policisti
RAIVEN
V prihodnosti se vidi predvsem kot operna pevka
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
V prvih dneh šolskega pouka Ob-
čina Tabor vsako leto s pomočjo
domačih prostovoljcev organizira
varovanje najranljivejše skupine pre-
bivalcev v prometu – otrok. Letos se je
ekipa okrepila z lepim številom novih
članov, z veseljem pa se je povabilu
občine odzval tudi poslanec držav-
nega zbora Aleksander Reberšek,
ki je že kar lep čas del naše lokalne
skupnosti.
Otrokom so nudili pomoč pri preč-
kanju ceste na prehodu za pešce ob
občinski zgradbi in pri domu krajanov,
hkrati so s svojo prisotnostjo opozarjali
voznike na previdno in strpno vožnjo.
Nadzirali so tudi tiste, ki so v šolo pri-
hajali s kolesi in skiroji.
Na splošno ocenjujemo, da je stanje
na področju varovanja otrok na ob-
močju naše občine ugodno, ob čemer
izpostavljamo izjemno sodelovanje s
prostovoljci. Takšno pomoč vedno zno-
va pozdravljamo, saj verjamemo, da so
šolarjem s svojo prisotnostjo zagotovili
občutek varnosti in z usmeritvami pri-
pomogli, da se bodo hitro privadili na
prometna pravila.
Lepo se zahvaljujemo prostovoljcem:
poslancu v državnem zboru Aleksan-
dru Reberšku, županu Marku Sempri-
možniku, podžupanu Žanu Groblerju
ter občanom in članom društev Francu
Ribiču, Maksimilijanu Gržini, Janezu
Kobaletu, Mitji Potočniku, Antonu Gr-
žini, Marjanu Sevšku, Mateju Gabru,
Maksu Kvasu, Blažu Birku, Alojzu Mi-
hevcu, Slavku Gržini, Simonu Slakanu,
Jožetu Lukancu, Marjanu Leskovšku in
Stanku Križancu.
Javna agencija Republike Slovenije za
varnost prometa staršem vsako leto sve-
tuje, naj z otrokom prehodijo šolsko pot
še pred začetkom šolskega leta, nato naj
otroka vsak dan spremljajo na poti do
šole in nazaj ter ob tem utrjujejo znanje
o varnem vedenju v prometu. Ob tem
poudarjajo, da prvošolci v skladu z za-
konskimi določili potrebujejo spremstvo
odraslih vsak dan. Opremljeni morajo
biti z rumenimi ruticami, ki jih prejmejo
v šolah, ter s kresničkami.
Za pregled varnih šolskih poti je stro-
kovni javnosti namenjena knjižica Smer-
nice za pripravo šolskih poti. Prav tako
si lahko otroci in starši na spletni strani
Načrti šolskih poti ogledajo načrt in pre-
gledajo vsebine za svojo šolo.
Želimo si, da bi pot v šolo tudi v tem
šolskem letu potekala varno, pri čemer
bodimo odgovorni in pozorni v prometu
vse dni v letu.
SAŠA ZIDANŠEK OBREZA



46
RAZVEDRILO
Št. 38, 23. september 2021
Žena, ko spi

Ste slišali kako dobro šalo?
Pošljite nam jo na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje in če
se bo tudi nam zdela smešna,
jo bomo objavili.
Nič še ni zamujeno, vzemi-
te se v roke in glejte z optimiz-
mom v prihodnost. Bivanje
Marsa v znamenju tehtnice
bo aktiviralo izboljšave na
poslovnem področju. Odloči-
li se boste za spremembe na
zasebnem področju, kar vam
bo pomagalo, da ne boste iz-
gubljali dragocene energije. V
družbi ne smete preveč godr-
njati in se pritoževati, raje se
odmaknite od vseh spornih
situacij.
Po bencin
Šef: »Pa kje s ti? Si šel na
črpalko ali okoli sveta?«
Delavec: »Oprostite, šef, ne
pridem na vrsto z vašim av-
tom, še približno 15 otrok je
pred mano, pa gre bolj počasi.«
»Kakšnih otrok?«
»Majhnih, do petnajst let
so stari.«
»Kaj pa delajo na črpalki
navsezgodaj?«
»Bencin točijo. In potem
plačujejo. Ne gre drugače.
Eden mora in oni še lahko.«
Majhna
»Kako visoka si?«
»160 cm.«
»Majhna si.«
»Vem.«
»Koliko pa tehtaš?«
»Še manj, 135 kg.«
Tipkovnica po mojem okusu
Ali kdo ve, kakšne so koro-
na napovedi za prihodnje
leto?
Ali kupim vinjeto ali samo
tople copate?
Sedem let nisem ne kadil
ne pil in nisem gledal za
ženskami.
Potem me je mama neke-
ga jutra odpeljala v šolo.
In tam se je vse začelo …
Zdaj se v gostilne hodi
takole:
Prideš
Cukneš
Tečeš
Če se stuširam z johnso-
nom, se oblečem mo-
derno in grem z Astro v
Zenico, a se šteje, da sem
cepljena?
Priznajte si končno svoja
čustva in ne bežite nepresta-
no pred resnico. Tako vam bo
bistveno lažje usklajevati na-
sprotja, ki se v vašem življe-
nju pojavljajo precej pogosto.
Osredotočite se na dejstva in
bolj preudarno delujte tudi ta-
krat, ko se pojavijo sporne si-
tuacije. Vaša vladarica v zna-
menju škorpijona bo odlični
pripomoček, da boste dosegli
še tako nemogoče sanje.


