Stev. 47. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 27. novembra 1927. Mesečna priloga ..Novice v slikah". Leto 4Q
Izhaja vsako sredo ob « zjutraj. — Spisi tn dopisi naj se poAmajo Irednifttvn ..Domoljuba", naročnina reklamacije in inserati pa i'pravni$tvu ..Domoljuba" v Ljubljani. Kopitarjeva ulica stev. 6.
Ola ilo Jugoslovanske tunelsko zveze. Cena :iK Din za celo loto. - Za inozemstvo (M) Din. — l'osa inezna Številka 1 Din. — V inseratnem dola vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
Nova pota državnega gospodarstva.
Novi zmanjšani državni proračun predložen. — Zakon o izenačenju davkov vlada že izročila narodni skupščini. Nujnost sprejeta.
Kdor hoče slabo in zavoženo gospodarstvo spraviti v red, mora najprej dobro pregledati in premisliti, katere stvari v gospodarstvu mu prinašajo dobiček, katere pa i/.gulx>. Stvari, ki mu prinašajo izgubo, je treba opustiti ali jih tako zboljšaii, da bodo postale rentabilne, pri stvareh, katero prinašajo dobiček, pa je treba gledati, čl■ se z dobro upravo ne da ta dobiček še zvečati.
Priznati moramo, da se je sedanja vla-du glede izboljšanja zavoženega državnega gospodarstva tega načina temeljito oprijela. Sedanji finančni minister je odločen mož, čeprav je njegova trdota zlasti na-piam nam Slovencem v marsikaterem ožini neprijetna.
Podlaga modrega gospodarstva je dober in resničen proračun. V proračun gospodar kolikor je možno natančno »a celo loto naprej pregleda, na katere dohodke mor ' računali, iz vsake stroke svojega gospodarstva posebej in kakšno izdatke bo imel. Iz takega dobro sestavljenega proračuna takoj vidi, kje so v njegovem gospodarstvu napake in kaj e treba popraviti.
Sedanji finančni minister je predložil, narodni skupščini nov proračun za čas od 1. aprila 1928 do 31. marca 1929. Zakaj ustava določa, da se mora predložili do 20. novembra, da ga more narodna skupščina temeljito predelati in kolikor mogoče še zboljšati.
Že način, kako je finančni minister proračun sestavil, kaže, da mož resno in odločno misli na temeljito ozdravite* državnega gospodarstva.
Dosedanji proračuni so imeli dve veliki in usodepolni napaki.
Prva je bila, da so bili vsi dohodki, ki jih ima država iz davkov, monopolov in raznih svojih industrijskih podjetij kar skupaj na eni strani, izdatki pa na drugi strani. Država ni tako nikoli vedela, katero državno podjetje kaj nese in koliko nese. Prav tako kot kmet, ki na koncu leta sešteje, koliko je denarja noter dobil in koliko je izdal, nič pa ne ve, koliko mu je prinesla živinoreja, koliko prašiči, koliko
polje, travniki, koliko sadje itd. Na ta način se lahko zgodi — in tako se prav mno-gokje resnično godi — da ima kmet n. pr. s pridelovanjem pšenice veliko izgubo, pa nič ne ve, ker jo z dobičkom iz živinoreje pokrije. Pameten kmet pa bo koncem leta izračunal vsak dohodek posebej in bo zanaprej tako naredil: vrgel se bo še bolj na živino in sadje, ki mu prinaša gotove dohodke, s pšenico pa se ne bo več toliko pečal. To je samo primera.
Tak pameten kmet je sedanji finančni minister, ki je prvič v proračunu postavil dohodke iz davkov posebej, monopolov posebej, državnih podjetij posebej itd.
Druga napaka dosedanjih proračunov je bila, da so finančni ministri preprosto kar izpuščali nekatere resnične izdatke iz proračuna, da so s tem celotni proračun zmanjšali in da so ga naredili aktivnega. Tak proračun ni bil več resničen, posledica pa je bila, da je sredi leta denarja zmanjkalo in tako je bila država v vednih stiskah.
Sedanji finančni minister je postavil v proračun tudi te vsakoletne resnične izdatke, ki znašajo 355 milijonov dinarjev.
Finančni minister je tako strogo gledal na resničnost proračuna, da je rajši pripustil, da je proračun postal pasiven, kakor pa da ne bi bil resničen. Primanjkljaj znaša 37 milijonov dinarjev.
Pri vsem tem pa je celoten proračun za več kot pol milijarde manjši od lanske-ga.To se pravi, da se bodo davki, neposredni in posredni v prihodnjem proračunskem letu znižali.
Prav to zahtevo pa je sedanji finančni minister vedno poudarjal: ljudem je treba pustiti gospodarsko dihati, da se okrepe. Od tega bo imela tudi država velike koristi. Kakor je razvidno iz proračun* in finančnega zakona, hoče finančni minister to svojo zahtevo tudi izvršiti.
Obenem je vlada predložila narodni skupščini zakonski načrt o neposrednih davkih, to se pravi: zakon o izenačenji davkov. Vlada je zahtevala, da se o tem zakonu obravnava nujno m je slnipščina to nujnost tudi sprejela.
Sedaj ni nobene zapreke več, da se ne bi ta zakon v kratkem času sprejel. Vsak pa tudi ve, koliko je verjeti radičev-cem in žerjavovcem, ki so že pred 14 dnevi vpili, da je SLS glasovala proti izenačenju davkov. Laž ima kratke noge in v tem slučaju je imela še prav posebno kratke.
Razburjenje med slovenskimi radičevci.
Radič je v svoji nedosežni politični modrosti zopet eno užagal. Svoj politični voz, ki vozi po vseh grabnih, samo po ravni cesti ne, je zaenkrat zavozil v Pribičevičev in Žerjavov graben in zdaj jo vozijo skupaj: liberalci in radičevci, vajeti in bič pa imata v rokah gospoda Žerjav in Pribičevič: slovesno so proglasili skupen klub v narodni skupščini ter ga zalili s finim šampanjcem ob dobri večerji.
Naši slovenski samostojni kmetje, katerih velik del vendarle trezno in pametno pre-udari to in ono reč, so s čudnimi občutki sprejeli novico o tej najnovejši Radičevi kom-paniji. »Skozi vseh osem let smo poudarjali, da z liberalci nočemo nobene skupnosti, da prav zato ne moremo z njimi, ker so izrazita pretikmetska in kapitalistična stranka, sedaj pa smo čez noč prešli pod Zerjavovo komando. Ali smo še resni ljudje, ali nismo?« »Še pred volitvami je »Kmetski list« z vso silo napadal žerjavovce kot pokvarjeno mestno gospodo, sedaj pa nas je Radič kar meni nič tebi nič naredil za priprego tej pokvarjeni gospodi.« »Kaj neki pravi Pucelj, ki se je toliko časa srečno otepal žerjavovskih vabil in groženj.« »Ali res Radič misli, da nas bo prestavljal iz ene stranke v drugo kot pokrovko na loncu?«
Tako poprašujejo resnejši pristaši Puc-ljeve stranke, ki že davno niso več zadovoljni s tem, da je nepreračunljivi Radič, ki je že davno zapravil sloves resnega in trezno mislečega politika, dobil odločilno besedo v slovenski kmetijski stranki. Samostojni kmetje so — saj velik del — svoj čas v svojem idealizmu, čeprav zmotnem, ustanovili kmetsko stranko vprav zato, ker je žerjavovska stranka po vsej svoji miselnosti in dejavnosti pretikmetska. Danes pa jih je hrvatska vrtoglava radičevska politika porinila nazaj v žerjavov-sko pretikmetsko fronto. Da to ne more iti v možgane slovenskega kmeta, je več kot jasno. Zato ni čudno, da med pravimi kmeti
na Slovenskem vre najbolj proti Radiču in tistim, ki so jih spravili ped Radičev klobuk. G. Pucelj bo imel precej dela, da bo svojim ljudem dopovedal, da so žerjavovci največji prijatelji kmetov. Zakaj dosedaj je »Kmetski list« baš nasprotno dokazoval.
Kaj piše?o nasprotniki.
Vodnikove knjige. Zadnja žerjavovska »Domovina« priporoča »Vodnikove knjige«, in piše: »Bil je skrajni čas, da smo se postavili na svoje noge, kajti politikujoča duhovščina je odganjala naše ljudi od Mohorjeve družbe.« — S priporočilom žerjavovske »Domovine«, o kateri vsa Slovenija natančno ve, knj misli o veri in Cerkvi, so si naši ljudje
tudi na jasnem, kaj je z Vodnikovo družbo.
*
i Lahko bi se SDS (žerjavovci) že sama združila z davidovičevci in postala na ta način celo vladna stranka, toda ni marala storiti tega,« se baha žerjavovski tednik. In kaj je resnica? Pristašem SDS je odprta pot k davi-dovičevcem, tudi generali SDS se lahko vrnejo, toda ne kot generali, temveč kot pro-staki. To pa Pribičeviču in Žerjavu ne gre v račune, ker vesta dobro, da »gmajnari« nimajo dostopa v vlado in zato nočeta k pravim demokratom in sta šla raje k Radiču, kjer imata glavno besedo
★
Jasna beseda, ki ne drži. Zadnji »Kmetski list« poskuša iz strahu pred svojimi razočaranimi kmetskimi pristaši opravičiti najnovejšo zvezo med radičevci in žerjavovci. Pravi, da je ta zveza le cd danes do jutri, in je nje cilj vpostavitev demokracije (ljudske volje) in parlamentarizma, ki da ga v naši državi ni več. Pri nas da vlada diktatura (samovolja) gotovih izvenparlamentarnih krogov. — Kako'je torej s temi trditvami? Pri nas imamo, hvala Bogu, še vedno parlamentarno Vukičevičevo vlado, ki ima za seboj skoraj dve tretjini svobodno izvoljenih zastopnikov ljudstva. Tudi vsi ministri, razen vojnega, so od naroda izvoljeni poslanci Ljudska vlada deluje in parlament zboruje. Torej v tem oziru o kaki krizi parlamenta in parlamentarizma ne more biti govora. Drugič, nam ni jasno, kako si razlaga v »Kmet-skem listu« g. P. diktaturo izvenparlamentarnih krogov. Ce ima g. P. glede tega v mislih sodelovanje drugega ustavnega faktorja (kra-
T
lja), mu z očitkom diktature dela krivico, ne ne zato, ker se je »Kmetski list« že večkrat ponašal s kraljevim ministrom, ampak zato, ker so bivši samostojneži kot glasovalci za ustavo dali vladarju ne le reprezentativno (predstavljajočo), temveč soodločujočo moč
in veljavo pri ureditvi in upravi države.
*
Kdaj pride do velike demokratske fronte?
Žerjavovski listi so teden za tednom pisali, da je taka fronta že gotova in da bo prevzela vlado. Zadnja »Domovina« je pa s svojim poročilom verne bravce gotovo spravila v obup. Piše namreč, da se mora prej izvršiti sledeče: 1. nesposobna vlada mora pasti, 2. davidovičevci morajo opustiti zvezo z nazadnjaškim blokom, 3. priti mora do združitve SDS z davidovičevci. — Ja, ljuba »Domovina«, ali ne vidiš, da manjkajo za »veliko demokratsko fronto« še prav vsi pogoji. Dejstvo je namreč: 1. da sedanja delovna in zelo sposobna vlada, oprta na večino parlamenta, zaenkrat prav trdno stoji, 2. da ogromna večina davidovičevcev zvesto podpira sedanjo vlado in 3 .da z združitvijo pribičevičevcev z davidovičevci ne bo nič, saj ista »Domovina« piše, da Pribičevič in Žerjav »ne marata storiti tega«.
*
Laž se sama ubija. Pod tem naslovom zabavlja v »Kmetske mlistu« poslanec Pucelj vsevprek. Jezi se na »blejski sporazum«, ki da je Slovencem v škodo, kakor da bi bilo Pucljevo besedičenje komu v korist, in pravi, da ni sedanja vlada ničesar storila v korist oblastnih skupščin, ker meni g. Pucelj, da ljudje samo njemu verjamejo. Posebno jezi g. radičevskega poslanca, da s svojimi posredovanji in prošnjami naleti v zadnjem času povsod na — gluha ušesa. Piše, da je poskušal zadnjič enkrat pomagati vsaj bel-grajskim kostajnarjem, pa so mu celo demokrati na ondotnem magistratu pokazali vrata — Med tem pa sedanja vladna večina, kjer je tudi naša SLS, prav krepko deluje v korist ljudstva. Za po suši oškodovane kraje je ministrski svet na predlog ministra dr. Gosarja že odobril podpore, vlada je že odločila, katere posle bodo prevzele od države oblastne skupščine in je odkazala tudi za to potrebne denarne dohodke in 19. novembra je že bil predložen narodni skupščini — (ena najvažnejših zahtev naše stranke) — zakon o izenačenju davkov po vsej naši državi. Vlada pa ima poleg državnega proračuna, pripravljenih še mnogo ža naše gospodarstvo važnih zakonov. Če piše g. Pucelj, da se laž sama ubija, kažejo uspehi naših poslancev zadnjih dni, kje ima laž, hujskinje in zavijanje svoje
j — zavetišče. Naši poslanci torej delajo, g. Pucelj pa zabavlja in ustvarja v družbi Radiča
i in Pribičeviča »fronte«.
★
Vprašanje železniške zveze Slovenije z morjem tudi omenja »Kmetski list«, vendar namiguje tako, kot da je vse to zasluga g Puclja. Seveda vsi vemo. da je bila zveza Slovenije z morje zagotovljena šele po prizadevanju in z vstopom naših poslancev v vlado in da je »Pucljeva železnica« z volički obložena že stekla, seveda le na papirju nekdanjega Prepeluhovega »Avtonomista«.
V vsako hišo Domoljuba!
Voiltve gospodarskih
Za volitve gospodarskih odborov na bivšem Kranjskem so po določbah zakona z dne 1. avgusta 1912, dež. zak. št. 49 predpisane glasovnice in volilne izkaznice rumene barve. — To je določal zakon po-pred, da so se te vrste tiskovin razločevale po barvi od tiskovin za občinske volitve. Sedaj bi bila barva pač lahko postranska stvar. — Vendar pa, ker jo določa za vo-litve gospodarskih odborov zakon še vedno, in da ne bi morda padlo komu v glavo, da bi izpodbijal veljavnost volitev radi bar-ve, je dal oblastni odbor natisniti za volitve gospodarskih odborov glasovnice in volilne izkaznice rumene barve. — Veljavne bodo torej le te uradne tiskovine, ki jih bo na naročila občin razpošiljal oblastni odbor, opremljene z njegovim uradnim pečatom.