Čas večjih sprememb se bo
nadaljeval. Sposobni boste
usklajevati še tako nemogo-
če situacije. Bivanje Venere v
škorpijonu vam bo pomagalo,
da boste na poslovnem podro-
čju presegli sami sebe in nare-
dili črto. Najbolj v tem času po-
trebujete treznost pri uradnih
zadevah, zato naj vas pri vsem
vodi razum, ki vas v tem času
ne bo pustil na cedilu.
Zberite vse svoje potenciale
in ne dovolite lastni kritiki,
da vas ovira ali onemogoča.
Vsega, kar ste si zamislili, res
ne boste mogli narediti soča-
sno. Naredite si točno določen
načrt, po katerem boste delo-
vali sistematično. Prav po lev-
je se boste borili za svoj prav,
za pravico in svobodo. Vsaka
krivica vas bo obremenjeva-
la bolj kot običajno, zato bo
vaša odločnost dobrodošla.

Nihali boste med optimiz-
mom in depresivnim stanjem,
vendar bo zmagala pozitivna
plat. Vaš sovladar Mars biva v
znamenju tehtnice, zato boste
neodločni v določenih trenut-
kih. Iskali boste kompromise,
ubirali pot zdravega razuma
in bili hkrati dovolj močni, da
se ne boste upirali tistemu, kar
morate storiti. Takoj ko boste
sprejeli odločitve, boste občuti-
li olajšanje in dobili novo moč.
Naj bo vaša zbranost name-
njena enemu področju, v na-
sprotnem primeru vam grozi,
da boste vse naredili samo na-
pol. Zaradi bivanja Marsa v
znamenju device boste preveč
malenkostni za prazen nič.
Lotite se obveznosti, ki niso
tako zahtevne, in se veselite
majhnih zmag. Na delovnem
področju ne odstopajte od na-
črtov, počasi morate zgraditi
bolj trde temelje.
Zapleteni odnosi se bodo še
stopnjevali, čas je, da vzposta-
vite več reda. Potrebovali boste
veliko mero potrpežljivosti, saj
boste ves čas v stresu. Pomemb-
no je samo to, da ste vztrajni,
močni in odločni. Stali boste
pred pomembno dilemo, kako
se odločiti zaradi pereče zade-
ve, razum vam bo govoril eno,
čustva drugo. Najbolje bo, da
z odločitvijo počakate še nekaj
dni.
Odnos s partnerjem boste
morali razumsko ovrednoti-
ti. Dobro se morate zavedati,
da vas lahko zaletavost drago
stane. Samo z očitki in s kri-
tiko ne boste prišli nikamor.
V tem obdobju lahko naredite
veliko koristnega zase in tudi
za partnerja. Poiskali boste
rešitev, ki bo obema ustrezala.
Na delovnem področju se vam
obeta sprememba, če ne boste
zadovoljili potreb v delovnem
okolju.

Delujte zmerno in preudar-
no, ne rinite z glavo skozi zid.
Kar nekaj večjih preobratov
boste doživeli v tem obdobju,
zato se pripravite. Na denar-
nem področju vam sijejo lep-
še zvezde, zato morate dobro
premisliti in izkoristiti vse
možnosti, ki vam jih prinaša
bivanje Venere v znamenju
škorpijona. Postavili ste si kar
nekaj izzivov, ki jih žal, ne
morete doseči v kratkem času.

Imeli boste občutek, da so se
vsi zarotili proti vam, kar ni
res. Desetkrat morate premi-
sliti, preden karkoli rečete, iz-
govorjena beseda je vaš gospo-
dar, neizgovorjena vaš suženj.
Najbolje bi bilo, da bi se v tem
obdobju umaknili pred kočljivi-
mi zadevami, ki burijo duhove.
Zelo je priporočljivo, da uredite
zmešnjave, ki se dotikajo vaše-
ga delovnega področja.
Iz preteklih grenkih izku-
šenj se lahko marsikaj nau-
čite in v tem času to s pridom
uporabite na poti, po kateri
hodite. Kar nekaj kočljivih
in spornih zadev morate re-
ševati, zato boste polni adre-
nalina in upanja, da se bo vse
dobro izteklo. Prav je, da ste
optimist, kajti zaskrbljenost
ne vodi nikamor. Imeli boste
priložnost, da na delovnem
področju obrnete nov list.
Veliko vam bo v tem času
pomenil občutek, da imate
življenje v svojih rokah, zato
boste naredili kar nekaj odlo-
čilni potez, na katere boste v
prihodnje zelo ponosni. Par-
tner bo želel od vas na vsak
način pojasnilo, vam pa ne bo
do dolgega pogovora. Bivanje
Venere v znamenju škorpijona
izkoristite, da boste uravnali
napetosti, ki so se nakopičile
v zadnjem obdobju.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva
na 041 404 935 in na Facebookovi
strani
Astrologinja Gordana.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva
na 041 519 265, 090 64 30 in na
Facebookovi strani
Dolores Astro.

Št. 38, 23. september 2021
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
SUDOKU 484
							3	K	OZNAKA NA POKRIVALU UNIFORME	ROKAVSKI ...	10 GRAMOV	Povsod z vami	MODNA OB- LIKOVALKA CHANEL	IRENA VRČKOVNIK	DENARNO POVRAČILO ZA PREVOŽE- NO POT	MERSKA, DENARNA, BIVALNA	STREŽAJ V UNIFORMI
							KULTURNO-					CIKLUS	6				
							PROSVETNO DRUŠTVO					DEL HEMO- GLOBINA					
							OREHOV LES								17		
							VANDOTOV JUNAK		18					PRIPRAVA ZA IGRANJE PO STRUNAH			
							ZGO- DOVINSKA TEKSAŠKA UTRDBA					10		TV- VODITELJICA ROŠ			19
														ZVONKO TRONTELJ			
							OSLOV GLAS					NASPROTNO OD IZGUBITI	SIMBOL LJUBLJANE	4			
							VSE V REDU (ANG.)										
													TURNUS				
																PRISTAŠ LENINIZMA	ŽENSKA, KI V LOKALU ZABAVA GOSTE
	POROČNI, PUSTNI, POGREBNI	RAZKOŠJE	MAJHEN OSEL	PAULA TRICKEY	SVETLANA MAKAROVIČ: SOVICA …					AVTO-MOTO ZVEZA				POD			
										ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING							
					AVT. OBDEL. PODATKOV												
BITKA		5					PRVOTNI PREBIVALEC ITALIJE		MUSLI- MANSKI DUHOVNIK				20	EVROPSKI VELETOK			16
														NOČ IMA SVOJO …			
									NAT KING …								
ZAPOREDJE, POTEK					21						TIP AMERIŠKIH VESOLJSKIH LADIJ					8	
LUKSEM- BURŠKA TELEVIZIJA				ORJAŠKA NESTRU- PENA KAČA							NEIMENO- VAN PISEC			11			
				SPRIMEK SNEGA							TALNA OBLOGA						
NEKDANJI VESLAČ TUL		12			ORANJE (STAR.)	22				PREBIVALCI ITAKE		7					
										REGULATOR							
SLOVENSKO ARH EO - LOŠKO NAJDIŠČE					OTOČJE V PACIFIKU								VPREŽNI DROG KMEČKEGA VOZA	AFRIŠKO PLEME	IRIDIJ		2
															KOČA IZ ILOVICE (EKSPR.)		
					POVRŠINSKA MERA												
KDOR OTEPA SNOPE	15						IGOR MAJCEN		RAFKO IRGOLIČ			OBISKO- VALEC (POG.)		1			
									RELIG.-FI- LOZ. GIBANJE V ZDA								
GLAVNO MESTO SENEGALA						PEVKA ERBUS						LETOVIŠČE NA KRIMU					
												ZADNJA IN PRVA ČRKA					
							14									SLOVENSKA NAPOVEDO- VALKA	KRAJ PRI KOPRU
							ŽILA DOVODNICA						GROBA, TEŽ- KA VOLNENA TKANINA				
													BLEJSKI, ŠALEŠKI				
							ALEK- SANDER VALIČ				EKSPLO- ZIVNA SREDSTVA	NEKD. ŠVED. SMUČARSKI TEKAČ SVAN					9
												TRSKA					
							REŽISER ZLATAR FREY							TIBETANSKO GOVEDO			
							POPAJEVA IZBRANKA							GROBO ORI- ENTALSKO SUKNO			
														INDIJ			
							PREBIVALEC BENEDIKTA					3					
							ZNAMKA RAČU- NALNIKOV				13		AZIJSKA HRUŠKA				
SUDOKU 175
								