Kal je z dimnikarji na deželi?
Dobivamo neprestano pritožbe, da nekateri dimnikarji v kmetskih občinah po nepotrebnem šikanirajo naše kmetsko ljudstvo. Tako nam piše majhen posestnik o tej stvari:
Moja bajta stoji gotovo nad 100 let. Naše ognjišče smo ometali z dimniki vred vedno sami, pa je bilo dobro. A sedaj kar naenkrat to ne drži več. Dimnikar iz sosednje župnije nas hodi vsak čas priganjat, da moram njemu dati ometati, dasi je moja bajta preprosta in ni prav nobene potrebe, da bi moral biti dimnik moje bajte na gosposki način ometen. Najhujše pa je to, da sedaj dobivamo od okrajnega glavarstva kazenske naloge, ker se protivimo nepotrebnim izdatkom. Kam bomo prišli, če bomo še za take šikane morali plačevati denarne kazni. Prosimo vas, da nam pojasnite, kdo si je izmislil to bedasto in škodljivo novotarijo?
Odgovor: To odredbo, ki tako razburja naše ljudi na kmetih, je izdal Radičev minister za trgovino in obrt advokat dr. Ivan Krajač lansko jesen in jo je letošnjo spomlad še poostril. Rauičevemu ministru se imate torej zahvaliti za te ne-prilike. Svetujemo vam, da se v slučaju, ako vas posamezni dimnikarji po nepotrebnem šikanirajo, pritožite potom občinskega urada na srezko poglavarstvo.
Franjo Žebot.
SCmet lel
Žepni koledar naše Kmetske zveze mora imeti vsak zaveden naš somišljenik. Koledar je prirejen posebej za naše kmetske gospodarje. Poleg navadne koledarske vsebine ima celo vrsto tabel in razpredelnic, ki služijo vsakemu gospodarju. Posebno natančne so letos razpredelnice za mero debel (hlodov). Koledar ima tudi mnogo člankov, ki so ravno v sedanjem času posebno poučni. Tako n. pr. članek o metuljavosti in članek o hmeljarstvu. Vsak živinorejec bo z veseljem uporabljal navodila domačega
NOVICAP.
<1 Zaupnike lepo prosimo, da doposlani koledar naš« Kmetske zveze čim hitreje razprodajo. Če ga kdo še rabi, naj kmalu pige> _ Somišljenike pa prosimo, da se brž obrnejo na zaupnike, da dobe koledar.
d »Slovenski narod« ponovno obsojen radi razžalitve škofov. Ker je zagrebški stol sedmorice odločil, da se mora vršiti glede svoječasne tožbe škofoy dr. Jegliča in dr. Šariča nova obravnava, se je ista vršila ie dni in je bil časnikar dr. Birsa, ki je bil odgovoren za predmetni članek v »Slov, narodu«, obsojen na 14 dni zapora, 2500 dinarjev kazni in 2500 Din odškodnine.
d Nova proga, ki bo vezala Ljubljano z morjem, se bo začela tasirati prihodnjo pomlad in nato graditi. Stala bo 225 milijonov dinarjev ter bo trajala vožnja iz Ljubljane na Sušak 6 ur (danes 12).
d Občinske volitve v celjskem okraju v nedeljo so prinesle naslednje uspehe: Celje-okolica: SLS 13 (preje 12), vsi drugi 20; Sv Jeronim: SLS 11, nasprotniki 6; Svetina: SLS 9 (vsi); Višnja vas: SLS 9 (vsi); Šmartno: SLS 17 (vsi); Dobrna: SLS 17 (vsi); Polzela: SLS 11, nasprotniki 6; Sv. Pavel pri Preboldu: SLS 9, nasprotniki 16; Frankolovo: SLS 5, nasprotniki 12; Nova cerkev: SLS 8, drugi 9; Griže: SLS 8, drugi 9; Grajska vas večina SLS; Vransko: SLS 6, nasprotniki 11. _
d &0 letnico svojega rojstva je obhajal 16. t. m. dobrepoljski g. župnik duh. svetnik Andrej Ramoveš, mož, ki je celo svoje življenje v skromnosti in tihoti posvetil dušnemu in telesnemu blagru svojih fara-nov, kjerkoli je deloval. 33. leto pastinije že svojim Dobrepoljcem, ki imajo v njem svojega očeta in ga ljubijo. Tip slovenskega duhovnika, ki je izšel iz ljudstva ter živi in umre za ljudstvo. Bog ga ohrani se mnogo leti	..
d Proslava 50-letnice pesnika Otona Župenčiča. Slovenska javnost pripravlja splošno narodno praznovanje 50-letnice pesnika Otona Zupančiča. V ta namen se je ustanovil poseben odbor v Ljubljani.
d Rafaelova družba, katere namen je skrbeti za naše izseljence, se je pretekli teden ustanovila v Ljubljani. Obstojala je ze pred vojno, toda svetovna vojna jo je odnesla.	___
živinozdravnika. Zbrani so skupaj vsi sejmi na Kranjskem in štajerskem. Posebno opozarjamo na spis o vojaški službi. Marsi-kak fant bo pravo zadel in se rešil neprijetnosti, če ga bo prebral natanko. 1 udi občinski odborniki morajo o vprašanjih vojaške službe biti dobro poučeni, da vedo dati pravi nasvet. — Koledar je bil razposlan raznim zaupnikom. Prosimo jih, <la ga hitro razprodajo. Kdor ga še želi, naj piše dopisnico na naslov: Jugoslovanska Kmetska zveza, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Cena koledarju je za izvod 10 dinarjev. Po možnosti naj jih eden za vec naroči, da znese poštnina manj. Ustreze se pa tudi posameznikom. Plača se lahko po položnici.
d Na gimnaziji v Murski Soboti so je zopet otvoril peti razred, ki je bil začetkom šolskega lota ukinjen. Sedmi pa se otvori po novem letu.
d Krmite pozimi ptice pevke! Ni boljšega pomagača pri zatiranju raznovrstnih sadnih škodljivcev na naših vrtovih, oso-bito gosenic, kot so ptice pevke, ki prezi-mujejo v naših krajih. Izmed vseh najkoristnejše pa io sinice. Da pa si ohranimo in pridobimo te pridne delavce za poletni čas, je neobhodno potrebno pravilno in smotreno krmljenje pozimi. Pred vsemi moramo krmiti sinice, ker ravno te živijo spomladi pretežno od žuželk in z njimi iz-rejajo tudi mladiče. Razume se, da naj poleg sinic dobijo tudi ostali, pri nas prezi-muioči pevci svoj delež, ki jim ga že iz tega razloga, ker so ostali pri nas, ne smemo odreči v mrzlih zimskih dnevih.
Umno krmljenje pa ni mogoče: 1. brez pravilno pripravljene krmilnice, 2. brez prave krme in 3. treba to pravilno pokla-dati.
Krmilnica, podobna majhni hišici, naj bo napravljena tako, da krmo čim bolj varuje pred dežjem in snegom. Z žebljem naj bo pritrjena na stebriček, da se poleti lahko sname in spravi pod streho. V konec stebriča naj bo zabito nekako šilo tako, da moli kosica navpik. Na dno pa naj bo pritrjena večja pločevinasta posoda. Tako pripravljeno krmilnico postavimo blizu sadovnjaka. v zelenjadni vrt ali kjerkoli, tudi pri hiši.
Edino prava hrana za sinice je surova koruzna moka (ne zdrob), surov živinski loj in dobro zrelo seme od solnčnic. Ne sme se jim pa pokladati bučno ali konopljeno seme, dasiravno oboje zelo rade jedo, kajti po obilni večkratni hrani bučnih pešek in konopljenega semena se jih loti nekaka griža, ki je zanje vedno smrtonosna. Za ostale ptice, kot zelenčke, vrabce, strnade, ščinkavce itd. je dobra ajda in proso. Bučno in konopljeno seme jim je škodljivo ravno tako kot sinicam. Koruzno moko in loj naj imajo ptice v krmilnici vedno na razpolago, in sicer loj naboden na konici, moko pa nasuto v pločevinasti posodici. Ostalo krmo jim natresemo vsako jutro kar na dno krmilnice, a le toliko, kolikor pojedo do dveh ali treh popoldne.
Pripominiamo še, da naj bodo krmilnice že sredi ieseni zunaj, da se s tem privabijo ptice iz bližnjih gozdov. Pred koncem marca pa nai se s krmljenjem ne preneha, da ptice obdržimo v oblizju vrtov, kjer naj gnezdijo. Ako se bo danih navodil držal vsak naš posestnik, bo nedogledna korist kmalu vidna. Za zgled naj bi se vsaj pri vsaki šoli priredila opisana krmilnica. _ Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk
v Ljubljani.
d Katoliški dijaki na zagrebški univerzi Na zagrebški univerzi so se vršile volitve v dijaško podporno društvo. Doslej so gospodarili v društvu Pribičevičevi pristaši^ toda pri teh volitvah je bilo jasno,
da bodo večino izgubili. Zato so liberalci med volitvami razbili volilne posode in raztrgali glasovnice, tako da so bile volitve neveljavne ter se bodo vršile ponovno. Katoliški dijaki so prišli razen dveh, katerih eden je bil težko bolan, drugi pa že dalj časa odsoten iz Zagreba, polnoštevilno k volitvam in dosegli število 230 — največja dijaška skupina na zagrebškem vseučilišču.
d Peklenski stroj na progi. Macedonski koniitaši še vedno ne dajo miru. Na progi Skoplje—Kumanovo so položili prejšnji teden peklenski stroj, ki je eksplodiral z velikim pokom, ko je vozil čezenj tovorni vlak. Eksplozija je poškodovala zadnja dva vagona ter razdrla del proge. Človeških žrtev ni bilo. Uvedena je bila najstrožja preiskava in je bilo nekaj osumljencev takoj zaprtih.
d Škrlatinka še vedno razsaja v Zagrebu.
d Samostanska prednica aretirana. V Novem Sadu so aretirali prednico ondotne-ga samostana, ker je razdeljevala neke madžarske molitvenike, v katerih so menda molitve proti naši državi. Sodišče je dognalo, da sestri prednici niti na um ni prišlo, da bi v molitveniku utegnile biti take molitve in so jo po 48 urah iz zapora izpustili, molitvenike pa konfiscirali. — Sicer pa pri nas dobiš pri gotovih trgovcih molitvenike, ki vsebujejo še vedno molitev za _ avstrijskega cesarja, ki ga nikjer več ni. Pa je tisti trgovec povrhu tega še zelo — napreden.
d Novo poslopje za narodno skupščino v Belgradu bo dovršeno šele v poltretjem letu.
d Dosedanji papeški nuncij Pelegn-netti v Belgradu bo, kakor se čuje, odšel na enako mesto v Varšavo. Menda bo tudi italijanski poslanik Bodrero odpoklican iz Belgrada in ga bo nadomestil neki drug diplomat. Baje se je Bodrero Mussoliniju zelo zameril, ker ga je pri vsej njegovi prefri-ganosti vendarle Jugoslavija »nadmudrila«.
d Umrl je na Vrhniki sodni svetnik v pokoiu in graščak g. Karol Mulley. Pokojnik je na Vrhniki veliko in z uspehom deloval pri ustanovitvi raznih gospodarskih organizacij.
d Smrtna nesreča. V noči od srede na četrtek je divjal krog Velenja silen vihar, ki je napravil ogromno škodo na sadnem drevju in na elektični napeljavi. Smrtna žrtev tega viharja je postal Franc Stropnik, zidar pri velenjskem premogokopu. Ubila ga je elektična žica, katero je v zgoraj orne-njeni noči odtrgal z droga vihar in na katero je stopil zjutraj zidar. Ponesrečeni zapušča ženo in eno hčerko.
d Smrtna nesreča r gozdu. Pretekli petek se je v Rogu na Kočevskem zgodila nesreča, lei je zahtevala človeško žrtev. V tem gozdu so namreč zadnje dni podirali bukve in hraste. Med delavci je bil tudi Matija Matošič. Spodžagali so ravno eno bu-kev; a pri tem niso dovolj pazili. Bukev se je nenadoma zrušila in podse pokopala Matijo Matošiča, ki se ni dovolj hitro umaknil. Ponesrečenec je že med potjo v Kočevje
"""d Skala se je zvalila na delavca. Vpoko-jeni rudar Mrtija Deželak iz Trbovelj je bil po vpokojitvi zaposlen pri podjetniku Haucku
v cementnem kamnolomu kot strelni mojster.
V	soboto popoldne, ko je vrtal mine, se je sprožila skala, katero je spodjedlo deževje in po snegu omehčana zemlja, ter padla na njega. Zlomila mu je oprsje, desno roko in nogo. Živel je po nesreči še nekaj ur. Mož je bil priden in zvest delavec in med rudarji čislan. Tragično v njegovi družini je to, da se mu je v poletju ubil njegov edini sin pod-uradnik Ivan, ko je padel iz drugega nadstropja.
d Dva aeroplana sta trčila drug ob drugega v petek v Sarajevu v višini 200 m. Pri tem so eksplodirali motorji, iz letal se je dvignil plamen bencina, ki se je vnel in oba aparata sta z velikim hruščem padla na tla. Dva vojaka sta bila mrtva v razvalinah, dva težko ranjena, izmed katerih pa bo samo eden še okreval.
d Vihar v okolici Kostanjevice na Krki. Poroča se nam: Od ponedeljko 7. t. m. pa do 11- t. m. je vihar prevrnil več kozolcev, izruval drevesa in raztrgal večje število streli tako, da je sneg naredil svojo nalogo in ni mogoče s popravljanjem naprej. To je letos druga nesreča, ki je prizadela največ vasi: Gradinje- Prušna vas in črneča vas. Ob istem viharju je gorela državna Osunjska hosta; ko bi se ogenj razširil, bi uniči! vas Brezje, da ni ljudstvo pravočasno stopilo v bran.
d Kolo ga je razmrcvarilo. V vasi Retnje pri Križali na Gorenjskem je pretekli petek popoldne mlinar Kristijan Ribnikar hotel nastaviti jermena na kolesa; pri tem se mu je v obleko zasadil vijak od valja, na katerega je pritrjeno kolo. Valj je Ravnikarja zgrabil in ga pričel sukati okoli osi. Mlinsko kolo je odtrgalo Ribnikarju obe negi do kolen, na rokah pa mu je odtrgalo kolo vse prste in mu posnelo kožo. Kako silno je kolo vrtelo Ribnikarja, kaže najbolj to, da še do danes niso našli vseh delov njegovega trupla. Ribnikar se je v smrtni borbi najbrže poskušal odtrgati od kolesa, ali kolo se ga je krepko držalo in ga sukalo v velikih lokih. Ribnikar je pri vrtenju razril z nogami vso prst na tleh. Ponesrečenec si je preuredil pred nekaj leti mlin po najmodernejšem načinu, toda že lansko leto bi se mu kmalu pripetila na mlinu enaka nesreča. Le še v zadnjem trenutku je mogel Ribnikar poklicati na pomoč ljudi, ki so spustili vodo in ga tako rešili. Pokojni Ribnikar zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok.
d Tramvaj ga je ubil. V Ljubljani je peljal kurjač Anton Prosen voziček po Starem trgu. Privozi tramvaj. Voziček se ogne.
V	zadnjem trenutku pa je Prosem voziček tako nerodno okrenil, da je tramvaj zadel v voziček, voziček pa ob Prosena, ki. je dobil tako težke poškodbe v trebuh, da je v bolnici umrl.
d Požar. Dne 10. novembra okrog 3 zjutraj je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju trgovca Miroslava Majerič v Šiko-lah pri Ptuju in uničil tudi hišo. Najemniku Gregorju Kmetcu je požar uničil kravo, svinjo, 4000 Din gotovine in ves živež. V silnem viharju se je prijel ogenj sosednje hiše in gospodarskega poslopja Franceta ša-latnika, kateremu je tudi vse zgorelo. Ista usoda je doletela tudi Simona Premzla, ki mu je ogenj upepelil vsa poslopja z vsem 4'
inventarjem. 16-letni Anton Kmetec je zadnji trenutek ušel iz gorečega hlevu, kjer je spal, in dobil na hrbtu težke opekline, zaradi katerih je moral v bolnišnico v Ptuj. Prizadeti posestniki so le za manjše vsote zavarovani. Gasile so požarne bram-be iz Šikol, Cirkovec, Maribora, Ptuja, Po-dove in Gorice.
d Velik požar. Pretekli teden je divjal na Srednji Bistrici v Slov. Krajini velik požar, ki je vpepelil 6 hiš. Požar je bil tem hujši, ker je pihal močan veter in se je plamen naglo širil. Škoda je zelo velika.
d 1050 kg težkega vola je v zadnjem času kupil Pibernik Josip, trgovec z živino v Za-jasovniku pri Motniku od nekega kmeta v bližini Vranskega. Drugi vol pa telita 750 kg. Oba kupljena vola sta bila odgnaua v ponedeljek, 21. novembra v Kranj na živinski se-jem.
d Dva ustieljena volkova. Kočevska lovca gg. Loser in Eppich sta v kočevskih gozdovih ustrelila volka težkega 36 kg in volkuljo težko 3S kg.
d Znani ljubljanski tat Peter Šparovec, ki je dobro leto odnašal razne predmete iz skladišča pleskarske tvrdke Rebernik in Brunčič v Ljubljani, je stal te dni pred ljubljansko poroto. Sedel bo pet let težke ječe, čeprav jih je šele lansko leto obsedel celih šest v mariborski kaznilnici.
d Popravek. Županstvo občine Rado-vica nam sporoča, da se v eni zadnjih številk Domoljuba omenjeni uboj ni izvršil na Radovici, temveč v Bušinji vasi.
d Grozna najdba. Blizu Indjije v Slavoniji so kmetje pred dnevi opazili, da živina nikakor noče piti iz vaškega vodnjaka. Naprosili so popravljalca vodnjakov, naj ugotovi vzrok in pregleda vodnjak. Poprav-ljalec je ukazal, naj izčrpajo vodo, na kar se je spustil po vrvi v vodnjak. V svojo j grozo je opazil, da leži na dnu vodnjaka človeško truplo. Ko ie privlekel truplo na dan, so mnogi kmetje omedleli od groze. Truplo je že povsem razpadlo in je brez nog. Kakor domnevajo, gre tu za nekega trgovca z živino, ki je postal žrtev roparskega napada. V stvari je uvedena obsežna preiskava. Popravljalec sam pa je dobil živčne napade in trdi, da se mu umorjenec prikazuje.
d Dve osebi zgoreli. V nedeljo zvečer je nad Hercegovino divjala strašna nevihta. V vasi Sovič je o polnoči v hišo Gavre Ni-količa udarila strela. Hiša je zgorela do tal.
&am
HEVMATIZEM!
Javna zahvala.
P. u. Laboratorij „ALGA\ Susak 12. Prosim Vas, d« mi z obratno pošto pošljete 4 steklenice „ALGA" ker sem ne prepričal, da mi je zelo pomagala pri mojem hudem revmatizmu in sem prepričan, <la bom kmalu popolnoma idrav. Preizkusili no ,jALGO" tudi nekateri n oii prijatelji in tudi ti no z njo zelo zadovolmi.
Spoštovanem FllANC PONIKVAR. Videm-Dobrepolje (Kranjsko) 16. I. 1972. Bovmattzem ? Kostotoolje ? Bodlja.lo ? Trgante v glavi in z^feeh? Omotico
ozdravite z zdravilom „AL0A". Vsaki stekieničici je priložono navodilo o vporabi. — Naslov za naročila po pošti:
Laboratorij ,,Alffa", guftak 12. 4 stoki, za 77 Din, 8 steki. za 131 Din, 14 s teki. ea 205 Din, 25 stoki, za 820 Din, V ceni jq računana poštnina, zaboj in zavoj.


d Ta dva sla pa huda. V Zagrebu je eksekutor zarubil moža in ženo. Ko je pri. šel čas, da rubežen izvrši, sta oba zakonska ki sta odločna nasprotnika vseh davkov iu drugih takih nepotrebnih križev in težav vrata zaklenila in še povezala z močno žico! Potem sta se postavila za vrata, mož oboro^ žen z revolverjem, žena s sekiro, zmerjala pa eksekutorja in njegovo spremstvo, da je beseda besedo pobijala. Toda mož poslave se ni ustrašil ne revolverja, ne sekire, šo manj pa psovk. Dobil je ključavničarja, ki je vrata kmalu na široko odprl. In sedaj se je vnela bitka: Žena je mahala s sekiro pa od same besnosti ni nikogar zadela, mož je rajši kamne metal namesto streljal, ker je vedel, da bo tako pri sodniji, kjer se bo vršilo zadnje dejanje, boljše opravil. Zadel je par sovražnikov precej občutno v glavo, Policaji so streljali, čeprav ne čisto zares, Toda končno sta oba zakonska zmagala in komisija je odšla. Drugi dan pa sta se dala oba hrabra bojevnika mirno odvesti na sodni jo.
d Velika redkost. V Sarajevu je bil obsojen neki bančni ravnatelj, ki je bil nepošten, na 3 leta težke ječe in 700.000 Din od-škednine. Joj, če bi začeli pri nas zapirati razno žerjavovsko gospodo iz polomljenih bank. Naenkrat bi bile ječe prave liberalno trdnjave.
d Ub.'jalka lastnega moža obsojena, Marija Benedik, delavka v Študi pri Domžalah, slaba in pokvarjena ženska, je dne 26. sept. t. 1. s sekiro planila na svojega moža in ga ubila. Sedaj je prišla pred poroto ter je bila obsojena na 4 leta težke je«.
d Zavarovanje delavcev proti jetiki je vpeljano v Italiji.
d Drevo, ki hodi spat. V mestu Misore v južni prednji Indiji v Aziji je drevo, ki se zvečer začne gibati proti tlom in končno popolnoma leže na tla. Zjutraj okrog ene pa se zopet začne buditi in vstajati, tako da je ob prvih solnčnih žarkih že zopet čisto na nogah«. Ljudje hodijo občudovat to čudno drevo.
d Koliko je stara električna žarnica. Te dni obhajajo v Ameriki 48-letnico, odkar je bila izumljena električna žarnica. Še sedaj živeči največji električni izumitelj je tri ltla delal, da je rešil vprašanje žarnice.
d ŽIKA fe samo ena! Če hočete piti res dobro in ne predrago kavo, zahtevajte izrccno »ŽIK0«. Pazite na to ime radi številnih ponaredbl
d Kupujte domače izdelke! Da se omogoJI vsakomur nabaviti si dobro obutev, prinese tovarna » PEKO«, TRŽIČ, poleg drugih tudi posebne vrste čevljev za zimo, in sicer: ženske Ia. boks. čevlje na zaponko 195 Din, ženske Ia. boks-pol-čevlje 225 Din, ženske visoke Ia. boks-čevlje 195 Din, moške visoke čevlje iz govej. boksa 195 Din, moške visoke čevlje iz Ia. boksa 265 Din. — P" pismenih naročilih zadostuje obris noge. Naročila naj se pošiljajo na naslov: »PEKO«, Ljubljana.
d Doraičajoča mladina naj zavživa zjutraj kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice, ki doseza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, čre" in krvi zelo zadovoljive uspehe pri deklicah in dečkih. Na otroških klinikah se uporablja »F™"' Josef« voda že pri malih, češče zelo zaprtih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah,	.
d Sedaj je čas, da si zagotovite prihodi))« leto obilo sadja. Škropite z »ARBORINOM«, ki «a proizvaja tvrdka »Chemotechna«, Ljubljana, Mest«! trg 10 (na dvoriSču tvrdke A. & E, Skaberne).
SELO PRI LJUBLJANI.
Dne 24. novembra jo gcxl redovnega očetu karnieličanskega reda sv. Janeza od Križa. Slovesnost v čast sv. Janeza od Križa bo v karmeličanglci cerkvi v nedeljo po prazniku, to jo 27. novembra. Ob 0 bo tilia sv. maša. Ob pol 8 slovesna sv. inaša. popoldne ob pol 4 pridiga in pete liltmije z blagoslovom.
8EMI0.
(Smrtna kosa.) V četrtek, dne 17. novembra smo pospremili na groblje pri Sv. Duhu našega vrlega moža, posestnika Antona Kambiča iz Oinoto Dolga vrsta prijateljev in znank je molila zanj na poslednji poti. Njegov značaj je bil trdem kot skala; £n v bosanski vojni, o kateri je tako živo govoril, si ga je brusil. Globoko veren katoličan je bil. Vdan pristaš SLS: že nekaj let je bolehal v nogah, pa »i je ob slehernih volitvah naročil voz do volišča, samo da jo izvršil državljansko dolžnost in da jo dal izraza svojemu jeklenemu prepričanju. — Izredno zabaven mož je bil. Tako radi smo hodili v njegovo družbo, kjer smo se do solz nasmejali. Sami sveži, sočni dovtipi so vreli iz njega. O, on je znal govoriti kot malokdo. — Mi, njegovi prijatelji, mu xovemo: Hvala ti, dobri mož; ne bomo pozabili T ";a srca, v molitvi bomo mnogokrat pri Tebi.
Zupanov Lojze.
DOLENJA VAS PRI RIBNICI.
Vižajo so občinske volitve tudi za našo ob-či.i«. i'o razpoloženju sodeč, kakršno je bilo v ljudstvu osobito na dan blagoslovljena novootvorje-nega Občinskega doma, ni ntkdo pričakoval, da se dvigne kdo v občini proti sedanjemu odboru, v katerem je 21 mož SLS, saj je bil vsakdo, tujec ln domačin poln hvale tn priznanja o delu odbora, ki je Izvlekel občino iz dolgov, postavil krasen Občinski Dom in veliko občinsko tehtnico nujbol,-Seira sistema. A glej, baš ob trenutku blagoslavljala so počeli nasprotniki loviti podpise za kandidatno listo in so izkoristili skupno slavlje vse občine v strankarske namene. Lovili so podpise po gostilnah pozno v noč. Mnogi so podpisali, da so se otresli glavnega agitatorja in znebili njegove sitnosti. Sicer so dobili listo v popravo, a le pnde do volitev.	_
Dusoslov. strokovna zveza.
Strokovni tečaji. Od 26. t. m. dalje se vrše strokovni in organizacijski tečaji JSZ ob nedeljah in praznikih, in sicer: na Jesenicah, v Tržiču, Domžalah, Ljubljani, Trbovljah, Celju, Prevaljah in Mariboru za voditelje organizacij. Vabimo našo somišljenike iz listih krajev, kjer nameravajo ustanoviti krajevno organizacijo, da pošljejo po okrožjih na te tečaje svoje zastopnike, da pridobijo te-meljno izobrazbo za vodstvo naše strokovne _ organizacije in o nalogah obratnih zaupnikov. Vsi tisti, ki se žele teh važnih tečajev udeležiti, naj javijo 8V0j0 naslove takoj Jugoslovanski strokovni zv ■, ki jim pošlje potrebna pojasnila.
Gospodarski odsek. Vse skupine in ekspoziture JSZ prosimo, da nam takoj sporoče, koliko izvodov knjig »Zena z zaprtimi očmi«, katero J kratkem založi JSZ, želijo prevzeti v ™zPro J v Cena izvodu bo 20 Din. Povest, ki je izna.1 »Pravici«, je zbudila povsod veliko zanimanje. Knjiga bo služila tudi kot lepo božično ah novo letno darilo.