								
								
								
								
								
								
								
								
REŠITEV SUDOKU 483
REŠITEV SUDOKU 174
Nagradni razpis


1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve –
vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil ter
majica NT&RC
1	2	3	4	5	6
9	10	11	12	13	14
17	18	19	20	21	22
Ime in priimek:
Naslov:
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec
podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje
posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim
zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s
splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov.
Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke
obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja
novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izž-
reban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in
kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne
podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega
preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi ve-
ljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče
soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek
ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC,
Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Telefon:
Obkrožite:
a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika Podpis:
Upoštevali bomo
samo rešitve na
kuponu, ki ga
lahko pošljete
po pošti ali
prinesete v
uredništvo.
Geslo lahko
pošljete tudi po
elektronski pošti
na naslov
tea.podpecan@
nt-rc.si
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
								
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim ge-
slom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite
na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka,
28. septembra.
Geslo iz številke 37: Izkoristite lepe dni jeseni.
Izid žrebanja
1. do 3. nagrado, Kuharske bukve – vlaganje, shranjevanje
in zamrzovanje živil ter ter majico NT&RC, prejmejo: Jakob
Naglič iz Vojnika, Vladimir Savo Prosenik iz Celja in Ema
Stopar iz Laškega.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po
pošti.

V naše križanke smo pripeljali lepe besede,
ki so pri drugih še vedno brez razloga prepovedane.
48
TA PISANI SVET
Št. 38, 23. september 2021
Urška Žolnir je na sejmu podprla pokrovitelje judo kluba Z'dežele Sankaku Celje.
Veselje ob našem kolesu
Predsednik upravnega odbora Celjskega sejma Franc Pangerl je poklepetal z voditeljico Andrejo Petrovič.
Tudi naša medijska hiša se je predstavila na letošnjem Mosu. S pomočjo sponzorjev smo
za obiskovalce pripravili kolo sreče. Bili so navdušeni, saj so bila vsa polja dobitna. Na
prireditvenem prostoru so se ustavili tudi številni znani mimoidoči, s katerimi je klepetala
radijska voditeljica Andreja Petrovič.
Foto: SB
Na okušanje odličnih dobrot Gostilne Amerika na sejmu je povabil šef Zoran Bundalo.
Slaščice, ki jih mnogi nostalgično povezujejo z nekdanjimi časi, so predstavljali Kavarna Rolca, Slaščičarna Zvezda
(na siki) in Pekarna Geršak.
Sladkosti vseh vrst
V soboto je bilo v središču Celja živahno zaradi prireditve Pozdrav ptic miru in prvega
Festivala rol.ce in vin.ce, ki so ga pripravili Zavod Celeia Celje, društvo Vin.ce favorit, Ka-
varna Rolca in Mestna četrt Celje – Center. Na stojnicah je bilo mogoče kupiti znamenito
celjsko slaščico in okušati vina okoliških vinarjev. Organizatorji želijo, da bi dogodek postal
tradicionalen in da bi našli najboljši recept za celjsko rolco, ki je narejena iz orehovega testa,
polnjena s stepeno sladko smetano, oblita s čokolado in posuta z orehi.
Foto: SHERPA
Pri stojnici Vinogradništva Frešer se je ustavil tudi direktor celjskega zgodovinskega arhiva Borut Batagelj. Nismo
ugotovili, ali je okušal tudi vinsko ponudbo Vinotoča Gruska in Hiše vin Emino.
Ustvarjali so mladi cvetličarji in
vrtnarji
V Mozirskem gaju so v petek po letu premora ponovno gostili mlade cvetličarje in
vrtnarje, ki so se v parku pomerili za tekmovanji Euroskills in pokal mozirski tulipan.
Preizkusili so se v treh kategorijah. Ustvarjali so fantazijsko kreacijo, v roki vezan šopek
in jesenski venček. Pod rokami enaindvajsetih ustvarjalcev so nastale čudovite kreacije, ki
so si jih obiskovalci parka lahko ogledali na prvem travniku. Pokal mozirski tulipan si je s
svojim jesenskim venčkom prislužila Urška Vošank iz cvetličarne Gardenia iz Ljubljane.
V skupnem seštevku je zmaga pripadla Petri Knez iz Kmetijske šole Grm in biotehniške
gimnazije Novo mesto. V Mozirskem gaju so sicer ustvarili tudi že prve aranžmaje iz buč
in s tem napovedali veliko jesensko razstavo, ki jo bodo uradno odprli to soboto, ko bo tudi
tekmovanje za najtežjo bučo.
ŠO