Da bo volivcem odločitev lažja, naj spomnim le to: Odborniki SLS so v prejšnjem in sedanjem triletnem vodstvu občino pod županovanjem gosp. Kromarja izvršili sledeče: Dobili so štiri letue sejme, za katere so drugi brezuspešno prosili 30 let. Sejmi prinašajo pri dokladah kaj lep dobiček občini. Uredili so lovišče v Vrtačah, kar se je poskušalo in obljubljalo več desetletij, a se ni izvršilo. Občinski odbor je omogočil prepotrebni most v Zalužju. Je izzval pri vladi izdelovanje načrtov regulacije naših voda, ki povzročajo ogromno škodo vsako leto vsej dolini. Je zgradil na mestu nekdanjih greda na sredi Dolenje vasi v središču občine krasen Občinski dom, ki je z dobrim gospodarstvom odbora SLS in sodelovanjem občanov že toliko plačan, da si upamo brez vsakega posojila poravnati do Velike noči docela vse izdatke za hišo. Izdalo se je doslej do 190.000 Din brez vsakega posojila. Sigurni smo, da bo do konca leta plačana tudi tehtnica. Vse to pa se bo izvršilo, ne da bi se en dinar naložil na direktne naklade in ne da bi se zvišala doklada na trošarino vina. Vsa občina je priča, koliko je v pomoč bil župan Kromar ljudem v vsakem oziru, ko za oglede in drugo ni prejel nikakin plačil. A kaj je agitacija nasprotnikov? Vse stroške za hišo odložiti na 25 letno odplačevanje, zmanjšati doklado na trošarino, s čemer bomo davkoplačevalci dobili večodstotno naklade na davke, ravno tako kot takrat, ko so nasprotniki vodili še občino — nič na alkohol, vse na kmeta-davkoplačevalca, dočim sedaj že šest let naš davkoplačevalec ne plača nikakth doklad za občino. To preudarite volivci in če hočete sebi prav, vrzite kroglico v drugo skrinjico. Sramotno pač bi bilo odstraniti može iz občinskega vodstva, ki so toliko zboljžali občinsko gospodarstvo.
OBČINA SV. GREGOR.
(Občinske volitve.) Kakor je našim volivcem že znano, so bile naše občinsko volitve odložene od 23. oktobra na 27. november, in sicer radi kandidatnih list. Ker je bila kandidatna lista SLS tskoj urejena, je bilo z odložitvijo pomagano samo »kmetljcemc, da so mogli sestaviti in urediti svoji dve listi. Vemo, kako se je vršilo sestavljanje teh list, pa zatisnemo rajši eno oko, ker ne maramo nikomur škodovati, pa kljub temu nima nobena teh nasprotnih list polnega šlevila kandidatov. Pač mora biti na slabih nogah stranka, ki ima na svoji
skrinjici kandidatno listo s prečrtanluii kandidati. Naša skrinjica je prva, s čisto kandidatno listo, drugi dve pa bosta nosili znamenje nezaupanja. Morda se je ob odložitvi na pozni jesenski čas računalo tudi na neugodno vreme, toda mi se ne strašimo nobenega vremena in pojdemo na volišče k Sv. Gregorju, kot smo šli pred štirimi leti, ko nam je nemila »ljubezen do ljudstva« odločila volišče obmejno Dvorsko vas. Da ne bodo imeli volivci za nedeljsko dolžnost, bo pri Sv. Gregorju dvojno duhovno opravilo, prvo ob sedmih, drugo ob desetih. Prijatelji, v nedeljo 27. t. m. na svidenje prt prvi skrinjici!
SKOPJA VAS PRI CELJU.
(Izjava.) Z ozirom na razne govorice, ki se širijo o meni za zdajšnje občinske volitve, da sem poslal odboru SLS izjavo, da izstopam iz »Slovenske ljudske stranke«, izjavljam, da sem bil zvest pristaš SLS dosedaj in bom ostal tudi zanaprej. — Dodatno k temu še to, da je dala povod tem govoricam, ki jih razni mešetarji trosijo okrog, menda moja izjava o preklicu podpisa na kandidatni listi SLS, katero izjavo sem res poslal odboru SLS, ln to iz upravičenega razloga. Toliko v vednost vsem, ki jim je na tem, da trobijo v prazno malho svoje stranke s takšno lažnivo volivno agitacijo. — Frauff Košenina, Trnovlje 98, Celje.
ŠP1TALIČ PRI MOTNIKU.
V nedeljo dne C. novembra je bil za celo župnijo špitalič vesel zgodovinski dan, kateri oslaue vsem župljanom v prijetnem spominu. Ta dan so obhajali in praznovali naš priljubljeni prečasliti gospod župnik Anton Mezeg 25 letnico svojega dušnega pastirstva v župniji ipitaliiki. Vsled tega smo župljani ponosni na svojega dragega nam dušnega pastirja, kateri so zapustili svoja najboljša moška leta pri nas. V znamenje globoke udanosti, hvaležnosti, ljubezni in spoštovanja do svojega dušnega pastirja je občinski odbor občine Spitalič imenoval gospoda župnika za svojega prvega častnega občana iu jim na predvečer slavnosti jubileja napravil lepo podoknico s petjem pevskega zbora in s poklonom častne diplome potom našega gosp, župana.
OREHOVICA PRI ŠT. JERNEJU.
Naša občina dobi trier za čiščenje žita. Zahvaliti so imamo samo g. ministru Kulovcu, ki je bil podpisal akt za nakup trierja, ko je bil februarja meseca poljedelski minister. Ko pa je vlada padla, so gospodje v Belgrndu tudi akt zgubili... Samostojneži so že govorili, da je to samo volivna sleparija. Sedaj pa sporoča g. minister Kulovec, da so akt vendarle našli in da denar za nakup trierja
TOV!
m--
LJubljana, Dunajska «es»a 1. Ptu), Slovenski trg.
Stran 750.
■DOMOLJUB« 1027.
Q
PO 5VETU
ETU j
Odmev naše pogodbe s Francijo.
Prijateljska pogodba s Francijo Italijanom ni nič kaj všeč. Njihovi listi so dan za dnevom polni napadov na našo državo in Francijo. Razumemo njihovo jezo, kajti s to pogodbo je Italijanom zelo otežkočeno njihovo šarenje zlasti na Balkanu, kjer nimajo prav nič iskati. Očitajo nam, da mi s to pogodbo ogrožamo mir. Mi jim pa povemo, da mi, ki smo miroljubna drŽava, prav nič ne ogrožamo miru; radi pa priznamo, da so zelo ogroženi italijanski načrti, ki so hoteli polagoma neomejeno zavladati na Balkanu in vse tamkajšnje države spraviti poti svoj vpliv ter nas obdati s samimi sovražniki. Sedaj vedo Italijani, da bo na vsak njihov neopravičen poseg v naše pravice takoj glasno odgovorila ne samo naša država in z njo v Mali antanti združeni Češkoslovaška in Romunija, ampak tudi naša zaveznica Francija. Zato torej tak krik v Italiji.
Italijanski Študentje divjajo. Nahujska-11 i po časopisju in fašistovskih organizacijah so italijanski študentje po vseh večjih mestih Italije priredili burno demonstracije proti naši državi in Franciji. Seveda tudi j Trst ni smel zaostajati. Tu so hoteli prodreti pred naš in francoski konzulat, kar je pa vročekrvnežem preprečila policija. Zato so pa tembolj razgrajali po mestu in kričali: »Dol z Jugoslavijo, dol s Francijo, živijo vojna!« Vdrli so v gledališče in tam z odra hujskali na vojno proti nam za »osvoboditev«; Dalmacije ter grozili, da imajo tisoče bajonetov pripravljenih za pohod v italijansko< Dalmacijo. Radovedni smo,
kmalu ilobimo. Koliko pa nam je izposloval g. Pucelj, ko je bil na vladi dolgo vrsto let? Sedaj tudi si.uiostojueži lahko izprevidijo, kdo je res za ljudstvo, ali ljudska stranka ali samostojneži, ki so 60 zadnji čas zvezali z Žerjavom m Pribičevičem. Gospodu ministru K lovcu se pa prav lepo zahvalimo za njegovo delo i. našo občino.
KOLOVRAT.
Sv. Miklavž trka na vrata. Tudi pri na>> smo ga lelus naprosili, da bi se kaj oglasil. Obljubil je, dn pride na Marijin praznik — 8. decembra — popoldne v društveno dvorano. Ker je mraz nekoliko ponehal in pridno molimo, upamo, da nas bo obiskal ter nam tudi kaj prinesel. — Na prvo adventno nedeljo — 27. novembra — priredijo fantje igro: »Fernando, strah Asturije-; na sporedu je tudi nekaj pevskih točk, ki jih zapoje moški zbor pred igro.
ŠKOFJA LOKA.
Rom'm je na Sv. Viinrje. — Krekovo orlovsko okrožje v fikolji Loki namerava prirediti v mesecu juliju prihodnjega leta romanje na Sv. .ViSarje. Udeležili se ga bodo vsi odseki in krožki v nagem okolišu, vabimo pa tudi vse druge prijatelje, da se 7. nami udeleže romanja. Vse natančnejše podatke bomo objavljali v naših časopisih, le berite jih redno. Komu ne je treba priglasiti, objavimo drugič.
Pripravljalni odbor.
kje bi se ti vročekrvni mladeniči tiščali in skrivali, če bi res kdaj pričeli govoriti topovi.
Italijanski vpliv v Albaniji omajan.
Tudi v Albaniji so Italijani organizirali demonstracije proti nam radi sklepa pogodbe s Francijo. Toda tu jim ni šlo vse po sreči. V Skadru so se demonstracije obrnile proti Italijanom. Študentje so hoteli raztrgati italijansko zastavo, ki je visela na državnem poslopju. Bili so na zahtevo italijanskega konzula nekateri aretirani. Kakor znano, je severna Albanija odločna nasprotnica Italijanov in na naši strani. Le z orožjem kroti albanski poglavar Ahmed Zogu, ki se je vdinjal Italijanom, severno Albanijo, ki bi se tako njega kakor Italijanov rada čim prej otresla.
Se celo ruski boljševiki hvalijo pogodbo. Tudi ruski listi se pečajo s francosko pogodbo in soglasno priznavajo, da je z njo naša država zlasti na Balkanu veliko pridobila, kjer se bo s podporo Francije lahko ustavljala italijanskemu prodiranju.
Z Bolgarijo ostanemo prijatelji. Naš poslanik v Sofiji Nesič je bil te dni v Belgradu, kjer se je dolgo posvetoval z zunanjim ministrom dr. Marinkovičem in nato tudi z načelnikom naše stranke dr. Korošcem. Sprejet je bil tudi v avdienco pri kralju. Dobil je navodila, da pripravi pot za ustvaritev čim tesnejših stikov in prijateljstva med nami in Bolgarijo, s katero že sedaj živimo v dobrih odnošajili.
Boj za romunski prestol
Karlov odposlanec pred romunskim vojaškim sodiščem oproščen. Z veliko pozornostjo je pričakovala ne samo Romunija, ampak vsa srednja Evropa razsodbe ro-
LOSsKI POTOK.
Zgodnja ziina nas jo letos zajela. Kadi slabih gospodarskih razmer je odšlo od nas letos zelo mno. go mož in fantov na zimsko delo v hrvatske, slavonske in ogrske Sume. Kdor je mogel dobiti delo, je odšel. Našim >hrvatarjcmi želimo zdravja, blagoslova božjega in srečne vrnitve. So v mnogih nevarnostih pri svojem delu. Takoj v začetku letošnje sezone je padla težka bukev na noge v Petrovi gori pri Karlovcu Antonu Rupardiču iz Retij št. 71. Težko poškodovan — noga je nad kolenom prelomljena — leži v bolnici v Karlovcu. Bog inu daj lunalu okrevati.
V nedeljo due 27. nov. imamo pa občinske volitve. Vložeui sla dve kandidatni listi. Naša Slov. ljudska stranka ima prvo skrinjico, druga skrinjica je pa radičevska! No, Radičeva stranka se imenuje to pot Slov. kmetska stranka. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je Radič v Sloveniji propadel, in tako bo tudi pri naših občinskih volitvah I Slovenska ljudska stranka ima povsod znnigo. Imela jo bo tudi pri nas. Zato pa pojdite vel naši možje in fantje volit. Kroglice v 1. skrinjico! Volit pojdite že dopoldne. Volite gotovo v 1. skrinjico, kajti radičevska lista jo takar da se ji vsi smejejo.
Ali prcrffija vaš trgovec
tudi priznano milo »GAZICLA«? Ako ne, tedaj zahtevajte, da ga takoj naročil Milo »Gazela« ima dobre lastnosti, tako da je pranje z njim naravnost užitek.
_____Ste v. 47,
Kupujte Stadionske srečke I
inunskega vojaškega sodišča, ki tL. So.n odposlanca pregnanega prestolonaslednik Karla, po imenu Manoilesca. Kakor zna je tega zaprla in obtožila romunska vlada' ker je prinesel neka Karlova pisma iz pa riza v Romunijo. Vlada je bila gotova da bo vojno sodišče ustreglo njeni želji in'.Ma noilesca kot veleizdajalca in zločinca oh sodilo v ječo. Tako je pri razpravi zahteva! tudi državni pravdnik. Takoj pu so vsia|j obdolženčevi zagovorniki, sami odlični ro-munski politiki in voditelji strank in sov sijajnih zagovorih dokazali, da je ta pravda naperjena prav za prav proti princu Karlu in veliki večini romunskega naroda, ki želi da pride princ Kari na kraljevi prestol,' Dokazali so, da noben zakon ne hrani Karlu vrnitve, zato ne more biti uporni!; in šuntar, kdor z dopustnimi sredstvi delo za vrnitev Karla in so zahtevali da vojno sodišče Manoilesca oprosti. Po daljšem posvetovanju je predsednik vojaškega sodišča ob grobni tišini razglasil oprostilno sodbo. V sodni dvorani je med poslušalci nastalo velikansko navdušenje. Vsi so odobravali sodbo nepristranskega sodišča, zagovorniki so Manoilesca, ki je bil takoj izpuščen, na ramah nesli iz sodne dvorane. Na ulicah so čakale velike množice ljudstva, ki so burno pozdravljale oproščenega Karlovega odposlanca, klicale Karlu in proti Bratianovi vladi. Velike ovacije je ljudstvo prirejalo tudi armadi in nepristranskemu vojaškemu sodišču. Z Manoilescovo oprostitvijo je doživela romunska vlada težak poraz, docim je pa zadobila opozicija v tej sodbi krepko moralno oporo za nadaljnji boj proti vladi in za vrnitev Karla na kraljevi prestol.
Vojna napoved romunski vladi. Vse romunske opozicijonalne stranke se pogajajo za skupen nastop proti vladi, ki ji očitajo, da je nasilna — prepovedala je zborovanje kmetske stranke — in diktatorska. Začeti namerava jo proti njej najostre jši boj tako v parlamentu, kakor med narodom. Na drugi strani pa ministri in vladni poslanci izjavljajo, da bodo nastopali z vso odločnostjo in da bo z vsemi sredstvi zatirali vsak pokret opozicije, ki bi šel za tem, da prid« Kari na romunski prestol. Vsekakor sloji
Romunija pred težkimi notranjimi boji. *
Madžari Študirajo fašizem. Madžarom so zelo všeč italijanski fašisti. Menda bi tudi na Madžarskem radi uvedli fašistovske navade in manire. Poslali so zato v Italijo posebno komisijo, ki naj tam na licu mesta preštudira ustroj fašizma._____
Varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v LJubljani, poleg hotela,Union.
Obrestovale najugodneje
Posojila proti vknjižbi na posestva poroštvu i. t. d.


Postranski zaslužek na
Starejši ljudje še pomnijo čase, ko se je smatralo kot lakomnost in gladovnost, kot odjedanje kruha revežem, če so grun-tarjevi otroci brali jagode in maline ali nabirali gobe, ko gruntarjevi otroci tudi za najboljšo plačo ne bi šli služit niti v dnino, da ne bi trpel ugled hiše. »Našim, hvala Eogu ni treba, da bi jih tepla tuja vrata in da bi se z reveži drenjali za skorjico kruha, doma delo, doma jelo,« so mogočno govorili ponosni kmetski očanci.
Polagoma pa so vendarle začeli posebno fantje in dekleta premagovat ta čut. Se je le prilegel kak postranski zaslužek tu pa tam, da ni bilo treba za vsak groš nadlegovati očeta in matere, zlasti za take, izdatke, za katere ta dva nista hotela pokazati smisla in umeti potrebe. Vendar je ostal še vedno vsak izven kmetije zasluženi denar samo postranski zaslužek. Živela in oblačila se je družina od kmetije.
Danes je že marsikje ravno narobe. Skoraj pri večini kmetskih posestev je to, kar nese kmetija, postranski zaslužek, kmetijsko delo postransko delo, glavno delo in glavni zaslužek si pa išče naš kmetski človek drugod. Pravi gruntarji so obenem obrtniki: gostilničarji, mesarji, trgovci, tesarji, zidarji, mizarji itd. Kmetsko delo se
opravi kar mimogrede. Na sredi med obrtniki in navadnimi delavci so kmetski vozniki, ki jih je na stotine. Neverjetno je zadnje čase narastlo število pravega obrtnega in tovarniškega delavstva na kmetih. V vse industrije prihajajo zjutraj množice kmetskih fantov in deklet na delo. V zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah pomagajo doma na polju in pri živini, želitr. kje vrši kako večje gradbeno delo, je na ponudbo nič koliko kmetskih fantov in deklet, ki bi radi kaj zaslužili. Dekleta tudi doma šivajo perilo in pletejo majce in žem-perje za sramotno nizek zaslužek, ali boljše nekaj kot nič.
Vse to se vrši, ker kmetska domačija ne more več preživljati družine. Kmetsko delo se tako slabo izplača, da je treba iskati življenja drugod. V kmetski obrat se uvajajo stroji, pridobljeni čas se skuša izkoristiti drugod.
Če hočemo rabiti tujo, bolj učeno besedo, pravimo, da industrializacija naše dežele silno napreduje. Razlika med mestnim, obrtnim, kmetskim in delavskim stanom se manjša. Lahko bi rekli, da se vsi stanovi prelivajo drug v drugega. Prebivalci iz okolice naših mest in trgov so danes bolj meščanski, kakor so bili pred 30 leti pravi purgarji.
Obenem se širi na kmete vlada kapitalizma. Vsak prost trenutek je treba izkori-
stili, vsako prosto minuto je treba porabiti, da se kaj zasluži. Vsi skupaj smo vedno bolj vpreženi kot posamezni deli stroja in se moramo vrteti, kot nam ukazuje neka tuja sila, ki jo imenujemo s tujo besedo gospodarska konjunktura. Stare naše lagodnosti in širokogrudnosti na kmetih ni več. Kak socialist bi rekel tudi, da se dežela neizbežno proletarizira. In ta razvoj bo šel še naprej, pred to gotovostjo si ne smemo zavezovati oči.
Zakaj o tem pripovedujem, saj je itak vsakomur znano, da se tako godi.
Pravijo, da je politika uvaževanje praktičnih razmer. Ali se v svojem političnem delu in razvoju res zadostno upošteva opisani razvoj in njegova smer? Mislim, da ne. Ali je umestno, da ravno sedaj v politiki tako spretno gojimo ločitev po stanovih, kakor nikoli pred svetovno vojno, naj si odgovori vsak sam. Skoro lahko rečem, da se je smatralo v zadnjih letih kot ena važnejših panog političnega dela pospeševanje stanovskih politično separatističnih stremljenj. Namenoma smo gojili nekake zarodke bodočih samostojnih stanovskih političnih strank.
Velika krivda je na strani ljudi, ki so ustanovili samostojno kmetsko stranko. Danes je po dosedanjem razvoju jasno dokazano, da ta stranka nima pravice do nadaljnjega obstoja. Kakor vse minljivo prehaja v tla, iz katerih se je rodila.
Naši kmetski somišljeniki so se svoj čas fiicer poustili nekoliko zapeljati po misli, ki je rodila Samostojno kmetijsko stranko, ki pa ni bila niti izvirna; to je bila zadnja politična misel dr. šusteršičeva
15
Razno.
Mešani zakoni se i*
Holandskem vedno bolj iiuože. To je pripravilo škofa v Haarlemu, da jo odredil, naj po vs>h • er-kvah ob nedeljah in praznikih po sv. maši molijo 3 češčenemarije, da bi Bo? na priprošnjo svoje Matere obvaroval vse vernike mešanih zakonov, ki prinašjo toliko gorja.
Župan v New Yorku,
Smilh, je katoličan. Odredil je, da bo vsako gledališče, ki bi predstavljalo nemoralne igre, za eno leto zaprlo.
Ni bil mrtev. Pri Haagu na Holandskem je umrl oče devetih oirok v torek. V četrtek, ko so ga hoteli že pokopati, ko so slišali iz še nezabite krste glasove, kot bi kdo holel govoriti. Naenkrat je vstal mrtvi iz krste in jfi hotel jesti. Seveda velikansko razburjenje, vpč se jih je onesvestilo. Bil
Na Madjarskem je zakonsko prepovedan ulko-hol mladini pod 18 leti
slarosti. Mladina no sme piti nobene alkoholne pijače, četudi je v javnem lokalu v spremstvu odraslih.
Slavko Savinšek:
V goUškgh plazovih
Povest z gorenjskih planin
»Bog dajl Tudi. Vi pa gotovo ne?« »Ne utegnem, čeprav bi šel rad. Raje ko pa gristi v kolena po teh bregeh.«
»Kam pa greste?«
»Tjale na Golico malo pogledamo, ce bo kaj
opravka nocoj.«
;,Za Vas se vedno najde kaj! Dovelj je tihotapcev nemarnih, ki nimajo drugega dela, samo postopajo
in ponočujejo.«
; Kajne, mama! Raje naj bi pošteno delali, kakor
se spodobi kmetiškim fantom, ali ne Cilka?«
»Vsak po svoje!«	, .
»Pa tudi potem zasluži vsak po svoje, kajne, mama?« se obrne financar zopet k malen.
»E, težko je, težko, Vam in nam! Pa Vam laze.
Imate gotov zaslužek.«	.
»Nič ne rečem! Ali krvavo je prisluzen!« »Je huji naš, ki nas je sama skrb in briga za
zemljo in pridele k
»E, ni tako hudo! Pri Vas imate lepo k »Nič ne rečem!«
»In pa: prosti ste! Nikogar nad seboj! Odrajtate davke na nima noben krst ziniti v Vaše. Pn nas pa v dno:PubongaTPojdi sem, pojdi tja, strgaj na ega suni onega, zgrabi tretjega! Pa se ni nikdar konca.
T%batiJete-oiiilo skupaj, mudila bova!«
»Res je, kar bržl«
»Grem jaz tudi do Lipovška. Tovariši eo ze gotovo doli. Jaz pa sem pri Jermanu zavil sam gor, da pogledam, kako se imajo pri Hribarjevih.«
»In če nimajo zopet kakega tihotapca skritegak udari Janez v pozdrav izza vrat.
»Ej, to je bilo; pa smo videli, da smo se motili! Menda zastran tega ne bo treba več delati sitnosti Hribarjevim, kaj-ne, mama?« tolaži financar. »Ste je že dovelj k »Kaj hočete, saj sem rekel: služba.« »Samo Vaša je preteto natančna in sitna k »Vse mora biti!«
»Ko so pa različni tihotapci,« nadaljuje Janez.
Cilka ga proseče pogleda.	.
»Jaz poznam tu samo koroške in kranjske,« od)-
vrne financar.
»Jaz tudi. Pa so vseeno različni.«
»Kako to?«	. „ . . , ,
»Eni tihotapijo saharin in papirčke, drugi pa kaj
drugega.«
>Kaj pa na primer?«	.
»Na primer — ljubezen!« se mirno odre»*nez.
»Pa so kranjski taki?«
»Kranjski, kranjski,« potrjuje Janez. Cilka rdi v
Skrbl»Semamkfil", da so le Korošci taki!« vme financar Janezu, ko zasluti, kam ta meri z besedo.
»Če hočete, tudi koroški, samo ti pridejo bolj naravnost in ne hodijo po ovinkih; zato se jim tudi
posreči.«
»Se jim? Ali Kranjcem?«
»O tudi. Sama ta razlika je, da oni prvi znajo zamenjati blago za blago, ti drugi pa blago za...« »Za...« stopi naglo financar k Janezu.
v stranki, preden jo je hotel razbiti, vendar so se kmalu zavedali, da se ne sme iti predaleč. Sedaj jim lahko priznamo, da je stališče naših kmetskih zvez popolnoma pravilno, da je v popolnem skladu s krščanskim solidarizmom.
Pretirava se sedaj bolj na strani delavstva. Pri delavcih je na delu precej nepoučenih ljudi, ki razdirajo, mesto da bi gradili, ki iščejo rajše zvez s političnim nasprotnikom kot z našim človekom, ki je slučajno drugega stanu. Treba bo precej dela, da se pojmi bolj razbistre, da bomo znali vsi skupaj prav gledati-dejanske razmere. Te razmere pa danes posebno pri nas naravnost kličejo po programu krščanskega solidarizma, krščanske vzajemnosti vseh delavskih stanov.
Zato je čisto prav, da Domoljub kot list vaškega ljudstva prinaša tudi številnemu delavstvu po deželi potrebna pojasnila in podatke, kmetje na to ne bomo prav nič ljubosumni.
Treba bo pa iti še dalje. Svoj stanovsko političen program bomo morali izpopolniti in nekoliko modernizirati. Občinsko politiko, davke, socialno zavarovanje in celo vrsto vprašanj bomo morali na novo temeljito obdelati. Čim temeljiteje in stvarneje stališče bomo zavzeli, tem manj bo nesoglasij s stvarnim stanovskim programom drugih stanov. Graditi hočemo, ne razdirati.
Tovariši, oglasite se in povejte tudi svoje mnenje.	J. M.
Poravnale naročnino 1
Pod tujim Jarmom.
(Slike iz trpljenja usužnjenih bratov.)
(Slike iz trpljenja zasužnjenih bratov.) Starejšim so še v spominu prizori iz raznih uradov, ko je nemški »gospod« divje kričal nad našim ljudstvom in ga ošabno preziral. Zato so se ljudje bali kanclij in kleli, ko so imeli opravka z »beamtarjik
Nova fašistovska Italija je v preziranju in ravnaju z našimi ljudmi nadkrilila vse nemške valpcte. V otročji domišljavosti nad izsrečkano »zmago« ravna s podjarm-ljenimi Slovenci kot z brezpravnimi sužnji.
Po tri ure daleč prihajajo revni kmetje v »Ufficio« (pisarno). Oholi laški napu-dranci puste čakati ubogo rajo pred vratmi. »E proibito« (prepovedano), »Non onlra-rek (ne vstopajte!), »Non e permesso« (ni dovoljeno) — to so napisi, ki jih čilaš po vseh vratih. Dolge ure čakajo ljudje na milost rojenega Kalabreža. Končno >e vendar odpro duri. Nervozni zastopnik ?svobod ne države« začne vpiti in pridigati o eni Italiji, svetem državljanstvu, nadležnih tujcih itd. Osramočen stoji kmetic pred komeciiantom. Jezika no razume; rad bi povedal, kar ima na duši — plane more. Rezko ga spodi uradnik iz sobe, naročajoč vratarju, naj ga takih zarukancev ne pušča v sobo. Če hoče naš človek govoriti, si mora najeti tolmača, ta pa stane in recino ne opravi ničesar. Celo v občinskih uradih, kjer je pred leti sedel slovenski župan, se šopiri oblastni laški tajnik, pi venomer sika na kmeta in avtomatično poudarja: bollo (kolek), imposte (pristojbine). Te
pa znajo pobirati Italijani! Na sodnijah le že kupi pritožb in prošenj, če jih zasto ' slovenski odvetnik, jih vržejo v arhiv v davkarijah terjajo, štejejo in rubijo Na kvesturi (policiji) razgrajajo in telefonira jo, dvigajo roko v fašistovski pozdrav i« stikajo za izkaznicami. Nikjer ni Slovenec varen, ker mu vedno sledijo Špioni. Po Gostilnah in vagonih ljudje molče. Kaj bi <>,>." vorili, ko imajo stene ušesa! Le »nežni spok ima prednost. Laskavo se smeje uradnik in steza roko po slovenskem mesu »Che bella personak (Kako lepa oseba!)
Posebno zasledujejo slovenski tisk. Komaj čakajo, da uničijo še za Injo časopise, ki smejo pisati samo, kar jim spoda« ukaže.
Vasi so prazne že zgodaj zvečer. Kjer se v gruči pojavi le par fantov, je takoj karabinjer (orožnik) zraven. »Via! Via!* (Narazen!) Slovenska popevka je umrla. Plaho deni samo v zakotju, pa še tam si ne upa skozi odprta okna.
Zlasti so Italijani besni na barve. Samo rdeče-bela-zelena je dovoljena v svobodni Italiji. Dogodilo se je, da je kmet obesil rdečo cunjo, ki naj bi strašila kavke v koruzi. Takoj so bili na licu mesta« karabinjerji, ki so z jezo strgali nevarno znamenje komunizma in na dolgo in široko uvedli postopanje proti posestniku. IUleči nagelj je nevaren, bela, rdeča in viš-njeva barva v hišah in celo istobarvne rože v vrtovih so znak prevratnosti.
Po železniških vagonih slišiš blaženo laščino. Slovenci molče, ali se pogovarjajo potihoma. Vsepovsod krožijo špijoni. Zaškripljejo vrata in pride karabinjer, ko-
Za pest v obraz!« mu vrže Janez v lice, se za-suče na peti in stopi v vežo.
iJanoz!« plane dekle za njim. A koj obstane ob materi: Mati, mudila bova, pojdivak
»Pa se res že mudi! Eh, ta Janez, vedno govori tako, da Bog zna, kam pes taco moli."
V financarju vsa kri vre in oči iščejo Cilkinih. Cilka pa je že v veži in urno stopita z materjo. Financar naglo za njima, tako da komaj ujame še Ja-nezev pozdrav od tepke sem: »Vražji zelenec.«
Financar samo z očmi ošine Janeza. Ali oči jasno govore: o priliki ti vrnem, hlapec! — Do Lipovška spremlja potem mati Hribarico in Cilko, tu pa mrzlo vošči lahko noč in stopi v gostilno. Mati in Cilka zamudita skoro polovico berila. Mati ostanejo kar zadaj za sedeži, Cilka gre pa kot po navadi na kor, ker je cerkvena pevka. Poklekne zadaj v pruko, tiho, da je dekleta niti ne opazijo. V glavi so ji vse druge misli, .samo one ne, ki se v cerkvi spodobijo. Nič ne sliši danes, kaj bero gospod župnik. Šele ko zapojo po berilu orgle, se vzdrami iz misli in stopi med pevke. Šinkovčeva Ančka ji da note v roke, pa jo tiho vpraša:
/Cilka, ali si bolna, tako si bleda danes!« »Glava me boli.«
Zapojo: Že slavčki žvrgolijo ..., ali Cilki danes noče glas iz grla, tako da stari organist izza naočnikov zarezi vanjo:
»Cilka, tak dej nok
Pa ne more Cilka, ker jo preveč v srcu skrb boli. Odneha in odloži note.
Ko odpojo, se umakne nazaj v pruko in poklekne k litanijam, organist stopi k njejr
»Cilka, ali se ti je kaj zamerilo, da nečeš peti?« Cilka odkima z glavo,
»Bolna sem, glava me tako boli.«
»Le pazi se!« opominja stari organist. »Binkosti so tu, bomo peli latinsko, pa ne smeš manjkati! Kar v posteljo lezi!«
Cilka mu prikima, dobremu starčku, da mu 110 bi napravila nepotrebne skrbi. In pa, da se ga otrese, ker bi bila rada sama, sama v miru. Glavo zasloni v dlani in z nemo mislijo spremlja presladko molitev lavretanskih litanij. Srce ii je težko in vedno bolj se utaplja v molitev, da najde utehe.
Ko odpojo pošmarnično pesem in se kor že sprazni, kleči Cilka še vedno sklonjena v dlani. Ko začuti, da je sama, ji privre na jezik iz srca molitev, vroča in iskrena, in i>o licih ji spolze pekoče solze. Dvigne mokri obraz v Marijin oltar, sklene beli roki in ustnice šepetajo, srce prosi vroče skozi solze in besede:
■Marija, Ti ga varuj, Marija, Ti ga varuj!«
Samo to more daviti iz sebe, ne zna nobene druge besede, nobene druge prošnje nima, in neprestano med molitvijo upira zasolzene oči v Kraljico majniško v oltarju in čuti: polagoma prihaja v srce sladak občutek, hladen mir umiri pekočo bolečino in solze po-nehavajo. Strmi v Marijin obraz in zdi se ji, kakor da se ji Mati božja smehlja, res smehlja in jo z nasmehom tolaži.
Potolažena vstane. V cerkvi je že mrak. Luči so ugasle, samo večna luč gori pred oltarjem in v ladji svetiljka. Gre s kora in pri vratih se sreča z materjo. Pred cerkvijo najdeta gospoda župnika, ki gre ž njima do župnišča.	•
»No, kaj je kaj novega pri Hribarjevih, mati?« vprašajo duhovni gospod.
»E, tako, po stari navadi, saj veste, gospod faj-mošter.«
Noto jcorovje v Sibiriji. H »s Sergej Obručev j« na vzhodu sibirske reke Lena odkril novo gnrov-je. !0(i0 kilometrov dolgo in 8<K) km Široko. Dviga se do višine 8300 m in je razen ognjenikov nu polotoku Kamčatka najvišje gorovje v severni Sibiriji.
Za škofijo Bre-iau je H i in dovolil za dobo petih let, da se sme vKrtlto nedeljo že opolnoči služiti sv. maša, katere se udeležujejo hotelski, k«; varniški in gostilniški uslužbenci, ki bi bili zaradi zaposlitve v teli obratih sicer brez nedeljske sv. maše.
Cvetlico 1 aeroplanum. Z obale Sredozemskega morja bodo vozili naprej trikrat na teden z aeroplani cvetlice » Pariz, Iierlin. London m v druga velika mosta Severne Evrope. Nazaj ho-do aeroplani vozili poj11'" ke na gorki evropski jug. jo le navidezno mrtev.
Predor pod reko Hud-9011. Pod reko HtidsOtl, ki teče skozi New Yirk, so napravili nov predor in sicer izključno Z't av-tomobilni promet, Kakor smo poročali v ladnjein »Domoljubu«. Predor J« dolg 8061 m in obslajt W dveh vzporednih cevi, m sta po 5 m visoki m P°
maj jo odšel, pristopi miličnik, ni še prav izginil, ko se pojavi kraj potnika skrivni policist. Vsi imajo v ustih isto pesem: Carta d'identitči! (Izkaznica 1). Dogaja se, da se morajo legitimirati celo domačini, ki gredo na polje ali v cerkev v domači fari.
i (ako se vendar bojijo »močni« vladarji ubogih brezpravnih Slovencev! Čemu neki ta strah pred sirotami, ki so jih oropali vsega? Kdor dela krivico, mora imeti pač slabo vesti
Edino zatočišče ubogim podjarmljonim jc še cerkev. Tukaj potoži naš človek v molitvi svojo osirotelost Očetu, ki je eden za vse. Toda tudi v cerkvi ni več pr ive svobode. Duhovnike preganjajo, ponekod tirjajo od njih laške propovedi, zabranju-jejo jim stik z ljudstvom in zlasti z mladino. Ni čuda, če duhovskega naraščaja ni in mora vsled tega postarni župnik opravljati po dve, ali celo tri duhovnije. Na Sv. Goro, Kostanjevico in Sv. Križ so naselili laške patre, katerih ljudstvo ne razume. Pa kaj jim to mar! Poslali so jih, da narod potujčujejo. Ljudstvo pa molči in čaka. Kalco doglo še? Dolg je ta advent, toda končati se mora!
To se pa že vse neha!
V zadnji štev. Domoljuba smo pod gor. naslovom priobčili poročilo, kako se je godilo nekje, ko so vozili balo po veliki cesti. Opravičeno smo ožigosali tisto strašno pivsko strast, ki naše ljudi ubija gospodarsko, telesno, družinsko in dušno. To je
tista strast, ki bo slovensko ljudstvo naj-preje spravila na beraško palico, v hiralnico in norišnico. Večji in močnejši narodi kakor so Slovenci, so poginili samo vsled svojih nebrzdanih strasti, pa naj vzdržimo mi ob tej strahotni alkoholni povodnji, v kateri se utapljajo naša gospodarstva, naše družine in naše duše!
Ne mislite, da pretiravamo! Uradne številke govore. Samo v letu 1926- smo popili v Sloveniji zadacanega vina za 485 milijonov dinarjev. In za nezadacano se zelo nizko računa, da ga popijemo za 108 milijonov dinarjev. Zatrošarinjenega piva smo spili za 193 milijonov, žganja do 40% za 150 milijonov, domačega žganja za 40 milijonov, likerjev in ruma za 70 milijonov dinarjev. Vsega skupaj smo torej Slovenci za-pili v letu 1926. približno 1000 milijonov ali eno milijardo dinarjev.
Koliko pa smo plačali neposrednih davkov z državnimi dokladami vred? Reci in piši: 277 milijonov, torej skoraj štirikrat manj, kot smo razmetali denarja za alkohol. In vendar vsi vemo in čutimo, kako je Slovenija preobremenjena z davki — a davka, ki ga prostovoljno plačujemo kralju alkoholu menda ne občutimo nič.
Od davka, ki ga plačujemo državi, pa imamo vsaj razne koristi, v prvi vrsti to, da živimo v urejeni družbi, kjer smo vsaj kolikor toliko brez skrbi, da bi nas napadli razbojniki in nam pobrali premoženje in vzeli življenje. Od davka, ki plačujemo alkoholu, pa nele, da nimamo nobene koristi, temveč za plačilo imamo škodo, samo škodo: propadanje gospodarstva, družin, duš.
Narod, ki šteje en milijon prebivalcev ln spije na letcnza 1000 milijonov alkohola (torej na vsako osebo, naj bo ženska ali dojenček, pride 1000 Din na leto), je brezpogojno izročen pogubi kljub vsem svojim talentom in pridnosti.
Nikar ne mislimo: kam pa bomo z vinom, ki ga v Jugoslaviji pridelujemo v veliki množini, če ga ne bomo prodali ln popili. Nikar ne mislimo, da bodo slovenski vinogradniki tem boljšo živeli, čim več bodo Slovenci alkohola popili. Dokazano je, da je vsaka vas, vsaka dežela tem sirornaš-nejša, čim več alkohola popije. Dokazano je, da so drugod po svetu še bolj vinorodne dežele, kakor je Slovenija, pa so ljudje nenavadno trezni in zato bogati. Gospodarsko vprašanje, kam bomo z obilico grozdja in vina in sadja, ki ga pridelamo, se nmareč drugod ne rešuje tako, da se skoro vse v domači državi popije v obliki alkohola. Tako se žal rešuje pri nas, drugod pa, kjer ljudje malo pijejo, pa rešijo to gospodarsko vprašanje tako, da ljudstvo ostane trezno in zdravo, za pridelek pa dobi debele nov-čiče. Zato pa je bogato.
Zakaj smo napisali vse to?
Prvič zato, ker je zadnji čas, da se pri nas začne z vso resnostjo in temeljitostjo reševati gospodarsko vprašanje grozdja, vina, sadja. Naši ljudje morajo od teh treh pridelkov gospodarsko več profitirati, kot profitirajo danes in obenem pa zraven ogromno zgubljajo.
Drugič pa zato, ker se ne moremo dovolj načuditi gotovim osebam v dotičnem kraju, ki je bil po zgoraj omenjeni sodbi prizadet, da se razburjajo nad nami. Naj se
7 m široki. Na 'azdaijah 7 m visijo močne električne luči in je v predoru tako svetlo kot ob dnevni luči. Na betonski podlogi predora so tdo/.s-lie granitne plošča, Za ventilacijo so posebno sl.rbeli, ob obeh straneh predora so v razdaljah po 10 km napravljena okna, ki srkajo zrak in l;i omogočijo v eni uri 42 krntno popolno izmenjavo zraka in prezr.iče-nje. Avtomobile bodo spuščali po dva v eni vrsti in računijo z najmanj 3800 avtomobili na uro. Promet bo urejevala posebna policija ob-st ječa iz 180 mož; policisti bodo nastanjeni v stenskih sobicah v prelo-ru. (ilobina predora je 31 m pod gladino reke.
Vodne zaloge sveta cenijo na okoli kubičnih kilometrov. Največji delež pridč na oceane, oziroma skoraj vsej samo oceani vsebujejo že 1300 milijonov kubičnih kilometrov vode. - Led, zlasti polarni led, vsebuje 3,500.000 km3 vode. Za njim pridejo stoječe vode — jezera, ribnjaki, mla-kuže itd. — z 250.000 kubičnimi kilometri, talna voda z ravno tolikimi kub. kilometri, reke s 50 tisoč kubičnimi kilometri.
»Oče zdravi?«
»Hvala Bogu, je še nekam trden!« Pa ti, Cilka? Nocoj te nisem slišal peti.« »Glava me boli.«	v
»To so pomladanske bolezni, bo ze bolje l broeK ni nič bolan?« šaljivo vprašajo duhovni gospod.
»E, kaj bo to, časa ima še dovolj, odgovore mati
mesto Cilke.	-
»Prav imate, mati! S fanti je kriz! Preveč ihte
je v niih. Saj jim kar blizu ni priti!« »Res je, res, gospod.« Stara Lona se utrga nekje od cerkve. _ »Hvaljen bodi Jezus Kristus, gospod fajmoster,« pozdravi.
»No, mati Lovrančeva, od kod pa Vi?« »Tamle v Šinkovcev graben sem pogledala za financarji. V Golico gredo, pa kar sedem jih je
SkliPažŽ spet ti nesrečni fantje! Da jim ne da tihotapska strast že enkrat miru; saj pravim, preje ne
bodo odnehali, da bo nesreča.«
»E gospod, vedo, financarji so za me! Naših
fantov ne bodo ugnali. Ti so kakor koze, korosc« pa
§e ^tŽt KhKalTripe«! Oblast ne p<*na šale In tudi greh je, delati prot. zakonom!« svari
g0SP:KatPpa naj žive, slišijo, gospod, ali naj gredo
kraSt»Delajo naj, delajo!« se oglase Hribarjev«t mati!
»Tebi je lahko, ki imaš grunt m zemljo. Kaj pa mi bajtarji? Ali naj suhljad grizemo?«
' »Lona Lona, kar nič se nečete pobo gati k opominjaj dobrohotno duhovni gospod ^ ^^an šimna ne odjedo financarji enkrat. Kdo bo skrbel i
za Vas?«
j Lona, Lona, kar nič se nečete poboljšati k opominjajo dobrohotno duhovni gospod. »Glejte, da vam Šimna ne odjedo financarji enkrat Kdo bo skrbel za vas?«
razburjajo nad žalostno, prežalostno zgodbo, ki se je pripetila, naj se razburjajo nad strašno enomilijardno alkoholno povodnijo, ki nas grozi utopiti, naj se razburjajo nad preobilnimi gostilnami, da so našemu ljudstvu v skušnjavo in padec. Če so možje, ki jim je v resnici pri srcu skrb za ljudski blagor, naj gredo k okrajnemu glavarju ler zahtevajo strogo preiskavo in kazen tistim gostilničarjem, ki so v tem slučaju tako grobo kršili umestno prepoved dajanja pijače pijanim ljudem-
Dotičnim osebam povemo to-le: čim bolj se gotova stvar meša. tem bolj smrdi. In če so nam te osebe s svoijm popravkom dale povod, da smo to stvar danes zopet pomešali, smo to prav radi storili, ker hočemo, da alkoholizem — ubijalec slovenskega ljudstva — zasmrdi tako. da se ga bo vsak Slovenec od daleč izognil.
Izjavljamo pa tudi. da se tu ne bojimo nobenih groženj. Domoljub je lahko ponosen na to, da je vedno in povsod branil pravico in resnico, naj je bolelo na levo ali na desno, če je to zahtevala korist slovenskega ljudstva. In izdajalec ljudstva bi bil, da bi kot vodilni ljudski list o tej najres-nejši zadevi ne izpregovoril odkritosrčne in resnične besede.
Zat kože jm
vseh vrst divjačine plačujem najvlš e cene.
PJlHKO
UUBJiN4-
'..AU^M I
V V«'KO HIŠO »DOMOLJUBA«!
Nove knjige in skladbe.
Slovenski možje. 20. zvezek Mohorjeve knjižnice. Stane broš. 40 Din, vezan 52 Din. 80 mož je v kratkem opisal dr. Pirjevec, 80 slavnih mož, ki so delali v preteklosti z nesebično delavnostjo in z izredno nadarjenostjo v vseh panogah slovenskega življenja. Prava naša duševna aristokracija. Velik kos slovenske kulturne zgodovine in slavne slovenske preteklosti je popisan v tej 320 strani broječi knjigi s 76 slikami.
Zvezde in cvetice je 300 strani obsegajoča knjižica, ki jo je spisal svoj čas eden najboljših slovenskih vzgojeslovnih pisateljev, bivši urednik »Vrtca«, pokojni profesor Anton Kržič. V silno prijetni, poljudni in nad vse prikupljivi obliki obravnava pi-satel jnauk o hvaležnosti, na katero naveže opis božje ljubezni do nas, kakor se ista kaže v stvarstvu. Tako lepo in poučno se berejo sestavki o solncu, zvezdah, dnevu in noči štirih letnih časih, zraku, vetrovih, megli, oblakih, o luči in gorkoti, o kamenju, rastlinstvu, živalstvu, o človeku in dalje o ljubezni Boga Sina in Boga sv. Duha do nas. Kanoniku dr. Stroju smo hvaležni, da je to knjigo izdal in založil. Siane samo 25 Din. Naroča se v Jugoslov. tiskarni.
Skopuh je znana komedija od istega pisatelja, ki je spisal Scapinove zvijače. Preprosta, a silno duhovita in šaljiva igra v petih dejanjih bo našim odrom zelo dobro došla i-i bo imelo občinstvo veliko užitka in zabave. Je za mešane vloge in ima v uvodu za režiserja dragocene podatke. Stane 18 Din ter se naroča v Jugosl. tiskarni.
Grof in opat je opereta v dveh deja-
njih.. Uglasbil jo je Josik LavtiŽar, katero ga Mlado Bredo z velikim uspehom izvaiaio po slovenskih odrih. Je samo za moške vloge. Glavni vlogi sta opat (bariton) in gro» (bas). Izmed treh manjših vlog sta dva te, norja in en bariton. Zbor redovnikov ima primeroma majhno vlogo. Spremlja se lah ko s harmonijem. Glasba je izredno lahka" čisto v istem stilu kot v Mladi Bredi, zgodba je lepa in bo naredila vtis.
Francis turbina
z automatično regulacijo, sedaj še v obratu se po ceni proda, ker je projekiirana \e{,i! Turbina je pripravna za padec do 6 m in za 40 do 90 konjskih sil. — Refleklanti kupijo iabko istočasno ludi jermenico. — Obrniti se je na:
Zabrel & Ko., d. z o. z.
kranjska tovarna lanenega olja ia firneža v Britofu pri Kranju.
žrebanje loterije društva »Trgov, akademija« v Ljubljani
5. decembra 1927
Dobitkov 885 od 50—100.000 Din
Srečka 10 Din. Nakup samo še do l.dec. pri društvu. Kdor želi za mal znesek zadeti velik dobitek, naj hiti I
Štibernik: »Ali dobro spiš?« Dobernik: »Pa kako. Da bi me le slišal?«
»Šimna že ne bodo! Je Lovrančeve Lone sin, sicer mu pa nimajo kako blizu,« se brž popravi Lona.
»E, Bog ve,« dražijo duhovni gospod.*;
Cilka je že par korakov naprej.
»Pa lahko noč,« voščijo duhovni gospod.
»Hvaljen bodi Jezus Kristus, gospod fajmošter!« pozdravijo ženske.
»Na veke Amen!« odgovore gospod župnik in vstopijo v župnišče.
Ti kuščarji zeleni! Že lezejo v planino,*, stopi Lona tiho k Cilki. Pa še pristavi:
»Nocoj jih ne bodo!%
Hvaležno pogleda Cilka Lono, ali že so mati za njima in ne moreta govoriti dalje. Pred Lipovškom si voščijo vse tri lahko noč. Hribarica in Cilka odidem d orno,. Lona pa k Lipovšku na kozarček žganega, da si dušo priveže.
»Nocoj bo pa že spet dirindaj,« epregovore mati Hribarica spotoma v breg. »Pa se menda ja ne bodo zopet okrog nas lovili?«
Cilka gre molče poleg matere in skrb, ki se ji je z molitvijo olajšala, se ji vnovič vseli v dušo.
-»Očetu porečem, naj odveze Sultana,« silijo mati v Cilko.
>Po čemu?«
>Da ne bo nikogar k hiši.«
>Ja, da ga financarji ustrele! Saj ste videli, kako ga je lopnil zadnjič ta, ki hodi k nam.«
»Ker je bil privezan; prost se mu ne bi dal.«
Molče stopita v hišo. Oče sede za mizo in pri luči nekaj prebirajo. Janeza ni videti nikjer.
»Ne vem? Kar potuhnil se je nekam.«
>Slišiš, Sultana bi bilo dobro odvezati noeoj.c
»Po čemu?«
>Financarji love tihotapce. Sedem jih je šlo v
ar
Golico, pa bodo spet česa iskali eni ali drugi okrog nas, kakor zadnjič. Pes bi to ubranil.«
»Meniš?«
»I, seveda! Daj, reci Janezu, naj ga odpne.«
»Privezan naj bi bil, je bolje« brani Cilka. »Do hiše tako ne more nihče.«
.»Seveda, od zadaj; od sprednje plati pa pač. Pa ga res odvežem, kar sam.«
Cilka noče siliti dalje v očeta. Preobleče se ter odide v kuhinjo, da prinese večerjo na mizo.
Janez pride od nekod, povečerjajo, nato pa gre vsak po svojem poslu. Cilka gre v kuhinjo, da pomije in pospravi, da se umije in razčeše za jutri. Ura se pomakne že čez deset, ko odideta oče in mati spat.
»Janez,c naroče še hlapcu, ki se spravlja spat v hlev,« odvezi ti Sultana, sem jaz pozabil!;:
>Bom, oče!«
»Dekle, ti pa brž opravi svoje, zakleni dobro zadnje duri in pojdi spat. Jutri je zgodaj treba v cerkev 1« narooe še Cilki predno ležejo.
Janez si da še opravka v veži. Pripravlja si na skrinjo nedeljsko obleko in zdaj zdaj pride v kuhinjo Cilko kaj povprašat Vidi njeno skrb in nemir v obrazu, zato čuti, da bi bilo prav, ako se še malo pomudi. A ko opazi, da si Cilka pripravlja vodo, vosci lahko noč in hoče skozi vrata.
»Janez,« poskoči Cilka za njim.
»No?«
»Nikar ne odveži Sultana!«
u ..Sj5, la ®Pm lako neumen? Le brez skrbi hodil Sultan bo MaievŽa že spustil blizu, fii ancarja bom jaz nagnal. Lahko noč!«
»Lahko noč, Janez!«
voda v zraku i 12.300, močvirja s 6000 in sneg z 250 km'. Če gleda kdo tedaj pozimi na zasneženo zemljo in na obširne snežne poljane, bi si mislil, kaj vse sneg pomeni. In vendar nam gorenja Številka pove, da ni sneg na zemlji prar nič.
Prva procesija po t?
letih. V glavnem mestu Portugalske, v I.isaboni • e je vrJila te dni zopet veličastna procesija po glavnih ulicah velikega mesta. Cerkvenega obhoda ni bilo celih 17 let, odkar je namreč Portugalska postala — republika.
Boljieviki ie vedno preganjajo katoliiko duhor-
ščino. V zadnjem času je dala sovjetska vlada vnovič zapreti večje število katol. duhovščine, med njimi tudi škola mesta Mohileva Sioskan. Duhovnik Patapi je bil odpeljan v zloglasne bol|-ševiške zapore v Solov-ski ob Belem morju, k|er je že zaprtih nad 200 katoličanov, med njimi 20 duhovnikov.
Na Alaski, veliki deželi v Severni Ameriki, so vpeljali leta 1902. severne jelene, in sicer 1 tisoč 200. Število severnih jelenov je naraslo med tem na 350.000.
Edino pri meni v ma-.iuiakturn-m blagu.
Ravnokar dospelo v krasni izbiri zimsko blago: moški in ženski Stol;, barhenti, ilanela in drugo volneno bla;;0. Posebno razkošna izbira v dubel-nih za moške suknje in suknjiče. Razno drugo inanuiakturno blago. Lepa izbira v ženskih, moških in otroških jopicah; krasne svilene rute in kravate. Speč izbira krasnih moških srajc. Vsled pravočasnega ugodnega nakupa so cene brez konkurence. Dalje velika izbira v kuhinjski emajli-rani in litoeniajlirani železni posodi, porcelanu, steklu, svetilkah itd. Steklo za okna, okovje ter druge potrebščine. Vedno sveže prvovrstno špecerijsko blago in moka po znižani ceni. Stalna zaloga splitskega in trboveljskega cementa. — Za ceni. nakup se najtopleje priporočam in jamčim za solidno postrežbo.
J. MENART, trgovec — DOMŽALE.
Lovsko puške
Seznam
srečk loterije za Ljudski dom v Novem mestu, izžrebanih 13. novembra 1927,
I. 05.380; II. 25.791; III. 11.644; IV. 03.393; V. 85.437; VI. 07.090.,
2 po 1000 Din: 16.431 54.062
2 po 750 Din: 16.221 62.073.
4	po"500 Din: 25.866 43.100 52.361 70.774.
5	po 250 Din: 00.403, 42.336, 59.124, 68.601, 73.564.
50 po 100 Din: 02.511 02.616 03.902 05.729 10.117 11.212 11.765 12.567 13.725 14.164 17.709 18.034 19.197 20.592 20.070 25.118 25.913 26.405 27.138 30.829 31.322 31.940 33.915 36.052 30.607 41.980 43.778 45.058 45.382 46.882 47.671 49.722 49.952 53.182 54.665 50.294 57.780 58.310 59.264 59.530 62.604 66.112 66.780 67.711 69.614 70.677 73.355 74.406 74.420 74.481
llobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribolov, kupiš pri: F. K. KAISER, Ljubljana, Šelenburgova ulica it. 6.	8972
železne peči in štedilniki
pri znani domači narodni tvrdki FR. STUPICA, Ljubljana — Gosposvelska cesta 1._
in prikro-
______ _ ____ m	_	jevanju
damskih oblek daje redno — za dom in poklic — edino strokovno izprašana učiteljica in lastnica modnega salona
ROZA MEDVED, Ljubljana, Mestni trg 24
(nasproti rotovža). — Uspeh pouka zajamčen. — Učenkam iz dežele se preskrbi stanovanje in hrana po zmerni ccni. — Istotam se izdelujejo vsakovrstni kroji po meri.
75 po 50
00.263 01.892
Pouk v krojnem risanju
Najbol Si in najlepši nakup blaga, -z"
jesenskega ln zimskega, »a	*
ženske in možke obleko
kakor druge potreb-
gčine kupite le v S*
znani trgovini	Vv.iV'
pri sf&P^ftsS	P°ZOr
/O	neveste in
ženini pri nakupu ^	bališča! Pozor šivilje in
krojači! Zahtevajte uzorcel
14.164 25.913 36.052 47.671 58.310 69.614
Din:
02.412 08.904 19.307 24.643 28.447 35.546 43.036 52.351 65.507 09.300 72.713 100 po 25 Din: 00.692 00.949 01.660 03.667 03.899 04.024 08.892 09.665 09.996 12.972 13.045 13.259 19.400 19.S03 19.899 21.658 23.219 24.549 27.795 27.950 29.177 33.459 35.429 35.485 38.204 38.206 39 540 43.506 44.569 46.110 49.137 50.155 50.748 53.983 54.096 54.811 60.544 62.367 62.482 67.759 69.766 69.827 74.785 74.946
200 po 20 Din:
07.360 17.839 22.645 27.789 31.871 40.877
51.004 62.109 69.172
72.005
07.700 18.043 24.511 28.299 35.087 41.979 51.658 63.154 69.200 72.319
00.139 02.428 04.083 08.379 09.935 13.234 14.848 17.508
00.195 02.569 04.740 08.516 10.238 13.269 15.955 18.193
00.632 02.714 05.585 08.532 10.256 13.509 16.012 18.285
03.224 09.244 20.065 25.477 28.978 37.142 43.122 53.351 66.039 09.767 73.232
02.005 05.077 10.036 14.849 19.984 25.421 29.320 35.592 40.538 47.663 52.110 57.493 65.511 71.281
00.943 03.001 00.084 08.586 10.297 13.673 16.069 18.736
04.349 10.013 20.812 25.610 30.624 40.190 44.430 54.978 67.132 69.923 73.624
02.999 05.818 11.112 15.413
20.045
20.046 29.835 36.215 42.486 48.017 52.682 57.681 66.588 71.746
01.190 03.213 06.309 08.051 11.329 14.128 16.428 20.121
05.723 12.290 22.033 25.978 31.086 40.271 47.088 55.746 67.142 70.244
03.035 05.875 12.139 16.991 20.830 27.026 30.553 37.207 42.736 48.489 52 877 57.845 66.618 71.820
01375 03.342 06.671 08.801 12.157 14.633 16.791 22.008
06.928 13.885 22.554 27.280 31.227 40.768 51.219 58.143 68.816 71.797
03.216 07.230 12.343 19.122 21.295 27.43!) 31.547 38 14b 42.844 48.610 53.355 58 068 67.745 74.734
02.029 03.684 07.462 09.100 12.533

samo Vam manjka še naših prvovrstnih
namiznih
m i
2§I«I i
na katerih se v četrt ure brez znanja not naučite igrati najlepše komade, ali pa Vam manjkajo k citram primerne pod-ložljive note. Na razpolago Vam je na stotine najlepših pesmi, koračnic, valčkov in najnovejših takozvanih šlagerjev v slovenskem, hrvaškem, srbskem (cirilici), ogrskem in nemškem jeziku.
Zahtevajte seznami ♦
Tovarniška prodaja:
H. Žarko, marmor, poŠt. predal 80
22.435 23.961 20.389 27.561 29.309 32.179 34.938 38.727 43.014 45.748 47.645 49.587 53.352 56.705 59.852 62.021 63.242 66.289 69.457 71.003 73.547
22.465 22.523 22.642 23.227 23.308
24.039 24.852 25.010 25.457
26.541 27.022 29.636 32.438 37.188 38.744 43.311 45.912 47.842 49.638 54.626
26.038 27.928 29.665 33.415 37.295 41.103 43.358 46.439
20.608 27.963 29.741 33.882 37.541 41.317 43.645 46.612
48.108 48.584 50.236 50.324 54.763 55.127
26.699 28.083 30.485 33.994 37.834 41.473 44.446 47.387 48.683 51.725 55.847
57.050 57.065 57.170
59.940 62.112 63.386 66.646 69.606 71.684 73.594
60.625 62.368 63.456 67.412 69.615 71.781 73.874
60.755 62.781 63.810 68.895 69.713 72.475 74.051
200 po 15 Din:
00.193 00.878 03.436 05.945 07.792 09.266 11.311 13.940 16.357 20.060 22.219 25.070 27.493 29.795 35.177 37.187 42.126 44.256 47.751 49.584 50.990 55.335 56.949 58.967
00.260 00968 03.465 06.170 07.798 09.509 11.324 14.178 16.533 20.298 22.265 25.147 27.611 30.442 35.208 37.711 42.473 44.360 47.770 50.482 53.374 56.240 57.349
00.322 01.673 04.684 00.216 08.360 09.942 11.379 14.295 16.924 20.325 23.575 26.178 27.729 30.654 35.450 38.600 43.623 45.309 48.148 50.584 53.909 56.608 57.671
00.603 01.872 04.913 06.759 08.765 09.948 12.620 14.688 17.225 20.466 23.786 26.454 27.976 30.805 35.504 39.664 43.847
46.306
48.307 50.717 54.357
60.961 62.878 04185
69.057 69.819
73.058 74.752
00.690 02.489 05.008 06.938 08.852
26.780 28.253 31.594 34.471 38.395 41.621 44.801 47.422 48.817 52.039
56.435 58.223
01.546 62.999
64.436 69.168 70.195 73.269 74.845
00.732 02.620 05.809 07.134 08.944
10.050 10.309 13.170 13.185
59.329
01.368 62.453 66.123 66.271
59.496 62.491 67.307 69.485 70.938 73.186

69.054 69.438 70.720 70.766 73.054 73.067
200 po 10 Din:
00.077 00.086	00.427
01.318	01.564
03.659	03.700
07.084	07.492
08.567	08.842
12.132	12.660
14.351	14.624
17.196	17.334
20.589	20.700
23.781	23.906
26.525	26.899
31.041	31.200
35.166	35,480
37.708	37.788
39.359	39.420
40.670	40.726
42.483	42.761
45.983	46.202
48.356	48.683
50.262	50.328
52.398	54.189
55.821	55.822
57.787	57.834
59.534	59.933
01.221	61.757
65 822	66.435 66.462
67.505	68.021 68.389
71.304	71.422 71.448
73127	73.671 74.616
01.195 03.654 05.258 08.373 10.636 14.293 16.522 20.096 23.720 25.957 30.405 34.911 37.519 39.264 40.131 42.310
45.677 48.000
50.195 51.498 55.704 56.404 59.332 61.202 65.545 67.137
70.196
72.678
59.974 62.567 67.460
69.533 71.012 73.263
00.734
02.023 03.817 07.618 09.314 12.821 14.819 17.927 20.954 24.156 28.567 31.934 35.911 37.970 39.468 41.351 42.855 46.223 49.048
50.534 54.840 55.852 57.842 60.162
15.292 17.862 20.787 23.956 26.794 28.040 33.261 36.046 41.046 43.851 46.477 48.349 50.753 54.946 56.776 57.932
60.368 63.261 67.612 69.744 72.282 74.243
15.454 18.992 21.014 24.308 27.022 28.312 34.489 36.053 41.545 43.926 47.495 48.676 50.753 55.078 56.816 58.857 60.863 63.278 68.011 69.745 72.628 74.605
23.456 25.523 27.284 28.424 32.127 34.557 38.564 42.705 45.664 47.465 49.353 52.&S8 50.616 59.307 61.812 63.044 65.473 69.207 70.363 73.340
00.792 03.076 05.851 07.263 09.179 10.964 13.828 15.514 19.251 21.267 24.522 27.245 28.926 35.170 36.710 42.1X15 44.230 47.745 49.038 50.914 55.098 56.848 58.941 61.068
64.934 68.050 69.989
72.935 74.609
00.974 03.044 04.095 07.773 09.828 12.946 14.824 18.268 21.302 25.535 29.493 32.285 36.440 38.212 39.792 41.360 43.029 46.866 49.321 50.804 55.215 55.920 58.110 60.639 62.123 63.267 66.471 68.839 71.635
01.098 03.132 04.171 07.800 10.044 13.436 15.137 19.740 22.069 25787 29.965 33.044 37.256 38.247 39.803 41.490 43.534 47.427 49.440 50.812 55.677 56.015 58.621 60.819 63.572 60.584 69.673 72.363
01.142 03.493 04.571 08.03» 10.052 13.809 15.459 20.087 22.075 25.824 30.267 34.659 37.367 38.318 40.051 41.585 43.687 47.526 49.847 50.949 55.699 50.253 59.225 61.186 04.165 07.058 09.839 72.421
Dobitki se dobe od 20. novembra do 20. decembri- pri podpisanem odboru. Vsak se mora izkazati z izžrebano srečko in potrdilom, da jesrefca plačana pred žrebanjem (odrezek poštne položnice a potrdilo razprodajalca). Kdor hoče, da se mu dobitek pošlje na njegov naslov, mora v naprej poslati denar za zavojnino in poštnino, priložit, pa
'Udi Skii\rr20%tembra 1927 ne bodo dvignjeni, bodo zapadli v korist Ljudskemu domu.
Akcijski odbor za zgradbo Ljudskega doma v Novem mestu.
m
Primerna darila za Miklavža.
Tvrdka F. in I. GORICAR, »Pri Ivanki-,
LJUBLJANA, Sr. Petra ccsta 29 priporoča veliko izbiro zimskega blaga — n. pr.i
sukno za m. obleke in površnike od 75 Din naprej velour za plašče v vseh barvah od 80 Din napre pliš za plašče, 1.20 cm širok, od 120 Din napre mod. barhenti za vrhnje obleke od 14 Din napre flanel barhenti za spod. perilo od 10 Din napre temnosiv, bel in surov barhent od Din napre kotenina, bela in rujava, od . . . 8 Din napre zimske rjuhe 42 Din, flanelaste deke 52 Din, klo taste odeje 200 Din, posteljne garniture (3 ko madi) 220 Din. Najboljše trik,. ma|e, srajce, hla čc, otroške skoke, volnene maje, vestje, noga vice, kapce, rokavice, velike rute, pletke, vol nenc rute in šerpe, otroške oblekce, volnene in harhaste, pisane in klotaste predpasnike, izgo-tovljene otroške in damske plašče, kožuho'. ino za na plašče, moške šale in ovratnike, kravate, naramnice itd., vse po zelo znižanih cenah. — Parite dobro na naš naslov in št, 29. "^C
Deteljno seme
kupujemo po najvišji ceni. — SEVER & KOMP., Ljubljana, Gosposvetska cesta iL 5.	9081
NaipopolneiJI
ST0EWER
šivalni stroji
tt Urili«, kres!« Id č«v'»rie ter t«
vs&k dom. Preden r »abaTH« •troj. ofleite si to iirrdnost pn trrdki
L. Baraga,
L;ubliana Sc cr.burq ui. 6/L Brerp'«čen pouk 15 leiso t&m»tTo.
OBLEKE
enske. moške in otroške, bluie, kr Ia in plašče, lastni izdelki in dunajski modeli, nadalje puloverje, sviior-■ e. telov-ike iu ra:ne otročke pleirnine. klobuke. perilo, rotaiifp, krsiale in vse modne p predmete razpošil a po " čudo»ito mtkih cenah velelrgo ina R. Sfer-inctiil. CtliC. št 19. — Zahtevajte takoj ilustrirani cenik z več tiso.x slikanr. Naročila čex 5>X) Din poštnine prosto. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar.

Na cenejše in najbolje kup.te
razno Ma;o katerega uvažam iz raznih čeških in anglekih tovarn za moške povr^n ke in žen-ke plfšče, kakor luii vsakovrstno sukno /a obleke, lsio imam veliko zalogo raznovrslnega parhenia, katerega prodvam iz.jod nabavne ceue. Se priporočam cenjenemu o!>činstiu
_ANTON SAVNIK. Škofjaloka.
Bolniški strežnik
trezen in z dobrimi spričevali, kateri ima veselje do svojega poklica, sc išče. — Ponudbe na: Bolnica v Koprivnici, Hrvatsko.
Najceneje
.J
se oblečete, ako kupujete gotove moške in deške obleke domačega izdelka pri JOS. OLUP — Ljubljana, Stari Ug št. 2, ki ima v zalogi tudi sukno in hlačevino iz svetovnoznanih čeških tovarn ter vsakovrstne pletenine, jumperje, jopice in perilo — Obenem se priporoča znana gostilna »POD TRANČO« kjer sc točijo najboljša štajerska in dolenjska vina.
Pozor ženini in neveste!
MODROCE
pcresnice, posteljne mreže, divane in u petniške izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN, tapetnik, Ljubljana
- Krekov trg štev. 7 (poleg Mestnega doma).
Kajenje je sirup!
Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju tako škodlji■ ega kajenja r dr. Raseherj« Putscli-fabletarni. I omot :#") Din in poštnina eno ozdravljenje 5 omotov 145 Din franku razpošilja tvrdka . Aurora', Srern-ka Kameni« štev. 7. Dobiva se tudi -kuro po vseh lekarnah in drogerijah.
Sladko smetano
(Ccntrifugenrahm) in SKUTO stalno ku-puje po najvišjih dne\ nih cenah m'ekarna ADOLF EERNHARD. Maribor, Aleksan-drova cesta št. 51.
BRINJE EMSK N3UERG1
dobite najceneje pri FRAN POGAČNIKU, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36.
mm
**
Ob letošnjem pomanjkanju krme je zelo važno vprašanje njeno izkoriščanje.
Od metilfo okuženo govedo
ne izkorišča krme. Dajte govno preiskati po živinozdravniku, in če je žival okužena z metiljem. jo bote zanesljivo ozdravili z
DISTOE-om"
z malimi stroški in že v nekaj dneh. Male kapsule za ovce z napisom v cirilici
A H C T on
Velike kapsule za govedo z latinskim napisom
DISTOL
Izdeluje se Distol pod stalno kontrolo klinike za govedo veterin, fakultete vseučilišča v Zagrebu (Prof. RAJČEVIČ).
Varujte se pred ponaredbami in nadomestnimi izdelki!
Navodila in brezplačno preiskovanje govna izvrši
KAŠTEL"	kem,isko farma.
ceulsklh proizvoda d d
KARtOVAC.
I
Bahrene hotie Z9 huhanjp žpja
kotle 7ji prašiče posodo vlilo in pločevinasto, štedilnike. peM in »so drueo žeie/.nino Vum nudi po najnižjih cenah znana tvrdka
Breznik & Friisch
L ubl ana. Stritarjeva uli a 7. t——————— ——J
**
lfciajaielj: IV Pra», Kttet««.
Vlo inc .1 i>5 - P.l, ipramofon' <'<1 JI5'-iPin. nv'ne karm-j-iike "d 5 — Din tr.ar. o-ine od	P.n,
'ritre od l"*' Di -K tare od 2"~- Pr esena (n iločevion-' p ha a. tainhurice it v prvovrstni - va:i-teti, po iiredno ni- i.> cenah, direktno s torarniUrca S dtll nn ogled ln.trnme-it. ki Vam !>,■ bi "" iica'«1. rsmemo uszaj. ^ e I k I HovtroT.nl renik i«-tonj. ZaaieT»Jt» c» o<i Ivrdke: SkUdlš r
MEINEL & HEROLD
Maribor štev. 107.
C rejnik: Pra»< Ztbret
Za Jugoslovansko tiskarno: KareJ Cel